289. številka.
Ljubljana, sredo 19. decembra.
X. leto, 1877.
ENSEf
Iihaja vsak dan, izvzetnfii pooou-jljke in dneva po praanicih, tor velja po poiti prejeman aa avstro-ogerske dežele za celo leto 18 gld., ta pol leta 8 *ld., a» četrt leta 4 gld. ~ Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom ta eelo leto 13 gldL, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meseo 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na doin se računa 10 kr. za niosoc, 30 kr. aa četrt leta. — Za tuje deželo toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana mq| in nioor: Z« Ljubljano -...>. četrt leia 2 gld. 50 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrste 6 kr., če ae osnanilo enkrat tiska. 5 kr., če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se   ;voie traukiratL — Rokopisi se ae vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej htfii š\ 3 „gledališka atolba". Opr avn ištvo , na katero laj *e hlagovoujo poiiljati naročnine, nklamaoijo, osnanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskanu" t Kolmanovej hiši.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca stopi „Slovenski Narod", jedini slovenski dnevnik, v jednajsto leto svojega izhajanja. Prosimo vse dosedanje naročnike, da, čem prej morejo, ponove naročnino, pa da nam še družili, novih naročnikov pridobe*. Slovensko novinarstvo je jeden najvažnejših faktorjev našega hoja za narodnost in svobodo, zatorej treba, da ga podpira, vsak narodnjak, materijalno in duševno«
o v. kitaro d" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za celo leto      ....  i:i gld.  — kr.
Za pol leta.....O   „   50 „
Za četrt leta     ....    i*   „   30 „ Za en mesec     ....     1   „    IO „• Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za celo leto.....JO gld. — kr.
Za pol leta   .....     M   „    — „
Za četrt leta     ....    4k   „    — „
Za en mesec..... I   „   40 „
Za gospode it« itVIJo' na ljudskih šolah in za rtijilltc velja zni-ža&m«» cena in sicer :
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman     „    „   3   „  — „
A.€iniiiiistf4*vija •»Slot?. I%'it»■«</*#••.
Telegrami.
Peterburg 18. decembra. Iz Bo-gota se javlja, da so llusi zasedli 12. dec.
Kleno, /latarico in Bebrovo; Turke podeči so prišli do Alimedlii. Dne 15. in 16. t. m. je bil pri Sipki hud ogenj iz ka-nonov in pušk.
BukareŠt 16. decembra. Os man paša je včeraj v 1'ratešti umrl.
Carigrad 17. dec. Mrtvo truplo Osmana paše bode sem pripeljano, da se z velikim sijajem pokoplje.
Carigrad 17. decembra. Mahmut Damat je odpotoval, da ogleda utrjenja v Adrijanopolji, Filipopolji in na Balkanu. Nedžib paša prevzame poveljništvo armade v Sofiji. — Nemčija zeli, da Turčija naredi separatno z Rusijo mir, brez posredovanja družili držav.
Vojska.
K ljubu ostre zime, so začeli Rusi na vzhod proti Sulejmunu operirati, kar kaže zopet.no zavzetje Elene ; ravno tako kaže vzetje Zlatarice, da tudi na cesti proti Sofiji napredujejo.
Hrabri turški branilec Plevne, Os man-paša, je torej, na potu v ujetništvo, v Ilumu-niji umrl. Uže v nedeljo so to novico trosili, a mi jej nijsmo verovali, ker se je prej poročalo, da je ranjen le na nogi in da ga zdravi sam carjev zdravnik. Uzrok smrti, katera se denes tudi iz Carigrada potrjuje, morda je pa še kateri drugi, ne le rana na nogi. Turki mu bodo slovesen pogreb naredili, pa s tem Plevne ne nazaj dobili.
Ruski car je bil po padu Plevne poslal carici tale telegram: Ura! Popolna zmaga. Osman-paša je denes zjutraj poskusil naše linije prodreti, a bil na Plevno nazaj vržen, katero snio bili mi uže zasedli, in prisiljen udati se na milost in nemilost. Ti veš, kako
sem vesel in iz celega srca hvaležen Bogu, Jaz sem se še le ob G. uri od baterij vrnil. Zelja je moja, da daš zahvalnico peti t ve-likej cerkvi.
0 padcu Plevne.
(Telegram v rusko „Novoje Vreinja".)
Bogo t 11. decembra. Položaj Turkov v Plevni je bil veliko hujši, kakor so pisali po časnikih, in prebež-□ iki so imeli prav, ko so pravili, daje stanje vojske Osman-pašine obupno. Sedaj vemo, da so Turki stradali v Plevni ves mesec. Poslednji teden so pobrali oni moko od Bulgarov in spekli 47.000 hlebov. To so bila zadnja sredstva. Meso se je dajalo samo nizamu in sicer v malih porcijah. Na to vojsko je Osman posebno računil, pripravljajo se, da bi prodrl. Vzetje Karsa je spravilo ob pogum armado, a Osman nij nehal upati o pomoči do 24. novembra, ko je izvedel o dejanjih naših vojsk v nameri k Orhanju. Vsako upanje na pomoč je izginilo. V vojski se je pričel tako Bilen ropot, da je bil Osman primoran, preoblačiti se in spati v raznih šatori h, boječ se ubijalcev. Nij ostalo druzega — prebiti se. Dan izpada je bil naznanjen 9. december — nedelja. Vsakemu vojaku se je dalo piškotov za šestdnevni živež in po sto in petdeset pa-tronov. Tope za reservo so pripeljali v mesto. Baterije so molčale, ker so hoteli prikriti dviganje in napraviti ga, kolikor mogoče, tajno. Bolne in ranjene, koji nijso mogli slediti za vojsko, so pustili na mestu, a lehko ranjeni so se vstopili mej čete. Zvečer, 9, decembra, ae je armada Osmanova sešla pod Vidom. Nepotrebno orožje je bilo odloženo v cerkvi, nekatero baterije so vrgle proč svoje tope, da bi se lože premikale, druge so napravile tran-
O vednostnem časopisu „slovensk8 Matice".
Nij davno, kar so časniki sporočili, da namerava „slovenska Matica" veduostni časopis izdajali. Kakor meni, bo se tudi komu drugemu godilo, da o tej nameri samo ono naznanilo ve.
Kur je tako početje jako važno, in ker sega v ekonomični del gmotnih in duševnih močij slovenskega naroda , vredno je, javno o tem izpregovoriti. Ker je taka namera sama na sebi lepa in hvale vredna, treba jo je dobro ogledati in, ako mogoče, tudi podpirati, da se uresniči. Moj namen je, vaaj javni razgovor o „vednostnem časopisu" provzročiti.
Sloveuci so uže toliko počeli, da bi jih bile uže samo poakušuje obogatile, ko bi bili
odvisni od teh tudi učinki. V roakušnjah nam je uže toliko izpodletelo, da moram uže za naprej pogum tam pripozuati, kjer vidimo nova početja snovati.
Ako omenjeni „veduostni Časopis" zares oživi, in ako ostane pri življenju, bo gotovo koristil in marsikaki potrebi ustregel. Koristil bo užo s tem, da bo pomagal vedno-stue izraze v domačem jeziku muožiti iu širiti. Ćutimo namreč dobro, da smo še zelo okorni, kadar hočemo o vedi v pismu in govoru po domače kaj povedati. Ustrezal bi pa tak čtisopis tudi pisateljem, ki bi radi kaj vednostnega v domači prid prijavili, pa ne-majo predala sposobnega za to v domačih javnih organih. Ravno tako bi marsikakega, dozdaj lenega, sposobneža k dotičnomu delu spodbudil iu na to stran posredno pomnožil na obče narodno duševno moč.
Potrebo takega časopisa pa čutijo zlasti tisti, ki se zanimajo za naznanila in raz-
sojeva uja novih duševnih izdelkov. Dozdaj so takim željam le pomanjkljivo in nedosledno časopisi drugih predalov ustrezali, ko so kako novo knjigo tu pa tam naznanjali; najdosled-nejši so bili v tem tisti časniki, kateri nijso — nič prinašali.
Novi časopis pa bi s to nalogo drugim časnikom prostora prihranil za njihove namene iu bi bo svojim bistvenim namenom izdatnejše pomagal dotičnomu občinstvu.
In kdo ne čuti, da so slovenske kritike o novih veduostnih knjigah do zdaj bolj vse drugo, nego vednostnoV Vsaj tu bi bilo moč diletautom upirati se !
Iz samo tega je razvidno, da namera „slovenske Matice" nij  iz samovolje nastala.
Prašati je le, pod kakimi pogoji je mogoče takemu časopisu mej Slovenci živeti.
Toliko produktivnih in delavnih močij mej  pisatelji Slovenci gotovo  imajo, da bi
žjej t tur«kej redati St. 5; potem se je glasila „večnaja pamjat" v boju padšira in dajale se nagrade: Red sv. Jurija 1. stopinje — velikemu knezu, glavnemu poveljniku ; sv. Jurija drage stopinje: Totlebenu, Miljutina in Ne-pojčickemu; sv. Jurija tretje stopinje: knezu Imeretinskemn in Ganeckemu (načelniku gre-nadirakeRa oddelka) in četrte stopinje — Le-vickemu in načelnikom gr* nad irski h divizij : Sevičnemu in D^nilovu. Koj potem ie car jahal v Plevno. Pričujoč je bil pri božjej službi v plevenskej glavnei. cerkvi, potfm pa je zajutrkoval v bolgarskej hiši. Ob času z&jutrka je car poklical k Rebi Osmana pašo. Ko ga privedejo, obrnejo vsi pozor na-nj, oficirji mu dajo čast, car mu pa da sabljo nazaj in mu ukaže, da jo sme nositi v Rusiji. Ko je Osman paša odhajal, zaslišali so se občni „živioM pričujočih in kriki pozdrava.
Hiše in im"tje Bolgarov je celo. Bolgari nemajo Se preveč povoda pritoževati se nad Turki. Skobeljev je imenovan za vojnega poglavarja Plevne in knmander Suzdaljskega polka, Paniutin — za njenega poveljnika. — Natančnosti slede v dopisu.
Nemirovič — Dančenko.
Govor slovenskega poslanca dr. J Vošnjaka
(v 319. seji državnoga zbora dno 11. docembra 1877). (Konec.)
Po resoluciji soditi, vidi se, kakor da je gospod finančni minister pojasnilo odrekel budgetnemu odseku, tako, da je ta pr»siljen vpliv vse visoke zbornice zato porabiti, da skloni gospoda finančnega ministra do tega, da on da zaželeno pojasnilo.
Da bi Be budgetnemu odseku ali gospodu finančnemu ministru kaj tacega oporekalo, bilo bi po motiviranji v poročilu neopravičeno, in tako pridem do nasprotnega zaključka, da namreč tudi budgetnemu odseku nij na tem ležeče, da bi se ta stvar končnopopolnem rešila in da se svojimi predlogi samo pomaga vse zavlačevati.
Proti takovemu 'postopanju pak moram jaz protestirati v imenu davkoplačevalcev, ki imajo pravico, jasno gledati, kjer gre za porabo državnih denarjev in kateri so svoje dni dobili določno zatrjilo iz ust njega eksce-lence gospoda finančnega ministra raz tega ministerskega sedeža, da se ne bode izgubil niti jeden krajcar onega denarja, katerega imajo izdati državne posojilnice.
Jaz hčem samo nekatera mesta iž njega tedanjega govora v seji dne 8. novembra 1873 navesti:
On je mej dragim rekel (čita): ..Ta predloga se mora tako tolmačiti, kakoršna jo pred nami; ona se ima tolmačiti za mišljenje vlade, katera hče trgovini in obrtu proti popolne j varnosti mimogredoče izvanredne kredite dajati." Tedaj tu je rečeno „popolnef varnosti." Dalje stoji potem (čita): . . . . Z*to bi mogli imeti ▼ našem gospodarenji zagotovilo, in ne Brnelo bi se o tem dvomiti, da ne bodemo z denarjem davkoplačevalcev samovoljno ravnali, temuč bodemo vedeli ob vsakoršnih prilikah s tem denarjem dobro gospodariti." On nadalje tudi misli (čita): „Kje je zapisano v zakonu, da bi se ta vsota potrositi morala . . .?" Mogli bi namreč izdati samo nekoliko milijonov, a drugo bi ostalo na razpolaganje, nadeja, katera se nij obistinila, kakor mnogotera drucra ne, kajti bil je porabljen ves denar. Potem nadaljuje (Čita): „ ... in da mislimo z obrestmi in posojilom; obtežiti davkoplačevalce." Nu, gospoda moja, davkoplačevalci so zdaj zares obteženi z vsem posojilom 80 milijonnim in z 5 milijoni, kat*re moramo vsako leto preskrbeti si za obresti. Tudi gospod poročevalec, ki jo tedaj poročal o tem zakonu, in kateri tudi denes sedi na poročevalskem sedeži, je v sVo-jem končnem govoru istega dne, 23. nov. 1873, kar za smeh o val pomisleke in skrbi, da bi se od tega denarja kaj izgubilo. Jaz nahajam v onem delu njegovega govora, kjer je o tem govoril in zagotavljal, da je popolnem varno, Rkoraj pri vsakem stavku priznavanja z levice (Čita): „Dobro na levej!" „Veselost na levej." „Živahna veselost na levej." Klici z leve: „Prav dobro tu „Vrlo!" potem zopet: „Zađovoljnost in roko-plosk z leve." itd.
Da, to so bili veseli dnovi v tej visokej zbornici, ko so privolili teh 80 milijonov. (Veselost.) Vse je gospoda poročevalca radostno pozdravljalo, to je, gospodje one (leve) stranke v visokej zbornici; mi smo seveda neradi verjeli, da se od teh 80 milijonov ne bode izgubil nobeden krajcar. Osobito se je takrat goBpod poročevalec obračal proti ponrslekom gospoda poslanca Lienbacherja, kateri se je bil izrazil, da se mu menjice z dvemi podpisi ne vidijo zadostno potrjilo varnosti. Gospod poročevalec je takrat kot trgovec pouči! netrgovca Lienbacherja s svoje ka-
šeje, da bi po njih odpeljali, ko bi bilo treba,
strel be. Noč je prošla v vročem delu, v pripravljanji k boju Do svita so Turki naredili dva mosta, porabivši za to vozove in deake.
A tudi naši nijso spali. Ogteduhi so bili zapazili premikanje in naznanili glavnemu stanu. Na mah je b'lo vse pripravljeno za nasprotno dejanje. Z zarjo so Turki presto pili Vid, v gruri 40 tisoč ljudij, in trčili ob tretjo grenadirsko divizijo z namenom probiti se v Brkovico, kjer so bili na?i obrazovali silno utrjeno pozicijo. Najstrašneji boj je trpel štiri ure. Utrdbe hodijo iz rok v roke, radostni krik rura° se je mešal z veselim „allahu. S prva je pričel boj Sibirski grenadirski polk, koji se je bil z očaraluo hrabrostjo in bil nemudoma okrepčan z reservami. Turki so BlednjiČ zmeti, njih reserve vržene nazaj. A v tem času je uže Skobeljev nastopil in vzel zadnje turške redute, za kojimi so Turki menili dobiti pri-kritja za novo obrambo. Bolj in bolj jih oklepajo. Junask boj na obeh straneh. Ob devetih zjutraj marširajo v zapuščeno Plevno Rusi. Turki se še vsi bore. Osman-paša poskusi poslednjo reč — zapodi se naprej in potegne za saboj vojsko, a kmalu je ranjen. Družni napad naših vojsk spravi Turke v obup-nost; oni uvidijo, da se preriti nij moč in pokažejo beli prapor; a vsled dima se zastava ne vidi in naši še vedno naskakujejo Vdrugič, vtretjič pomole Turki beli prapor in niti jeden vojak se mej tem ne prorije skoz napadajoči obod. Ranjeni Osman paša se oddalji na brzojavno postajo in ukaže dvigniti belo zastavo včetrtič. Tedaj je boj končan. Osman paša je objavil, da se armada uda brezpogojno na milost carja, ,in da on prosi le, naj se varuje imetje častnikov. Car je bil takrat v 27. reduti, odkoder je gledal in sledil za svojimi krdeli, ki so se razpostavila mej Opancem in Medvenom. Veliki knez glavni poveljnik se je odpravil za Vid ter se zahvalil grenadirjem. K njemu so privedli Osman-pašo. Veliki knez ga je prijazno sprejel ter mu izrazil svoje spoštovanje radi njegove hrabrosti in svita velikega kneza je ploskala junaškemu branitelju Plevne in kričala mu ,,na zdar". Veliki knez je dovolil Osmanu prenočevati v Plevni, da bo mu mogli dobro in mirno preobvezovati rano. Načelnik njegovega štaba, Tevftik-paša, je prenočil pri Skobeljevu. Naša vojska je po noči stražila Turke.
Denes 11. decembra o poludne sta bila car in veliki knez pri zahvalnej  službi bo-
brez zadreg utegnili tak list polniti. Zaradi tega tedaj smo uže zdaj brez mučnih skrbij.
Važnejše je vprašati: kdo bo ta list čital ? Komu bo tedaj namenjen?
Pridevek „ve d no s t ni" časopis kaže, da nehče samo en predmet, samo en oddelek iz te ali one vede obdelovati. Kakor hoče „slovenska Matica" vedo sploh gojiti, ravno tako je dosledna, če se drži v svojem organu še iz drugih vzrokov enakega načela.
Iz tega sledi, da se bodo shajali na tem torišču lehko raznovrstni strokovnjaki. Strokovnjak je pa proti strokovnjaku bolj ali manj — homo laicus in zato tudi v poduku od drugega odvisen. Ta resnica pa neizogibno terja, da ne sme biti v tem časopisu pisava strogo strokovnjaška! Slog bo moral tedaj tak biti, kakor ga veda sploh za izobraženo občinstvo zahteva. Ker pa je upanje, da ne bodo brali časopisa samo strokovnjaki, če tudi raznovrstni, ampak tudi drugi omikanci, je ter-
jatev, da bo moral slog omikancem sploh umljiv biti, še večja in mogočnejša.
Nasprotno sledi iz tega nekaj, kar bo na korist in v potrebo časopisu samemu. Izobra ženci se namreč nemajo bati, da jim bo časopis samo strokovnjaške in suhoparne preiskave podajal. Kdor koli tedaj vednostne knjige brati zna, bo smel glede sposobnosti segniti po tem časopisu. „Slovenska Matica" pa si glede te strani pridobi lehko naročnikov ne le mej svojimi udi, ampak tudi mej vsemi izobraženimi Slovenci. To je tedaj ne le notranji, ampak tudi zunanji pogoj, katerega »si. Matica" ne sme prezreti, ako hoče načeloma naročnikov pridobivati in tako časopis tudi gmotno opreti.
Ali b primerno pisavo vrsta pogojev še nij končana. Gledati je treba tudi na to, kaj bo ta časopis prinašal.
Ker ima postati „vednostenH, bo vse drugo izključeno, kar ne spada k vedam.
To se samo ob sebi razume. Imeli bomo torej prvikrat organ, ki ne bo na pr. vede in umetnosti mešal. Leposlovstvo in vso druge obore bo drugim listom prepuščal. O takih se bo smel le toliko pogovarjati, kolikor spadajo v področje vednostnega razvitka. Ker pa imajo Slovenci na pr. leposlovne liste, bo modro, ako jim bistveno tudi teoretični del njihovih predmetov prepusti.
Pametno bo tudi, ako vedo o etiki izključi, tembolj, ker Slovenci ta del za mejso-bojno obnašanje od drugod zajemajo, in ker se etika in estetika Še vedno mej omahljivimi načeli zibljete.
Pa če tudi to in ono uže vsled naslova Čusopisovega odstranimo, ostane še vedno mnogo, mnogo oddelkov.
Vsega ne bo mogel časopis podajati uže zaradi razmerno malega prostora, kateri mu je uže zanaprej odmerjen. Na dobro bo prišlo za to stran, da na pr. matematika uže sama
tedre, da gre pri menjirah z d remi podpisi za takove papire, katere dobode obrtnik ali trgovec od svoiega jemalca in z njegovim podpisom ter jih za dobljenje denarja da. naprej, m to gotovo nijso slabe inenj?ce.
Nadalje je podučil gospoda poslanca Lienbacherja, kaj je dolgovidna (langsichtig) menjica. Te menjice so zares postale prav dolgovidne (velika veselost), samo da nam pri tem dolgovidu ostane poznejši vid prazen. -(Klici z desne: Trav dobro!) Gospoda moja! Ako se bodo ženske enkrat na toliko emancipirale, da bodo, kakor sedaj uže po poštnih in telegrafskih uradih, tudi po minister-skih sedežih ministri v ženskih oblekah sedeli, potler ne bodemo izrecil, ki bodo odtod prihajala, tako ostro sodili. Od mož pak imamo zahtevati, da to, kar se s v o j o m o ž k o bes ed o ob 1 j u b ij o, tudi možato izpolnijo. (Klici: Čujte!)
Ako se od majhenega davkoplačevalca ve z davčnim vijkom izviti zadnji krajcar, zakaj se z velikimi, kateri so podprti z milijoni, ravni tako dobro-Btno in milostijivo? Ako tudi pritrdimo, da pri takih denarnih kupčijah zmanjka kake VBOte, ako ne tudi še toliko pazi, je vendar cisto nezaslišno, da bi od 18 posojenih milijonov bili vrneni samo 4, ostalih 14 pak, ali več nego 75 odstotkov vsega zneska, da bi se izgubilo.
Ker se budgetni odsek omejuje samo s formalno stranjo vprašanja, ter nehče preiti v meritoričnost, nastaje sum, da je njemu in vladi le na tem ležeče, da se stvar še dalje zateza.
Zatorej, in zaradi uzroka, da bi sprejem te resolucije utegnil bit' skoraj za potrjilo in odobrenje postopanja vlade in državnih posojilnic, a mi v tem ravnanji vidimo slabo gospodarenje z državnimi denarji ter oškodovanje državnega zaklada, ki se ne more po nobednem zakonu opravičiti, bodemo jaz ter moji cenjeni somišljeniki v tej visokej zbornici glasovali proti predlo-ženej resoluciji.  (Dobro! Dobro! na desnej.)
Politični raftgLed;
V Ljubljani 18. decembra. V clr£nv>t»e»n ^tnttii je večina poslancev nemške stranke s 125 proti f>3 glasom zavrgla nasvet dr. Kusyja in VoŠnj a k a, da hi se postavil odbor dvanajstih udov, ki bi preiskava!, kako vlada dela s postavo o tiskovna sebi se ne bo temu listu silila. Iz enakih vzrokov bo tudi kemija in fizika izbirčna v blagu, koje boste temu listu tu pa tam ponujali.
Na dalje pa tak časopis nema v prvi vrsti vedo kot tako množiti, ampak njene resnice na zunaj širiti in tako specifično Slovence ž njo bogatiti.
Sicer se bo še dalje razvidelo in nij še B tem rečeno, da bi moralo vse le posneto biti. Vsak pisatelj je lehko v sestavah in zvezah samostalen, izviren. Tudi bo to ali ono resnico na novo in z novih stranij ta pa oni pisatelj osvetil, izvedel. Samo ne bo smel pozabiti, da „vednostnemu časopisu" izvirnost prvi namen nij in tukaj ne sme biti. Sicer so važne izvirnosti redka prikazen, za katero vsak pisatelj še drugod mesto najde, ako je tako srečen, z novimi zakoni vedo pomnožiti.
(Konec prihodnjič.)
ne j svobodi in pi*vici združevanja. Minister Lasser je dejal, vlada se ne bode dala „strahovati" in bode postavo rabila.--
V 1*ešti so Magjari naredili bili v nedeljo malo revolucijo, da bi vlado resp kralja prisilili, zoper Rasa voisko začeti. Vpili so, naj Tisza odstopi, pobijali so okna, na ulicah govorili zoper vlado, tepli policiste, klicali An-dras^viu pereat. Vojaki, Slovanje, so potem red naredili. Migiarski „pehelj" v Pešti hoče našej celej monarhiji vncnjo politiko s pouličnim krikom diktirati. Magjarsko betjarstvo čedalje nesramneje postaje zoper Slovane.
Flifrfro „Novoje Vremja" piše: „Megla se je izgubila, svobodno solnce slovanskih narodov se dviga. Vshod ho naš. Carigrad mora slovansko mesto hiti, ruski kanoni Orno morje čuvati."
Na Frn»ton*ttom je uže 30 profektov, kreatur bnnanartovskih, demisijoniralo, ker vedo. da bi sicer odstavljeni bili Iz dežele se i-ulustrijalci Mac Mahonu zahvaljujejo, da je naredil konec krize. Zmpa mu pa vendar nihče prav. — Senat je sprejel postavo, vsled katere se budget za dva meseca Bprejme, a davek dovoli za 4 mesece pobirati.
Dopisi.
¥k Kopni Ki. decembra. |Izv. dop.] Svetovni glas „Plevna je pala'' prouzročil je v slovanskih konerskih kandidatih radostno razburjenost. Zbrali ro se 11. t. m. Slovenci in Hrvatje, da slave velikanski slovanski čin. SklenMi so napraviti v četrtek po poludne, to je 12. t. m., izlet s petjem in govori o rusko turškei vojski v bližnjo slovensko vas Pobege. — Ob 2. po polu dne zagrmi takoj pred mestom iz 35 grl ,.U boj !* Slišali so se mej petjem navdušeni Živio- in Slara-klici ruskej zmagi in slovanskej vzajemnosti. Prepevajoč „Naglo bratje" pridejo v omenjeno vas, kjer jih je zvednvo slovensko ljudstvo koj obkolilo. Zbrali so se vaščani okolo nas in poslušali z odprtimi ustmi petje, napitnice osvoboditelju uboge raje in govor slovenskega kandidata o rusko-turškej vojski in padu Plevne. Ljudstvo je bilo jako navdušeno za Ruse. Zidane volje vračali so se okolo 5. zvečer domov, prepe-vaje domače pesni. Italijani in drugi nam sovražniki se od jeze kar krčijo, kojim pa neustrašeni kličemo: Slava Rusom! — Živela prihodnjost Slovanstva!
Is A Hlov*«**! im* 12. dec. [Izviren dopis.] Naše vrlo društvo „Edinost" napravilo je bilo dne 8. t. m. prav zanimiv večer z obširnim programom, obsegajočim petje, deklamacije, samospeve, igranje na glasoviru, srečkanje in šaloigro v enem dejanji: „Visoki CJ.
Točke petja: „Mati pri zibeljki", „Soha" in „Jadransko morje" izvršil je „Slavčevi kvartet" tako izvrstno, da rokoploska in živio-klicev nij bilo ni konca ni kraja; zadnji dve pesni morali ste celo ponavljati se. Slava g. Hribarju, kateri je petje vodil!
Deklamacija: „Devica Orleanska", izvršena po gospodični Josipini Šapla, bila je od zbranih s popolno pohvalo sprejeta; obnašanje dcklamovalke bilo je deklamaciji prava duša, kar primerno izvršiti gotovo nij lehko. Živio- in slava-klici značili so deklamovalki popolno priznanje občinstva.
Druga deklamacija : „Device 20., 30. in 40. leto v samskem stanu", izvršena po gospodični Klosse, bila je z burnimi rokoploski, živio- in slava klici sprejeta. Obe deklamovalki sti se morali vsaka po svojej izvršenoj nalogi še enkrat občinstvu na oder prikazati.
Samospeva sta bila izvršena, prvi po g.
Dragotinu Seppenhoferju, kateri ima zares prijeten, čist in mil glaB tenora in drugi: .Nezakonska mati" pa po predsedniku društva, gosp. Angelu Casagrandetu, prav dobro, posebno prvi, izvrstno dovršena. Kar gospod Casagrandov bariton zadeva, opomniti bi bilo le, da ga nekoliko pretrilerično izvaja.
Tudi ta dva gg. izvrševalca programovih toček morala sta se po dovršenih nalogah še enkrat na odru občinstvu vsled burnih roko-ploskov in  živio-klicev prikazati. Živila!
Igranje na glasoviru izvrševali sta prav izvrstno, deloma skupaj, deloma posamezno, gospa Gasteiger in gospodična njena sestra; tudi tema dvema programovium izvrševalkaina bil je gromoviti aplavz in živili v delež.
Kar pu zadeva igro „Visoki C" v enem dejanji, priznati se mora, da so bile vse osobe vsaka svojej zadaci popolnem kos in da se je impozantno izvršila. G. Perozzi bil je duša igri, predstavljal je profesorja Trnovca, contra puneta, tako dobro, da bi ga kak izurjen mestni igralec bolje ne bil mogel. Ravno tako sta bila Mostač (g. Anton Poljšak), kakor oni Štefan Vojnik (g. Ivan Tosi), vsak na svojem mestu ; posebno strojar Vojnik je s6 svojim humorom mnogo smeha provzročil. Naj pridete tudi Trnovčeva sestra in njegova hči — Ro-zalinda in E Ivina na vrsto. Prvo je predstavljala gospodična Marija Semič in drugo pa gospodična Amalija Repič tako dobro, da bi bilo misliti, da sti užo izurjeni igralki na odru. Ali opomniti so mora, da sti se sedaj prvikrat na deskah, ki svet pomenijo, javno prikazali, in svoj vrli taleut za diamatične predstave izjavili. Kar je vse opombe vredno, je to, da je bil govor vseh igralcev strogo in čisto ter razumno in prijetno izvr.-evan; opazovati nij bilo nobenih apostrofov, še manj pa lokalizmov in napačnega naglaševanja. Vsi igralci želi so zasluženih živio- in slavaklicev ter ogromnega rokoploska toliko, da so se morali skupno še enkrat zbranemu ljudstvu na odru prikazati. Uog jih živi! Le vrlo naprej za narodovo omiko in napredek!
Po dokončanej veselici popevalo in kratkočasilo se je v društvenih sobanah še pozno črez polu noč mej mnogovrstnimi napitnicami raznega narodnega zapopadka.
Čisti dohodek te veselice namenjen je blagemu činu, v podporo pogorelcev Ročinjskih.
Slavnemu in vrlemu društvenemu odboru „Edinosti" izreka te pa tukaj presrčna zahvala za tako kratkočasni in mični večer, ter se ob enem naprosi, da blagovoli zopet v kratkem, posebno pa še v predpustnem času, nam zopet mični h zabav in veselic omisliti. Živili vsi skupaj!
Pad Plevne, tukaj nocoj zvečer po telegrafu privatno naznanjen, izbudil je gromovito uavdušenje. Bratom Rusom gromoviti hura, živio in slava 1
— (Narodni jezik.) Hrvatska vlada je ukazala, da morajo hrvatski župniki na farnih pečatnikih skozi in skozi hrvatske vpise imeti vrezane, da bode hrvatskemu narodnemu jeziku v vseh oddelkih javnega življenja pravica dana. Druga naredba ukazuje, da se imajo matico in izpisi iz njih le hrvastko voditi. Naj naši slovenski gg. župniki isto tako delajo, kakor se Hrvatom ukazuje. Pri nas žalibog nema kdo ukazati kaj tacega, zato uvedimo narodni svoj jezik povsod prostovoljno, kjer moremo, v javnost.
— (Učiteljski tovariš), ki izhaja tu t Ljubljani uže 17 let, naznanja novo na-
ročbo in pravi: „Slovenskim novinarjem sploh, tako tudi nam, pot nij s cvetlicami potresena ; a d o 1 ž u o s t je vsakemu šolniku in mladine vzgojevatelju, da dela po svojej moči za duševni napredek svojega rodu, kajti stvar naši bi bita izgubljena le tedaj, kadar bi se mi sami odtegnili delu, česar nas Bog varuj !tt lies !
— (Ukradenih) je bilo v soboto večer gosp. Železnikarju, krojaču v čitalničnej hiši, iz mizuice 170 gold.   Tatu še nijso dobili.
— (Vranska narodna čitalnica) napravi due 2C«, decembra t. 1. ob 6. uri zvečer občni zbor se sledečim programom: 1. predlaganje društvenega računa. 2. Volitev odbora in potem tombola. Vse Častite ude uljudno vabi Odbor.
— (Dražba bikov,) nakupljenih od štaj. kmetijske družbe za povzdigo goveje živine, vršila se je 19. septembra v Celju, in 18. oktobra v Mariboru. Za celjski okraj so se prodali 4 biki muric - dolskega plemena. Kupili so jih g. Anton 1'intar v Podvinu, g. Ignacij Tiber v Laškem, g. Miha Jagel pri bv. Juriju na južni železnici in g. Janez Kralj v Bukovcu. V Mariboru se je prodalo 14 bikov marija-dvorskega plemena; 4 izmej teh je pridobil okrajni zastop v Slov. Gradcu, 1
srenja Ljutomer, 1 srenja sv. Jakob v bIov. goricah, 1 g. Janez Girstmajer v Mariboru, 1 g. Janez Dobaj pri sv. Jurji na Pesnici in 1 g. Feliks Schinitt v Mahrenbergu. Vsak teh kupcev je dolžen skozi 1 leto bika dobro rediti in ga dati na krave posestnikov dotič nega okraja spuščati, proti 60 kr. plače vsakokrat.
Loii-rijne srečke.
V Trstu 15. dec:  43. 10. 56. 87. 47.
V Liuci  15. dec:  45. 52. 19. 23. 40.
Dunajska borza 18 decembra.
(Izvirno tolegraućuo poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   . 63 gld. 85
Enotni dri. dolg v srebra    .   . 66    „ 90
Zlata renfa........ 74 „80
1860 drž. posojilo..... 113    „ *5
Akcijo narodne banke .... 795    « —
Kreditne nkcije...... 209   „ —
London......... 119    „ 15
Napol.......... 9    i 56
C. kr. cekini....... 5    „ 64
Srebro ......... 104 „85
Državne marke...... 58    „ 90
Rudolf Kirbisch,
* I h «I «"• i <■»» r na IcongrcMnem trgu,
priporoča čestitemu  p. t. občinstvu svojo obilno
ir zalogo slaščic ~wm
za božične praznike.
(360—5)
prijma
s |m<iiiit|iiinj< u niMumi i>Ij«u>i sn prodaje prav v mmmrn »n pod u»»jinfo«lu«.»jwliiil uveti v mestu na HoroNkrm, kamor ob trznili dneh zahaja mnogo judij.
1'onuilie z naslovom ,.A. X. 500** sprojeiuljo «»/*»•«»t nišft a ,.-S'f«f. X<tfo*tW.        (;Jyl—2)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4 ♦
Za pričakajočega božica
Na vesdnost otročić.i Lepe igraće jaz ponujam, Ker se
♦
:
„Andrej Schreyer"
imenujam.
Punca, oblečene in samo v srajci, Tudi take, ki vpijejo: mama in papa, Živali z n-pt tnc.iiii, posebno lepi zajci, Ognjišča in kuhinje i/, ornega, ploba. Sonje in krave, pesi in osle, Slcne pa kače m <lrut<e zverine, Mačke m tigre, leve in kozle, Ftioe in pave, nttjleps' petelina, Rogove za lovce, goale, kitare, Cako in sablje, flinte m bobne, Trompete in flavte, in druge piačare, Orgelce in harmonike, velike in drobne, Jaselce, gledališča m šole za otroke, Železnice z mašino in naslik.mim vozam, Arbe Noeta in vozove za pelat na roke, Frodajalnice z blagom v prahu iu kosam, Postelje m zibelke, kostnje Ih ckrinc, Bukvice s podobam, smešne in verne, Leteči angolji m tisoč drugih reči, Zgornji gospodom poBobno priporoči.
(373-8)
Tujci-
17. decembra:
Pri Nlonii: Kotarba iz Krakova. — dr. Eržen iz Litije. — Mandelc iipod Krima. — Marg.ini iz Dunaja.
Pri Mttlicl: SefFers iz Dunaja. — Llcbtenberg iz Dolenjskega. — Scnliipier iz Trsta.
Pri Zamorci:   VVald iz Kamnika. — Dudaš iz Loke.
♦♦♦♦^♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦"♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^
Rajmund Krisper,
trgovec v Kranji,
priporoča svojo v.ulo&s-o moltc, katera se dobode v vseh vrstah v njega filijali žt. 13U, namreč št. 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9, za prihodnje praznike na veliko in na drobno, kakor tudi otrobe ter vsakovrstne ijjruc-o. (392—2)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+>♦♦♦♦♦♦♦ • ♦♦♦»♦»♦ » ♦ ♦ ♦ ♦
Ne milijon IfM
zastarelih in neukusnih domaČih in tujih, nego mnogo stotin najnovejših, najeli'gantnejših in najukuanejših *xliiiiLei-i jsstliils i/delkov, osobito primernih
za božična in novoletna darila,
priporoča na izbiro častitemu p. t. občinstvu
Leopold Piske*
ter jih prodaje po najnižjih cenah in to še toliko bolj zaradi tega, ker jo sklenil upreti so vsakej sleparskej koukurenciji. (374—3)
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse.
FILIPA RtEIJSTEIlVA,
priporoča p. n. občinstvu celo vrsto pravih Kdruvtlulli in lotili Inili aretlstev, ki ao ie vaelej kot izvrstna i/kazala in gotovo ozdravila.
Timu: spriuul Jo o tam,
P. n. občinstvo naj se varuje pred nakupom slabih ponarejanj, ki nemaju nikskorinega vspelia, in se prosi, da samo ono upecijllllteta za pruvi'
sprejme, ki umno iiriuii nosijo,
Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čistenje krvi ^i^S^i^Si]
dubro poaebno pri liolcznili v spodnjih organih, zimici, boleznih pranih orgunov, ko/v iu oči j , «»trok iu žensk; odpravijo za-pretjo, pravi vir največ bolezuij. Ta pita jo najboljši in najcenejši izdelek tu biro. 1 vular, B skatuljic, s lio pilarai, stan« 1 ijl., posamezno škatljice 15 kr.
Odlikovane ho z Jaku , umi < iiii spi ■<-aloui • I \ <>■■■■«■-,< s v«-tirnica priti. l*itlm.
Beaume Girome, ,/srM"
0 zdravilo za ozeblino. OO kr.
Dr. Callnianna lasno barviioiE!;:::'^«.'::
vi-l. ii.ii lasu vsako barvo (,m >, rujavo, ruiiieiio) :t gld.
Orijentalni prah za dame, da k"" »saE5S«
(Iu lo uli roza) 1 gld. in a r.O kr.
iinost iu muhkost,
Elektro-motorični vratni trak, r<M:rukotruU;
najboljši lupah 1 gld, riO kr.
Fl r-CPIliill "dino dobro sredstvo proti Upad [_■  IJCIII LU, ...Ipruvljenju hiskiii 1 Klil.NO kr.
las hi
Dr. Fremonta prerodilni liker, s v/i! u 2 gld	Odontin zobna pasta, K w" r"^« # I",u''Ma
Prsne cigarete iz smrekovih igel, za naduho. !if> kosov 1 gld.	Di\  hn       r*'"^ prinesen, olajša takoj   nujhtijao  migreno in rU-IIU Hlavobol. I gld.
	Dr. Bayerja pravi pulherin, r,'i,;:)trr;t
Protinski duh, aromatićen, rr^T^Z ali rovmatizem, 70 kr.	gani, daju koži barvo rož iu liiuburjov.   a 1 uH. ."»» kr. iu a NO kr.
fmontifln    fariolio    ,"-,)ri'vl j''k"           vsak mrlmrni • Iljt/LLIUII   trCtUClIC, katur itripor ali beli tok) brez slabih nasledkov I gld. UO kr.	Rojerjeva hemerojidalna maža, ;(b™obJS1; ki heinerojido trpe. I gld. OO kr.
GllSni dUh, najboljše sredstvo proti guši (krofu, 70 kr.	Salicil-antisuitin,v1«;;'kT"'<^ronj«rok
1 inio-roliničLri cnl/   u najboljiifi švicarskih planinskih UIIICICIJIIIOIU OUIV, MU»«| olajša takoj vsak kašelj m prsno bolezen, 70 kr.	SaliCilnO  milO, najboljšo i u ■i.ij.-.-n,.jn>- milo. U5 kr.
	Schrierove zobne pile ;;;."i;t,t:i'J""IJ'"8,lra-
VJt p 114 ri i |i    najboljše zdravilo za ži ■lodnu, )iotol.i/.i krr, so rabi ITI C11 Llllll, tudi kot zubnu tinktura iu ustna voda, 50 kr.	Storax-Creme, f8ttS aS0^8*,,r'V8"" ***** u"
Margerite-bonbons za kašelj, 30 kr.	i/j line i rtonlf   proti nahodu, ]iraiioiiiu kutaru, vratobolu VVIII1&I |j<i,jll . nl hni„    | W|L kr
flt*aillnn  />l X!U!       ■l"1 liolezni, proti gluhoti, biiuiuiiju Ul blllUU, dobro. 7o Kr.	Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr.
i    .v,    ii    "V.!   , r.,,,M> ursKO nilcšio u f.f. kr.   JVfMleJeiii ulruijii iimkii a 9(1 kr.   Ifr. 4.olii«-t  jnlihil pmh i M kr     Piinovii iimtt «-rin«M u nstmt VO«a • l i-lil    10 kr    UesDIKO,  iuvmiI clislriikt I/, funta Bi kr   lir. Plclleiniiuiui.ia zolmii pasla ii 1 gld. Ufi kr.  Polleta rcM-diia iiomutlit it 1 gld. N kr. l(lotvtlo\ll jMilllltUlI M u»lHll.|.ll|»   las a i! ^Id.,   so  ve.luo  IriM.i v zalogi.     Veliko skladišče |iu1 l.lll« ■ i j .   mil,   |...iuu<l   itd. ],rvih parilkUl  Urin.    4'lik.lllllle i, aneoskega tiri.stva oil UO kr   dO 8 uld   luni     llliti siisKI t-aij i\ 1 g|,l. 1 t funta,    M.lliilisif TiakoJakUl ilist > tiln« um. v za /.li avljenje, kakor NilliiokliNtiri, brizKiilni««-, IiuiisIuk«. ...... "•»».   Velika zaloga zoliiilli krliuie. niiitoU, iu drugih toulomili reclj. ' * '
Priporočamo p. n. občinstvu zdravila v poskdkorjeni oblici, kakor: kinin, kopaiva, doverski praški, železo, jetrno olje, bromkuli, jmlkali, rabarber, dvojno ogijenokisla soda, magnezija itd. po najnižji ceui. rjjlo_G)
NajznanejSe farmacijelso Bfecijaliteto in paifimerije Iz Francoske, Angleške, Amerike, Nemčije, Švico in Avstrije so pri nas vedno za dohiti.
Mi luieiiohiijuiuo uli proti gotovini uji poilventn povaotju iu i»ri enrgro* »ukupu dujoiuo veliko robate. HEBA
Bi
Jadatelj in urednik Joaij) Jurčič.
1 ■:iHt!iii,.it m tisk „.Narodne Uokaruts".