KATQLJSK CEKKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pobti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za ¿etert leta 1 gl. 20 kr V tiskamici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80kr.,za 14leta90kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej Tečaj XLVII. ---„---x------O t----------*----------- *-----J V Ljubljani, 20. mal. serpana 1894. List 29. Vsemu svetu. (Dalje.) 5. Razkolnikom! In najprej se oziramo polni ljubezni k vshodu, od koder je začetkom prišlo izveličanje za celo zemljo. Zelja in pričakovanje nam namreč vzbujata prijetno upanje, da ne bo več dolgo, ko se bodo v podedovani veri in stari slavi bliščeč vzhodnje cerkve tje povernile, od koder so izšle, in to tembolj, ker se njihova ločitev ni veršila zavoljo prevelikega razločka. Če malo stvari izločimo, smo v ostalem tako soglasni, da jemljemo neredkokrat braneč katoličanstvo spri-čevanja in dokaze iz naukov, navad in obredov vzhodnih kristijanov. Poglavitna točka prepirov je pervenstvo rimskega papeža. Ozro naj se pa v staro dobo in naj si ogledajo, kaj so mislili njihovi predniki in kaj nam je sporočil čas, ki je v najbližji dotiki s staro dobo. Iz tega se namreč da jasno dokazati, da velja Jezusa Kristusa Božja beseda: „Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev1*, o rimskih papežih. In stara doba jih je videla mnogo, ki so bili prav iz vzhodnjih krajev izbrani za papeže, vzlasti Anakleta, Evarista, Aniceta, Elevterija, Cozima, Agatona. Večina izmed njih je zapečatila modro in sveto vladanje vsega kerščanstva s svojo kervjo. Čas, vzrok, začetniki nesrečnega razkola so popolnoma znani. Pred tistim časom, ko je človek ločil, kar je Bog združil, je bilo ime apostoljske stolice sveto, in na vzhodu in na zahodu so v popolnem soglasju brez kakega obotavljanja ubogali rimskega papeža, kot pravnega naslednika sv. Petra in zato namestnika Jezusa Kristusa na zemlji. Opazujmo začetek razkola! — sam Focij je poslal v Kim iz tega vzroka zastopnike v svoji zadevi: papež Nikolaj I pa je poslal, ne da bi bil kdo ugovarjal, svoje legate iz Kima, „naj skerbno preiskujejo zadevo patrijarha Ignacija in naj popolnoma in resnično poročajo o njih apostoljski stoliei", tako da očito poterjuje pervenstvo rimske stolice, o kateri se je takrat prepir začel, vsa zgodovina te stvari. — Konečno je sploh znano, da so pri velikih cerkvenih zborih, namreč pri drugem lijonskem in tlorentinskeni Latinci in Gerki z lahko pridobljeno in jednoglasna oblast rimskih papežev postavili za verski nauk. Navlašč smo se spominjali teh stvari, ker so nekaka vabila, da se vstanovi mir, tembolj, ker opazujemo pri vzhodnjih kristijanih nekako milejše mišljenje o katoličanih, da celo neko dobrohotno nagnjenje do njih. To se je posebno pokazalo, ko so nedavno naše romarje na vzhodnjih krajih s posebnim odlikovanjem in s posebno prijaznostjo sprejemali. Zato „se odpirajo moja usta k Vam1 vsem. ki ste ločeni od katoliške < 'erkve in ki pripadate gerškemu ali kakemu drugemu vzhodnjemu obredu. Zelo si želimo, da vsak za-se premišljujete tisti ljubezni in resnosti polni govor, ki ga je nekdaj govoril Bessarion vašim očetom: ,.Kako se bomo zagovarjali pred Bogom, da smo se ločili od svojih bratov, saj je On, lioteč jih združiti v jeden hlev, prišel z nebes, se včlovečil in bil križan? Kako se bomo branili pri svojih zanamcih? Xe pripuščajmo tega. preljubi očetje! ne imejmo tega mnenja, ne skerbimo tako slaln» za-se in za svoje.u — Premišljujte dobro nase predloge same na sebi in pred Bogom. Ne vodijo nas človeški oziri. marveč božja ljubezen in gorečnost za skupni blagor nas nagibi je, da vam svetujemo spravo in zvezo z rimsko Cerkvijo; pri tem uraevamo vse obsezajočo. popolno zvezo: taka l>i pa še nikakor ne bila ona zveza, ki bi ničesar druzega ne provzročila. negro nekakšno soglasje v verskih naukih in nekaj bratovske ljubezni. Prava zveza med kristijani je tista, kter«» je vstanovitelj svete Cerkve, Jezus Kristus, postavil in hotel in katera biva v jedinosti vere in vodstva. Saj vam tudi ni nobenega vzroka biti v skerbeh. da ne bi mi ali kateri naših naslednikov odvzel kaki cerkvi količkaj vaših pravic. patrijarhalnih privilegijev, obrednih navad. Saj je bilo in bo zmiraj vtemeljeno v namenu in v d lovanju apostoljske stolice po pravici dovoljevati mnogo stvari posebnostim in šegam vsakega naroda. Verb tega se bo pa potem, ko se združite z nami po Božji naredbi pomnožilo dostojanstvo in čast vaših cerkva. Bog naj torej usliši vaše vlastne prošnje: da prenehajo razdori cerkv au (yuitor tu oyicuura rwr íxx/.i^Tioir. In liturg. S. Basiliij in: „Združi razkropljene in pripelji zmotne nazaj in jih zveži s svojo sveto katoliško in apostol j sko cerkvijo1' (To¿v ñ y.oxii'HUH'oí*.' >.7Kii f. rorr ^'/.urtinror,- ¿xurúyw/f xui frvruyor rr¡ úyíu en '.i'.ihtf.r/.i xui Kyocrni.iy.i Exv'un'm. Ib.): tako se torej veruite k tisti jedni in sv. veri, kateri je najstarejša doba nas in vas jednako izročila: katero so nepokvarjeno ohranili vaši očetje in predniki; katero so z bleskom svojih kreposti, z velikostjo svojega duha. z izbornostjo svojih naukov tek-movaje proslavljali Atanazij, Bazilij, Gregor Xazijanski. Janez Krizostom, oba ('¡rila in še več drugih velikih mož, katerih slava pripada kot skupna dedščina v jednaki meri vzhodu in zahodu. (Dalje nasl.) Za III. red. Pridiga pri shodu III. reda. Bog je bil svoje dni izraelsko ljudstvo rešil iz sužnjnsti egiptovske in vodil ga je 40 dolgih let po puščavi. Ondi mu je Gospod dal svoje postave in vravnal je vnanjo službo božjo. Bog je Mojzesu natančno obrisal šotor, in do čerte določil obrede, s kterimi naj se obhaja očitna služba božja. Zapovedal je pa tudi Mojzesu, naj ljudstvo poduči in mu razloži pomen sv. obredov: v II. b. .Mojzesovih namreč veli Bog Mojzesu: „Pokaži ljudstvu šege in red, kako naj Bogu služi.** 18, 20. Toda. preljubi, vsi ti obredi, vsa služba božja st. zakona oila je le predpodoba službe božje novega zakona, pri kteri se ne darujejo več voli in ovni, temveč se ponavlja spomin tiste kervave daritve, ktero je na gori Golgati daroval nebeškemu Očetu sam Božji Sin J. Kristus. Tudi za to daritev, in za vso vnanjo službo božjo je sv. Cerkev, Kristusova namestnica, natančno določila obrede, in sv. Tridenški zbor veli v svoji 22. seji, da naj duhovni ljudstvu kažejo pomen, lepoto in silno važnost očitne božje službe. Kar je tukaj rečeno o daritvi sv. maše, to velja tudi za druge bogoslužne šege. Sv. obredi imajo namen človeka, ki obstoji iz duše in iz telesa, po vidnih znamenjih povzdigniti do nevidnega — božjega. Kristus je ravno zato na svet prišel, in vidno človeško natoro nase vzel, da bi mi po tem, kar vidimo, bili s silo povzdignjeni do nevidnega. (Praef. Nativ.) — Predragi! Važen je za kristjana tudi tisti trenutek, kadar sprejme redovno obleko in se v službo J. Kristusa na poseben način posveti. Sv. Cerkev tedaj ravna prav modro, ker sprejem kristjanov v III. red obdaja s posebnimi in silno pomenljivimi obredi, kteri sprejemance globoko ginejo in ves čas življenja v prijetnem spominu ostanejo. Z božjo pomočjo Vam hočem toraj danes razložiti sprejemne obrede in njihov pomen, in vam podati nektere koristne nauke. 1. Slovesni sprejem kristjanov v III. red naj bi se veršil očitno v cerkvi, vsaj ob dnevih shoda. Tisto potikanje po žagradih naj bi vendar enkrat že jenjalo. Zakaj kdor se sramuje očitno pokazati se tretjerednika, ta naj nikar ne vstopi. Bili so časi, ko so se morale bratovščine in vsa taka blagoslovila skrivati; ali ti časi so minuli hvala Bogu, in cerkveno življenje se sme prosto gibati in širiti. Očiten sprejem naredi na druge mogočen vtis in marsikterega privabi v III. red. — Kadar so tedaj sprejemanci zbrani, pristopi predstojnik v koretlju in stoli, ter najprej prosi Boga blagoslova nad vse pričujoče, da bi bili obvarovani napadov hudobnega duha, in da bi — bodeč po stezi božjih zapovedi — gotovo dosegli večno življenje. Koristno in zveličavno je toraj za vse tretjerednike navzočim biti pri sprejemu novih udov. 2. Nato predstojnik blagoslovi škapulir in pas. Skapulir je redovna spokorna obleka in nas spominja, da moramo v ponižnosti Bogu služiti. S pasom pa si prepasamo ledja. V vsakem človeku namreč tli iskra poželjivosti, ki o priložnosti lahko vsplamti v velik ogenj. Treba je toraj, da to iskro dušimo in ravno k temu nas opominja redovni pas. Pas naj ima tri vozle; znamnje, da se moramo vojskovati zoper tri naj- nevarniše sovražnike svojega zveliča nja, namreč zoper svet, hudobo in zoper lastno meso. Ko je tedaj predstojnik obleko blagoslovil, vzame škapulir in reče sprejemancu: ,,Sleci ti Gospod starega človeka z njegovimi deli, in od-verni tvoje serce od posvetnih lepoti j, ki si se jim odpovedal, ko si sv. kerst prejel. Amen." Glasnik mu da škapulir čez rame in reče: „Obleci ti Gospod novega človeka, ki je po Bogu vstvarjen v pravici in svetosti resnice, Amen.u — Potem mu poda pas in reče: „Opasaj te Gospod s pasom snage in ugasi v tvojem ledji ogenj po-željivosti, da ostane v tebi čednost zderžnosti in čistosti. Amen." Premišljujmo nekoliko pomen teh obredov. Besede, kakor tudi obredi merijo le na to, da bi sprejemanec odložil vse stare razvade in pregreške in oblekel Jezusa Kristusa, namreč duha Jezusa Kristusa, ki je duh ponižnosti. Kaj se pa to pravi: obleči Jezusa Kristusa? To se pravi, postati prijatelj njegovega križa. Že sv. ap. Pavel pravi: „Ne morem biti prijatelj Kristusov, če sem sovražnik njegovega križa." Naš Zveličar je sel po poti križa v svoje veličastvo. Marija, vsi svetniki in mučenci Gospodovi izvolili so si to pot, in po njej so srečno dospeli v nebeško veličastvo. Kristjani današnjih dni pa se silno boje križa. Pa čembolj se ga boje, tembolj jih teži. Vsak si le želi prijetnih dni in malo skerbi, ter časnega blaga v obil-nosti. In ob godovnih dnevih, česa si takrat pred vsem želimo? Sreče in zadovoljnosti. Ali povem vam. predragi, da svet z vsemi svojimi darovi vam ne more dati stanovitne sreče niti popolne zadovoljnosti. Le vdanost v božjo voljo stori človeka srečnega in zadovoljnega. Kdor le to želi, kar Bog hoče, dokler Bog hoče, ta je v resnici srečen. Ce prebiramo življenje svetnikov, o kako moramo občudovati nektere svetnike, ki so imeli gorečo ljubezen do Jezusovega križa. Njim je bil sv. križ vse. Bil je njih moč, njihovo orožje, njihova tolažba, njih upanje, njihova knjiga, iz ktere so se učili spoznavati neskončno ljubezen božjo, iz ktere so se učili dolgo ver.sto sv. čednosti. Ko je sv. Tomaž Akvinski vprašal sv. Bonaventura. od kod vendar jemlje toliko učenost, pokaže mu Bonaventura, le-ta veliki in za vse ljudi in čase prešla vni učenik, Jezusa Kristusa križanega in reče: To je vir, iz kterega zajemam. Odkar je Kristus na Gol-goti postavil sv. križ. vstopila se je neizmerna množica pobožnih duš z Marijo vred pod križ. Tukaj je premišljevala neizmerno morje bridkosti, skozi ktero je morala iti presveta duša Kristusova: učila se je ceniti križ kot nepre- cenljiv božji dar, učila se je ljubiti in z veseljem nositi križ. V 13. stoletji živel je v Parizu neizrečeno imeniten in učen doktor in profesor, po imenu Aleksander Haleški. Ta mož je stopil iz ljubezni do Marije v frančiškanski red. Pa kmalo po svojem pristopu dobil je hude skušnjave, da bi zapustil red. Dolgo časa se je vojskoval zoper nje, in slednjič so ga skoraj premagale. Nekega dnč sklene za terdno, da hoče drugi dan zapustiti red. Ali po noči se mu v spanji prikaže sv. Frančišek, ki se obložen z velikim križem s silno težavo premika naprej. Aleksander mu hoče pomagati, pa sv. Frančišek mu reče z ojstrim glasom: Beži proč. malovredncž: ti ki ne moreš nositi lahkega križa iz suknja, kako mi boš pomožen pri tako težkem križu?! — Aleksander se prebudi, in sramuje se svoje omahljivosti. V tistem trenutku sklene, da hoče stanoviten ostati v redu sv. Frančiška. Predragi! Tčimo se iz tega ljubiti sv. križ. On naj bo naša moč, naša tolažba, naša pot v večno življenje, potem nam bo tudi tamkaj enkrat naše častno znainnje. < Dalje sMi. t Molitev neke matere k Mariji. Pred več leti prišel je neki večer neznan človek k vaškemu župniku blizu Marsilije ter ga prosil, naj ga sprejme v bratovščino Marijinega serca za spreobernjenje grešnikov, ktera je bila v njegovi župniji zelo razširjena. Župnik je rad in z veseljem vstregel njegovi želji. Na vprašanje, kdo da je in od kod da pride, povedal mu je naslednje: „Prečastiti. imate velikega grešnika pred seboj. Jaz sem plemenitega in bogatega rodu ter imam zelo pobožne stariše. Ko sem bil še mlad, sklenil sem prijateljstvo s šolskim tovarišem in ta pahnil me je v nesrečo Akoravno s početka nisem poslušal slabih nasvetov tega prijatelja, postajal sem vendarle od dne do dne mlačnejši; slednjič vbogal sem ga v vsem. Dopolnivši enoindvajseto leto odtegnil sem s»> že skerbi svojih starišev ter zahteval « j njih denara za popotvanja po Laškem. Carigradu in Anvriki. Oče dali so mi denara in odpotoval sem v najv»*čjo žalost svoje matere. Mati so le predobro sprevideli, kolikemu propadu da se bližam, in zatorej vsili so na skrivem v mojo obleko svetinjo Mater»* IV«žj»\ da se vsaj nekoliko odverne preveliko nesrečo: dali so tudi skozi devet dni eno svetilnicu več g.-reti pred Marijinim oltarjem in v dan mojega odhoda pa še sv. mašo opraviti. Dobra, modra mati! Pop..tval sem iz Marsilije v Rim. od ondot čez Neapol v Čari grad. kjer sem dospel 1. avgusta. Vkenal sem se na angleško ladijo. da se popeljem v Ameriko. Oez 30 dni bil sem v Vašingtonu. Kako srečnega sem se tedaj čutil! Tri leta sem že tam živel in menil še dalje ostati. Neki večer pa našel sem. domov se vernivši, svojo sobo popolnoma oropano. Preiskave niso ničesar dognale in prisiljen sein bil domov se * verniti. Ker sem se pa sramoval naznaniti svojim starišem nesrečo in svoje žalostno stanje, stopil sem kot navaden mornar na veliko francosko ladijo. Že smo zagledali suho zemljo, ko neprevidoma nevihta morje tako razburi, da je bila ladija v največji nevarnosti pogina. Ves trud bil je zastonj. V tem trenutku veržem se na kolena in kličem k Mariji, morski Zvezdi, o ktere čudežni pomoči so mi moja dobra mati tolikrat pripovedovali. Ob enem obljubil sem ji, da bom poboljšal svoje življenje. Vpitje in jokanje zagotavljalo mi je, da smo vsi zgubljeni. Ladija se je razbila. Jaz potegnil sem desko k sebi ter se nanjo priterdil, kolikor mi je bilo mogoče. Štiriindvajset ur so me valovi sem ter tje metali; slednjič zagledala me je neka amerikanska ladija, me sprejela in v Marsilijo pripeljala. Sem dospevši, hotel sem svojo obljubo spolniti; vendar sem se premislil ter obljubo v nemar pustil. V mestu srečal sem namreč znanega, zelo slovečega gledališkega igravca. Ta pregovoril me je, da sem začel pisati in sodelovati z igravci. Prečastiti! Imate tedaj igravca pred seboj in spoznate v tem moje splošno nevredno življenje. Vendar pa se hočem tudi jaz poboljšati, hočem svojo Materi Božji storjeno obljubo spolniti. Spovejte me in rešite me večnega pogubljenja." Duhoven spolnil je njegovo željo; tolažil ga je ter odposlal z veseljem v tolažbo njegovi družini. Pozneje zapustil je ta mladeneč svet ter postal izversten redovnik. Marija uslišala je materino molitev ter obudila mertvega sina v življenje. O Marija! Ti nobenega ne zapustiš, ki pri Tebi išče zavetja. (Leo. Ic94. Nr. 21.) Materi Božji. Odkar Bog je svet vstvaril, Ni svetejše je device, Od Marije, majke Božje. Ni mogočnejše kraljice. Ni mogočnejše kraljice Med zemljani. nebeščani, Od Marije, ki jo svojo Mater kličejo kristjani. Oj. imč ti sveto. Mati, Polno ljuba vi. sladkosti! Komu pri imenu sladkem Tem serce se ne vzradosti? Kdo li serčno nje ne ljubi, Ki je njemu mati bila, Zanj skerbela. zanj terpela, Za nebesa ga vzgojila? Poleg matere telesne Mater še imamo eno. In to je nebeška Mati, Ki nas ljubi vse iskreno. Ljubi nas in nas varuje, Vse nas v svojem sercu nosi, Vsakemu pomaga rada, Kdor je le pomoči prosi. Tu na zemlji nas podpira, Nam je v stiskah pomočnica, Tamkaj pa pri svojem Sinu Vsem najboljša priprošnjica. Hvalimo zato Marijo In slavimo njo, kristjani, Zemlja vsa nje slavo pevaj, Slavo poj te nebeščani! Ciriljev. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. Poročilo uršulinskih dekliških šol obsega čez 00 strani. Vvodni spis marljivega g. kate-heta R M e r č u n a obsega kratko prav zanimivo zgodovinsko čertico uršulinskega reda in šolskega djanja v Avstriji. Začetnica reda je bila sv. Angela Meriška, rojena 1. 14 74 v mesticu Dezencano ob Garda jezeru in začetek reda je bil 1. 1530 v Brisiji. Imenujejo se Uršulinke, ker si je bila Angela sv. Uršulo izbrala v pomočnico. Poterdil je red papež Pavel III 1. 1537. Naglo se je razširil ta red. djal bi, po vsem znanem svetu ter tudi po Avstriji in 1. 1702 so uršulinke prišle iz Gorice v Ljubljano, in 1. 1782 iz Gradca v Loko. Dalje popisuje, kodi po Avstriji imajo gospč uršulinke samostane. Pridjana je še lepa pesem o sv. Angeli, od M. Stanislave. Kako močno sposoben za izgojo ženske mladine in koristen je uršulinski samostan vsakemu mestu, kjer koli se nahaja, obilno priča ljubljanski samostan s svojimi mnogimi in izverstnimi dekliškimi šolami, in to od leta do leta na višji stopinji, še zlasti pa letos. Ima namreč polno šolskih učilišč. Poročilo izkazuje: I. Otroški vertec, ki se je priččl 1. 1884 in je imel to leto 52 deklic. II. Vnanjo 8razredno dekliško šolo, ki je naj starejša dekliška šola v Ljubljani, namreč od 1. 1703. Bilo je letos v 8 razredih ob koncu leta 583 učenk, in sicer: Slovenk 558, Nemk 22, 1 Čehinja in 1 Italijanka — vse katoličanke. III. Dalje je: Slovenska dekliška meščanska šola. Ta šola je od ministerstva dovoljena 16. sušca 181)4 ter se bo njen 1. razred pričel 18. sept. 1894, ako Bog d&. Namen te šole je: deklicam, do-veršivšim peti razred ljudske šole podeliti višjo omiko in zlasti pripomoči jim do potrebne izobražbe za učiteljske pripravnice in za strokovne šole. IV. Notranja 8razredna ljudska šola, v kteri se uči verouk, nemško, slovenščina, računstvo, naravoslovje, zgodovina, petje. Učenk je bilo v v 8 razredih 269, Slovenk 201; Nemkinj 18; Italijank 13, Hervatic 7. V samostanu bivajočih 106, v Ljubljani 141, zunaj Ljubljane 22. V. NemškamešČanskašola, ktere 1. razred se prične nastopno šolsko leto 1894/95 in potem bo vsako leto en razred več v vsem 3 razredi. VI. Slovenska višja gospodinjska šola — vstanovila se je 1. 1890 in bilo je ob koncu leta 16 učenk. Podučevalo je več od šolskih oblastev po-terjenih učiteljic pod vodstvom čast. gospč prednice Marije Murgelj. Šolsko leto 1894/95 na vsih uršulinskih dekliških šolah se prične 18. septembra s slovesno sv. mašo k sv. Duhu. Vpisovanje bode 15. in 17. sept V novo meščansko šolo se bodo sprejemale deklice doveršivše 5. razred ljudske šole, v slovensko višjo gospodinjsko šolo pa doveršivše Srazredno ljudsko šolo. 14- ali blizo 14letne deklice; sprejemljo se tudi iz nižjih razredov, ako pri sprejemni poskušnji ska-žejo sposobnost za višji poduk. Gorica Mons. profesor Andrej Marušič, protonotar Nj. Svet., častni kanonik, šolski nadzornik, gimnaz. veronaučni učenik itd. itd. se je po mnogoletnem rodovitnem delu in trudu podal v pokoj in se je nedavno v prav serčnem govoru poslovil od gg. profesorjev in dijakov gornje in spodnje gimnazije. Verli gospod je dobro znan tudi kot slov. pisatelj in vsega spoštovanja vreden prijatelj, kteremu Bog daj doživeti še mnogo let! Razgled po svetu. Dunaj. (V premislek, zlasti mladini.) (Konec) Posebno moram grajati ono veliko napako, ki je vkoreninjena tudi po tako zvanih, boljših hišah; namreč, ne da bi otroke zjutraj zgodaj poklicali k učenju ali delu, jih pa puste spati in lenariti do belega dné! Tukaj se gotovo zlato, katero se brez vsacega truda dá nabirati, pusti ležati na poti. „Zgodnja ura zlata ura." Vprašal sem nekdaj mladeniče, ki so šli v šolo, kjer se jim je zelo slaba godila, kdaj da navadno vstajajo. Odgovor se glasi: Ob sedmih, ali pa še pozneje! — Jaz sem bil pri tem odgovoru zelo osupnjen, uganka, zakaj jim tako huda préde v šoli, je pa bila s tem odgovorom rešena. Vprašam Vas. ali je to odpustljivo? Ali ne vedó stariši in njih namestniki, kako zelo se duh in telo po predolgem spanju zanemarja? O ti nespametna, slepa ljubezen in zanemari j i vost starišev in namestnikov! Kolika škoda in zguba za ubogo Človeštvo! Koliko ran in skáz iz tega! Kako žalostno je, da zdravi dijaki, namesto zgodaj vstati. Bogu čast in hvalo dati, tudi z vdeleženjem sv. maše. ako je mogoče, vsak dan, duh in telo bistriti in najlepši dnevni čas dobro porabiti; pa tako krasno jutro pre-spavajo in zaveržejo od Boga posojene darove! Stariši, ki kaj tacega terpé, ali pa še podpirajo, so krivi nesreče svojih lastnih otrók. Potem pa pravijo: šola je kriva. Jaz pa pravim: to ni res; krivi so sami. ker jih napačno odgojajo! Šola stori in zahteva to, kar mora storiti ali zahtevati. Učeniku je natanko predpisano, koliko tvarine morajo predelati, ter je ne sme niti krajšati niti daljšati. On mora, kakor učenec, svojo dolžnost vestno izpolnovati; sicer pa vem iz svojega lastnega nadštiridesetletnega delovanja v šoli, da so zahteve zmerne in ne pretirane, in da jim more zadostovati učenec, če je le nekoliko nadarjen ter ima dobro voljo in potrebno pridnost in ako učitelj nima kacih hudih muh in svoje lastne pretirane poti. Po tem takem ni zastavljeno, kako učenec vspeva, na šolo, niti na učitelje ali profesorje, zastavljeno je na to, ali učenec svoj čas porabi v prid, ali ne. Ako se dijak razun šolskih predmetov uči n. pr. še klavir, ali več druzega tacega, ali pohaja na koncerte in v družbe, na izlete, daljne sprehode, ali se morda potika po gostilnicah, pri vsem tem pa še jutranje ure prespava; ali ni, vprašam, potem res smešno, da se od tacega dijaka zahteva, naj pride z dobrim spričalom domov? (Zraven tega so dandanes mnogi pravi volkovi na čitanje spotikljivih knjižur in slabovernih ali brez-verskih listov, s čimur najboljši čas potratijo, šolske reči pa zanemarijo! Potem naj pa učeniki takim učencem z lijakom veinosti v glavo vlijajo!) Bodi dosti o tem. neprijetnem šolskem vprašanju, pri katerem. ker sem sam kot profesor najžalostnejše izkušnje doživel, se me vselej, kohkorkrat kaj o tacih napakah slišim ali čutim, velika bolest in žalost polasti. — Pa kaj? Ne le pri mladini, dasiravno tu posebno, se toliko drazega potrati; temuč ta prevelika napaka se kaže tudi v poznejših letih — Mi hočemo pa biti tu kar popolnem odkritoserčni. nočemo videti pezdirja v očesu bližnjega, temveč tudi bruna v lastnem očesu nočemo pregledati, ampak očitno ga pokazati, da ne bodemo časa, odmenjen^ga za molitev, za spodbudno branje, za obiskanje cerkve potratili po nepotrebnem Koliko duševnih in telesnih dobrin bi si lahko pripravili, koliko višjo stopinjo popolnosti v vsem dosegli, ako bi s tako dragim časom bolje gospodarili Ali mar misli vradnik. učitelj, profesor, tergovec. denarni spekultant itd., da on za svoj čas, za vestno spopolnovanje pred svojim Stvarnikom ni odgovoren ? Kolikokrat gledamo le na zložnost. le na svetno višjo vedo, na pridobitev boljše službe itd., ne pa na oblaženje svojega serca, na prihodnjo svojo osodu. na večnost, kar mora vender biti naša perva skerb. ako smo pri zdravi pameti! Koliko pa tudi manj revščine bi bilo na svetu, ako ne bi premnogi tako zapravljivo ravnali s časom! Kako marsikateri, ki bi lahko še delal in se vadil z duhom in s telesom, po dolge ure in poldneve okrog postopa! Kes se ne da tajiti prevelika potrata časa. Koliko je lenuhov, ki ljudi nadlegajo za solde, ktere nasproti potratijo za omotične pijače! Tratenje časa je jedna izmed najbolestnejših dušnih ran. na kterih stoka in boleha človeštvo. Potrata časa je tudi ono. ki tisoče in tisoče ljudi pahne v revščino, ali pa jih zaderžuje. da se ne morejo izkopati iz revščine in pomanjkanja: to je ono, ki jih toliko prižene do skrajnega obupa. Marsikatere bridke izkušnje nam ne bilo treba doživeti, če bi bili v rabi časa previdnejši. Koliko izverstno nadarjenih se v viharju življenja pogubi, ker se v mladosti niso nič učili. Zato naj sklenem te verste z dobrohotečo željo, zlasti mladini: Porabi dragi čas tako dobro, kolikor ti je mogoče! Uči se. prizadevaj si in delaj' Porabi dobro vsako lepo priložnost, posebno pa za učenje jutranje ure, da dosežeš, kar si si namenil. Pri tem pa nikoli ne pozabi, da: -Z Bogom začni vsako delo. In bo dober tek imelo: Z Bogom ga končaj. To te pelje v sveti raj! Prof. Jan. Repič Dunaj. Duhovne vaje za čast. duhovstvo se bodo obhajale v knežje nadškotijskem semenišču od 17. do 21. kimovca. Vodil jih bode Č. P. Albert M. Weiss. O. Pr. Dunaj. Pred nekaj časom povedala je „Danica", kako silno veliko škodo je 7. rožn. naredila toča na Dunaju pri oknih, stekleninah itd. Naj omenimo z nekterimi besedami še druge groze tiste strašno hude ure. Zbirali so se po obnebji. kakor pišejo, rudeči in rumeni oblaki, potem se je nebo grozno zatemnovalo ter je bilo proti sedmi uri zjutraj čisto černo. Zašli- šalo se je zamolklo gromenje. kar vstane silovit vihar s točo in slišalo se je kakor močno streljanje. Sedemnajst minut je terpelo in silo debela toča je gosto pokrila tla. Za točo je nastal grozovit veter. Po več ulicah so derle kar cele reke toče, grabile seboj, kar je prišlo v tok; nasulo se je po nekterih krajih toče več metrov na visoko. Branjevcem je jemala zelenjav. sadje in vse. kar je vihar dosegel. Ljudje so pa grozno prestrašeni bežali. Dva polka vojakov topničarjev je toča zasačila na prostem pri vajah in je strašno nabijala ljudi in konje, ki so se splašili z jezdeci, ki so padali s konj. drugi na topovih vozovih so se dervili čez nje, ter je bilo veliko ranjenih in poškodvanih, nekteri prav zelo hudo. Enako se je godilo vojakom in živini še na drugih krajih. Naj bolje je bilo s iijakarji in konji, ki so se splašili, vozniki z voz padali, enega je kar na vozu ubilo! Po ulicah in kar je nižje in bolj pri tleh, je voda vderla v kleti in druge prostore ter stala več metrov na visoko. Le z velikim trudom so se ljudje reševali, da jih ni kaj potonilo. Tudi cerkve so mnogo terpele in v dveh sta bila poškodvana duhovna med sv. mašo. Hudo je lomilo in klestilo drevje in vsaka reč skoro je bila poškodvala več ali manj. Pod drevesom neke gostilne so se vedrili 3 ljudje, izmed kterih je enega ubilo. Kako grozno je pobijalo stekla, je že zadnjič „Dan - pojasnila, in morali so to tva-rino naročevati iz druzih mčst; že perve dni je dospelo po železnici na Dunaj 3."> vagonov stekla. Naj huje je nevihta razdevala v sredini mesta, manj že po predmestjih in iz mesta ni daleč seglo. Kaj vse je naredil ta strašni vihar, se ne da popisati Kdor le malo prevdari, kaj vse hudega se je slišalo in se sliši z Dunaja, se ne bo čudil tej vodeni Sodomi. Bog se usmili in poboljšaj naše grešne serca! Iz Marija-Zvezde. (Šolsko.) Undotno misijonsko oskerbništvo naznanja svojim prijateljem in dobrotnikom o šolski preskušnji. ktera se je tudi to leto verlo dobro obnesla. Bili so pričujoči: milostni banja-luški škof Marijan, okrožni šolski nadzornik in več druzih gospodov: vsi so opazili, kolik razloček je med dečki v sirotinski napravi in m^d onimi, ki so zunaj. Naprava je imela zdaj ls."> gojencev Zraven izurjenosti v šolskih znanjih .so se učili tudi marsikterih ročnih del. ter je mala razstava r-.čnih izdelkov kar osupnila pričujoče gMSpode Bili so krojaški, čevljarski, kolarski. tkavski in dru.L'i izdelki Posiednjič pristavlja redovni brat in pravi: G..tovo .se bode našel marsikdo, ki bi nn»-l veselje in ljubezen, izreje t"h otr-'-k. kakor si bodi. vdel»*ž»-vati se Kd<-r tedaj res v sebi čuti pokli<- k trapistovskemu življenju, taki naj se zaupljiv» oberne do podpi>ane >em popolnoma ozdravela: torej izrekam najpriserčnej>«> zahvalo Xaši ljubi liospej presv. Serca. sv. Antonu in sv. JožHu. da so mi izprosi» ljubo zdravje. — Ljubljeno in češčeno naj vedno bo presveto >»-r«e Jezusa in Marije! Ivana Ko>. Listek za raznoterosti. Ljubljana, < š o 1 s k o i Poročilo ljubljanska višje gimnazije ima na č^lu obširen spis dr. Jož š^rna: rT"eber člen Oebrauch der Praepositionen bei M. Junia-nus Justinus." — Kerščanski nauk se je učil po 2 uri na teden v vsih razredih, slovenščina po 3 in 2 uri. nemščina po 4 in 3 ure. Učencev je bih» ob koncu leta 6*4. med temi iz Ljubljane 15."». sir-er iz Kranjskega 3S1. Korošcev 11. Primorcev 25. Stajar-cev 43. sicer iz Oslajtanije 2o. iz Translajtanije 7. iz druzih dežel 2. Po jeziku Slovencev 510. Nemcev 124. Italijanov 6. Čehi 3. in 1 Serb. Po veri: katoličanov «¡40. 1 jutr. Gerk. 2 protestanta, in i jud. Po napredku: Odličnjakov >*.« s pervim redom 405. za ponavlj. poskušnjo so: z drugim redom 47; s tretjim 17. Štipendistov 96 je dobilo &909 gld. Šolnine so plačali v 1. tečaju 4550 gld., v drugem 4660 gld. skup 9210 gld Za maturo se jih je oglasilo 42. Zapisovanje za 1. lat šolo bo 16 in 17. sept. poskušnja. Oglasovanje je 17. sept., h sept. se začne šolsko leto s slovesno sv. mašo k sv Duhu Izvestje o c kr nižji gimnaziji ima na čelu dva članka: 1. „Argivska ravnica,- — spisal prof. S Rutar: 2. „0 račji kugi". — spisal prof. Jož Hubad I čencev v vsih štirih razredih je bilo ob koncu šolskega leta 3s*\ in sioer: iz Ljubljane 74: sicer Kranjcev 290. Štajercev 0. Korošca 2. Primorcev 13. iz druzih dežel 3. Po materinščini: Slovencev 3*7. 1 Hervat Po veri vsi katoličani. Po napredku je bilo odličnjakov lepo število: 00. s pervim redom 263. z drugim redom 2*s s trojko 5, popravljanje jih ima 31. šolnino jih je plačalo 1. polletja s4. v 2. polletju «¡7. napol oproščenih je bilo v vsem 10. Popolnem oproščenih je bilo 1. polletja 305, v 2. polovici 317. šolnina je znašala skupaj 312o gld.. sprejemnina pa 3«»I gld.. pa še prispevki za učila 421 gld. Štipendije je vživalo 32 učencev in dobili so skup 245* gld. Šolsko leto 1 >94 95 se prične I*, kim s slovesno sv. mašo k Sv. Duhu v stoljni cerkvi ob loih. Oglaševanje je 16 kimova pri gimnaz. ravnateljstvu z rojstnim listom, šolskim spričevalom zadnjega leta (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z dotičnimi dekreti; ter se plača 2 gld. 10 kr. sprejemščine in 1 gld. 20 kr. za učila itd Sprejemne skušnje (ktere jih namreč niso že doveršdi se pričn<"> 17. kimovca pismeno ob i>ih zjutraj, ustmene popoldne ob 3eh. Dosedanji učenci se oglase pri ravnateljstvu s spričevalom in plačajo 1 gld. 2o kr. Ljubljana. Višja realka je imela v 7 razredih 356 učencev. Po veri je bilo 347 katoličanov. 1 gerško-zedinjenec. 7 protestantov in 1 izraelec. Po maternem jeziku 155 Slovencev. 176 Nemcev. 21 Italijanov. 4 Hervati. Po starosti ima eden 23 let. drugi so mlajši do 9. in 10. leta in potem vmčs Po napredku je bilo odličnjakov 29. s pervim redom 262, z drugim 28. s tretjim 6. k popravljanju dopuščenih 27. ne- izprašani 4. Šolnine so plačali 6470 gld., vpisnine 129 gld., pripomočka k učilom 410 gld., štipendije znašajo 1702 gld. G7 kr. Verouka so se učili po 2 uri na teden, v 3 višjih celo samo po 1 uro; tur-nanja pa tudi po 2 uri, višjih 3 razredih po 1 uro, slovenščine obligatno po 21, nemščine obligatno po 34 ur na teden. Ljubljana. Preteklo sredo ob llih je bil zopet izvoljeni mestni župan g. Peter Grasselli pred deželnim predsednikom opravil svojo prisego. G. Ferdinand Souvan. sin g. tergovca enacega imena, je bil 14. t. m. v Gradcu zvišan za doktorja prava. Ljubljana. Na sv. Ane dan 1 S5 1 je bilo posvečenih v Ljubljani 21 mladih duhovnov, in na sv. Ane dan 1894 so prečast gosp. dekan Andrej Drobnič povabili k sebi v Šmarije malo kardelce svojih še živih sošolcev, da bi ta nepozabljivi spomin nekoliko obnovili, ker to željo so čč. sošolci že večkrat razodevali. Bog daj srečo! Duhovsko posveče7anje bode v soboto doveršeno v naši škofiji s podeljenjem prezbiterata in prično se nove maše. V Loškem potoku bo č. g Fr. Knavs 22. julija obhajal novo mašo. Vesel glas dijaške mize. Naši dijaki so v tolikem številu in tako dobro zveršili šolsko leto, da še no-benkrat ne tako ugodno, in ne moremo dosti hvaležni biti ljubemu Bogu, dobrotnikom in gg. profesorjem. Sv. Ane dan. kakor smo že povedali, bode sv. maša za žive in mertve dobrotnike naših dijakov. Več o napredku dijakov itd. drugi pot, ko bo šolsko leto s koncem julija popolnoma doveršeno. Deležniki dijaške mize na počitnicoh naj grejo doma k sv. maši, Boga hvalijo in molijo za dobrotnike. Pri sv. Gregoriji je 8. t. m. strela omamila več otrčk v cerkvi, enega ubila, enega hudo zdelala. Koroško. Dek. Belak bode oskerboval č. g. Bauer, župnik na Pertni. župnijo Belak pa č. g. kapi. J. v Tiefenbach-u. Za provizorje gredo čč. gg. kaplani: J Riederer v Zemelsberg; A. Sturm v Riže; F. Hilper v Steinbiehl; M. Mazanec v Komat; J. Pajdar v Z\veikirchen. Premeščeni so čč. gg.: J. Brabenec iz Št. Andraža v Kotarče; V. Janku iz Rangerdorfa v Šmihel : F1 Satz iz Št. Vida v Belak. Čast. g. K. Kaponik za kapi. v Št. Vid. Terst. Kako se godi katoličanom v Terstu ?.. „Popolo" piše: „Veste, kdo je imel slovesno in versko božjo službo za sklep šolskega leta?" Evangeliški inštituk. to je protestanški. obiskovan tudi od prav mnogih katoličanov. Protestanška logika. „Unione evangelica14 je protestirala proti novi papeževi encikliki, ki vabi protestante, da naj se vemejo v naročje katoliške Cerkve in za terja, da protestanštvo ne potrebuje nobene druge oblasti razun Lutrove. No, kaj pa poreče nemški cesar V! Pazite na otroke! Zgode se večkrat z njimi velike nesreče. Tako je Hi. t. m. v Ljubljanici utonil petletni Jožef Malavašič z Verhnike. V cerkvi presv. Jezusovega Seroa so 19. t. m. obhajali praznik sv. Vincencija. Sv. mašo so imeli ob polu Hih zjutraj z azistenco prečast. gosp. prošt dr. Ant. Jarc. Stara mati in dete. Dete: Oj mamica stara, povejte mi no: Zakaj so vam lasci tak beli? Mati: Glej. zima življenja o dete je to. Od starosti so osiveli. Dete: Oj mamica stara, povejte zakaj Zgubano je vaše obličje? Mati: Oj dete, ker vžila skerbi sem dokaj Minilo je vse lepotičje. Dete: Oj mamica stara, kako pa je to, Da zmiraj se glava vam trese? Mati: Oj dete, le slušaj: ker trudno teló Že težko, že komaj jo nese. Dete: Oj mamica stara, zakaj so oči Tako vam meglene, pereče? Mati: Oj dete, od solz, ki rosile so mi, Bridkosti, ljubezni goreče. Dete: Zakaj ste o mamica sklonjeni k tlam Tako, kot bi nekaj iskala? Mati: Oj dete, da vidim in bolje spoznam, Kjer v kratkem bom jaz počivala. Dete: Šepečete mamica kaj med seboj, Zdihujete milo boječno? Mati: Jaz molim in prosim si dušni pokoj In zate, — da bilo bi srečno. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo : Neimen, prijatelj 2 gld. — Č. g. župnik A. St. 2 gld. - Č. g. župnik Peter Vartol 10 gld. — Č. g. župnik Štef. Jaklič 5 gld. — M. Kogovšek 1 krono. Zt sv. Dttinstro: Neimen. 2 gld. — Čast. g. Janez Ažman, župnik v Gorjah. 25 gld. Z< sc. Očeta: Neimen. 3 gld. Z, katoK sklad: Č. g. župnik Peter Vartol 10 gld. Za MarijaIIišče: Č. g. župnik Peter Vartol 5 gld. Za afrikanski misijo»: Neimenovan 10 gld. Zi riborij in cerkveno orodj» na Brezjah: Iz Mengša 2 gld. Z t opravo uboinih cerkev: Po čč. gg. Uršulinaricah v Ljubljani 27 gld. 45 kr. — Čč. gg. bogoslovci 7 gld. — Z Vojskega 23 gld — Iz Senožeč 12 gld. — Iz Kamnika po č. g. Muhovic-u 25 gld. 5 kr. — lz Javorji pri Litiji 11 gld. 25 kr. Pogovori. G. L. R. na Savi: Vse vravnano.