Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 98. JOLIET. ILLINOIS. 3. NOVEMBRA J916 LETNIK XXT. Ob sedmograški meji se Rumuni držijo. Avstro - Nemci naznanjajo osvojitev več postojank zapadno od Predeala. Z laške fronte malo novic. Ruski napadi v Galiciji odbiti. Kaj pravi Hindenburg. Rim, 31. okt. — Italijanski vojni Urad je danes objavil sledeče naznanilo o vojskovanju ob avstrijski fronti: Sovražno topništvo je včeraj povečalo svojo delavnost proti našim postojankam v Suganski dolini, na čelu Vanoi-Cismonske doline in ob Julijskih planinah. Naše baterije so odgovarjale z veliko silnostjo." Rumunska fronta.' Bukurešt, 30. okt. — Rumuni uspešno prodirajo v Jiulski dolini, blizu prelaza Vulkana v Valahiji na sedmo-graški fronti, pravi danes objavljeno naznanilo vojnega urada. Rumuni so ujeli nadaljnjih 312 mož in uplenili štiri strojne puške. Francoz poveljuje Rumunom. I Berlin, brezžično v Sayville, L. 1.^80. okt. — Francoski general Bertholet je bil imenovan vrhovnim poveljnikom rumunske vojske in nlski general Bje-lajev njegovim pomočnikom, poročajo francoski časopisi. Osvojitev več močno utrjenih postojank bl*zu ogrsko-fumunske meje Je naznanil danes vojni urad, ki obenem priznava, da je bila jugozapadno od prelaza SzUrduka ena avstro-nem-skih kolon potisnjena nazaj po Rumu-nih. mm* Rumunska zmaga, , London, 31. okt. — Bitka, ki se je ^rsi'a v krajini prelaza Szurduka ob rurnunsko-sedmograški meji se je konca a v briljantni zmagi za Rumune, ka-or poroča brezžična brzojavka iz Bu-kurešta danes. ^^Avstro-nemike čete, je rečeno, so e 0(H>ite od meje, ko so izgubile mnogo topništva in mnogo ujetnikov. Ob celi fronti Sedmograških planin ° sevcrni rumunski meji so bile av-^ro-nemške linije pretresene po ru-"nskem napadu, pristavlja brzojavka, Avstrijci pridobivajo. B"'in, 1. nov. — Veliki glavni stan ^danes naznanil: ^a Sedmograškem: Zapadno od ki ea'ske ceste so avstro-ogrski pol-u])11>r?.(?rli v imunske postojanke ter eni J deset pehotnih topov in se- CrvenT1 -Strojnih ',ušek" •Iužno od Ve*e naši napadi napredujejo." Makedonska fronta. 30.BoktnLbv"ŽiČn6 V Sayville' L" T" naznanil- k" f?,avni Sta" da"eS niški'ak^0n?,od oblast italijanske be- Cee rePublikc. tanjji'Sa.r Maksimilijan je radi zamo-ittlej m težkih razmer, s katerimi je Nemškcm opraviti, sklenil 11. !'7ttn'Ja 1508 • - PRETRESLJIVI PRIZORI IZ ZRAČNEGA BOJA. V Angleških listih krožijo sedaj raz ni članki o prizorih iz zračnega boja Med drugimi pripovedujejo listi tudi to epizodo: Neki poročnik,, ki se je vedrio bližje ladje in ko je prvi zadel, I PROTIN (REVMATIZEM) je bila za Angleže daljava ugotovljena Domače zdravilo ponuja mož, ki je bil in ples se je lahko pričel. Seaaj so bi- ozdravljen, le granate zelo številne in so prihajale Spomladi 1. 1893 sem bil napaden od s strahovitim tuljenjem. Napravile so živčnega in vnetega protina ali revma- takoj škodo. Električne naprave so bile uničene in na ladji je postalo temno. Pod krovom sta vlada strah in zmešnjava. Temu se je pridružilo še NOVINCI NA BOJIŠČU. briška »Hšla in mir z beneško republiko, i njo goriški Slovenci je tedaj pod italijansko vlado. * < T bit; Maksimilijan ni mogel poza-t tab.--- .. 8ov > .,J.an.ov> so tako izrabili nje-stili i na severu. da so se pola-^ikak 8 °b Adriji in lepe Goriške, train hotel lastiti, da bi oni "Jih t0,uIržali Trst, Reko, Istro ter ^ t zaledje — našo Goriško. Dohod na v°T izKubliene dežele je hotel isk i "aiiirl dobiti zopct nazai-bi| S zaveznikov in jih tudi do- XiT je zvezo z Ludovikom Jati ' francosk«m kraljem, ki je bi! raz- bre da so Benečani sklenili mir * A Z "J<;Ka; zvezal se je dalje s kraljem ' Juli?°Illje ("a Španskem) in papežem lju,JCr" J1-, katerima je bila beneška u°vlada nekatere kraje po krivici dvignil z letalom, katerega je vodil narednik, je imel nalogo, izslediti neko skrito nemško baterijo, ki je delala angleškim in francoskim pozicijam mnogo škode. Voditelj aeroplana, narednik, pripoveduje o poletu to-le: "Ko smo dospeli nad nemške pozicije, so nas ti pričeli obstreljevati i šrapne-li. Dvignili smo se višje in smo opazili namesto ene tri nemške baterije. Poročnik si jih je zaznamoval ter mi velel, ker sva svojo naloga, dovršila, da naj krenem nazaj. Obrnil sem stroj, toda komaj sva preletela kakih 500 korakov, pričeli so okrog naju frčati šrapneli huje kot prej. Gost dim naju je zavijal v oblake, tako, da ni bilo možno videti kakih 20 metrov daleč. Skušala sva priti iz tega peklenskega ognja, a šrapneli, dobro merjeni, so eksplodirali z vso silo nad najinima glavama. En trenotek sem mislil, da tni je razpočila glava. Obenem sem se čutil naenkrat slabega, nato pa je naenkrat padla taka megla, da sem sedel pri stroju kakor,v noči. Kljub slabosti in bolečinam sem obdržal stroj v isti višini. Krogle so sedaj frčale bolj poredkoma. Ker se poročnik ni nič oglasil, sem vprašal, če je zdrav, a nisem dobil odgovora. Ker sem mislil, da me morda ni slišal, sem se obrnil in ponovil vprašanje. Pri tem sem odprl oči, a nisem zopet dobil nobenega odgovora in noč je bila povsod okrog mene, da nisem prav nič videl. Menil sem, da sem naen> krat čisto sam na stroju, da je bil poročnik zadet in da je padel na zemljo Bal Sem se, bil sem v višini 6000 čevljev nad zemljo, priporočal Bogu svo jo dušo ter menil, da je moja zadnja Iz Tirolskega se je oglasil kot ranjenec g. prečenskemu kaplanu Šusterši-ču vrli Planinšekov sin Jakob iz Gor. Kamene. Med drugim opisuje svoje doživljaje na bojišču in v bolnici ta-ko-le: Naj prvo sporočam, da sem sedaj v bolnici v mestu Bruneck na Tirolskem; bil sem namreč med prvimi ranjen. Ko smo prišli dne 18. marca 1915 na bojišče, je bila prva noč še precej mirna; le sem in tja se je čul kak strel iz pušk. Ležali smo v kritjih, da smo se nekoliko spočili. Zjutraj zgodaj smo vstali, da smo si nekoliko ogledali bojišče. Bilo je v velikem gozdu, zaraščenem s smrekami. Razdelili so nas po kompanijah in nas podučili, kako se moramo zadržati v slučaju spopada. Nato se je pričelo delati stanovanje, da bi dobili bolje zavetje proti mrazu in snegu. Delo je šlo hitro izpod rok. Midva z Martinom (brat) sva gradila drugi so nama pa urno donašali. Dne 19. marca ob 3. uri sva šla pa na stražo. Nekaj časa je bilo mirno; okrog 4. ure je pričelo pa gromenje ruskih topov, ki so bruhali na nas gra nate in šrapnele. Pokalo je strašno posebno granate so pustile velik sled za seboj. Le hvala Bogu, da jih ni bilo veliko za dkih; bilo je le nekaj mrtvih in ranjenih. Ko sem prišel straže nazaj in sem pričel graditi še bolj varno zavetje, se je pa v trenutku razpočil v zraku ruski šrapnel in se razsipal okrog mene. Hvala Bogu, da nisem dobil kaj bolj težkega; bil sem le v levo roko nad dlanjo zadet, a dru gim se ni nič hudega pripetilo. Martin me je hitro obvezal. Morala sva se ločiti, dasi prav težko, ker bi bil rad ostal tako skupaj. Šel sem bolnico in dospel tjekaj z bojišča oko li 11. ure po noči. Tam sem tudi prenočeval; noč je bila strašna.. Celo noč so gromeli kanoni in regljale strojne puške. Ob 11. uri po noči je pričel Rus napadati, pa se je zelo opekel. Izgubil je mnogo mrtvih in ranjenih. Tudi so naši vrli lovci ujeli 460 Rusov, koje so prignali zjutraj zgodaj; naših ni bilo veliko ranjenih. Ko so. prišli še drugi ranjenci k zdravniku, smo šli skupaj v bolnico v bližnji trg, ki je oddaljen kakih 40 km od bojišča. Pota so strašno slaba. Blato kar teče po njih. Ko sem šel skoro 5 ur po takih potih, sem zopet ostal čez noč v bolnici, zjutraj sem se pa odpeljal z vlakom v Eperies in odtod drugi dan naprej z vlakom, polnim ranjencev. Rdeči križ nam je precej dobro postregel. Vozili smo se 36 ur do Nitre. Tam so nas peljali v bolnico, kjer smo ostali deset dni. Poslovili smo se 2. aprila. Velik vlak je vozil naše ranjence skozi Dunaj, kjer so nas prav prijazno in dobro postregle dunajske gospe in gospodične s čajem, kavo, cigarami in cigaretami. Odtod so nas peljali skozi Dunajsko-Novomesto in Beljak v ti-, rclsko mesto Bruneck. Izstopili smo na Veliko nedeljo; razvrstili so nas po raznih poslopjih. Jaz in še dva Slovenca sva v hotelu, ki je sedaj v bolnico spremenjen. Krog in krog so veliki hribi, pokriti z debelim snegom. Roka se mi dobro zdravi. Z Bogom. —Jakob Planinšek. vpitje in hropenje ranjenih, ki je po- poiajšanje. Konečno sem našel zdra-stajalo vedno strašnejše, čim več gra- Lil0( k; mi je pomagaid popolnoma in nat je udarilo na krov. odstranilo bolečine. Dal sem že to Še-le pozneje, ko se ni več streljalo Pravilo mnogim prizadetim, ki niso na veliko razdaljo, so pričele udarjati nlogH s postelje radi trganja in ozdrav krogle v stranske stene križarke. Naj- hjenje je sledilo v vsakem slučaju, prej se je zdelo, kakor da bi prihajale Priporočam vsakemu trpinu od rev-z neba; prebile so krov in prišle celo v mat;zma to vrednostno lečilo. Ne po-kurilnico. Zaloge premoga so se už- šljite centa, le svoj naslov mi naznani gale. V strojnici se je razpočila neka te> pošljem je zastonj. Ko ste ga ra-granata v olju in na moštvo se je vlil bi)i in ste prepričani, da vam je poma-pravi dež modrih in zelenih plamenov. gai0> mi boste posian en dolar. Jaz Mornarji so se poskrili v najbolj skrite nočem denarja, če niste popolnoma kotičke, toda povsod so jih pregnali zadovoljni ga poslati. Ali ni tako prav? granatni drobci. Smrt je imela boga- zakaj trpeti, če dobite zdravilo zato žetev. Strahoviti zračni pritisk, ki Ltonj? Ne odlašajte! Pišite danes! je vladal vsled razstreljenih granat v Mark H. Jackson, No. 521 C, Gur-zaprtih prostorih, je strašno uplival na ney Bldg., Syracuse, N. Y. moštvo. Vrata so bila dvignjena. Tež- Mr. Jackson je odgovoren za res ka železna vrata so bila upognjena ka-1 ničnost gorenje izjave.—Pub. kor kaka pločevinasta vrata. Sredi krogel in granat so vrveli ljudje kakor listje v jesenskem vetru in I so našli smrt ob železnih stenah. Bil J je strašen prizor, ki ga je povečala le še tema. V strojnici so zašli ljudje v I tizma. Trpel sem tri leta. Dopovem lahko onim, ki so isto skusili. Skušal sem zdravilo za zdravilom, zdravnika za zdravnikom, a sem dobil le začasno Slovencem iti Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo ia dajamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c Michael Kochevar, ChicagOj Phone 16Š9-L. Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL, i CHARLES D, DIBELLf ADVOKAT—LAWYER | S Soba 508 Woodruff Bldg., Joliet 9-:CHICAGO PHONE 298:-- Kadar Imate kaj oprarite a sodnijo obraite se k meni. I0S1P 1/LEPEC %3 Javni Notar l\z lOlet. skušnjo lOlet. skušnjo izdeluje vse prarno in postavnoveljavne listine morda še hujše je bilo to, kar se je go-186 obrnite na mene looeN.Chicago St., Joliet, m. dilo na krovu. "Bluecher" je stal pod ognjem različnih ladij. Celo majhni rušilci torpedovk so ga obsipavali s kroglami. Topničarji so imeli tako težke izgube, da so morali prinašati municijo kurjači. Ljudje so se vlegli na tla, da bi bi,li bolj varni. Krov je bil kakor kaka železna puščava. Neko baterijo sta opravljala samo dva vojaka, ki sta vstrajala junaško do zadnjega in premikala velike topove prav težavno po gibanju ladje. Garnsey, Wood & Lennoi) ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove Kljub vsemu temu nemški mornarji I prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na niso izgubili vse nade na rešitev. h)05 N. CHICAGO ST. "Bluecher" je nadaljeval še svojo, pot; Tu yam ysem )ahko postreženli ka. toda bil je brez krmila. Videti je bilo, kor gem vam dos]ejj s finQ pija£o vseb da je popolnoma izgubljen. Pričeli so y^ zvoniti zvonovi, ki kličejo ob nedeljah mornarje k službi božji. Tu so se zbrali vsi, ki so še mogli, na krovu. Mnogi so prišli na krov z ranjenci. Mnogi so se silno trudili, da bi se splazili skozi luknje, ki so jih napra-vilg sovražne granate. Ko je bilo vse moštvo na ladijinem krovu, je zaklicalo trikrat "liura!" in zapelo "Die Wacht am Rhein". Nato je bilo dano povelje, da se sme zapustiti izgubljeno bojno ladjo in angleške ladje so ogenj ustavile. Med tem so angleške torpedovke dokončale svoje uničevalno delo. "Bluecher" se je nagnil na stran, se končno prevrnil in izginil v vrtincu. Neka angleška križarska in torpedni lovci so rešili, kar se je dalo. Govorimo slovenski Kolektujem in tirjam ysako Tratne goye. AH pa se oglasite pri 8 M. J. TERDICH. 1104 Cllicap St JUU1JU ^ jezik. I >tne dol- K ,ri m St- i The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denara* ter pošilja denar na vse dele iTttaL Kapital in preostanek $300,000.08. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, 111, Chicago tel. 3399. N. W. tel. 125?, C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kaiir. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKfc Sobe ▼ najem in Lunch Room. Gostilniški uslužbenci proti napitnini. "Gesellschaft fuer soziale Reform" na Nemškem zelo živahno propagira za varstvo gostilniških uslužbencev. Organizacija gostilniških uslužbencev na Nemškem je poslala vsem pristojnim oblastim vlade, parlamenta in drugim prošnjo, da se naj oddajo kolodvorske restavracije najemnikom, ki se obvežejo, plačevati gotovo plačo o-sobju, ki*je bilo doslej navezano samo na napitnino od gostov. Vloga se sklicuje na neprestano vedno večje nadlegovanje občinstva z zahtevanjem napitnine po gostilnah ter pravi: "Občinstvo popolnoma upravičeno misli, da je dolžnost delodajalca plačevati primerno svoje osobje, kar naj se ne prepušča dobrohotnosti občinstva. Ni-kdo ne daje v trgovini napitnine trgovskemu nastavljencu. Njegova plača je že vračunana v ceni prodanega blaga". Priložena statistika dokazuje, da morajo gostilniški nastavljenci delati povprečno 16 ur na dan. Met Steal Dye House Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. Dr. Richter's Pain Expeiltr zoper rermati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišic. Pravo adravilo Je T zavoju, kakorSnega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, •ki ni zapečaten s An hor Trade Mark. 25c in 50o vseh lekarnah ali pa pižit« ponj naravnost na Fifliiclter & Co. 74-80 Wa»k-ington Street New York. GROZOTE POMORSKE VOJNE. Na podlagi pripovedovanj rešenih nemških mornarjev s križarke "Bluecher" objavjjajo 'Times' sledečo sliko: Bitka se je pričela točno ob devetih dopoldne po nemškem času. Angleške ladje so bile oddalje 15 do 16 km, ko so pričele streljati. Krogle so padale pred križarko v vodo, vsled česar so se neprestano dvigali veliki valovi, podobni goram. Ljudje, ki so se nahajali na krovu, so jih opazovali in so bili najbrže prevzeti od teh velikanskih nenavadnih prizorov. A kmalu se je dvignil pred križarko velikanski val, ki je bil okrog 100 m visok in je poplavil ves krov. — Streli so prihajali TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naSe "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone 2575 A. Nemanich & Soil B-ajstk: Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago Sfc., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. JOSEPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111. Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodoSlit W. O. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali dragi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Irvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, k®n-rervatorji ter v vseh enakih zadevah. i -STRANI OBSEGA- 4jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojik slovensko-angleikih knjig za priučen je ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angle&ka pisava, Spisovanje pisem, Kak« se postaae državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazuj«-jo, da je to edina knjiga brez katere ne ki smel kiti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se d*ki prt: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. » Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj *e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo^ Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, ,1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and t be Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Amcrican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 5. nov. Nedelja Zaharija, oče J. K 6. n Pondeljek Lenart, opat. 7. n Torek Engelbert, škof. 8. a Sreda Bogomir, škof. 9. a Četrtek Božidar, m. 10. it Petek Andrej. 11. tt Sobota Martin, škof. ENOINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Usmiljenje božje. -i Gotovo je današnji nedeljski evangelij jako tolažljiv za nas vse. V gospodarju, ki odpusti svojemu hlapcu ves dolg, nam kaže božji Zveličar nebeškega Očeta, ki nam odpušča vse naše dolge, naj so ti še tako veliki, ako jih resnično obžalujemo in ako imamo voljo poboljšati se. Ravno isti evangelij pa vsebuje tudi resno resnico, da Gospod, ki je dobrotljivo pripravljen odpustiti naše dolge, hudo kaznuje one, ki so sami trdosrčni in njegove do-brotljivosti nevredni. Isti Gospod kaznuje pa tudi one ojstro, ki zlorabijo njegovo usmiljenje. Usmiljenje božje je torej samo na sebi neskončno, je pa radi obnašanja ljudi omejeno. Usmiljenje božje je neskončno, kakor je Bog sam neskončen. V nas so naše lastnosti omejene, so pa tudi različne. Previdnost je n. pr. do celega različna od srčnosti. Ni pa tako pri jBogu. Le, ker si tega drugače predstavljati ne moremo, ločimo in razločujemo lastnosti božje, v resnici pa so te lastnosti v Bogu, ki je jednotno bitje, vse eno in isto. V Bogu je njegova modrost n. pr. tudi njegova vsemogočnost, da, celo njegova pravičnost je njegovo usmiljenje. V Bogu je vsaka lastnost zajedno njegovo bitje, zato je tudi vsaka lastnost neskončna, kakor je neskončno njegovo bitje. Neskončno je torej tudi božje usmiljenje. Modri Sirah pravi: "Kakor je onvelik, teko veliko je tudi njegovo usmiljenje." Velikost tega usmiljenja se kaže v tem, ker je pripravljen odpustiti vse grehe, naj bodo še tako* veliki, še tako mnogoštevilni, še tako strašni. Bog sam nas opominja po preroku Izaiju rekoč: S"preobrnite se, kakor ste globoko zašli." S temi besedami hoče reči: Ko bi bili padli tudi v najbolj umazano mlakužo greha, vrnite se nazaj in odpustiti vam hočem. Na drugem mestu pravi isti prerok: "Ako bi bili vaši grehi kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; in ako bi bili rudeči kakor bager, bodo beli kakor volna." Tudi Gospod Jezus Kristus ni postavil nobenih mej glede števila in hudobije greha, ko je postavil zakrament sv. po- kore, rekel je: "Katerim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni." S temi in podobnimi besedami se vjemajo tudi njegova dejanja. Sporni njati hočem le na par zgledov. Bog odpusti Davidu, ki je storil dva velika greha, umor in prešestvo, Mariji Mag daleni, ki je dajala se svojim grdim življenjem javno pohujšanje, da, še na križu odpusti Jezus desnemu razboj niku vse hudobije celega njegovega življenja. Velikost tega usmiljenja se kaže tem, ker Bog cdpušča naglo, rad in najobilnejši meri. — Mi smo kaj hitro razžaljeni in nagli v jezi, a počasni v odpuščanju. Akoravno vidimo, da je žal našemu razžaljivcu in akoravno nas prosi ponižno odpuščenja, mu ven derle teško in neradi odpustimo. Kako vse drugače ravna Gospod. Kralj David poje: "Rekel sem: Spoznal bom zoper sebe svojo krivico Gospodu; in ti si mi odpustil hudobijo mojega greha." Kakor hitro je torej David svoje grehe skesanim srcem spoznal, so mu bili odpuščeni. Sv. Krizostom piše: Vzemi iskro in vrzi jo v veliko, brez-merno morje, takoj je vgasnila. Tako je z grehom, ako ga v pravem kesanju in odkritosrčni spovedi vržeš v neskončno morje božjega usmiljenja. — Ako odpuščamo mi, storimo to navadno neradi in čmerno. Kaj radi očita mo razžaljivcu še enkrat razžalitev in krivico, katero nam je storil. Bog nam pa odpusti tako rad, kakor bi on imel pričakovati kak dobiček od fcega odpuščanja. Da je temu tako nam priča prilika o najdeni ovčici in ona v zgubljenem sinu. Ako mi tudi odpu stimo, ostane vendarle nekaj proti razžaljivcu v našem srcu, mi mu ne zaupamo več tako, kakor smo mu zaupali poprej. Vse drugače dela Bog, ki odpušča popolnoma. Poglej Marijo Magdaleno, kako jo je Gospod odlikoval po njenem spreobrnenju sv. Petra, katerega je, akoravno ga je zatajil, postavil za vrhovnega poglavarja sv. cerkve, sv. Pavla, ki je bil poprej strasten preganjavec cerkve po spreobrnjenju pa ga izvoli Bog v najbolj navdušenega apostola narodov. Res, neskončno je usmiljenje bopje. Ako pa je Bog tako neskončno usmiljen in dobrotljiv, ali ga bomo tudi v prihodnje še žalili. Ako bi bilo tako, potem se moramo bati, da postane radi naše nehvalež-nosti to neskončno usmiljenje omejeno. Božjega usmiljenja ne omeji kakovost in mnogoštevilnost grehov. Ko bi en sam človek storil vse grehe, kateri so bili storjeni od Adama do današnih dni, bi to še nikakor ne stavilo mej božjemu usmiljenju. Ko bi se tak človek svojih, grehov kesal in bi se resnično spreobrnil, Bog bi mu odpustil in tudi njemu bi veljale besede: "Nočem smrti hudobnega, temuč da se hudobni" vrne se svojega pota in živi." Meje pa se stavijo božjemu usmiljenju ob koncu našega življenja, tedaž nastopi noč, v kateri nihče ne more delati, tedaj "se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim, da prejme slehern v svojem telesu, kakor je storil, ali dobro ali hudo." Tedaj je minul čas setve, prišel je čas žetve. Ako umrješ nespokorjen, je nehalo za te božje usmiljenje; in ti zapadeš za večno božji pravičnosti. Kesaj se in jokaj v peklu, kolikor hočeš, za te ni več usmiljenja. Ali ni ta resnica pripravna, da ne odlašamo pokore, ker ne vemo ne ure ne dneva. Pa tudi zakrknenost srca stavi meje božji pravičnosti. Bog ti je dal prosto voljo, on te ne sili, ako nočeš. Ako pa si trdovraten in zametuješ ponudbe božjega usmiljenja, potem te prepusti Bog tvoji lastni nesreči. Pritožuje se žalostno tudi nad teboj, kakor je to storil nad nehvaležnim jeruzalemskim mestom, rekoč: "Jeruzalem, Jeruzalem! ki moriš preroke, in jih kamnjaš, kateri so k tebi poslani; kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja svoja piščeta pod peruti, in niso hotel." Ljubil sem te nezmerno — hoče reči Gospod — hotel sem te na vsak način rešiti, toda v svoji zakrknjenosti nisi hotel ni si stavil ovire mojemu neskončnemu usmiljenju. Imel si milosti na izbero, s katerimi bi lahko postal svetnik, pa nisi hotel, pogubil si se ker si sam tako hotel. Daj Bog, da bi Gospodu ne bilo treba tudi nad nami se pritoževati tako, ne zlorabimo tedaj božjega usmiljenja in nikdar mu ne stavimo ovir, da bomo mogli enkrat večno hvaležni slaviti božje usmiljenje! REV. J. P. ČEŠČENJE BOŽJE. Piše Rev. J. Plaznik. (Dalje.) Ko se ni Mojzes vrnil z Gore Sinaj-ske 40 dnij, si je izvoljeno ljudstvo napravilo zlato tele, katero je po Božje častilo. Zato pa je umrlo en dan 2300 Izraelcev. Zelo io se pregrešili zoper Boga, ker so dajali najvišjo čast, katero smo dolžni samo Bogu, vstvarjeni reči. Malikovalstvo se bo pač težko našlo med verniki, ne manjka se pa praznoverja in vraž med verniki. Praznoverje pa je zopet greh zoper češče-nje Božje. Veliko stvari na tem svetu ima čudovito moč in ni greh pri- poznati teh naravnih sil. Kadar sejalec seje žito, ve, da bo zrnje moralo segniti in naravna moč bo to zrnje pomnožila. Raznim zeliščem pripisujemo zdravilno moč. Elektrika ima vse polno čudovitih vplivov. Nekateri ljudje verjamejo, da luna vpliva na razvitje rastlin. Gotovo je, da luna vzdigne morje vsakih šest ur za šest metrov, katero potem pade, ko gre luna naprej. V teh stvareh pa ni nič skrivnega. Narava ima vse te moči, katerih niso ljudje dolgo časa poznali in niso ritkake skrivne moči. Praznoverje obstoji v tem, da človek pripisuje stvarem skrivno moč, katere jim Bog ni dal. Bog je dal vsaki stvari nekaj posebnega. Solnce sveti in greje, voda teče, pijača vpijani in kvari zdravje in zdravo pamet, kruh pa človeka redi. Take lastnosti so naravne. Bog je dal sv. cerkvi tudi o-blast blagosloviti stvari in jim dajati še posebno moč; ta moč pa je od Boga. Praznoverje pa je pripisovati stvarem lastnosti, katerih jim Bog ni dal po naravi, molitvi sv. cerkve in ustanovitvi sv. zakramentov. Več stoletij so ljudje mislili, da človeku določujejo srečo zvezde, kakor stoje oni dan, ko je človek rojen. Znan je zvezdoslo-vec Kepler. Ta je razložil natančno, kako se zvezde vrte. Pri vsej svoji učenosti je pa tudi večkrat ljudem pravil srečo, katero je rekel da bere iz zvezd. Vprašali so ga nekoč, kako se more tak učenjak vdajati takim neumnostim. Odgovoril je: "Nekoč je bila neka neumna hči, ki je podpirala svojo modro mater." Hotel je reči: sama učenost, če bom samo razlagal, kako se zvezde gibljejo, ne bo prinesla zaslužka, pri neumnosti se pa zasluži. Take vrste praznoverja je še dandanes veliko. V to vrsto spada; pripovedovanje sreče iz kart, prerokovanje iz sanj in različnih znamenj, in več peresne detelje itd. So tudi ljudje, kateri pravijo, da znajo celiti rane z različnimi znamenji in podobno. Vse to je praznoverje. Praznoverja je brezštevilna vrsta. Skoro vsak kraj veruje kaj drugega. Cele knjige praznoverja so se že pisale. Vsaka dežela ima toliko praznoverja, kakor je plevela v vrtu. Najdemo je med pagani in kristjani, verniki in neverniki, med učenim in preprostim ljudstvom. Praznoverje je lahko spoznat. Vedno se skriva. Posebno se boji duhovnikov in zdravnikov. Nanaša še na gotove dneve in ure, posebne številke, besede in znamenja. Pri praznoverju mora biti gotovo število križev, gotove molitve in besede se morajo ponavljati v gotovem številu. Zdi se nam, da so take stvari bolj neumne, kakor pregrešne. Poglejmo človeka, kateri se peča s takimi stvarmi. Vprašajmo človeka, ki pove srečo iz kart, če ve, kaj se bo zgodilo v pri-hodnjosti. To bo potrdil. Ali karte vedo prihodnjost? Ne! Kako naj kos papirja ve prihodnjost? Ali jo je dobil vsled cerkvenega blagoslova? Ne. Ali po posebnem Božjem privoljenju? Ne. Od kod pa imajo karte to moč? Če nimajo moč po naravi, ne od Boga, ne po cerkvenem blagoslovu, potem mora tak človek pričakovati nekaj od hudobnega duha; kaj takega pa je naravnost zaničevanje do Boga. Tretji greh zoper češčenje Božje je Božji rop. Božji rop stori, kdor jone-časti Bogh posvečene osebe, reči ali prostora. Kralj Baltazar je zapovedal prinesti iz jeruzalemskega templa svete posode, da bi jih rabili gost? pri pojedini. Onečastil je svete reči. Ko je poslanec Filipa IV. vdrl v Italije/, vdrl v Vatikan in vdaril papeža Bonifaca VIII., je storil Božji rop, ker je onečastil Bogu posvečeno osebo. Sirski kralj Antijoh je onečastil svet prostor, ko je hotel imeti pojedino v jeruzalemskem templu. Sv. pismo, sv. cerkev in zdrav razum nam povedo, cia je Božji rop gren zoper češčenje Božje. Če pa je že tak velik greh onečastiti Bogu posvečene osebe, reči in kraje, kakšen greh mora potem biti šele nevredno prejemanje sv. zakramentov. Kakšen greh je prejeti sv. obhajilo po nevrednem, ko se onečasti samo telo^Zveličarjevo, ki je svetejše, kakor vse, v nebesih in na zemlji. Četrti greh zoper češčenje Božje je simonija. Ime ima po nekem Simonu, kateri je opazoval sv. Janejza in sv. Petra, ko sta polagala roke na bolnike in so ozdraveli. Ponudil je apostoloma denarja in prosil, naj bi mu dala moč, da bo roke polagal na ljudi in bodo prejeli sv. Duha. Sv. Peter pa mu pravi: Pridrži si denar in pogini z njim, ker si mislil, da boš kupil Božje darove a denarjem. Simonija je torej prodatije ali kupovanje*1svetih reči, od katerih je pričakovati svetnega dobička. Je pa gotovo tudi Božji rop, ker se Božji darovi enako cenijo denarju. Veliko je grehov zoper češčenje Božje; vendar pa se jih bomo lahko varovali, če bomo vedno gledali, da častimo Boga v vseh rečeh, v mislih, besedah, dejanju, v življenju, trpljenju, v smrti, na vso večnost. VZGOJA K OBZIRNOSTI. Nedavno sem čital sledečo povest: V nekem vlaku, ki je z vso hitrostjo vozil po širni planoti, so sedeli potniki v jedilnem vozu. V sredini je sedel mož z jokajočim dečkom na kolenih. Nepretrgano ihtenje ubogega dečka je postajalo sopotnikom sitno. To se je najprej videlo na njih pogledih, potem pa na mrmranju, ki je izražalo nevo-Ijo. Končno pa je neka gospa preko mize zaklicala dotičnemu možu: "Ne-site vendar otroka k njegovi materi!" — "Rad bi to storil," odgovori oče, "a mati tega otroka se vozi z nami v tem vlaku v mrliškem vozu in tako malega ne morem nesti k njej. Vozimo se v domovino, kjer bo pogreb." V tem trenutku se je pri sopotnikih vzbudilo sočutje; ko je teh par besed predočilo sopotnikom nemilo usodo teh človeških bitij v jasni luči, se je vsak potrudil, da bi potolažil nesrečnega otroka in bi s sočutjem olajšal tugo njegovega očeta. Sedaj se je vzbudilo v marsikaterem sopotniku tudi žalovanje, da je bil poprej tako brezobziren napram ubogemu očetu in dečku. Brezobzirnost! Kolikokrat ravnamo mi ravno tako, kakor ti potniki v tej povestici! Kolikokrat smo trdi, brezčutni ali celo sirovi, samo radi tega, ker si domišljujemo, da je bila naša u-dobnost motena, ker je prišel nam kdo preblizu, da je naša čast zadetaž zato smatramo, da moramo zavzeti odločno stališče proti temu in onemu, kar se nam je neljubega storilo! Kako redkokdaj se potrudijo ljudje, da bi se postavili na drugo stališče, predno potegnejo okoli sebe plotove, zidove ali bodečo žico, čeprav se jih v resnici ni napadlo. Redki so ljudje, ki bi se v občevanju z drugimi vprašali: "Kaj bi sedaj jaz lahko storil? Kakšno dobroto bi ti sedaj lahko skazal? S čem bi ti sedaj lahko napravil veselje?" — Pogosto naletimo na ljudi, ki z mrkim pogledom stavijo na soseda tiho vprašanje: "Kak šen si ti proti meni? Kaj naj od tebe pričakujem? Kako boš shajal z menoj?" — In zelo, zelo redki so ljudje, ki raje pravijo: "Kako te naj razumem? Kako riaj ravnam s teboj? Kaj naj storim, da te ne užalim?" S tem ni rečeno, da se moramo z najobzirnejšim strahom varovati, da ja ne bi spraviji kake sence na čelo kakega človeka; to se mnogokrat ne da zabraniti. Nek pregovor celo pravi, da brezobzirnost v gotovih časih upli-va osvežujoče kakor kaka nevihta. A to velja končno le tedaj, če temelji brezobzirnost na odkritosrčni, resnični ljubezni, ki ne išče maščevanja ali o-sebnih koristi, ne samoljubja. Brezobzirnosti pa ljudem niti ni treba povzdigovati. Ona jim že nekako leži v krvi, ki tako rada vskipi v glavo, če v srcu nima več dovolj prostora, ker se je temu srcu storila krivica. In potem vre in buči kri po žilah, zatem-ni jasni pogled oči, skrči dobrosrčno roko ali pa jo iztegne na mah. In kar se potem govori ali stori, je skoro vedno nesreča. Vzgojevati se moramo, sami vzgojevati, da tiste dobrote, ki je vse drugo, samo slabost ue, do iste dobrote, ki se ne odpove nobeni pravici, ki mu pristoja, ki pa tudi noče pobijati in oškodovati pravic drugih. Naše srce ima tajne sobice: sobico hudobije moramo močno zatvoriti in zapečati z znamenjem križa, ki odganja vse hudobne in zle sile. Vzgoja k obzirnosti pomenja pri mladini zatiranje surovosti, ki se pri mladeničih javlja v medsebojmh prepirih in pretepih, pri dekletih pa v ne-spoštljivosti do staršev in v odurnosti do bližnjikov. Pomenja pospeševanje, prave, odkritosrčne ljubezni do bližnjega prešinjene olike, ki zameta vsako nedostojno in žaljivo besedo. Pomenja gojitev prave krščanske složno-sti v mladinskih društvih. Obzirnost, olika in sloga so tri krščanske sestrice. — "Naš Dom". Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, G Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, H Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A^W t Brooklyn, N. Y. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavljk: "Zveza Katoliških Slovencer". " Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. premagljiv način, kjer bi se združila resna samobrana z vitežko pomočjo do nasprotnika. Toda ta način v mednarodnih vprašanjih ni bil še niti resno uvaževan. Radi tega je vsaka vojska odpad od Kristusa, četudi ne moremo natanko povedati, kje, kako in kedaj so posamezniki kot sokrivci pri tem vdeleženi. Tudi sv. Oče Benedikt XV. je rekel že v svoji okrožnici z dne 1. novembra 1915: "Resnično, saj so tudi druga pota in sredstva, da se zopet uveljavijo pravice, ki so bile na katerekoli način kršene"! — "Dolenjske Novice". VOJSKA — POJAV NEKRŠČAN-SKEGA MIŠLJENJA. Znani učenjak jn sloveči vzgojcslov-ni pisatelj F. W. Foerster, vseučiliški profesor v Monakovem na Bavarskem izraža svojo sodbo glede vojske ta-ko-le: Če bi Lili mi kristjani, bi vojske ne moglo biti. V ti zadevi — tu misli na one, ki vojsko toliko hvalijo, kakor da bi povsem odgovarjala duhu krščanske vere — so že marsikateri prav nekr-ščansko govorili, ki jih imajo drugače za glavne zastopnike krščanstva in nebeška resnica je prav čudno bila pomešana s časno koristjo in človeškim razdraženjem. V resnici, Kristus stoji proti vojski in nad vojsko. Kdor to resnico prikriva, ta ubija ono vsem tako globoko vtisneno kulturno zavest vesti, ki nas neprenehoma poziva, naj preprečimo vojskine strasti, ki nam nikdar ne daja miru ob vprašanju: Smo li vedno tako delali, govorili, pisali, da smo drugim narodom dajali opore in pomoči proti njih slabim strastem?.. . Kristus nam ne prepoveduje brambe v sili, o tem z nami niti ne razpravlja. Toda z ravno prej omenjenim vprašanjem vesti nam odkriva vse svoje stališče napram vojski, tudi taki, ki nam je vsiljena. Prav natanko vemo mi vsi: če bi bili kristjani, bi vojske ne moglo biti; in radi tega bi se vendar ne morali odpovedati svoji zemlji. Saj čitamo: "Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli." Imamo gotovo ne- Zapuščeno mesto. V Northbrook Society-ski družbi je predaval kapitan Charles Rolleston o velikem južnoindijskem mestu Vijia-nagar, katero si je na svojih potovanjih po širnih Dekhanskih planjavah ogledal. Kapitan v svojem zanimivem predavanju omenja, da je mesto brez vsakega človeškega bitja, da skačejo skozi vrata in okna mestnih palač mnogoštevilne opice. To mesto je bila nekdaj stolica indijskega cesarstva, ki je obsegalo približno dve tretjini sedanjega angleško-indijskega po sestva. Nekdaj je bilo to mesto sveto mesto, zabavišče in središče velikega prometa; bilo je nekako središče hin-dostanskih učenjakov in toliko zakladov je bilo v njegovem ozidju nakopičenih, da se sprva ne bi niti verjelo poročilom domačinov, ko ne bi mesto obiskali mnogoštevilni evropski raz- iskovalci. Med temi je bil tudi nek' italijanski učenjak z imenom Barthan-na, ki je okrog leta 1503 opisal to mesto, kot jako vabljivo. Mesto je ime" lo krasno lego s slikovito okolico; podnebje milo, dežela polna bogatih zakladov z obširno trgovino — PraV1 zemski raj. Soc. življenje je bilo na višku kulture, ker so obstajale po P0' ročilih šole. Zenstvo je bilo jako iz" obraženo, zavzemalo je celo učiteljska in profesorska mesta. Ko pa so Prl' drli v deželo s svojimi krivimi sablja' mi Mohamedanci, je bilo mesto in nje-gova okolica popolnoma opustošena-Kri je tekla po mestnih templjih i" svetiščih in jih onečastila. Domačin' so bili trdno uverjeni, da visi nad ®e' stom božje prekletstvo in trumoma s" zapuščali njihove nekdanje domove. Vij S! JRu; fct, Up: Preveč zdravil. r ' i»*d Jo Ča Mnogi ljudje trpijo vsled preveč zdravil. Da si olajšajo bolečine, t«1* vajo lek za lekoin, si vbrizgavajo zdravila in bolezen se jim naglo hujša-Najboljša pomoč je, ustaviti vse in uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo očis" čreva, ne da bi jih oslabilo, deluje k0' /i. lajšalo v drobu, pospešuje slast, P°°* pira prebavo in krepi telo. Zelo ristno je pri zapeki, omotičnosti, raz* dražljivosti, nespečnosti, slabosti itd-Cena $1.00. Joseph Triner, Mfg. Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. — Adv. SO1 I YOLITYEI Prihodnji torek bodo velike volitve. Na ta dan odloči ljudstvo — možje in žene — aH naj ostane še nadalje mir in blagostanje, ali p^Mpj se cela stvar premeni. Odločilo se bo, ali gospodari ljudstvo in njegov zastopnik — predsednik, ali pa gospodari in vlada nevidna moč in želeZ' na roka kapitalizma. Prihodnji torek se odloči za bodoče štiri leta, ali se imamo ravnati po odlokih predsednika in vlade, ali pa se moramo vsi z vlado in prednikom vred pokoravati denarnim baronom, kot so: Rockefeller, Morgan; Vanderbilt, Haverster Trust in drugi, ki so na milijone dolarjev dali republikanski stranki, da si na eden ali drug način kupi glasove. Prihodnji torek se odloči, ali naj ima glavno besedo pri vladnih krogih vročekrvni Roosevelt, ki grozi z vojsko, ali pa naj ostane vlada V rokah treznomislečega moža, ki se ne vkloni nobenemu pritisku temveč gleda za ohr-efnitev miru in blagostanja. Prihodnji torek boste odločili, ali hočete poslati svoje sinove, soproge in očete v vojsko, ali pa hočete, da ostane tako kot je sedaj. Spomnite se poročil iz Evrope o potokih krvi mož in solz ter tuge vdov in sirot predno oddate svoj glas. Za nadaljevanje miru in blagostanja v Ameriki in za mnoge druge koristi deže'e in ljudstva, naj odda vsak mož in žena svoj oglas za sedanjega slavnega predsednika Združenih držav, ki je mož jeklenega zna" čaja, poštenega namena, in ki jc ob vsaki priliki zadnjih treh let svoje vlade, pokazal, da je v resnici dovolj velik mož na svojem mestu in Je eden največjih predsednikov, ter se meri z Lincolnom in Washingtononi- Woodrow Wilson t je zaslužil z trudapol.nim delom v uradu, da mu odda svoj glas vsa mož in žena, komur je inir in blagostanje ljudstva pri srcu. Ne dajte se pregovoriti nobenemu, ki vas nagovarja, da volite za katerega drugega kandidata. Zakaj bi glasovali za drugega, če je predse"* nik Wilson dovolj dober in zmožen, da ohrani v deželi mir in red. G'aV na stvar je mir. Če vlada v deželi mir bo tudi blagostanje. In Wi's°n je nekako jamstvo za mir in blagostanje. Možje in žene! Zdaj imate priliko izraziti svoje mnenje ot) volit*'1. Ko bo volitev gotova, bo vse zastonj tugovati, če nastopijo nesreče. Kakor je vreden dober delavec, da ga gospodar pohvali, tako je PraV! da skažemo svoje zaupanje Wilsonu, ki je storil več koristnega, kot v drugi predsedniki od Lincolna do danes. Da glasujete za Wilsona, naredite križ v krožku pred besedo mocratic Ticket" na vrhu balote. ga Hi L % člai D. sej« se Vsa kri [To čla «al ( Ve; Po< Pri Pri no n0. Do 4tt sar Po; '-iti kl( Pri JU m tr« Va Vd lit or da plača za mesec november k yan(ic; izdat t°rt'} 'oliko Vsak član(iCa) 30c naklade, da se po- «sat ,j Mejo i2(]atl{j za delegatove stroške č!°rej- to''ko v vednost, da bode vsak nakl vedel(a)> zakaJ 'ma Pečati v ^^nem naznanjam tudi vsem Slojem v La Salle in bližnji okolici, Pri ° on'm> k' n'so ®e nikJer "obenem društvu zavarovani, da ^stopij0 v to naše katoliško-napred- fto^štvo pred novim letom, kajti po jj em letu se bode povišalo pristop. °sedaj smo imeli prost pristop k tostvn • •• i • , - , s "> •— izvzemsi da se je plačalo 10 $1 Družbi na glavni urad. po novem Letu se bode pa to sPr( Post; eiT>enilo. Torej vsi tisti, ki žele *in na®eSa društva sv. Dru- k]^ ^teV' store t0 lahko sedaj, do-Pr v, JC Prost pristop, ter si s tem jaki ite velike stroške. — Torej ro-Pozor! časa za to priliko je le ie dva meseca! 8am0 društvo potrebno vsakemu U> s'cer prepotrebno, to ve trcb Slovenec. Zakaj je po- var l) Zato uJe » ker v društvu se človek za- *a slučaj bolezni in nesreče. Vd0 ,. "bogih slovenskih sirot in " Plakalo v obupnem stanju dan litj ^c.m širom Amerike: toda zahvaliti lma^0' ('a niso v tak'h položajih, 0rga . Ie — našim slov. podpornim ^obr '2aCijam- k' 80 ustanovljene v te T0° ,elne namene, lika i J v tem spoznamo, da kako ve-Vsake? 'n potreba je društvo za Pa se človeka na svetu. Posebno Za Po v»v .Ilas uboge Slovence, ki smo lavc^ i^j'1' Sk°rai sploh sami ubogi de-s sv0j- .Se ko>naj pošteno preživljamo ' Vsakru Ba uK°al v marsikaterem Uri ' kic sc vse to dobi? Edino društvcn»l» predavanjih in Dili 0^trlvani'l>- Namesto da bi se ri-s;' 1>rostent času po raznih bezni-'.Pametni ljudje razvedrivajo svoj j <'<^tvenih sejah, kjer se človek o ?rsko duševno izobrazuje. 'ej društvo ima tudi v tem oziru e*'k pomen. LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." Kepenikijada v vojnem času. "Luxeri'burger Post" poroča: Neki individij si je v Trstu preskrbel podčastniško uniformo; potem je v Lu-xenburgu najel avtomobil in se peljal v Belg. Luxenburg. Tu je z grožnjami izsilil 30 tisoč frankov vojnega davka, se nato vrnil v Luxenburg in plačal šoferju 300 mark. Temu se je pa cela reč zdela sumljiva in je dal sleparja aretirati. Brezkoristno mučenje. Revmatizem in nevralgija povzročata v teh mesecih mučne bolečine samo tistim bolnikom, ki ne rabijo Triner's Linimenta. Odklanjajte cene poma-redbe, ker vam donese varno olajšbo samo Triner's Liniment. Cena 25 in 50c v lekarnah, 35 in 60c po pošti. — Ta letni čas prinaša tudi prehlade, kašlje, bolna grla in naduho, za kar je Triner's Cough Sedative brezprimeren. Cena ista. Joseph Triner, Mfg. Chemist, 1333-1339 So. Asland ave., Chicago. — Adv. VOLITE ZOPER "TRETJI TERMIN". Podpisani sem bil nominiran od demokratske stranke v Will County za kandidaturo za okrožnega klerka. Jaz nisem iskal nominacije, a ker sem nominiran hočem biti tudi izvoljen. Pri republikanski predvolitvi sta kandidirala dva dobra moža: Mr. Wunder in Mr. Schluntz, zoper Mr. L. Piepenbrink, ki je v tem uradu že o-sem let (dva termina), a sta bila poražena in Mr. Piepenbrink je kandidat za TRETJI TERMIN. Ali verujete v tri termine? Ako ne, glasujte za mene in tako se pokažite zoper tri termine v javnih uradih. Saj je dovolj ljudi, ki niso uradniki, a so morda bolj sposobni, ko oni, ki so zdaj v njih, in dva termina naj bo dovolj za vsacega uradnika. Ako je urad dobra stvar, naj se taka stvar malo porazdeli. Ako bom izvoljen, obljubim, da ne bom kandidat za DRUGI termin, ker štiri leta bi bilo za mene dovolj. S. A. BREWSTER. Kača požrla trgovskega potnika. Kača, dolga 6 m, je požrla v Rang-puru v Indiji nekega trgovskega potnika. Pred mestom so našli voz, potnika pa nikjer. Ko so preiskovali o-kolico, so dobili veliko kačo pithon, ki je spala. Ustrelili so jo in iz nje potegnili truplo angleškega potnika. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leof). Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovick. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. ' Iron Mountain, Mich.: Louis Beret. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekao. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini Uprav. "A. S." POTREBUJEM DEKLE ZA LAH- ko hišno Jelo, če zna angleško ali ne. Vprašaj po telefonu Mrs. A. S. Calkins, 106 First Ave., Joliet, 1285-J. k w S3 k Mi w s as s m s m w Bi--m RAZNOTEROSTI. S Tirolskega se poroča: Redko manjka ime te gore na tirolski južni fronti v poročilih našega generalnega štaba, skoraj vsak dan, z malimi izjemami, se vrše Ondi besni boji. Cador-nova poročila so vedela o tej gori povedati prečudne reči, tudi tam se je često imenovalo njeno ime, a zadnji čas se pa italijanski generalni štab očividno zelo skrbno izogiba imenu tega vrha, ki je postal za Italijane usoden. Peppino Garibaldi, ki se tudi že od junija bori s svojimi ljudmi v tem predelu za palmo zmago, je s 'svojimi trobarvnimi zastavicami na vrhovih tudi že zelo potegnil italijanski generalni štab. Italijani imenujejo Col di Lana — Col di sangue t. j. Krvava gora in vojna zgodovina potrjuje to ime. Naši pa so nadeli gori istotako primerno ime: Železna gora. Saj jo je sovražnik potlakal z neštetimi tisoči izstrelkov. Po pravici se tedaj imenuje Col di Lana "gora krvi in železa". Vsak dan, skoraj brez izjeme, se z neizmernimi človeškimi žrtvami ponavljajo italijanski napadi na Col di Koliko prednikov imamo do Kristusovega rojstva? To določiti se zdi na prvi pogled težko, in vendar je čisto priprosto. Starost enega rodu, to je čas, do katerega je očetu rojen moški potomec, računamo poprečno na trideset let. Tedaj odpade na dobo od 1910 do Kristusovega rojstva nekaj več kot 63 rodov. Število naših prednikov torej, vedno računano od očeta do očeta, znaša le 63 mož. — Širokost moža od rame do rame je 75 centimetrov. Če postavimo te naše prednike v vrsto drugega poleg drugega, bi bila ta vrsta dolga okoli 47 metrov. To so čuda inajhne številke. — Cisto drugačne številke pa dobimo, če izračunamo skupno število vseh prednikov do Kristusovega rojstva. Vsak /človelc ima očeta in mater, torej dve osebi kot najbližja prednika. Vsaka teh oseb je imela zopet očeta in mater, to so štiri osebe več. Te so imele zopet očeta in matei", kar znaša 8 oseb več. Ako izračunamo tako skozi vseh 63 rodov Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino ■ I I I II I I I . I .......Ill I I I II! II —«1 —h-POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN -DA DOSPEJO NAŠE DENARNE P0ŠILJATYE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljob vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača deti ar c. k. pošta 100 kroti pošljemo zdaj za $13.50 MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslonite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. Orna žena. Zgodovinska povest. ft ft Priredil Javoran. (Dalje.J) In zopet je obmolknil in nepremično zrl Nigani v obraz. Tedaj pa se mu je zdelo, da se je Nigana zganila, da se je ozrla vanj — strastno in lju-bežnjivo kakor nekdaj in da je začela šepetati z Ustnicami nežno in ljubko kakor včasih mile vrstice: "Ko pridem k mili mamici, vesel pač bodem spet; oj, kmalu kmalu tja dospem, kjer ni več zla ne zmot." In vendar — Nigana se ni ganila, njene poprej rožnordeče ustnice so o-bledele in mirovale. — In zopet se mu je zdelo, da mu je šepetnila rahlo, pa čuvstveno: "Moj ljubi Radko — odpu sti mi, saj te ljubim"; že ji je hotel odgovoriti nežno ljubeče: "Nigana odpuščam ti, odpusti tudi ti meni," pa je zopet spoznal, da se njene ustnice niso odprle, da v njenih očeh ni več življenja — da je mrtva. — In tedaj se ga je polastila neizmerna žalost, srce se mu je trgalo, še enkrat je viknil: "Nigana!" potem pa je zopet naslonil svojo glavo na njena prsa in bridko jokal. — Čez nekaj časa ga je možek dvignil in rahlo odrinil nekoliko stran ter sam prijel ženo za roko. Žila ni več bila, roka je bila že mrzla kot led. Obrnil je truplo, a ni opazil na njem znatnih ran in poškodb. Spoznal je, da je nesrečno ženo omotil dim, ko se je vnel smodnik in da jo je ob razstreli-tvi zračni pritisk vrgel na ruševje, kjer je obležala. Ob padcu si je najbrž zlomila hrbtenico. — Previdno in spoštljivo je možek zopet položil truplo na hrbet, zatisnil osteklenele oči in mrzli roki mrtve žene lahko sklenil na prsi, medtem pa ponavljal napol glasno in goreče: "Gospod, daj ji večni mir in pokoj; \n večna luč naj ji sveti!" — "Mrtva je, Nigana — mrtva, resnično mrtva?" je zopet zarjul mladi mož, planil pokonci in se stokajoče vrgel na truplo svoje nesrečne žene. "Nigana, ljubo, nesrečno dete, saj nisi mogla zato, če si imela tako naravo, tako nemirno življenje!... Ljubi Bog ti bo vse odpusti!, jaz ti tudi odpuščam... vse sem ti že odpustil! — Vedno sem ti bil zvest! Ljubil sem te — iz srca ljubil — Bog ve vse to. — Vem, tudi ti si me ljubila.--A zdaj; ah morala si se ločiti—ločiti brez zadnjega dokaza ljubezni, brez besedice v slovo — brez — ah, ne upam si izreči •— ne morem, Nigana — odpusti, kakor ti odpuščam jaz, ker vem, da te je prenaglila tvoja nemirna narava! — O kruta žena — bleda smrt! oropala si mi srce — zakaj? — zakaj si mi uničila vesele upe? — Ob mrtvih upih naj torej plakam! Da, Nigana, dovoli, da tvoj mrtvi obraz še enkrat porose moje pekoče solze! — Nigana! — Nigana!" I Tako je stokal France in ponovno poljubljal mrzle ustnice svoje nesrečne žene, ki se mu je še po smrti zdela lepa. Možek je čutil s prijateljem; zato mu je pustil,, da je lahko dal duška vsem svojim neizmernim notranjim bolečinam in da je lahko še zadnjikrat nemoteno izkazal svojo ljubezen mrtvi ženi; vedel je namreč, da se bo ravno na ta način najprej pomiril in našel uteho. — Nemo je pokleknil ob njenem truplu, potegnil iz žepa rožni-venec in tiho molil za ciganko; zdaj se jc ozrl na njeno mrtvo obličje in potem je pogledal v obraz Francetu — in svetle solze sočutja so mu zalile obraz. X. V gradu so sc zlasti na pustni torek ves dan na vso moč pripravljali na boj zoper kmetiški punt. Ves dopoldan so •sprejemali visoke goste. Prišel je grof Turn, s svojim spremstvom, dalje me->stni upravnik radovljiški in radovljiški zakupnik. Prihitela sta na turških konjičih mlada dva Lamberga in še več ■drugih plemičev in vitezov. Kra^fio so se lesketali zlati in srebrni šlemi, svetlo nabrušene sablje so se kopale v solnčnih žarkih, po hodnikih so samozavestno rožljale ostroge in po mo-stovžih in dvoranah se je čula nemška, latinska, deloma tudi slovenska govorica. Hartman in njegova gospa Polikse-na sta navdušeno sprejemala mlade viteze, plemenite gospe, bližnje graščake in plemiče. Ves grad je bil pokonci, kakor bi se pripravljala plemenita gospoda za poroko in ne za — boj. Polno dvorišče je bilo hlapcev raznih plemičev, spremljajočih svoje gospode. Ponosno je hodil valpet Fric po hlevu in naročal domačim hlapcem, naj dob/o postrežejo konjem, ker ne bode zastonj. Skoro še mogočnejše se je sukal oskrbnik Damijan okfog veznih vrat ter skrbel za red. Venomer je renčal, zdaj nad deklami, zdaj nad hlapci, ter brez potrebe tekal po stopnicah gor in dol. Stara Maruša, stanovitna grajska dekla, se je jezila proti mladim deklam, da se oskrbnik | brez potrebe suče po stopnicah in po | veži, le da bi obrnil nase večjo pozornost. Toda Damijan se ni menil za zasmehljive besede stare dekle, ki se je z oskrbnikom stavila v isto vrsto, ampak je dalje stanovitno meril svoje korake po veži in stopnicah. Hartman je zapovedal, naj bodo pro ti večeru oboroženi vsi vojaki, da počakajo kmetiške bojevnike ali da sami udarijo nanje; in kakor blisk je šlo njegovo povelje od ust do ust, od glave do glave. Bližala se je šesta ura. Vsi graščinski vojaki so že stali oboroženi na grajskem vrtu in nestrpno pričakovali nadaljnega povelja. Plemenitaši pa so se zbirali v veliki dvorani, ki je imela okna s pogledom na jezero, in se tu posvetovali, kako bi mogli najbolj pa metno pomiriti kmete in zadušiti punt. Hartmana pa ni bilo ne na vrtu in ne v dvorani, marveč je počival v mehki blazini v svoji sobi ter ves v skrbeh za svoj obstanek razmišljal, kako se izide nocojšnja noč in prihodnji dan. Tedaj je pa naenkrat nekdo p®trkal na njegova vrata in v sobo je stopil sel, naznanjajoč, da se je okoli Radovljice utaborila velika turška četa. Z mrzlično hitrostjo se je raznesla grozna novica po vsem gradu. Ko so bili vsled tega že vsi zmedeni in brez pametnega sveta, so naenkrat zaslišali grozen pok; nihče si ni mogel razlagati, kaj naj to pomeni, samo toliko so si mislili, da je gotovo v zvezi s Turki. Nemudoma so razposlali sele po okolici, drugi so pa zastražili grajske prostore; in tako so vsi v strahu pričakovali dneva. Hartman je kakor zmešan in ves obupan nemirno tekal od sobe do sobe. Ko so drugo jutro natanko izvedeli, kaj se je zgodilo, so takoj sklenili zbrati veliko vojsko zoper turške pes-jane. Zato so vsi vitezi in plemiči s svojimi vojaki in hlapci odšli vsak na svoj grad. Ostal je Hartman sam le z mal^m krdelcsm svojih vojakov, zakaj vedel je, da se kmetje, vsi zbegani in prestrašeni in v strahu pred Turki ne bodo tako hitro zopet vzdignili zoper njega. Po oni strašni noči je minilo par dni. Kmetje so se zavedli svojega stališča in se počasi pomirili. Veselili so se sicer, da ni bilo hujšega in tolažili drug drugega, a vsem je bilo vendar hudo, ker niso mogli izvojevati svojih pravic. — Ker so videli, da ni nikake nevarnosti več, so se zopet vi-nili na svoje domove in tudi obupane žene in jokajočo deco so polagoma spravili domov. Nekega popoldne so se zbrali kmetiški veljaki in voditelji punta v gostilni pri Mohorku in ukrepali, kaj storiti v bodočnosti. 'Zakaj smo tako odlašali? Pred tremi leti smo že mislili udariti, pa smo se pripravljali in obotavljali do danes; in zdaj so nam Turki prekrižali račune in nam še skoro vzeli življenje. Pa bogve, kaj še bo," je razmotrival Gra-hek. 'Črna žena ne hodi zastonj," je pripomnil Pušavec, "in zadnje dni so jo menda zopet videli, kako je strašila po Brdih in v okolici. Zdaj nam je jasno, da je naznanjala Turke." "Bodimo pametni, možje," je posegel v pogovor Mohorko. "Kar je, je. Zaenkrat nismo dosegli svojega namena. A zaupajmo v bodočnost. — Za zdaj pa mislim, da je najbolje, da stopimo v grad do Hartmana in mu povemo jasno in odkrito, da smo hoteli doseči samo svoje pravice; v teh časih se ne bo maščeval nad nami, ker nas bo najbrž še potreboval in ker se nas tudi nekoliko boji. Zaenkrat se mu moramo seveda podvreči, nikakor pa ne, da bi ga prosili odpuščanja ali kaj podobnega. Sam sem pripravljen govoriti v imenu vseh." Mohorkov nasvet je obveljal in naslednji dan so že korakali zastopniki kmetov proti gradu. Pri vratih jih je nečloveško nahrulil Fric in vihtel bič proti njim. Šel jih je naznanit gospodu. Hartman je brez moči; zato se jih ni upal odgnati, ampak jim je dovolil vstopiti. In zdaj so si zrli v oči kmetje in gospoda v grajski dvorani, namesto v boju. Po daljšem pogajanju in deloma tudi prepiru je začel vpraševati valpet Fric v Harmanovem imenu: "Ali prisegate zvestobo in vdanost do smrti našemu presvetljcnm vladarju?" "Prisegamo," je odgovoril v imenu vseh navzočih Mohorko. "Ali prisegate vdanost našemu škofu, vladarju briksenske škofije in lastniku Blejskega gradu?" "Prisegamo," je odgovoril Mohorko. "Ali prisegate na stare pravice brik-senskega škofa in na pravice gospodov Krajskih?" je nadalje vprašal Fric. Mohorko je nekaj časa molčal. Mislil si je: ko bi briksenski škof .vedel, kakšne pravice si lasti Hartman, bi slednjega že zdavnej ne bilo na Blejskem gradu. Isto so mislili i drugi in krčevito tiščali pesti od jeze. — Mohorko je nekaj časa premišljeval in nato odgovoril. "Prisegamo." "Ali nam obljubite, da se ne bodete več vezali v razne zveze zopet graščake in plemiče?" je zoper vprašal Fric. Tedaj pa je Mohorku zastala beseda. Bil je v zadregi. Čez nekaj časa je odgovoril premišljeno: "Vsakemu svoje; kmetom, kar se jim spodojsi, gospodi, kar ji gre po pravici." Obrazi navzočih so se razjasnili, Hartmanu se je potemnil. — Valpet je bil v vidni zadregi, a hitro je zopet nadaljeval: "Torej v tem še niste na jasnem. Vprašam vas pa, ali se podvržete sklepom komisarjev, cesarskih in pa škofovih, ki so ta teden razposlani po vseh deželah, da poslušajo pritožbe kmetov ter končno sklenejo, kar je pravica in resnica?" "Se podvržemo," je odgovoril Mo; horko. Hartman je bil za silo zadovoljen. — Kmetje so odšli veseli, da jih ni doletela hujša kazen za punt, in polni u-panja na boljšo srečo v bodočnosti. Kakor povsod, tako je tudi na Brdih polagoma zavladalo prejšnje veselo življenje. Le v eni hiši ni bilo prave zadovoljnosti in pravega, odkritega veselja — namreč pri Anželju. Zalki, bivši Bregarici, je zadala ona strašna noč na Špiku novo, grenko žalost, tako da jd ni mogel nihče potolažiti. Anželjev hlapec je pripovedoval, da je srečal Kroparskega možka in z njim neznanega vojaka, ki je vsekakor moral poznati 'črno ženo', ali pa je bil z njo še celo v ožji zvezi; in to pripovedovanje je vzbudilo nove dvome in sumnje v srcu uboge žene. Ponovno je moral hlapec opisati nesrečni ženi zunanje poteze in obnaša nje, da celo glas onega vpjaka; in tako je Zalka slednjič prišla do prepričanja, da ta vojak ne more biti nihče drugi kakor njen mož, France. Da 'črna že na' ni bil duh, marveč da se je pod to krinko skrivala živa žena z mesom in krvjo, o tem ni nihče več dvomil, kdor je le slišal, kaj je pripovedoval hlapec. Raznesla se je tudi govorica, da sta v oni strašni noči, ko se je pod Špikom razletel 'mrtvaški mostič', dva moža nekoga pokopala v Bodešičali na pokopališču ob cerkvici sv. Vida; mrlič je bil zavit v belo platno. Eden izmed pogrebcev je imel dolgo, črno brado, v drugem so pa spoznali Kroparskega možka. Ko sta zagrebala mrliča, je bradati mož tako jokal, da so njegov glas razločno slišali daleč naokoli. Anželj je vpraševal na Vse strani, kdo je vse to videl in slišal, toda nihče se ni javil. Samo toliko je vsakdo vedel, da o možku in o bradatem vojaku ni bilo naslednji dan ne duha ne sluha več--- Hudo je zadel Zalko požar, ki je uničil njeno prijazno hišico, a še hujše so jo mučile in ji trgala srce strašna, pa nasprotujoča si čuvstva, slutnje in domnevanja o njenem možu. Često je postajala z ubogim Franc-kom zraven sebe zunaj na Anželje-vem vrtu in gledala brezmiselno tja proti Karavankam, po licih pa so ji rosile svetle solze kakor grenko zasluženi biseri. Potem pa je vzela u-bogo dete v ria:"očje, ga krčevito pritisnila na svoja prsa in tožila: "O ubogi črviček! — Sirota! — Očeta nimaš in kmalu izgubiš še ljubečo mater... Kaj bo potem iz tebe?" "Mamica, zakaj jokate? — Mamica, mene je strah!" je odgovoril Francek, ki je primerno svoji starosti postajal vedno močnejši in čvrstejši; bil je že v petem letu. Vedno bolj je postajal podoben očetu. Zalka mu je često zri la z gorečo nežnostjo cel četrt ure v oči in potem je zopet začela tarnati in jadikovati: "O France, France, zakaj si mi to napravil?--Če bi bil imel do mene le stpti del ljubezni, katero sem jaz vedno nosila do tebe v svojem srcu, pa bi me ne bil nikdar — nikdar mogel zapustiti! O France! — O ubogo dete!' In potem je poljubila otroka na če lo in mu namočila nežna lica s svojimi vročimi solzami. Tako je pogosto tarnala uboga žena, žena, ki bi ji njena mladost morala o-betati še veliko srečo, pa ji je namesto sreče že tako zgodaj vtisnila na čelo znake nesreče in žalosti. Oči so ji često zalivale solze, obraz ji je obledel. Zato so se njeni sorodniki po pravici začeli bati zanjo. — Ko bi se vsaj od kod zopet prikazal Kroparski možek! *Ta bi namreč skoro gotovo vedel kaj povedati o izgubljenem Bregarju. Saj jim je vendar pripovedoval Anželjev hlapec, kako je v oni grozni noči srečal Kroparskega možka in njevo-vega čudnega, vojaškega spremljevalca, ki se je ob pogovoru o "črni ženi" obnašal tako nedoumljivo bolestno^ iz tega so lahko sklepali marsikaj, pa nič gotovega in zanesljivega. — Pa še več: saj je vendar tŠefuljček sam popolno-ma določno izjavil, da natapko pozna "črno ženo", takrat, ko je tako obupno proseče pozval Pušavca in Grahka, naj varujeta Zalko in njeno dete. In ker so vsi vedeli, da je -Francetova u-soda v zvezi i "črno ženo", zato so vsekakor po pravici sklepali, da mora možek vsaj kaj natančnega vedeti o Bregarju, če ni bil nemara njegov (Nadaljevanje na 7. strani.) Ako hočete streho popraviti po z* mm denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle*. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street JOLIET, ILLINOIS. J. C. A&ler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. R. F. KOMPARE »LOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 2ia—9206 Commercial A v*. Telefon: South Chicago 579. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje poiteeieni. Fino pivo, najboljša, vina in smodke. Wm. Ittetzger Ruby and Broadway JOLIET Alpentinktura za moške in žensko lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti ▼ 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpe« Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brasli tinkturo, od samo ene flaSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakorgne ste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75.—Wahči6 Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50e. — Kurjo oci ali bradovice na rokah ali nogah t 3 dneh popolnon^i odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. Če želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z "VVahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnato pego in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa, v znamkah po2cv pismu pošlje. Zavsedrugo piJite po tJenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna 1 osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI ! Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jacksoa Sto. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BL12I «U MUfa a VMtH botef 10 m« n» REVMATIZHtf HR0H0ST1 BOLESTI . KOLKU BOLESTIH . dJENKH NEVR/UJ3JI PRCOTNU OTRPLOSTI IBjK SLABOTNEM 10320 SLABOSTIH t ČLENKU PLJUČNIH IN PRSNIH BOSMl HRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OFRSNB 1 PREHLAJENJU BOLESTIH . LEDJIH BOLESTIH . KRCtf HUDEM KA&JU Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila očistiti in gladiti, ne pozabite n» našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne ® delo garantiramo. /i 1 Oscar J. Stephen Sobe «H ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča j v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro- j ti ognju, nevihti ali drugi po- [ ifi škodbi. (Zavaruje tudi življenje proti j nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar- J jjj sko stroko spadajoča pisanja. g Govori nemško in angleško. JOSIP Spolarich Cor. Hickory & MarbU St.„ Joliet, I1L URAR IN ZLATAR Popravljam vse vrste stenske 01 žepne ure in zlatnino. Vse delo j*®" čim. — Prodajem vse vrste ure in nino, zlasti fine poročne prstane dot"1" te pri meni ceneje, kot kje drugje. NE IZPOSTAVLJAJTE SVOJE Zdravje v Nevarnost! Zdravje je nad bogastvom. Če se dobro ne počutite, ne poskušajte alkoholičnih grenčic, katere več ali manj slabijo kri in odvzamejo življensko moč krvnim celicam. Kri je najdražja tekočina, katera daje življenje. Teče skozi žile in donaša okrepčilo vsaki celici in mrenici v telesu. Istočasno odnaša iz telesa hitro se nabirajoče nepotrebnosti in se bojuje zoper vhajajoče bacile, zato odstranjuje vse kar oslabuje krvne celice in jih dela nesposobne. Le močna krvna telesca so sposobna opravljati to naporno delo. Čisto naravno vino jim ne škoduje, ker "Vino utrjuje sestav živcev in pomaga telesu izvršiti najtežavnejše posle", pravi Dr. Armand Gautier, član French Institute, v listu čitanem pred Academy of Medicine v Parizu. To je vzrok, da jemljite samo Trinerjevo Ameriško Zdravilno a Grenko Vino ■ To nenavadno zdravilo je zmes grenkih korenine, korenov in skorje, posebno velike zdravilne vrednosti, in čistega starega rudečega vina. Je prosto vsakoršnih lekarskih primeskov in strupa. Pornag« prebavljati, okrepčuje organe in pomiri živce. To je pomoč v slučaju i Zabasanosti, napilinjenja, riganja, glavobola, nervoztosti, slatoci krvi, tugovanja, navadne slaboče. in drugih je dobiti v tem leku hitro in zanesljivo pomoč. Zavrnite nevredne ponaredke, ki le denar vni-čujejo! Naš glavni namen, je narediti ta pripravek kar mogoče najboljši, a cena istega, ne glede na višale potrebščin, ostane ista: $1.00 v rseh lekarnah. Sedanja setona vabi razne nedobrodošle goste, kakor revmatizem, in nevralgijo. Ali se jima zn»te zoperstaviti? Najboljši je rabiti TRINERJEV LINIMENT—mazilo, ki je izvrstno zdravilo za otrpel vrat, pretege, natege, otekline in druge take bolezni. Cena 25c in SOe v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. V v^sh slučajih kašlja rabite Triner'a Cough Sedative (zdravilo zoper kašelj), cena 2Se in SOe, P° pošti 35c in 60c. JOSEPH TRINER, -IZDELOVATELJ.= 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Slovansko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH, Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA. LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar m otresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica piSezHr?nnSce m Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljndi v Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 ZA DOBRE CESTE. Naš okraj rabi dobre Zadnjih 15 let smo plačali nad dva milijona dolarjev za ceste, pa zdaj nimamo gladkih cest. Če volite za Bond Issue prih. torek, se bodo sezidale ceste v daljavi 182 milj brez posebnih doklad. Državni davek na avto. bo oskrboval ceste, ko bodo gotove. Joliet plaCa do $19,500.00 vsako leto za pota pa so CESTE VEDNO SLABE.— Nov načrt za ceste bi bil velike koristi za Joliet. Za^kaj bi cestni davek po stari razvadi rezmetavali? Isti denar se lahko porabi po novi metodi za večjo korist , in za stalne trde ceste. Prihodnji torek, ko boste šli na volišče, volite YES za dobre ceste. 1 « I s.« :.»?'., r,- ; . , ' V - (Will County, Illinois) Krvava kosa'." so ponovljali in se navduševali vsi. Maščevanje — smrt — pogin ■— turškim pesjanom!" je odmevalo od ust do ust!---- "Da, maščevanje Turkom!" je ponavljal Kroparski možek, ki je takoj spoznal privržence in ude "Krvave kose" in videl njihov neupogljiv pogum, s katerim gredo v boj, da rešijo svoje brate, katerim še preti turški naval. "Pridružimo se 'Krvavi kosi'!" je nasvetoval možek, "in pojdimo z njo nad Turke. Vedno sem se sicer bal 'Krvave kose' in ji nisem popolnoma zaupal, ker so se mi njeni naklepi zdeli preveč drzni in nepremišljeni; a zdaj veljaj pogum! In tega ima še 'Krvava kosa'; zato z njo nad Turke!" Možkov nasvet je obveljal in ko so se približali oboroženci, so se jim takoj pridružili vsi trije. Tako so korakali bojevniki "krvave kose" polni navdušenja proti Radovljici, da bodo tam izvedeli, kam so se obrnili Turki. Sklenili so namreč, da jim bodo sledili in jih zahrbtno napadli na kakem pripravnem, ozčem kraju. — Zdaj se je oglasil v prvi vrsti krepak in jasen, Štefuljčku še znan, mla-deniški glas: "V boj za svobodo sinov! Dvigni, kosa se krvava, da zašije dan ti nov in še poznih vnukov slava!" In v teh vrsticah je izrazil mladenič toliko navdušenja za boj zoper sovražnike svoje ^ere in pa toliko ljubezni in požrtvovalnosti za svoje brate, da se je vsem podvojil pogum. Zdaj so bile Štefuljčku jasne besede mladeniča, ki mu jih je govoril, ko ga je zadnjič slišal peti isto pesem: pristaš krvave kose se ne sme bati smrti; — zmagati ali umreti; — boriti se do zadnje kapljice krvi. — Zdaj je razumel njegov pogum in srčnost in tudi v njegovem srcu je zažarel pogum, kakor nemara še prej nikoli. — --- V Radovljici so izvedeli, da so vsi Turki odšli proti Dolini. Takoj so ocfhiteli za njimi, da bi jih čim preje došli. In res, ravno pri esenicah, kjer se dolina začne zoževati, so naleteli na zadnje turške straže. Tako je dozorel v srcih voditeljev "krvave kose" sklep, zahrbtno napasti sovražnika, češ, Turki bodo mislili, da imajo za seboj veliko vojsko, in se bodo hoteli postavili v bran ali pa bodo hoteli teči naprej. Mi bomo pa na en ali na drug način lahko pobijali posamezne vrste in tako ugonobili vso turško vojsko. — Kroparskemu možku ta nasvet ni po sebno ugajal; toda tako so sklenili vo ditelji in tako je obveljalo. Že je "krvava kosa" pokosila zadnje turške oddelke, tedaj pa se je obr- nila njihova glavna vojska in se postavila v bran. Krepko in neustrašeno so se borili Blejci, a kljub temu so sovražniki kmalu dobili premoč, tako da je "krvava kosa" prišla v opasen položaj. A slednja vendar ni odnehala; drug za drugim so padali in kmalu jih je bila le še mala kopica: stari puščavnik s Kupljenka, Zemljan oni mladenič, ki je tako navdušeno prepeval in še nekaj drugih. — Sovražniki so jih že obkolili od vseh strani in vsi so mislili, da so že zgubljeni, tedaj je pa naenkrat pridrvil Kroparski možek, ki je bil nekoliko zaostal, z nekoliko oboroženimi vojaki z Mužaklje in je z vso silo navalil na sovražnika. — Zdaj se ie vnel ljut boj. Možek sam je udrihal po Turkih in pobil enega — pet in še več — take moči bi naboglenemu možku nihče ne mogel prisoditi; — že se je preril do smrtno-utrujenih pristašev "kpave kose" in že je zagrabil za roko onega krepkega mladeniča — tedaj pa je njega samega prebodel sovražni meč in — Štefuljček je padel mrtev na tla. In skoro v istem trenutku so obležali še mnogi pristaši "krvave kose". Tako je padel junaške smrti Kroparski možek v boju s Turki pri Jesenicah. Nikdar ni izskal svoje koristi, ampak vedno jc le drugim pomagal, druge reševal, in tako je bila tudi njegova smrt junaško delo za druge. Vsi Blejci so visoko cenili Kropar-skega možka, ker so vedeli, da je bistra glava, ki ve in zna pomagati v vsakem slučaju; ljubili so ga kot svojega očeta; zato ni čuda, da si marsikdo ni mogel misliti in verti, da jih je za vedno zapustil njihov najboljši svetovalec in pomočnik. Zato so se pa tudi razširile razne govorice, da se je možek prikazal zdaj tu zdaj tam, in ljudje so radi verjeli. Posamezni so celo menili, da je bil možek sploh neranljiv in da se mora kmalu zopet prikazati. Toda kakor so hrepeneli po njem in kakor so si ga še želeli — možka vendar ni bilo od nikoder več. Padel je v krvavem boju s Turki pod Mužakljo pri Jesenicah in njegovo srce, ki je tako goreče bilo za Boga, za cesarja, za domovino in za njegove rodne brate, je utihnilo za vedno. — Slava zato njegovemu spominu! — — Tudi o "krvavi kosi" od tega časa naprej ni bilo več sledu. Turki so odšli naprej po Dolini proti Koroškemu in pustili trupla na bojnem polju. Ta so pokopali domačini deloma na pokopališču na Jesenicah, deloma na Koroški Beli; med slednjimi je bil tudi Kroparski možek. Pri njegovem pogrebu je bilo rosno marši kako oko, zlasti je pa jokal ob njego- vem grobu neki avstrijski vojak z dolgo, črno brado. Anželj je izvedel v Radovljici samo dejstvo, da j.e Kroparski možek umrl in da je padla tudi "krvava kosa", brez natančnih podatkov o boju in nesreči; toda tudi to kratko poročilo je le povečalo Bregarici skrbi, strah in bojazen. Ze prej se ji je vcepila v glavo misel — kakor svojčas Štefuljčku —, da se je France najbrž zapisal "krvavi kosi". Zdaj so jo novice, ki jih je prinesel Anželj, v njeni misli le še potrdile in strašno se je mučila uboga žena s slutnjo, da je v boju padel tudi njen mož. Jokaje je prosila brata, naj gre na Jesenice in naj tam poizve kaj natančnega o možu, ki je v oni strašni noči spremljal Kroparskega možka na Špiku. Anželj je šel zopet na pot in zdaj se ni vrnil pol tedna. Domov prišedši je pripovedoval sledeče: Kroparski možek je zadnje dni pred smrtjo veliko občeval z nekim avstrijskim vojakom najemniških čet, ki je nosil dolgo, črno brado in ki je bila vedno zelo pobit in žalosten. Nekoč sta oba nenadoma izginila. Čez štiriindvajset ur sta se pa zopet pokazala; vojak je imel vse objokane oči, možek se je pa držal zelo resno. Opazili s^, kako je krošnjar skušal tolažiti vojaka. Kakor je bilo razvidno, sta morala biti že dalj časa znana in prijatelja; cesto so tudi slišali, da je možek vojaka klical z imenom "France". In ko je možek umrl, je vojak žaloval za njim kakor za svojim očetom. Vojak pa ni padel v boju, ampak se je z nekaterimi drugimi tovariši umaknil nazaj proti Radovljici. Zalka se tudi po tem poročilu ni mogla rešiti skrbi in dvomov. Naj boli cesarski vojak — njen mož — France? Kako in čemu pa je šel k vojakom? — Ni li to vse zmota, prevara —■ napačna sled? Toda vse okoliščine so se tako natanko ujemale — in celo ime. — Ne, Zalka ni mogla več strpeti, hotela je gotovosti, jasnosti. Zato se je napotila sama prori Radovljici in če bo treba, še dalje, da se prepriča o resničnosti ali o ničevnosti svojih slutenj in domnevanj. Na poti jo je spremljal brat — Anželj. (Dalje prih.) Bogata "reva". V šlezijskem Landshutu živi 701etna "reva" Hoerl. Njeno stanovailje je strašno zamazano. Hoerlova je tako zbolela, da so jo oddali v bolnišnico. Ko so pa na ukaz policije čistili njeno stanovanje, so našli, da ima "reva" premoženje 100,000 mark. ceste. GLAVNI ODBOR: * Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:____MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. kpisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. *l»gajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa L porotnika. Uakil Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." 'i ČRNA ŽENA. (Nadaljevanje s 6. strani.) spremljevalec v oni noči Bregar sam. Zato so iskali Štefuljčka in povpraševali po njem na vseh straneh. Pa zastonj; Kroparskega možka niso mogli nikjer izslediti. Nekdo je pravil, da je možek padel v boju s Turki blizu Radovljice, a drugi so to vest zanikali, češ, da so ga videli še pred par dnevi, kako je tekel po skrivni stezici proti Špiku, a da ga ni mogel nihče nagovoriti, ker se mu je preveč mudilo. Zalki ni bilo več prestajati v tako grozni negotovosti; zato je prosila svojega brata, naj stopi v Radovljico k državnemu zastppništvu in naj tam vpraša za tŠefuljčka; tam morajo gotovo vedeti o njem kaj natančnega in gotovega. — Anželj jo je ubogal in šel takoj drugi dan v Radovljico po novice o možku. Vrnil se je še isti dan na večer. Novic je vseskakor prinesel iz Radovljice, a ne takih, ki bi mogle olajšati in lečiti Zalkino srce. Kroparskega inožka res ni bilo več med živimi. Padel je v boju s Turki. To se je zgodilo tako-le: Takoj drugi dan potem, ko sta za-grebla Nigano, sta korakala Štefuljček in Bregar proti Radovljici, da bi videla, kam se mislijo Turki obrniti. Naenkrat jima prihiti nasproti urnih nog tuj vojak. "Pozdravljen, prijatelj," je nagovoril prišlec Franceta in mu kot staremu znancu segel v roko. France je takoj spoznal svojega tovariša v najemniški četi, zato mu je prijateljsko odzdravil in ga vprašal: "Od kod prihajaš sam? Kje si pustil gospoda Andreja in njegovo četo, ki je imela priti za nami?" "Gospod Andrej Grajski je padel pod turškim mečem..." "Andrej — dobri gospod Andrej — mrtev?!" je milo zastokal France. "Da, mrtev je," je nadaljeval prišlec." Na Dolenjskem so našo četo dohiteli Turki in nas deloma razpršili, deloma poklali. Taki veliki moči se nismo mogli uspešno ustavljati. Med nesrečnimi je bil tudi naš poveljnik Andrej. Bog mu bodi milostljiv!" "Bog mu bodi milostljiv," je ponavljal Štefuljček in goreče molil za pokojnikovo dušo. Ko so se še nadalje pogovarjali o neuspehih in nesrečnih dnevih, se jim je bližala po cesti precejšnja tolpa oboroženih mož in mladeničev. "Maščevanje Turkom!" je kričal načelnik množice; "maščevanje! 'Krvava kosa' — dvigni se — Turkom v pogin!" "Turkom v pogin — se dvigni —, J ss- 5 r 6 m m m »! i »i SLUČAJ GOSPODA SRBA. Češko spisal Spectator. i Bi Srb je bil nadkomisar I. razreda. Bil je prvi za predstojnikom. V plačilnem redu mu je sledil nadkomisar II. razreda dr. Schuetz. Prvi po redu za njim pa je bil podkomisar I. razreda dr. Fiala in za njim spet podkomisar II. razreda Eichler. Mesto med tema je bilo izpolnjeno z dobro reje-nim komisarom Jakoubkoiti. Potem je prišel po vrsti koncipijent Ewald in konceptni praktikant dr. Prudil. Ta lestvica, na kateri so stali prvoimeno-vani zgoraj in potem imenovani spodaj, je tvorila slavni urad. Na svetu je že tako urejeno, da vsak skriva v svojem srcu kako željo. Vsak izmed gori navedenih je imel eno občo in eno posebno željo. Obča in vsem skupna želja je izvirala iz pradavnega čustva, katero ima oni, ki stoji v uradu na nižji stopinji proti onemu, ki stoji višje, pravzaprav ni nič drugega, kot nedolžna želia zvedeti datum pogreba onega, ki stoji na uradni lestvici za klin višje. Če kdo hrepeni skozi deset let in še dalje po radostih za eno stopinjo višje stoječega souradnika, ni čudno, da njegovo srce okameni in da se njegov značaj očividno poslab-sa. Njegove želje glede višjih so-uradnikov plavajo vedno okoli kuge, kolere, vojske, raznih epidemij in drugih takih slučajev. Izven te obče želje po avanziranju je imel še vsak posebno željo, ki je mislil, da mu jo bo povišanje izpolnilo. Nadkomisar II. razreda dr. Schuetz je hrepenel po tem, da bi se mogel preseliti z Višovic v Prago in si kupiti novo pohištvo. Podkomisar I. razreda dr. Fiala si ie želel oženiti se s svojo gospodinjo in si nabaviti domačo galerijo slik. Podkomisar II. razreda Eichler Je imel dopadenje nad moderno obleko in želel si je preživeti sezono v Francovi kopelji, ker je čul, da prihajajo tjakaj krasne dame. Komisar Jakoubek je bil ravnokar operiran in si je želel imeti zalogo prjstnili poljskih likerov in bernardinskega psa. Koncipist Ewald si je hotel nabaviti motorcykl za vožnjo od vinohradske vodarne do urada in kupiti lakaste čevlje, in brezplačni praktikant dr. Prudil pa je hrepenel po užitku privoščiti si vožnjo v avtomobilu in večerjati "Pri črnem konju" ravno pfi oni mizi, kjer sedi navadno njegov predstojnik. Samo gospod Srb je krasno caroval nad vso to ničnostjo. Njega je zanimala samo služba. Njegovo življenje je potekalo kot staromeščanska gledališka igra z neštetimi dejanji. Njegova edina strast in obenem upanje njegovih uradnikov je bilo popotovanje v gorathi deželah, plezanje na visoke gore. Leto za letom je odpotoval v alpske dežele in se je čvrsto kot orel po-penjal na strme planinske stene. In vedno se je vračal zdrav in čil in je tako postavljal potrpežljivost svojih uradnikov na vedno bolj krute skušnje. Zdelo se je, da je cepljen proti megli, snežnim plazom in strmoglav-ljenjem s hribov, tako da se je v pisarnah že pripovedovala o njem legenda, da je nesmrten. Nekega dne pa se je odločno pokazalo, da so vse te trditve ničeve. Istega dne se je brala namreč v časopisih dnevna vest: "Včeraj je v da-mickih gorah Užasa padel v globoko brezdno tisoč metrov turist, ki je brez vodnika plezal' po gorah. Njegovo truplo je bilo tako razmesarjeno, da se ni dalo ničesar razločiti. Po večurnem iskanju so našli v njegovi obleki papirje, vsled katerih se je dala določiti identiteta te osebe. Dognalo se je, da je to Srb, namestnik predstojnika X urada v Pragi. Že na gimnaziji je bil znan kot priden dijak, posebno se je odlikoval v lepopisju in zunanji obliki pismenih del. Bil je vzor zvestega u-radnika, ki bi bil gotovo še 50 let zvesto državi služil. Ne zapušča nikake rodbine, marveč samo časten spomin." Cel urad je bil mrzlično razburjen. Žareči pogledi po avanziranju hrepe-nečih uradnikov so pričali proti laž-njivemu sožalju, ki so ga izražale usta. Vendar enkrat! Telesni oistanki ponesrečenca, na katere ni nihče reflektiral, so se pokopali na licu nesreče, in vse je zopet šlo staro pot. V kratkem času je dobil vsak izmed nadepolnih gospodov velik uradni ovitek in v njem imenovalni dekret. Še preje pa jim je davčna oblast predpisala službeno takso. Ker je bila obča zelja sedaj izpolnjena, je hitel vsaka-teri izmed njih izpolniti svojo zasebno željo. Nadkomisar prvega razreda se je preselil iz Višovic na Riegrovo na brežje in si ie naročil pri Krumlov skem pohištvo, kakršno je odgovarjalo njegovemu sedanjemu dostojanstvu. Tudi steklenica posebno mešane "ore-hovke" ni nikoli manjkala v tajnem predalo poleg uradnih aktov. Nadko mjsar drugega razreda, dr. Fiala, je padel ginjen v objem svoje gospodi nje: "Fani, sedaj se poročiva; pokliči otroke!" In par dni pozneje je bila poroka. Podkomisar prvega razreda Eichler si je naročil sedem krasnih modernih telovnikov: prvi je bil siv vtkanimi rdečimi jagodami, drugi in tretji jasno moder z vijoličastimi, ozir. temno črnimi tapetnimi vzorci, četrti je bil zelen s temnimi figovimi peresi, peti snežnobel z rožnatimi in steklenimi krogljicami namesto gumbov, šesti iz temnorujavega baržuna brez gumbov, sedmi rumen kot rumenjak z vezenimi piščanci in mesto gumbov so bili trakovi. Izven tega si je naročil mičen neglige za Francovo kopališče. Komisar Jakoubek si je zadovoljno mel roke in si kupil mlado bernardin-sko pse, kateren*i je dal ime enega izmed malo priljubljenih kolegov iz sosedne pisarne. Kratko in malo, radostno je potekal čas kot na perotih vetra. Sedanji namestnik predstojnika, nad komisar prvega razreda Schuetz, je ravno sedel v udobnem naslonjaču, poleg njega j£ stal naslonjen ob pisalno mizo nadkomisar drugega razreda dr. Fiala, s katerim sta se pogovarjala o uradnih in zasebnih zadevah. Med drugim je dejal nadkomisar prvega razreda ter zvito z očmi mežikal: "Danes je ravno pet tednov, odkar je odšel na dopust ubogi Srb. Tako čil in zdrav. Kar verjeti ne morem. Zdi se mi, kot da bi moral vsak trenotek priti in se javiti v službo, kratko in suhoparno, kot je že pač bila njegova narava. Resnično, kar želel bi si to." Ni se sicer zadušil vsled svoje lastne laži, ali vrata so se odprla in vstopil je gospod — Srb. Lepo rujavo ožgan, z brado od solnca pobeljeno, se je priklonil kratko in suhoparno, kot je bila že njegova narava, ter dejal: "Dober dan, gospodje!" Obadva sta kar skoprnela začudenja. Schuetz je celo zašepetal: "Bog se usmili uboge duše..." Gospod Srb pa je dobrohotno nadaljeval: "Ugibajte, gospoda, kje sem preživel dopust?" Oba gospoda nadkomisarja sta kar lovila sapo. ? ? ? "V Egiptu! He, he, he, to ni slabo, kaj?" "Toda, gospod nadkomisar, vi ste se vendar ponesrečili v gorah," je za-jecljal dr. Fiaia v brezupni zmedenosti. 'Kaaaj?" je vzkliknil začudeno gospod Srb, "prosim, pojasnite mi to natančneje !" Težko dihajoč in jecljajoč je pojasnjeval dr. Fiala potrebno, ko si je med tem Schuetz brisal s čela mrzel pot. Gospod Srb je zagnal meketajoč smeh. "Izborno, odlično, he, he, he!" Ko se je umiril, je pripovedoval gospodoma, ki sta z odprtimi usti poslušala, kako se je dogodil ta slučaj: "Ta-ko-le je bilo. V Chamouniseu sem srečal tujca, ki je prihajal naravnost iz Egipta. Popisoval mi je Egipt v blestečih barvah. Takoj sem se odločil, da potujem tja. Zamenjala sva o-bleke, nakupil sem za pot potrebne predmete in čez tri dni sem bil na širnem morju. Šele pozneje sem opazil, da sem pozabil v imenjani suknji svoje dokumente. Revež se je ponesrečil in je bil mesto mene pokopan. To pa je vendar sitno. Morda pa ni moj prostor že zaseden?" "Da," sta zamrmrala oba z mrtvaškim glasom. "Tako-o-o?" je odgovoril gospod Srb in njegovo lice se je za en meter podaljšalo. Obupna skrb se mu je razlila po duši in skokoma je dirjal k predstojniku. Ta je izjavil, da ni kom-petenten. Hitel je tedaj na nadzorni urad. Tam so krčili ramena. "Pardon, glasom listin ste mrtev. Več oseben pojav tukaj ne more ničesar spremeniti na stvari." Gospod Srb je hodil od urada k u-radu kot blodna zvezda. Spisi so se predložili ministrstvu. Novoavanzirani so med tem obupali. Schuetz je prodal pohištvo za piškav lešnik in se zopet preselil v Višovice v Rusko ulico, dr. Fiala se je dal ločiti od žene, telovniki gospoda Eichlerja so romali k starinarju, gospod Jakou-brek je prekrstil svojega Ijernardinca na ime Srb, gospod Ewald pa je vrnil firmi motorcyKl z izgubo 50 krom V ministrstvu so si pa belili glave vsled tega težkega slučaja. Gospod Srb je sicer poveril svoj slučaj klubom Kramarža in Klofača, toda zJT-man je čakal, da bo zopet poklican v službo, in slednjič je umrl v bedi, gladu in obupu ravno istega dne, ko je akt, ki se je tikal njegovega slučaja, dosegel tisočo polo. Kajti za slučaj Srbov ni bilo nikakega uradnega/kopita. jela njegovim besedam. Drugi dan ji je Kroney zopet dejal, a dekle mu ni verjelo. "Dobro," je rekel Kroney, "imate košček čistega papirja?" — "Nimam." — "Nič hudega; dajte mi tinto in pero." Kroney je izvlekel svojo manšeto iz rokava ter napisal nanjo: "Imenujem za dedinjo vsega svojega imetja gdč. Ilonko Vardyss. Po moji smrti postane lastnica vsega mojega premoženja, mojega pohištva in srebrnine. 1. junij 1911. E. Kroney." Ta nenavadni dokumet je dal Kroney podpisati dvema pričama. Ko je odhajal Kroney iz trgovine, ni mislil, da ga bo kmalu dohitela smrt. Ko se je vračal domov, opazil je, da drvi proti njemu avtomobil. Hotel se mu je ogniti, a se je tako prestrašil, da ga je zadela kap. Ilonka Vardyss ni vedela, da je umrl Kroney, dokler ni dobila uradnega obvestila, da ji je Kroney zapustil 600,000 K. Dva pokojnikova brata pa sta skupno z ostalimi sorodniki vložila ugovor proti bratovi oporoki, češ, da ni veljavna. Sodišče je o stvari razpravljalo, zaslišalo je omenjeni priči ter dognalo, da je bil Kroney pri zdravi pameti. Oporoka je bila proglašena za veljavno. Ilonka Vardyss pa je bila tako veledušna, da je tretjino podedovanega imetja prostovoljno prepustila bratoma pokojnega svojega dobrotnika. s Z A KRATEK ČAS. K !---' »»SHi S S S S S S Sili »K Pravilno ravnal. Sodnik: "Vi ste svojega gospodarja natepli; zakaj ste to storili?" Zatoženec: "Rekel mi je, da sem ce pec, pa sem ga namlatil!" Oporoka na manšeti. Nedavno se je v nekem ogrskem mestu vršila zanimiva sodna razprava zaradi zapuščine. Dva mažarska gospoda sta se zatekla k sodišču, ker jima je neka gospodična, Ilonka Vardyss, odnesla dedščino. Stvar je bila sledeča. Gdspod Kroney, star samec je začel pred časom pogosto posečati neko prodajalno čevljev. Kupoval je čevlje, a ni jih mnogo ogledoval, temveč veliko bolj lepo prodajalko Ilonko Vardyss, s katero se je mnogo razgo-varjal in šalil. Prodajalka mu je ne kega dne pripovedovala, kako ubožno živi in koliko se mora boriti za svoj obstanek. Stari Kroney jo je tolažil, da ji ni treba jadikovati, češ da ji bo itak zapustil vse svoje premoženje. Dekle se mu je nasmejala, ker ni ver- Dobro se je odrezal. Ribničan sloni zraven krošnje suhe robe pri mostu in si ravno tobaka' na-pravlja v pipo. Graščak, ki prijaha na konju, ga vpraša, če je most dober. "I, g'spud žlahtni, jest ga še najsem po-skuesel!" — "Jaz mislim" — pravi graščak, — "če se na njem lahko jaha." — "I, jest najsem še n'kul sjedla najn poluežil." — "No, jaz hočem reči, če ima kakšno iuknjo," — pravi dalje graščak. — "Lueknjo? — I, kajpik, — kako bi šla pa vuoda ^kuezi, če bi ne blu lueknje!" tlej bo njega skrbelo in ti boš lahko spal!" V zadregi. Pivec: "Zdaj pa res ne vem, ali mi je žena rekla, naj pijem dva vrčka in naj bom ob dvanajstih doma, ali naj pijem dvanajst vrčkov in naj bom ob dveh doma!" Zlati časi so proč. "Kako je bilo prijetno nekdaj! Če je bil človek na ves svet jezen, si je v zraku zidal zlate gradove in vse je bilo pozabljeno! Sedaj pa hočejo zrako-plovci tudi zrak imeti prost — in zlati gradovi se jim morajo umakniti. — — O Zeppelin, o Zeppelin!" Slab doktor. "Moj zdravnik ne zna nič! Nedavno sem bil zbolel in dobil hudo mrzlico in žejo! Žejo mi je pregnal, mrzlico imam pa še." Smola. Slikar: "Jaz ne pridem iz smole vun! Če slabo slikam, nič ne prodam, če pa kaj dobrega naredim, mi pa zarubijo!" Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John- Peiric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljie art-so po najnižji ceni? Gotovo) V meinW Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prd» jene klobase in najokusnejše me«* Vse po najnižji ceni Pridite torej f poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežb« » naše geslo. Dober nauk. Na nekem lovu ne daleč od Išelna se je rajni avstrijski nadvojvoda Albreht nekoč vsled silno goste megle nehote ločil od druge lovske družbe in je v divjem skalovju popolnoma zašel, kar pa pri njegovi veliki kratkovidnosti ni bilo nič čudnega. Po dolgem tavanju semintja zadene naposled na mlado kmetico, ki je s težkim tovorom drv na hrbtu korakala v dolino. "Dober dan, žena!" jo nagovori nadvojvoda, "kod pelje pot v Išel?" Žena se nič kaj prijazno ne ozre na vprašalca, ki se ji v premočeni lovski obleki ne zdi posebnega zaupanja vreden. "Lep lovec to!" pravi, "ko se tako malo spoznaš tod. Raje bi ostal doma." Ko pa vidi osupel pogled lovčev, se ji mož smili in mu reče, naj le od daleč gre za njo, da ne bo imela sitnosti, če bi ju srečal kak gozdar. Čez nekaj časa — ravno se je začelo mračiti — žena obstane in počaka lovca. "Veste kaj," pravi, "sramotno je, če tak hrust vidi, kako se uboga žena poti pod težkim bremenom, pa prazen za njo caplja. Na, oprtaj!" Nadvojvoda oprta breme in izpo-četka mu je v veliko zabavo, da nese tctVor. Toda pot se vleče in nadvojvoda je vedno bolj utrujen. Končno zadeneta na .lovsko družbo, ki je silno začudena, ko vidi visokega gospoda hropeti pod takiui bremenom. Kmetico začne skrbeti, ko vidi, s kakim spoštovanjem drugi lovci pozdrav ljajo neznanca in ko sliši, da je to nadvojvoda, prestrašena zakliče: "Jezus Marija! Nadvojvoda! In jaz sem mu naprtila drva! Prosim odpuščanja, visoki gospod; kdo bi mogel vedeti, kdo ste, ko ste tako razdrapani!" Nadvojvoda se zasmeje in z njim vsa lovska družba. "Je že dobro," pravi na to. "Hvaležen sem vam za dober nauk; nič ne škodi, če nadvojvoda ve, kako težko se morate vi ubogi ljudje včasih truditi!" Bolan pivec. Zdravnik: "Torej vse bolečine so proč, le žeja vara je ostala!" Bolnik: "To pa pustimo pri miru t" Skoraj neverjetno. Oče: "Avtomobil pa res hitro vozi! Danes ob deseti uri dopoldne se je moj sin odpeljal in ob štirih popoldne mi že iz Laškega brzojavi, da mu je denar pošel." Dober pomoček. Janez: "Jaz ne vem, kaj čem početi — nobeno noč ne morem spati od same skrbi, ker moram čez dva dni plačati Dobravcu šeststo kron" Jaka: "Jaz Ti dam ta-le svet: Vsta-ni, obleci se, pojdi k Dobravcu in mu reci, da mu dolga ne boš plačal. Po- Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga Hoče kdo točno dobivati... Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite. Antonija Rifel izkušena in diplomirana BABICA 907 N. Hickory St. Joliet Chicago Phone 1617-W Naznanilol Slavnemu slovenskemu in hrvatsk* mu občinstvu v Jolietu naznanjam, di sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins oest, kj« imam največjo zalogo svežega in t« hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gtocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejl« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 111 Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fin«