POVABILO NA PRAZNIK "STEKLO IN SVETLOBA 1997"
Praznik Steklo in svetloba se je zanesljivo uveljavil in postal priložnosti za srečanje pomembnih slovenskih politikov in gospodarstvenikov z delavci in upokojenci Steklarne Hrastnik. Tudi letos bomo ob tej priložnosti priredili okroglo mizo v sejni sobi v steklarskem gradu, na katero smo letos povabili podpredsednika slovenske vlade, g. Marjana Podobnika in predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, g. Jožka Cuka, ki bosta tudi osrednja gosta, okrogle mize pa se bodo udeležili tudi direktorji pomembnih slovenskih izvoznih podjetij, ki so nosilci razvoja v svoji panogi in regiji.
Pogovarjali se bomo na temo Razvojne perspektive slovenskega gospodarstva v pogojih gospodarske politike države Slovenije. To je tema, ki je zaradi razvojne politike eksistenčnega pomena tudi za naše podjetje. Po okrogli mizi se bomo vsi udeleženci priključili osrednji prireditvi v Športni dvorani v Hrastniku.
Obeta se nam torej pomembna prireditev, na katero vas ob tej priložnosti še enkrat vabim. Izkoristimo to priliko za ponovno srečanje nas vseh, da se pogovorimo, izmenjamo mnenja, obenem pa se tudi poveselimo v dobri družbi na način, ki ga vsi dobro poznamo in nam še dolgo ostane v prijetnem spominu.
Z željo, da se v soboto 2 7. 9.1997 ob 16.00 uri vidimo v Športni dvorani v Hrastniku na prireditvi Steklo in svetloba, vas lepo pozdravljam.
Direktor Stojan Binder
OD DANES DO JUTRI
Tone Kraševec
Gospodarstvo pričakuje od države predvsem troje. Prvič - da bo zagotovila ustrezen gospodarski sistem, učinkovitost njegovih ustanov in pravno varnost za poslovno življenje. Drugič - da bo ekonomska politika oblikovala take pogoje, ki jih bodo enakopravni gospodarski subjekti, vsak glede
spontan proces pa se ni najbolj obnesel. Tako še zdaj (ob ogromni certifikatski luknji) ni v celoti končano že pod prvo večstrankarsko vlado začeto lastninjenje po-jetij, že dolgih sedem let reformi ramo davščinski sistem in ne veliko manj pokojninski sistem. Ob tem se razne državne institucije, uradi, skladi, agencije in centri veselo razmnožujejo, zdru-
Cena denarja in stopnja inflacije sta pri nas še vedno mnogokratnik tistih pri naših konkurentih v tržnih ekonomijah.
na svoje sposobnosti, lahko izkoristili za dinamično rast, s tem pa bodo ustvarjene tudi možnosti za solidne socialne razmere, oboje lahko v naši mali ekonomiji dosegamo le preko visoke stopnje vklučitve v svetovne gospodarske tokove. In tretjič - da bo oblast rada prisluhnila mnenjem sposobnih gospodarsvetnikov, jih preučila in upoštevala pri svojih odločitvah.
Glede sistemskih okvirov za gospodarsko življenje lahko ugotovimo kot občutno pomanjkljivost, da pri preobrazbi v tržno ekonomijo ni bilo ravno veliko smotrno načrtovanega reformnega inženiringa,
žujejo in preimenujejo, država pa je vse bolj močan in zanesljiv delo dajalec. Toliko samo v ponazoritev ravnanja od danes do jutri, ta nenačrtnost pa naravnost izziva preštevilne raznovrstne državne posege v gospodarstvo, ali ni to morda celo namen politike, ki tako izkazuje svojo dejavnost. Ekonomska politika zato daje kaj zmedene signale gospodarstvu za njegovo ukrepanje. Že proračunski memorandum za leto 1994 je na primer obljubljal znižnje deleža javnih prihodkov na 44,1% BDP v letošnjem letu, letošnji memorandum pa isto zagotavlja za nadaljevanje na 2.strani
IZ VSEBINE:
-	Steklo svetloba 97
-	Tržna dogajanja v Evropi
-	Intervju: Gerhard Perci
-	Zanimalo vas bo
-	Križanka
Osnutek scene za letšnjo prireditev Steklo in svetloba
prelom v novo tisočletje. Uvajanje davka na dodano vrednost bo kmalu praznovalo desetletnico, saj se je z njim začela ukvaijati že Mikuličeva vlada za časa pokojne Jugoslavije. Cena denaija in stopnja inflacije sta pri nas še vedno mnogokratnik tistih pri naših konkurentih v tržnih ekonomijah. Ob čvrsti roki nacionalne banke je v samostojni Sloveniji je tako rekoč edina zanesljiva stalnica dejstvo, da neto izvozniki plačujejo največjo ceno stabiliyacije razvoja.
Upajmo, da nas bo približevanje EU prisililo k pravilom igre tržnega gospodarstva z dostojnimi socialnimi razmerami, za katere pa moramo ustvariti podlago z di-nami;no rastjo, ki jo trajno lahko omogoči le izvoz. Temu bi morali vse podrediti.
Pa smo spet na začetku članka in glavni smernici v našo prihodnost. Ta nam med drugim pove, da se v Evropo sicer lahko včlanimo z nujnimi pogajanji, sporazumi in prilagajanji, po evropsko pa lahko
Ob čvrsti tečajni roki nacionalne banke je v samostojni Sloveniji je tako rekoč edina zanesljiva stalnica dejstvo, da neto izvozniki plačujejo največjo ceno stabilizacije in razvoja.
V takih razmerah bi politiki kljub vsemu težko očitali, da gospodarstvenikom ne prisluhne, jih pa ne sliši in ne upošteva kaj veliko, predvsem ne zagrizenih vlečnih konj. Ni važno, če zato, ker ima preveč opravka s preštevilnimi kroničnimi maroderji ali zato, ker se ob neobrzdanih medstrankarskih kravjih kupčijah raznobarvne pozicije in opozicije niso sposobne kaj veliko dogovoriti ali zaradi drugih vzrokov, škodljive posledice so tu. Botruje jim tudi skromno znanje mnogih naših izvoljencev ljudstva o proizvodnji, trgovanju, denarju in financah, ki ga radi skrivajo za moraliziranjem.
živimo le, če z naglo rastjo dohitimo razvojno raven bogatih držav. Kljub kritiki - in vendar se voz premika!
Upajmo, da nas bo približevanje EU prisililo k pravilom igre tržnega gospodarstva z dostojnimi socialnimi razmerami, za katere pa moramo ustvariti podlago z dinamično rastjo, ki jo traino lahko omogoči le izvoz.Temu bi morali vse podrediti.
TENDENCE '97
Po pričakovanjih je bil avgustovski sejem tudi letos v senci pomembnejšega februarskega sejma in še ni bil pravi draz nekaterih strukturnih sprememb na tržišču, katerih razsežnost smo napovedovali že med februarskim sejmom gre predvsem za strategije združevanja in prevzemov s trani pomembnejših proizvajalcev in ponudnikov namiznega programa, s ciljem boljšega obvladovanja tržišča).
Z vidika prodaje Steklarne Hrastnik je rezime sejemskega dogajanja v bistvu izjemno pozitiven, vendar je to le površna ocena, brez prave vsebine. Ko analiziramo trenutno stanje pridemo do zaključka, da so prizadevanja naše komerciale v začetku leta več kot obrodila sadove in da so možnosti prodaje bistveno prehitele možnosti proizvodnje, kar je posledično povzročilo in še povzroča velike težave in nejevoljo pri operativnem zadovoljevanju kupcev.
Komerciala je ob upoštevanju pozitivnih tržnih gibanj in stanja naročil že zastavila politiko pozitivne selekcije kupcev ob intenzivnem razvoju novih izdelkov, kar je bil tudi bistveni predmet
pogovorov s pomembnejšimi kupci.
Zal so nas tako kupci, kot tudi kri tičen pogled na naše konkurente opozorili na bistveno problematiko, ki se je vse premalo zavedamo to je vprašanje naše tehnološke opremljenosti in sposobnosti proizvodnje.
Res je, da je bil v času po razpadu bivše Jugoslavije narejen velik korak v smeri tržnega razmišljanja, vendar to ni dovolj saj je naše zadovoljevanje tržnih potreb omejeno je s sposobnostjo prizvodnje. To pa je, z preko ustrezno tehnološko opremljenostjo, osnova za enakopravno vključevanje na tržišče in bistveni element strategije doseganja višje dodane vrednosti. Zato je zame bistvena odločitev o dolgoročni primerjalni (kompera-tivni) prednosti Steklarne Hrastnik in posledično v tržno naravnanih ukrepih za zagotovitev svojega prostora na tržišču.
Zato bo tudi namizni program potreben velikih sprememb, ki jih bosta narekovala tako tržišče kot akterji na njem.
Naj tako kot doslej zaključim z zmernim optimizmom, da nam bo zastavljene cilje uspelo realizirati.
Aleksander Mirt
Nova serija stiskanih kozarcev TAVOLA (design Steklarna Hrastnik) je na sejmu našla kupca: pomembna nemška firma Ritzenhof želi imeti ekskluzivo.
VIP pepelnik - vrhunski izdelek za avtomatsko stiskalnico (sok-reacija Steklarne Hrastnik in Glaskocha):	naša tehnološka
omejitev (nimamo poliranja z ognjem) lahko povzroči, da se bo proizvajal nekje drugje.
Kakorkoli so sejmi nujno zlo današnjega časa (žal imajo največje koristi od njih prav sejemske ustanove same), pa na drugi strani delujejo kot budilka poslovnega sveta: v točno določenih časovnih presledkih morajo tržniki, razvo-jniki in podjetniki preveriti svojo pozicijo v odnosu do dosežkov in sprememb poslovnega sveta.
V Steklarni Hrastnik smo tako vlogo sejmov sprejeli in za posamezno manifestacijo pripravimo koncept nastopa in scenarij dogajanja na sejmu.
Na razvojnem področju pa je tako, da se po zaključku enega sejma začnejo priprave na drugega. Ob tem velja poudariti, da je mišljen tisti razvoj, ki izhaja iz potreb trženja in je seveda bistvena opora za prave efekte trženja. Oba segmenta se prekrivata in dopolnjujeta, nobeden od njiju ne more superiorno izbirati lastne poti ali se proglašati za zveličavnega.
Za sejem Tendence '97 so tako - na podlagi že omenjenega tržno - razvojnega koncepta - priprave potekale v večih smereh (gre seveda za namizni program, v primeru Kefle pa zaembalažni).
1.	razvoj novih izdelkov z našim vodilnim kupcem - Glaskochom iz Nemčije;
2.	razvoj novih izdelkov z drugimi kupci - npr. Durobor, Rosenthal, Ritzenhof, Fischer, Kella;
3.	razvoj novih izdelkov (lastni izdelki Steklarne Hrastnik) s firmo Peter iz Nemčije.
Drugi sklop priprav pa je obsegal programe, ki prinesejo nove efekte
na področju obstoječih serij in izdelkov:
1.	nove sodobne embalaže za sadne kupe in kozarce;
2.	formiranje komletov v sodobnih embalažah - servisi za žganje, vodo in sok
3.	formiranje kompletov z izdelki iz IS -proizvodnje - npr. steklenica h kozarcem Vienna itd.
Iz zgoraj opisanega je verjetno razvidno bistveno sporočilo: vse naše razvojne aktivnosti so vpete v aktualna tržna dogajanja, se na njih inspirirajo in verificirajo ter so njim namenjene. Če smo v Steklarni Hrastnik kaj razumeli od sodobnega trženja, je to gotovo dejstvo, da mi ne moremo diktirati evropskih modnih trendov in smeri, ampak jih lahko domiselno spremljamo in eksploatiramo. To je torej tista tržna niša, ki se nam podaja in jo po mojem skromnem prepričanju kar obvladamo, če seveda odštejem naše omejitve (beri zastarelost), žal vse bolj omejujejo pri najboljših idej in postajajo past pri nadaljevanju htevne tržne usmeritve.
Novi dve sodobni embalaži za obstoječe izdelke - kot osvežitev pri trženju
trgu ni enostavno, da naše težave v tovarni kot tudi pogoji gospodarjenja v državi Sloveniji njih ne obremenjujejo. Ponudba je prevelika in ni problem nakupa. Zaradi tega moramo stremeti, da bomo svoj delež trga obdržali, kar pa je cilj in naloga nas vseh.
Vili Petrič
Konec poletnega mrtvila in vnovično bujenje tržiščje tudi letos v znamenju sejma TENDENCE 97 v Frankfurtu.
Sejem je po prikazovanju novosti manj pomemben kot februarski in je namenjen bolj srečanju s kupci in seveda samo operativni prodaji. Negovanje pristnih kontaktov z našimi obstoječimi kupci je iz vidika velike agresivnosti naše konkurence še kako pomembno. Rdeča nit vseh naših razgovorov z njimi je bila z naše strani, kako še izboljšati medsebojno poslovno sodelovanje. Ugotovitev je bila tu kratka; pomembni so roki dobav, kvaliteta in cena.
Konkurenca iz vzhodnih držav, Turčije, Indonezije dela na teh
rasti naše konkurence.
Seveda pa razgovori niso potekali samo z našimi obstoječimi kupci. Prisotnih je bilo tudi veliko novih potencialnih kupcev. Pri teh pa smo sedaj v fazi pošiljanja cenikov in posameznih cen. To medsebojno dogovarjanje in ugotavljanje sposobnosti bo dalo prve rezultate na sejmu v februarju. Za lažje razumevanje naj povem, da ti kupci niso iz Evrope in je zaradi tega potrebna večja previdnost. Tudi na tem sejmu smo prikazali nekaj naših kreacij novih izdelkov za katere smo dobili nemalo pohval. Predstavili smo serije kozarcev, sadnih kup in pepelnikov ter dva nova servisa za žganje. Prikazani pa so bili tudi novi kartoni za embaliranje obstoječih sadnih kup in darilna embalaža za kozarce, pri katerih smo bili do sedaj prisotni samo v embalaži z 12 in več komadi. Tudi na področju embalaže smo tako ob boku z našo močnejšo konkurecno.
Končna ugotovitev iy vseh razgovorov na tem sejmu je, da stanje na
segmentih velike korake. Če nam to ne bo uspelo potem lahko pričakujemo določene težnje..
Pri vseh naših kupcih, pa je iz njihove prodajne strani močno ugotovitev, da se isti tržni kot v letu 1996 v letu 1997
mnogo večjimi napori in trudom. To samo še ugotovitev o kvalitetni
Bivši vidni sodelavci Steklarne Hrastnik
mag. GERHARD PERCL
Med bivšimi vidnimi sodelavci smo si tokrat za klepet izbrali gospoda Gerharda Perda. Prve delovne izkušnje sije dobrih 10 let nabiral v našem podjetju, danes pa načeluje firpti v naši soseščini.
.Ste Hrastničan, ki vasje življenska pot zanesla v drugo okolje...
Rojen sem v steklarski koloniji in po obeh starših izhajam iz steklarske družine. Vso najresnejšo mladost sem preživel v Hrastniku in sem bil že zgodaj tesno povezan s steklarno. Spoznal sem jo še preden sem se v njej zaposlil, saj sem, kot je bil takrat običaj, očetu, kije bil steklar prinašal malico v obrat. Pri štirinajstih letih pa sem šel v Steklarsko šolo v Rogaško Slatino.
Najprej ste se izučili za steklopi-halca. Kaj je pogojevalo to odločitev?
Moje ambicije so bile že takrat drugačne. Moral pa sem se prilagoditi finančnim zmožnostim družine. Oče je bil invalidsko upokojen, v Steklarni pa je bila možnost pridobitve štipendije na Steklarski šoli. Tako je bilo kakšno drugačno razmišljanje povsem odveč.
Leta 1959 sem se redno zaposlil. Ker sem imel željo po dodatnem izobraževanju in je bilo v podjetju malo šolanih kadrov, mi je podjetje nato omogočilo še nadaljevanje šolanja na Steklarski šoli za poklic steklarskega tehnika. Takoj, ko sem dosegel to stopnjo, pa sem se redno vpisal še na Višjo tehniško šolo in pridobil naziv inž. kemije. Tudi diplomsko nalogo sem delal s področja steklarstva oziroma stekla. Nato sem delal še štiri leta, nakar sem Steklarno zapustil, čeprav sem bil na nek način vseskozi in tudi danes še vedno vezan nanjo.
Kako se spominjate svojih začetkov v Steklarni?
Prav dobro mi je ostala v spominu tista peč za potokom. V tistem času so v podjetju začeli delati kelihe. Moj prvi mojster je bil g. Emil Benčina. Delal sem zelo rad, čeprav
so bili delovni pogoji popolnoma drugačni, kot so danes (čeprav vem, da tudi danes niso in ne morejo biti lahki). Sele kasneje je prišel čas dograjevanja tovarne.
In vaša nadaljna poklicna pot v Steklarni?
Po končani srednji šoli se je v Steklarni Hrastnik kar naenkrat pojavilo pet steklarskih tehnikov iste generacije. Ker niso mogli vsem nuditi ustreznega dela sem se odločil za redni študij na Višji tehnični šoli, Steklarna Hrastnik pa mi je nudila štipendijo. V dobrih dveh letih sem šolanje zaključil in se
nato ponovno zaposlil v podjetju kot vodja zmesarne.
To je bilo v 70. letih, ki so znana po začetkih tozdiranja, novih direktorjih tozdov in raznih kadrovskih prerivanj in manipulacij. Za strokovni kader ni bilo pravega razumevanja, pomemnejša je bila "prava" politična orientacija. Zato sem se, čeprav zelo težko odločil za prehod v drugo podjetje. Kasneje sem še nekajkrat na rahlo trkal na vrata Steklarne, pa za to ni bilo pravega razumevanja.
Na katero obdobje v Steklarni imate najlepše spomine?
Prva tri leta, ko sem delal kot stek-lopihalec, so bila zame najlepša. Koje naša generacija prišla iz šole, so nas razporedili v brigado za izdelavo kelihov. Čeprav smo bili lokacijsko nekoliko izločeni in nismo imeli toliko stikov, so bili tisti, ki smo jih vzpostavili, pristnejši kot kdajkoli kasneje. Vsi smo bili mladi, lepo smo se razumeli in kljub težkemu delu videli v njem veliko lepega.
Rad bi poudaril, da tudi na vsa preostala leta, prebita v Steklarni nimam slabih spominov. Se posebej pa sem hvaležen podjetju, da mije omogočilo, da sem se šolal in mi pomagala pri izobraževanju na IV, V. in VI. stopnji. Zlasti, ker je bilo zelo malo šolanih kadrov, pa sem bil razočaran nad odnosom vodilnih do njih, še posebej do tistih, ki so jih sami napotili na izobraževanje.
Ali poznate dogajanja v SH danes in kako jih lahko primerjate s takratnim?
Ker sem tedensko v Hrastniku, pa tudi znotraj Steklarne sem bil nekajkrat, sem kar na tekočem z dogajanji pri vas.
Razlike so ogromne. Današnje tržne razmere se ne morejo primerjati z obdobji, ko se je iste proizvode, leta in leta delalo v velikih serijah delalo za znanega kupca, npr. za velike farmacevtske gigante na področju bivše Jugoslavije. Obstajala je celo delitev programov del med Steklarnami samimi, konkurence ni bilo. V tistem času je bil naj večji poudarek na ročni proizvodnji, saj je kar osem peči delalo za ročno proizvodnjo in le tri za avtomatsko. Danes je slika obrnjena.
In kam ste napeli svoja jadra, ko ste zapustili našo sredino?
Najprej sem pet let delal v Elektro
elementu. V začetku sem bil vodja razvoja za keramiko. Ker sem ugotavljal, da mi manjka ekonomskega znanja, sem se vpisal in dokončal Visoko ekonomsko šolo, nato pa prišel v skupne službe, celo kot njihov direktor. Čez nekaj let sem kljub gradnji hiše in družini na isti fakulteti tudi magistriral. Leta 1978 pa sem bil "prestavljen" v Siporex Zagorje. Dolga leta sem bil vodja komerciale, zadnjih pet let pa sem direktor te firme.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost tako za firmo, kot zase?
Naša firma je srednje velika, zaposlenih je okrog 130 delavcev. Za razmere, kakršne so danes v gradbeništvu delamo zelo dobro. Že tri leta smo olastninjeni. Čeprav nismo razporedili celotnega dobička, smo izplačali kar solidne dividende. V planu imamo namreč velik poseg, s katerim bomo popolnoma obnovili proizvodnjo. Naslednje leto bomo vanjo investirali kar 8 mio. Za investicijo imamo pripravljenih že več kot polovico sredstev.
Osebno pa bi si želel delati v tej firmi vsaj še osem let, da bom izpolnil pogoje za upokojitev, če bi se odločil za dokup študija, bi to lahko bilo že nekaj prej. Vendar mislim, da imam še dovolj energije in moči, da sem pripravljen tudi za pretrese današnjega časa. Mislim, da mi tudi sposobnosti in kreativnosti ne manjka. Seveda se srečujemo tudi na problemi, le kje jih ni. Na drugi strani pa si ne morem predstavljati, da bi pri tem zdravju in vsem trudu,
ki sem ga vložil v študij, danes npr. brezskrbno vrtičkal.
Imate kakšno sporočilo za bralce Steklarja?
Želel bi, da bi Steklarna še vnaprej tako uspešno delala. To ne rečem zaradi maminega certifikata, ki ga je vložila k vam, ampak ker sem prepričan, da je steklarska tradicija pomembna in da se mora in se bo ohranila.
Že ob tem kratkem stiku z gospodom Gerhardom sem dobila občutek, da je kljub svojemu položaju in izobrazbi ohranil tudi človeško toplino, kar ni posebej pogosto za ljudi tega ranga. Poleg splošne kultiviranosti in izobraženosti je to vrlina, ki se še posebej ceni.
Želim mu, da bi Se mu izpolnile tako osebne želje, ki jih je izrazil, pa tudi tiste, kijih ni, prav tako pa, da bi še naprej tako uspešno vodil svoje podjetje.
Marinka ANŽLOVAR
Zadnje slovo
EDMUND GEC
" Umreti ni težko, le vas najdražje zapustiti je hudo!"
Slutimo, da je bila to Edmundova zadnja misel, ko je ugašalo njegovo življenje.
Dolgotrajna bolezen, ki ga je mučila zadnja leta, zaradi katere je moral večkrat iskati zdravstveno pomoč v bolnišnici, ga je slednjič premagala. Vest o njegovi smrti nas je globoko prizadela. Kljub temu da smo vedeli, daje bolezen huda, smo še vedno upali, da se bo tudi tokrat vrnil med nas. Toda upanje je eno, usoda pa je neizogibna. Nepopisni občutki presenečenja in žalosti so nas spreletali ob nenadni vesti, da smo zopet izgubili dobrega prijatelja, s katerim smo se družili že od otroštva. Bili smo fantje, še otroci naše generacije, ko smo pričeli zahajati v godbeni dom Steklarske godbe po prve lekcije iz glasbe. Edmund je bil med prvimi, ki so začeli obvladovati svoj instrument, zato seje že kmalu priključil godbenikom. Tudi v poklicu smo si ostali blizu, kjer se je tudi Edmund izkazal kot neizmerno marljiv in sposoben, saj je kmalu postal mojster svojega poklica. S svojimi človeškimi vrlinami in odnosom do prijateljev in sodelavcev si je pridobil mnogo prijateljev, za katere ni nikoli imel ostre besede. Bil je iskren, pošten in pravičen do ljudi in je bil zato zelo priljubljen. Vedno je bil prijazen in nasmejan, pripravljen na šalo in sprostitev. Bilje prijatelj, kakršnega si vsak želi. Do glasbe in muziciranja je imel nepopisno veselje in voljo, vedno je bil pripravljen zabavati svojo družbo in zaigrati za lastno zadovoljstvo.
Že v mladosti je igral v raznih skupinah, ker je imel rad narodno in zabavno glasbo. Vse do zadnjega je igral s prijatelji v svojem okolju na Kopitniku. Z igranjem in zabavo si je polepšal marsikateri dan svojega življenja. Že v mladosti je gojil ljubezen do zasavskih hribov, zato si je na Kopitniku ustvaril dom, kjer je užival svoje lepo, a žal prekratko življenje.
Slovo od njega je težko. Najtežje je bilo nam godbenikom zaigrati poslovilne žalostinke, ker vemo da so bile namenjene njemu, ki ga ne bo več med nami.
Ob slovesu nobenih besed, le otožni pogledi in globoki vzdihi, dščanje v grlu. Ob igranju zadnjih not se zašibijo kolena, zadrhtijo roke, v katerih držimo instrumente.
Pokop je končan. Za vedno zapuščamo prijatelja Edmunda v objemu teme, večnega miru in tišine. Tokrat v grobu na domačem pokopališču, kjer je našel svoj večni pokoj. Med nami ostaja praznina, katere ni mogoče zapolniti. Odšel je prijatelj, naš muzikant Edmund.
Ob izgubi Edmunda, v imenu godbenikov Steklarske godbe izrekamo njegovi družini, sorodnikom in znancem globoko sožalje.
Steklarska godba Hrastnik
OBVESTILI KADROVSKE SLUŽBE
1 .Prostovoljno zavarovanje
Obveščamo vas, da se bo izvedla zamenjava izkaznic za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za tiste, ki ste podpisali pogodbo z Zavodom za zdravstveno varstvo Slovenije. Nove izkaznice so veljavne že od 01.10.1997. Zamenjava se mora izvršiti hitro zaradi datuma veljave novih pogodb. .Pri tem boste morali vrniti tudi doslej veljavne izkaznice. PRIČETEK MENJAVE BO OD 23.9.1997 2.Osebni zdravnik
Že od leta 1992 vodimo podatke o osebnem zdravniku vseh zaposlenih. Podatek je pomemben za izpolnjevanje večih evidenc. Tiste, ki ste si med tem časom izbrali drugega osebnega zdravnika prosimo, da izpolnite spodnjo prijavo in jo čim prej vrnete v kadrovsko službo.
IZJAVA
Podpisani................................rojen.............
IZJAVLJAM, DA JE MOJ NOVOIZBRANI OSEBNI ZDRAVNIK
dr.....................v Zdravstvenem domu................v
kraju......................
Podpis:
ZANIMALO VAS BO
Precejšen del letošnjega leta smo že pustili za seboj. Ostali so lepi spomini na prijetne počitniške in dopustniške dni. Počasi se sončni žarki umikajo rahli sapici vetra, mi pa smo se sprijaynili z dejstvom, da so otroci že zakorakali v novo šolsko leto.
Naj začnem s podatki za mesec julij. Zaključili s skupnim številom 800 zaposlenih, med katerimi je 359 žensk in 441 moških, med vsemi pa imamo še vedno 33 delavcev sprejetih za določen čas, 4 pripravnike in 1 delavca sprejetega s poizkusnim rokom.
Od tega zadnjega podatka so bile tudi spremembe in sicer: V MESECU AVGUSTU 1997 smo na novo nismo zaposlili nobenega delavca.
delovno razmerje je prekinilo 6 delavcev in sicer:
UPOKOJEN (1 DELAVEC):
S polno pokojninsko in zavarovalno delovno dobo je od nas odšel v zasluženo redno starostno upokojitev Egon Kirbiš-reglar v KIKO delavnici. SINET (5 DELAVCEV):
V hčerinsko podjetje v SINET d.d. so se iz naše invalidske delavnice razporedili 4 delavci in sicer pre-gledalke stekla 3 Sanija Deleut, Danica Puljič in Mirsada Smajlagič ter Roman Kumlanc-pomožni delavec.
Ob upoštevanju navedenih sprememb , smo mesec avgust 1997 zaklju;ili s skupnim številom 794 zaposlenih, med katerimi je 356 žensk in 438 moških, med vsemi pa smo imeli 33 delavcev sprejetih za dolo;en čas in 2 pripravnika.
PRIRASTEK V DRUŽINI Tudi v družini Burkeljc so bili prvomajski prazniki še posebno veseli, saj se je očetu Sašu (nabiralcu stekla) rodila hčerka Pamela, katero je povila mamica Dragana. Mala Maja pa je ob tem dobila okrepitev pri igranju. Mlademu očku Dejanu Kastelic (strojniku 2 v PC Pogrnjeni mizi) in mamici Suyani se je polepšalo življenje v mesecu avgustu ob prvorojenki Tamari.
Tudi družini Kreže je mesec avgust prinesel več veselja v družinski krog, saj je mala Nina v nadaljno veliko pomoč pri igranju še manjšo sestrico Evo, očku Samu (obratovodja elektro obrata) in mamici Nataši pa je rojstvo malega dojenčka popestrilo skupno življenje. Novim mladim družinam obilo zdravja in čimpejšnjih stabilnih korakov v novi svet ter veliko sreče.
Hc ^
POROČILI SO SE:
Poletni meseci, dopusti in vročina je delno kriva, da se več parov ne odloča za skok v zakonski jarem.
Vendar so tudi prav ti meseci lepi za sklenitev skupne zakonske zveze, kar sta ugotovila Bojan Kuder-odnašalec paketov in njegova življenska partnerica	Marija	Urbanc.
Mladoporočencema želimo obilo skupne sreče in čim manj preprek na skupni življenski poti.
Tudi z rubriko JUBILANTI (to so delavci, kateri so svojo pripadnost firmi izkazali z dolgoletnim delom, kateri so za to prejeli tudi skromno jubilejno nagrado), se nismo že dolgo srečali, zato vam sedaj posredujemo te podatke:
10 LET
Dušan Knez - strojnik 2 v PC embalaži 20 LET
Bajro Muratovič-voznik viličarja v pregledu stekla, Azema Alibašič-pregledalka stekla, Ankica Kršič-pregledalka stekla, Naza Kamenjaševič-pakirka v Sinetu, Hanumica Huzejrovič-odbijalka stekla
30 LET
Jože Rojko-ročni pihalec 1 - brigadir2 :ESTITAMO VSEM!
Kadrovska služba Slavi Brajer
ZAHVALA
Ob mojem odhodu iz steklarske delovne sredine se, čeprav malo pozno, iz srca zahvaljujem vsem za prelepa darila in pozornost, ki ste mi jo namenili. Posebna zahvala velja sodelavcem iz moje brigade, Se zlasti Dušanki, Ivanu, Vojku, Brančiju in ostalim ter izmenovodji Viliju in vodji Profitnrga centra
Doretu.
Branko HOHKRAVT
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem sodelavcem izmene Lipar za prelepa darila in presenečenja ob mojem odhodu iz delovne sredine. Se posebej se zahvaljujem najožjim "kameradom” iz brigade Adžaga, Ladici Vidmar in Antonu Liparju. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Nada GOLOBIČ
Opravičujemo se , da zahvali zaradi tehničnih razlogov nista mogli biti objavljeni prej.	Uredništvo
Nagradna križanka
SREČAJ JE DVEH ENAJS' ERIC. KI TRAJA « O MI^UT
NEZNANSP
BOGATAŠ
ČRNO MORSKO PRISTANIŠČE
MORSKI
ROPAR
PIRAT
OKRASNI
KAMEN,
PROZOREN
ORTOKLAZ
JEZIKOVNA
ENOTA
ČEBELI
PODOBNA
ŽUŽELKA
DEDNI ČASTNI NASLOV V ANGLIJI
PONTSKI
KRALJ
RIMSKI
VOJSKOVO-
DJA
IGRALEC
NEVARNIH
PRIYOROV
.AFRIŠKO
LJUDSTVO
EGIPTOVSKI
BOMBAŽ
BLAGAJEV
VOLČIN
STEBLO
VODNE
RASTLINE
BIKOV
GLAS
BAJESLOVNI
PRVI
LETALEC
IZUMRLA
PTICA
MESTO V JUŽNI FRANCIJI
TKŽ A
OVOJNINE
AVTOR:
KARLI
DREMEL
JEDILNI
LIST
(FRANC.)
DRAGO
IBLER
JUDEŽEV
SIN
VZKLIK PRI BIKOBOR BAH
GRŠKI
NOVEC
LUKAV
ALŽIRIJI
OTOČJE PRI NOVI GVINEJI
JUTRANJA
PADAVINA
SLOVENSKI
TELOVADEC
(AL1AZ)
MESTO NA NORVEŠKEM
MARIJIN
KIP
SLIKjA
NEWDNA
SMRT
BLAGAJNA,
SKRIVEN
PREDAL
OTOK V SREDNJEM JADRANU
SLOVENSKI
SLIKAR
SUBIC
PISANA
DOLGOREPA
PAPIGA
REKA V AVSTRIJI (ANIZA)
DRŽAVNA
BLAGAJNA
ŠVICARSKI
SLIKAR
(HANS)
POUSKA
CVETLICA
NAVODILO
NAPOTEK
GRŠKI
FILOZOF
ZENONOV
UČENEC
VELETOK V VZHODNI AZIJI
KRŠC.DOB
RODELNA
USTANOVA
ODDELEK ZA NOTRANJE BOLEZNI V BILNISNICI
SLOVENSKI
GEOGRAF
MILAN
HANS
KADES
UPRAVITELJ POKRAJINE IN PREDSTAVNIK RIMSKE OBLASTI V PALESTINI
DOMAČA
ŽIVAL
NIKOLA
TESLA
BOGINJE USODE V STAROGERMANSKI MITOLOGIJI
IZGON, PREGNANSTVO
RADIOAKTIVNI ELE-MENT
REZILO
BRITVICA
PRISTAVA
(POGOVO-
RNO)
RUSKA
DRSALKA
RODNINA
SLOVENSKI
VIOLINIST
BRAVNIČAR
BESEDA
NASLONKA
NAJBOLJ
AZSIRJENA
RIMSKO
PDZEMLJE
DUŠIČNA
SPOJINA
VRSTA
FRANCOSKIH
PREPROG
ŠVEDSKO
SMUČARSKO
SREDIŠČE
EDVARD
SRŠEN
OPOMIN
OPOZORILO
NEMŠKA
PESNICA
SEIDEL
.ASTROLOG
KURENT
GARJE
SKABIES
USTANOVITELJ IN ZAVETNIK PRAVOSLAVNEGA SAMOSTANA
DRUGI
RIMSKI
CESAR
HRVAŠKA
IGRALKA
ILIN
GALIJ
ENOCELI-NI
ORGANIZEM
VETRNICA
KOSMAT-
TINEC
ANGLEŠKI
REŽISER
(DAVID)
DUŠIK
TITANOV
MENERAI
.RUSKA
ZENSKA
HALJA
K psihiatru pride bolnik z nenavadno težavo: že nekaj noči zapored se mu v sanjah prikazuje rdeče-zeleni palček, ki zleze na posteljno stranico, ga pogleda v oči in začne ponavljati: Lutai si, lulaš, lulal boš; lulal si, lulaš, lulal boš; lulal si, lulašlulal boš! - toliko časa, dokler se žrtev res ne polula. O težavah, ki jih ima bolnik kasneje z ženo, rajši ne bi govoril. . . Psihiater vpraša bolnika: Ali je to vse? Vse, se bolnik grenko nasmehne, ali ni to dovolj? v Psihiater se zmagoslavno nasmehne: Ce je to vse, je zdravilo zelo preprosto: brž ko se bo palčekprikazal in začel ponavljati vsiljevalne besede, ga začnite zavračati: Ne bom! Nočem! Nikakor! Sploh ne! Na noben način! Nalašč ne! Izgini! pa bo nadloga odpravljena. Bolnik se vesel vrne domov in zvečer pomirjen zaspi. V sanjah se rdeče-zeleni palček spet pojavi in začne ponavljati znani pripev: Lulal si lulaš, lulal boš! Toda - bolnik se spomni, kaj mu je psihiater naročil in se začne na vso moč upirati: Ne bom! Nočem! Nikakor! Sploh ne! Na noben način! Nalašč ne! Izgini! Palček posluša to rotenje, se nekoliko zamisli in nato mirno reče: Prav boš pa kakal!
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer:
1.	nagrada 5.000 tolaijev
2.	nagrada 3.000 tolarjev
tri nagrade po 1.000 tolaijev
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 1430 HRASTNIK do 15.10.1997 .
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko objavljeno v STEKLARJU št. 8/97 smo dobili 37 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada 5.000 tolarjev:
Smilja PRIMON
2.	nagrada 3.000 tolarjev:
Marija TUTNER, upo.
3.	-5. nagrada po 1.000 tolarjev:
Edi RAKOVIČ, upo., Franjo KNEZ, Mojca ŠKOFIČ
Rešitev križanke iz prejšnje številke
VODORAVNO: osir, etos, glad, DRUGAČNOST, orka, INOVATIVNOST, O.L., krema, Doolittle, omara, Inka, rvar, lan, Doreč, Art, nacist, Alma, F.B., Elfi, J.O., ud, Atila, Merkur, Nora, divizor, ata, Z.A.,Csom, Adivar, Ot, midinetka, Marn, mrož, Sana, A.R., Oona, Rank, Indira, reostat, Igor, edafon, aditivi, jasa, ruleta
/K.D./
STEKLAR
Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen,
Pavel Bauerheim in Dolores Urbajs. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar.
Lektor: Herta Erman Grafična priprava in tisk:
Tiskarna Velenje
Naslov uredništva: Steklar Hrastnik,
C.L maja 14, tel.: 0601 54 600 Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št.23/32-934) z dne 25.1.1993 je glasilo proizvod informativne narave za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.