Poštnina plačana v gotovini Stev. 50. V Ljubljani, četrtek 3. marca 1938. Cena Din V- Leto III. Uradno poročilo o delu za »oboroženi mir« in varnost angleške svetovne države: 375 milijard din za obrambo Anglije London, 3. marca. o. Angleška vlada je izdala tako zvano >Belo knjigo«, obsežno uradno poročilo o angleškem oborožitvenem načrtu. Poročilo v začetku ugotavlja, da ojačenje angleško obrambe ni napredovalo tako, kakor bi moralo, vendar je še vseeno zadovoljivo. Pač pa se je vladi posrečilo odstraniti zdaj vse ovire, da bo lahko oborožitveni program izvedla do kraja. Glavna pažnja vlade bo posvečena pomnožitvi bojnega brodovja in letalstva. Do konca marca 1939 bo po vladnem načrtu dograjenih 60 novih bojnih ladij vseh vrst, v skupnem obsegu nad 130.000 ton. Od teh ladij bosta dve veliki bojni ladji najmodernejše vrste, ena nasilka letal, štiri Velike križarke, tri male križarke, večje število podmornic, polagalcev min, dve rečni topniški ladji, ena matična ladja za podmornice, ena ma-gazinska ladja za potrebščine brodovja in letalstva ter ena ladja za popravljanje. Na treh največjih vojnih ladjah bodo izvedli vsa potrebna niodernizacijska dela in jih oskrbela z novim orožjem ter aparati. V kopni vojski bodo povečali rezerve in številčno stanje aktivnega vojaštva. Izpolnili bodo tehnično opravo kopne vojske, jo oskrbeli z novim orožjem in modernimi vozili. Konjenico bodo vso motorizirali. Poskusi z novim orožjem, zlasti s tanki, ki jih bo angleška vojska dobila po tem načrtu, so zadovoljivo izpadli, in bodo orožarne začele takoj z dobavo v velikem obsegu. V kratkem bo začelo poslovati šest novih tovarn za letalske bombe in za protiletalske naboje. Uspehi vladnega obrambnega načrta se že kažejo na vseh področjih, zlasti so pa razvidni iz dejstva, da sc je v vse panoge vojske priglasilo 1937 veliko več prostovoljcev, kakor prejšnje leto. Vlada je ustanovila 11 novih letalskih šol, več novih pehotnih bataljonov in en bataljon tankov. Vse preosnove so bile izvršene v soglasju z indijsko vlado. Posebno pozornost posveča vladni obrambni načrt izpopolnitvi letalstva in letalske obrambe. Letalski strokovnjaki so izdelali velikanski načrt za zračno obrambo Londona z jeklenimi mrežami, obešenimi na balone dva do tri tisoč metrov visoko. Poskusi po tem načrtu so se posrečili. Letalske^ tovarne delajo s pospešeno brzino. Vlada je zvišaja število letalcev, strokovnjaki vojnega ministrstva preskušajo nove vrste letal, kakršnih nima nobena druga država. Glede obrambe prebivalstva pred zračnimi napadi je vlada po vsej državi začela ustanavljati šole za pomoč pri letalskih napadih. Poskrbela je, da so prišle v promet poceni plinske maske, s katerimi bo v kratkem zadostno preskrbljena vsa Anglija. Začela je urejati obesžna skladišča za živila in izdelala načrt za prevoz živil in za oskrbo prebivalstva v vojnem času. Izvedba vsega obrambnega načrta bo, kakor pravi vladno poročilo, veljala Anglijo v letih 1937 do 1941 nad 150 milijonov funtov šterlingov. S to ogromno vsoto (375 milijard dinarjev) upa Anglija, da bo varnost njene svetovne države 1. 1941 tako zagotovljena, da bo lahko tvegala spopad s katerimkoli nasprotnikom. Velika politična akcija avstrijskega ljudstva: 3000 zborovanj za avstrijsko neodvisnost Dunaj, 3. marca. o. Vrhovno vodstvo domovinske fronte bo pod geslom »S Schuschniggom za Avstrijo« priredilo v prihodnjih treh tednih okrog 3000 velikih zborovanj po vsej Avstriji. Na zborovanjih bodo nastopali govorniki iz vodstva domovinske fronte in zastopniki posameznih ustanov, zlasti kmet. ljudstva. Ta zborovalna akcija, ki bo največja, kar jih je Avstrija kdaj doživela, naj da izraza volji avstrijskega ljudstva, ki hoče za svojo državo neodvisnost in svobodo. Po vseh zborovanjih bodo sprejeli v tem smislu resolucije, ki jih bodo poslali kanclerju dr. Schuschniggu. V petek bo na Dunaju veliko zborovanje dunajskega ženstva, na katerem bo govorila kneginja Starhembergova. Zborovanje je prirejeno pod geslom »Za kanclerja in za domovino!« Napovedi hitlerfev. mfn\stra Gracjec, 3. marca. o. Narodno socialističnemu Notranjemu ministru dr. Seyss Inquartu, ki je predsinočnjim prišel na Štajersko, so kljub prepovedi oblasti graški hitlerjevci priredili baklado in velike manifestacije, pr katerih bi prišlo do prelivanja krvi, če bi ne bila policija ter milica nastopali tako obzirno. Zastopstvo štajerskih hitler-ievcev je notranjega ministra opozorilo, da bo na btajerskem prišlo do nemirov in do prelivanja krvi, ce bo domovinska fronta priredila tudi na Štajerskem zborovanja za Schuscbnigga. Notranji minister je včeraj sprejel v Gradcu Sestanek gospodarskega sveta MZ v Bukarešti Belgrad, 3. marca m. Danes se tu sestanejo zastopniki stalnega gospodarskega sveta Male zveze. Na današnjem sestanku bodo pripravili in tiredili potrebno gradivo, o katerem bo stalni svet začel razpravljati 9. marca letos. Ban dr. Natlačen v Belgradu Belgrad, 3. marca. m. Davi se je pripeljal v Belgrad ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. V Belgradu bo posredoval o vseh zadevah poverjene mu banovine. Med drugim bo sprejet tudi pri finančnem ministru dr. Dušanu Letici zaradi potrditve banovinskega proračuna. »Poročnik indijske brigade« je izšel! časnikarje in jim je izjavil, da jo štajerskim hi-tlerjevcem prinesel naročilo, da se morajo vesti strogo disciplinirano in se ravnati po zakonitih določilih. 0 nanieravane.ni hitlerjanskem pohodu na Dunaj preteklo nedeljo je dejal, da hitlerjovci niso imeli namena uprizoriti kakega prevrata, marveč samo nacionalistično manifestacijo velike- ga obsega. Glede nadaljnega dela avstrijskih narodnih socialistov je Inquart dejal, da bodo najprej začeli izvajati svoj kulturni program in da bodo onemogočili duhovščini vsako politično udejstvovanje. Potem se bodo vrgli v politično delo. Za zdaj bodo z vso silo nabirali novo člane in pa prispevke za svoje sklade. Kar jim jo vlada zakonito dovolila, bodo ohranili. Sem spada hitlerjevski pozdrav in pa nošnja kljukastega križa. Ko je notranji minister odhajal iz Gradca, ee je zbralo pred hotelom, kjer je stanoval, kakih 1500 ljudi, ki so ga pozdravljali s »Heil Hitler!« Presenečenja na ((Veleizdajalskem" procesu v Moskvi: Vsa priznanja je izsilila GPU z grožnjami Moskva, 3. marca. Razprava proti Buharinu, Rikovu in drugim 19 obtožencem v novem veleizdajalskem procesu, ki ga je naročil Stalin, se je začela točno ob 12. Obtožence so pod močno stražo pripeljali v dvorano. Buharin in Rikov zbujata vtis popolnoma strtih ljudi. Tudi drugi so videti docela brez moči in apatični. Jagoda je popolnoma osivel. Kmalu po 12 je stopil v dvorano glavni državni tožilec Višenskij. Takoj nato je predsednik vojaškega sodišča začel razpravo z branjeni obtožnice; to je trajalo celi dve uri. Razen obtoženih, agentov in uradnikov GPU so spustili v dvorano še okoli 20 poročevalcev tujih listov in nekaj tujih diplomatov. Obtožnica je zelo obširna, 500 strani, in navaja celo vrsto podrobnosti; v_ njej skuša državni tožilec dokazati, da so obtoženci pripravljali ustanovitev trockističnega bloka v Rusiji in da so bili v zvezi z raznimi organizacijami v tujini in da so vohunili za sovražnike Sovjetske Rusije. Države, za katere so obtoženci vohunili, so po navedbi obtožnice Anglija, Poljska, Nemčija in Japonska. Te so jim obljubile oboroženo pomoč, zarotniki pa njim velike predele sovjetskega ozemlja. Obtoženci so dalje hoteli vzpostaviti v Rusiji kapitalistični red in pomoriti vodilne ljudi, predvsem Stalina. Obtožnica je skoraj do podrobnosti taka, kakršne so bile obtožnice v prejšnjih procesih, kar jih je dal prirediti Stalin. Vsi zločini, ki jih obtožencem očitajo, so taki, da je za slehernega izmed njih določena smrtna kazen. Obtoženci so bili pri včerajšnji razpravi videti zelo potrti in izmučeni. Največje presenečenje, kakršnega ni nihče pričakoval, je povzročil nenadni nastop Krestinskega, enega izmed bivših vodilnih sovjetskih diplomatov, ki je bil dolga leta poslanik v Berlinu. Ta je po branju obtožnice vstal ter kriče izjavil, da preklicuje vse izpovedi pred preiskovalnim sodnikom, češ da jih je izsilila iz njega GPU z grožnjami. Vse navedbe obtožnice o kaki zaroti in o pripravljanju trockistične vstaje so zlagane, prav tako so neresnične izpovedi in priznanja drugih obtožencev. Ta nenadni nastop Krestinskega in preklic vseh izpovedi je izzval veliko zmedo. Ostali obtoženci so začeli ugovarjati proti izjavi Krestinskega, ta pa jim je zaklical, da so lažniki in vztrajal pri trditvi, da ni od vseh izpovedi pred preiskovalnim sodnikom niti trohica resnična. Italija žaluje za duhovnim pripravljalcem fašizma: Smrt PAnnunzia, »kneza Snežniškega fff Milan, 3 marca. o. V gradu Vittoriale ob zahodnem bregu Gardskega jezera, je predvčerajšnjim umrl v starosti 75 let italijanski pesnik Ga-brielle D’Annunzio, ki ga je tujina poznala predvsem po njegovih fantastičnih vojaških in življenjskih dejanjih, Italija pa je v njem slavila Po včerajšnji izjavi dr. Korošca pripravlja notranje ministrstvo zakon o poslanskih volitvah in o zastavah Belgrad, 3. marca. Na včerajšnji seji narodne skupščine je imel pred razpravo o proračunu notranjega ministrstva velik govor dr. Anton Korošec, ki ga je .skupščina navdušeno pozdravila. V svojem govoru je obdelal vsa vprašanja iz svojega področja ter posvetil veliko pozornost našim notranjim vprašanjem. V prvem delu govora je razložil podrobno vse delo za izpopolnitev notranjega ministrstva in splošne uprave. Preteklo leto je notranje ministrstvo izdalo uredbo o nadzorstvu nad vsem delovanjem upravnih ustanov. Ustanovljeno je bilo mesto generalnega inšpektorja notranje uprave z velikimi pravicami. Ministrstvo izdeluje zdaj uredbo o gasilstvu, o cenzuri filmov, dopolnilni pravilnik o uradniški službeni obleki in pravilnik o pregledovanju motornih vozil. Razen tega pripravlja zakon o splošni državni statistiki, zakon o občinah, zakon o volitvi narodnih poslancev in zakon o zastavah. Preteklo leto je ministrstvo zelo izpopolnilo orožniško in policijsko službo. Orožništvo je dobilo motorna vozila vseh vrst, ker to zahtevajo službene potrebe. Ministrstvo namerava izvesti popolno motorizacijo orožniške službe po vsej državi. Izpopolnili 60 telefonske zveze med orožniškimi postajami ter napeljali veliko novih linij. Glede policijske službe si je ministrstvo prizadevalo, da izuri osebje f. rfzmmi tečaji in da izboljša tehnično opravo po- policijske organe je dobila veliko delavnico za radijske potrebščine, dobila popolno fotografsko delavnico in filmski aparat za izdelovanje filmov za šolanje osebja. Proračun notranjega ministrstva znaša za prihodnje leto nekaj čez 601 milijon dinarjev ter je za približno 63 milijonov dinarjev večji od lanskega. Povečanje proračuna gre po večini na rovaš osebnih izdatkov, ker so zvišane osebne in družinske doklade uslužbencev in pa ker čaka veliko uslužbencev na zakonito napredovanje. Dalje bo tudi treba sprejeti precej novih uradniških pripravnikov in policijskih stražnikov ter orožnikov. Število vsega osebja na področju notranjega ministrstva 6e bo z novim proračunom povečalo za 1335 ljudi. Ostali del poviška pa gre za stvarne izdatke: vozila, kurjavo, pisarniške potrebščine, kar se je vse podražilo. Novi proračun je sicer višji kot je bil lanski, je pa za celih 70 milijonov dinarjev manjši od proračuna v diktatorskem letu 1930-1931 ter za 42 milijonov dinarjev manjši od proračuna v 1931-1932. Snočuja seja narodne skupščine, na kateri so razpravljali o proračunu za notranje ministrstvo, je trajala do polnoči. Govorili so številni govorniki JRZ in opozicije. Današnja seja se je pričela ob 8.45. Najprej je bil prečitan in tudi odobren včerajšnji zapisnik, nato pa se je razprava o proračunu za notranje ministrstvo nadaljevala in bo tt*n *r»l A n .1 n ^1 .] 1. n ' l- '—-n '»"a imuijsa lemucnu upravo po- računu za notranje ministrstvo nadaljevala in bo icijskih organov. Osrednja policijska šola je zgra- trajala verjetno še vse dopoldne, kajti vsega sku- ua v Belgradu močno glavno policijsko radijsko paj se je prijavilo k temu proračunu 45 eovorni- oaaaino posstajo ter pet_ manjših postaj. S tem je kov. Po sprejetju tega proračuna bo nato na vrsti _ iiiaiijsui puttiaj. o hjiii jv Policijska obveščevalna služba zagotovljena tudi za Primer, da bi odpovedal telefon. Osrednja šola za II <1 VISU razprava o proračunu za gradbeno iu vojno ministrstvo. enega največjih mojstrov svojega jezika, duhovnega preporoditelja italijanskega nacionalizma in pripravljalca fašistovske revolucije. D’Annunzio je pred vojno zaslovel v svoji domovini in v Evropi s svojimi obsežnimi pesnitvami, ki so po jeziku bleščeče mojstrovine, po vsebini pa spadajo med dela izrazito bolestno čutnostnega značaja in nihilizma, zaradi česar jih je cerkvena oblast povečini prepovedala. Ob začetku svetovne vojne pa je skoraj docela prenehal s pesniškim delom ter se vrgel v politiko z ognjevitim, čarovniško opojnimi pozivi, klical Italijo k zedinjenju in na vojno. Ce je italijansko javno mnenje enoglasno zahtevalo konec zveae z Avstrijo in Nemčijo ter napoved vojne, je to v ogromni meri bila zasluga pesnika D Annunzia. Takoj ob začetku vojne je tudi sam stopil v vojaško službo, kjer je vodil propagando, pozneje pa posvetil vse svoje sile letalstvu, ki ga je uredil in spravil na zavidno višino. Osebno je vodil drzne italijanske skupinske po-loto leta 1917. nad Dunaj in ob tej priliki tudi cez Ljubljano. V zmedi prvih povojnih mesecev je p'Annunzio s svojim klicem oživljal italijanske želje po razširjenju meja, in navkljub diplomatom in politikom zasedel s svojimi prostovoljci Reko, ohranil to važno pristanišče na zgornjem Jadranu Italiji ter s svojo neodjenljivo bojevito trmo v marsičem povzročil, da so se italijanske meje zarezale tako daleč v slovensko ozemlje. Ves svet je tedaj D'Annunzia imel za zmešanega človeka, toda njegova dejanja so Italiji prinesla veliko. Zato ga je po nastopu fašizma začela domovina slaviti kot narodnega junaka in mu izkazovala časti, kakršnih ni bil deležen razen Mussolinija nihče drugi. Ko mu je oslabelo zdravje in začel pešati razum, se je umaknil v fantastični grad Vittoriale ob Gardskem jezeru, ki ga je uredil deloma kot samostan, deloma kot trdnjavo, na kateri je namestil topove iz avstrijskih bojnih ladij, ki jih je zaplenil v reškem pristanišču. Fašizem je ustregel vsaki n jegovi želji in mu dal na razpolago vse, kar si je pesnikov čudni, po burnem in divjem življenju zasenčeni duh izmislil. Novica o njegovi smrti je v vsej Italiji izzvala veliko žalost, vsepovsod so izobesili črne zastave in zapovedali spominske proslave na čast »Kneza Snežniškega«, kakršen naslov je D’Annunzio zaradi Vesti 3. marca Prebivalstvo Dunaja pada. Lani se Je rodilo 10.000 otrok, umrlo pa je okrog 25.000 ljudi. Tudi število sklenjenih zakonov se je zmanjšalo za 3.000. Odstop francoske vlade napoveduje del pariškega časopisja, ker senat noče sprejeti njenega predloga o noveni delovnem zakoniku. Novo vlado bi potem sestavil predsednik poslanske zbornice Herriot in jo razširil na desnico. Belgijski kralj Leopold se je vrnil z obiska na Švedskem. Pravijo, da bo kmalu potoval v Rim. Zasedanje velikega fašistovskega sveta, ki so ga zaradi smrti pesnika d’Annunzia odložili, se bo bavilo z mednarodnim političnim položajem, z delom fašistovske stranke in njenih mladinskih organizacij, s pretresanjem gospodarskega in denarnega položaja ter z notranjimi italijanskimi zadevami. Slovaška avtonomistična stranka, za katero so Čehi računali, da bo zdaj stopila v vlado, je vstop odklonila po poročilu svojega voditelja patra Hlinka, ker Čehi Slovakom nočejo dati niti toliko avtonomije, kolikor so jo dali podkarpat-skim Rusom. Šesto obletnico ustanovitve mandžurske države so na Japonskem praznovali z velikimi slo-vestnostmi. Iz angleške delavske stranke je izstopil lord Arnold, eden njenih uglednih voditeljev, ker se ne strinja s stališčem stranke do Italije in Španije, ter zahteva zbližanje z Nemčijo. Stavkujoče hotelsko osebje v Nici je zasedlo vse hotelske prostore in se v njih utaborilo najbrž za daljši čas. Po sobah, kjer so ponavadi prebivali knezi in filmske zvezde, stanujejo zdaj enkrat tudi sobarice in natakarji. 10,342.000 brezposelnih imajo Združene države, kakor kažejo računi osrednje ameriške industrijske zbornice. Angleška policija v Palestini je prijela arabskega roparskega glavarja, na čigar glavo je bilo razpisanih 200 funtov (50.000 din) nagrade. Razbojnik je pred kratkim ubil nekega angleškega letalskega častnika, ki se je moral spustiti na tla v judovskem gorovju. Ruski general Miler, čigar ugrabljenje je vzbudilo v Evropi toliko ogorčenja, je zdaj v Rusiji, kamor ga je s pomočjo agentov sovjetskega poslaništva v Parizu odpeljal sovjetski vohun Skoblin. Tako je izjavila Skoblinova žena pred pariškim sodiščem. Ogromno zračno ladjo enake vrste, kakor |e bilponesrčen »Los Angeles«, bo dalo letos zgraditi ameriško mornariško ministrstvo. Zrakoplov bo napolnjen z negorljivim helijem. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo kmalu' po Beckovem obisku v Rimu potoval v Varšavo. Bivši ameriški bojevniki, ki so brez posla, morajo najprej dobiti delo, tako je določila vlada. Brezposelnih bojevnikov je čez 300.000. Hitler se bo pri obisku v Italiji mudil tam sedem dni, od 3. do 10. maja. Obiskal bo Firenzo, Rim in Napoli, priredili mu bodo več vojaških in letalskih parad. Dva angleška begunca sta s samokresi prisilila nekega letalskega častnika, da ju je moral peljati iz malega podeželskega mesta v London, Londonska policija pa je bila o tem obveščena in je začela avtomobil takoj po prihodu v London loviti in streljati nanj. Begunca sta tudi streljala ter hudo ranila dva policaja in enega častnika. Nazadnje so ju pa le ukrotili. Ruski ledolomilec »Jermak«, ki vozi učenjake z ledene plošče, bo danes pristal v kaki manjši norveški luki. Bivši angleški zunanji minister Eden l>o morda še! za poslanika v Washmgton, ker menijo, da bi na tem mestu lahko storil velike usluge Angliji. Stegno človeka iz najstarejše doslej znvne vrste so našli učenjaki blizu Pekinga. Druge kosti so našli že prej. Stegno je moralo biti odsekano s sekiro, po čemer sklepajo, da so bili najstarejši doslej znani ljudje ljudožrei. Praški pomladanski sejem, ki bo trajal od 13, do 20. marca, bo po obsegu največji od vseh dosedanjih sejmov. Razstavni prostor zavzema 40.000 kvadratnih metrov. Novi turški proračun znaša okrog 300 milijonov turških lir. Bivši predsednik Združenih držav, Hoover, bo jutri dospel v Prago in se bo sestal s predsednikom dr. Benešem, dr. Hodžem ter zunanjim ministrom _ tvroftom. 5. marca pa ga bodo imenovali za častnega doktorja na praškem vseučilišču. Danes se mudi na Dunaju. Madžarski zunanji minister Kanya bo ostal na Dunaju kaka dva dni, da 6e porazgovori o posle-ki jih je novo politično stanje v Avstriji rodilo za avstrijsko-madžarsko zvezo. Velike demonstracije so bile včeraj pred sovjetskim poslaništvom v Varšavi zaradi umora župnika Streicha v Poznaju, ki ga je ustrelil iz Rusije poslan^ agent Kominterne Novack. Egipt zahteva udeležbo pri razgovorih med Italijo in Anglijo, češ da se egiptovske države tičejo vsa vprašanja, ki so v zvezi s Sredozemskim morjem. Švica bo storila vse, da ohrani svojo nevtralnost, s katero je' reševala svojo neodvisnost že sto in sto let. Tak sklep so sprejeli na seji zveznega zunanje-političnega odbora. Novi angleški zunanji minister lord Halifax je sprejel celo vrsto tujih poslanikov, ki so mu čestitali k imenovanju na to važno mesto. Naš prometni minister dr. Spaho se je včeraj pripeljal v Benetke in si ogledal tamošnje železniške in pristaniške naprave. osvojitve Reke dobil. Njegovo truplo so položili na mrtvaški oder v grajski kapeli, kjer je pesnik več lot spal, oblečen v frančiškansko haljo, v krsti Včeraj se je prišel poklonit njegovim ostankom Mussolini v imenu v ade in fašistovske stranko. Vlada je -dobila ob D Annunzievi emrti več deset-tisoč sozalnih brzojavk iz vse Italije in iz tuine. Pogreb bo v Gardon«ju danes. Italijanskega kra-lja bo pri pogrebu zastopal vojvoda Bergaiuski. Vlada in hrvaško vprašanje le govora notranjega ministra dr. Antona Korošča V drugem delu svojega včerajšnjega govora je notranji minister dr. Anton Korošec obširno in temeljito razložil notranje politični položaj v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Hrvate. O hr-vatskem vprašanju je podal tako jasno sliko, kakršne do zdaj še nismo imeli. Dejal ie med drugim tole: Politične razmere na Hrvaškem Mi vemo, da razmere na Hrvaškem niso najidealnejše, vemo pa tudi, da niso tako strašne kakor jih hočejo nekateri slikati. Napetost, ki je Tladala tedaj, ko smo mi prevzeli oblast, je čisto. Kotovo v mnogočem popustila in je ozračje mnogo bolj pomirljivo kakor pa je bilo pred treini leti. Pa tudi če se dogajajo zdaj pa zdaj stvari, ki niso po volji državnih oblasti, vendar je bilo vedno dokazano, da je državna oblast v premoči in da je obvarovala spoštovanje zakonskih predpisov in avtoritete države. Hrvaško gibanje v državi se manifestira v glavnem v petih raznih akcijah. 1. Delo bivše HSS. Ta politična stranka formalno ne obstoji, niti ne bi mogla po zakonu obstojati, ker ima izrazito plemenski in krajevni značaj, kar je po današnjih zakonih prepovedano. Ali, čo organizacija ne obstoji kot stranka, se vendar ne more reči, da ni nikake politične agitacije. Nasprotno, politična agitacija se izvaja v cilju grupiranja čim večjega števila Hrvatov na osnovi znanega sporazuma z združeno opozicijo. Tu ne gre za stranke, pač pa za neko faktično skupino. Njeno politično delovanje je pod budnim nadzorstvom oblasti in kadar bi ona prešla preko meje zakonitosti, tedaj državna oblast nastopa in posreduje. 2. Gospodarska sloga. To je neko zadružno gibanje, osnovano na zakonu o zadrugah, ki spada pod pristojnost sodiSč, a ne pod pristojnost policije. 3. Seljačka sloga. To je kulturna organizacija, ki dela na prosvetnem polju, v V6eh smereh, posebno pa, da odpravi nepismenost. Ta organizacija je vezana na predpise zakona o združenjih, zborovanjih in posvetih in oblastem ni delala skrbi ter tudi ni dajala nikakih povodov za posredovanje. 4. Hrvaška kmečka zaščita je protizakonita organizacija. Po izjavi nekaterih njenih vodilnih osebnosti je cilj te organizacije, da zaščiti Hrvate pred nasiljem ekstremnih elementov in da priskoči na pomoč kmetom v primeru elementarnih nezgod in drugih nesreč. Formacija te organizacije in način njenega nastopanja in delovanja so v gotovih primerih dali upravičene razloge, da verujemo v to, da ima ta organizacija tudi nek drug, čisto političen značaj, da utrdi in stopnjuje politično delo in delavnost skupine, v kateri so pristaši bivše HSS in da psihološko vpliva na politično opredelitev Hrvatov. 5. Hrvaška delovna zveza. Ta zveza je čisto delavska organizacija, ki ec bavi z zboljšanjem delavskega položaja in je podobna organizacijam Ju gor asa, URŠA in drugim. Dogaja se pa tu in tam tudi, da akcija nekega pododbora stopa tudi na politično polje, kakor je bilo to v drugih delavskih organizacijah. V takem primeru državna Oblast posreduje ter spet povrne akcijo nazaj v okvir, ki ga predpisuje zakon, nasproti krivcem pa uporablja zakonske kazni- Tudi ta organizacija, pa čeprav je čisto socialna, tvori v političnem smislu neko skupino pristašev nekdanje HSS. ,fHrvate ljubimo prav tako kataor Slovence in Srbe*' Naše postopanje nasproti vsem tem organizacijam se vrši samo po odredbah zakona brez nervoze in brez vsakega nasilja. Mi želimo, da s svojim postopanjem in svojim delom ustvarimo na Hrvaškem takšno ozračje, da bi vsak Hrvat, če le hoče, mogel biti konstruktiven ter da bi sodeloval pri delu v korist ljudstva v naši državi. Naj bo vsak Hrvat prepričan, da je čisto navadna laž, da bi mi ne ljubili Hrvatov, da jih preganjamo, ali da jih tlačimo. Nasprotno, mi gojimo enako ljubezen do vsega našega naroda brez razlike, do Srbov, do Slovencev kakor tudi do Hrvatov. Naša politika to dokazuje in naše postopanje ni slabost, pač pa daljnosežni program, poln idealizma in poguma. Bes je, da se to ne da doseči v enem ali dveh dneh ali mesecih, treba je mnogo potrpljenja, preden se prebrodijo vse težave, za katere nosijo sokrivdo tudi mnogi gospodje iz opozicije. Mi trdno upamo, da bomo uspeli, toda — kakor sem že rekel — za to je treba časa. Te dni beremo, da je neki odposlanec dr. Mačkove stran- ke na potu, da zopet obišče pariške in londonske kroge in da se ponovno pouči o naklonjenosti teh brezimnih krogov do ciljev dr. Mačka. Tu bi mogel navesti nekaj Goethejevih besed, ki po slovensko povedo: »Čemu bi hodili v neznane kraje, ko imamo pa v domovini vse pogoje za pametno ureditev svojega življenja.«: Ne vem, koliko je v politiki upravičena romantika, vem pa, da je realizem v politiki bil uspešen in preizkušen. Nekateri govorniki so omenjali tudi dogodke na rojstni dan dr. Mačka v Zagrebu. Verujte mi, gospodje, da bi bilo meni kot ministru za notranje posle mnogo bolj všeč, če bi se taki dnevi slavili skromno in v zatišju. Če pa se tako ne dogaja, potem je bilo treba bučno proslavo prepovedati ali pa dopustiti. Prepričan sem, da je bila manjša nesreča, da do te prepovedi ni prišlo. Očitajo nam tudi belega konja, ki ga je dr. Maček ta dan zajahal. Jasno je, da oblasti tega konja niso mogle niti konfiscirati niti drugače kako postopati proti njemu. Domnevam, da je do tega belega konja prišlo zgolj po naključju, kajti če je ta beli konj moral dokumentirati takšne potentatske iluzije, potem bi bilo to skrajno neokusno in smešno megalomansko. Jaz za svojo osebo previsoko cenim realno mišljenje dr. Vladka Mačka, da ne bi tega belega konja pripisoval — kakor sem rek^i — golemu naključju. Tako smo močni, da nasprotnikom lahko pustimo svobodo Notranji upravi se je med razpravo v narodni skupščini predbacivalo, da razpušča nacionalna društva. Niti eno nacionalno društvo ni bilo razpuščeno iu ni dobilo komisarja zaradi tega, ker je nacionalno — to nam res ni padlo na misel. Če je bilo kako društvo res razpuščeno, je do tega prišlo zato, ker se je pregrešilo proti svojim pravilom in ker je njegovo delo bilo nevarno za javni red in mir. Prav tako je brez podlage trditev nekaterih govornikov pri splošni proračunski razpravi v skupščini, da se zakon o volitvah ne uporablja dovolj svobodno. Podrejene oblasti imajo nalog, da postopajo liberalno in če pride do prepovedi, se to zgodi zelo redkokdaj in še to zaradi tega, ker sklicatelji ne spoštujejo formalnih zakonskih predpisov ali pa zaradi tega, ker sta ogrožena red in mir. Statistika, ki jo vodimo v ministrstvu notranjih poslov o shodih, dokazuje, da opozicija prireja teden za tednom veliko število shodov, kar prav gotovo ne bi bilo mogoče, če ne bi oblasti postopale tako korektno. Mi se čutimo dovolj močne, da lahko svojim nasprotnikom pustimo popolno svobodo! Očitek, da smo o priliki senatorskih volitev uganjali teror, absolutno ne drži. Niti en župan ni bil odstavljen ali zamenjan zaradi senatorskih volitev. Tako je bilo potrebno, drugič pa občine stoje pod zakonsko zaščito in bi bilo kaj takega nemogoče. Da pa nismo imenovali niti enega banskega svetnika iz opozicije, mislim, da se temu niti opozicija resno ne čudi, kajti to bi bilo smešno. Senatorske volitve so se izvršile, v kolikor prihaja v poštev politična oblast, pošteno in strogo po zakonskih predpisih, kakor se bodo vršile tudi bodoče volitve v narodno skupščino. Enakopravnost narodnih manjšin Kar se tiče narodnih manjšin v naši državi je tudi treba spregovoriti nekaj jasnih besed: V Zvezi narodov je morala tudi naša država sprejeti važne obveznosti do narodnih manjšin. Mirne duše lahko rečemo in se tudi lahko pohvalimo, da te obveznosti zelo lojalno spoštujemo in izpolnjujemo. To nam morajo priznati vse naše manjšine. Niti v verskih zadevah niti glede jezikovnega vprašanja ne delamo manjšinam nikakih težav. Pred sodiščem, pred okrajnim načelstvom in pred davčnimi oblastmi so pripadniki teh manjšin čisto enakopravni. V gospodarskem oziru tudi ne delamo nikakih razlik. le naprei boi komunizmu! Vso pozornost posvečajo oblasti v naši državi komunistični propagandi, kako bi jo zatrle. Te oblasti so srečne, ker se je našlo mnogo organizacij in tudi ninogo zasebnikov, ki s svojo svo-l>odno in idealno pobudo nudijo dragoceno pomoč. Pa čeprav v tem trenutku naval komunistične propagande ni ravno največji vendar bomo tudi vnaprej budno pazili, da stopimo na prste prevratnim in destruktivnim elcmeutom. Mi ne moremo dovoliti tega, da bi nam kdo še dalje očital, da nismo za demokracijo, ali da hočemo diktaturo ali fašizem ali ne vem kaj se vse. Vse države so morale proti destruktivnim elementom v svoji domovini v nekaterih ozirih ustanoviti gotovo organizacijo za obvarovanje svobode in za njeno pravilno in koristno pojmovanje. Zaradi tega se vendar še ne more trditi, da pri njih ni demokracije in svobode. Čim več je discipliniranosti, čim več vdanosti državi, čim več je smisla za zakonitost in pravico, tem več demokracije zasluži vsak narod. Odgovor kr trkom Dr. Kojič je pri glavni proračunski razpravi izvolil govoriti o naši notranji politiki. Jaz imam svoje osebno mišljenje o političnem delu dr. Kojiča ter prosim narodno skupščino, da smem to dela, ko pa je v opoziciji, nikdar ne ve, kaj in kako govori. Njegovo delo ni v skladu s tem, kar dela. Jaz samo prosim Boga, da njemu iu meni oprosti vse politične pregrehe. Govor Popoviča sem bral z veliko pazljivostjo, posebno njegovo zanimivo opisovanje izleta v versko in filozofsko sfero. V kritiki notranje politike se je precej zadržal pri mojih političnih izjavah za časa preteklih proračunskih razprav. Nočem z njim iti nazaj v preteklost, prepričan pa naj bo, da bodo vsi zakoni, ki si jih on želi zdaj, ko je v opoziciji, prišli pravočasno. Hvaležen sem mu za dobroj hotno kritiko, kakor sem hvaležen za to tudi vsem govornikom z desnice. Posebno sem hvaležen za tople besede, ki jih je spregovoril moi ministrski tovariš in prijatelj Cvetkovič. Prosim, gospodje narodni poslanci, da sprejmete proračun ministrstva za notranje zadeve. —- svoje mišljenje povedati odkrito: Tedaj ko je bil > (Dolgotrajno in navdušeno ploskanje na desnici dr. Kojič na vladi, nikdar ni vedel, kaj in kako • in sredini ter klici živio dr. Korošec!) Najduhovitelši film sezone! Milijonar-dobrotnik KINO UNION TeL 22-21 Mr Deeds izgovori »Mister Dic« Ta film bo vsak inteligent gledal z veseljem in zadoščenjem. Svetovni uspeh tega ženijalnega filmskega dela jamči, da bo tudi Ljubljana navdušena zanj. Tako, torej sem jaz starejša ko ti. Jaz sem se rodila 24. aprila.« In kakor da bi bilo to kaj važnega, je ponovila: :,24. aprila 1881.« Obstala sva nekaj trenutkov, ne da bi spregovorila besedico. Nenadoma pa se je dvignila in vzkliknila: »Papa je tukaj.« Zagledal sem bolniški voziček, ki ga je potiskal sluga. V vozičku je sedel mož, ki je bil ves pokrit z volnenimi odejami. Videti mu je bilo samo gornji del telesa. Na njem je živel edino obraz. Zdelo se je, da je vse drugo telo popolnoma ohromelo od mrtvouda. Videl sem svojo spremljevalko, kako je ponudila svojemu očetu čelo, na katero jo je smejoč poljubil. Govorila je o meni in kazala name; toda bil sem predaleč, da bi mogel razumeti, kaj je govorila. Sluga je zopet Plerre Bčnoit VELIKI JEZ Roman iz irskih bojev za svobodo »Ali si ga videl?« »Da, voščil mi je dober dan.< »In mati?« »Matere nisem videl.« »Seveda. Ubogo dekle! Gotovo je hči kakega ločenega moža. Drugače si tega ne morem misliti.« >Morda pa je mati že mrtva,« sem pripomnil. ... »Mogoče. Tu je preveč hladno, je zelo prilična.« Treba bo iti!« Odšla sva iz parka vprav, ko so prihajali ljudje, ki so se vračali od igre. Druga za drugo so se prižigalo luči po izložbah. Obstal sem pred izložbo na Zdraviliški cesti. »Stara mati k »No, kaj je?« »Rad bi imel listnico.« »Listnico?« »Moški morajo imeti listnico.« »Pri teh letih — pa listnico?« Ko sem deset dni kasneje s svojimi sorodniki zapustil Aix, sem se od Antiope poslovil. Čeprav sva drug drugemu obljubila, da si bova pisala, nama je bilo vendar pri srcu težko. »Rad bi imel od Tebe kak spomin,« sem zašepetal. _______________ Iskala je po svojih žepih. Listnico je nosila še vedno na mestu, tam, lateljici ugaja moja vnema, da bi ji kakor sem jo videl prvič. Potegnila je bil po godu. A tega ni hotela pokazati, iz nje sveto podobico in mi jo po- »Ni preveč lepa,« je rekla z malo nudila, nakremženim obrazom. . »To je ena od podobic, ki sem Ko je videla moj razočarani obraz, jih dobila ob birmi,« je rekla, je takoj hitela popravljati svojo na- Nato me je naglo poljubila, pako. Ko sem se zvečer vozil z želez- *'Ah, in celo denarnica je v njej! nico, sem ob trepetajočem siju nočne Moja listnica je nima. Taka denarnica luči še enkrat pogledal podobico, ki .•---1» —.i:s_. „ mi j0 j0 ^aja maja prjjateljica. Bila je pač podoba, kakor vse, ne spominjam se je več natanko. Toda na zadnji strani je bilo precej dolgo angleško besedilo. V naši hiši ni nihče znal angle- Nato je še pristavila: »Smem pogledati, kaj je notri?« V denarnici sta bila dva franka. »Ali mi hočeš darovati enega?«, je vprašala s skrivnostnim glasom. . »Oba, če želiš,« sem ji odgovoril, skega m tako sem moral čakati ,P.°,novno 80 20 b'li v severni in Južpi Ameriki. Njihova pot je prišla celo v Avstralijo, kier t5?.J)r'r,edl11 20 koncertov. V Ljubljani so bili zadnjic Wiener-Sangerknaben pred 9 leti. Sedal jih bomo zopet 6lišali prihodnji ponedeljek, to 'je 7. n!'. ob 20 ,v veliki Unionov idvorani Sedeži od SminGla6Vb1neMa!Ldin V ******* v k^-Ljubljansko gledališče Drama. — Zat.tek ob 20 ur Četrtek, 3. marca: Beraška opera Red B. nn-fi ’ 1 "larca ob 15: Veronika DeseniSka. Uijaška predstava po globoko znižanih cenah od Vidmarjeve, izven.20' Produkciia P^ne šole Mete Sobota, 5. marca: Zadrega nad zadrego. Izven. Opera. — Začetek ob 20 un * ;5eArt.®k> 3' ™arca: Prodana nevesta. Gostuje Josip Križaj. Red Četrtek. Petek. 4. marca: Zaprto. Sobota 5. marca: Grofica Marica. Prvič v letošnji sezoni. Izven. . . na dijaško predstavo, ki bo v pe- * 15 v ljubljanski drami. Upri- rdškn * vJfiDa žuPanJ,ža drama »Veronika Dese- uff, '10 vl?8° ’8ra pri tej uprizoritvi ga. vini?« , jeYa: ,0stal‘1 zasedba kakor običajno. Veljajo cene od 14 din navzdol. pIe6De 30)6 Sd&ie. Mete Vidmar-j v e b° v dramskem gledališču in sicer v petek, * t tn. zvečer. Spored produkcije je naslednji: V t. delu izvajajo gojenke plesne kretnje e podnaslovi: »Motivac, »Arabeske«, »Ritmi«. V II. delu pa eo na sporedu samostojne solistične študije, ki sta jih sestavili obe izvajalki iz šole gdč. Vidmarjeve) in sicer izvaja Marija Gradnikova »Poziv na Rahmaninov preludij in »Vodomet« na Šivicovo glasbo. Gdč. Marta Pavlinova pa izvaja obe svoji solistični produkciji na Sivicovo glasbo pod naslovom »Poigravanje« In »Nespametna devica . Klavirsko epremljevanje oskTbi prof, Pavel Sfvic. Produkcija je izven. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Drevi ob 20 se poje v običajni zasedbi Čajkovskega večno lepa opera »Evgenij Onjegin« za red Sreda. Med ruskimi operami uživa -Onjegiiu prav gotovo največjo popularnost. Josip Križaj gostuje v vlogi Kecala jutri zvečer v naši operi. »Prodana nevesta« ee uprizori za red Četrtek. »Grofica Marica iztrga iz prsi živo srce in da na večne čase trpim v peklu .. . Naj se mi duša razkolje v bolečinah in naj mi telo živo zgori! 1 akšna kazen naj traja zame vekomaj ... V imenu Boga, našega Stvarnika, Amen.« ». ,. Amen!...« je končal zamolklo Frank in sklonil glavo, kakor da bi ga tiščalo breme prisege. »Vstani,« je zaslišal povelje, ki se mu je zdelo skoraj odrešilno. . Frank je hitro vstal, mož v črni halji pod krinko se mu je približal in dejal: »Vojak Črne legije! Od zdaj naprej si naš član, naš tovariš. Zdaj si velik in močan Amerikanec... čakajo te velike dolžnosti... Toda, poglej to... To je sredstvo smrti...« Mož z belo krinko je pokazal Franku naboj za samokres, ki je bil razstavljen. Posebno se je bliščala kroglica naboja. »Dajem ti to polovico v znamenje našega zaupanja,« je nadaljeval oni s krinko in stisnil Franku v roko medeninasti del naboja. »... Drugi del dobiš, če nas boš izdal... Spomni se na svojo prisego vselej, tudi v najtežjih trenutkih, ki te morda čakajo... Zdaj pa stopi naprej in uniči to stvarco na ognju.« Frank je pristopil k ognju in vrgel medenino nanj. »Dobro je, zdaj pa pojdi k častniku Črne legije in se mu javi.« Frank je šel takoj proti možu, ki so mu ga pokazali, ter se mu javil. »Počakaj nekoliko časa, dokler vsi ne prisežejo. Potem vam bom vsem skupaj dal nekaj navodil.« To noč so to prisego pred ognjem na gozdni jasi še nekajkrat ponovili. Ko so bili gotovi, so vsi člani Črne legije, ki so bili navzoči pri prisegi, sneli črne krinke, da se seznanijo z novimi tovariši. Ko sta tudi moža v črni halji odložila krinki, je Frank v njih spoznal Nicka Sttumpasa in lastnika drogerije Jonesa. Častnik je zbral okoli sebe nove člane in jim dajal na' vodila: »Vsakdo od vas, novi tovariši in vojaki Črne legije, mora plačati šest in pol dolarjev za uniformo. Kdor nima samokresa, ga mora takoj kupiti. Samokres drugače stane trideset dolarjev, mi pri Črni legiji jih dajemo po petnajst dolarjev.« »Jaz morem zdaj plačati samo obleko, za samokres dobim denar pozneje,« se je oglasil Frank. »Pokori se povelju in nabavi si denar. Pri nas ne poznamo nič mešetarenja. Mi, člani Črne legije, se moramo žrtvovati za svojo stvar ...« »Dobro, tovariš,« mu je odvrnil Frank. »Svojemu predstojniku moraš vedno reči ,sir'...« »Razumem, sir,« je ponovil Frank pokorno. »To bi bila za zdaj vsa navodila. Kadar bo kaj važnega, bo vsakdo od vas dobil nujno povelje, ki se mu mora brezpogojno pokoriti...« Nick Sttumas je s strogim glasom še ukazal: r™ w“ruor »Pogasite ogenj! Člani Črne legije, pojdite vsak po svoji poti v mesto. Kadar bo potrebno, vas bomo poklicali v boj za domovino. Ohranite vse zase, ker s tem ohranjate svoje lastno življenje.« i Frank posluša navodila »Slovenski dom« izhala »sak delavnik ob 12 Mesefna naročnina 12 Din za tnorem.tvo 25 Din UrednUtvo Kopitarjeva ollc« fc/III lelelon 4001 do 4005. Uprava, Kopitarjeva ulic* k »Sloveosiu tlom« Uboja »sa» aeiavnu ob n ^ Ju&0#lu%^ko ^kain« i Ljubljani, K. če*. Izdajatelji Ivan Bakoiec. Urednik, Jože Kofcček. Japonski general H a t a , vrhovni poveljnik Japonskih čet na Kitajskem. Zob za zob Irski' katoličani so sklenili, da zaradi odloka Nemčije, s katerim je prepovedala udeležbo na evharističnem kongresu v Budimpešti, tudi njihovi udeleženci ne bodo obiskali na povratku Nemčije. Enak sklep bodo baje naredili katoličani v Belgiji, Angliji in Ameriki. Sodniki niso l ud c Ameriški doktor Townsend si je izmislil sijajen načrt gospodarske obnovitve: Država naj bi plačevala vsem osebam, ki imajo več kot 50 let, 200 dolarjev mesečne podpore, pod pogojem, da se nakazani denar popolnoma porabi. Načrt je 71 letnemu doktorju^ takoj pridobil številne množice navdušenih privržencev, pri oblastih pa je izzval nevoljo, ker so se začele bati kakih prevratov. Zato so skušali starega hujskača ujeti. Najprej so pregledali njegovo propagandno knjigovodstvvo in našli v njem polno zmešnjav. Poklicali eo torej Towmsenda na 6odnijo in ga z izpraševanjem tako razdražili, da je vstal, jezno zaloputnil vrata in odšel. S tem pa se je ravno pregrešil zoper »žalitev oblasti«. Mirno so ga torej lahko obsodili na mesec dni zapora in 100 dolarjev odškodnine. Svojo jezo nad sodniki je stresel v nekem govoru takole: »Moj načrt bo gotovo uspel, ker ga je sama logika. Vestno pa boni pazil na to, da se z njim ne bodo okoristili sodniki. Sodniki namreč niso delavci in ne vem popolnoma za gotovo, če so sploh ljudje.« Nenamerna cesareva žalitev V berlinsko »Opero Krolk, kjer od požara nemške državne zbornice zborujejo nemški državniki in kjer ima Hitler svoje »zgodovinsko važnec govore, je še pred vojno prišla gostovat pariška opera. Igrala je »Fausta«. Predstavo je prišel gledat tudi cesar Viljem, ki je hotel osebno pozdraviti goste. Dostojanstveno ee je približal slavni prvi balerini Rositi Mauri in še dostojanstveneje spregovoril: »Vi ste zame utelešena francoska umetnost in lepota.« Rosita Mauri pa je bila samo izredno dobra plesalka in nikakšna lepotica; razen tega je bila Španka. ...... Radio Drugi programi Četrtek, 3. marca: Belgrad: 20 Ork. koncert. 21 Narodne pesmi, 21.30 Slovenski zbor pojo narodno, 21.15 Plosua glasba. — Zagreb: 20 Sinfon. koncert, 22.20 Plašna glasba. — Dunaj: 15.50 Nova dunajska pesem, 20.20 Moderna balada, 20.25 Igra, 22.20 Jazz. — Budimpešta: 15.50 Pester program, 22.05 Jazz, 23 Ork. koncert. — Rim-Bari: 21 Opera. — Prana• 19.40 Ope-stra glasba, 22 Komorna francoska gla-sba. — S'>ti.ia.* 18.30 Vojaška godba, 10.30 Narodna glasba, 20 Sopran, 20.45 Pihalni kvintet, 22 Lahka glasba, 22.30 Plesna glasba. — Berlin: 20 Plesni večer. — Konigaberg: 19.10 Pihala, 21 Zbor. — Hamburg: 20.10 Zabavna in plesna glasba. — Vratislava: 19.30 Veliki orkester, 21.10 Narodna glasba. — Lipsko: 39.10 Zabavna glasba, 20 Filh. koneer. — Koln: 10.10 Vojaška godba. — Stuttgart: 20 Zabavna gla-sba, 21.30 Brahmsove skladbe. — Mo-nakovo: 19.10 Operetna in filmska glasba, 21.20 Godalni kvartet. — Stasbourg: 21.30 Mozartove 6kladl.e* Neverjeten učinek svojevrstne oporoke Zgied, ki bi pri gospodi ne vlekel Med zanimivimi oporokami, ki so v javnosti vzbudile precej presenečenja in tudi začudenja, je posebno svojevrstna oporoka, ki jo je napisal pariški veleindustrijalec Jean Fourgerat. Ta mož, ki mu je industrija prinesla težke milijone, ni imel tega časa, da bi se oženil in da bi po svoji snurti lahko ženi in otrokom zapustil premoženje. Bil je to človek z okrog 120 milijoni frankov. Te bogate dediščine pa tudi ni namenil svojim daljnim sorodnikom, pač pa tistim družinam s številnimi otroki, ki živijo v dveh vaseh v njegovi ožji domovini. Denar, ki ga je zapustil Fourgerat, naj bi omenjene družine dobile že takoj prvo leto po njegovi smrti, in sicer tiste družine, v katerih so najmanj štirje otroci, stari manj kot 14 let. Za vsak mesec jim je namenil po 200 frankov. Ne dobe pa ničesar od te bogate dediščine v omenjenih dveh vaseh tiste družine, ki niso tako zelo potrebne in imajo že same precej premoženja, vsaj več kot 4 ha zemlje. Učinki te oporoke so se kmalu pokazali. Število rojstev se je v onih dveh vaseh neverjetno dvignilo, kajti vsaka revna družina hoče biti deležna te dediščine. To je res učinkovito sredstvo za pobijanje bele kuge, ki se je v toliki meri razpasla posebuo v Franciji, resno pa je zapretila tudi drugod, tudi med našo dražestno gospodo po mestih. Ta menda tudi ne pričakuje, da bi zanjo kdo v oporoki namenil kakšno vsoto, posebno če bi imel namen, da jih naredi srečne očete in matere številnih otrok. Vojaški duhovniki v Nemčiji protestirafo Vsi duhovniki, ki izpolnjujejo dušnopastirsko službo v nemški armadi, 60 kanclerju Hitlerju poslali pismo, v katerem protestirajo zoper novo-pogansko propagando med vojaštvom. Opozarjajo nadalje, da protikrščanska gonja zelo slabi narodno moč in edinost armade. Davna ža!oigra ob slikovitem CoEoradu ki je bila pojasnena šele pred kratkim Med vsemi kriminalnimi dogodki je zadnje čase v ameriški javnosti vzbudila največ pozornosti drama, ki se je odigrala že pred davnimi leti med pečinami slikovitih bregov ameriške reke Colorado in ki je bila pojasnjena šele pred nedavnim. Nekaj mesecev je od tega, kar se je odpravila neka ekskurzija na znanstveno raziskavanje divje pokrajine, ki leži na obeh straneh reke Colorado. Znanstvenik, ki prvič stopi na ta kos ameriške zemlje, je še posebno očaraai nad vsem neznanim svetom, Peščene sipine v Ameriki, ki prete enemu tamkajšnjih mest. Skušali so jih zaustaviti z lesenimi barikadami, pa se jim to ni posrečilo. Grenlandski psi v Francoskih Alpah Voiaška obveščevalna sluiba na saneh Francoska raziskovalca Paul-Emile Victor in Michel Perez sta postala v svetu znana po svoji zadnji odpravi, ki sta jo vodila v Gronlandijo. Na Gronlandu sta imela priliko, da sta se do dobra seznanila z vsemi tamkajšnjimi razmerami, med drugim tudi z načinom, kako se tam vrši povečini ves promet. Tam nimajo lepo zgrajenih ali celo gladkih asfaltiranih cest, po katerih bi drčali najmodernejši avtomobili, pač pa igrajo na Gronlandu v tem oziru gotovo veliko vlogo eskimski psi, ki jih uporabljajo za vprego. V takšnih pokrajinah, kakršna je Gronlandija, je takšno prometno sredstvo gotovo tudi najpripravnejše. Zdaj sta začela omenjena voditelja gronlandske odprave razmišljati tudi o tem, kako bi te polarne pse uporabila tudi pri gorskih raziskavanjih v Alpah. Paul Victor in Michel Perez sta v resnici tudi že pripeljala nekaj takšnih psov na evropska tla. S sanmi, v katere bi vpregla te pse, nameravata zdaj naskočiti najvišje vrhunce Francoskih Alp. Dokazati hočeta, da eskimski psi morejo prav tako dobro služiti v evropskem hribovju kot na grenlandskih ledenikih. Predvsem se zanimajo za uresničenje tega načrta francoski vojašiki krogi ter ga z vso vnemo tudi podpirajo, vsaj tako trdijo Nemci. Pravijo, da se Francozi posebno brigajo za to, kako čim boljše zavarovati francosko-nemško mejo. Posebno se trudijo, da bi s pomočjo teh eskimskih psov stalno vzdrževali dobro in točno poštno zvezo med Posameznimi gorskimi postojankami. Na vse zadnje bi bilo pa res čudno, če bi ravno eskimski psi obvarovali francosko mejo ter jo obdržali na istih mestih kot je danes. Vojaški odposlanec Putna, ki so ga zadnjič v Moskvi ustrelili. ki se tu odpira pred njim. Udeleženci te ekskurzije pa se za ta pot niso odločili zgolj iz želje po pustolovstvu, pač pa predvsem zato, ker so se nadejali, da bodo ob bregovih Colorada odkrili bogate ziate žile ali podobnega zemeljskega bogastva. Niti malo pa niso slutili, da bodo na tej svoji poti za zlatom rešili uganko žaloigre, ki se je odigrala v tej skoraj neznani pokrajini pred davnimi leti. Grozno odkritje Po večurnem napornem potovanju se je družba ustavila v neki naravni podzemski votlini, ki je V6a zastrta s krasnimi kapniki. Tu so se nameravali nekoliko odpočiti in okrepčati. Nenadoma pa je nekdo od njih zavpil kot v smrtni grozi. Nekaj korakov proč je zagledal neko človeško postavo, ki je nepremično sedela v neki vdolbini ob steni. Bilo je samo še okostje, na katerem je ohlapno visela obleka, ki je tudi že skoraj čisto razpadla. Sodeč po tej obleki, je moral mrtvec sedeti na tem mestu najmanj 30, če ne morda že 40 let. Pri njem niso našli ničesar, po čemer bi lahko ugotovili, kdo je ta mrtvec. Kljub temu pa ni bilo tako težko dognati, kako je ta človek prišel sem in zakaj je moral umreti v tej podzemski votlini. Na tleh v jami, ki. jo krase slikoviti kapniki, so se še dobro poznale stopinje, ki vodijo do mesta, kjer je »sedel« mrtvec. Te stooinje tudi kažejo, da je ta nesrečni človek moral dneve in dneve tavati po tej podzemski votlini in da ni mogel najti več izhoda iz nje. Poleg njega na kamnu je omenjena ekspedicija našla tudi majhen konček sveče, ali bolje rečeno samo še ožgani stenj. Mož je moral prav gotovo umreti v tej votlini od lakote. Nedaleč proč od tega mrtveca so člani znanstvene ekspedicije našli drugo človeško truplo in nato še tretje. Naleteli so nanie, ko so šli po sledovih prej omenjenih stopinj. Ko so to truplo preiskali, so ugotovili, da je bil ta človek usmrčen s strelom v pnsa. Domnevali so najprej, da so trije nesrečneži skupaj prišli v to votlino ter da sta si dva od njih s samomorom prikrajšala bolečine, kot bi umirala od lakote. Ameriška policija je na vse načine stikala, kako bi ugotovila, kdo so ti mrtveci. Dolgo je bil ves trud zaman. Pri natančnejšem pregledovanju policijskih zapisnikov pa se zdi, da bo tudi to vprašanje pravilno rešeno. Našli 60 namreč nek spis, v katerem se piše o nekem napadu neznane razbojniške tolpe, ki je ustavila vlak ter ga oplenila. Razbojniki so zatem izginili brez sledu. Nekaj dni pozneje so našli v tamkajšnji okolici tri konje brez gospodarjev. Posrečilo se je ugotoviti, čigavi so biti ti konji. Dotični kmet pa je dejal, da prav nič ne ve o kakšnem razbojniškem napadu na vlak. Da so pa našli konje same, razlaga na ta način, češ da so trije njegovi pastirji nekega dne izginili s temi konji ter od takrat ni o njih nobenega 6ledu. BHi so fo triie pastirji Preiskava je zdaj dognala, da gre v resnici za tri pastirje, ki jih je omenil oni kmet in o katerih pravi, da so mu ušli s konji. Ti trije pastirji so tudi sodelovali pri onem napadu na vlak ter se v strahu, da jih ne bi izsledili, zatekli v ono podzemsko jamo. Tu so se najbrž sprli pri razdeljevanju plena in je eden od njih sklenil ostala dva spraviti s sveta. Ta svoj načrt je tudi uresničil. Sam pa nato ni mogel več najti izhoda iz votline in je bil tako tudi sam obsojen na smrt in sicer — na smrt od lakote. Tako je omenjena znanstvena ekspedicija zopet osvežila ameriški javnosti spomin na dogodke, ki so se dogajali pred 30 ali 40 leti, ko so razbojniške tolpe opravljale svoj krvavi posel tudi ob bregovih slikovitega Colorada.