Leto LXXV., št. 213 Poštnina plačan* v gotovini. mm Cena mmm PrtKuo? ccflrt« 5^ UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINI JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-28, 31-24, 31-25 in 31-2« — Izhaja dan opoldne — Mesečna naročnina 11 lir— Račun pri poštno ček. zavodu: Ljubljana 10.351 General Rupnik Prasident Provinzialverwaltung Der Cauleter und Reiehsstatthalter Hat in seiner E~%en-schaft als Ob ers ter Kcnunissar In der Opevati vnszone »Adratisches Kustenland^ mit enem Evlass vom 20. September 1C43 fiiv dre Vertvaltung der Prav'nz LaVbacH den Chcf Cer Prvv'nzialverivaltung e'ngericHtet uvid zum Pva-sidenten dev Vevtvaltung den Buvgerme'strv der Stcdt Laibach, Div's'vns* mer al Leo Rupnih bestellt. Generale Rupnik presidente delt'Ammi nistrazione provinciale II G^ule ter e Luogatenente del ReicH, nella sua aualita al Camtn&ssarle supremi nella zona d. cperazlcn. del „Lžtsraie adratica", cen I suo decreto del 20 settembve 1Q43 per Vamrninstrazfane della Pvrnela d' Lub'ana Ha ccstHuto Q Capo delVAmminstvazene pvov'ncicle e no-m'nate presidente della stessa Ammin stvaz ~ne 11 Psdcsta deUa citta di Lub'ana U genevale Leo F.upn U. Pokrajinski vodja In driavni namestnik je v svojstvu vrhovnega komisarja v operac'jski coni „Jadransko chalno področje" s svojim cdtokm z dne 20. septembra 1943 ustcnvvll za upravo Ljubljanske pokrajine položaj šefa pokrajinske uprave in za predsednika uprave imenoval župana mesta Ljubljane, divrzijskega generala Lectta Rupnka. Avfraf tfes PrasL&enten General Rupnk: mm und Sloweni!ra£ii! Mit der auf BefehI des Fiihrers des Grossdeutschen Reichcs vom Gaulcitcr und Reiehsstatthalter in Karnten in seiner Kigenschaft als Oberster Kom-missar in der Operationszone »Adriati-sches Kustenland« erfolgten Bestellung einer eigenen Landesvervvaltung fiir die Provinz Laibach vvird uns Slovve-nen die Moglichkeit soboten, unser Ge-schick noch vvahrend dieses Krieges selbst in die Hand zu nehmen und mit Verstand, fleissiger Arbeit, strenger Dis-ziplin, sozialen Opfersinn und lovaler Haltung jene Voraussetzungen zu schaf-fen, \velche dem slo\venischen Volke in der Volkerfamilie des neuen Europa den Bestand und eine gliickliche vfcukunft sichern sollcn. Nach den unerhorien Leiden. \velcho uns von der mit den Feinden Europas geheim verbiindeten, verraterischen, feigen Badoglio-Clique und ihren Bu-senfreunden, den einheimisehen bol-schevvistischen Banditen und Mordbren-nern zugefugf uurden, vvird vvohl jeder anstandig denkende Slouene zur Einsieht gekomnien sein, dass uns nur die nationale Vertragiichkeit mit allen Nachbarv blkern. das feste briiderliche Zusammenhalten in unserer eigenen Volksgemeinschaf t sovvie die vertrau-ensvTolle Mitarbeit mit der deutschen Wehrmacht. in deren Obhut \vir nun stehen. \vieder zur Ruhe, Ordnung, konstruktivni Arbeit und zum taglichen Brot bringen kiinnen. AVenn wir in diesem Sinne alle unsc-re Kratic cinsctzen \verden, diirfen \vir bestimmt hoffen, dass das slovvenische Volk in seiner Ciesamtheit einer gliick-Iichcn Zukunft entgegen geht. Diese uns gestellten Aufgahcn \ver-den Dur von zvvei Feinden bedroht. Vom Bolschevvismus, vvelcher uns zu stumpfen, seelen- und gottloscn Arbeits-sklaven fiir die jiidische \Veltherrschaft niederkniippeln \vill und von der Plu-tokratie. \velche uns das VVenige, vvas wir noch haben, fiir die judisehen Geld-sehranke stehlen rndehte. Diese zwci Feinde, gegen \velche die deutsche Wchrmacht und ihre Verbiindeten an den europiiischen Fronten kampfen, miissen und vverden von uns in den cn-gen Grenzen unserer Heimat mit allen Mitteln bekampft \verden, um dann — nach Herstellung der Sicherheit — jene Ruhe. Ordnung und Arbeit zu schaf-fen, vvclche uns den Aufbau und das Leben in unserer schonen Heimat ge-wahrleisten uerden. Die Ge\vahr fiir den Erfolg dieses Kampfes und die daraus spriessende schone Zukunft unseres Volkes bietet uns der geniale Fiihrer des Grossdeutschen Reiches Adolf Hitler, \velcher den Kampf fiir das Gliick aller ehrlie-benden und aufbauwilligen jungen Volker Europaš fiihrt. Der Provinzialverualtung uurde es zur Pflicht gemacht, die Bevblkerung der Provinz so zu fiihren, dass sie vor-nehmlich durch eigene Kraft vvieder jene Haltung und jenes Ansehen er-langt. welche das s!owenische Volk im besonderen sich in seinem fast 1400 jah-rigen Leben im mitteleuropaischen Raume, zwischen seinen zwei grossen Nachbarvolkern, durch seinen Fleiss, seine Ausdauer, seine Strehsamkeit, seine Begabung und seinen festen Got-tesglauben schon geschaffen hatte. Auf allen Gebieten des Lebens, ins- besondere aber bei der Bekampfung der bolsche\vistischen Banditen im eigenen Lande. der Beschaffung von Arbeit und Brot fiir alle \rbeitswilligen, der Herstellung der sozialen Gerech-tigkeit und des Aufbau es unserer zer-storten Heimat \vird die Provinzialver-\valtung ihre Pflicht erfiillen. Hiezu fordert sie alle Slo\venen und Sloue-ninen, insbesondere aber die sloweni-sche Jugend auf, mitzuvvirkcn. Nur so kann und \vird unser e slo\venischc Volksgemeinschaft im neuen Europa ge-deil.cn. Lasst also allen miissigen klei-nen Streit, der uns so furehtbar ge-schadct hat. siellt das Gemeinvvohl vor den Eigcnnutz, kehrt in eure Heime und zu eurer Arbeit zuruck, helft eucb selbst, damit auch Gott euch helfe. Diejenigen aber, die auch diesem mcinen Aufrufe nicht folgen sollten, werden die drakonisehen Kriegsgesetze der fiir diesen Teil Europas vcrant\vort-lichen deutschen Wchrmacht unerbitt-lich treffcn. Der Prasident der Provinzialverrvaltung Divisionsgeneral LEO RUPNIK Proglas predsednika generala Rup^ka: Slovenci in Slovenke! Po ukazu Vodje velikonemške države je okrožni vodja in državni namestnik Koroške kot vrhovni komisar operacijske zone »Jadransko primorje« postavil lastno deželno upravo za Ljubljansko pokrajino ter je nam Slovencem s tem dana možnost, da svojo usodo Se med to vojno sami vzamemo v svoje roke ter si z razumom, z marljivim delom, s strogo disciplino, s smislom za socialno požrtvovalnost in z lojalnostjo ustvarimo one pogoje, ki naj slovenskemu narodu v družini narodov nove Evrope za-gotove obstoj in srečno bodočnost. Po neznanskem trpljenju, ki so uam ga prizadeli s sovražniki L\rope tajno zvezani izdajalski, strahopetni Bado-glievei in njiho\i priskledniki ter domači boljševički razbojniki in požigalci, bo pač sleherni pošteni Slovenec uvirlel, da nas bodo k miru ,redu. konstruktivnemu delu in k vsakdanjemu kruhu spet privedle samo strpnost z vsemi sosednjimi narodi, trdna bratska vzajemnost v naši lastni narodni skupnosti in pa tudi zaupljivo sodelovanje z nemško vojno silo, ki smo sedaj pod gjeno zaščito. Ce bomo vse svoje moči napeli v tem smislu, lahko zanesljivo upamo, da gre slovenski narod srečni bodočnosti naproti v vsej svoji celoti. Te naše naloge ogrožata samo dva sovražnika: boljševizem, ki nas za judovsko vlado sveta hoče potlačiti do topih robotov brez duše in Boga, z njim pa plutokracija, ki bi nam za judovske blagajne rada ukradla še tn bore malo. kar imamo. Proti tema dvema sovražnikoma, ki se z njima ob svojih zavezni- uaiii bo zagotovljena obnova in življenje v naši lepi domovini. Jamstvo za u>peh tega boja in za bodočnost našega naroda, ki bo iz tega boja vzklila, nam daje genialni vodnik boja za srečo vseh mladih evropskih narodov, ki jim je za čast in obnovo, — Vodja velikonemške države Adolf Hitler. Pokrajinski upravi je poverjena dolžnost, naj vodi prebivalstvo pokrajine tako, da predvsem z lastnimi silami doseže tako trdnost in tak ugled, kakršna si je slovenski narod sam v svojem skoraj štirinajststc-letnem življenju v srednjeevropskem prostoru med svojima dvema velikima sosednjima narodoma že pridobil s svojo delavnostjo, s svojo vztrajnostjo, s svojo prizadevnostjo, s svojo nadarjenostjo in s svojo frrdno vero v Boga. Na vseh poljih življenja, zlasti pa pri pokončavanju holjševiških razbojnikov na lastni zemlji, pri priskrbi dela in kruha za vse delavoljae. pri uveljavlje-nju socialne pravičnosti in pri obnovi naše razdrte domovine bo pokrajinska uprava storila svojo dolžnost. Tako vse Slovence in Slovenk«. £e posebno pa slovensko mladino, poziva k • sodelovanju. Samo tako bo \ novi Evropi mogla uspevati in bo prospevala naša slovenska naredna skupnost Pustite tedaj vse malenkostne, jalove razprtije, ki so nam škodovale tako strahotno, postavite skupno blaginjo pred sebičnost, vrnite se na svoje domovr k svojemu d<*In in pomagajmo si sami. da nam tudi Bog pomaga. Hite pa, ki se ne hI ravnali niti po kih bojuje nemška vojna sila na evrop- tem molpm K*Ticu« b°do neusmiljeno ri- ...... ilrU *__i__--^a«.--__a_ _»_« t7.____ «kih frontah, se moramo mi z vsemi sredstvi boriti v ozkih mejah naše domovine, da si po vzpostavitvi varnosti ustvarimo tak mir, red in delavnost, da drle trde vojne postave *a ti del Evrope cdgovorne nemške vojne sile. Predsednik pokra unske unrave: div. general LEON KUPNIH Prcclanra del presidente Generale Rupnik: Slo veni e Slovene! Listallazione d'una propria ammini- ( avvenire feliee nel grembo della famiglia strazione pubblica per la Provincia dl | dej po poli della Nnova Europa. Lubiana ordinata dal Fiihrer (= Capo j tn vis ta delle sofferenze inaudite, alle Supremo) del Grande Reich Germanico . quali furono sottoposti tanto da par- godiamo il patroeinio, ei potra riportare tranquillita, disciplina, lavoro eostruttivo e pane ootidiano. Po?»!»iamo sperare per sieuro ehe tutto il popolo sloveno va incontro ad un'av-venire p ros pero, purche adopereremo tutte le nostre forze in questi sensi. II compito p resen ta toe i e minaeeiato solamente da due nemici. Da u na parte dal bolseevismo, ehe vuole renderei schiavi apatici, privi danima ed irreli-giosi deirimpero mondiale progettato dagli ebrei, dallaltra parte dalla pluto-erazia, ehe vorebbe rubarci quel poco ehe ormai aneora possediamo in vantag-g^io delle cassaforti giudaiche. Data la necessita e nell'intento di procurare poi — ristabilita la sicurezza pubbliea — quella tranquillita, queH'ordine e quel lavoro, ehe ci garantisce la ricostruzione e la vita nel nostro bel paese nativo. oppugneremmo entro i stretti eonfini della di noi patria con tutti i mezzi ehe ci stan no a disposizione, questi due nemici, contro i quali le forze armate tctle-sche ed i loro alleati combattono sui fronti europei. La garanzia pel buon successo di que-sta lotta e per 1'avvenire propizio ehe ne spunta pel popolo nostro, ci presta Adolf Hitler, il geniale Fiihrer del Grande Reich Germanico, ehe guerregia per la prosperita di tutti i giovani popoli dell'Europa, ehe sono onesti ed anehe disposti a lavorare nel cam|K) di ricostruzione. AH'Amministrazione Pro\ineiale b sta-to imposto il dovere di dirigere la po-polazione della Provincia, acciocche ri-euperi sopratutto di propria forza quel-ratteggiamento e quella stima ehe il popolo sloveno seppe aequistarsi d uran-te la sua esistenza quasi millequattro-centenaria specialmente nell'ambiente medieuropeo fra i due grandi popoli \ i-eini in v i rt u della sua assiduita e per-servanza. del suo zelo. della sua intelli-genza e della sua eredenza forte in Dio. L'Amministrazione Provinciale adem-pira al proprio dovere in tutte le sfere della vita, specialmente pero lottando contro i banditi bolseevisti nel propprio paese, procurando lavoro e pane per tutti quelli, ehe sono disposti al lavoro, ereando giustizia seciale e ricostruendo la nostra patria distrutta. Percio essa invita alla cooperazione tutti i Sloveni e tutte le Slovene, ma specialmente la gioventu slovena. Soltanto in questo modo la nostra nazione slovena potra pro-sperire e prosperira nella Nuova Europa. Rinunciate dunque a tutte le piecole liti oziose, ehe ci hanno riportato quci terribili danni. lasciate da parte 1'inte- Le^n Rupnik se je redil 10. avguMa L 1ss0 v Lokvah na Primorskem. Sclc ^ obiskoval v Idriji, pri št. Pavlu in v Ljubljani, dokler ni leta 1s95 vstopil v infan-terijsko kadetnico v Trstu. Avgusta 1899 je prijel kot k ."det--"r.stniSki namestnik k vara?xlinskemu pehctnemii polkii st. 16, 1. 1007 pa je bil sprejet v vojno solo na Dunaju. Dq leta 1011 je služboval Leon Rupnik. ki je med tem poatal stotnik, pri svojem polku. Konec leta 1916 je bi na osnovi spontane prošnje čete nekega armadn*-ga zbera t>; klican od maršala Hootzen-dorfa kot major v zbor generalnega /taba. V juliju 191s ]e bil imenevan za stabrega šefa vojne luke v Kotom. Let i 1019 |e bil Leon Rupnik prevzet v bivšo jugoslovans-k^ a nrr do, v kateri je v teku let napredoval do divizij.ske^a generala. * DMzijskl general Rupnik ima raz^ia visoka odlikovanja bivše avstro-ogrske armade in železr.i križ II. razreda. To odlik'vanje sl je prib;iil leta 1917 v bou proti četam Kerenskega. v septembru leta 1941 so naredil' komun stani elementi na generala Rupnika v Ljubljani atentat, ki pa se je kakor po čudežu ponesrečil. Od 3. jurija 1042 jc divizijski general Rupnik župan mesta Ljubljane. VSeraJSnjI zgodovinski doirowKini- ka st- j" bliskovito rnzftirila im-d prebi\al-stvoni t«*p bila povsod sprejeta z vUlnijn r.'d \. !> \ ern In KadOifrenjein, obi*nera » trdnim zaupnicni, da M ■ ten ukrepom začenja z i ljubljansko |>okru.jlno no\-a doba. V vladni palari je bila Ob 14, tiskovna konferenca. Na njej zbranln predatavaf-ucini ljubljanskega tiska dr. Lapper sport:'"^ u !<*• »mcniliin OdlOCJtev nemskr-Ki\ državnega vodstva ter Jim preCltal vporofilo o ustanovitvi jnikrajinske upra-w in o Imenovanju njenega predsednika-Xa kratko Je pojasnil pomen tega dogotl-ka ter utemeljil nujnost, da nemško državno vodstvo prevzame soodgovornost za razvoj dojredkov tudi v naši pokrajini. No\-oimeimvani predsednik, treneral Rupnik. je irael na predstavnike tiska krat/-k nagovor, v katerem je omenil svoje na- Io«j«' in svojo odgovornost ter se časopisju zahvalil za podporo in sodelovanje, ki mu ju nudil že kot !jnbljanskrniii županu. resse personale in vantaggio deirutilita Pozval je, naj sodeluje z njim tudi v 1*>-ccllettiva, ritornate in patria e al lavoro, aiutatevi ehe Dio pure vi aiuti. Quelli pero. ehe non siano disposti di seguire il mio appello, saranno sottoposti inesorabilmente alle leggi draeoni-rhe dl guerra dell'armata tedesca, ehe e responsabile per questa parte del-TCuropa. II Presidente dcIPAmrninistrazione Provinciale Generale di divisione RUPNIK doče enako aktivno trr %:\ padpira pri njegovi težki nalogli da iztrebi v naših krajih komunistično anarhijo, jnn \me retl in mir t«*r s tem temelje za večje blagostanje. Slovenska javnost sprejema Imenovanje genera'a Rupnika za prvega predfedn k» r:t ji rske uprave s polnim z.tiupanjem, saj pozna g. preds?i!n{ka kot otlTčnega, delovnega in požrtvovalnega moža. Pozdravlja v teh re-nih zgodovinskih ča-lh in mu želi. da hi mu bi.o usojeno doseči na njegovem odgovornem položaju čiri n^jve-* uspehov /a slovensko prebivalstvo- Pr2i!2sieETk gensral Rupnik zastopnikom d venskega tiska Lb^bljana, 22. septembra. Na danažnp tiskovni konferenei je imeJ rovoinnenorvani predsednik pokrajinske uprave v Ljubljani diviz.jski general Leon Rupnik na zbrane predstavnike ljubljanskega tiska raslednji nagovor: ed ef f ettuata dal Gauleiter e Reichsstatt-halter (= govematore) della Carinzia quale Coramissario Supremo nella zona doperazioni «Littorale Adriatico» ofre a noi Sloveni la possibilita, di determi-nare la nostra sorte di propria mano aneora durante questa guerra e di creare con buon senso, con assiduita nel lavoro, con rigida disciplina, con spirito di sa-crlficio nel campo sociale e con atteggia-mento leale le premesse, ehe assicur©-ranuo al popolo sloveno Fesistenza ed vm te della ericea commandata da Badoglio ed aleatasi clandestinamente ed bi guii Gospodje! Za posebno zaaoščenje cenim, da Vas lahko tu pozdravim prav na ta. za n?* Slovence tako pcmembn dan Izvajanja g dr Lappcrja ste slikali in meni pač ni treba več poudarjati, da se jim pridružujem v polnem obsegu Pn srcu pa mi je. da Vam pri tej priložnosti izrečem svojo najiskrenejso zahvalo za lojalno mišljenje m pošteno delo. ki ste ^a ob mojem vile e perftda ai remici deirEuropa, i iupanovanju Ljubljani izkazoval« Žit kenst1 ?n quanto da parte dei suol amici sviacerati, pomoč našemu trpinčenemu slovenskemu !jua-cioe i banditi e petrolieri indigeni, ogni ; stvu Pri tem niste storili samo dobre delo Sloveno benpensante avra rieonoactato senza dobblo ehe solamente conciliabilita in linea nazionale di fronte al popoli vidni, di piu connesso, compatto e frater-no entro le file della propria nazione, come pure cooperazione fidocioaa colle forze armate tedesehe, delle qnali ormai listih, prihajajočih v javnost temveč rudi neslužbeno — s svojim humorjem s svojo do-vtTpnostjo. s svojo ironijo in satiro —. ko ste vedno nergavim kntikafitrom in vsevednim gobezdačem med Ijubljansk mi kavamišk.mi strategi in gostilniškimi poetiki s tem pa tuai našim poglavitnim sovražnikom — boljševikom in plutokratom kot orožju za judovsko svetovno nadoblast — prizadejali marsikak krepak udarec m spravili razsednej^c Ljubljančane v smeh in l tem k pameti S;?dai Vas pa prosim — gospoda moja —, aa v bodeče prav tako spretno, a dosti bolj sproščeno in živo nadaljujete z delom po spo-rocenih smernicah ter da s svr.jim mogočnim orožjem duha. besede in pisave odločate — da. celo kot napadalna četa sodelujete pri po-končavariju sovražnikov, pri ozdravljenju našega naroda, pn popravljanju vse škode in pri obnovi naše sedaj opustošene vendar še vedno prelepe m naavse ljubljene domovine Pri tem Vas bo spremljala vsa dobrohotnost velikega nem;kega naroda m njegovega vodstva, prav tako pa tudi krepka podpora slovenske pokrajinske uprave Za prvi začetek sedanjih Vaših velikih nalog Vas pa prosim, da moj klic našim rojakom, ki Vam ga izročam, objavite še danes v oosebnih izuajah ter ga tolmač:: v =t»'«'h d^Hjemh navodil po najboljš: vulji in znanju. 06 179671 01 Vran 2 .\ i K I N A K. O Da, četrtek, 23. septembra 1243 Štev. 213 v vlasni palači Ljub"jana, 23. septembia V siedo popoldne -ib 15.30 je bilo v stekleni dvorani vladne palače svečano umeščanje novoimeno\ anegla preisednika uprave za Ljubljansko pokrajino generala Leona Rupnika K siovčanostJ so se zbiaJi številni predstavniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblrsti. nada je načelniki posameznih oddelkov pokrajinske uprave in šefi pokrajinskih uradov. Navzoči so bili tudi kordđkj deželni predsednik dr. Wols.g- Uctsstltveni govor deželne vlade Novoimenovanega . »redsednika pokrajinske uprave je umestti s primernim nagovorom koroški vladni pre lsednik dr. \\visegger. ki je z^jel v svoje izvajanja sledeče misii: Ko je, kakor že često v zgodovini, pri-hrumel iz vzhodnega r nestora v Srednjo Evropo barbarski Ljudski va! — tedaj so bili to Obri — je Karel Veliki I. 799 . ko je prodiraj na jugu iz Furlanije in na sove: u vzdolž Donave, dokončno pognal ta azijski nomadski narod nrzai na Ogrsko. Tedaj je ustanovil ta velik: cesar, ki se mu je posrečilo zeiiniti vso Srednjo Evropo, krajino Furlanijo. ki je segala od zgorn;~ italijanske ravnine na jugu do Drave na severu Sev« mo od tcx" pa je ustanovil Vzhodno kra;ino 'Marko), ki se je razprostirala do Blatnega -ezera in do Donave. Leta 823. je bila razdeljena Furlaruja v Štiri krajine iJMaike), od kateiih je prva obsegala Gorenjsko, droga pa Dolenjsko. Zatem je bila dežela skoraj petsto let razcepljena v veliko številu malih gospodstev, ki so jih upravljali grofje Andechs-Meran-ski. Eppensteinovci, Sprninheimovci. Ba-benberžani. briksenski in brižinski škofje ter cela vrsta manjših gospodarjev. Poslednji Spannhcimovec Ulrich III. je podedoval po Babenberžanih njihovo posest in se je lahko prvič in s popcino pravico imenoval gospodarja Kranjske. Ko so Spannheimovci izumrli, je Rudolf Habsburški prevzel oblast nad Kranjsko, ki jo je izročil leta 12S2. svojemu sinu Albrehtu. Odtlej je Kranjska samostojno upravno področje zmerom v okviru stare rimske drŽave nemškega naroda. To samostojno upravno področje je povzdignil Rudolf Ustanovitelj leta 1364. v vojvolino. Od tega časa naprej je vojvodina Kranjska ostala v sestavu rimske države, dokler je slednja obstojala, tr je do 1. 1S06 Potem pa je ostala v okviru podonavske države, ki je prevzela V tem prostoru dediščino rurtsko-nemf;ke države, habsburške monarhije, dokler se ni končno v novi svetovni katastrofi neslutenega obsega razbila tudi ta velika srednjeevropska država in zapustila za seboj splošen kaos. č?e sem vam, dame in gospodje, poživil spomin na te zgodovinske datume, potem je to zaradi tega, da se pokaže, da je ta dežela tukaj že nad tisoč let zmerom delila usodo Srednje. Evrope in da ni nikdar spadala v svoji zgodovini k vzhodnemu prostora ali Balkanu. Nasprotno je bila ta dežela skozi več stoletij eno najvažnejših obrambnih obzidij zapada proti zmerom znova vdirajočemu vzhodu in je zlasti v turških bojih v obrambi zapadne kulture proti vzhodnemu vdoru prelila ogromne potoke krvi in doprinesla večje žrtve kakor večina drugih obmejnih ozemelj. Sočasno a si j>e pridobila ter izgradila kulturo, po kateri se odlikuje ta dežela nad številnimi drugimi deželami ev-ropkega jugovzhoda. Hočem se odpovedati temu, da bj se dotaknil dogodkov te dežele v času od 1918 do današnjega dne, saj sta ti dve des?t- ger. ljubljanski t knezoškof dr. GregoriJ Rozman, policijski general Brenner kot zastopnik višjega policijskega vodje in vodje SS. polkovnik Oertel kot zastopnik generala Raapkeja. poveljnika nem-rkih čet v Sl'venij: in Istri, nemški geneivJni konzul dr Millier, hrvatski generalni konzul prof- Salih BnJjić, ,po.l-prefekt David, šef kabinetne pi3^-rae Bi in, predsednik Akademije dr. Vidmar in reklo- univerze dr. Kos. Neue harte Schlage der feindtf chezt Marine dr. Woiseggesrja letji sarfto majhen izsek iz ogromnega prevala evropske usode, prevala, ki se še ni zskljucn. Včerajšnji in današnji dan uvajata zo-pet poglavje odločilne zgodovinske važnosti v |>ov»stnieo t<*de z veliko evropsko usodo. Ne misl;mo na to. da bi sffifl prebivalce te pokrajine k vojaškemu službovanju, ne mislimo na kakšrne koli represibie ali zatiranje. Moramo pa zahtevati, da sodeluje ta pokrajina ob častni zastavitvi vseh moči pri obnovi na v«««h področjih gospodar stva. javne varnosti in uprave. Vam. gospod predsednik, pa ž^lim k na-j logi. ki jo prevzemate z d^n^šnjim dnem, vso srečo ln najbolji uspeh, saj le vendar ta nalog-a najlepša, ki se lahko naloži možu, to je nalrga. rlvi°rniti domovino ln s tem lastni narod iz bede in ^a VOdtH k le^i bodočnosti. -Na vas. ki ste prlpadn;ki uradništva oblastev pokrajinske uprave, nasla vi "am svečan poziv, da stoiite zvesto in lojalno za gospodom predsednikom. Poai f«m savn pokrajinske uprave bo sajgOUlvttl uradnl-štvu primeren življenjski obsta"*4k. koM-kor pač to dopušča?o vojne prilike. Dolžnost nraduIStva pa ie. da r>° t*vi vso svoje znanie in vse svov riTOči v službo obnove lastne domovine. To. kar zahtevamo od vas. ie vzr»ostnv;toy čpcfno. iasne ln čiste uprave, ki požrtvovalno 'n providno služi celoti, uprave, iz katere moraio biti ln ostati neizprosno iztreblieni rlo poslednjih sledov nojmi seb;r~^rti in korupciie. Uprave, vredne t,'.'9"ev^4"o tr*»o!scHe n->če skunne zgodovine i Aus dem Fuhrer-Hauptquartier. 22. Sept. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bek3nnt: An dVr Ostfront grrrT der Feind gestem vteiter an den Schuerpunkten in Raume von Poltava, Roslavlj und Smolensk an. 1 i Seine mit starken Kraf ten gefiihrten Durchbrucnsangriffe inirden aufgefangen. In den Gewassern des Nordkaps schossen dentsehe Jager- and Zerstdrerverbande zu-sammen mdt der Bordflak eines Geleits von 38 angreifenden Sovvjetflugaeugen 21 ab. An der suditalijenisehen Front fanden nur ortliche Kajnpfhandlungen statt. SIowenisehe Aufstajirtisehe zusammcn mit italienischen Homunisten nnd Ban-d ngruppen aus dem kroatisehen Raum versuehten in Ostvenezien, in Istrien und Slmvenien unter Ausnutzung des Badoglio-verrates die Macht an si<-h zu roissen-Pentsche Truppen, unterstiitzt ven natio-onaifaseltisisehen CJnheiten nnd rYe!wll- j Iicren La!ub-in\voiinern, haben die \viehtig- j sten O rte und Verkehrsverbindunsren be- ! setzt und stehen in Angriff gegen die rau- I nenden nnd pliindemden Aufstandischen. ( Nagovor peedsednikn ren«p,??a F :: -is Po naeovoru kcTOŠkepa vladnega predsed nika je spregovonl mrvoimenovaiii predsednik pokrajinske uprave general Leon Rupnik. k' se je najprej na kratko zahvalil za zaupanje ter poudan! paslednje misli: »Gospod vladni predsednik, gospodje' V imenu vseh mojih slovenskih rojakov vas prosim, cia sprejmete najgloblje občuteno zahvalo, ki jo blagovolite tolmačiti vrhovnemu komisarju: za dobrohotnost ter za izdatno, odkrito pomoč, ki ste jo. gospod vladni predsednik. \' svojem nagovoru obljubili slovenskemu Ijud-shm od strani velikonemške države. Genialnemu Vodji nemškega naroda, ki neumorno skrbi za boljšo bodočnost vseh poštenih ter obnove željnih evropskih natoddv. pa se bomo Slm^enci zahvalili s tem. da bomo v s\*oji majhni pokrajini zastavili vse svoje moči. da se ob častnem sodelo\Tanju nemške vojske sile ne samo materialno, temveč tudi duševno razbijeta oba bojna instrumenta židovskega servražnika člo\-eštva, plutokracija in boljševizem.« S tem se je novi predsednik pokrajinske uprave obrnil na vse navzočne šefe pokrajinskih uradov ter načelnike oddelkov m jih s točnimi smernicami pozval k prizadevnemu vestnemu delu v prid skupnosti. Izvajal je: Vaša Ekscelenca. gospod knezoškof! Gospodje! Iskreno Vas pozdravljam in se Vam zahvaljujem za udeležbo in pozornost pri moji ume-stetvi za predsednika pokrajinske uprave. Tu navzočim predstavnikom cerkve m oblasti, predstojnikom uradov in visokim uradnikom pokrajinske uprave mi n: treba sele poudarjati pomena na ukaz Vodje velikonemške države ustanovljene lastne pokrajinske uprave Za slovenski narod je to dejanje prvi korak k ozdravljenju vseh ran, ki so mu jh prizadejali sovražniki Evrope in vsei?a človeštva, k obnovi strahotno razdejane ar-movine. k polaganju temeljnega kamna srečne m lepe bodočnosti, k podVgu duha v zarjo novega časa. ki je še razkrinkal sleparstvo z zlatom ter postavil pcšt$no delo- n njegove sadove na prvo mesto, človeštvu bo pa s pravičnejšo razdelitvijo dela in tako pridobljenih dobrin naposled omogočil srečnejše življenje Vsi smo dolžni prizadevati si z vsem saami za blagor našega naroda in tako tud za bla- Ginjo sosednjih nam aarod< \ Navodila ^a-s'tj bolj dioamićiv potek na.;eo? dela se bodo razvrstila p« p* treh V tem snrslu vas pro s;m. da svoje ihoČ zastavite z vso salo Z.: p«.večanje vase stentve •» primernim prv.m zvišan jem unuinSkih prejemkov tistih uradn-kov. ki Od -t-da- niso meli dovoljn'h pre;em-kov. sem že dobi' ukaze Za najb!:žj- čas je to povišanje samo provizerj. bo pa kmalu dokončno in pravične urejeno za vse Slovesnosr svečaneaa ume-čenja naše lastne pokrai'nske uprave hoćemo dati 'Zraza s tem. da gremo takoj na delo ter se mu brez o\:r birokratska razdelitve časa in brez navajen h nepotrebnih pomis^kov pos\etmo popolnoma za blaginjo slovenske narodne skupnost-' Upam. da bodo rua- italijanstr gospod-e. ki imajo namen ostati pr nas. ravno tako zvesto vrnili svoje dolžnost: kakor sedaj Enake bcige kakor za vse druge bo pokmvn^ka unrava po svetila tud; ni;m Čestitke nemške oborožene sile Na oder je stcpU zastoprik poveljnika nemških čet v Sloveniji in Istri generala Raapkeja. polkovnik Oertel. ki je naslovni na novoimenovanega predsednika pokrajinske uprave sledeče besede: >Gospod general! Po naročilu poveljn-ka nemških, čet v Sloveniji in Istri, g. generala Raapkeja, ter v lastnem svojstvu poveljnika ljubljanskega odseka vam sporočam čestitke nemške vojske. Gospod poveljnik pozdravlja v prvi vrsti to. da je gospod pokrajinsk' vodja izbral vas. gospod general. Izražam trdno upanje, da bo ob sodelovanju z odgovornimi nemškimi poveljstvi dosegla popqlna izpolnitev visokih nalog, ki so vam bile postavljene, svoj vrhunec v zadovoljitvi vsega slovenskega naroda ter v vzpostavitvi reda in miru«. S tem je bila slovesnost zaključena. Navzoči odličniki so izražali novemu predsedniku svoje čestitke. koroški vladni predsednik dr. VVollzeger pa se je zadržal v prisrčnem razgovoru z nekaterimi predstavniki. Im Mittelmeerraiim griff die Luftvvafli wiederho!t mit gutem Erfolge Flugplatze. Marschkolonnen und Stellungen des Fein-des an und verniehtete zwei grosse Sehm Hhoote. Bfi tiihraltar versenkten unsere tnter-seenoote S ffeindliehe Zerstdrer, torpedier-ten ein stark gesichertes Kiihlsehiff und verniehteten einen FraehU»nsegler sowie ein feindtieh.es Flugzeug. lin Tvrrhenisehen Meer versenkten Fahrzeuge der Kriegsmarine einen ziun Feind iibergegangenen Dampfer der Ba-rtolioregierting von 14.uOO BKI und be-sehadijrten ein we i te res grosse« ScbJff so-\vie einen Minenlcger und ein anderes klei-nere« Krie^sfahrzetig sch\ver. In der Aegeis verniehtete ein Untersee-boehis<'he 1'nterseeboot »Casonis^ und braehte Teile der Besatzung als Ge-fangene ein. In der ver^an^enen Nncnt griffen schnelle deutsehe Kampfflugzeuge Ein-ze'ziel^ in Siidengland an. Bei freier Ja«rd iiU»r dem Atlantik \vur-de ein britisehes (irossflugboot abge-schossen. Novi trdi udar /rt- sovraini mornarici Sovjetski prodorni poskusi na vzh&ču prestreženi Iz Fiihrerjevega gtavnega stana, ¥Z. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objav. Ija: Na vzhodni front} je sovražnik včeraj se nadalje napada] na težiščih v področju Pol t a ve. Koska vi ja 5n Smolenska. Njegovi z močnimi silami izvedeni napadi za prodor so bili prestreženi. V vodah Severnega rta so sestrelili nemški lovci in torpedna In.ala skupno s protiletalskim topništvom nekega konvoja 21 sovjetskih lelal izmed 38 napadajoč.h. Na južni italijanski fronti je bilo samo krajevno bojno delovanje. Slovenski uporniki so skupno /. italijanskimi komunisti in skupinami tolp s hrvatskega področja skušali v vzhodni Benečiji, v Istri in v Sloveniji z izrabo B \-dogUjevega hsdajstva polastiti se oblasti. Nemške €*ete so s ped poro ;"iirodnofaš:st č-n'h e in prometne zveze tor začele nupad proti rcp:i-joeim in pleneči m. V Sredozemlju je letaJsj\o ponovno z dobrim uspehom mi padalo letaJlsča, kolo. ni' na pohodu in postojanke sovražnika, ter uničilo dva vella brza čolna. Tri Gibraltarja so naše podmornice potopile tri sovražne rušilce, torpedirale močno zavarovano hladfino ladjo in uničile prevozno jadrnico, kakor tudi eno sovražno letalo. Na Tirensfcem morju so potopile enote vojne mornarice 14.500-tonski pamik Ba-dogiJji*ve vlade, ki je prestop*] k sovražniku, in hudo poškodovale nadaljnjo veliko Sadjo, kakor tudi en minonosec in Še neko drugo manjšo bojno enoto. Na Ege.fskem morju je podmorniški lo. vee un:e:l grško podmornieo »Casonis«, ki Je bila v angleški službi, ter privedel lel peya?ke kot ujetnike. Preteklo noč so nemška brza bojna le-tala napatila posamezne eilje v južni An-eri Jt Na prostem lovu nad Atlantikom je bilo so* tfel -eno vel ko angleško vodno lerta-lo. 1" "^72 ž!r??5 czi^zl k^vJ^ISs asmica Ds : (>u:-ri r generale del Fiihrer 22. settemb e Fl C.....ir.'Zo Supremo delle For- ze Arrrv. tv co? l -t—i: S J frcnl.' i' il nemico ha ivri con'. :i:i to i e i : Kechl nei pnnti een-tra!j s ; * d Polišva, Roslavlj e S' ~''. v*;, i '• l ■• i di sfondamento c—' ■ ■> . ^'i forze sonn sta- ti f: : * f , Nv* • r: ; i • ip-j n rd e • ia'ori 8 bo;i^b. : " t ""'.r'i a ; "ne i i i co*itro. aerea C. nu corvog' > \~. rana abbattuto 21 appareccnl sovietTc* so ati »ec :iti. sni fron e i i .'j meridionale si ve-r:f pano sriVanio az:cni locali. R b.dli slovenj uniti a conMinisti italia? ni ed a gruppi di bande de'la zana croata, sCrut&ardo il tradimento di Bado^it h.;n-n«> tenta.o di inipadronirsi del petere nel-la Venezla orientile, in Istrsa e nella SI:>-venia. Truppe tedesehe col coneorso di fnrze naz':onali fasc'ste e di volontari loea. I*, oceapavaco le locaida pfa importrnti ed i n« di di comunicazione continmndo rc^.aeeo eontro i predatori ed » saceheg-giatori. Nella zona del Jlediterrane« centrale la Lnftvvaffe ripetntamente attaeeava con huon esito campi di a\iazione, colonne in mare. i e p^sizioni nemiche distrugendo 2 grandi ?ilas. Presso Gibit.erra i nostri sommergibili affondavann 3 eiccratorpediniere nemiche, co!->A'ano con siluro un frigorifero forte-morte scertato e distruggevano nn velie-ro da trasporto eome pure un apparecchio n i!?o. Nel Tirreno onita della .^larina da guer-ra t' i :^d »v;uif) un piroseafo di 14.r>00 ton-r: liste (*I governo di Badoglio passato al n *!eo d^ni'eggjando jrravemente anehe una grande na ve e cosi pure nn posamine e nna pieeok unita da guerra. »'PEgen un eaecia antisommergibile d truggeva il sonimergibile greco »Guso-»r»\v< cl servizio inglese eatturando una \ - tr- deli'equ:paggio Nrlla seorsa nott<' apparecchi veloci da ccnbatiimento tedeseni attaccavano s*n-go!j chlettlvl nelTIn gbifterra meridionale. NeirAtlantieo veniva abbattnto »solata-mente un 4rarde idrovolanle nglese. Smrt znassega !«??M}aiiskega zdravirika Ljubljana 23 septembra Po krark' boleznr'ie ^čerai popoldne cb 16 v svn;i vip cb Emonski cesti umrl splošno znan; zdravnrlc in kulturni delavec ar Anton B r e c e ! j. Vest o njegovi smrti ie temboii presenetljiva, ker je njegov žilavi orpan:zem k j/a!, da bo vzdržal še dolga leta Zadela pa 2a je srčna kap. ki ie neizprosno prekrižala vsak odpor Dr. Anton Brecelj odhaja v večnost v sta rosti 68 let. Rcdii se je 9. junija 1875 v Za-pužah v občini Šturije pri Vipavi Gimnazijo je štuoiral v Ljubljani, medic no Da v Gradcu Kot zdravnik se je uveljav ia! od leta 19B6 dalje V Gorici je bil dalj časa pnmarij Po svetovm vojni se je naselil * Liubliani. kjer je deloval kot zasebni zdravnik Dr Brecelj je znal s svojim spretnm peresom uspešno uveljavljati smem ce sedebnega zdravilstva. Objavi! je ne.:tct< člankov in razprav, pa tud" knjig v poljuan: obliki. Velik uspeh so imele ztasti njegove knj;ge »Jetik: boj«. »Ob viru življenja* Ha »Čuda in tajne življenja«. Zaslužnemu pokojniku bodi časten spomin! —lj Jubilej naše Somesčanke. Gospa Era : Tanko, znana v mejah in izven m2ja, lastnice veletrgovine s sadjem, zelenjavo in drugimi živilskimi plodovi, praznuje dne 24. t. m. svojo petdesetletnico. Z zadovoljno-stjo se lahko ozira na svojo življenjsko pot. ko se je pred 27 leti ob naselitvi v L ju >-ljano začela z najskromnejauni sreistvi v malem obsegu udejstvovati v svojem trgovskem poklicu Podjetna, pridna ko čebelica je neprestano delala in skrbela, da je v polni meri zadovoljevala svoje odje- malce, iz je^| v ieto je rassirjevala srvoje podjetje do veletrgovine, ki slcni na temelju brezprimerne delsvnosti m neutrudljiv^sd ženske roke. Po svetovni vojni se je na«še rresto širilo in pomnoževalo. njena misel m delo je bilo, da so mestnim gospodinjam in raznim obratom prepotrebne trgov:«ie z d »-b»*o zalogo z živili, ki so vsak dan neobhodna v kuhinii in na mizi. kakor tudi v shrambsh ^a zimsko dob">. Skrbela je za zveze z dobavitelji, ki so ji pošiljali ^o^:o b??^. in zadovoljevala gospodinje in odjemalce. Skozi vsa leta se ji je z njenim pre-vdarkom to posrečilo in njeno pod j r, je se je š.rilo. Poleg delavnosti v trgovini je ^o-spa Ema Tanko vzorna žena ln ma_ t.ch sinov, okrog nje pa že hodi vnuk Zvonku. V svojem gospodarstvu in gospodinjstvu je izvrševala svoje poslanstvo kot žena ki ima le malo primerkov na svoji življenjski poti do petdesetlenice G >spe Eml Tanko, naši podjetni someščanki, želimo nadaijn^-ga razvoja v njenem pos.ovanju in najlepših uspehov Pozdravljena z nageljnom, ro-ženkravtom in rožmarinom na dan zlate številke rojstnega dneva! — Maša Gromova in Mara Tavčarjeva. —lj Smrtna kosa. Umrla sta vdova po finančnem nadpazniku ga. Ivana Znmšek m osniosolec novomeške gimnazije Drago Marinsek. PokcjTiikoma blag spomin, žalujočim svojcem nase globoko sožalje. —I j Začelo se je pravo jesensko deževje. Kakor smo domnevali, se je vreme včeraj razvjalo zelo nestanovitno in :e tako bilo tudi še davi. Vsake pol ure skoro dežuje včasih samo rosi, včasih pa polteno lije. Vmes se prikaže tudi sonce. Z juga hitijo neprestano sivi, deževni oblaki. Krim ima že cd včeraj veliko kapo, proti večeru pa je bil popolnoma zavit v plašč temnesive megle. Zračni pritisk je padel včeraj le za malenkost. Dosegel je najnižjo točko nekaj pod 762 mm. Kasneje se je zopet dvigal in se davi bližal že 764 mm. Dnevna f Kapetan Def an Suvajđžić Ljubljana, 23. septemtnn. Včeraj se je smrtno ponesrečil kapetan Dejan Suvajđžić. zet ljubljanskega župana in predsednika pokrajinske oprave g. «rone»""lr» l.ponn Rupnika. ■ Kapetan Suva>ižić je bil rojen 1T7. ar»» gusta 1906 v Subotici. kjer je končal gimnazijo. Po absolviranju vojne akademije v Beogradu je postal l 1928 ofieir najprej pri letalstvu, nato pa pri planincih. K Cojzovi cesti. Na križišču Cojzove in Emonske ceste je po EJonrnulvi cesti pridrvel težak zasebni tovo:-ni avto s priklopnim vozom. Vozač motorja je v diru okre-nii motorno kolo, j a bi se i»ogiiB. arorkv-bežna sila pa je \Tgla kapetane Siu-nj^lžića s sedeža, da je zadel z glav Ob priklopni voz. Obležal je v noeavestl ter h po n^kaj minutah izdihnil. Junaški kapitan, ki s<> ga smeli nadvse nafi njegovi fantje in vsi drugi, ki so ga po/nafi, počiva sedaj na Žalah v kapelici sv. Nikolaja. Vest o njegovi prezgodnji smrti je vzbudita v vsej javnosti najgloblje obžalovanje ter iskreno sočustvovanje a tjL(> hdaco prizadeto rodbino. Novinarjem j<; |e9 Spora -ru-ral Rupnik osebno na včerajšnji t: ki konferenci, ves potrt, a ne/lomljen in s bciojsko izjavo, da ceni njegova dru/in.i DcjanOVO smrt kot prvo žrtev na oltar domovine ob velikem zgodovinskem trenutku. [2 Kemije, poškropljene s srčno krvjo junaka, naj Raste Slovencem lepša in boljša b it! Kapitanu Dejano bod; ohranjen časten "spomin! Globoko sožalje ge. aoprogi, StirHetneimi sinčku N'kcu in vsem svojcem! in nočna temperatura sta se z*do zhlizari. Včeraj je b;l maksimum 20.8'». davi pa minimum 15.fr c. —lj I. dekliška meščianska ftola v I-jnb-Ijani (I^-ule). Popra\mi izpeti za opravičeno iz« a le učenke bodo še v soboto 25. sept. ob 8. uri. — Upravitelj.t: KOLEDAR Dane**: Četrtek. 23 septembra; Tekla. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino In ion: šoferjeva hči. Kino Matica; Ljubezni naopix>tL K:no Slojra: Kam gre\*a gospa ? DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, B!ei\vcisova coata S; Hoćevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. RLOBLĆAKNA „P A J K44 Vam strokovno osnaži, pre obli ka in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF P A J K . LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. SS r 'tLOSIĆEVA CESTA ST. 12 Nasproti hotela Union) nlMgl KINO UNION Telefon 22-21 Krasna napeta ljubezenska drama, ki se odigrava v pariškem velemestu ŠOFERJEVA HČI V glavnih vlogah znameniti Harry Baur in Rene Saint Cyr Predstave ob: 15.30 in 17.30 KINO MATICA Telefon 22-41 Pretresljiva ljubavna drama po slavnem Sudermanovem romanu Ljubezni nasproti Fritz van Dongen, Kristina Soder-ba«m. Predstave dnevno ob: 15. In 17. uri Ob nedeljah matineja ob 10.30 url Tel. 27-80 K ENO SLOGA Tel. 27-30 Sijajna veseloigra z nadvse priljubljenim komikom HAN S MOSER- JEM v glavni vlogi. Ples, glaaba, petje in nepretrgana vrsta zabavnih prizorov. KAM GREVA GOSPA? Sodelujejo: Carola Hohn, Claudio Gora in Maria Andergast. Predstave ob delavnikih samo ob 15. in 17. V nedeljo ob 10.30, 15. m 17. uri. Scnriftleiter — Urejuje — Redattore: Rudolf Ozim — Fur »Narodna tiskarna A G.« als Drnekstelle — Za »Narodno tiskarno đ. d.« kot tiskar nar ja — Por la »Narodna tiskarna a> a>c onale stampatore: Fran Je ran — Fnr den Inseraaeoteil verantveorUich — Za Inseratni oddelek^ odgo varja — Reeponsabile per la ^arte pubbScitaria: Ljabomir Volčič nnnnnnnnvnVnnnl