mmrnmium TSsJcuhf&t rppii Amil •Zasavski tednik«, glasilo SZDL. Litija, Zagorje, Hrastnik tn Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranja Dekle ob materinem grobu leto XIV. St. 45 TRBOVLJE, 2. NOVEMBRA 1961 CENA 20 DIN Organizirati široko razpravo! Priče smo izredno razvejane mreže organov družbenega In delavskega samoupravljanja. Ob tem Pa lahko ugotavljamo, da tl organi večkrat ne opravljajo svojih nalog zadovoljivo. Ena izmed pomanjkljivosti je tudi ta, da ti organi Pri svojem delu večkrat pozabljajo, da bi morali volivci sami odločati o posameznih zadevata. Zato postaja v zadnjem času vprašanje, kako organizirati široko razpravo mod državljani, vse bolj tehtno, aktualno In izredno važno in velja • tem tudi večkrat razmišljati. Dejstvo je, da razne družbene in politične organizacije čestokrat v ozkem krogu rešujejo določena vprašanja in sprejemajo zaključke, ne da bi pred tem razpravljali z državljani. Neposredna demokracija proizvajalcev in volivcev pa zahtevata, da se čimprej in dosledno spremeni tak način dela. Izgovori pri tem, češ da so volivci nezainteresirani, prav golovo ne drže. Iz dosedanjega dela teh organov tudi izhaja, da bo treba v l dnevne rede sej vodstev družbe- Proslava 20. obletnice vstale v Radeiah se nadaliuie Minulo nedeljo je nastopil moški pevski zbor Svobode iz Radeč v Vrhovem s samostojnim koncertom. Dva takšna koncerta je imel že pred tem v Radečah in Posvet članov sekretariatov OO ZK v Zagorju Občinski kesnite ZK v Zagorju Je sklical v ponedeljek v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorja posvet članov sekretariatov osnovnih organizacij Zveze komunistov. Na posvetu, o katerem bomo obširneje poročali v prihodnji številki, so govorili o oceni letnih konferenc OO ZK in o nalogah novoizvoljenih sekretariatov osnovnih organizacij ter o nekaterih idejnih vprašanjih. (ma) na Dolah piri Litiji. Ta koncert z nekaterimi drugimi prireditvami v tem mesecu sodi v okvir praznovanja 20. obletnice vstaje. To praznovanje, ki se je začelo v septembru, bodo na tak način nadaljevali tudi v novembru. Za ta mesec pripravljajo akademijo člani TVD Partizan, nastopila bo tudi dramska družina radeške papirnice, mladina bo pripravila nastop »Spoznavaj svet in domovino«, pionirji bodo prikazali svoje znanje v prireditvah: »Moj kraj danes« in »Moj kraj jutri«. Posebno pozornost pa bo vzbudila zopet proslava dneva republike, ki jo bo pripravil režiser Janez Pešec v smislu nekakšne kantate, pri čemer bo sodeloval zbor recitatorjev, orkester iz Papirnice in drugi. ** nih in političnih organizacij pripisati tudi novo točko, in sicer to, kako organizirati razprave o določenih problemih in upoštevati, da bo pri tem zagotovljeno kar najširše sodelovanje z vsemi. Pri tem pa velja odpraviti vse predhodne razprave o tem, kaj meni o problemih ta ali oni odbornik iz posameznih vodstev. Politične organizacije, posebno pa še odbori Socialistične zveze, bodo morali v prihodnje pripraviti dosti več razgovorov z državljani o določenih problemih, ki so aktualni in zanimivi za volivce. Skladno s tem pa je treba tudi čimprej najti pot, po kateri se bodo vodstva družbenih in političnih organizacij »približala« državljanom in čimprej najti način kar najkvalitetnejšega posredovanja določenih problemov in stališč državljanom. Ne bi bilo napak, da bi tudi ob- činski ljudski odbori v Zasavja poskrbeli, da bi mogli n. pr. sejam občinskih ljudskih odborov prisostvovati državljani (primeren čas Sej, prostor in primeren način obveščanja državljanov o sklicanju sej). Prav tako bi lahko sveti občinskih ljudskih odborov zasedali v posameznih gospodarskih organizacijah, ustanovah, zavodih, šolah in drugih,, kadar razpravljajo o njihovih problemih. Tako bi bila lahko ustvarjena tudi trdnejša vez med volivci in proizvajalci na eni ter ljudskimi odbori in njihovimi Organi na drugi strani. Sicer bi pa bili tako tudi volivci kar najnepo-3redneje seznanjeni z delom ljudskega odbora, pa tudi samih odbornikov. S tem pa bi odpadla tudi mnoga nepotrebna razpravljanja p teh in onih vprašanjih na račun neobveščanja. (ma) Drobceno dekle z modrimi očmi pride k meni in poltiho vpraša: šf5 »Bi smela iti ie v soboto na materin grob?* Njene besede so bile Sj K tako tihe, skoraj neslišne, da sem v njih bral bojazen ... Otrok in ^5 mati, sem pomislil. Pred meseci so jo zakopali. In dekletce je ig 'JŠ ostalo tako samo. Trenutki odločevanja so tekli. Veter je bobnal S| ?| s suhimi prsti po oknih in pramene žarke svetlobe so hitro zame-el njale sive, grozeče sence, sence ... Ležejo ti na dušo, da bi v hipu jj| moral zapreti oči, kot da si se zbal nečesa težkega in morečega. j§ Zopet jo pogledam: »Smeš, kar pojdiU Olajšano je sedla. Njene || misli so pohitele h grobu. Njen mehak notranji glas se je pogovarjal sg z ljubečo materjo. Kako čudno, da človek v takih trenutkih misli Sjš H le na najsrečnejše dogodke iz preteklosti: mama šiva in se pogovarja p (§ j hčerko o pravkar natiskani pravljici. Nato: mama pride zvečer Šj5 v spalnico, zatemni z roleto sobo, nežno pristopi in poboža otrokov *§ obraz; tako neizmerno srečen je otrok v tistih trenutkih! In še: ^3 mati prinese novo obleko. Rožnata je in kot nalašč zanjo. Dekličine ij oči se iskre z materinimi. Kika kopica sreče, skoraj preveč zvrhano! p p Ne, sanje, ne! Po dekletovem obrazu v šolski klopi polzi debela p biserna solza. Počasi zdrsi na tla ... Iz solza rasto bele krizanteme, ig same velike solze na grobovih. r Stopamo počasi in zagledani v preteklost. Veter še* vedno ^3 ig pihlja. Kot takrat, ko so na planoti zagrebli padle * tovariše. Veje ij| kot tistega sivega dne, ko je mlada mati za vselej odšla in zapustila S| 58 najdražje. . ^ Šjj Grobišča so kot venec jesenskega cvetja. Med cvetjem nemirno ^ § brlijo lučke. Nato še govori, recitacije. Človek poskuša biti ravno- K dušen. Pevci zbrano zapojo ljudsko: »Gozdič je že zelen...» ^ §■ Pesem narave in človeka, njunega sožitja. Da ni tistega prctreslji-vega konca o prijatelju, ki ga nikdar več ne bo! Takrat se v nemi p žalosti orose lica in vse vezi ponovno zažive ob brlečih lučkah. . Mrtvi postajajo živi in pozna jesenska tišina je le sladki, j i? čeprav trpko kramljanje z dragimi. j §s Začudo, glej, koliko mladih obrazov je zbranih na veliki in ■ poslednji njivi življenja! Mala deklica z modrimi očmi je tam. Poleg 35 nje vsi njeni sošolci in vzgojitelji. Res je, vsi se* ne dojemajo resnosti jg dneva, dolga ' tistim, ki že spe pod grudo. Svečano mirni so njihovi p obrazi, pesem je čustveno razgibala njihovo notran jost, jo pozlaht- I §; nila. Misli na vse tiste, ki so s krvjo pisali svobodo, misli na naj- j S dražje znance m sorodnike. Ali ni tak dogodek utrjevanje družin- 1 skih vezi, dogodek, ki na poseben način budi v mladem človeku 1 Sf ljubezen do domovine?! Svečke v polmraku dogorevajo. Množice se mrmraje * razhajajo. ^ Pozen veter zvrtiči v zraku tu in tam list, orumenel in suh, da || zašelesti. List in grpb: čudovita simbioza. Odhajamo! Poslovimo se od mrtvih. Mladini pa* le pove;mo, ^ p kako radi smo jih imeli, kako nepozabni so in, verjemite, besede , | ne bodo zadele v prazno. ^ ^ i KONFERENCA ZA DRUŽBENO UVELJAVLJANJE ŽENA V KOMUNI V ZAGORJU Marsikaj bo treba narediti V petek je bila v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju konferenca za družbeno uveljavljanj« žena v komuni, ki se je je med drugimi udeležila tudi predsednica komisije za družbeno aktivnost žena pri okrajnem odboru SZDL Ljubljana, Tima Tom-le. Poročilo je nanizalo nekaj do- bre obdelanih problemov, ki se pojavljajo v družbenem uveljavljanju žena v Zagorju. Tako govori o uveljavljanju žena v organih družbenega in delavskega samoupravljanja in o zmotnosti mnenj nekaterih, da žene ne spadajo v te organe. Ugotovljeno je bilo, da je bilo na področju zagorske občine doseženo ugodno uporabo gospo-možnosti za oddelkov nekaterih Z RAZŠIRJENEGA POSVETOVANJA KOMISIJ ZA SODELOVANJE Z DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI IN DRUŠTVI Načelo - pomoč po prizadevnosti V sredo, 25. oktobra, je bilo v Trbovljah širše posvetovanje komisij za sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi pri občinskih odborih SZDL Trbovlje, v Zagorju, Hrastniku in Litiji. Razpravljali so o doseženih hšpehih na tem področju, o problematiki posameznih društev in organizacij ter o dosedanji pomoči društvom. Razprava je bila živahna, saj ■o predsedniki občinskih odborov SZDL že prej proučili problematiko društev in družbenih organizacij skupno s komisijami za obdelovanje z družbenimi orgami-**cijami in društvi oziroma z ob- činskimi vodstvi teh organizacij. Poudarek na tem posvetovanju so pa dali vprašanju pomoči društvom. Predstavniki iz vseh štirih zasavskih občin so poudarili, da so v tem pogledu skoraj povsod enake težave. Tako so na primer navedli, da so ponekod dobili le polovico, tretjino ali pa še manj predvidenih sredstev za svojo dejavnost v lanskem letu, ko so predložili proračune občinskim ljudskim odborom. Letos je pa to stanje še slabše. Večina društev je dobila doslej le mini-nimalna sredstva, tako da imajo društva v svoji dejavnosti velike težave. Kljub temu, da je sklad za pomoč društev pregiešen na občinske ljudske odbore, podjetja do teh skladov nč izpolnjujejo svojih obveznosti. Jasno je pa seveda, da društva delujejo skozi vse leto in ne samo zadnji mesec. To se je zlasti zgodilo v zagonski občini, kjer je občanski ljudski odbor sprejel odlok o ustanovitvi sklada za pomoč društvom in organizacijam, v katerega bi morale gospodarske organizacije plačevati 1 promile od svojega bruto dohodka, so pa doslej od predvidenih nekaj nad 6 milijonov dinarjev zbrale samo 1 milijon 400 tisoč dinarjev. In ravno zaradi neizpolnjevanja teh obveznosti se društva in družbene organizacije' bore z velikimi finančnimi težavami. Ugotovili so, da bi morale vse občine sprejeti odlok o ustanovitvi skladov za pomoč društvom in družbenim organizacijam, v katerega naj bi ^podjetja prispevala določen odstotek od svojih bruto dohodkov. Udeleženci posvetovanj so nadalje ugotovili, da društva vključujejo v svoje vrste vse premalo mladine in da bo delo društev, če se bo tako nadaljevalo, začelo nazadovati. Ob zaključku so se formirala tri mnenja, na katerih osnovi se bo okrajna komisija za sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi odločila za najboljšo rešitev tega vprašanja. Poudarjeno je pa bilo, da naj bi se sredstva društvom dodeljevala po njihovi dejavnosti oziroma prizadevanju, sredstva naj bi pa zagotovili občinski ljudski odbori, ki bi morali pri izdelavi zadevnega proračuna postaviti določeno razmerje pri zbiranju in delitvi teh sredstev, da se tako poživi delo društev. ek V soboto seja ObLO Hrastnik V soboto ob sedmi uri bo 6eja občinskega ljudskega odbora v Hrastniku. Razpravljali bodo o sklepih zborov volivcev in sklepali o njihovi izvršitvi. Podano bo poročilo sveta za splošne in notranje zadeve, poročilo sodnika za prekrške in poročilo sveta za varstvo družine. Sklepali bodo o prčdTogu OLO Ljubljana o ustanovitvi medobčinskega zavarovalnega zavoda (DOZ) v Ljubljani, o likvidaciji j Komunalnega gospodarstva Hrastnik, o odloku o varstvu kmetijskih površin in pridelkov, o garancijskih izjavah, o pravilih rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organizacij občine Hrastnik (potrditev), o premoženjsko pravnih zadevah in reševanju pritožb zoper sklepe sveta za socialno varetvo (obravnava samo občinski odbor). To na ločenih sejah, na skupni 6eji obeh zborov pa bodo sklepali o razrešitvi direktorja splošnega gradbenega podjetja Hrastnik in imenovanju novega direktorja. razmerje med zapcslenimi moški- . gamizacija tečajev za mi in ženskami (izvzemši Rudnik tehničnih pripomočkov v rjavega premoga 1318 : 1005). Ob dinjstvu, tekanje vse večjem zaposlovanju žena pa < ustanovitev se porajajo mnogi nerešeni problemi glede pomoči zaposlenim ženam. Zato bi bilo treba vse bolj razmišljati ne le o uporabi strojev v posameznih gospodinjstvih, temveč o organiziranem opravljanju del, ki zdaj obremenjujejo gospodinjstva, v skupnih servisih v okviru stanovanjskih skupnosti (pralnice, šivalnice, šolske kuhinje, obrati družbene prehrane itd.) Ob tem se pa ne sme pozabiti tudi na pomoč pri negi in vzgoji otrok. Ob taki razbremenitvi bodo žene odhajale zadovoljne j še na delo ter verjetno tudi v precej večjem številu sodelovale v raznih družbenih organizacijah in organih samoupravljanja (zdaj je aktivnih v raznih organizacijah le okrog 150 zaposlenih žena ,v organih delavskega samoupravljanja pa je 61 zaposlenih žena, ali vsega komaj 5 odst.). Na konferenci so govorili še o neurejenosti stanovanjskih razmer, o Slabem zdravstvenem stanju (kot posledici neurejenih življenjskih pogojev), o zagotovitvi zadostnih sredstev za kvalitetne sistematske preglede žena in večjem izkoriščanju sposobnosti dispanzerja za žene (ki opravlja že vse preiskave, ki jih delajo na kliniki, vključno rakova obolenja), o vanstvu predšolskh otrok (v te ustanove hodi le okrog 9 odst. vseh predšolskih otrok, starši pa prispevajo za to le od 100 do 200 dinarjev, družba pa tride-kliniki, vključno rakasta obole-setkrat oziroma petnajstkrat več), o nekaterih problemih šolstva itd. Na konferenci so izvolili predsedstvo konference za družbeno uveljavljanje žensk v komuni, ki bo vodilo delo med konferencami, hkrati pa sprejeli vrsto nalog, med katerimi velja omeniti zlasti še nekatere konkretne naloge: ureditev mlečne restavracije, iskanje možnosti za nadaljnjo zaposlitev žena, čimprejšnja ureditev obrata družbene prehrane, or- srednjih šol v Zagorju, organizirano skrb za doraščajočo mladino in za mlade proizvajalce, zagotovitev, da bodo v novih stanovanjskih’ blokih tudi prostori, kjer se bodo lahko zbirali otroci itd. V ponedeljek plenum ObK ZK v Litiji V ponedeljek je bilo v Litiji plenarno zasedanje občinskega komiteja ZK, na katerem so govorili o nalogi in vlogi članov Zveze komunistov pri delu z mladino, poslušali poročilo o analizi že izvršenih letnih konferenc osnovnih organizacij ZK (ki bodo predvideno končane do 10. nov.), obravnavali nekatere kadrovske zadeve in izvolili novega sekretarja občinskega komiteja ZK Litija. — O plenarnem zasedanju bomo obširneje poročali v prihodnji številki. (ma) Pojutrišnjem volitve začasnega sveta kolektiva pri ObLO v Zagorju Poročali smo že bali, da se tudi na občinskem ljudskem odboru v Zagorju pripravljajo na volitve začasnega sveta kolektiva. Zdaj pa so že imeli določen čas razo-bešeno kandidatno listo in pripravili v tem času vse potrebno za izvedbo samih volitev. Te bodo pojutrišnjem, 4. novembra, ko bodo uslužbenci občinskega ljudskega odbora Zagorje izvolili 8 članov kolektiva v začasni svet kolektiva. (ma> Plenarno zasedanje ObO SZDL v Litiji Jutri popoldne bo v Litiji plenarno zasedanje občinskega odbora Socialistične zveze, na katerem bodo razpravljali o devetmesečni realizaciji družbenega načrta hi o problemih gospodarskih organizacij. (ma) kateri v Hrastniku (na seji ljudskega odbora tn zborih volivcev) •1 takole zamišljajo odpravo prašmja v Savski dolini ^ Franc Nebec na obisku v Litiji Prejšnji četrtek Je obiskal Litijo predsednik okrajne kmetijske zbornice Ljubljana Franc Nebec. Skupno s predstavniki političnega in Javnega življenja je razpravljal o problemih kmetijstva, potem pa si je ogledal kmetijsko posestvo KZ Litija I‘ono-vtče-Grmače in kmetijsko zadrugo Dole-Gabrovka. (ma) NAROČAJTE IN KUPUJTE Zasavski TEDNIK OBRAZI — Kot bi treščila strela z jas- g in p štiri učiteljUčmce. V rokah imajo ' ciklostirano glasilo, ki ga izdajajo nega, sem mu odgovorila: 18. mar-| na šoli. Nekaj čas ga prelistavajo, ca! ' Najstarejša ,— vsaj na videz POJ Alfi Dogodilo se ie prvič: Tovarišica učiteljica je napisala ljudski vlogo na občinski ljudski odbor. V tej svoji vlogi, naslovljeni — kot že omenjeno — na občinski ljudski odbor, je v uvodu zapisala DELAVSKEMU SVETU OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA (bilo je še pred razpravami o formiranju in volitvah začasnih svetom delovnih kalckriiro na občinskih ljudskih odborih). In zgodilo sc je drugič: V vlaku od Ljubljane do Litiji, dne 4. oktobra letos. V kupeju sedijo zraven drugih potnikov tudi na med njimi si začne urejevati nohte. f| Druge še kar listajo. Najstarejša 11 konča z urejevanjem nohtov, H spravi pribor. :i — Eh, dosti branja za danes. Se jutri naprej — predlaga ena od kolegic. — Saj resi — Rajši se pomenkujmo, aC ne? — Da ti vidiš, kako se je raz- g burjal, čeprav se mi zdi, da sem a kar prav odgovorila. Ja, kaj pa s še hoče, da mu bom vedela na a pamet toliko teh letnic, dnevov, §j mesecev m let? Kar sam si jih naj = zapomnil Ostale tri so molčale. Tudi dru- j gi sopotniki smo molčali in gle- • dati. In naposled je nehala brbljati tudi ta, zaradi katere se je j Dve čudni zgodbi Prične se pogovor, sprva o vsakdanjih stvareh, nato pa o soli. — Oh, ti ne veš, kako se je danes razburjal stari X. X. (profesorjevega imena oz. priimka ne navajam). Vprašal me je, kdaj je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. razburjal profesor, In ki si je v vlaku tako hitela urejevati nohte.., ZA ZDAJ BREZ KOMENTARJA, ČEPRAV- BI BIL K OBElitA ZGODBAMA POTREBEN PRECEJ DOLG KOMENTAR! (ma) uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiuiiiiiHU ® jM& vol kdajkoli Finansiranje v šolstvu V soboto, 21.oktobra, je bilo v Trbovljah na pobudo občinskega sindikalnega sveta posvetovanje s trboveljskimi prosvetnimi delavci. Posvetovanja so se udeležili ravnatelji šol, predsedniki sindikalnih podružnic ter zastopnik republiškega sindikata prosvetnih delavcev. Glavna tema posvetovanja je bila: izvajanje finansiranja v šolstvu. Na začetku so podali upravitelji šol pregled finančnega poslovanja. Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da bi moral biti pri občinskem ljudskem odboru samo en organ, ki bi revidiral plane šol in ne več kot doslej. To bi bilo pozitivno zato, ker bi ta organ lahko sodeloval v veliko večji meri s posameznimi šolami in temeljito pregledal plan šol, da se v bodoče ne bi dogajalo, da bi kar več organov zmanjševalo predvidene zneske za šolstvo, na koncu POSVET O FINANSIRANJU SOL V HRASTNIKU Uspeh je odvisen od zrelosti kolektivov prosvetnih delavcev Prejšnji torek popoldne se je sestala komisija za prosvetne delavce ObSS ob udeležbi nekaterih predstavnikov občinskih forumov. Razpravljali so o finansiranju šolstva in principih formiranja sredstev pri skladu za šolstvo. Ugotovili so, da nekatere šole porabijo več sredstev, kot pa je bilo predvideno, druge, teh je manj, pa izhajajo z določenimi jim sredstvi, so pa tudi izjeme, kjer porabijo manj, kot pa je zanje predvideno. V splošnem lahko ugotovimo, da so v šolah že navajeni na varčevanje in da gospodarijo z minimalnimi sredstvi, so pa tudi primeri potratnosti. Kot primer je bila navedena Jagnjendca, kjer kljub sklepu sveta za šolstvo pri ObLO niso skrčili pouk iz štirih na dva oddelka, za kar govori premajhno število učencev, Id jih je v oddelku po 12 in le nekaj več. In potreba po varčevanju. Zaradi neupoštevanja sklepa sveta za prosveto, se povečajo stroški s honorarnimi urami za 400 tisoč din osebnih dohodkov v razmerju 60 : 40. Za teh 40 odstotkov gibljivega Razprava o poverjeništvih ObK ZK v Hrastniku Na seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Hrastniku so v petek razpravljali o aktivnosti članov tega foruma in o usmerjanju dela v poverjeništvih ZK. Ob slednjem vprašanju so bila trenutno deljena mišljenja. Sklenili so, da bo sekretariat še podrobneje razpravljal o tem in poročal na naslednji seji komiteja. Razen o tem so govorili o nalogah, ki se nanašajo na naslednje seje komiteja, kjer bodo mod drugim tudi ocenili politično raz-polo enje v občini, analizirali letne konference OO ZK in gospodarjenje v prvih 9 mesecih. or Ni nikogar? Te dni me je usta/vil na cesti starejši moški. Pripovedoval je: — Velkrat me zanese pot proti Izlakam. Čc grem peš, se vselej ustavim tudi ob spomeniku, malo nad .Hudnarjem*. Pred leti je bil spomenik še dokaj redno oskrbovan. Zadnje čase pa je vse slabše: plevela je na pretek, zdaj, ko odpada listje, ie listje kar prekrilo spomenik. Vse kaže, da ni menda nikogar, ki bi imel na skrbi urejanje spomenika in njegove okolice! Zdaj, ob Dnevu mrtvih, nam tako dejstvo ne more biti v ponos. Mar res ni nikogar, ki bi poskrbel, da bi bil spomenik in njegova okolica skozi vse leto urejena tako, kot je potrebno! Tisti, ki so tam padli, zaslužijo vsaj to našo pozornost. O tem bi veljalo razmisliti, ali ne! (ma) PODKRAJ: Potrebujejo trofaznl tok Ker je v Podkraju električna napeljava enofaznega toka, so ustanovili elektrifikacijoki odbor, ki bo poskrbel za trofaznl tok, da bo tudi tukaj mogoče uporabljati močnejše električne stroje. letno, kar je menda vzrok za tako trotiranje pouka na tej šoli. Posebno pozornost je v razpravi vzbudil razgovor o delitvi osebnega dohodka in o izdelovanju pravil šol in pravilnikov delitve osebnega dohodka. Da bi to vprašanje nekoliko proučili, so se zedinili za poskusno trimesečno obdobje na osnovni šoli Ivana Cankarja v Hrastniku, kjer so v ta namen izdelali začasni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Ta pravilnik predvideva razmerje med stalnim in gibljivim delom merju giblji' dela dohodkov je predvidenih 7 kriterijev za ocenjevanje dela. Ta pravilnik bo te dni pregledal šolski odbor in svet za prosveto, ki ga bo tudi moral potrditi. S poskusom bodo začeli 1. novembra tega leta. Pravila šol, ki so osnova za poznejše urejevanje pravilnikov o delitvi dohodka,' na večini šol že pripravljajo. Ker je upravlja>-nje v šolah novost, ki je prebivalstvo ni vajeno, je potrebna odločna akcija predvsem prosvetnih delavcev za pravilno informiranje Javnosti in udeležbo zborov volivcev, organov upravljanju v gospodarskih organizacijah in drugih organov. Predvsem se Je lotil že zdaj te naloge sindikat, ki bo vzpodbujal razpravljanje In ure- jevanje teh vprašanj v vsej občini. Od praevcirih delavcev je pričakovati popolno razumevanje dejstva, da je potrebno zaradi pomanjkanja izkušenj na tem področju zagotoviti osnovna načelna stališča, iz katerih bodo lahko izvirale vse poznejše podrobnosti. Obstaja namreč nevarnost, da bodo prosvetni delavci težili že takoj v začetku za podrobnim in dejstva, da je dosedanji status prosvetnih delavcev tak, da kot uslužbenci niso seznanjeni z načinom finansiranja, zaradi česar šole doslej tudi niso same skrbele za možnosti lastnih dohodkov. Ker ne bo v zvezi s finansiranjem šol nobenih nadaljnjih navodil ali tolmačenj zakona, so na tem posvetovanju sklenili, da bodo razen sindikata skrbeli za to dokončnem oblikovanjem pravil in vprašanje še aktivi komunistov, klubi prosvetnih delavcev, ki jih hrastniška občina ima v Hrastniku in Radečah, in seveda tudi kolektivi šol sami. or pravilnikov, s čemer bi lahko marsikje povzročili napake, ki jih pozneje ne bi mogli več popravljati .Ta bojazen izhaja iz koledarskega leta pa bi bile potrebne dotacije, tako kot je primer letos. Kadrovska sestava je zadovoljiva na vseh šolah, toda opaža se pomanjkanje učiteljev za nekatere predmete, in pa to, da nekateri učitelji, ki poučujejo, nimajo strokovnih izpitov. Opaža pa se prehod nekaterih prosvetnih delavcev iz šolskih zavodov v industrijo. ker fo tam plače tudi za 100 % večje kot na šolah. Ugotovili so, da je potrebno rešiti čimprej politiko strokovnega kadra, da bi res vse šole v občini razpolagale s strokovnim kadrom. Glavna tema razprave pa je bila izvajanje zakona o finansiranju šolstva in izdelava pravilnikov. Zakon o finansiranju šolstva je bil sprejet zato, da bi se problemi šol postavili na ekonomske osnove, ali z drugimi besedami, da bi se v doglednem času finančno stanje izboljšalo. Solo je treba spremeniti v dejansko družbeno službo na zdravi materialni osnovi. Ugotovili so, da šolstvo krepko zaostaja za splošnim družbenim razvojem, po drugi strani „e pa šolstvo edino tisto, ki zagotovi družbi potrebne nove strokovne moči. Ugotovili so, da bi morale izdelati šole pravilnike na osnovi vseh izdatkov in ne samo na osnovi sredstev, ki bi jim jih odobrila občina. Jasno je, da tega ne bo mogoče rešiti takoj v enem letu, in tisto kar občina ne bo mogla dati, se bo moralo zmanjšati. Prav tako bi bilo po-• trebno v primeru, da bi, šole dobi- vale absolutne zneske, določiti do; ločene procente za sklade, ki “ se sorazmerno večali na osnovi večjega narodnega dohodka. sedaj bi bilo potrebno najti Pov* preč je oz. sorazmerje med tdu-atrijskimi in prosvetnimi delavci glede osebnih dohodkov, in poteffl ovrednotiti njihovo delo. Ko bi bilo to delo končano, bi bila naloga družbe, da zagotovi ta sredstva. Ugotovili so tudi, da bremenc šolstvo finančno tudi dijaki 'z Hrastnika in Zagorja, ki obiskujejo bodisi gimnazijo, bodisi ESS; Oba občinska ljudska odbora bi morala za te dijake zagotoviti, določena finančna sredstva v okviru svojega proračuna. Umestno bi bilo, da bi občinski ljudski odbor dal to problematiko na dnevni red bližnjih zborov volivcev, da bi se tako občani seznanili s problematiko šolstva. ek Konference po poverjeništvih Občinski komite ZK v Hrastniku je zadnje dni sodeloval na konferencah poverjeništev ZK-Razpravljali so o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Posebej o kongresu KP Sovjetske zveze. Govorili so tudi o političnih vprašanjih v občini. Na ta način so bali član seznanjeni s konceptom dela in stališča občinskega komiteja. Po posameznih vprašanjih je občinski komite ZK pri' lahko1 pravil tudi razgovore s komunisti in vodstvi sindikata ter mladine v Steklarni, v Radečah, Zidanem m oslu in danes na Rudniku. V Steklarni je sodelovalo na razgovoru .174 članov ZK ki vodstev sindikata ter mladine. Zaradi velikega interesa za l* način informiranja po ObK ZK bodo takšni pogovori po vsej Verjetnosti tud v bodoče rn bodo prešli v stalno obliko dela komiteja- Laž ima kratke noge Dne 24. oktobra je komisija za priznavanje delovne dobe občinskega ljudskega odbora v Hrastniku razveljavila Jožetu Mlakarju odločbo, s katero mu je bila priznana dvojna delovna doba za ča$ od 1. februarja 1943 do 15. maja 1945, ki jo je imenovani uveljavil z dokazovanjem, da je bil v tem času aktiven udeleženec narodnoosvobodilne borbe. Komisija ObLO je to storila na log okrajnega odbora Zveze cev NOB, ki se je strinjal zvom.- i .tl ijal z * mišljenjem občinskega odbora ZB NOV, da Jože Mlakar nima pravic člana ZB in ugodnosti, ki izhajajo borcem iz dobe njihovega sodelovanja v NOV. Jože Mlakar je prišel do pravic borcev s prikrivanjem resnice, kar je bilo ugotovljeno že 1954 1., vendar iz neznanih vzrokov tedanjih ugotovitev nihče ni uve-I ljavil. Tega leta je namreč na poizvedovanje nekaterih pristojnih tovarišev bilo sporočeno iz tajništva za notranje zadeve v Svobodi Zasavje ie potrebno sodelovanje Kot smo že poročali, je Svoboda Zasavje v Trbovljah ena izmed manjših društev te vrste. Trudi se, da bi zadostila svojim nalogam in ima zategadelj vse že ustaljene sekcije, ki pa v glavnem ne morejo dosegati takšnega vpliva na oblikovanje višjega nivoja kulturnega življenja, kot na primer Svoboda — Center ali katero od močnejših takih društev v Zasavju. Obstoj dramske sekcije z zgolj 7 aktivnimi člani, ki so nenehno delavni, kaže na požrtvovalnost posameznikov, hkrati pa tudi na životarjenje. Tudi druge sekcije nimajo kdo ve koliko večjega obsega, pa tudi ne primernega zaledja, iz katerega bi lahko z izbiro in uspehom kadrovali. Posebno kritično pa je s knjižnico, ki je v enem letu izposodila le četrtino knjig. Občni zbor je o tem sicer govoril in si prizadeval izoblikovati takšen Skupščina Sveta Svobod in prosvetnih društev v Zagorja »Zasavski tednik-., glasilo SZDL Litija. Hrastnik. Zagorje in Trbovlje. Tiska časopisno podjetje •Goreojskl tisk« v Kranju. -Breja uredniški odbor. — Odgovorni urednik: Stane Šuštar. -Naslov uredništva in uprave: Trbovlje. Trg revolucije 11 (telefon 90-191). poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-14«. -Letna naročena 600 dim mesečna 50 din. - Pretekli četrtek je bila v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju letna dkupščina občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev Zagorje, ki oe je je udeležil zraven delegatov še tov. predsednik okrajnega Sveta, Martin Zakonjšek. Iz poročila predsednika Koprivška je izhajalo, da je bil v delu občinskega Sveta storjen v preteklem obdobju korak nnprej. Pri tem pa je ugotovil, da zlasti zagorska Svoboda ni odigrala svojega kulturnega poslanstva, kot bi ga sicer morala. Ker zatrjujejo nekateri, da je glavni vzrok nedelavnosti pomanjkanje denarja, je pa nasprotno res, da so n. pr. mladinska dramska skupina Svobode Zagorje in člani prosvetnih društev iz Cemšenika in Izlak dosegli lope uspehe tudi brez denarja. Poročevalec je tudi poudaril, da so Svobode in prosvetrfa društva premalo izkoristila možnosti novih oblik dela, ki jih je na pretek (klubi, zabavno življenje in drugo. Poročilo so dopolnili še predstavniki Svobod in prosvetnih društev — delegati skupščine. — Ljudje 6e zanimajo za amatersko dejavnost, samo treba je poiskati primerne oblike dela, seveda pa bo potrebno, da bodo zagonske Svobode in prosvetna društva ob doslednem upoštevanju vseh lastnih virov financiranja (pobiranje društvene članarine itd.) deležna v prihodnje večje finančne pomoči. Prizadevno in obsežno delo nekaterih teh društev bi to pomoč vsekakor zaslužilo. (ma) program, katerega usmerjenost bi lahko dvignila društvo tako v aktivnosti, kot v obsegu delovanja, torej predvsem članstva. Dejstvo, da so v lanskem letu izgubili tretjino dotedanjega članstva sovpada v ugotovitev, da društvo v preteklem letu v glavnem ni imelo tajnika. K temu pa je potrebno pristaviti, da je v bližini ob sezonah izbira gledališčnih nastopov Celjskega gledališča, Drame in Opere, in da je to dvignilo zahtevnost prebivalstva po kakovosti odrskih nastopov. Bližina bolje založenih knjižnic je morda vplivala na nezanimanje za lastno ali pa je temu kriva neurejenost v lastni knjižnici. Še niz drugih vzrokov je bilo omenjenih. Med vso razpravo pa je bilo rečeno tudi to, da ta Svbboda veliko pomeni za delavstvo Cementarne, zaradi česar tovarna tudi gmotno zelo močno podpira to društvo. Zal je zelo primeren klub z ostalimi prostori premalo izkoriščen. Videz je tak, da ti prostori kličejo kulturne delavce iz drugih Svobod na sodelovanje. Tak vtii je menda dobil tudi predstavnik Svobode Center, ki je izjavil, da je ta Svoboda pripravljena priti v goste in pomoč Svobodi Zasavje. To bi bila prav gotovo najprimernejša pet za poživitev kulturnega in družabnega življenja v Svobodi Zasavje. Novem mesto, da so Mlakarja že) tudi vseh ostalih prebivalcev, katerim gotovo ni vseeno, kdo im* pravico do pozornosti družbe delovnih kolektivov. VIKTOR SIREC Lep sprejem trboveljskih gledališčnikov v Brežicah Kot smo že poročali v prejšdi* številki našega časnika, je v P** tek, 27. oktobra, gostovalo ifb**" veijsko omaterrtko gledališče »Svobode« — Center v Brežicah Tu so trboveljski gledališčni* uprizorili Matkovičev« dramo •*^a koncu poti«. Brežiški . ljubitelji tc zvn5*1 umetnosti so napolnili v pe^-{ zvečer do zadnjega kotička pte' cej velko dvorano doma JLA ,pr z burnimi ovacijami pozdravili tf' boveljske gledališčnike. Spontan? ovacije pa so se utrgale na konc** predstave, ko so gledalci vedn° znova zahtevali, naj se igralci P°' novno prikažejo na odru. So-^* rož, ovacije in povabilo, da še večkrat obiščejo Brežice, Je največje priznanje in pohvala tr boveljskim gledališčnikom za hi* hov trud. leta 1945 tamkaj zasliševali ln da je izjavil, da je bil 9. januarja 1944 ujet od belogardistov ln nato mobiliziran v belo gardo. Dodeljen je bil rekrutnl četi ln je, po lastni izpovedi,, sodeloval v patruljah, ki so kontrolirale teren, po katerem so se gibali partizani. 12. aprila 1944. leta je zapustil četo in pobegnil domov v Staro vas. kjer se Je skrivaj do osvoboditve. Kot tak IJUakar vsekakor ni sodeloval v NfOV, čeprav se je morebiti pred tem kazal za simpatizerja osvobodilnega gibanja. Ne gre nam tokrat za obdolže-vanje človeka zaradi njegove takšne ali drugačne preteklosti, saj je bilo v času NOV več labilnih ljudi, ki niso imeli ne trdnega prepričanja, ne dovolj poguma in dovolj močnega značaja. S tem hočemo pokazati na predrznost in prevaro, katero sl je ta človek dovolil, da bi si pridobil ugodnosti, ki jih nikdar ni zaslužil. Kljub temu, da so morda kdaj obstajale okoliščine, v katerih je mogoče bilo ribariti v kalnem, pa ta primer dokazuje, da Ima laž kratke noge ln da se vsaka prevara s el j ko prej odkrije. Občinski odbor ZB NOV v Hrastniku še nadalje preverja dvomljive primere, podobne tem ln pričakuje pomoč in sodelovanje predvsem borcev samih, pa V Litiji so Izvolili začasni svet kolektiva Uslužbenci občinskega ljudske- ga pravilnika bo »vet sprejel figa odbora v Litiji s«o v začetku nančnl načrt o uporabi raz polož- ni os eca oktobra izvolili svoj samoupravni organ — 13-člansld začasni svet kolektiva. Oba zbora občinskega ljudskega odbora sta na skupni seji potrdila pravila o sestavi ln delu začasnega »veta delovnega kolektiva občinskih uslužbencev. Na podlagi te- ObO ZB NOV v Litiji bo izdal »Vodič po muzeju« V vrsti organizacij ln društev se tudi občinski odbor ZB NOV v Litiji pripravlja na praznovanje letošnjega občinskega praznika občin« Litija. V načrtu imajo, da bodo ob praznovanju prenesli zbirko iz krajevnega muzeja v telovadnico, da bi bila tako dostopna večjemu številu obiskovalcev, zlasti pa še šolski mladini. V ta namen pa pripravljajo tudi izdajo »Vodiča po muzeju«, ki bo služil prvenstveno mladini pri poukn v šoli. V Vodiču bo objavljen tudi kronološki pregled vseh najpomembnejših dogodkov iz NOB s področja litijske občine. ■ Za prihodnje leto pa pripravlja litijski občinski odbor ZB NOV izdajo posebnega almanaha, posvečenega 20-lctnicl revolucije. «0M) Ijlvlh sredstev ter zaključni račun o gospodarjenju a temi sredstvi, dajal bo predloge ln mnenja k načrta dela, razpravljal o vprašanjih s področja delovnih odnosov. o notranji delovni disciplini, o delitvi dela, sklepal bo o potrebnem nadurnem delu, potrjeval Izredne plačan« dopust«, sklepal o povračilu potnih ln selitvenih stroškov. Nadalje bo Svet kolektiva reševal tudi pritožbe uslužbencev o delitvi dohodka ter odločal o uporabi sredstev sklada skupne porabe. Prav tako je začasni svet delovnega kolektiva po sprejetem pravilniku odgovoren za redno opravljanje poeilov organov, za zakonito In ažurno poslovanje občinskih uslužbencev ter za pravilne odnose do državljanov, enako Je odgovoren za čuvanje ljudskega premoženja. Na kratko po domovini 1 , SPOMENIK ŽRTVAM FAŠIZMA V nedeljo, 29. oktobra, so v GoTišah odkrili spominsko ploščo pri Končarju. Plošča je odkrita kot spomin na 30. november 1944. leta, ko je okupator navalil na Goliše z več strani. Pri Končarju je bila doma le mati in šestero otrok. Partizani so imeli v tej hiši vedno svoje zatočišče. Nemci so na zverinski način odvlekli mater in šestero otrok na pod, jih tamkaj privezali, polili z bencinom in zažgali. Ta dan so Nemci požgali v Golišah še več hiš. — V soomin na ta tragičen dogodek iz NOV je Zveza borcev NOV Jevnica odkrila spominsko ploščo pri Končarju. IVO ANDRIC — NOBELOV NAGRAJENEC ^ Visoko mednarodno priznanje je prejel prvi Jug05 °V.y(_ namreč Nobelovo nagrado za književnost, pisatelj ‘ tvu And'lC 2 ANDRIC. Nobelova nagrada bo književniku podeljena 10. decembra 1961 v Stockholmu. 3 AVTOMOBILSKA CESTA BO DOGRAJENA DO 5. NOVEMBRA , . , . , Iz štaba mladinskih delovnih brigad poročalo, da bo zasek avtomobilske Ceste Bratstva in enotr~sti od Grdelice do Skopi ja dolg 138 km. Cesta bo zgrajena do 5. novembra letos, če neugodno vreme ne bo oviralo sedanjega tempa zaključnih del. Slovesno pa bedo ta odsek ceste, delo mladinskih uclovnih brigad, izročili svojemu namenu 13. novembra t. /., na spominski dan osvoboditve Skoplja. - CENE TELEVIZORJEV SE NE SMEJO PODRA ' Državni sekretar za državni promet je izdal j,* po kateri proizvodne tovarne ne smejo povišati se cen televizorjev. 4 ZASEDANJE MEDNARODNE ZVEZE ZADRUŽNIC V BEOGRADU Pred dnevi so v Beogradu zaključili zasedanje centralnega komiteja Mednarodne zveze zadružnic. Na zasedanju 10 razpravljali zlasti o pomoči zzdružnicam pri delu in njihovi vzgoji, kot sodobnih potrošnikov, zlasti pa o potrebi, da si razširita dejavnost m pomoč zveze ženskam nerazvitih držav. 5 RUDAR IZ DELA UPRAVNEGA ODBORA IN OBRATNIH DELAVSKIH SVETOV NA RUDNIKU RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJEHRASTNIK Sodelovanje proizvajalcev je lahko samo koristno Obsežne naloge in pisana delavnost rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik nalaga delovnemu kolektivu, da temu prilagodi tudi delo organov delavskega samoupravljanja. Na rudniku Trbovlje-Hrastnik Je zdaj 19 ekonomskih enot in 4 predračunske enote. Zraven osrednjih organov samoupravljanja je na rudniku tudi 11 obratnih delavskih svetov in 7 zborov proizvajalcev, od katerih so bili nekateri izvoljeni šele pred kratkim. Posamezni obrati pa vključujejo naslednje enote in imajo tele orkane upravljanja: Obrat TRBOVLJE - 1 ekonomsko enoto in 1 obratni delavski svet; obrat HRASTNIK - 3 ekonomske enote in 1 predračunsko enoto ter 2 obratna delavska sveta in 1 zbor proizvajalcev; obrat dol — 1 ekonomsko enoto in 1 obratni delavski svet; obrat DOBRNA — 1 ekonomsko enoto in 1 obratni delavski svet; obrat SEPARACIJA — 2 ekonomski enoti in 1 obratni delavski svet; obrat SRD — 1 ekonomsko enoto in 1 obratni delavski svet; ELEKTRO OBRAT — 1 ekonomsko enoto in 1 obratni delavski svet; ZUNANJI obrat Trbovlje — 3 ekonomske enote in 1 predračunsko enoto ter 1 obratni delavski svet in 2 *bora proizvajalcev; LABORATORIJ — 1 ekonomsko enoto in 1 zbor proizvajalcev; ODDELEK ZA SPECIALNA RUDARSKA DELA — 5 ekonomskih enot In 1 predračunsko enoto ter 2 obratna delavska sveta in 2 zbora proizvajalcev ter UPRAVA — 1 predračunsko enoto in 1 zbor proizvajalcev. Obratni delavski sveti so si za katere komisije, tako tarifno ko-»»pešnejše delo Izvolili tudi • ne-“•“•to, komisijo za higiensko-tehnično zaščito pri delu, komisijo za stanovanjska vprašanja, finančno komisijo in komisijo za delovna razmerja. Obratni delavski sveti In njihove komisije poslujejo po poslovniku, kj ga je sprejel osrednji delavski •vet v lanskem novembru. Ko pa je upravni odbor rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik na eni od zadnjih sej kritično analiziral delo obratnih delavskih •vetov, je med drugim ugotovil: • Uvedba obračunavanja po ekonomskih enotah je v lanskem let« delo obratnih delavskih svetov močno poživila. Delavski sveti *• se redno sestajali in živo razpravljali o doseženih efcononftklh uspehih. Na sejah so razpravljali o mnogih vprašanjih, precej pa o varčevanju. Ko pa se je v zadnjih mesecih prikazoval in izplačeval uspeh po ekonomskih enotah, so bile seje vse bolj redke, kljub temu, da bi morale biti te seje zaradi slabšega finančnega stanja še pogostejše: Na teh sejah bi morali obratni delavski sveti analizirati vzroke takšnega stanja in primemo tudi ukrepati. • V delu obratnih DS je opaziti več teženj, namreč da le-ti soodločajo pri sprejemanju nove delovne sile. Obratni delavski sveti pa tudi želijo soodločati in tudi sodločajo skupno z bratovod-stvi pri določanju delavcev na posamezna delovna mesta. 0 O redu in disciplini na obratih odločajo obratni delavski sveti le načelno, odkar so bile v lanskem novembru ukinjene disciplinske komisije po obratih. 0 Komisije obratnih delavskih svetov se po obratih uveljavljajo zelo različno. Nekatere se redno shajajo in sproti rešujejo vse probleme, druge se pa niso niti sešle. 0 Obratni delavski sveti — podobno kot osrednji organi delavskega samoupravljanja — premalo seznanjajo celotni kolektiv o vseh problemih podjetja. 0 Dosedanje delo obratnih delavskih svetov je sicer opravičilo njihov obstoj, vendar je treba njihovo delo še bolj poživiti in jim dati bolj določene oblike za delo. Na podlagi ugotovljenega stanja je upravni odbor rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik na • svoji zadnji seji med drugim sklenil: 0 čimprej je izdelati in sprejeti pravilnike o delitvi čistega dohodka In o delitvi osebnih dohodkov; • določilom teh dveh pravilnikov je' treba prilagodit] tudi pravila podjetja in pravilnik o delovnih razmerjih. • na osnovi sprejetih pravilnikov je treba izdelati poslovnik za delo obratnih delavskih svetov oziroma zborov proizvajalcev fn v njem točno določiti pristojnosti in dolžnosti tri« organov; • za člane obratnih delavskih svetov Jtr treba organizirati seminarje, na katerih bi se le-ti seznanili z novimi gospodarskimi predpisi, zlasti pa bi jih bilo treba podrobneje poučiti o načelih delitve dohodka; • predstavniki osrednjih organov delavskega samoupravljanja Pa naj bi sklicali po enkrat mesečno sestanke vseh predsednikov obratnih delavskih svetov in zborov proizvajalcev, na katerih bi skupno s predstavniki uprave razpravljali o vseh problemih, ki se pojavljajo pri delu v organih samoupravljanja. Predsednik osrednjega delavskega sveta je tak sestanek že sklical. Na njem je bilo poudarjeno, da je treba prenehati s prakso, da bi obratni delavski sveti delali le po navodilih od zgoraj. Ce hočemo namreč uresničiti načelo, da je treba samoupravljanje približati neposrednim proizvajalcem, morajo odigTati svojo vlogo predvsem obratni delavski sveti in zbori proizvajalcev. Po razpravi, ki se je močno razživela, je bilo na tem sestanku domenjeno: — pristojnosti s področja sprejemanja in odpusta delovne sile naj se prenesejo na komisije obratnih delavskih svetov, sam sprejem pa naj se opravi po naslednjem postopku: potrebe po delovni sili ugotavlja obratovodstvo skupno z obratnimi delavskimi sveti ter te potrebe javlja kadrovsko-socialne-mu sektorju, ki preskrbi kandidate za določena delovna mesta in jih nato sprejme skupno s komisijo obratnega delavskega sveta; razvrstitev invalidov na posamezna delovna mesta bo pa še vnaprej urejeval kadrovsko-socialni sektor; — pristojnosti sedanje disciplinske komisije se prenesejo na disciplinske komisije obratnih delavskih svetov; — na področju Hrastnika naj rešuje vsa stanovanjska vprašanja enotno ena komisija, v kateri bi hiii zastopniki vseh enot; pa tudi za Trbovlje naj bi bila ena komisija; — ostale komisije pa izvolijo obratni delavski sveti po potrebi. Na sestanku so prisotni skupaj s predstavniki političnih organizacij v podjetju, predstavniki obratnih delavskih svetov in uprave podjetja opozorili na mnoge probleme, o katerih bo treba v prihodnje resno spregovoriti. Ta vprašanja pa se ne tičejo le doseženih boljših ali slabših uspehov ekonomsirih enot, pač pa tudi stroškov in pa izostaiih od dela (nezgode, bolezni, neupravičeni izostanki). Ti problemi že resno ogrožajo normalen proizvodni proces. Masti pa bo treba čimprej re- LTli vprašanje neopravičenih izostankov z dela in tistih članov kolektiva, ki hočejo biti redno mesečno po 1. in 15., pa dneh, ko so neopravičeno izostali, v bolniškem staležu. O teh problemih bo treba resneje razmišljati in z njimi seznaniti vse člane kolektiva. Predlogi za rešitev tega vprašanja, ki so jih sprejeli obratni delavski sveti na zadnjih zasedanjih, kažejo, da je velik del elanov delovnega kolektiva pripravljen pomagati, da se ti nezaželeni pojavi odpravijo. Uspehi prvega skupnega sestanka predsednikov obratnih delavskih svetov in zborov proizvajalcev kažejo, da je ta oblika sodelovanja vsekakor zelo koristna. Obratni delavski sveti prinašajo tudi vse več konkretnih predlogov za rešitev posameznih problemov. S to prakso bo treba samo nadaljevati in še bolj kot doslej zainteresirati organe samoupravljanja za čim uspešnejše delo. Kako pospešiti gradnio stanotani Stanovanjski preidem na Rudniku Trbovlje—Hrastnik smo na tem mestu že večkrat obravnavali, vendar sodimo, da ga je treba zaradi njegove važnosti osvetliti od vseh 6trsni, da bo kolektiv rudnika seznanjen z vsemi problemi, ki se pojavljajo v zvezi s stanovanjsko izgradnjo. Vzemimo eno izmed najvažnejših vprašanj, to je tempo stanovanjske izgradnje v našem podjetju. Ce pogledamo seznam prosilcev za stanovanje v zadnjih letih, lahko ugotovimo, da* kljub povprečni izgradnji 80 novih stanovanj na leto število prosilcev zanje ne pada, pač pa narašča. Vzrok za ta pojav moramo najprej iskati v izredno starem stanovanjskem fondu, s katerim rudnik razpolaga. Del stanovanjskih poslopij bo treba zaradi zastarelosti in neuporabnosti letno porušiti, tako da se del novozgrajenih stanovanj mora porabiti za kritje nastale izgube. Drugi vzrok je iskati v tem, da se nova delovna sila za rudnik rekrutira v glavnem iz dotoka ljudi iz drugih krajev. Novozapo-sleni delavci ostanejo nekaj časa v samskih domovih, nato si pa ustvarijo lastno družino ter potrebujejo družinsko stanovanje. Prav tako pa upokojeni rudarji ostanejo v stanovanjih, ki so jih zasedli v času svojega aktivnega dela pri rudniku. Da bi odpravili to stalno po- manjkanje stanovanj, bi moral biti tempo izgradnje vsaj še enkrat hitrejši, kar je pa v danih pogojih nemogoče. Rudnik finansira izgradnjo stanovanj iz kreditov občinskega oziroma iz republiškega stanovanjskega sklada. Kljub maksimalnemu izkoriščanju možnosti teh skladov tempa izgradnje ni mogoče povečati, ker je višina kreditov odvisna od priliva sredstev, ki se pa zadnja leta ni bistveno povečal. Edina možnost za pospešeno gradnjo stanovanj so dodatna finančna sredstva, katera bo podjetje moralo samo prispevati iz skladov, ki se formirajo iz čistega dohodka, kakor to že delajo ostala podjetja v kraju. Pri da-mstšnjem težavnem položaju, -p katerem je rudnik zaradi letošnjih gospodarskih instrumentov, pa ni upati, da bi lahko bistveno pospešili graditev stanovanj, zlasti če še upoštevamo, da je treba iz razpoložljivih sredstev odplačevati anuitete za kredite iz prejšnjih let. Iz prednjega kratkega pregleda položaja, ki onemogoča hitrejšo gradnjo novih stanovanj, lahko povzamemo, da je pospešitev te gradnje v mnogočem odvisna od lastne udeležbe kolektiva pri finansiranju. na kar bo treba paziti pri delitvi čistega dohodka rudnika in formiranja skladov. S. R. V LETOŠNJI SEZONI JE LETOVALO V POČITNIŠKIH DOMOVIH NA RABU IN NA BLEDU OD CELOKUPNEGA ŠTEVILA ZAPOSLENIH LE 13,29 ODST So kapacitete v naših počitniških domovih dovolj izkoriščene? še letos se bodo vselili v nova stanovanja v stolpičih pod Plevčkovim hribom v Trbovljah rudarji in uslužbenci Rudnika rjavega premoga Trbovlje Hrastnik Obrat Dol v letošnjem letu Obrat Dol je naj mlajši obrat | va pod komaj 3-4 tedne starim Rudnika Trbovlje-Hrastnik, saj je delom. Delo pod takim stropom, ki' Medtem ko trajajo letovanja v baših okoliških rekreacijskih cem-bih, to je na Partizanskem vrhu, Mrzlici, Kalu, Gorah, in na Kumu ** dalje, so vrata nadih počitniških 'Jotnov na Rabu in Bledu že zaprta. Na Rabu je nudil naš počitniški dom svoje usluge le od junija do 23. septembra 1.1., to J* samo 109 dni. Med tem časom 1« letovalo tamkaj skupaj 573 ®anov kolektiva, 387 njihovih že-ba in 467 otrok. Glede na to, da budi Rab s svojo ugodno lego ln klimatskimi prilikami vse pogoje uspešno letovanje tudi v pred-B*zoni in po njej, se člani našega kolektiva vse premalo poslužujejo možnosti. V času 109-dnevnega letovanja na Rabu je bilo letos le čevet deževnih dni - domačini so jih seveda želeli več - medtem "° je znašala povprečna tempera-""•a morja 30,8« Celzija na dan. ,Tudl letos so se naši izletniki iz Tr**>velj In Hrastnika vozili do ahlanca z avtobusom, od tu do Raba pa z motornimi brodi Kvar-|**T-expreasa, kar Je bolj zadovo" lavulo izletnike kakor lani. Vse-*®kor pa bi bilo treba ta prevoz ?* Izboljšati. Mogoče bi bil možen jbl* prevoz z barko tz Senja do R*ba, kar bi pomenilo za vse še “bblatejSo in varnejšo \ožnjo. . ®a*bo letovanje na Rabu Je po-‘Tt*lo v redu in brez večjih prt-fJRbb, če izvzamemo nekaj osam-j??bil> primerov negodovanja -po--bebrh. nergačev. Vendar pa so dopustniki prinesli nekaj |/>br|h m koristnih predlogov, da J* bačin letovanja In razmere v počitniškem domu še lz-“01i*ajo. Zlasti obravnavajo tl r^ogl odpravo tesnega grla serviranju hrane, ureditev zasenčenje terase pred Ribico m še druge koristne na-da bi letovanje na Rabu napravili še prijetnejše, kot je. j delovnemu človeku laže in vsako-na zabavo in razvedrilo dopust-1 dnevno dostopni. Tudi tem planin-nikov, kot sta godba in pleš. j skdm postojankam naj bi veljala Predvsem ne bomo smeli pozabiti, naša posehna skrb pri rekreaciji Slednjega pogreša zlasti mladina, ‘ delovnega človeka, saj je le-ta ki jo bo v bodoče glede na sta- potreben stalnega oddiha in raz-rostnl sestav vedno več. vedrila, in ne samo ob letnem In kako je bilo z letovanjem na dopustu. Bledu? — Tudi tukaj kapaciteto 2 dobrimi komunikacijami, pri- počitniškega doma niso bile povsem Izkoriščene. Letos smo na novo preuredili najeto zgradbo, ki je po svoji lokaciji zelo primerna za oddih naših ljudi. Sezona na Bledu pa je ldjub temu trajala le 80 dni, in to od 20. junija do 8. septembra. V tem času se je zvrstilo v počitniškem domu na Bledu 107 članov delovnega kolektiva, 85 žena in 74 otrok. Medtem ko iščejo počitka in oddiha na Rabu večinoma mlajši, letujejo na Bledu starejši člani kolektiva, ki ljubijo mir in svežino gorenjskega zraka. Tako na Rabu kot na Bledu primanjkuje v mesecih juliju in avgustu razpoložljivih mest ter moramo potrebe po letovanju kriti z najetimi sobami, kar pa zelo memimi športnimi napravami, z večjo možnostjo razvedrila in zabave pa bomo še bolj približali te domače kraje našim ljudem. Pri tem delu pa čaka nas vse, posebno še organe upravljanja ne samo našega podjetja, temveč vseh gospodarskih organizacij v komuni skupno z njo samo važna in hvaležna naloga. PR začel dajati prve tone premoga šele v lanskem aprilu. Do junija letošnjega leta je bil to obrat v poizkusni, od junija dalje je pa. že v redni proizvodnji ter tako do-prinaša svoj delež k celotni proizvodnji rudnika. S prvini odkopavanjem na obratu Dol so začeli na koti 585, to je komaj dva do štiri metre pod površino. Ker znaša debelina premogovnega sloja največ 12 metrov in se občutno spreminja tako v horizontalni kakor tudi vertikalni smeri, napreduje odkopavanje v globino s precejšnjo naglico. Tako so v Zahodnem sektorju, ki meji na Kotno polje obrata Hrastnik, letošnje leto odkopali od kote 447 do kote 426, to je 21 metrov v globino, kar pomeni sedem etaž. V Srednjem sektorju so P* odkopali od kote 565 do kote 548, namreč 25 metrov v globino. Tako hitrost odkopavanja v globino dosegli že iz navedenega razloga, to Je zaradi majhne debeline pi mogovnega sloja na eni strani, nadalje iz manjšega števila priprav in večjega števila odkopnih delovišč na drugi strani. Zaradi razmeroma velike hitrosti odkopavanja v globino se vedno odkopa- se še ni umiril in utrdil, pa terja posebno pazljivost. Izkušenost in iznajdljivost. Odvisno od slojnih prilik, ld se pogosto močno spreminjajo. Je tudi odkopna metoda različna. Osnoven način odkopavanja je tako imenovana BIanzy metoda, ki pa ima na obratu Dol več variant. Skupno pri vseh metodah je pa, da se odkopava z rušenjem čela oziroma odkopa, kar ugodno vpliva na ekonomičnost odkopavanja. Priprave se delajo le na vsaki drugi oziroma tretji etaži, v zadnjem času pa odkopavajo tudi brez priprave, in to v delih sloja, kjer priHke to dopuščajo. Tako je na primer v zahodnem sektorju, kjer znaša debelina sloja 4 do 5 metrov ter se odkopava s smernim odkopom. Tovrsten način odkopavanja je pokazal lepe uspehe, saj prinaša možnost povečanja števila odkopnih delovišč, s tem pa tudi povečanje proizvodnje in storitev, kakor tudi znižanje materialnih stroškov. Tako se je proizvodnja premoga v septembru v primerjavi z januarjem povečala za 42“/*, jamska storitev za 37*/», a obratna storitev za 35*/«. Dasl je debelina stoja relativno podražil j e dnevni obrok, medtem ko v mesecih v predsezon,! in po njej sije sonce na prazne in zaklenjene domove. Kako odpraviti ta problem — naj bi bila naša glavna naloga pri organiziranju letovanja v prihodnji sezoni. Vendar pa ob vsem tem ne smemo prezreti važnosti naših okoliških rekreacijskih centrov, na planinskih postojankah, ki so našemu Do konca leta dva sodobno urejena lokala Slovo od delovnih tovarišev V ponedeljek 9. oktobra t. 1. so sc zbrali naši delovni tovariši, ki so šil v letošnjem polletnem obdobju v pokoj, na tovariški sestanek, kjer so se predstavniki uprave podjetja, obratov, samoupravnih, sindikalnih in političnih organov od njih poslovili. Upokojeni člani kolektiva s področja obratov v Trbovljah so se zbrali v klubskem prostoru obrata Trbovlje, v Hrastniku pa v klubskem prostoru Svobode I v Hrastniku. Ob majhnem prigtzku so se razvili živahni razgovori o preteklem obdobju njihovega živ- Trgovriko podjetje »Vitominkn« bo do konca lota uredilo dva svoja lekala. V načrtu ima preureditev in opremo s sodobnim inventarjem poslovalnico pri Sit-terju ter združitev poslovalnic pri Btlmniku in v K-4. Z združit- vijo teh dveh poslovalnic bodo pridobili na prodajnem prostoru in pa v novi poslovalnici bo potem veliko večji promet. Tudi to pcslovalnico bodo preuredili in opremili s sodobnim inventarjem. Ijenja, pa tudi o bodočem delu, da ne bi jim -glidi« zastali -kakor pravijo. V zadnjem polletju so odšli v pokoj naslednji tovariši: Z OBRATA TRBOVLJE: Jože Dimic, Lmlvik OpresnJk, Rudolf Jager, Anton Kerin, Ernest Stan-ter, Ladislav Zunk, Stefan Mož-gon, Jože Deželak, Lovro Stanier, Karel Koritnik. Ignac Drobnič, Franc Pistotnik, Franc Prelogar, Ivam J ek oš, Ludovik Guzej, Alojz Naroglav, Avgust Zupan, Leopold Drstvenšek, Franc Bare in Franc Gorjup. Z OBRATA HRASTNIK: Ignac Povše, Ivan Gumzrij, Ivan Senegačnik, Jože Laznik, Stanko Rog-lič, Marija Štajner, Jože Kuhar, Anton Cmok, Alojz Šmit, Viktor Guček, Franc Ladiha, Ciril Kan dolf, Ivan Kovač, Matevž Golouh, NO«! Krete. I Z OBRATA DOL: Stane Vodič ln Ivan Korbar. Z OBRATA SEPARACIJA: Štefanija Ule, Ivanka Mlinar, Jernej Fabjan, Marija Klančar, Jože Kisovec ln Alojz Bajda. Z OBRATA DOBRNA - NEŽA: M ato Vajdič in Alojz Kastelic. Z OBRATA SRD: Ignac Planinc. Z ZUNANJEGA OBRATA: Gabrijela Novak, Gabrijela Baloh. Z UPRAVE RUDNIKA: Jože Vodlan. Z INDUSTRIJSKE RUDARSKE SOLE: Fant Tome. Ob zaključku njihovega dolgoletnega sodelovanja s podjetjem v hudih ln dobrih dneh vsem: — Iskrena zahvala! Vsem še enkrat I lep pozdrav s rudarskim »SREC- majhna, ima obrat v prihodnosti možnosti za povečanje proizvodnje, in to na račun povečanja dolžin etaž, ki sc zaradi konfiguracije terena (jama je višinska) z globino odkopavanja daljšajo proti vzhodu kakor tudi proti zahodu. V januarju letošnjega leto je dolžina etaže, ki se je odkopavala, znašala le 160 metrov. Na koti 556 se je sloj približno v sredini pretrgal v sedanje B in C polje. V maju so v eksploatacijo vključil« še A polje, ki leži v zahodnem delu Srednjega sektorja. Sedanja dolžina etaž v sektorju znaša 250 metrov. Ta dolžina se bo pa z globino odkopavanja občutno povečala, s tem se bo pa pomnožilo tudi število odkopnih delovišč, kar bo ugodno vplivalo na proizvodnjo in obratno storitev. Letošnje leto so na Dolu začeli z odpiranjem Vzhodnega sektorja, ki meji na laški rudnik, in sicer s prodiranjem Moravskega rova na koti 470 po litvanskem apnencu. Odpiranje se bo nadaljevalo še prihodnje leto in delno leta 1963 tako, da bodo vzhodni sektor lahko začeli eksploatirati že v drugi polovici leta 1963. Prihodnje leto bodo odpirali tudi obzorje na kod 403 v srednjem sektorju. To obzorje bo v glavnem izvozno obzorje, ko bodo pričeli z odkopavanjem pod krištamdolskim .rovom in bo povezovalo tudi vzhodni sektor. Na obratu Dol, ki se še razvija« proizvodnja kakor tudi storitve naraščajo iz meseca v mesce, kljub včasih precej težavnim jamskim prilikam. Rudarji, kj so že na svojih delovnih mestih pred številnimi nalogami, kakor tudi rudarji — novinci, ki še prihajaj« na obrat Dol, so domačini oziroma ljudje iz okoliških vasi, precej Jih je pa iz oddaljenih krajev, ki se vozijo z avtobusi. Po utrudljivi hoji do avtobusnih postaj in vožnji pridejo ti ljudje na svoje delovišče že več ali manj utrujeni« kjer jih čakajo težke naloge. Na Dolu še ni stanovanj za no« v od osi e rudarje. Toda že prihodnje leto je predvidena gradnja 20-stanovanjskega Moka. s čimer se bo vsaj delno rešH kritični stanovanjski problem na obratu Dol, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na proizvodnjo in raovoj tega no- Varnost dela Z napredkom tehnike so prav gotovo viri nezgod porasli, vendar opažamo, da mehanizacija v pogojih premišljenega rudarjenja ni vir zvišanja števila nezgod, ker so fizični napori v pogojih mehanizacije manjši. Naše socialistično načelo mora hiti: »Na račun človeških žrtev, nobene tone premoga več«. Dolžni smo storiti prav vse, da nezgode omejimo na najnižjo stopnjo. Mimo varnostnih tehnikev, nadzornikov in gospodarjev čel v so pa v prvi vrsti poklicani, da sodelujejo pri preprečevanju ne- i* zgod, tudi sindikalni aktivisti. Le-ti in ostali morajo vzgojno in tovariško sodelovati v kolektivu pri pouku novincev in nadzoru starejših rudarjev. Stalno poučevanje mora prepojiti zavest slehernega rudarskega delavca. Na rudniku Trbovlje—Hrastnik je stanje rudarskih nezgod naslednje: Leto lahke in težke smrtne skupaj 1957 1443 6 1449 1958 1588 3 1591 1959 1687 2 1689 1960 1693 2 1698 1961 (prvih 9 mesecev) 1370 3 1373 Zaradi nezgod pa je bilo izgubljenih delovnih dni: 1957 1958 1959 1960 1961 (prvih 9 mesecev) 22.667 23.665 20.398 20.720 17.607 Iz tega sledi, da smo z nezgodami v stalnem porastu. Oglejmo si sedaj polletno analizo iz letošnjega leta s stališča vzrokov in mesta nezgod ter katerim vprašanjem moramo po- f svetiti posebno pozornost, da bomo znižali število nezgod. f Največ nezgod se je pripetilo pri manipulaciji z lesom, sle- i dijo poškodbe pri ravnanju z vozički, nato poškodbe od padca f jalovine, premoga, transportni mehanizaciji itd. # Vzroki so tesni jamski profili in stisnjene proge, nadalje (j nepravilno ravnanje pri manipulaciji z lesom. Pri ravnanju z vo- e zioki se pa vse premalo poslužujemo pravilnih voženj in uporabe 'i kavljev za spajanje ter pravilne drže. v Na splošno se pa ugotavlja, da se opravljajo razna dela v j nasprotju s predpisi in navodili. Delavci niso dovolj previdni in niso redki primeri, da pride kdo s celim telesom ali kakšnim udom med vozičke-odbijače, ki se premikajo. Prav pogoste so tudi nezgode zaradi padca premoga ali jalovine. Povod teh nezgod so nezadostno ali slabo zatesarjeni stropi in boki, neohokano delovišče v krušljivem premogu in hribini, lc malokdaj se pripeti nesreča te vrste, čo so izpolnjene . zadevne varnostne mere. (' Kvaliteti in kvantiteti tesarjenja je posvetita več pažnje. Se } in šo bi lahko naštevali vzroke nezgod, vendar»naj bo to devolj. ( Nujno je potrebno, da sindikati pomagajo HTV službi, da de- t lavce seznanjajo o napakah pri delu in o nastali škodi. Delavci i naj se vzgajajo na izkušnjah pri delu, kar je najboljša oblika t poučevanja ljudi na delovnem mestu samem. Tudi propaganda ) naj bo bolj primerna. Morda ne hi bilo odveč, da se razpišejo ( nagrade za tiste, ki so povzročili čim manj nesreč, bodisi osebnih ali drugih. Nadalje da so povsod, kjer je to potrebno, nameščene opozorilne tablice, da se ljudi seznanja s predpisi, da sc organizirajo poučni sestanki, seminarji in tečaji. To je le nekakšen Izvleček iz katerega vidimo, da nezgode vplivajo ne le na odsotnost z dela, temveč tudi na osebni dohodek posameznika. Zastavimo vse sile za odpravo pomanjkljivosti, za uboganje In upoštevanje predpisov ter za lastno Izobrazbo in stanje se bo nujno popravilo, kar pa bo le v korist vsem članom kolektiva. St Odločen boj proti izostankaijem Na rudniku Trbovlje-Hrastnik je bilo že dosti govora o tako imenovanih neopravičenih izostan-karjih, vendar vsi dosedaj storjeni ukrepi niso obrodili želenih sadov, in to niti po vzgojni plati z raznimi prepričevanji in nasveti, še manj pa s kazensko politiko, ki je tudi sicer ena cd vzgojnih sredstev, vendar se mora leta izvrševati dosledno, če hočemo, da doseže svoj namen, sicer so take mere brez pomena. Na podlagi trenutnega stanja in težav v podjetju, ti nastajajo zaradi neopravičenih izostankarjev in tako imenovanimi namišljenimi bolniki, so vendar le začeli razpravljati o teh ljudeh tudi pa posameznih ekonomskih enotah in zasedanjih delavskih svetov, kar se nam zdi še bolj umestno, kajti taki pojavi se najlaže odpravijo tam, kjer so nastali, In smatram, da bi tudi tam morala obstajati neka komisija ali kakršen koli organ, ki bi take pojave sproti reševal in napravil ustrezne ukrepe. Res je, da so se tudi do sedaj izvajali proti tem ljudem, posebno proti neopravičenim izostankarjem, razni koraki, vendar v tem nismo bili dovolj dosledni, še manj pa energični. flr.atramo, da je disciplinska komisija pri podjetju tisti organ, id naj bi vodil kaznovalno politiko, in sicer takšno politiko, ki bi v vsakem pogledu dosegla svoj namen. Pri pregledu dosedaj izrečenih kazni pa smo ugotovili, da disciplinska komisija ni odigrala svoje vloge najbolje. Med kaznovanimi izostankarji smo našli tudi naslednji primer: Drugopisand kopač Ivam GROS je v letu 1959, 1960 in v prvi polovici leta 1961 izostal neopravičeno od dela 41-krat. Obrat ga je 8-krat prijavil disciplinski komisiji RTU, ki mu je vsakokrat naložila tudi kazen. Ce pa so te krzni bile res vzgojne , in dosegle svoj namen, pa poglejmo kakšne so bile. Dne 11. 10. 1958 je bil imenovani prvič kaznovan zaradi neopravičenega izostajanja od dela. Disciplinska komisija ga je kaznovala z 10 odst. odbitka osebnega dohodka za dobo enega meseca. Dne 28. 11. 1958 je bil za isti prekršek kaznovan s kaznijo kot prvič. Dne 19. 1. 1960 za isti prekršek ista kazein. Dna 11. 4. 1969 Isti prekršek, kazen zmanjšana na 5 odst. odbitek. Dne 13. 10. 1960 isti prekršek, 6. oktobra so obiskali Trbovlje delavci z vseh gradbišč Oddelka rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik za specialna rudarska dela rudnika Obiskali so nas delovni tovariši niški dom rudarjev na Illcdu. — Naslednji dan, v nedeljo, so sl gostje ogledali Kranjsko goro z žičnico, se ustavili na Vršiču In se po Trenti in Soški dolini od- V petek, 6. oktobra t. 1. je prispelo na obisk v Trbovlje na povabilo samoupravnih organov in uprave rudnika enajst Hamov kolektiva, ki so zaposleni kot domačini na raznih gradbiščih Oddelka za sproialna rudarska dela I nišča in mosta »o se med Rudnika Trbovlje - Hrastnik. Ta .............." oddelek izvaja v okviru poslov- združenja »RUDIS« v Tr- ; peljali domov. Omogoč peljali v Koper. Po ogledu prista- poljo ustavili v Postojni, zvečer so se pa z brzovlakom iz Ljubljane od- r.ega jim je grjrC-ss* jr ss i jss rudnikih. Ker člani kolektiva slovenskih znamenitosti, predvsem domačini — praktično doslej niso vedeli, lije je uprava njihovega podjetja, so jih samoupravni organi skupno z upravo podjetja povabili na tovariški obisk in ogled našega rudnika in ogled slovenskih krajev. Prvi dan so bili gostje na razgovoru pri glavnem direktorju rudnika ob sodelovanju predstavnikov rudniškega odbora sindikata In rudniškega komiteja ZK, si ogledali površinske objekte rudnika, športni park, Delavski dom, kopališča in stanovantske kolonije ter znano shajališča rudarjev pri »Ccrugl«. Dru^ dna so s! post Je orfedali Jamske objekte ter površinski kop, zunanjo okolico in tudi kino, nato pa so z avtom odšli v rotit* pa, go bil vzhičeni nad morjem. Marsikomu doslej namreč ni bilo mogoče, da hi si v tako kratkem času ogledal toliko krajev, lepot in znamenitosti ter «c pogovoril tudi * delovnimi tovariši na matičnem rudniku. Za povabilo in sodelovanje so se gostje pred odhodom zelo zahvaljevali in obljubili vso pomoč pri nadaljnjem delu im napredku rudnika In vse naš« družbene skupnosti. It 10 odst. odbitek za dobo treh mesecev. Dne 19. I. 1961 isti prekršek, 10 odst. odbitka za dobo 1 meseca. Dne 18. 5. 1961 isti prekršek, 19 odst odbitka za en mesec. Dne 8. 9. 1961 isti prekršek, 10 odst. enomesečne in pol plače. Razen tega opacS.no v zadnjih treh kazenskih odločbah tudi naslednjo pripombo: imenovanemu bo pri ponovnem takem prekršku brezpogojno izrečena kazen odpusta in podobno. Kje je tu doslednost? Imamo občutek, da se nam ti ljudje upravičeno posmehujejo, ko prebirajo že cele serije prejetih kazenskih odločb, s katerimi jim je bilo zapreteno z odpustom, pa le še vedno vedrijo pod streho kolektiva in še nadalje neopravičeno izostajajo. Zgoraj navedeni primer ni edini. Takih in podobnih je še cela vrsta. Delavec, ki smo ga 8-krat zaporedoma kazacvali z isto kaznijo za isto vrsto prekrška, še dolgo ne bo občutil namena kazni, da ne govorimo o tem, da ta kazen vpliva nanj vzgojno. Taki ljudje nam bodo še dolgo kvarili czračje v kolektivu in s svojimi slabimi vzgledi vplivali na okolico. Mimo tega ugotavljamo tud!, da se v nekaterih primerih izrekajo kazni odpusta n. pr. za tatvino, pri kateri kolektiv ni bil oškodovan in bi ga v kolikor je bil oškodovan posameznik, morali prijaviti rednemu sdišču. Disciplinska komisija bi morala v takem primeru, posebno če je to prvikrat, izreči le kazen opomina ali ukora. Temu in podobnemu se pa ugotavlja, da disciplinska komisija nekoga zaradi večkratnega storjenega prekrška tudi odpusti, vendar se prizadeti navadno pritoži ati pa se obme na delavski svet s prošnjo za ponovno zaposHtev. Seveda potem prizadeti ne pozabi pri svojih težavah obiskati tudi vseh množičnih organizacij od Zveze borcev pa do Socialistične zveze. Tako prošnjo s priporočili zgoraj navedenih organizacij obravnavajo kot poslednji samoupravni organi med katerimi najde prizadeti dovolj zagovornikov, Id mu arnogočijo ponoven sprejem v delo. Ta način zagovarjanja se nam zdi skrajno neodgovoren. Kako naj izrečena kazen doseže svoj namen, Če ima kaznovani občutek sigurnosti, da bo kljub kazni odpusta na podlagi raznih intervencij sprejet ponovno v delovno razmerje. Mislimo, da so taki postopki skrajno škodljivi in je treba z njimi odločno prenehati. Res je, da disoiplinska komisija ne more do podrobnosti priti do dna vsakemu prekršku, res je pa tudi, da . bi pri izrekanju kazni lahko bilo več doslednosti. Nemogoča je trditev, da bi bil nekdo osemkrat kaznovan, dh pa zato disciplinska komisija ne bi vedela. Cc obstoja evidenca o Izrečenih kaznih, mora vedeti, v kolikor je po ni, lahko pride do takih obsurdov pri izrekanju kan* tem potom naše dolgo ne bo-amena. iti, in če bomo šli prej, potem 1 do dosegle svojega Pri izreku števati socialno dar ne član kolektiva, za razne opomine, nasvete in pomoč, in nazadnje tudi ne za kazen, ni vreden, da je v kolektivu, še manj pa, da M mu upoštevali pri izreku kaziti olajševalne okolnoeH. , V zadnjem času ski sveti dosti o disciplini in mislim, obratnega delavske** bi posebej razpravljal tudi o neopravičenih izostankarjih. Ne M bilo napak na obratne delavske svete premesti tutH pristojnosti disciplinske komisije, saj M le-te po obratih lahko dosledneje in načrtneje izvajale ukrepe prati takim škodljiveem, ker M taka komisija delovala pcedvsem na področju svojega obrata, se pravi« da bi obravnavala manj primerov kot dosedanja, njeno delo pa bi lahko bHo bolj učinkovito. M. K. Kako smo oskrbljeni z ozimnico Trbovlle Spet smo v jeseni in z njo je prišla skrb, kje in kako bomo preskrbeli ozimnico in koliko bo treba denarja zanjo. Ponekod so sindikalne podružnice poskrbele za zadostne količine ozimnic (krompirja, jabolk, zelja itd.) — spet drugi so si preskrbeli ozimnico od 6amih kmetov, tretji so jo dobili od doma, naslednji so nakupili krompir in jabolka pri trgovskem podjetju »Vitamimka«, ostali pa še čakajo na ozimnico ali pa je sploh ne bodo kupili, med katerimi so tudi taki, ki za preskrbo ozimnic nimajo potrebnih sredstev. Da bi dobili odgovor na vprašanje, kako so rudarji preskrbljeni z ozimnico, smo se pozanimali pri trgovskem podjetju »Vitamin-ka« v Trbovljah in tudi pri samih gospodinjah, katerim smo zastavili vprašanje: — Kje ste dobili ozimnico in ali jo imate zadosti. Odgovori gospodinj so bili zelo pisani. Nekak pesimizem smo opazili pri mlajših gospodinjah, medtem ko so starejše, bolj izkušene gospodinje bolj optimistične, kajti te so si jo povečini preskrbele. Ce smo pri tem vprašali može, so nam odgovorili: — Ozimnico že imam ... jo bom kupil... sem že vse preskrbel. Večina gospodinj je povedala takole: — V začetku leta smo mislile, da bodo ozimnice cenene, ko so toliko pisali o dobri letini. Pravili so, da' bo dovolj krompirja in da bo poceni. Prav tako tudi jabolka in zelje. Sedaj pa se co, kupijo pri »Vitaminki« še po 50—80 kilogramov krompirja — ker se ne ve, če ga bo trgovsko podjetje spomladi imelo, pravijo. Zanimivo je tudi, da sedaj jabolka za ozimnico kupujejo v večini le starejše gospodinje, se pravi tiste, ki imajo v ta namen primerne kletne prostore — druge, povečini mlajše gospodinje, pa pravijo, kot smo že omenili, da bodo kislo zelje in sadje kupovale pri »Vitaminki«. — In ko smo vprašali: — Kaj pa, če ga bo zmanjkalo? — Nekatere so nas prav debelo pogledale in odgovorile: — Saj to ni mogoče, ko je letos vendar dovolj zelja in sadja. Povprašali smo o stvari še v »Vitaminki«, koliko ozimnic so prodali, kako je z njeno oskrbo in prodajo po kolonijah. Odgovor nas je presenetil: — Doslej smo prodali le 250 ton krompirja. V istem času lani smo prodali za ozimnico 820 ton krompirja, 22 vagonov zelja in nekaj deset tisoč ton jabolk. Kljub temu, da smo ozimnice razvažali v kolcnije, nismo mogli prodati več. Vzrok za to je v tem, da so se letos v veliko večji meri kot lani pojavili na trgu individualni proizvajalci, sindikati, in pa, da so potrošniki kupovali ozimnice pri samih kmetih. Povedali so nam nadalje v podjetju, da vsekakor računajo na to, da bo spomladi veliko povpraševanje po kislem zelju. — Za vse smo že poskrbeli — pravijo. Nobene bojazni ni, da bi zmanjkalo enega ali drugega, zatrjujejo. Hrastnik je vse preobrnilo: krompir je drag i Vzrok, da smo prodali tako - od 18 do 22 din kilogram. Toda i mak> krompirja - pravijo - je midva sva imela srečo: tudi letos bUa P»lk* v minulem deževju, sva kupila ozimnico pri istem kmetu kot lani. Tudi jabolka in zelje sva kupila pri njem. — Na ko nismo imeli v prodajalnah krompirja zaradi dežja, ker se krompir ni izkopaval in so ljudje vprašanje, koliko krompirja je 1 misiiil, da je naša nakupna služ- gospodinja kupila, nam jo odgovorila: — 300 kilogramov (tričlanska družina), saj je krompir vsak dan na mizi. Mlade gospodinje: — Denar za ozimnico imava pripravljen. Mož pravi ,da jo bo kupil pri sindikatu (krompir). Jaz bi ga raje kupila pri kakšnemu kmetu, kjer je cenejši in tudi lepši. Pa tudi, če ga kupiva, ne vem, kako bo. Kletni prostori v novi hiši niso primerni za ozimnico, v sami shrambi pa ga tudi ne moremo več imeti kot 10 kilogramov. Ravno tako je z jabolki. Verjetno bom krompir kar sproti kupovala v »Vitaminki«. Pa se vseeno bojim, ker mo opozarjajo starejše gospodinje — in tudi sama sem že opazila — da pri »Vitaminki« ros včasih zmanjka krompirja, najraje takrat, ko ga najbolj potrebuješ. Ne vem še, kako bom naredila. Doslej kupujem krompir kar sproti Zelja ne bom imela doma, ker nimam zanj prostora. Kupovala ga bom pri »Vftamin-ki«. Prav tako je z jabolki. Opaziti je, da največkrat vse gospodinje, ki že Imajo ozimml- bo odpovedala. In ravno ti trije dnevi so bili vzrok za tako slabo prodajo. — Tako v »Vitaminki«. Ce primerjamo številke o prodanih ozimnicah (skoraj 900 ton krompirja in nekaj sto ton sadja in zelja) ter številke, ki jih je navedlo podjetje »Vitaminka« o prodanih količinah ozimnic, sklepamo, da ljudje raje kupujejo ozimnico na terenu, čeprav dobijo večkrat slabšo kvaliteto. Letos je bila ugodna ki zgodnja letina. Hrastniško trgovsko podjetje je zato laže in hitreje poskrbelo za ozimnico tudi rudarjem. Namesto v oktobru so imeli ozimnico zagotovljeno že v septembru* Zdaj jo ima vsak že doma. Prsd tednom so bile pred vsemi domovi vreče a krompirjem, ki je prispel za zadnjimi vagoni. Tudi zelja 1° jabolk je bilo dovolj. Pravzaprav imajo vsega še na zalogi: krompirja pri vsaki poslovalnici, želj« in jabolka pa na tržnem mestu« ker ga drugje ne skladiščijo zaradi pomanjkanja skladišč. »Letos je znatno manjše povpraševanje po ozimnici,« povedo pri tem podjetju. »Krompirja smo razprodali za ozimnico okrog osemdeset ton, zelja pa le štiri tone. Pred leti smo prodati enkrat več krompirja in petkrat več zelja* Jabolk je šlo za ozimnico okrog dve toni. To samo za rudarje. Za količimo vedo po tern. ker so zbirali naročila pri vseh poslovalnicah. Jabolka za ozimnico so poskrbeli v domačem okolišu okrog Radeč, ker je kvaliteta tn cena primerna in iskana. Za zmanjšan)« količine ozimnice govori nafto prehrane, ki ee je v zadnjih letih znatno Izboljšal, nekoliko pa vplivajo tudi prostori. Kletmi prostori v novih stanovanjskih zgradbah vsekakor niso primerni za kopičenje ozimnice. To pomeni, da boJO zaloge za zimo z leti pri T°" oameznikih še zmanjševalo, zato pa bodo morale biti trgovine feZ vso zimo dobro založene, se pr-1"’' ozimnica bo vskladiščcna pri P°-*' jetjih. »Skladišč pa trenutno nimamo v takšnem obsegu,** je po*°/‘ komercialni. »Toda sedaj še ni* ni take potrebe,« je pristavil. Pozanimal se je tudi za ozimnic0 tistih, ki niso kupovali v trgovi' nah. Rekli so mi, da jo pr«c®{ takih, ki so doma iz vasi in si 00 tam preskrbe ozimnico. Večin9 rudarjev pa je le navezama 09 trgovino. Z ozimnico Je torej v redu. or Samo enkrat »e naj okoristimo, drugič se bo že kdo drugi! Kdo bo to plačal? Vsi bomo prišli v nebesa, saj smo ja tako pridali Rudnik »Silcela« - Czccbowics Inž, Dorko Skoberne: .J« V ^ ~ ^j| T^MZl Ljudski avtomobil >*-Syrcme«, v ozadju srednjeveške tržnice Mesec dni po Poljski Mesec čini ni mnogo, da bi človek spoznal neko deželo in ljudi. Če je tuja dežela podobna domovini, potem je spoznavanje hitrejše. Poljska ima mnogo podobnosti z našo državo, dejal bi več podobnosti kot pa različnosti. Zato je bilo tudi mesec dni dovolj, da sem vsaj malo spoznal poljsko državo in Poljake. Če se hočeš pogovoriti s tujcem, morata imeti skupen jezik. Ko sem prispel na Poljsko, se mi je zdelo, da ne bom nikoli razumel poljščine. Iz pogovorov sem ujel le malo besed, ki bi bile podobne slovenskim, srbohrvatskim ali ruskim besedam. Ko sem se peljal v Varšavo, sem se učil prve poljske besede. Pogovarjali smo se v * panslovanskem« jeziku, ki ga razume večina Slovanov — v nemščini. Precej Poljakov razume nemško. Toda nihče ne sliši rad nemščine. Zato sem vedno najprej poskusil s slovenskim jezikom, in če tako ni šlo, sem nadaljeval nemško. Kadar sem povedal, da sem Jugoslovan, smo se pa kljub nemščini dobro razumeli. Z ruščino si tudi nisem dosti pomagal. Zdelo se mi je, kakor da Sedaj se imenuje samo še »Dom kulture in znanosti«. Naj še omenim, da v celi Poljski ni niti ene ulice, trga a-li kraja, ki bi se imenoval po Stalinu. Tudi Stalinovih spomenikov ni nikjer. Na vrhu Doma kulture in znanosti je razgledna terasa, od koder se kot na dlani vidi vsa Varšava. Posebna znamenitost Varšave ;e »staro mesto«, ki je bilo med vojno porušeno. Po vojni so celo Staro mesto obnovili po starih načrtih. Človeku se zdi, kot da gleda nekaj sto let stare stavbe, v resnici so pa to nova poslopja, zgrajena po vojni. Varšava je bila hudo porušena 1939 leta. Še bolj pa je bila uničena v varšavski vstaji, ki se je začela prvega avgusta 1944 leta. Vstajo so Nemci zadušili. Organizirala jo je »krajevna armada«, ki je delala po navodilih emigrantske vlade v Londonu in je imela namen, da prehiti Ruse, ki so nekaj dni prej postavili na noge svojo vlado, ki je po vojni dejansko prevzela oblast na Poljskem. Zaradi politične igre je padlo v vstaji čez 300.000 nedolžnih ljudi. Tudi to je eden izmed vzro-Ijudje še teže prenašajo ruščino kot, kov zakaj Poljaki tako neradi go-nemški jezik. Rusko je govorilo ne- I vore rusko ali nemško. Varšava - Pogled s palače kulture kaj Poljakov, ki *em jih srečal v novih pokrajinah na zahodu države, kjer je največ beguncev iz vzhodnih pokrajin, ki so zdaj ruske. Pbljski jezik se precej loči od ostalih slovanskih jezikov. Toda navzlic temu se Slovenec lahko v enem mesecu nauči toliko, da razume počasi govorečega Poljaka. Poljščina je bogata na šumcvcih, črkah š in ž. Vendar šumnikov ne pišejo s kljukicami kot mi, temveč s kombinacijo črk, na primer: rz — ž, sz — š. Oni pišejo morte in govore može, kar po naše pomeni morje. Mesto, kjer so naši nogometaši igrali 1:1, se piše Cborzov, izgovori pa Hožuv. Posebnost poljščine je onikanje. V pogovoru se mi je to sprva zdelo čudno, pozneje se pa uho privadi. Poljak vas bo vprašal: »Jak se pa-nu podoba?«, kar bi se dobesedno prevedlo: »Kako je gospodu všeč?« ali pravilno slovensko: »Kako vam ugaja?« V tretji osebi govorita tudi dva, ki bi se pri nas tikala. Kljub pomanjkljivemu znanju poljskega jezika sem se z domačini ves čas svojega bivanja med njimi dobro razumel. Kadar koli sem v pogovoru omenil, da sem Jugoslovan, se je njihova prijaznost podvojila. Pogovor se je skoraj nekako obvezno zasukal na našo zunanjo politiko, ki jo vsi Poljaki, s katerimi sem prišel v stik, odobravajo in si jo žele. Ze takoj prvi dan, ko sem se peljal proti Varšavi sem bil deležen gostoljubnosti. Takrat še nisem imel poljskega denarja. S kreditnem pismom sem pa lahko dvignil denar šele naslednji dan. Neki sopotnik v vlaku mi je dal denar, da bi ga imel do naslednjega dne. Res je, da sem vzel naslov in mu dal svojega. Toda vprašujem se, koliko Slovencev bi zaupalo tisočak tujcu, ki ga prvič vidijo. Drugi sopotnik me je pa s taksijem odpeljal do veleposlaništva, kjer sem sc moral Zglasiti, da bi mi ne bilo treba iskati tramvajev in ulice. Tako sem prvi dan, ki je navadno najtežji, kar dobro začel. Ker niti jaz niti Poljak, ki me je pripeljal s taksijem do veleposlaništva, nisva vedela, da navodilo, naj se zglasim v veleposlaništvu, ne velja več, temveč da se moram zgla-t‘ti na konzulatu, sem moral iti peš tjakaj. Čeprav ni bilo daleč, se mi >e zdelo vendar predolgo. Na konzulatu so bili presenečeni nad motim prihodom. Verjetno sem bil prvi Jugoslovan, ki je prišel pravočasno na specializacijo. Posledica je bila, da sem bil dve uri v skrbeh, kje bom spal. No, pa tudi sobo so našli. Spal sem v hotelu »Varšava«,' kjer iem dobil lepo sobo, ki niti ni bila najdražja. Plačal sem 70 zlotov. En zlot sem menjal za približno 30 din. Hoteli so vedno polni, ieprav jih je precej. Inozemcev n ntnogo in še ti so večinoma iz vzhodnih držav. Sobo v hotelu sem dobil šele z napotnico glavne re-ctpcije, ki upravlja vse večje hotele ® Varšavi. Varšava, ki je bila med vojno 1kora} do tal porušena, je že skorc obnovljena. Je pa še precej prosto T*> ki a vpijeta oba kar vprek: .Alo, auf, mularijaI šolo boste zamudili, pankrti zanikrni1* _ Takrat je ura gotovo že pol sedmih. Treba je vstali. Pravzaprav prične z delom v naši baraki penzionist, čevljar; od jutra do večera tolče po škrpetih. Potem pa vsakemu lastniku čevljev pošteno »zašarba* delo, da je res treba seči v zep. Je pa specialist v svoji stroki. Za njim pride drugi penzionist, ki ravno tako rano začne. Piti, seveda. . Kadar'je dovolj okajen, da mora ven za vogal — če /e se pn moči — si prepeva: *Hoho, hoho premalo ga bo!* Mučno je v začetku tedna, ko začnemo gospodinje prati. Ce imamo tri gospodinje pripravljeno perilo za susenje, mora tretja vedno počakati, da dve posušita perilo, potem je šele ona na vrsti. Je pač baraka, kjer ni prostora za sušenje perila, mti ni otroškega dvorišča, čeprav je tu približno dvajset otrok. Saj se ves božji dan ne čuje drugega kot samo otroško vpitje in zmerjanje, kot da bi'tekmovali, kdo bo koga bolj po svoje ozmerjal. Pravo razpoloženje pa se začenja okrog prvega — ko upokojenci dobe svoj denar. Takrat oče mularije ali osmih otrok razpotegne mehove; so škripavi kot njegov glas, kadar je pod vplivom maliganov. Najprej izvaja njegova harmonika nekakšne posnetke Avsenikovih polk, potem spet nekaj drugega, razlika je seveda le v tem, da samo nogo prestavi. .. Za vogalom pa joče in tarna zena, ces da ji je (ku samo otroške doklade, dr*go bo pa verjetno vse »žabi«. ____ Penzionist z osmimi otroki. ]e ie tako. Botje doma brez dela g z lepo penzijo kot pa v jami. Posebno če je človek za jamo bolan g in če ga venomer ščiplje v križu. Se neka »prijetnost* je pod streho barake st. 14, ampak to te samo ob deževnem vremenu in v vsakem stanovanju. Takrat smo na delu vsi, od najmanjšega >pankrta* do najstarejšega penziomsta. Ce nočemo spati na mokrih posteljah, razpravljamo po stanovanju vso posodo, kar jo premoremo, ali pa premikamo pohištvo s na bolj varna mesta. Ob takih prilikah si mislim, da sem v Postojn-1 ski jami, samo da pri nas še niso ne s tal ne s stropa zrasli kapelski. Taka je baraka št. 14 in njeni stanovalci. Ce ne verjamete, si jo pridite ogledat. ^ wuiiumimmiiiiiuiiiiiiiimiiiimiiHiiiiiitiHmuiiiimiiiiiiiHiniiimiUHHiiiiiiliHHlll[llluiUlllimiUUUl(lllU umuiHiiiiittlllUtinu me** galanterijsko blago, ter trgovske lokale, kjer bi prodajali tekstil, usnjarske in galanterijske izdelke, tehnično blago, steklo, porcelan, keramiko, oziroma tri bili to trgovski lokali za široko potrošnjo. Vsak tip omenjenih trgovin pa bi se razlikoval po različnih organizacijskih oblikah, kot veleblagovnice, specializirane živilske trgovine, potrošniška središča, veleblagovnice s samostojnimi oddelki itd. Trgovine pa naj bi bile v središčih naselij, čim bliže večini potrošnikov. Trgovine drugega tipa naj bi bile po možnosti osredotočene v večjih stanovanjskih kompleksih, oziroma na bolj prometnih točkah mesta, in naj bi zajemale področja z najmanj pet tisoč prebivalcev. Tretji tip trgovin pa naj bi bH v glavnem v središču mesta, ki že sedaj dobiva pomen trgovsko-poslovnega središča. Tako na primer predvidevajo, da bi bile trgovine prvega tipa ob Savinjski cesti, ter v centru Zgornjih Trbovelj — Trg F. Fakina, Gimnazijska in Obrtniška cesta in v središču za nova naselja — Loke, Leninov trg. Prav tako je predvideno, da bodo trgovine prvega tipa tudi v središču naselja Vreskovo in Pod gozdom, v centru bloka K-4, v središču naselja 1, maj, v delu naselja Novi dom, ob Partizanski in Keršičevi cesti ter v osrednjem delu mesta — Novi dom. Partizanska cesta, Trg revolucije, in v naselja Keršičema. Trg re mota rije v ta namen, po njihovem mnenju, najbolj ustreza, ker bo po vsem sodeč tu trgovsko-poslovni del mesta, živilska veleblagovnica ati vrsta speciaJjzinurih trgovin živilske stroke, ker je računati tudi na prihod kupcev iz drugih središč Zasavja. Po že omenjenem načrtu bi pridobili nekaj nad 4009 kvadratnih metrov prodajalne površine, upoštevajoč že obstoječe lokale, pri čemer bi gradili in preurejali lokale v glavnem na območju osrednjega dela mesta. Ureditev takega velikega prodajnega in skladiščnega prostora bd bila pomembna pridobitev trboveljske komune, ld bo takrat spadala med najbolj razvite občine glede trgovstva v republiki. ^ J? Ljubi! Prosfcn te! Samo še del zavese manjka, prinesi mi jo z obrata domov! že imamo! To je nogomet. Športno oddih' in razvedrilo, le če bodo or-društvo Rudar nam vsak teden *“,zac1Je- U 90 dol,ne start,ei' priredi v razvedrilu nekaj razbur- ** vedele omogočiti - sobotno ljtvih, pa tudi zabavnih trenutkov, rekreacijo. No, včasih tudi dolgočasnih. Je pa Rekreacija zdaj In v prihodnje, dovolj za cel teden razpravljanja. Prosti čas med rudarji danes in »Ampak to ni dovolj, se mi zdi.« jutri. Vsekakor bo treba o tem »No, pa klub Imamo pri Svobodi, govoriti ne samo z rudarji, temveč Tam Je šah, karte, publikacije, ča- s Svobodo, stanovanjsko skupnost-sopisi. Pa pogovorimo se lahko,« jo Ln drugimi, ki lahko marsikaj In kako je bilo včasih? O tem je prispevajo. Vse skupaj se giblje treba vprašati starejšega rudarja, na bolje, kar je očitno, tako kot »Včasih smo Imeli posebno ob pla- I se komuna gospodarsko krepi ln čtlnih dnevih, pa tudi drugače ob olepšuje svoje lice. sobotah veselice po »oštarijah«. or Potrebna bi bila potrošniška središča Minuli teden Je bilo zasedanje delavskega sveta trgovskega podjetja »Vitaminlka«, katerega so se udeležili tudi predstavniki sveta za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru v Trbovljah. Na dnevnem redu je bila tekača problematika podjetja in ozimnice, v kasnejši razpravi je pa prišla do izraza tudi perspektivna politika podjetja glede adaptacij, prenovitev in postavitve novih lokalov. Poudarili so, da se zavedajo upravičenih kritik potrošnikov, češ da so njihovi lokali premajhni in neprimerni, in da ne ustrezajo sodobnim higienskim predpisom. Vsekakor je kapaciteta lokalov premajhna in ne morejo zadovoljiti vsega povpraševanja. Po drugi strani pa majhni kamioni ne morejo pravočasno oskrbovati vseh lokalov, tako da se včasih pripeti, da zmanjka določenih artiklov in da potrošniki negodujejo. Podjetju primanjkuje močnejši vozni park, da bi lahko oskrboval skozi ves dan posamezne poslovalnice in pa da bi težji kamioni lahko od zunaj dovažali blago. 2e sedaj podjetje včasih z večjim kamionom razvaža blago, toda vsak dan tega ne more, ker je vozilo zunaj na terenu. Velike težave ima podjetje na- dalje z vsakodnevnim pobiranjem prazne embalaže. Toda vse te težave bi podjetje še nekako prebrodilo, če bi imelo res dobre m vsaj nekaj sodobnih posl ovalni e. Jasno pa je, da bi bilo treba še dolgo čakati, da bi trgovsko podjetje »Vitaminka« lahko z lastnimi sredstvi uredilo nekaj sodobnih poslovalnic. Po drugi strani pa je podjetje šele letos prešlo na reden obračun in si začelo ustvarjati lastne sklade. Nujno potrebno bi bilo preko investicijskih skladov dobiti posojila (srednja ali dolgoročna), da bi lahko začeli urejevati perečo problematiko lokalov. Razpravljali so tudi o tem, da bi dal svet za blagovni promet ObLO priporočilo, da bi se zbirala sredstva, ki se dotekajo jz trgovine in še morebitne druga sredstva, da bi se le-ta zbirala v namenskem skladu za gradnjo novih sodobnih lokalov. Kajti vsaka naložba v trgovine je del višjega družbenega standarda. In ravno trgovsko podjetje »Vitaminka« je eno izmed tastih, ki bi moralo kaj kmalu začeti s pneure-jevanjem svojih lokalov — pogoj za to so pa seveda sredstva, ld jih bo treba zbrali. ek Padalski šport - saj gre tudi brez košare in vrvi Takole hlajenje je prava mana Delaven mladinski aktiv Mladina terena l v Hrastniku kaže, da bo postala najboljša med mladino aktivov v Hrastniku. Mladinski aktiv terena 1 je bil obnovljen nedavno po daljši nedelavnosti. Vanj so vključeni mladinci in mladinke iz obrti, trgovine, zdravstva in šole. Skupno število članov je 6f vendar jih bo vključenih še šnje število, ko bo aktiv zavajati svoj program dela. recei- iz- prt čel Gradnja mostu pri Liscu V načrtu je gradnja mostu pri Liscu za prehod na novo cesto. Gradnja mostu je predvidena za prihodnje leto. Predvideno Je tudi tlakovanje ceste po Koloniji in Logu, vendar je to delo odvisno od sredstev, ki jih bo prispeval Rudnik. Mladina tega aktiva se je odločila za samostojno šolo za življenje, ki jo bo vodila Zlata Potisek, samostojno dramsko sekcijo, ki naj bi pripravila opereto pod vodstvom upravnice nižje glasbene šole Milene Baloh in za ustanovitev ženske odbojkarske ekipe, ki bo vadila v domu TVD Partizan. Razen tega so izvolili tudi komisijo za idejno vzgojno delo■ in komisi/o za sodelovanje z društvi. Vodstvo Svobode 1 jim je zagotovilo tedensko enkrat možnost uporabe vseh klubskih prostorov, ki so zelo lepi in primerni za aktivnost mladine. Predsednica aktiva je Heda Briner, upravnica vzgojno varstvenega doma steklarne. Po tem je soditi, da gre glavni delež za aktivnost tega aktiva ženam. X# v# VOHUN NA LETALIŠČU Z OBČNEGA ZBORA DELAVSKO PROSVETNEGA DRUŠTVA SVOBODA ZAGORJE Odpraviti tudi lastne slabosti Kakor smo žc poročali, Jo bil preteklo sredo v Zagorju občni zbor tamkajšnjega delavsko prosvetnega društva Svoboda, Občnega zbora se je udeležilo blizu 100 članov (skupno z godbeniki in pevci, ki so nastopali pred in na občnem zboru). Ker dejavnost zagorske Svobode za radi nekaterih objektivnih, pa tudi subjektivnih težav v pritekli sezoni ni bila najboljša, smo pričakovali, da bo pomenil ta občni zbor pre- lomnico v delu in nakazuj naio- . nosi vodstva Svobode bi uprav-ge, ki čakajo članstvo. Bili pa smo nega odbora Delavskega doma. Prednostne investicije Na pobudo komisije za stike in razgovore s sosednimi občinami, ki je bila imenovana v občini Litiji zaradi rekonstrukcije ceste Litija—Ljubljana, so bili storjeni že prvi koraki. Tako so se predstavniki občin Litija, Moste, Bežigrad in Domžale sešli na posvet in razpravljali o možnostih za čimprejšnjo rekonstrukcijo te ceste. S tem vprašanjem so tudi že seznanili predsednika ObLO Ljubljana tov. Borisa Mikoša, ki 6e je izrazil pripravljenega, sodelovati na nadaljnjih razgovorih o teh problemih. Prav tako bodo predstavniki navedenih občin ee- Sicer je upravni odbor Svobode predlagal In sklical sestanek z od hitro m Delavskega doma, na katerega je povabil predstavnike družbenega in političnega življenja, vendar sestanka zaradi premajhne udeležbe ni Mio. Potom pa si tudi vodstvo Svobode ni več prizadevalo, da bi se sestalo s člani upravnega odbora Delavskega doma, čeprav M dogovor o uporabi Delavskega doma Ml lahko samo v korist Svobodarjem. Kazno je, da bo sklicanje ponovnega sestanka ena od prvih nalog novega vodstva, znanih z vprašanjem republiške imaj0 pevci, dramski igralci organe in jim v kratkem predlo- j baletna skupina precejšnje te- žili predloge za rešitev vprašanja £ave glede uporabe prostorov v skero neprijetno razočarani. Poročilo (predsedniško, tajniško in blagajniško), ki ga je podal dose- j upravnim danji predsednik Ivan Krautber-ger, je v glavnem nanizalo delo in probleme posameznih društvenih sekcij, manj pa osvetlilo delo društva kot celote. Ugotovitev občnega zbora je bila, da nekje zavirajo dejavnost zagorske Svobode neurejeni od- rekonstrukcije te ceste. domu. Da se cesta Litija—Ljubljana i . . . čim hitreje uredi, je ljudski od-! Vsa razprava je imela za izhoda-bor v Litiji že sprejel sklep, da šee tarnanje nad problemi. Pn se razpoložljiva sredstva prihod- tem pa so govorniki niar-nje leto v prvi vrsti namenijo sikdaj pozabili omeniti tudi ti-za izgradnjo navedene ceste. Pri- ste subjektivne slabosti, ki so tu-čakujejo tudi, da se bodo Zagor- di nekje zavirale še uspešnejše je, Trbovlje in Hrastnik prav ta- , delo društvenih sekcij in samega ko pridružile tej akciji in jo pod- društva. Društvu namreč ne more prle, ker je ta cesta sestavni del Mti v ponos, da nima pregleda nove Zasavske ceste, ki bo po* nad številom članov (lani so vezovala celotno Zasavje z Ljub- vključili v društvu tudi 966 mla-Ijano in ostalo Slovenija dih Zagorjanov, ki pa so MH de- ležni bore malo skrbi), da ni Mia pobrana društvena rianarina (s katero M bilo mogoče dobiti nekaj sredstev tudi za delo društva), da se je posvetilo doslej le malo pozornosti sodelovanju in povezanosti sekcij itd. V razpravi pa je Mio tudi ugotovljeno, da bi lahko vodstvo Svobode našlo precej več možnosti za delo, če ne bi samo tarnalo o problemih. Tu gre za razne oblike klubskega življenja, za katerih oživitev ne bi bilo treba kako velikih sredstev. So pa še druge oblike dela, o katerih M veljalo večkrat .razmisliti. Kazno je, da bo dejavnost zagorske Svobode v prihodnje v precejšnji meri tudi ob dejavnosti samega vodstva (v katerega ne bi smeli vključiti toliko aktivnih članov, ki že tako kažejo voljo do dela). Seveda bo potrebna Svobodi večja pomoč (tako gmotna kot moralna), urediti bo treba čimprej odnose z upravnim odborom Delavskega doma ter odpraviti tudi vse subjektivne slabosti, ki društva. (ma) Novogradnja šolskega poslopja v Šmartnem pri Litiji Šola v Šmartnem — problem občine Trenutno je največji problem na področju šolstva v občini Litiji šola v Šmartnem. Tu je Solda pouk še vedno v treh izmenah. Z dograditvijo nove šole v Šmartnem bo to pereče vprašanje rešeno. Nova šola, ki je v gradnji, bo dobila razen modemih so doslej zavirale delo | učfinic tudi risalnico, delavnice in delovne kabinete. Prav in zelo potrebno bi bilo, da nova šola dobi tudi telovadnico, ki bi razen šolski mladini služila tudi športnim društvom. Zaradi finančnih težav pa je bilo potrebno to gradnjo ustaviti. Gradbeni odbor šole stoji pred veliko nalogo, kako ta novi objekt zavarovati preko zime (glej sliko)- Terenski aktiv LMS v Radečah pridno dela Jeklene žične vložke — šlaraHja — za kauče, postelje, stole in fotelje vam po ugodni ceni izdeluje RABIČ JUSTIN, žično pletilstvo Bled. _________________ Poceni in hitro (v 24 urah) pli-siram vse vrste ženskih kril. — Zajc — Širok, Kisovec 58, Zagorje ob Savi. Leopold Gričar, posestnik, Zg. Osredek, Podkum, preklicujem kot neresnične trditve o Gijeli Zorc, gospodinji, Osredek št. 6 Podkum. Preklicujem razžalitev proti Faniki Pušnik, Trbovlje, Nasipi 7. — Anton Mrežar, Trbovlje, Nasipi 7. novembra nemški film »Zmešnjava v ljubezni-« — v nedeljo matineja ob 10. uri; 8. in 9. novembra franc. vist. film » Ulica des prairies«. Kino »Svoboda« Kisovec: 2. in 3. novembra franc, drama »Zločin in kazen«; 4. in 5. novembra če-ško-jug. barvni film »Zvezda potuje na jug«; 8. in 9. novembra slovenski film — drama »Tri četrtine sonca«. Kino Šmartno pri Litiji: 2. novembra sovjetski’ barvni film »Deklica brez naslova«; 4. in 5. novembra ameriški barvni cin. film »Trgatev«; 8. in 9. novembra jugoslovanska barvna komedija »Pop Čira in pop Spira«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 2. novembra amer. film »Polkovnik in jaz«; 3. novembra jug. W film »Skupno stanovanje«; 4. do 6. novembra jug.-ital. barvni film »Kapo«; 5. novembra slov. film — matineja ob 10. uri »Sestavljen program XI. 20-a«; 8. in 9. novembra ameriški barvni film »Hollywood in propast«. Ob smrti dragega moža, očeta in dečka FRANCA TOMCA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Zahvaljujemo sc vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem štirim govornikom, godbenikom in pevcem. Iskrena zahvala dr. Mihaeli Drnovšek za pomoč in skrb v bolezni. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki s pomagali pokojniku in družini med boleznijo in tik pred smrtjo. Žalujoči: žena, sin Polde, hčeri Vera, Martina In Slavi. ZDRAVNIKOV V TRBOVLJAH 2. novembra dr. Kramberger, 3. novembra dr. Južnič, 4. novembra dr. Južnič, 5. novembra dr. Južnič, 6. novembra dr. Komorowsky, 7. novembra dr. Drnovšek, 8. novembra dr. Kramberger. TRBOVLJE Rojstva: Alojzija Cokan iz Hrastnika — dečka; Ivana Herle iz Zagorja — dečka; Ana Jerman iz Trbovelj — deklico; Ana Kalu-der iz Hrastnika — dečka; Rozalija Koprivnjak iz Trbovelj — dečka; Ana Kozlevčar iz Hrastnika — dečka; Anica Vihar iz Hote-meža pri Radečah — dečka; Jolanda Zavrašek iz Hrastnika — deklico; Angela Juvan iz Zagorja —' deklico; Frančiška Sotlar z Izlak — deklico; Antonija Suhodolčan lz Trbovelj — deklico; Marija Frelih Iz Trbovelj — dečka; Vida Kovač iz Trbovelj — dečka; Ivanka Ura-njek iz Trbovelj — dečka; Pavlina Klanšek iz Trbovelj — deklico; Ivanka Drgan iz Bmice — dečka; Roza Brečko Iz Hrastnika — dečka; Irena Oplotnik iz Trbovelj — dečka; Ana Blažun iz Trbovelj — dečka; Frančiška Ocepek s Time — dečka; Marija Ocepek iz Trbovelj — deklico; Rozalija 2nddaršič iz Trbovelj — deklico; Ivanka Suša iz Trbovelj — deklico. 13 — dečka; Mira Kolar, Stara vas 84 — dečka; Marija Vovčko, Dobrava 29 — deklico; Marija Povhe, Videm-Krško - dečka; Gabrijela Molan, Mali Kamen 3 - deklico; Marija Hlebec, Krajno bodo 7 — dečka; Jožefa Zivič, Videm-Krško - dečka; Olga Barbjč, Sentlenart 51 - deklico; Terezija Osojnik, Brežice - deklico; Marija Kostevc, Podgorje 83 — deklico; Katica Kupina, Gor. Obrež 67 — deklico; Amalija Deržič, Bukošek 22 — dečka; Ana Regovič, Dobova 22 — deklico; Branislava 2,am, Veliko Mraševo 60 — deklico; Majda Kocjan, Bizeljsko 53 — mrtvoroj. sina. Porok ni bilo. Smrti: Janez Pavlin, delavec iz Gor. Lepe vasi 11 — star 54 let: Frančiška Gorišek, druž. upokoj. iz Senovega 33 — stara 79 le’ Peter Rešetar, upokojenec iz La duda — starih letrdanez Koma inv. tip6kb7ehec'iz'Cerine 7 — staj 63 let; Anton Glogovšek, kmetovalec iz Zg. Pohance 21 — stat 49 let; Kristina Demač, posestnica iz Artič — stara 74 let. ZAGORJE Rojstev (na domu) hi bilo. Poroke: Janez Vozelj, avtomehanik iz Kresnic in Olga Urankar, nameščenim iz Kisovca 52; Anton Feštajn, železničar iz Zagorja -1 Trboveljska c. 4 in Olga Resnik, delavka iz Zagorja — Kolodvorska 21; Anton Klopčič, šofer iz Podli-povice 9 in Anica Logaj, nameščenka iz Loga 5; Anton Butara, rudar iz Sentgotarda 9 in Angela Gril, gosp. pom. iz Jelše-vice 6. Smrti: Antonija Satenšek, roj. Reberšek iz Za vin 17 — stara 73 let. Aktiv LMS v Radečah je imel j najboljšo konferenco med aktivi j LMS v hrastniški občini. Veliko je j prispevala uspehu konference moč-i na udeležba predstavnikov raznih organizacij. Tako se je konference udeležil tudi član predsedstva CK CMS Emil Roj, sekretar ObK ZKS Hrastnik Janez Zahrastnik, predsednik ObK LMS Nande Strnad, podpredsednik ObLO Ferči Miler in se predstavniki Partizana, Svobode, Mestnega gledališča, osnovnih organizacij Zveze komunistov in drugi. Razpravljali so predvsem o udeležbi mladine v delu ljudskega odbora, zlasti zbora proizvajalcev in drugih organih, o povečanju odgovornosti članov mladinskega vodstva in članov mladinske organiza- cije nasploh, o idejni vzgoji mladine, o nujnosti aktivnejšega sodelovanja mladine v družbenem upravljanju, o seznanjanju z novim gospodarskim sistemom v praksi in o neka-terth drugih važnih vprašanjih. RADEČE: Gradnja bencinske črpalke ustavljena Ekonomske enote tudi v KZ Gabrovka - Dole V kmetijski zadrugi Gabrovka — Dole so formirali dve ekonomski enoti, in sicer za kmetijstvo in za gozdarski odsek. V ta namen so že sklicali sestanke teh ekonomskih enot in se pogovorili o poglavitnih vprašanjih. Tudi volitve samoupravnih organov so že bile. ž. Preurejena kino dvorana — za občinski praznik Že J nekajkrat smo poročali, da bodo v Litiji preuredili tamkajšnjo kino dvorano. Zdaj so z deli že začeli. Ker je bil dosedanji kinoprojektor že davno izrabljen, bodo kupili' dva nova. Sredstva za preureditev kino dvorane in za nakup kinoprojektorjev so dale litijske gospodarske organizacije, največ pa Predilnica Litija. Preurejeni kino v Litiji bodo I Gradnja benciske črpalke v Radečah je trenutno ustavljena. Primanjkuje finančnih sredstev za približno 2 milijona dinarjev. Ta zastoj je nastal zaradi tega, ker nekatera podjetja niso prispevala sredstev, ki so jih zagotovila za to gradnjo. Med drugimi je obljubilo tudi podjetje Petrol bencinske črpalke, pa se je naposled odločilo, da bo rabljene in generalno popravljene črpalke odpro- izročili namenu ob letošnjem ob- J sveti ustvarili sklad za taka činskem prazniku. Zdaj pa zares! Te dni so začeli z deli pri gradnji novega poštnega poslopja v Litiji. Zdaj pripravljajo vse potrebno za ureditev in zabetoniran j e opornega zidu ob Savi, prav tako pa rušijo ograjo in nekatere druge objekte na zemljišču, kjer bodo potem začeli z gradnjo novega poštne stavbe. (ma) Dograditev šole heroja Rajka Zbor volivcev je razpravljal o dokončanju gradnje šole heroja Rajka. Potrebna so še stranišča, okna in nekatera druga manjša dela na poslopju. Zaradi pomanjkanja sredstev za popravila hiš so izrekli mnenje, naj bi hišni pope (ma) pravila in črpali ta sredstva redu najnujnejših potreb. dalo po ceni 800.000 din. V kolikor bodo podjetja, ki doslej svojega obljubljenega deleža niso prispevala, pokazala več razumevanja, bo mogoče z gradnjo nadaljevati. Nadomestne volitve Občinski odbor v Litiji je na zadnji seji izvedel nadomestne volitve v okrajni zbor v Ljubljani, kjer je zaradi preselitve prenehal mandat odbornice Nade Lebah, ki se je izselila iz občine. Na njeno mesto je bila izvoljena Minka Strlekar. Dve novi komisiji Občinski ljudski odbor v Liliji je na skupini seji obeh zborov imenoval dve novi komisiji, in sicer posebno strokovno komisijo za inventarizacijo gozdov v občini in komisijo za določitev vrednostnih razredov. SVIBNO: Popravilo mostu Vaščani so s prostovoljnim delom popravili obzidje pokopališča in kupili material za popravilo Rašperskega mostu. Most bodo popravili do konca leta. Doslej eo naredili 885 prostovoljnih delovnih ur. Prispevali bodo tudi i za gradnjo ceste. Najprej bodo I poskrbeli za geometnsko izmero. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ZAGORJE OB SAVI JE RAZPRAVLJAL O POROČILU SVETA ZA TELESNO VZGOJO Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 3. do 6. novembra italijanski cin. glasbeni film »Sli bomo v Sam Remo«; 7. do 9. novembra Poljski barvni film »Skilasta sreča«; jo. 13. novembra veliki italijanski cin. film »Sladko živ-Uenje«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«: 2 novembra cin. barvni vist. film »DaVy Crockett in p*raU«; 3. do 8- novembra jug. film »Ljubezen M moda«; 7. do 9. novembra ameriški barvni cin. film »Trapez«; i®- do 13. novembra amer. barvni film »Toby Taylor«. Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 4. no 6. nov. ameriški barvni CS film »Vozovi na Za-hud«; ii, do 13. novembra jugo-“iovanski barvni CS film »Osma vrata«. Kino »Delavski dom« v Zagor-2. novembra franc. vist. film ’**»*aj prihajaš pozno«; 4. do 6. Poroke: Gojmir Meško, gradbeni inženir iz Trbovelj in Hermina Planinc, študentka iz Trbovelj; Franc Sušnik, ključavničar iz Trbovelj in Berta Bolarič, frizerka iz Trbovelj; Pavel Brenčič, delavec iz Trbovelj in Olga Kušar, delavka iz Trbovelj; Ivan Gavez, uslužbenec iz Ljubljane in Marija Zupančič, finomehanik Iz Trbovelj; Anton Maček, rudar iz Trbovelj In Mira Tkave, delavka iz Trbovelj; Frančišek Sluga, delavec iz Trbovelj in Hedvika Klanšek. delavka iz Trbovelj; Frane Kralj, rudužbenec lz Trbovelj in Terezija Bokal, krojaška pomočnica iz Trbovelj. Smrti: Franc Tomec, upokojenec iz Trbovelj — star 71 let, HRASTNIK Rojstev (na domuj rl bilo. Poroke: Viktor Zupanc, električar, Gore 36 in Jožefa Kreže, gosp. pom., Krnice 19. Smrti: Amalija Dober?,ek, roj. Šeško, gspodlnja, Brdce 22 — stara E2 let. BREŽICE Rojstva: Vilma Kuralt, Cmo 26 - deklico; Ana Lužar, Mrtna sela SOBOTA, 4. novembra 1961 8.30 Četrt ure z ansamblom Mojmira Sepeta; 8.45 Arnold Ar-• čon poje slovenske narodne pesmi; 10.15 Zabavna glasba na tekočem traku; 12.06 Tri skladbice Slavka Mežka; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Franc Lomberger: Donosnost v intenzivnih nasadih hrušk; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 14.00 Pevka Lola Novakovič; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Mešani zbor »Slavček« iz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinarja; 15.40 Vedri zvoki; 16.00 Gremo v kino; 17.05 Vsak dan za vas; 18.10 15 minut igra »Lovski kvintet«; 18.45 Naši popotniki na tujem; 20.00 S citrami po Evropi; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. NEDELJA, 5. novembra 1961 ' 7.35 Da bi biva liepa ura. i 8.00 Mladinska radijska igra — Nikola Soldatov: Noč na postaji Ljudske milice; 8.37 »Iz albuma dkSadb za otroke«; 9.48 Partizanske — tri resne in ena šaljiva; 10.00 Se pomnite, tovariši... Dušan Azanjac: Taboriščni »vam- pirji«; 11.30 Silvo Matelič: Vije se cesta mladosti; 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Pojo »Fantje na vasi«; 14.15 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — II; 16.00 Humoreska tega tedna — Mark Twain: Rojak; 17.15 Radijska igra — Anatole France: Skrivnostni Putols; 18.30 Športno popoldne; 20.00 Izberite melodijo tedrfa; 21.26 Vrtiljak zabavnih zvokov; 22.15 Oddaja za naše iasdjence. Ko je svet za telesno vzgojo ppi ObLO Zagorje analiziral vse te pojave, je ugotovil, da večina težav izvira iz neurejenih finančno-materialmih vprašanj v društvih. Na eni strani je vzrok za to v vodstvih društev, ki ne znajo sredstev zbrati tam kjer so (dosledno pobiranje članarine in vstopnine na prireditvah), na drugi 6trani pa v izredno nizkih dotacijah, ki jih prejemajo društva in vrhu veega pritekajo zelo neredno. Da bi so letos zagotovilo načrtno delo društev, je ObLO formiral poseben sklad, v katerega naj bi se na podlagi določil odloka stekalo 1 promil od vrednosti bruto proizvodnje gospodarskih organizacij .zavodov in ustanov, ustvarjene v letu 1960. Računali eo da ee bo tako zbralo 6,317.442 din, vendar se je navzlic intervencijam upravnih organov ObLO zbralo le 1,283.370 din. Zaradi nerednega dotoka sredstev se pojavljajo težave na vsakem koraku. Ustanavljajo se nove sekcije, ni pa sredstev, da bi se ta prizadevanja tudi finančno 'podprla. Pred dnevi je bilo vprašanje razpusta dveh sekcij, ki nista imeli denarja za nadaljnje tekmovanje, sicer trenutno rešeno. Tako 60 več ali manj vse rešitve provizoričnega značaja. Z enakimi problemi pa so povezane tudi Investicije v telesno-vzgojne objekte. Predračun za te Investicije, ki ga je izdelala Občinska zveza za telesno vzgojo v Zagorju, znaša preko 54 milijonov dinarjev in obsega ureditev športnega stadiona v Kisovcu, ureditev doma Partizana in razširitev telovadišči, ureditev stadiona Proletarca .ureditev skakalnice in drugih zimskošportnih objektov v Kisovcu, ureditev igrišč pri osmih šolah, ureditev igrišč na Izlakah, ureditev planinskih domov, ure- ditev stalnega tabora in koče za »Rod črnih krtov«. Mislijo pa tudi na ureditev otroških igrišč z raznimi športnimi in drugimi te-leanovzgojnimi napravami. Izstopa pa tudi dokončna dograditev in ureditev novega kopališča v Zagorju. Lansko leto je bil z namenom, da se poživi, popestri in izboljša telesna vzgoja na šolah, ustanovljen pedagoški aktiv učiteljev telesne vzgoje, ki je organiziral seminar za vse učitelje, ki poučujejo telesno vzgojo na šolah v zagorski obični. Ta seminar je sklical svet za prosveto pri ObLO, vendar ni dosegel svojega namena, ker je neopravičeno izostala cela vrsta prosvetnih de- cijah, ki naj bi bile enotne za večanje športa in telesne vzgoje predvsem v rekreativne namene. Svet za telesno vzgojo pri ObLO v Zagorju si je izdelal tudi zelo konkreten program dela, tako glede temeljne telesne vzgoje, glede investicij za telosnovzgojne objekte in sredstev za pomoč društvom. Razprava po poročilu je bila dokaj živahna in je še dopolnila probleme, v katerih delujejo zagonska telesnovzgojna in športna društva. Vendar pa 60 ugotovili, da je treba zavoljo tega, ker je potreb na vseh področjih življenja precej, vzporedno z zahtevami krepiti in razvijati tudi proizvajalne sile in materialne zmož- lavcev. To pa kaže tudi nemogoč : n osti, saj bo mogoč^ le na ta na- odnos do telesne vzgoje na šolah. Ker je telesna vzgoja v učnih načrtih šol, bi bilo prav, da se zagotovi reden pouk tega predmeta in da ga tudi nadzira. Šolam pa Je treba zagotoviti, da si uredijo najosnovnejše pripomočke za nemoten pouk telesne vzgoje. Izvedena športna tekmovanja v zadnjih letih med sindikalnimi podružnicami so močno razgibala delovne ljudi. Zato je Mio letos sklenjeno /da naj bi dobila ta tekmovanja stalnojšo obliko (zdaj se je tekmovalo v počastitev 3.julija — dneva slovenskih rudarjev). Sicer se je to tekmovanje orgamiziralo in se je s tekmovanjem tudi že pričelo. Vendar je opaziti pri tem določene •pomarikljivoati. Moštva ne prihajajo redno na tekmovanja, tekmovalne komisi je pa so prepustile zaupano Jim delo posameznikom. Kljub nekaterim slabostim in težavam pa bodo s temi tekmovanji nadaljevali in jih bodo skušali razširiti še na mladinske aktive tako, da bi nekje dobili osnovo za ustanovitev športnih aktivov v gospodarskih organiza- čin uspešno reševati nastala vprašanja. Sicer so poudarili, da je treba telesni vzgoji na vsak način pomagati. Ker je občinski ljudski odbor že sprejel odlok o ustanovitvi sklada za pomoč društvom in je bilo z odlokom določeno, kako se bodo formirala sredstva za ta sklad, je bilo sklenjeno, da bodo odborniki zbora proizvajalcev na sejah samoupravnih organov v goepodarsikh organizacijah spomnili le-te na potrebo po izpolnitvi obveznosti do sklada. Menili pa so še, da bi upravni organi ObLO proučili nekatere konkretne predloge za možnost zbiranja sredstev za investicije za te namene in bodo o tem dokončno razpravljali na eni od prihodnjih sej ObLO. Hkrati eo pa nekateri odborniki tudi menili, da naj bi se preko sindikalnih podružnic v gospodarskih organizacijah pripravila in izvedla akcija za zbiranje sredstev za redno delo športnih in kulturno prosvetnih organizacij v občini, ki se tudi iz dneva v dan ubadajo s problemi zaradi pomanjkanja sredstev. Dna) Zagariani v Franciji Delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Zagorja ob Savi je 15. oktobra priredilo slovenski koncert v središču rudarskih revirjev Severne Francije, v kavami Jeanette v Sallaumines (Pas de Callais). V dvorani je bilo nad 500 naših rojakov — izseljencev v imenu katerih je kulturno skupino iz Zagorja pozdravil prot. Richard Beuermaim in ji zaželel, da bi se vmesim#* ■' med našimi roiaki dobro počutila na francoskih tleh. Najprej je na octfu nastopil moški pevski zbor (sekstet), ki so ga poslušalci pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Za nj-itn je zaigral ansambel domače glasbe, ki je hil prav tako poplačan za svoje izvajanje z živahnim aplavzom, prav taiko tudi zabavni jazz ansambel, katerega sta spremljala solista — pevca Zlatka Zahar in Jože Koren, oba iz Celja. Ob koif cu je sledila »Majolčica«, nakar je jazz ansambel zaključil spored z veselo poskočnico, tako da v dvorani m hotelo Wtt ploskanja ne konca ne kraja. Po koncertu je sledila prosta zabava. Vrli zagorski Svobodarji so zabavali naše rojake in jim obujali spomine na drago domovino, Jugoslavijo. Marsikaterega starega rojaka, ki že dolgo ni mislil na ples, je privzdignilo, da se je zavrtel. Toda vsake reči je enkrat konec in tako je bilo tudi pri nas. Pozno v noč smo se razšli kajti našim dragim gostom iz domovine se je mudilo nazaj v Merlebach, da tamkaj še enkrat nastopijo. Tako smo si v ponedeljek zjutraj toplo stisnili roke ter gostom zaželeli srečno pot ter obilo uspehov v domovini, v socialistični Jugoslaviji, z željo, da se še kdaj snidemo. V imenu našega Udruženja in v imenu vseh rojakov — izseljencev, se dragim gostom iz Zagorja j zahvaljujemo za obisk in kultur-! no prireditev. Jurij Artič TEDENSKI ŠPORTNI PREHUD Zagorjani med nastopom v SaHammnu Nečloveška mati obsojena na smrt no kazen nečloveške matere, očeta so pa, ker je bil slabič in neprišteven, obsodili na dvajsetletno V Cahorsu v Francija je pred kratkim tamkajšnje porotno sodišče obsodbo Andrejo Pebeyre, 37-letno mater, na smrt, njenega moža pa na dvajsetletno ječo. Družina Pebeyre je živela s sedmimi otroki v zelo bornem stanovanju. Med otroki je bala tudi triletna Francise, ki je bila bolehna in je med spanjem močila posteljico. Zaradi tega pa jc mati nesrečnega otroka silno sovražila. Pretepala je ubogega otroka z vojaškim pasom, mu odsekala prst na roki, ga pustila klečati na golih kolenih na itrih šibah, mu zmečkala oba palca na nogah, ga zbadala z iglo po telesu ter mu s pretepanjem prizadejala na telesu sedemindvajset ran, tako hudib, da je otrok zaradi telesnega trpinčenja umrl. Državni tožilec je zahteval nenavadno hudo obsodbo za zločinske starše ter predlagal za mater in očeta otroka smrtno kazen. Navzoče občinstvo je to kazen pozdravilo s tako burnim ploskanjem, da je moral sodni predsednik aplavz prekiniti z grožnjo, da bo dal dvorano izprazniti. rorotndki so nato potrdili smrt- Policaji — tatovi V Coloradu v ZDA jo policija izsledila storilce številnih tatvin in vlomov v mestu Denver ter v zadnjih devetih mesecih ujela kot povzročitelja teh tatvin in vlomov — 36 mestnih policajev. Jc res, da slon nič ne ve? Pravzaprav da, toda samo v nekaterih primerih. Znano je, da ima slan daleko boljši in trajnejši spomin kot ostale živali. Sloni brez izjeme ne pozabijo, če jih je kak človek napadel ali mnll. Tudi čez nekaj let ga bedo prepoznali in se mu, če je mogoče, maščevali za storjeno krivico. Le tisto ne vedo, kar je res lepo! Piere Angeli je pred kratkim izjavila na neki tiskovni konferenci, da ji je zelo žal, da namrei italijanski novinarji »vedo vse o njenem zasebnem življenju, samo tistega ne, kar je res lepo*. ječo. Izolacija virusa jetrnega vnetja V Detroitu v ZDA je zdravnikom prvič uspelo izolirati virus jetrnega vnetja. Da so ga la.,ko slikali, je bilo treba poskrbeti za 50.000-kraitno povečavo virusa. Temperatura bliska Dva sovjetska fizika sta izračunala, da znaša temperatura bliska 20.000 stopinj Celzija. Pa njunih izračunih je toplota trikrat večja kot temperatura na površini sonca. uiiimiiiiitniuiiiHiiMmiHfflmmnHmnninnHinniinKMiiimiHHiiiHiffliMflHiniininiHiiiiiJHniiiHiiiiiiiiniiiHiiinHiHinitMiiiiiPm j ŠE NEZNANA ZGODBA IZ ZGODOVINE ZADNJE j | SVETOVNE VOJNE: Epopeja slave in ljubezni ( Takrat se je začela vnsta napadov, ki jih je izvajal osamljen g pilot, čeprav bi posadko težkega bombnika moralo sestavljati = najmanj deset ljudi. Napadi so se ponavljali dan na dan. V enem od teh je uspelo Mastersonu, da je uničil pet japonskih lovcev, v drugem pa zažgati in pognati v zrak, s pomočjo strelov iz topa, skladišče munioije in goriva. Ti dnevi bojnih poletov in večeri v naročju lepe Lane so bili gj 1 najsrečnejši v življenju mladega ameriškega lastnika plantaž, g V popoldanskih urah 28. februarja je bil Mastersocn spet pri- g pravi j en na polet. Ze ko je mislil odleteti, je pritekla Lana in g prvič zahtevala, da jo Mastensan vzame s seboj. Kakor je po- |§ zneje pripovedoval Mastersonov pomočnik, je prvo Lanino zah- §} tevo odbil. Toda Lana je vztrajala in je uspela, da je poletela S z Mastersonom. Ob 4,50 sta preletala Dalagant in videLa, kako se na stotine ameriških vojakov vkrcava na ladjo »Abekerk« na poti za Avstralijo. Ko je »Abekerk« odplul, ga je Masterson spremljal nad E uro na, njegovi poti. Ko se je le-ta pripravljal, da menja smer, H je Masterson opazil japonsko podmornico, ki je plula proti ladji 3 z namervom, da jo potopi. Da bi rešil življenje potnikov na H »Abekerku«, se je moral poigrati z lastnim življenjem in z živil ljenjem lepe Lane. Lana je opazila, kaj Mastensan premišljuje, §§ in zavpila: — Ne misli na mene, ljudi je treba rešiti! Mastensan je v trenutku napravil velik zavoj v desno in z H vso močjo letalskih motorjev krenil v napad na japonsko podil momico. V tem trenutku pa. se je izza oblakov pojavilo sedem £ japonskih lovcev, ki so z vseh strani napadli Mastersonovo S letalo. Pri prvem napadu so mu uničili krila. Tako je bilo letalo | § onesposobljeno. V drugem napadu mu je rafal raztrgal levo roko. | g Ko se je obrnil, da bd prosil Lano za pomoč, je videl da leži ne- | g premično na tleh. g — Mislim, da je s tem vse končano! — je dejal tiho M&ster-j§ san. Lana je mrtva in letalo je onesposobljeno za vsako akcijo, s Treba je samo, da 60 spustim nad podmornico, da jo uničim. j§ To so bile njegove zadnje besede, njegovo zadnje sporočilo. V tretjem naletu so japonski lovci dobesedno prerešetali s Mastersonovo letalo. Verjetno je bil tedaj on že mrtev. Zraven tega pa prav nič ni moglo preprečiti pada leteče trdnjave, ki r§ so jo skupaj e tovorom bomb razbila na palubi japonske pod-H momice. Sledila je močna eksplozija in podmornica se je zali čela potapljati. V morju eo se izgubili člani posadke podmornice, s pa tudi Masterson in lepa Lana ... KONEC m ______ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiititiimHiiiiiiiiimRiiiimniiiuHiiiHittiHuiHiiiHniimtiiiiiuiiiunMUiuintiiiiiHiHi nmmaHnnniiHiia Slovenska conska liga Rudar : Odred - Krim 5:3 (3:0) Približno 1500 gledalcev 'je bilo v nedeljo razočarano s prikazano igro domačinov. Z malo več vztrajnosti, borbenosti in hitrosti bi lahko napadalna petohka Rudarja z veliko večjim rezultatom odpravila goste iz Ljubljane, ki so imeli le v določenih trenutkih rahlo terensko premoč. Strelci: za Rudar — v 20., 31., 67., 80. minuti Knavs ter v 23. minuti Breznikar; za Krim — 51. minuti Tona, v 55. avtogol Pristava in v 88. Klaus. PO prikazani igri v prvem polčasu je bilo videti, da ne bo golov. Napadi enih kot drugih so bili slabi, nepovezani, tako da obrambi nista imeli težkega dela. Napadalni kvintet domačinov je igral ležemo, nepožrtvovalno. Povezava med napadom in obrambo ej bil požrtvovalni half S. kos, ki je ves čas tekme igral v napadu in obrambi ter zalagal napad z uporabnimi žogami. Celih dvajset minut so morali čakati gledalci, da so prišli na svoj račun. Knavs je'odprl serijo' zadetkov. Ta gol je dal polet napadalcem domačega moštva, tako da eo nekaj časa prav nevarno oblegali vrata gostov. Krimu je uspelo, da je prenesel igro na Rudarjevo polovico, toda v lepem prodani in povezani akciji se je posrečilo Breznikarju povišati rezultat. In le minuto po tem zadetku je Halilagič preigral obrambo, vratarja, ki je zapustil vrata, in lepo podal prostemu Knavsu — 3 : 0 za Rudarja. V drugem delu igre so imeli gostje velikokrat več od igre kot domačini. Zaradi prekrška v kazenskem prostoru nad napadalcem gostov, je sodnik pokazal na enajstmetrovko, ki jo je realiziral Toni. Po tem zadetku so gostje z nevarnimi napadi prisilili obrambo Rudarja, da je še enkrat klonila. V 55. minuti streljana žoga 6e je odbila od noge branilca Pr -stava im pristala v vratih. Tretji gol pa so dosegli gostje po desnem krilu — Klavsu, ki je izkoristil napako obrambe in tako znižal rezultat na 5 : 3. Sodnik Bertok iz Kopra ni bil kos svoji nalogi in je e svojimi včasih dokaj čudnimi odločitvami oškodoval Rudarja. I SCL — mladinci Rudar : Odred 6:0 (3:0) Ljubljanska podzveza Proletarec : Litija 4 : 1 (2:1) Domačini so bili ves čas v premoči. S hitro in povezano igro so že v prvem polčasu prisilili goste, da so položili orožje. V drugem delu igre so pa domačimi povečali vodstvo. Za Proletarec sta bila uspešna Prašnikar 3 im Kor-dež, za goste pa PLaskan. Rudar (H) : Svoboda (K) 2:2 (1 : 1) Približno 200 gledalcev je prisostvovalo tej prvenstveni tekmi. Ze v 10. minuti je dosegel napadalec Svobode Vozelj zaradi slabe intervencije srednjega krilca častni god. Po tem zadetku se je prenesla igra na eno ali drugo polje. Sele v 31. minuti je uspelo Shurju izenačiti. V 37. minuti je odličen sodnik Einspiler dosodil j zaradi namernega igranja z roko enajstmetrovko v Korist Rudarja. Toda Kovač je ni reahriral. V drugem delu igre je uspelo Verovi-štou, da je povišal rezultat na 2 :1 v korist Rudarja. V 57. minuti je uspelo Svobodi izenačiti. Rudar je imel več priložnosti za dosego godov, toda napadalci jih niso znali izkoristiti. Bratstvo : Kočevje 6 : 0 Papimižar : Litija 6:6 (4:1) Minuli četrtek je litijska enaj-storica gostovala v Vevčah, kjer se je pomerila s »•Papirničarjem« v ponovljeni prvenstveni tefemi NPL. Začetek tekme je obetal katastrofo gostov, saj so domačini že v 17. minuti vodili z 4:1. Litijani so nastopili z igralcem manj, toda kljub temu niso klonili, in e v drugem polčasu prevzeli pobudo v svoje roke. Najboljši napadalec Litije je bdi Domadenik, ki je dosegel vseh šest golov. Cel čas je bila igra zelo estra ter z neštetimi incidenti, za kar je kriv izredno slab sodnik. bi LNP — mladinci Proletarec : Litija 4:2 (3: 1) Rudar (H) : Svoboda (K) 7:1 (2:0) Ostala srečanja Rudar : Trešnjevka 3 : 3 (2: 1) V prijateljski nogometni tekmi sta se minuli teden pomerila domači Rudar ter zagrebška Trešnjevka, ki tekmuje v drugi zvezni Hgi. Nekaj nad pet Sto gledalcev je pričakovalo, da bo Rudar Mandl pred gosti. Toda že začetek je pokazal drugo sliko. S hitrimi akcijami, starti na prvo žogo in hitrimi oddajanjem žog so domačini v prvem delu igre prevladovali na igrišču. žilo tudi v rezultatu, saj eo domačini kmalu povedli z desetimi koši razlike. Medtem ko so gostje prikazali nervozno in nepovezano igro, so bili domačini tisti, ki so z mimo toda hitro igro dosegali koše. V drugem delu igre so domačini še povečali razliko, toda vse skupaj ,iim nič ne pomaga, zapustiti bodo morali republiško ligo. ek Srednješolsko tekmovanje Minuli teden je bilo na igrišču Rudarja v Trbovljah srednješolsko atletsko tekmovanje, ki ®o se ga udeležile naslednje šole: Gimnazija, Eicon omska srednja šola in Vajenska šola. Vsaka šola je tekmovala z moškimi in ženskimi ekipami. Med moškim- ekipami je bil" najboljša Gimnazija, ki je zbri-i 0179 točk, ri 'i ji ESS s 767 točkami ter Vajeniška šola s 5300 točkami. Pri ženskah pa «o bile najboljše tekmovalke Srednje ekonomske šole, ki eo zbrale 8565 točk, slede Gimnazija z 8066 točkami te • Vajenska šola s 4275 točkami. 1,lOŠlce in ženske ekip« so tekmcve . v naslednjih disciplinah. ženske - 60 m 1. Teršek (ESS) 8.3; 2. Sotenšek (ESS) 8,4; 600 m: 1. Florjane (G) 2:01.7; 2. Zajc (ESS) 2:02,3; štafeta 4 krat 100 m: 1. ESS 58,8; 2. Gimnazija 59,1; 3. VS 1:06,2; sko-k v višino: 1. Prosenc (G) 1.32: 2. Valentinčič (G) I, 27; skok v daljino: 1. Sotenšek (ESS) 4,17; 2. Pavlovič (ESS) 3,96; met krogle: 1. Priim-=:j (ESS) 10,20; 2. Prosenc (G) 9P1- moški — 100 m: 1. Drn-osler (G) II, 9; 2. Klenovšek (G) 12,1; 1000 metrov: 1. Brvar (G) 2:52.6; 2. Guček (G) 2:53,4; štafeta 4 krat 100 m: 1. Gimnazija 48,9, 2. ESS 50,4, 3. VS 55,1; skok v višino: 1. Godec (G) 160, 2. Ašič (ESS) 155: skok v daljino: 1. Draksler (G) 5,99, 2. Medija (G) 5,34; met krog- Medtem ko so bdli domačini v ...... prvem delu igre boljši, so v dru- . le: 1. Klenovšek (G) 13,73, 2. Kuk gem delu občutno popustili, tako j (ESS) 12,92. ek da so gostje izenačili rezultat. Z malo več sreče in pa če bi domačini pokazali tudi v drugem delu tako igro, kot so jo v prvem polčasu, bi gcetje iz Zagreba odšli z igrišča poraženi. Vsekakor je pa tudi neodločen rezultat uspeh za Rudarja. ek Rudar (T) II : Paplmičar II 6:0 (1 : 0) Proletarec II: Enotnost 4:4 (2:2) Pionirji II. zvezna liga Sloboda (Tuzla) : Rudar 13: 11 (5:8) - Ze naslednji dan sem zvedela po grbu. Id sem ga opazila na plemičevem prstanu, da sem bila pri družini de Sžmeuse. Od takrat dalje sem sl zapisovala vse važnejše dogodke v tej družini. — Se smem tudi jaz seznaniti s temi zapiski? — Seveda. Prebrala ti jih bom. _ 28. februarja 1752. leta: hiša, v katero so me odpeljali tega dne, je v ulici I/ Eslrapade. Je last starega služabnika družine de Simeuse. Sedanji vojvoda, Jacques, edini dedič, naslova ta neizmernega bogastva te stare družine, se Je pred letom dni tajno poročil z gospodično Blanoo de Castencye. ki je bila sirota. Pol leta je divjal družinski prepir med obema rodbinama. In ravno ti prepiri so prisilili vojvodo, da se je tajno poročil z gospodično Blanco, ki jo Je ljubil, da ne bi razjezil osemdesetletne vojvodinje. svoje matere. Zato je razkošno uredil hišo v tej ulici ter v njo pripeljal svojo ženo, ki mu je rodila hčerko, kateri sem Izrekla usodo v noči med 20. in 21. februarjem leta 1752. — Tu Je Perina nehala brati in rekla: — Sedaj slede podrobnosti, ki so ti znane. Istega leta, 25. septembra, sem pripisala: — Stara vojvodinja je umrla v začetku lega meseca. Vojvoda de Simeuse je javno oznanil svojo poroko. Svojo soprogo Je pri-ceijal v razkošno palačo de Simeuse na oglu ulic de Clavis in Fosse-Saini-Vlctor. .__ ______________ rerina vstane in zaklene rdečo knjigo v skrivno omam. Qucr- Jean je slišal, kako jo je zaklenila. v - Dobro veš, je nadaljevala Perina, da imajo družinske skrivnosti v mojem arhivu vrednost samo takrat, če so v zvezi s kakšnim hudodelstvom, s kakšno skrito sramoto ali izdajo. Vsega tega pa nimam nikjer zapisanega o družini de Simeuse. Ti zapaskl so m bili nekoristni. Skoraj sem pozabila nanje, tada sedaj si M ti spomnil na to, ko si izrekel Izidorino ime. In sedaj se uresničujejo moje napovedi, ki sem jih izrekla pred dvajsetimi leti. Aanima me, kakšna večja nevarrtost bi lahko grozila Izidori razen te, da b postala tvoja žena. . Baron ni utesnil odgovoriti na te neprijetne besede, ker Je udaj nekdo močno trkal na vrata. Takoj nato se Je pojavil v sobi črnec, ki ga je Perina klicala Jupiter. — Ali boš odprta? vpraša baron. - /,aka,| pa ne? Tisti, ki ob tako pozni url trka im moja vrata, mora imeti zelo tehtne vzroke za to. Zdi se ml, da bom nocoj doživela kar več presenečen,). - Odpeljali prišleca v predsobo, Jupiter, ter mu reci, naj me tamkaj počaka. — Ali naj odidem? vpraša baron. • Ne počakaj v Metile stranski sobici. Perina je pritisnila na XAVIER DE MONTBPIN 4 Maščevanje in ljubezen neki skriti gumb v steni in takoj nato so se odprla vratca skrivne sobice. — Sedaj se pa moram hitro spremeniti v stoletno starko, pravi Perina In slopi k omari, v kateri je bila umetno izdelana maska, ki je prikazovala glavo breezobe starke. Dolgi, beli lasje »o se JI usipali čez ramena. Maska je bila tako umetniško izdelana, da tudi najostrejše oko ne hi opazilo, da je to Je maska. - Kdo Je? Je vprašala Perina črnca, ko je ta spet vstopil v sobo. Plemenita gospa? Jupiter pravi: - Ne vem. Obraz ima pokrit s črno baržunasto masko. Ima velike, svetle oči. — Naj vstopi! Jupiter tedaj odpre velika črna ebcnovlnasla vrata. Vstopila je srednje velika dama ponosne hoje. V prvem trenutku Jc bila neodločna, ker jo je iznenadUa nenavadna dvorana, v katero je vstopila. VEDEŽEVANJE Perina Je naslonila roko na naslanjač, pričakujoč ,da se ji ho neznanka približala. Ta je pričakovala prijazen sprejem ln ker jc Perina molčala. Je tujka plaho rekla: - Ce se ne motim, gospa, imeni čast govoriti z znamenito vedeževalko, o kateri govori ves Pariz. — Da, jaz sum Usta, ki Jo Pariz imenuje de Goule, odgovori Perina. Kaj vas je privedlo k metil? — Rada bi od vas dobila nasvet, i - Kaj želite vedeti: preteklost aM prihodnost? — Prihodnost. - Vašo? — Ne. temveč prihodnost osebe, za katero se bolj zanimam In bojim kot zase. - Ali imata kakšno stvar, ki pripada Usti osebi? - Da. - Kaj? — Pramen las. — Izročita ml ga. Iz obleke J« neznanka potegnila svileno vrečico, v kateri je imela pramen lepih rjavih las. DuJa Jo je vedeževalki, ki sc Jc od presenečenja skoraj zdrznila, ko je zagledala na tujki prstan iz »rebra. Pred dvajsetimi leti jc enak prstan pritegnil njeno pozornost, ko Tek »29. november« v Novem mestu V počastitev novomeškega krajevnega praznika je bilo v nedeljo tu atletsko tekmovanje, katerega eo se udeležili tudi a-tlett iz Trbovelj. Na 1400 metrov dolgi pragi ja dosegel Sere (R) 7. mesto, cemo Laznik ter deveto Sobe (vsi Ru-dar). | Zenske so tekmovale na 700 m. V zedo močmi konkurenci je dosegla atletinja Rudarja Terškova Rudar (H ) I : Rudar ( H) Častno tretje mesto in je tako doli 7 ; 0 (2:0) hila tudi pokal. Lapornikov* in Zajčeva pa sta se plasirali na 5. oziroma 6. mesto. ek ODBOJKA V RADEČAH V okviru praznovanja 20- letnice revolucije je bil v Radečah odbojkarski turnir. Izidi: Rudar (H) : TVD Radeče 2 : 0 Rudar (H): VPD Radeče 2 : 0 TVD Radeče : VPD Radeče 2 :1 Kegljaško srečanje v Zagorju Minuli teden so se na keglji' šču Proletarca pomerili v pf*' I jateljski kegljaški tekmi člani Republiška liga —- moški j športnega kegljaškega moštva In- Proletarec • Iliri la 62 • 47 valid-Zagorje in kegljači C.rad-rroletarec . mnja u . <*/ btTlc„a za&rte. Keglja* (32 : 31) I Invalida so odločili srečanje v V e "bo to so domačini po dali- svojo korist z rezultatom 617:576 šem času nastopili v najmočnejši | podrtih kegljev, postavi To se Je kaj kmalu odra- to> so jo odpeljali v ulico L’ Eslrapade, kjer je vedeževala pravkaf rojeni deklici. Neznanka Je vojvodklnja de Simeuse! Sele pred nekaj uran” se Je začelo nevarno leta za Izidoro de Simeuse, prav tako kot J* Je prerokovala Vvoone Treal. Vojvodinja drhM in trepeče za ž*v-IJenJe svoje hčerke. Niti ne sluti, cia sta Yonne Treal ln de Goul» ena bi ista oseba. Prišla je k znameniti vedeževalki. da hi zvedela kako odstraniti grozno nevarnost, ki preti njeni ljubljeni hčerk*-Perina zamahne z roko, kar Je pomenilo, naj se tujka used«- — Počakajte trenutek! , Začela J» vedcževatl in sl mislila: - le naj tl praznoverni kt iz višjih krogov verjamejo v vedeževanje, v mojo znanosti To denar i-n moč! Ker Je bila seznanjena z vso stvarjo in ker je vede-kdo sedi pred njo, Je bilo njeno delo res lahko. Neznanka J* celo povedala, da so lasje od njene hčerke. Dekle da je v enaindvajseto leto ln da ji v zadnjih dveh tednih tega leta velika nevarne it. k*- Vojvodinja Je kar odrevenela od strahu bi presenc.čeaja,-velika nevarnosi, 1U je pretila njen-unu Otroku, JI Je vitla hrabra — Tisto, kar ste napravili, Je lepo, pravi Petina. Toda š*00 morate več! Pripovedujte! Ponovno bom vprašala preročišče. - Saj me razumele, da ždim odstraniti nevarnost, ki mojemu otroku, p* čeprav sama izgubim življenje. AH Je način, da bi lahko rešila svojo hčer? Ce Je, sem pripr*vu*“ storiti vse, samo da Jo rešim! gti — Odpcčijva sl malo, pravi Pelina. Stara sem in misli«* ^ kaj hitro ptpešajo. Ostanite na svojem prostoru. Kmalu t**0 polnila vašo željo. p- Vojvodinja si je z rokami podprla rI-ito mi »e zatopi'* rll,s loslne misli. Ko je Perina opraila, da Je vojvodklnja de si jg pogreznjena v razinltljevanjc in da l»e opari, kaj počenja* Perina približala skrivnim vrnteem, za katerimi Je »tal kateremu Je pridušeno dejala: ___ — Bodi pripravljen, da ml pomagaš! Sreča ti Je zagotov Komaj Je to Izgovorila, Ji baron odvrne: - Razumem! d« Preprlča-n-i v uspeh svoje nizkotne igre, je Perina mize, se usedla in rekla: — Pripravljena sem. Preročišče bom vprašaja na dru# o uredi vašega otroka. . k(, i* Hitro je zmešala igralne karte ln na poseben način — JI vojvodinja ni mogla sledili — Porazdelila karte po mizi-časa jih Je opazovala, potem pa je začel« gw »riti. (Dalje pribodftJ** od#U