4t. 23. V Gorici, v soboto dne 21. marca 1903. Tečaj XXXIII. Iihaja trikrat u teden t Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, letrtek in soboto, jutranje Iz-daaje opoldne, reeerno lidnnje pa ob 3. uri po-poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poSUjana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........6 , 60 „ , , 330 četrt leta.......3 , 40 » , , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin.r- * , .. Od 23. julija 1908. do'preklica izhaja "ob srediH'* n sobotah ob 11, uri dopoludne. Naročnino sprejema npravniShro v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. GabrKSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah, pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez dopoalane naročnine «e n« oziramo. Opisal In poalaalea se raSunijo po petit-vzatah,. oe tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Teolrat po pogodbi. — Večje orke po prostoru. — Reklame in spisi v tf-edniikelndfelu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov ^jptajamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo m napredek !c Ur. K. Lavri«. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadatr. L.urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici Jt. 11. >*Bro8Blno in oglase Je plagatl loco Gorica. Dopisi naj se poSlljnjo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reci, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj so poSiljajo le iipriuiilfitvu. * „PRIMOitEC" 'Sl&TSV P *fy? vmk P«** i* stane'vse leto 3 K 20 h ali gU. 1-60. «Sooa»-in .Primorec* se prodajata^r Gorioi v tcF bakarni 8ohwarz v Šolski ulioi 'n Jellersitz v Nunski ulici; — v Irstu v tobakami LavrenSiS na trgu deUa Caserma in Pipan v ulioi Ponte della labbra Odgovorni uredniRR izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarnat A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavcc) tiska in zal. Ali ju duhovnik res kaj več nego navaden Človek? Katoliška duhovščina si je znala tekom stoletij pridobiti med ljudstvom tako veljavo, da Še dandanašnji veČina prostega ljudtva gleda v duhovniku neko vzvišeno bitje in ne navadnega človeka. Pač, današnji dan prodira tudi že v priprostejše ljudstvo spoznanje, da je duhovnik prav tako človek, kakor drugi, da ima iste napake in ista nagnenja, kakor vsaki drugi človek, da je krvav pod kožo, kakor drugi, da greši, da pa tudi vrši dobra dela le tako, kakor pač delajo in živijo tudi drugi ljudje. Tisti nimbus, ki obdaja katoliškega duhovnika ter ga dviga nad nas grešne zemljane, gine polagoma. Kaj umevno, da se trudi nasproti temu duhovščina na vse načine ob vsaki priliki, da obdrži svojo veljavo med ljudstvom na prejšnji svoji poziciji, s katere gleda visoko doli na posvetnjake ter na kateri se tako imenitno Živi..., Pred kratkim pa sta se dogodila dva slučaja, ki nam potrjujeta gorenjo trditev, da duhovniki ne delajo izjem, marveč da so tako ljudje kakor drugi, v gotovem oziru stojijo Še nižje. V Ljubljani se je ustrelil neki kaplan. Mi ne mečemo kamenja na njegov grob radi tega, marveč mu želimo večnega miru in počitka, ali slučaj si hočemo malce pobliže ogledati. Kaj ga je napotilo v smrt? Neozdravljivo je bil bolan, kakor je pokazalo zdravniško sprič^valo, izdano po njegovi smrti. Trpel je in trpel, n<5, končno je šel in storil sam konec svojemu življenju — tako, kakor se to dogaja dan na dan tudi pri drugih ljudeh. Katoliški listi godrnjajo ob samomorih, kako da nimajo ljudje nikake vere v Bog: itd., ali kaj naj refemo na to pri samomoru katoliškega duhovnika ? Nočemo se spuščati v podrobno razmotrivanje, ali je imel vero aH ne, marveč rečemo le: Človek je bil, kakor vsakdo drugi, in ko je videl, da noče biti konec trpljenja, je šel in se ustrelil. Ko bi duhovščina ne povzdigovala toliko samo sebe, bi se" taki slučaji smatrali tako kakor drugi slučaji, ali ker se povzdiguje, si pa misli ljudstvo: nekaj strašnega je to, da se gre streljat katoliški duhovnik — po drugi strani pa prav iz tega izvaja misel, da so pač^tudi oni skozi in skozi le taki ljudje, kakor drugi. Kaj pa naj rečemo o znanem kaplanu Mašku, katerega je doletela pred celovškimi porotniki težka obsodba 15-letne trde ječe radi zločina tatvine in poskušenega zavratnega umora? Ta Mašek je bil na zunaj vzor duhovnika. Opravljal je vestno svojo službo, ma-ševal, spovedoval, delil razne sv. zakramente, pridigal itd., ha zunaj jo bilo vse v redu, ali notri, notri je bilo pa vse drug če. Svojo tatinsko narav je pokazal s tem, da je okradel svojega župnika na jako premeten način, in ko je imelo to priti na dan, je ta nesrečni človek zastrupil masno vino, hote" tako usmrtiti svojega župnika. To je pa res strašno. Ali ni veroval v spremembo vina pri sv. masnem opravilu, da je nasul strupa v isto ter pričakoval, da ugonobi župnika?! Bržčas ne, kajti drugače bi ne bil šel delat kaj takega. Je bil pač tak duhovnik, kakoršnih je več, da namreč na zunaj živijo stanu primerno, opravljajo svoja opravila točno kakor gre ura, ali notri je prazno, prazno. — Ali ni tudi kje bližje nas takih duhovnikov?! — Da, da, še s prstom bi lahko pokazali na nje in bi ne bili v strahu, da pojdejo nas tožit... — Ako pa tak duhovnik stopi na kriva pota ter postane zločinec, potem pokaže, da stoji na tisti stopinji, na kateri stojijo oni zločinci med človeštvom, s katerimi imajo sod-nije opravila dan za dnevom, pokaže, da more biti duhovnik prav tako duševno izprijen kakor kak drug član človeštva; čeprav je duhovnik, je vendar človek z vsemi slabostmi človeka, katere vzame s seboj tudi v duhovski stan. Ostudna laž je torej, da stoji duhovnik visoko nad drugimi zemljani, da je inkak nadčlovek. Ne, to ni res, ampak Človek je Človek, pa naj pripada temu ali onemu stanu. V tem pogledu smo si vsi jednaki. V duhovskem stanu je grešnikov in zločincev (pa še kakšnih !) v veliki izobiliei, in lep odstotek njih je jednak drugim propalim ljudem med človeštvom, črna suknja ni v to uikak zid, ki bi jih branil pred pregrehami, marveč jo le prepogostoma celo zapeljiva vaba na polje zločinstva. - Tisti prst božji, ki kaže na svoje izvoljence, pa je le sleparija ljudij, ki hočejo imeti Boga in svet za norca. Kar se tiče vere posebe, je pač umevno, da mora pešati, ako nastopajo kot njeni oznanjavalei Mašeki. Po eni strani učijo ljudstvo, da jo duhovnik pol boga, po drugi strani pa se pojavi Mašek v duhovski obleki kot grdi zločinec. Naravno jo, da mora vslod tega ljudstvo sprevidovati, da je ostudna fabula tisto zatrjevanje o vzvišenosti katoliškega duhovnika. Da pa ljudstvo to sprevideva, je le prav, kar se razume samo po sebi. čemu pa naj gleda ljudstvo izvestne ljudi kot vzvišena bitja, ko pa se dobijo med njimi ljudje, ki so slabši kot vsaki drugi, ko so med njimi taki, ki sami nič ne verujejo ter jim je vse le — vsakdanja botega. Ljudstvo ponekod res že tudi spregleduje ter ima pravo sodbo o izvestnih blagoslovljeneih, saj se dandanašnji ne bojijo več niti precebati in oklofutati kakega rjovečega politiškega petelina s črnim perjem; kmet je prepričan, da ga radi tega ne zadene kazen božja. No, razni Mašeki poskrbijo še, da se razprši v nič gori omenjena fabula ter da prodre v ljudstvo prepričanje, da je duhovnik prav tako človek kakor vsakdo drugi. Kaj bo z vero, ako nastopi še več Mašekov, ki se igrajo celo z masnim vinom, tega mi ne vemo. Kmet pa pravi: Vera po farjih gor, po farjih dol! Iz Spttevep govora. V proračunski debati je govoril tudi istrski poslanec Spinčie, in sicer je rekel med drugim:.... »Naloga mi je, da govorim o razmerah v Prlmorju. V govorih, interpelacijah in predlogih se je^žcjoliko govorilo o tem, da bi morale biti te razmere znane slehernemu členu te visoke zbornice in izlasti tudi visoki vladi. M pa, da smo se mogli prepričati nedavno temu, da pri Členih visoke vlade ni temu tako. Jaka kriCeCe nam je to dokazal njegova ekscelenca gospod ministerski predsednik, ko je dne 27. m. m. odgovarjal na eno naših interpelacij. Mi smo Želeli, da bi se bila takoj otvorila debata o tem odgovoru, dotieni predlog pa je bil odklonjen. Mi smo takoj sestavili nujen predlog, da se stvar pojasni, ali smo odstopili od predložitve Istega z oziram na tedaj predstojeCe in sedaj že za-pričete debate. Mi smo želeli in želimo prinesti jasnosti v te razmere in sicer z ozirom na tozadevno interpelacijo in na tozadevni odgovor njegove ekscelence gospoda mini-sterskega predsednika. Da bo stvar jasneja, si dovoljujem z dovoljenjem gospoda predsednika precitati toliko obe loCki vprašanja, kolikor tudi odgovor na isti. Obe ti točki vprašanja od dne 21. novembra 1902. se gbsiti (cita): ,1. Ali temelji na resnici vest v tržaškem listu »Edinost" o nekem tajnem dogovoru z Italijo na škodo Hrvatov in Slovencev, bivajoCih na obrežjih morja Adrijan-skega ? II. Če ne temelji, kako more njegova ekscelenca opravičiti vso dosedanjo, proti Hrvatom in Slovencem naperjeno vladno politiko v južnih pokrajinah monarhije, in je-li je njegova ekscelenca pri volji, da bo odslej to ^?''tiko uravnaval strogo po načelih pravičnost; in enakopravnosti ?* Takoj sem si bil preskrbei vladno ,Wiener Zeitung". Tu se je odgovor na prvo točko glasil tako, da je njegova ekscelenca g. ministerski predsednik vest o tajni klavzuli pošiljal v kraljestvo pravljic. Stvar o tej tajni klavzuli da je torej pravljica. Glede drugega vprašanja je odločno zavrnil očitanje, da je politika vlade v Primorju naperjena proti Slovanom. Njemu da je neprestana skrb, da organi njegove Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sleukienic/. — Posl. Podravski. (Dalje) In gozdi so kmahr^postali črni. Na polju se je lesketala na široko razlita voda; potoki in reke so se razvodenele. Samo ribiči so bili veseli te obilne vode; vsi ostali prebivalci pa 30 bili primorani, čepeti v hišah in kolibah. Na mnogih mestih se je le v Čolnu moglo priti iz jedne vasi v drugo. Povsod je bilo dovolj sipa in potov, napeljanih skozi gozde in čez močvirja, toda ta sip je bil sedaj ves premočen, debla pa, po katerih je bila napeljana cesta čez močvirje, so se vdirala v zemljo, da je bilo nemogoče, ponekje celo nevarno hoditi po njej. Zlasti na jako slabo pot je naletel Ceh v vode bogati Veliki Poljski, kjer je bila vsako pomlad povodenj večja nego po drugih krajih. Potovati, zlasti še na konju, je bilo tukaj jako težavno. Glavač j© moral pogostoma obstajati in čakati po cele tedne, bodisi že v trgih, ali na vaseh, pri dvornikih, ki so ga, kakor po navadi, jako radi sprejemali., pogostili ter zelo radi poslušali njegove pripovedke o Križarjih, ter so mu s kruhom in soljo pLJSevali te novice. Napovedovala se je že pomlad, minila je že večja polovica meseca marca, predno se je 011 približal nekoliko Zgorelicam in Bogdancu. Srce mu je jelo vtripati čimdalje močneje, ko je pomislil na to, da kmalu zagleda zopet svojo gospodinjo, kajti dasi je vedel, da je ne dobi nikdar nalik nekaki zvezdi na nebu, jo je vendar-le oboževal in ljubil z svojo dušo. Sklenil je pa, da pojde najpoprej k Matijcu, a to radi tega, ker je bil k njemu poslan, drugič pa tudi za to, ker je vodil s seboj ljudi, ki bi imeli ostati v Bogdancu. Ko je ubil Zbišek v dvoboju P.otgiera, je pobral skupaj njegove spremljevalce, katerih je bilo po predpisu križarskega reda deset ljudij in prav toliko konj. Dva sta odpeljala ubitega Križarja v Sčitno, druge pa je Zbišek z Glavačem odposlal v Bogdanec, ker je dobro vedel, kako si stari Matija želi delavcev. Dospevši v Bogdanec, ni našel starega Matijca doma; rekli so mu, da je odšel s psi in lokom v gozd. Toda vrnil se je še po dnevu, in ko je poizvedel, da je prišlo precejšnje število ljudi k njemu, je pospešil korake, hoteč prišlece čimpoprei pozdraviti in ponuditi jim svoje gostoljubje. On ni takoj spoznal Glavača, in ko mu je ta povedal svoje ime, se je v prvem hipu močno prestrašil, vrgel lok in kučmo na tla ter zaklical: »Za Boga! Ubili so mi ga! Govori, kaj ti je znano o njem!« »On ni ubit,* odvrne Čeh, »tudi zdravje mu dobro služi.« Ko Matija to čuje, zardi nekoliko, si globoko oddahne in reče: »Hvala Kristusu Gospodu! Kje pa je?« »Odšel je v Marburg; mene pa je poslal semkaj z novicami.« »Po kaj je odšel v Marburg?« »Po ženo.« »Boj se, dečko, božjih ran! Po kako ženo?« »Po Jurandovo hčerko. Imam vam kaj pripovedovati, ako treba vso noč, če mi dovolite, plemeniti gospod, da si nekoliko oddahnem, ker sem se grozno vtrudil na poti ter prebil od polnoči neprestano na konju.« Matija ga neha izpraševati, a to glavno radi tega, ker vsled začudenja ni mogel govoriti, ito se nekoliko pomiri, zakliče dečku, naj naloži drv na ogenj in naj prinese Čehu jedi; sam pa jame hoditi semtertja po sobi. Mahaje z rokami, je dejal sam sebi: »Svojim ušesom ne verjamem! Jurandova hčerka! Zbišek oženj en,.. - »Oh, oženjen in ne oženjen!« reče Čeh. Na to jame obširno pripovedovati, kaj in kako je bilo. Matija ga ;e poslušal pozorno, oviraje ga vsaki hip s kakim vprašanjem, ker mu v Čehovem pripovedovanju ni bilo vse jasno. Glavač na primer ni vedel povedati temeljito, kje se je poročil Zbišek, ker ni bilo nikakega gostovanja; vsekako pa je trdil odločno, da je Zbišek oženjen in da se je to zgodilo po volji same kneginje Ane Danute, da pa so za to poroko ljudje izvedeli še le po prihodu Križarja Rot-giera, s katerim se je boril Zbišek pred vsem mazo-veškim dvorom, pozvavši ga na sodbo božjo. »Aa! Boril se je?« zakliče Matija z največjo ra- vlade v narodnostnem boju, ki, žal, vihra, ohranjajo popolno nevtralnost, in da obračajo jednako skrb in jednako dobrohotnost pripadnikom obeh plemen. Njemu da ni znano ničesar, kar bi opravičevalo domnevanje, da se v Primorju ne drže te črte, ki jo je določil on. Tu da ni bilo zanj nikakega povoda za poizvedovanje v tem pogledu (Čujtel), ker so interpelantje predložili le splošno trditev, niso pa podali nikakih pozitivnih podrobnosti. Predno začnem o tem, moram popraviti neko pogresko. Prvotni tekst interpelacije je hrvatski, prevod nemški. V prvotnem tekstu je govor ,o bivši pogodbi" med Avstro- Ogersko in Italijo in »o novi pogodbi" med obema vlastima. V prevodu pa se govori o trgovinski pogodbi (Čujte). Kdo je zagrešil to, tega ne vem; da pa je velika razlika med pogodbo ^n trgovinsko pogodbo, to je očitno, kajti, ako bi bili hoteli govoriti o trgovinski pogodbi, bi bili rekli »trgovački dogovor", to je han-delsvertng; in ne bi bili govorili o bivSi pogodbi in novi pogodbi. Ako bi si bil njegova ekacelenca stvar tako razlagal in jo umel, kakor smo si jo razlagali mi — in more nam verjeti, da smo si jo tako razlagali tudi iz tega razloga, ker se je ravno takrat v novembru, ko smo stavili ono interpelacijo, jako mnogo govorilo o trozvezni pogodbi in trgovinski pogodbi z Italijo —, ako bi si bil torej tako razlagal stvar, potem ne bi nam bil morda niti odgovoril na interpelacijo. Najbrže bi se bil porazgovoril o tem z njegovo ekscelenco, gospodom ministrom za vnanjt stvari, ta poslednji bi mu bil naj-brže tudi le na štiri oči podal dotičnih podatkov, in potem bi bil njegova ekscelenca najbrže molčal, ali pa bi bil rekel k večemu, da je zvezna pogodba tajna in da se mora molčati o njej. Do tega domnevanja nas sili tudi odgovor, ki ga je bil dal državni pod-tajnik v italijanskem parlamentu na analogno vprašanje. Ko se je namreč stavilo do italijanske vlade vprašanje, da li bi tudi Italija dobila teritorijalnih povečanj, ako se Avstro-Ogerska teritorijalno poveča, je državni pod-tajnik v imenu vlade odgovoril, da je zvezna pogodba tajna in da ne more odgovoriti na stavljeno vprašanje. Za slučaj, da nam bi tudi naša vlada odgovorila tako, je celo dobro, da se je dogodila pogreska v prevodu, kajti tako smo vsaj njegovo ekscelenco gospoda ministerskega predsednika Culi govoriti o razmerah v Primorju. In kako je govoril tu! Da nisem čul tega z lastnimi ušesi in čital z lastnimi očmi črno na belem, ne bi verjel o kakem ministerskem predsedniku in vrhu tega še voditelju dveh važnih resor-tov, da je mogel tako govoriti z ministerske klopi, in sicer pismeno, torej premišljeno. O tem ne morem zamolčati, da nam njegova ekscelenca na drugo točko našega vprašanja ni precizno odgovoril. On je naše vprašanje nekako zasukal, da je mogel potem odgovarjati po svoje (Mej-klici). Opaziti moram tudi, da nam je njegova ekscelenca po treh me- secih dal oni odgovor. V to, da je mogel stvar o tajni klavzuli proglasiti kakor pravljico, in da je mogel, ne da bi bil poizvedoval, zavrniti našo pridodano trditev, pač ni trebalo treh mesecev; tu bi se bilo moglo odgovoriti v par dneh. (Pritrjevanje.) ~ pride^l Dopisi. Is A ve pri Kanalu*) (Naš preCar-letto. — Oggi granballo.) Ko nam je bil tam koncem meseca februvarija naš častiti g. vikarij prečital pastirski listin naznanil polaj-šanje sv. štiridesetdanskega posta, je zakričal na ves glas: »Oggi gran ballo! Danes veliki ples v Avčah, katerega priredijo fantje v enem .gradu". »Upeklali" so klobase, in Vaše hčere, VaSe gospodične pojdejo plesal in jest »upe-klane" klobase, pa le glejte, kakšne klobase boste jedle da bodo prave klobase n-* mojstra narejene, ne da bi jih delal kakava umazan dedec, da bodo ščetine notri, da Vam zrastejo ščetine v trebuhu." Med navzočimi je zavladal smeh, odraslih je bilo sram/mladina pa se je dalje smejala. Na to je zakričal: ,Le smejajte se! Se boste že smejali, kadar pridejo Vaše hčere domov z * ¦....." Govori! je še več, ali nas je sram zapisati. Na pustni torek je bil pa dekleta javno na ulici napadel: Ali niste še site »upeklanih* klobas, pojdite jih še danes jest. In kaj je od vsega tega res? Prav nič drugega nego samo to, da so tisto nedeljo popoldne po službi božji dobili fantje nekega moža, ki je škripal na harmoniko. To je bil tisti »gran ballo", in ker »upeklanih" klobas ni bilo, so si fantje naročili kaj drugega iz krčme. Gosp. vikar je meril po svojem braču, ker on ube-rači eno leto več kakor vsi avški berači 50 let. Ni čuda, da so mu potem v noči od 24.—25. febr. priredili godbo okoli farovža, kakoršne še, kar je v Avčah, že kakih 13 let, ni slišal, ker drugače tam okoli farovža fantje nikdar niti pojejo ne. In tisti večer je klical celo ljudi na pomoč, čeprav ni bilo nič drugega kakor da so ropotali po oknu in vratih na dvorišču. Kdo pa je sedaj kriv, da so prišli fantje v sodnijsko preiskavo, kakor da so ga Bog ve kako napadli. Kdo je kriv, ako pridejo fantje v škodo? Ali ne tisti, ki je posnemalec hudiča, očeta laži, ter ki je tako govoril in dražil pred oltarjem na svetem mestu? Na pepelnico pa je pridno pobiral dvakrat kamenje, ker ga je bil v prvo premalo pobral, in ga nosil na dvorišče, da potem, ko so prišli orožniki, je imel kaj pokazati; morda je kakšen kamen že leta tam ležal.Tudi so bili poklicali mizarskega mojstra, da je cenil škodo, in cenil jo je na 8 kron. Ali zmožno županstvo z vikarjem skupaj je poslalo c. kr. okr. sodniji v Kanal poročilo, da je škode 40 K. Kaka lepa pravica vlada v občini v Avčah! V nedeljo 22. febr. so tudi prišli vsi trije podžupani, da ustavijo ples, ker pa fantje niso nehali plesati, so takoj po noči gospodarju tistega prostora poslali 20 kron kazni. Na pust pa so dovolili plesati, da je plesala hči najbolj zagrizenega klerifolca v Avčab, da se je plesalo tudi po polnoči, da je mladina v plesu začela sv. štiridesetdanski post. Kaj ne da vlada lepa složnost med nami, samo da je dvojna mera: tukaj se ne sme plesati, tam pa tudi na pepelnico...... Naš pre Garletto pa je in ostane pravi kinč za našo občino! *) Nekoliko zakasnelo. Ur. Dance bi run lovice. Radodarni dofteskl. — Družbi sv. C. in M;- w darovali: mesto- neke vslopnine-gospa Ivanka Gabršček tO K, Andrej Gabr-šček 10 K. Smrtna kosa. — Včeraj popoludne so pokopali široko znanega notarja g. Josipa Kavčiča v Gorici. Doživel je starost 84 let. Umrl je v sredo zvečer nagloma. Opo-ludne smo ga videli še na ulici. Pokojni Kavčič je bil zlata slovenska duša. Še v svoji visoki starosti se je rad deležil narodnih veselic v Gorici in po okolici. K pogrebu ga je spremilo mnogo odlične gospode goriške. Budi mu blag spomin. Preostalim naše sožaljel Častni občani. — Občinski zastop v Črnem vrhu nad Idrijo je imenoval tri častne občane: inšpektorja gosp. K. Svobodo iz Idrije, veleposestnika g. Grudna iz Jeličnega vrha in poslanca Božiča. Občina Žiri pa je imenovala svojimi častnimi cbčani: dr.a Andreja Ferjančiča kakor večletnega državnega poslanca, Petra Grassellija deželnega odbornika, Ivana Plan-tana kakor drž. poslanca, Ivana Hribarja kakor župana ljubljanskega, Dragotina Lapajne kakor župana idrijskega. Dr. Rojlc - zdravnik. — Ni nam ljubo, baviti se z dr. Rojcem kot zdravnikom, ali v »Gorici" od sobote nas jo sam izzval na način, ki zahteva odgovor. Dr. Rojic se ondi hvali, tla so ga visoko čislali »kavči* in »liberalci" kot zdravnika, posebno sta ga visoko čislala dr. Turna in lastnik »Soče". — »Visoko čislala", odkod dr. Rojic to vd?l On gotovo sklepa iz tega, ker sta ga vselej klicala v hišo in ga dobro plačevala? — Domišljija dr. Rojca je pretirana! Kaj pa, ako bi bilo res, da sta klicala dr. Rojca v hišo edino radi tega, ker je bil strankin pristaš in sta se bala zamere, ako bi klicala kakega drugega zdravnika, poznavaje dobro strupeno nrav Roj-čevo? Kaj pa, ako ni bilo nikdar sence o »visokem čislanju", marveč da sta zgubila v Rojca še tisto troho zaupanja, ki ga je kdaj bilo? Torej le počasi s posebnim »visokim j čislanjem", ki se prši v prazen nič! — Ka- j košno »visoko čislanje* dr. Rojca je bilo pri „kavcih", o tem bi lahko navedli prav drastične slučaje. Lahko bi povedali, kako je klerikalni deželni poslanec vedno slikal dr. i Rojca kot zdravnika, katerega se je bati v hišo, kajti ko enkrat začne, ne zna nehati, in končno predloži strašen račun. Lahko bi imenovali dolgo vrsto prič, ki pripovedujejo, kako je bila dr. Rojcu vsaka bolezen strašno nevarna, kako je delal ljudem nepotreben strah in troške, - a da vsi niso pomrli in jih je »torej dr. Rojic rešil s svojo veliko učenostjo in skrbnostjo", to je gotovo. Taka »slava" je prva leta precej vlekla, dr. Rojic si je zbral krasno imetje, ali podobna »slava* navadno ne trpi predolgo, tako da je danes pri Rojcu prav nič več ni. No dr. Rojic je znal izkoristiti čas in naredili si imetje, da se danes lahko smeje v pest...! Kjer bi družina odpravila bolezen in zdravnika z 10 gld., jej 50 gld. ni bilo dovoljl Seveda račun je bil prav pošten, le lr. Rojic je bil jako priden, neizmerno skrben, da je bil pri bolniku vselej, ko je imel čas ali ga je pot vodila tudi mimo iste hiše, in vizite je znal računati po tarifu, ki se sicer strankam zdi previsok, dr. Rojcu pa Še vedno prenizek. (Dr. R. je bil vedno najdražji zdravnik, a on sam je vselej zabavljal, da so običajni tarifi v Gorici prenizki.) V »Gorici* pripoveduje, da je zdravil pokojno m sedanjo soprogo lastnika »Soče*. Nu, bil je tudi prav pošteno in dobro plačan. Vsak drugi zdravnik bi tudi opravil isto delo z istim vspehom, ako ne boljšim, za isti ako ne nižji honorar, Ako je torej dr. Rojic služil po svojem poklicu, menimo, da ne more po vsem vrhu zahtevati še posebne hvaležnosti, tako velike, da bi isti lastnik »Soče* moral skrbno paziti v uredništvu, da ne pride v list kaj takega, kar bi bilo dr. Rojcu neprijetno. —- Ne, dr. Rojic je bil prav pošteno plačan kot zdravnik, in naravnost sramotno je, ako on vlači take reči po časopisih. — Še bolj sramotno za zdravniški stan je, da dr. Rojic ob vsaki priliki ioliko bobna z — brezplačnim zdravljenjem dijakov. To so delali in še delajo tudi drugi zdravniki v Gorici, a še nikdo ni uganjal s tem dejstvom toliko humbuga kakor dr. Rojic. Tudi italijanski zdravniki so vselej radi zdravili slovenske dijake brezplačno, a kdaj smo jih slišali, da so se radi tega Uvalisali, kakor je to delal dr. Rojic že v vseh možnih oblikah in zdaj ponovno cel6 v javnih listih?! —- Tudi lastnik »Soče* je imel slučajno brata-dijaka, ki je potreboval zdravniške pomoči, in le naravno je, da je šel k hišnemu zdravniku. Ako je hotel dr. Rojic narediti izjemo in račumti tudi zanj, je imel to storiti in dobil bi plačilo. Sicer pa bodi dr. Rojcu povedano, da ga je pozneje tudi brezplačno zdravil italijanski zdravnik, ki pa ni hišni zdravnik Gabršč-kov, ali ta se ni Še nikdar hvalisal s takim Činom. Sice- je bil dr. Rojic tudi za isto zdravljenje deloma odškodovan. Toliko na nedostojno reklamo, katero sije privoščil dr. Rojic v »Gorici*. — Da (Dalje v prilogi.) do vednostjo in oči se mu zalesketajo. »Nu, in kaj je bilo ?« »Skoro na dvoje je razsekal Nemca, meni pa je Bog dal srečo ž njegovim oprodo.« Matija jame nekaj mrmrati, toda to pot vsled za-dovoljnosti. »Oj,« reče, »vrl dečko je, ni mu kaj reči. Zadnji od našega rodu, toda tako mi pomagaj Bog, ne poslednji. Že takrat, ko se je boril z onim Frigijcem ? Toda takrat je bil še deček...« Tu Matija Ceha resno pogleda in nadaljuje: »Tudi ti si mi všeč. Že vidim, da se ne lažeš, ker jaz lažnjivca takoj spoznam. Kaj ta orožjenosec, ker sam praviš, da nisi imel ž njim mnogo posla; toda i to; da si onemu pasjemu bratu izpahnil roko in še poprej ubil tura, to so kaj krasna in junaška dola.« Potem nakrat vpraša: »In plen? Ali je bil obilen?« Pobrali smo orožje, konje in desetero ljudij, od katerih vam mladi gospod osem pošilja,« »A kaj je storil z dvema?« »Poslal ju je v Sčitno z mrtvim komturjem.« »Ali mar ni mogel knez poslati svojih ljudi? Onai se več ne vrneia.« Ceh so nasmeje pohlepnosti, kakoršno je Matija j večkrat razodeval. »Mlademu gospodarju ni treba toliko gledati na to,« reče. »Spihov je obširno zemljišče.« »Veliko! Toda kaj, ko Še ni njegovo!« »čegavo pa bi naj bilo?« Matija vstane. »Govori. Saj je vendar Jurand!...« Jurand tiči pri Križarjih v ječi in smrt visi nad njegovo glavo. Bog ve, ali še ostane živ, in ako ostane, ali se še vrne? Toda ako tudi ostane živ in se vrne, duhovnik Kaleb je že prečital njegovo oporoko ter rekel vsem, da je mladi gospod gospodar na Spi-hovem.« Na Matijca so te novice očitno močno uplivale. Bile so tako nepričakovane in neverjetne, da se nikakor ni mogel prav spametovati. Novica, da se je Zbišek oženil, ga je v prvem hipu kaj bolestno zbodla. Kot rojstni oče je močno ljubil Jagjenko ter si želel, naj bi se Zbišek oženil ž njo. Toda na drugi strani se je bil že spoprijaznil z mislijo, da iz vsega tega ne bo ničesar; vrhu tega pa mu je prinesla Juran-dova hčerka nekaj, česar mu Jagjenka ni mogla prinesti, namreč: knezovo milost in doto še za polovico večjo od njene. Matija je že gledal v duhu Zbiška kot knežjega dvornika in gospodarja v Spihovem in Bogdancu, da, celo kot — kaštelana. To ni bilo nič nemogočega. Saj so vendar ob tem času običajno govorili o ubožnejšem plemiču: »Imel je dvanajst sinov, šest jih je v bitkah padlo, ostali pa so postali kašte-lani.« Sorodstvo in junaštvo je vodilo človeka k velikosti. Zbišku je moglo v tem obziru pomagati njegovo obilno premoženje. Torej se je moral pohlepni Matija v tem oziru le veseliti. Toda starca so spravljali tudi številni vzroki v nemir. Sam je potoval nekoč, hoteč rešiti Zbiška, h Križarjem in prinesel iz te poti železno špiljo pod rebri — sedaj pa je odšel Zbišek v Marburg, prav kakor volku v grlo. Ali pa najde ondi ženo, ali le svojo smrt? Ondi ga ne bodo gledali prijazno, misli si Matija, ker jim je ubil odličnega viteza, a že poprej je napadel Lichtensteina, in ti psi močno ljubijo osveto. Pri spominu na to se polaste itarega viteza velike skrbi. Pride mu celo na misel, da ne preide tudi brez tega, da se Zbišek, vročekrven kakor je bil, ne spoprime ondi s kakim Nemcem. Toda v tem oziru njegov strah ni bil tako velik. Matija so je najbolj bal tega, da Zbiška vjamejo in vržejo v ječo. Vjeli so starega Juranda in njegovo hčerko, niso se bali ob svojem času vjeti celo samega kneza pri Zlatoriji. Čemu bi moral prav Zbišek biti izjema ? Tu mu. pride na misel vprašanje, kaj bo takrat, ako se mladenič izpuli Križarjem iz rok, pri tem vsem pa vendar ne najde svoje žene ?.. • Za trenutek se je Matija radoval z mislijo, da mu po njej ostane Spihov, toda ta tolažba je trajala le kratko. Staremu gospodarju je bilo kajpada innogo mar za imetje, toda še bolj sel je brigal za potomce, za Zbiškove otroke. Ako izg%e Danuša kakor kamen v vodi, pa ne bo nihče vedel, ali je še živa ali je že mrtva in Zbišek se ne bo mogel oženiti z drugo; na ta način pa tudi izumrje njegov rod popolnoma. Hej! z Jagjenko bi bilo drugače. Niti Močiclola na moro kokoš s krili, ali pes z repom pokriti, toda taka žena bi mu brezdvomno vsako lito rodila, nalik rodovitni jablani na sadniku. In radi tega je Matijčeva žalost bila večja nego veselje radi tega novega zemljišča, radi česar je jel znovič izpraševati Ceha, kako je bilo s to poroko in kedaj se je vršila. Ali Ceh mu odvrne: »Sem vam že rekel, častiti gospod, da ne vem, kedaj je bilo to; na to, kar si domišljujein, pa tudi ne morem priseči.« »Česa si domišljuješ?« »Jaz ves čas bolezni, svojega gospodarja nisem odstopil od njegove postelje ter sem celo spal ž njim v jedni sobi. Samo nekega večera mi je naroČil, naj odidem, na to pa sem videl, kako so šli k njemu: sama milostljiva go3pa kneginja in ž njo vred gospodična Jurandova, gospod de Lorche ter duhovnik Vi-šonjek. Čudil sem se temu, zlasti ker je gospodična Priloga „Soče" it. 23, z dne 21. marca 1! dr. Rojic govori o takih rečeh, se ne čudimo, saj je zlorabljal proti rodbini na vse ostudnejše načine celo okoliščine, ki so mu bile zaupane, ko je hodil kot zdravnik v hišo. In to dejstvo dovolj označuje duševno vrednost dr. Rojca in opravičuje »zaupanje", katero imajo mnogi ljudje vanj. Basta l Važna Interpelacija. ,— Dr. Tavčar in tovariši so interpelrali "ministra zrf ukrW bogočastje radi goškega kurat? Ferjančiča, katerega hoče ljubljanski škof po prestani kazni proti vsem zakonom namestiti zopet na Gočah za dušnega pastirja. Kaj pravi k temu braniški 'Vališ-, k'1 hvali Ferjančiča po »Pristnojencu* v znanem dopisu izpod Goč ter ga komaj pričakuje nazaj od tam, kjer je »začasno interniran?* Družba sv. C. In 3H. izkazuje zadnje /">ne vse premalo dohodkov. Ker so izdatki , v(>iki in se ne dajo več skrčiti, apelujemo ! na somišljenike, da priskočijo na pomoč. ' Segni, kdor moreš, >. moSnico, in žrtvuj, kolikor zmoreš za oh ,nitev slovenske narodnosti v krajih, kjer je nevarnost največja. — Klerikalci pokažejo včasih svojo hinavsko ljubezen do te družbe, no vsekdarz namenom, da se potem hrupijo z neznatnimi prispevki. — Naprednjaki paralizujmo vselej in takoj tako »požrtvovalnost*, da se zbudi morda tekmovanje, ki postavi družbo zopet na noge. Rodoljubi, žrtvujte, ker družba nujno potrebuje. V Dutovljah na Krasu so ztnagdi pri zadnjih občinskih volitvah po raznih rieleplh spletkah možje, katere prištevajo pristašem »katoliške* stranke. Od tedaj naprej pa se vije po farovških lislih kar v enomer dopis za dopisom, poln zabavljanja" in zbadanja naprednih mož ter hvalisanja »katoliške* stranke. V zadnjem »Prismojeneu*, sedaj, ko so volitve že davno minule, se obreguje nekdo, gotovo kak tonzuriranec, ob tamošnje naprednjake, prismojenče govori tudi o Ga« brščkovem liberalizmu itd. Končno pa se pohvali, kako lepo so proslavili papeževo 25-letnico. Ali ni mu namen, opisati to slavnost, maryeč se spodtika nad »liberalci*, da je rekel eden, da je to neumnost, dva nista hotela razsvetliti oken, eden pa je razsvetlil, ali je moral na željo nekega liberalca iz Sežane odstraniti luči z oken. Revše tudi pomiluje onega Sežanca. Dutoveljski prismo-jenec, ki je napisal tisto poročilo v »Prim. Listu", je nehote nekaj izdal, namreč to, da je bila proslava papeža v Dutovljah le čisto navadna politiška demonstracija. Iz celega dopisa se vidi, da se je hotela pokazati »katoliška* stranka, češ, mi smo mi, in ker smo mi, častimo papeža, da moremo pri tem zbadati in dražiti naprednjake! To je bila pobožnost. Ubogi papež, ako ima dosti takih časllcev! — Končno povemo Se dutovelj-skemu zdražbarju, da naj se nikar preveč ne veseli tiste »katoliške" stranke, kajti ni še vseh dnij konec, in kdo ve, kaj prinesejo že bližnji časi. »Katoliška* reč v Dutovljah nikakor ne stoji tako trdno, kakor misli »Prismojenčev* dopisnik; to mu mi povemo s polno besedo. Na Šentviškogorsko planoto vabijo, oziroma vabi najbrže kak tamkajšnji nune, deževnega poslanca Lapanjo. V »Prim. Listu* ga hvali, da je »lepo od njega*, da je povedal na Libušnjem v domači besedi, kako fe^te*alMMe^nejtt^aru.jfcavi, da že sama pričujočnost poslančeva zelo ugodno upliva- na naše kmete.... N6, to pa to ! Tega še Lapanja sam ne verjame, pač pa je prepričan prav o nasprotnem. Gospod nune s LBentviškogorske planote ™>eni dalje v »Pr. L.*,_da-če_se izdajalci' v^mestu še tako„ro« gajo, se poslanec ne sme ustrašiti. Izdajalci v mestu 1 Hm t To se sliši imenitno in je pristno katoliško! Lapanji daje s tem ko-rajžo, in da se ne bo prav nič bal priti na Goro, ga pohvali še, da je krepko podpiral cesti iz Ponikev proti Baci in skozi Roče na Slap. Torej le pridi, preljubi poslanec Lapanja, na Šentviškogorsko planoto! — Pričakujemo, da se temu pozivu deževni poslanec tudi odzove ter da bomo čitali v kratkem v farovških lislih poročilo, kako »po domače* je pripovedoval Lapanja o svojem delovanju v deželnem zboru. To bo imenitna »inanifika* za volilce na Š^ntviško-gorski planoti; zato jim voščimo že naprej: Dober tek! V Devinu ob morju se otvori otroški vrtec, ker je zagotovil »Narodni sklad* toliko prispevka, da bodo troški. pokriti. — Skrajni čas je, da se je to zgodilo, ker »zaLega* pogubno steza svoje kremplje po naši mladeži. — Katoliške Iznajdbe. — Pozorni čita-telji so sami opazili, da so naši »katoliški* listi uvedli v polemiko velekrščanske cvetke: baraba, falot, liimp itd, — Enako so naši slavni katoličani odnesli prvenstvo v poseganju v zasebno življenje, v tihi mir rodbinski, kjer so hoteli nadomestiti srečo z žalostjo in nemirom. — In zopet so naši prestavni katoličani tisti, ki vlačijo po svojih krščanskih predalih celo mrtve, da bi žalili žive. Ali je mogoče še več pokvarjenosti ?! Ej, don Gregorčič, dobro vodite svojo ladijo! Odgovornost je velika, in ako imate kaj duše v kvintalu zemskih ostankov, tedaj bi se morali sramovati svojega dela na Goriškem. — Da ob tako plodoviti iznajdljivosti kavcev mi naprednjaki ne ostajamo hladnokrvni, marveč da cesto vračamo šilo za ognjilo, kdo naj bi se temu čudil? Idila v katoliškem konsuniu. — V Dolenjivasi pri Ribnici na Kranjskem so ustanovili pred tremi leti »kmetijsko društvo*, ki je pa le navaden konsum. Delali pa so tako, kakor povsodi po takih konsumnih, potratna in lahkoživno. Seveda so bile bilance vse v najlepšem redu in kmetsko ljudstvo je imelo od konsuma strašansk dobiček!! Delali so tako, da je prišlo to delovanja tudi do ušes državnega pravdništva v Novemmestu, ki je uvedlo sodnijsko preiskavo. Ta preiskava je dognala marsikaj, kar ni v redu, pa bi moralo biti, ali še nekaj posebnega je odkrila ta preiskava. V »Slov. Nar.« čitamo: V kon-sumu so imeli Ghambre separe, kjer so se godile vsakovrstne orgije. Preiskovalni sodnik je konfisciral v konsumu 72 svinjarskih podob, ki so jih ti katoliški možje rabili za šegetanje živcev in za rafinirano izpr/janje deklet. V* konsumu je bilo zapeljanih vse polno''deklet. 3 so že rodile, 4 pričakujejo to v kratkem, 4 pa čez nekaj časa. Koliko je takih, ki so imele »srečo*, se še ne ve. V konsumu, ki naj vendar preskrbuje kmetske '.ljudi z raz-J>>mi_pojreb5ejnanij, so našli mnogo finih likerjev in finega vina. Kmetje tega pač niso kupovali. Konsumski voditelji so naročali te likerje in ta vina na stroške kmetov in Ž njimi delektirali sebe in tista dekleta, ki so se dala ujeti v njihove zanjke, Kaplanov brat je nekemu komsumarju odpisal dolg 50 gold. s pogojem, da mu dovoli »obiskovat" njegovo hčer. Konsum je torej plačeval kaplanovemu bratu — ljubezen. Neki drugi mol je pri svoji ženi zasačil pobožnega konsumarja, a mu »odpustil* — proti plačilu nekaterih goldinarjev. In še in še! To je grozno. Vidi se, da je dolenjevaški konsum podoben Sodomi in Gomori. Kaj takega je pač samo mogoče pri popolnoma nič vrednih ljudeh. Škandali v tem konsumu so sramota za vso duhovniško stranko, toliko bolj, ker je duhovniška stranka ta konsum ščitila in zanj agitirala. Nekateri konsumarji so se mastili in si polnili žepe, kmet pa je za svoj denar dobival najslabše blago. Izvedenca pravita, da je vse manufakturno blago, kar ga ima konsum, sam pofel, tako nič vredno, da bi se noben pošten trgovec ne upal takega blaga prodajati. Vse to blago je kupljeno od Židov in nič od veletržcev. Naši veletržci tudi ne prodajajo takega ničvrednega blaga, a konsumski voditelji so ravno hoteli imeli ničvredno blago, da bi imeli pri njem več dobička in bi torej lahko toliko več pobasali. Žrli so, žrli in žrli ~- na stroSke kmeta, kateremu so pravili, da mu hočejo pomagati. Izganjanje hudiča na Krasu. — 6. t. m. bp jo vpbUr v Troiu auautjsKtt uurav-nava proti Ivanu in Mariji Held, ker sta izganjala hudiča ter goljufala ljudi. Hodili so skupaj cigani Ivan Held, Marija Heid in nje mož. Na Vrhu so osleparili nekega Boškina, katerega je cigan Held hotel prepričati da je obseden od hudiča. Ko je igral na citre, so zaškrepetale. Začuden vpraša Boškin, kaj da pomenja ta čuden glas. ,I/ubi očka*, odgovori Held, „ta glas naznanja, da ste vi obseden. Zahvalite Boga, da smo prišli k Vam; mi znamo hudiča izganjati in rešimo vam tudi vaše vole, ki bi bili drugače v treh dneh pocrkali*. — Boškin se je tresel strahu ter prosil, mj ga reši hudobnega duha. Cigan poškropi Boškinu glavo z vodo, o kateii pravi, da je blagoslovljena in da jo je n&toCil iz studenca, ki teče v papeževi spalnici. Potem mu z zmo- čeno moko namaže obraz in tudi oči, tako da ni nič vddel. To priliko sta porabila Held in njegova sestra ter ukradla BoSkinu celo gnjat, nekaj sira, sladkorja in kave. Ko je cigan na ta način panal hudiča, ukazal je Boškinu, naj mu izroči še to, kar ima v žepu. Boškin da radovoljno še 2 K in 58 h ciganu, ki mu obljubi, da ponese ta denar papežu, da bo zanj bral eno sv. mašo. 30. decembra so jo cigani popihali v Brestovico. V Brestc-vici stopijo v hišo Frančiške Stanič. Held stopi pred gospodinjo ter jo nagovori: »Vi ste obsedena! Ako bote imela sinove, rodili se bodo z rogovi; vaš mož pa se ponesreči v kamnolomu. Rešitev je le ena: iz vas se mora izgnati hudobni duh. »Kaj mi je storiti, da se rešim?* vpraša uboga žena. Cigan ji odgovori: »Prinesite mi svoje ženitvanjsko oblačilo, poročni prstan, uhane in vso svojo zlatenino. Vrh tega prinesite mi še eno srajco, par hlač in uro vašega gospodarja, in videla bodeter da vas rešimo*. Ženica prinese zahtevane reči in jih položi na mizo pred cigana. Zdaj je začel cigan »pananje*, Napolnil je majhen kozarec z znano blagoslovljeno vodo ter vrgel v njo kokoije jajce, Jajce je vzel počasi iz kozarca ter je razbil. Iz razbitega jajca je potem potegnil navidezno koščico, o kateri je trdil, da je koscica pogubljenega sorodnika. Na to je pričel.Held in njegova žena pljuvati v zrak trdč, da tako zapodita pogubljeno dušo, Toda kmalu reče cigan: »Duša note oditi; ona zahteva se 10 K*. Frančiška Stanič jih je prinesla. Pa reče zopet: »Sedaj morate vso to robo z denarjem vred povezati v culo, ter jo nesti o polunoči na glavno cesto.* — Revica je bila via preplašena in je izjavila, da ne gre o polnoči na križpotje za ves denar sveta; ob enem pa je prosila cigane, naj neso oni culo na križpotjo. Zviti ptiči so odšli s culo, oblju-bivši, da se po treh dneh vrnejo, To se čita jako romantično, In skoro se zdi neverjetno, da hi se moglo dogajati kaj takega še dandanašnji. »Slov, Narod* ki je\udi priobčil to dogodbo m Krasu, pravi: »Vsakdo bo vprašal: ''.-ko je pač mogoče, da se take reči Aovrinin w»^» da je naš narod še v 20. stoletju tako zabit? Odgovor ni težak. Zato ker ga duhovščina drži v tej neumnosti in to neumnost Se neti in utrjuje. Kaj čuda, če verjamejo ljudje v izga a hudiča in podobna praznovers*- , ko j ¦• uhovniki sami takih reči ur- in ko duhovniki sami izganjajo hudiče — seveda za boljšo plačo, kakor cigani.* Da bo še bolj jasno, da je kaj takega res mogoče v prizadetih krajih, spominjamo na »pananje" ognja po g. nuncu iz Kostanjevice na Krasu. Ta Kostanjevica je blizu tam. kjer so se godile omenjene reči, in v tej Kostanjevici je gorelo v letu 1901. Tačas, kakor je poročala »Soča«, je prišlo neki ženski na um, da skoči dO g. nunca, naj pride na gorišče, da bo panal ogenj. To je hitro storil, čeprav bolehast in čotast, hitel na gorišče, se odkril, začel moliti in p?ekri. imela venec na glavi, toda mislil sem si, da hočejo gospodarja prevideti... Morda je bilo to takrat... Spominjam se, da mi je zapovedal gospodar, naj se lepo oblečem, kakor za svatbo, toda mislil sem si, da le radi tega, ker on sprejme Telo Gospodovo.« »Ali kaj je bilo po tem? Ali sta ostala sama?« »Ej, nista ostala sama, ali ko bi bila tudi ostala, s .; mladi gospodar takrat ni mogel sam hoditi. Vrhu tega pa so že prišli po gospodično ljudje, ki so dejali, da so dospeli od Juranda, in zarano je ona odpotovala ž njimi.« »Od tega časa je Zbišek ni videl?« »Nobeno človeško oko je ni več videlo.« Nastane kratko molčanje. »Kaj misliš?« vpraša Matija čez nekaj časa. »Ali jo vrnejo Križarji ali ne? Ceh odkima z glavo ter mahne z roko. »Po mojem mnenju,« reče polagoma, »je ona izginila na veko.« »Čemu?« ga vpraša Matija prestrašen. »Ako bi oni rekli, da jo imajo, bilo bi še upanje. Mogli bi se pritožiti, dati odkupnino, ali vzeti jo s silo. Toda oni govori: »Imeli smo zares neko deklico, ki smo jo oteli razbojnikom, katero smo pokazali Ju-randii, toda on je ni spoznal za svojo hčerko, marveč nam je za naše dobro srce pobil toliko ljudij, kolikor jih ne pade niti v večjem boju.« »Torej so pokazali Jurandu nekako dekle '?* »Pravijo, da so mu jo pokazali. Bog sam vo to. Morda to ni resnica, morda so mu pokazali drugo, Samo to je res, da je on pobil njihovo ljudi in da so oni pripravljeni priseči, da niso nikdar ugrabili njegove hčerke. Radi tega je to kaj težaven posel, ker, ako bi jim sam veliki mojster zapovedal, da naj vrnejo deklico, bi mu odgovorili, da je nimajo, A kdo naj jim to dokaže? Tim bolj, ker so dvorniki v Teha-novem govorili o Jurandovem pismu, v katerem stoji črno na belem, da deklice ni pri Križarjih.« Morda je tudi res ni?« Prosim vas, vaša milost! Ko bi jo bili ugrabili razbojniki, storili bi to gotovo le radi odkupnine. Sicer razbojniki bi ne znali napisati pisma in ponarediti pečat gospoda iz Spihova, tudi bi ne mogli poslati h knezu takih poslancev.« »To je resnica. Toda kaj je Križarjem mar za njo?« »Maščujejo se nad Jurandovo krvjo! Oni imajo rajše osveto nego med in vino. Gospod iz Spihova jim je bil vsikdar strašen in to, kar jim je proti koncu storil, jih je razsrdilo do skrajnosti... Slišal sem, da je tudi moj gospodar napadel Lichtensteina, sedaj pa je ubil še celo Rotgiera. Meni je Bog pomagal, da sem jednemu teh psov izpahnil roko. Hej! lepo vas prosim, štirje od njih so že mrtvi in sedaj se nahaja le jeden še živ, in sicer najstarejši. Tudi mi imamo zobe, vaša milost?« In znovič je nastal molk, »Ti si vrl mladenič,« reče končno Matija in čez trenutek doda: »Kaj misliš, da oni store" ž njo?< »Knez Vitold je mogočen knez; pravijo, da se mu celo sam nemški cesar do pasu vklanja, a kaj so oni storili ž njegovimi otroki? Ali mar imajo malo utrjenih gradov, podzemeljskih ječ, malo vodnjakov in motvozov za na vrat? »Za Boga živega?« zavpije Matija. »Bog daj, da ne pridrže še mladega gospodarja, navzlic temu, da je odšel tjekaj s knezovim pismom in gospodom de Lorche, ki je mogočen gospod in rekel nekoč staremu gospodarju iz Spihova: »Ali ate zvit? Tudi jaz se s tem ne morem hvaliti, toda pri njih je treba, da je človek zvit. »Oj« — je nadaljeval, »stric Matija bi nam bil tukaj potreben.« Za to me je tudi poslal semkaj k vam. Toda Jurandove hčerke niti vi ne najdete, kajti ona je morda že na onem svetu in proti smrti tudi največja zvijača ne more ničesar.« Matija se zamisli in še le po daljšem molčanju reče: »Ha, tu ni pomoči! Proti smrti niti zvijača več ne pomaga. Toda, ako bi šel tjekaj ter izvedel vsaj to, da so jo pokopali, bi ostal Spihov Zbišku, ki bi se lahko semkaj vrnil in se oženil.« Matija si oddahne, kakor bi se iznebil kakega težkega bremena, Glavač pa vpraša z bojazljivim, tihim glasom: »Z*gospodično iz Zgorelic?« »Da,« odvrne Matija. »A to tem bolj, ker je sedaj sirota in jo Ctan in Eogove ter Volk iz Brezove čim-dalje huje nadlegujeta.« Ceh skoči na noge ter zakliče: »Gospodična Ja-gjenka je sirota? A vitez Zih?« »Ti torej ne veš ničesar?« »Za Boga dragega, kaj se je pripetilo ?« »Res, kako bi to mogel vedeti, ker si šele prišel in tu le o Zbišku govoriva? Ona je sirota. Zgoreliški Zih ni nikdar dosti ostajal doma, k večjemu takrat, kadar je imel goste. Sicer mu je v Zgorelicah jelo kmalu presedati. Opat mu je bil pisal, da gre v goste h knezu Premku v Osvetim ter ga povabil, naj gre ž njim. Zihu je bilo to zelo všeč, zlasti ker je Premka poznal in se pogostoma veselil ž njim. Prišel je k meni in mi rekel: »Jaz grem v Osvetim, potem pa dalje v Glevico, vi pa pazite na Zgorelice.« Mene je knežji sorodnik. Ej, nisem hotel iti semkaj, kajti ondi takoj nekaj zbodlo in rekel sem mu: »Ne hodite! Gubi se dokaj lože našla priložnost k dvoboju, toda vaj te svojo vasico in Jagienko, ker vem, da Ctan in mladi gospodar mi je to zapovedal. Cul sem, kako je I Volk nameravate nekaj slabega.« (Dalje pride.) žavati ogenj. Ko se mu je zdelo dosti, je pa j rekel: .Jest sim vžej odprava, bo vžej dobro, le pridno vodo nosite in ogenj gasite, slame pa ne pridevajte ognju". — Ali se Čudite potem, ako ljudje po taraoSnjih krajih Se verujejo v vraže?! Nemalo krivdo na tem ima duhovščina. In vraže nesejo včasih nuncu, včasih pa ciganu I Požar. — Vfieraj zjutraj je gorelo v ulici Koroninijevi, Pogorel je hlev in drugo poslopje udove Kumarjeve. IzvoScek Fr. Budav, ki služi pri Kumarjevi, je prišel domov po noCi ter prižigal luC, ko je spravljal voz pod streho. Užigalica mu je padla iz rok ter povzročila požar. Zgoreli so razni predmeli, kmetijsko orodje, voz, seno, slama itd. Škode je okoli 5000 K, ki je pa krita z zavarovalnino. Ognjegasci so prišli jako kasno na kraj nesreče, in ko so prišli, je manjkalo vode, katero je potem odstopil drage volje g. grof Coronini, ali bilo je vse gašenje prepozno, kajti požir je bil že skoro docela opravil svoje delo. Bralna Id pevsko društvo t Kodlku. Pišejo nam iz Rodika: Naprednjaki v Ro-diku so ustanovili bralno in pevsko društvo z imenom .Jurčič'. Pravila istega so že potrjena od c. kr. namestništva v Trstu. V nedeljo dne 22. t. m. ob 4. uri pop. se bode vršil prvi občni zbor v prostorih gosp. Andreja Gorupa. Namen društva je, da se ljudstvo narodno izobrazi in tako z duhom Časa napreduje. Zategadelj je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Odbor. Sadjarsko društvo v Tolmin« bode imelo svoj občni zbor v Tolminu dne 29. marca t. 1. po večernicah z nastopnim dnevnim redom: 1. Pouk o sadjarstvu; 2. Volitev novega odbora; 3. Volitev pregledovalcev raCunov; 4. Slučajnosti; 5. Razdelitev žlahtnih dreves mej plačujoče dane. Poleg tega se nam piše: Sadjerejci na Tolminskem I Udeležite se občnega zbora in pouka v obilnem številu. Oklenite se koristnega društva, ki je razdelilo že v kratkih letih Cez 17.000 žlahtnih dreves, še tesneje. Prva leta na staino mhj«««. »» p*«*;!™ oskrbovana drevesa doprinašajo že v naše veselje in korist žlahtnega sadu. Ta uspeh bodi nam vsem skupaj v ponos In v spodbudo k nadaljnemu delovanju na sadjarskem polju. Spodbuja naj nas k marljivi saditvi in pravilni oskrbi žlahtnih dreves tudi zidanje svetovne železnice, ki bode tekla skozi naš okraj ter pospeševala razprodajo sadja. — Za 1 krono vplačane letnine dobe člani lepa, žlahtna jabolčna in hruškova drevesa v vrednosti najmanj 3 kron. Na tisoče m tisoče je v drevesnici na razpolago vsakomur žlahtnih cepičev, ki jih društveni tajnik g. A. Vrtovee drage volje vsak dan oddaja članom in nečlanom brezplačno. Spoštovani sadjerejci, precepite slabe vrste jablan in hrušk! — Odbor je sklenil letos svojim članom, ki za Časa (etnino 1 krono plačajo, podeliti po 3 močna, žlahtna jabolčna ali hruškova dre- vesa. Kdor bi želel fcniej članov veC dreves, plačati je za i drevo 60 vin., za nedane je cena drevesu 1 krona. Društvenino se plačuje pri društvenem blagajniku g. Ljud. Kacafuri v Tolminu. On izda vsakemu člana pobotnico, s katero se izkaže pri društvenem tajniku g. Andreja Vrtovcu, na kar mu dan razdelitve podeli omenjena drevesa. Dan 29. t. m. bodi veseli sadjerejski praznik v Tolminu! C. kr. kmetijsko društvo je znižalo ceno živinske soli za 10 vinarjev za vsakih 100 kg. Sol se dobi torej sedaj v društveni blagajnici po: 750 v žakljih od 100 kg in po 3-86 v žakljih od 50 kg. Podpisuje se tudi za formalino po 250-E-Iiler.-------- Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Crislofoletti in Kurner, Posebne ustanove za uženee v •metal obrti. — V svrho daljne izobrazbe nenavadno nadarjenih absolventov državnih obrtnih šol in strokovnih Sol potom umetno-obrtnih Sol na Dunaju in v Pragi ter tehnološkega muzeja na Dunaju obstoji omejeno Število posebnih ustanov v najmanjšem znesku 50 K za šolsko teto, katere oddaja ministerstvo za uk in bogočastje. Prednost imajo taki, ki so že delali nekaj časa v kaki obrti. Prošnje je vlagati pri ravnateljstvu one obrtne šoie, na kateri je bil prosilec na zadnje, in sicer do 1. nuja vsakega leta. Listnica. — V odgovor na napade v .Gorici* in »Prim. Listu* na učiteljstvo smo prejeli več dopisov od raznih stranij, ali vseh ne moremo priobčiti. Kolikor se nam zdi potrebno, jih priobčujemo. Toliko na znanje gg. dopisnikom. Svetovno znano je, da dajo Mauthner-Jeva napojena semena pese zapičo največji pridelek. Ravno tako izvrstna kakor tudi nedosežna so Mauthnerjeva ze-Ienadna in cvetlična semena. Razgled po svetu. Državni ibor. — (Dulje.) — Chiari je menil, da bo novi carinski tarif favoriziral poljedelstvu ic« i«ko kori«m Ogerski. Ellen-bogen je obsojal zatiianje nemadjarskih na-rodnostij na Ogerskem. Kdrber je povedal, da v zbornici ne nasprotuje nihče absolutno nagodbi, ki bo mnogo koristila državi. Spremembe niso v škodo naši polovici. Metlal je mnenja, da je nagodba potrebna iz več momentov ter izrekel nado, da bo sprejeta. Biankini je označil dualizern za veliko nesrečo za habsburško dinastijo in za Hrvate, ki so tlačeni. Zahteval je pri sklepanju nagodbe gradnjo železn. črte Knin-Novi. Znamenita volitev v Pragi. — V sredo je bila dopolnilna volitev na Starem mestu pražkem; izvoljen je bil vodja radikalne stranke dr. Karol B a x a proti Mlado-čehu dr. L F. Novaku. — Vseh volilcev je 3788, a volilo jih je le 1470; Baxi je dobil 884, Novak pa 572 glasov. Dunajski listi so o tej zmagi radikalcev informovani v tem smislu, da so zakrivili poraz SUadoCehov zavezniki Staročehi in premnogi Mladočehi, ki niso zadovoljni s sedanjo politiko mladoCeško. Ker so Mladočehi oddali bele listke pri zadnji volitvi pražkega župana dr. Srba, so sklenili Staročehi, da ne bodo podpirali na Starem mestu, kjer imajo prav veliko voiilcev, kandidature dr. Novaka, ki je veren somišljenik dr. Podlip-nega. Zato je bila udeležbi tako majhna in lahka zmaga radikalcev, ki so prišli vsi do zadnjega moža. Znamenit je nvodni članek v »Narodnih Listih* od Četrtka, ki zvrača skoro vso krivdo na mladočeško stranko samoj-Vsebina je ta-le: Mladočehi so opustili neizprosen boj proti osrednji vladi, so opustili obstrukcijo, zato jim volilci obračajo hrbet. Ker nočejo poslanci govoriti z vlado tako, kakor zasluži, jej odgovarjajo volilci. Ta volitev je glasan klic naroda poslancem, da morajo seči nazaj k vsem onim bojem proti vladi, kakor so svojetas obljubovali in se tu H zavezali. Torej boj na Življenje in smrt proti poli tiske mu sistemu z Dunaja. Staro mesto v Pragi se je smatralo že od nekdaj za merilo politiškega mišljenja narodnih volilcev čeških. Zato je ta zmaga radikalnega vodje daleč segajočega pomena. Dr. Basa je rojen 1. 1863., 1. 1887. je postal doktor prava, a I. 1896. odvetnik. — L. 1892. je bil odločen zagovornik „ O mladine* v znani pravdi. L. 1900, je bil povabljen kot zastopnik radikalne stranke k spravnim konferencam, ali je vabilo odklonil. — Že 1. 1898. je bil izvoljen v Kolinu deželnim poslancem, a pozneje je podlegel v raznih državnozhorskih volitvah proti Mlado-čehom, dokler slednjič ni bil izvoljen v najvažnejšimi okraju zlate slovanske Prage. — Ni dvoma, da bo zastopal v državnem zboru najodločnejše radikalno stališče. V sredo zvečer sejszbala velika množica pred stanovanjem novega poslanca, ki je toliko časa klicala »Na zdarl in .slava" »opozicijonalnim borileem za državno pravo češkega naroda," dokler se nt pokazal dr. iiaxa na balkonu tor se zahvalil za ovacijo, zatrjevaje: da bo deloval i na sovražnih dunajskih tleh na podlagi svojega programa za češki narod. — V četrtek je bil banket na čast dr. Basi. — Umevno je, da so Mladočehi močno vznemirjeni radi te zmage. Vspeh ogerske obstrukcfje. — Oger-ski lit ti poročajo, da se v kratkem premestijo ogerski častniki z Dunaja, Gradca, Prage, Inomosta in drugih garnizij na Ogersko. Vseh preraeščenj bo nad 500. Premeščenje se objavi že v prihodnji številki armadnega lista. Saksonski kralj Jurij odpotuje v razvedrilo na jug. Pred svojim odhodom je izdal na svoje ljudstvo oklic, kateri se bavi z afero princezinje Lujize. Posebno značilen je v oklicu stavek: ,Ne verujte onim, ki vam dokazujejo, da je za vso nesrečo, ki nas je zadela, le tajinstvena laž in obrekovanje, temuč verujte besedam svojega kralja, ki ga niste nikoli spoznali za neresničnega, da je vzrok brezkončno bolestnemu dogodku, kije prišel čez nas, edino le nevkročena strast že davno na tihem globoko padle ženske*. Macodonlja. — Reformator Hilmi paša je v kratkem času svojega poslanstva jasno pokazal, da vkljub vsej slavi, ki mu jo pojo carigrajski oftcielni krogi in tudi mnogi drugi evropski diplomati, nima potrebne sposobnosti, da bi mogel razmere urediti tako, da bi se zboljšala nesrečna usoda krščanske raje pod turškim polumesecem. Mož je sicer priljubljen pri sultanu kot malokdo in mu je ravno v zadnjem času .zvišal* letno plačo haT240000~ frankov,TinT veljaTpToh'r za vestnega turškega uradnika, toda ta »vestnost* je zatiranim Macedoncem prej v kvar nego v korist. Toda Arnavti tudi s to .vestnostjo* niso zadovoljni. Če Hilmi-paša slučajno nastavi kje kakega krščanskega polic, uradnika ali orožnika, ne dobi ta niti dela niti plače in turški orožniki ga morajo še varovati pred napadi mohamedovcev. Pri Priz-rendu so Arnavti ustrelili edinega srbskega orožnika. Posebno resen pa postane položaj ondi, kjer se turški funkcijonarji mejsebojno pobijajo. Pred nekaj dnevi je izdel Hilmi paša strogo povelje, naj orožniki v okolici Kačanika aretirajo pol stotine Arnavtov. Kaimakam izpočetka ni hotel ustreči temu povelju, a je je konečno vendar-le moral izvršiti. Tu pa pride Arnavtom pomoč iz Carigrada. Mulešarif v Prištini je dobil direktno povelje, naj osvobodi ujete roparje. Organiziral je močno armado Arnavtov, napal orožnike v Kačaniku, jih razorožil in z njihovim orožjem oborožil osvobojene Arnavte. Še isti dan so osvobojeni napadli neko srbsko vas ter ropali in morili, kolikor se jim je poljubilo. Hlmi paša pa je bil v tem slučaju brt>z vse moči. V Sofijo so prišle vesti iz Carigrada, Soluna in Skoplja, ki pričajo, da je Turčija res sredi mobilizacije. V Mali Aziji so mobilizirane vse turške čete, da v slučaju potrebe grede v Macedonijo. Večinoma so že vse na meji evropske Turčije in čakajo povelja, da gredo preko Dardanel. Q;l:M četo se vedno bolj pomikajo proti Macedoniji. V zadnjih osmih dneh se je odpeljalo pet vojaških vlakov iz Dedegaša v Solun. Tudi mnogo streljiva, topov se pošilja naprej. Sultanu udane rodove oborožujejo. Pred dnevi je četa makedonskih ustašev napadta dve turški zalogi streljiva in orožja ter ju oplenila. 15% pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega Časa J. ZORNIK Gorica, Gosposka ulica 7 vse zimsko blago, kakor: krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuhovino itd. KM?"* Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za cent nakup. Zapiski mladega potnika. (Dalje.) Fiie B. V. Blizu Danae visi rodbina Bernardina Licinia, slikana od slikarja samega. Rodbina je srečna pri domačem ognjišču, nikdo izmed teh sinov ni voljan zapustili doma, vsak se rad vrača tja. Ta odločni mož temne polti, s temnim baretom na glavi, pa je ponosen na svojo družino, katero je slikal radostno in z veseljem, kakor pr"ča vsaka poteza njegovega kista. Sv. Katarina od Ridolfa Ghirlandaja, sina znanega Dominika, je nedolžna deva rdečih lic in plavih, odkritosrčnih očij. V roki drži kos brane. Francozinjo, kojo sem našel v zbirki kipov v pritličju, sem opozarjal na sv. Katarino. Francozinja je tudi kakor jaz, nasprotnica slabotnega, sladkarskega in dekadentnega Botticellija in.primerjala sva poslednjega s Francio, ki me je očaral po svoji milobi, mehkoti in razkošju barv. Pobožen mož je naročil sv. Štefana, o tem pričajo besede v kotu: »Vincentii desiderii vo-tum Francie expressum mami«. Kako priprosto je to izraženo. Darovalec ni zmožen, sam doprinašati k češčenju Štefana, kateri je bil poln vere in moči, ampak umetnik mora tolmačiti čuvstva, ki ga navdajajo. Vincencij se ni mogel pritoževati, Francia mu je bil veren tolmač. Rafael je visoko spoštoval Bolonjskega mojstra, kateri je bil čaščen v svojem rojstnem mestu kakor bog, tako vsaj piše Vasari. Želel si je le videti kako delo Rafaelovo, ali Rim je bil daleč in on se je bal dolge poti. Dopisovala sta si pa vendar. Rafael mu je naročil, kot svojemu prijatelju, naj skrbi za sv. Cecilijo, kojo mu hoče poslati, in ako najde hibo na! slik;, naj se loti popravljanja. Samozavestno je otvoril Francia zaboj odposlan mu iz Rima, ali sv. Cecilija je bila *v^aJv!va*' del? ge"i,a' Srce mu *e hote,° P°eltl>ko i° ie i-j... feprg^gj je hjpn0f u se stekajo vse proge električnega tramvaja, tu je glavna postaja vseh omnibusov in sploh ves promet italijanske prestolnice je tu osredotočen. Gospode Italijane seveda jezi, da morajo neprestano gledati avstrijski grb, ali to prav nič ne Škoduje. Pravi Rimljan ne sovraži Avstrijcev, ker ni prišel ž njimi v dotiko, pač pa Francoze. Čutil sem se prav domačega tam na dvorišču. Stebrišče je nedovršeno. Ako bi bilo dovršeno, bita bi to edna največjih znamenitosti Rima. Stolpovni red je posnet po onem koliseja. — Tudi stebre same so tam ugrabili. Pri nekem velikem] oknu se je prikazal pristno avstrijski diplomatski obraz, ki je nepremično gledal na dvorišče, spremenjeno v prijazen vrt. V lopi sta ob steni dve mramorn?* klop? iz starih časov, in mislim, da ne manjka na njih grb serenis-sime. Med Vatikanom in Benetkami je premnogokrat besnela borba; papeštvo je moralo uvaževati ljudovlado na severu. Sedaj je tu v lopi tiho, ni prosilcev, ni spremljevalcev kardinalov, ni drugih dostojanstvenikov, in [pajek prede v marsikateri prazni in prašni dvorani svoje mreže. Isti papež, ki je sezidal to ponosno palačo, je vpeljal tudi vsakoletne konjske dirke po glavni rimski ulic1, M je radi tega dobila ime Corso. Tako dirko o pustnem Času je popisal Goethe v svojem »Potovanje po Italiji«. Pavel H. je bil lepe postave, ljubil bisere in v svoji palači je imel zbirko umetnin; rimskim kviritom je pa gotovo ugodil s temi dirkami o pustu. V bližini je barokna palača Doria. Galerija istega imeni je ena najdragocenejših v Rimu. Značilno je tudi, da so namesto velikih dvoran razkošni hodniki z velikimi zrcali v zlatih okvirih. Velasquezov Inocenc X. krasi to zbirko. Ta papež je mož, ki je že obupal nad svetom, ki je do dobra izkusil vso zlobo človeškega rodu, ki ga iz dna svojega srca sovraži in zaničuje. Kakor Mark Avrelij je tudi on mnenja, da je storil svojo dolžnost, ali pomagati ne more več. On je prepričan, da je življenje veriga kompromisov, in da' je kompromis najboljše sredstvo v političnem boju. To je hladen flegmatičen človek, ki ne zaničuje užitkov dobre gostije. Vkljub vsej navidezni prijaznosti in dobrohotnosti more včasih biti nevaren, to je tiha, kalna voda. Skeptične narave je, zakriva svoj rodbinski ponos, akoprav pripada aristokratski rodbini Pamfili. Bil je grd in Velasquez mu ni laskal. Sedi v rdečem naslonjaču, za njim je rdeče pregrinjalo, na temenu ima rdečo čepico in zavit je v rdečo haljo. Sv. Jeronim mladega Palme je asketičen svetnik upadlega lica, njegove roke so še mišičaste ali vendar zelo suhljate. Bavi se ravno s prevodom sv. pisma in na evangeliju leži črn ščipavec, kar naj menda nači, da je svetnik učenjak. Zanimiva je Rafaelova slika dveh prijateljev Bar-tola in Balda. To sta dva nasprotna značaja. Prvi z ironično potezo okoli ustnic je hladen, molčeč ali poln zata-jenega notranjega ognja, on ne zaupa nikomur, in ravno radi tega ga vsakdo prevara, hodi vedno z zapeto suknjo in je rezke narave. Drugi je pa odkritosrčen značaj, ki rad [ODravilna Številka C II. 28./3. 2 Oklic. Zoper Antona Roje p. Mihaela in Ivana Tominc, kojih bivališče je neznano, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Ajdovščini po Francu Pavlica p. Andreja v Rihenberku št. 62.? zastopanem po Dr. Dragotinu Treo odv. v Gorici tožba zaradi izbrisa terjatev, ali 4G0-— K. Na podstavi! tožbe določila se je ustna sporna razprava na dan 4. aprila t. 1. plredp. ob 9. uri v izbi št. II. V obrambo pravic Antona Roje in^ Ivana Tominc se postavlja za skrbnika gospod Dr. Marij Pascoletto c. kr. notar v Ajdovščini: Ta~ skrbnik bo zastopal toženca v oznamenjeni pravni stvari na nevarnost in stroške, dokler se ista ali ne oglasita pri sodniji aH ne imenujeta pooblaščenca. C. kr, okrajna soilnija v Ajdovščini oddelek IL, dne 14. marca 1003. Zahvala. O priliki nenadomestne izgube našega iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta Uosfpa Ua^čica U.»*.i o. kr. notarja izrekamo toplo zahvalo \ sem onmT? gospodom, ki so spremili dragega *ranjkega k zadnjemu počitku ter mu tako izkazali zadnjo Čast. Gorica, 20. marca 1903. Žalujoči ostali. Odlikovana krojaška delavnica krojaški mojster v Vrtni ullei štev. 26. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne. " "".....~—-- Na zahtevo gospode z dežele sem vedno na razpolago ter tudi postrežem osebno z uzorci na njihovem domu. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnieo jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropino veo, fini rum, različna vina, goružice (SenJE), Ciril-Mctodovo kavo inCiril-Metodovojnilo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem , . Josip Kutin, trgovec v Semen?'M ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga* Seljak Tomaž sobni slikar in pleskar v Podmelcu na Tolminskem, priporoča se si. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: slikanj« so1!, napravljsnje različnih nadplsov, tudi z oljnatimi barvami na desko, vsa pleskarska dala, Itd. itd. Anton Pečenko Vrtna uliea 8 ¦ GORICA Via fl Vrvarsko blaoo lastnega izdelka priporočam po najnižjih cenah. Vsakovrstne vrvi, štrange, uzde, vrvico, konjske podprogo (gurte) itd. Ceniki na razpolago. Anton Šinkovic, vrvarski mojster. Kranj — Gorenjsko, Dve na Jedna s prostori: kuhinja, 4 sobe in \rtorn. Druga iz kuhinje in 1 sobe. Poizve "$n v ulici Androna deliti Pergola St. 2 proti S.skemu mostu, kjer se pogodi lahko tudi za ceno. Umetno vezenje na šivalnih strojih ,o«a V ,fitev; 3°", le »I,lustr- .Lelpslger Zeitung« dne 20. novembra 1901 prinesla naslednje naznanilo: »Vma/Mno aincrlkniiBko reklamo so naSi društveniki imenovali ono po anierikanskem Smgerjevom druStvu uprizorjeno hvalisanie. DruStvo Singor jo im to tožilo, a Mlo v vseh i im t unčah »vrnjen«. Sodišče je spoznalo, ko je tožbo zavrnilo, da je ono imenovanje vseskozi primerno." ' ' Društvo nemških tovarnarjev za šivalne »troje. f, Okolnost, da tudi v Avstriji agentje Singerjevega društva občin-1 stvu trdijo, da so le Smgerjevi šivalni stroji pripravni za vezenje, nas sili k izjavi, da je vsak šivalni stroj, posebno pa Pfaffovl, raben za ve- ? , zenic m da je merodajna edino le ipretirot In Izurjenost onega človeka, * ki uela na titrojii. 'I Saunig & Dekleva. A V imfilh niodiijaliiienlh prostorih, Via Munlelplo I., 1, se ponfitije br»*. ' platno v vaz»n|u vadno In »a šivalnih strojih vseh sistemov, n« csnlh kakor tudi na dragih. A litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cana šmarna. Postraiaa poitaiia, Zahtevajte 1 &«*V|i moj iluslrovani cenik z VCČ kakor I 500 podobami od ur, zlatih, sre-1 i brnih in muzlkaličnih prodmetov,l | kiiU-rop pošilja zastonj in poštnine 1 | prosto 1 f Hanns Konrad J tvoiiiicn ur in ekuporlnu hiša j Moat il. 840. ~ (Če&ko). r l J. Pserhoferjeve odvajalne krogljice prUtna le z rudsčlm napisom „J. Piarhofer" na pokrovou vsako ikatljloa. Ravnokar se je otvorila Nova trgovina manufakturnega blaga Hedžet & Koritnik v Gorici # na voglu Corso Verdijeve in Šolske uliee {p (v prostorih bivše okrožne sodnije). Na zahtevo se dopošlje tudi uzorce. I I I ?,<\ limono Id razširjen«, w le krogijfris staro priznano, lahko odvujujotHi in od mnogih zdmvjiikov ohčinstvu priporočeno zilraillo. Te kroglji.-e delujejo inko milo, d« bo ne občuti ni-knkih tilnl>oat\j ter jih zninorejo brez Hkrbij vživnli ludi otroci. ti• INerlioleijovo odvajajoče kapljico, koje hncaujc navadno občinstvo ..Psoihoferjove pirole" se izdelujejo že nad 10'J let edino in prktne v « « J. I » m na Dunaju, I. Singcrstrassc 15. Zavitek s 6 ikatljicaml slana K 2*10. Manj kakor 1 zavitek se ne more poslati. Ako se denar predplača, se dopošlje poštnine prosto: zavitek..........• • • • K 2'60 J 4 zavitki..........• . . K 8-90 zavitka .............„ 4-70 I 5 zavitkov..........f . „ 10*50 Mvilki.............„ 6'80 j 10 „ ..............18-50 Posebno priporočljiva zdravila: , 1'scrhoferjcv halziiiti jirot! ozeblinam, 2 lončka staneta franko. ako se predplača K 2-15 Pscrliororjeva grenka želodčna tinktura, krepčujofega učinka za želodec, franko lž steklenfie ako se predplača.......................„ 5' — . l»scrlioferjev balzam zoper rane, 12 steklenčie franko ako se predplača.....„ 3-40 H vsakomur pomaga iz zadrege, ljudomil, prijazen v občevanju, ali vendar marsikaterokrat trdoglav. Neznanega umetnika delo je doprsna slika Machiavel-lija. Vrlo dvomljivo je pač, da bi ta slika res predstavljala velikega ftrentinskega državnega sekretarja. Ko so nekoč našli to podobo v skritem kotu kakega palazza, krstili so moža na tej sliki za Machiavellija, ker si ga je njih domišljija tako predstavljala. Mož, kakoršen se nam prikaže na tem kosu platna, je bil rojen komedijant, prekanjen, vedno na preži, hladen, ali vendar mnogokrat temperamenten, posvetno razumen »buffone«. Ali je bil pa tudi tak zgodovinski Machiavelli? Veliko krivico storimo temu morda največjemu italijanskemu državniku in političnemu pisatelju, ako ne upoštevamo duha in mišljenja dobe, v kateri je živel. Nikomur, tudi najizbor-nejšemu umu nt mogoče odtegovati se duhu svoje dobe, Presojevati vsakega velikega moža v duhu njegove dobe, je edino pravično. Posebno v dobi preporoda je bilo naravnost nemogoče, plavati proti struji. Stremljenje do ko« nečnega smotra brez tankočutnih premislekov, ali so sredstva poštena ali nepoštena, je bilo italijanskemu diplomatu cinquecenta potrebno, kajti drugače bi se mu vse izjalovilo. AleksancK II. in njegov sin Cesare sta prava zastopnika cele dobe. Oba, oče in sin, sta gojila iste ambicijske težnje, oba sta se medsebojno dopolnjevala v hudodelstvih. Oče je prodajal kardlnalske klobuke, prelamljal prisege; ves register človeških strastij bi bilo treba naštevati, ako bi hoteli omeniti vse njegove zločine. Cesare je očeta menda še prekašal v krvoločnosti, zvijači, nedosežnem hinavskem zatajevanju in brezmejnem poželenju po vladi. Vražja je ona eneržija po samozakrivljeni očetovi smrti, s katero si skuša ohraniti betežnt Cesare svojo oblast. Le mož, kakor je bil Cesare, bi mogel osvoboditi Italijo in jo zjediniti. Nikdo ni s tako gorečnostjo odkrival vsa ona nešteta, neznanska zla in rane, katere zaseka tujčeva nadvlada in upliv, nikdo ni s takim svetim ognjem zagovarjal neodvisnost svoje do-j movine kakor Machiavelli. Heroičnega duha je bil on, kajti i po izgonu iz rojstnega mesta, prišedši iz mučilnice s strtimi udi, je napisal svojega »Kneza« (11 principe.) Kot skrben! zdravnik je preiskal bolnika, ves italijanski narod, in sprevidel, da more le tiran kakor Cesar rešiti Italijo hlapčevskega jarma tujcev. Njega ne bi smeli ljudje ljubiti, ampak oni bi se ga morali bati. V boju proti sovražnikom bi mu moralo biti vse dovoljeno. Ako bi hotel utrditi svojo obk&i, moral bi uničiti brez usmiljenja vse nasprotnike, kajti bolje preveč krvoločnosti nego premalo. Zvit in premeten bi moral biti, izpolnjevati ne bi smel priseg in obljub ter pre-lamljati bi moral najsvetejše prisege. Tak nadčlovek bi mogel brzdati svoje vrstnike, kateri so oboževali ob enem s telesno lepoto tudi telesno moč, ki se niso hoteli pokoriti nikomur, ampak so ljubosumno čuvali svojo neodvisnost. Značilen izrek blagega in ljudomilega Cosima di Medici tudi nekako upravičuje Machiavellija: »Države ni mogoče ustvariti in ohraniti z molekom v roki.« Dunajčan ne ljubi penzionov, on hoče v kavarni za-jutrkovati, v tem restavrantu obedovati, v onem večerjati, ter jedi izbirati po jedilniku po svoji volji; table d'h6te mu je zopern. Kar velja za Dunajčana, velja tudi za Avstrijca. Pri daljšem bivanju v italijanskih mestih nudijo penziont mnogo več udobnosti. Posebno o Veliki noči se zbira v njih prava kozmopolitična družba. Čimbolj so se bližali prazniki, temveč gostov je bilo. Bili sta dve jedilnici, v prvi so bile skoraj same An-gležkinje in Amerikanke. Naše omizje v drugi jedilnici je pa bilo sestavljeno takole. Na čelu mize ima svoje mesto neki conte iz Turina, ki pije vedno mleko mesto vina. Ima najbrž na Piemonteškem zadolženo graščino, katero je ponudil nekoč cavalieru R., naj jo kupi. Tam je prebivalstvo jako konzervativno in bi ga gotovo izvolilo poslancem. On je preetj molčeč, hladen in korekten. Ugajalo mu je, ko sem mu rekel, da so Piemontezi Prusi Italije, in da brez njih Italija ne bi se nikdar zjedinila. Njegova soproga je pristna laška contesa, vitka, s sanjavimi medlečimi očmi, govori prav gladko in zanimivo o umetnosti; vse svoje znanje si je pridobila na raznih konferencah, to je na predavanjih, katera imajo vseučiliščni profesorji v večjih italijanskih mestih. Divno je, kedar začne govoriti o Italiji. Napram meni je prav prijazna, kajti njo veseli, da sem tako »studioso«. Sploh je izredno simpatična in pravi tip severno-italijanske matrone. Poleg nje je žena cavaliera R, To je zopet drug laški tip. Ona se sicer tudi zanima za umetniške zaklade svoje domovine, aH ona nima onega finega umetniškega ukusa kakor contessa. Brumna je do skrajnosti, v verskih rečeh v opoziciji proti svojemu možu, ki je hud liberalec, nev.edna kakor le more biti Italijanka. Vkljub temu, da je pobožna katoličanka, se pa osmelt biti častilka Garibaldija. Kako sem se ji zameril, ko sem ji pravil svoje mnenje o tem narodnem svetniku, poudarjaje, da morejo taki vihravi ljudje v odločilnem trenutku le pokvariti vse in da ima Cavouj stokrat več zaslug za zjedinjenje nego vročekrvni junak iz Caprere. Njen soprog je širokoplečat, podstaven mož z debelo glavo in topim nosom, jako izobražen je, govori o rimski zgodovini istotako gladko kakor o trgovinskih pogodbah in se rad ponaša s svojim arheološkim znanjem; mnogo je potoval, kolikor se meni dozdeva v svrho, da bi študiral indiistrijalna podjetja tujih držav. Najbrž ima precejšen del svojega premoženja naloženega v akcijskih podjetjih. V izrazih nš preveč izbirčen, nevšečne ministre in politike imenuje kratkomalo »porchi«. Najbrž je iz Milana. V razgovoru ž njim, ki je strasten politik, sem se že prav dobro spoznal z italijanskimi razmerami, ki mi niso več tuje. Včasih je govoril prav odkritosrčno o Avstriji, in njegova žena ga je morala opozarjati, da je pri mizi tudi Avstrijec. Poudarjal sem nekoč, da ni bilo ne enega avstrijskega Slovana med avstrijskimi generali na laških bojiščih, ampak da so bili ti okrutni generali od prvega do zadnjega Nemci. Vojaštvo seveda je bilo v pretežni večini slovanske narodnosti, aH ono je moralo biti poslušno in vršiti povelja predstojnikov. (Bdje pride.) privil. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku il. 5. ¦4 Se dobivajo vsakovrstna modema sutna fcam-garn, piguet laslink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter potove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 5 do 9 let K 5-10 in više , . , . 5* . 15 , , 8-50 , , „ , 15 dalje . . , 15'— . vrhne suknje vsake mode...... 24'— . , , za čabtito duhovščino ,28— , hlače............... 5*— ». Haveloke in sobne plašče 15 K naprej.* SSm dame lu gosplce: Haveloke ...............25 K Sako in pelegrine............9 » V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu. Razprodaja dežnikov! E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in' zanesljive užigalice mm- Apollo-*« r^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koran št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstva za mnogobrojra naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Bož|ast. Kdor trpi na božjasli, krčili l\ drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobi a se zastonj in fianko v Schw»nneu-Apoteke, Frank* fnrt a. M. w LIMIMENT. GAPSIGI GDMPOS. Iz RlcM«rJ»w9 Mara* v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče mazilo; za ceno 80h, kron 1 10 in2kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orljr. stekle-nicah z našo zaščitno znamko s »SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Ricfcferjm lekarna „pri zlatem tev«"^ EUzabeth&assc št. 6, [Alj Anton Potatzky v Carici. Na sredi RaStelja 1. TK60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nlrnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilud in Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za kroj aH in čevljarje. Svetinjice. — Kožni venei. — Masne knjižice. lišna obuiala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih L Trjlo^ko- obrtna rej^troVarja zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. i Hranila« vlaga obrestuje po *%%, — večje stalne, naložene najmanj na jed no leto, po 5$. — Sprejema 'hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posajila daje na poroštvo ali zastavo na o-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - - proti vknjižbi varščine tudi na 1 O-letno odplačevanje, i vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. dec 1902: Dalaii: a) podpisani.........K 943.200*— b) vplačani.........» 305.874-50 Daaa posojila..........» 1,248.171-07 Dopolnilni zaklad -.-*--,-.-.- . »244,139-23 ...............» 912.745-25 Trgovina z železnino „MERKUR" PETEfi ilJUDI "V Celju, O ras It a. cosia 6te»-V- 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žioo z* ograje, lito železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne In kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrer*6ln tor vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (itorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v streko železne trgovine spadajoče predmete. MP* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. *w% # Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih krli*T. #¦ Cene nizke. Vse stroje za poljedelstvo in vinorejp. Brizga In I ee za sadjino drevje z mešaiom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga, brlzgalnice (strealjke) za sadjino drevje z natanjko namerjeno pctrolmešanico, svetilnice na acetilen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje s diferencijalnim pritiskom, stroje za drobljenje stiskalnice, čisto nove mline za grozdje, noTe priprave proti pcroiiosporl In za žTcplunJe, sesalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trieure), mlatUcIee, kitale (gepel) i. t. d. razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 49. Cenilniki zastonj in frai.Ko. Dopisuje se v vseli jezikih. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. »HflfiT6 vzajemno zavarovalna banka v Prag-i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v Iastnej bančnej biši Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode eenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. j Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. | Bchichtovo hranilno jedernato milo O Q z varstveno zmamko ® garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. # • # # Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. # # # # Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica. Mizarska zadruga * * * 1 y Boriti (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo ||*|| veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. j v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohUfova tvrdkc *! * I Kar""m v zalogi,rše izvrši to^no po naročilu v najkrajšem času. Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vccchia š*. i, katero bodemo vo- * i* 1 Cene smerne. | dili pod jednakim imenom. * Mi ji ličil tir Mri is&m.