Leto II.
PoSfnina plačana o gatooini.
Ljubljana, torek 25. maja 1920.
Stcv. 117.
Cene po pošti: za celo leto . H Bi — za pol leta . K HZ — za četrt leta. H Zi*— za 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesEtno 7 R
Zb Inozemstvo mesetno 8 ir—
Uredništvo in uprava: Hopitarjeva ulica št. 6
llredn. telefon štev. SO
Posamezna Številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna Številka 60 vin.
Za naše vojne ujetnike v Rusiji.
ma:a^0s'ane*: dr. H o h n j e c je dne 22. zlasti I -l* n	vojnih	ujetnikov,
Predco^111-! V ,^USV< poslal ministrskemu Čiču lot ,-dr- ,Vesniču i" Fistru Nin-strstv-> v°ditelju poslov zunanjega mini-Va “aslednje pismo:
•p Gospod minister! dalL° breme vojnegi
vojnega ujetništva.
neznosn' Te, mora nositi, tem bolj postaja ietka la ' 1 ■ na re®'tev( ki ga je iz po-s° se ml!fs’t^e>P0^ema^ i° Padal, čim bolj
s0 ti rij10? dnevi suženjstva. Komur pa je čU(]0 e.Vl narastli v dobo 4, 5, 6 let, ali kre*Upnosf? zavladala nad njim moreča
Ah j i	'	lzgut>lJeni	sini.
mlaj i^a: težka, izgubljena leta, ost ubita, križana v tujini!«
T L-*
^ "anfi? in,slični pretresljivi klici donijo
A}j0Zjkji®ni smo, izgubljeni sini. mlj'
Ta
°a^a1Z daljne Rusije, iugoslov' 0||ne i° tisoče jih je sinov naše «j° v n ® domovine, ki še vedno jenih ujetji v.ojnega ujetništva. Broj voj-^^arhi'0 i°V..iz nekdanje avstro-ogrske siji, Se *e’ 71°ji se še vedno nahajajo v Ru-Rusiji ;:Le.ni na več stotisoč: v sovjetski v lužni P,E	v	Turkestanu	30.000,
^•000 v	25.000, v Zahodni Sibiriji
* PoU Vzl,od '  ...............
ni Sibiriji 35.000 ,v primor-
s^°vanova,jn* ^‘9®® itd. Koliko tisoč Jugo-a
^telje^P^iK0 opozoriti kompetentne
trii;
VlaJ ,e med temi stotisoči? na J.naš,e^ kraljestva ni bila brez-
imei Us?do vojnih ujethikov. Večkrat ^nitelje Pri^^o opozoriti kompetentne ral° stQrna to, kar bi se dalo in tudi mo-
uUiet^;;U\fa osvobojenje jugoslovanskih 0rake lada je že storila mnogotere j *a psvoboditev sinov jugoslovansko °vine iz italijanskega ujetništva. odtfQ ®e moram čakati na obljubljeni S° Prišl; V°r. ° broiu Jugoslovanov, 1. ki že Vr X..italijansko ujetništvo, 2. ki so se |e nl . iz italijanskega ujetništva, 3. ai nahajajo kot ujetniki v Italiji.
le
°vaška°>jnske u)etnike v Rusiji, Češko-6tlergičn' ■ em^i)a in Avstrija so podvzele !ev svoji1j uspešne korake za osvobodi-• a> Za državljanov iz ruskega ujetni-^etnikov po^ritje stroškov za transport
®ejšnj s° postavile v svoj budget pre-® mili; S°^e‘ Tako n. pr. Avstrija vsoto j3 ladji n°v kron. Saj stane že transport , clariev ^ .Posameznega moža okoli 180
kor j *	-i	-	1	i*	i—?	—	i	*	*	*	i
?^ela
je r| tako človekoljubni akciji, ka-a gfV?. . jen)e vojnih ujetnikov, ne bi Itn°vifi 6 z denarjem ne država, pa
zasebniki ne, zlasti i dobrodelna društva, čas je Zveza narodov začela
žavod; ■ 2asebniki ne, zlasti ne denarni ai m do1 < •	-	-
Posebn ji č
?>» vZ^jo. in skrb obračati vpraša sj0^ 'I1 ujetnikov v Rusiji. V tem oziru *ila naiecemu Norvežanu Nansenu povedke ^0,v da posreduje med zastopniki tev nenižL^u^6 *n avstrijske vlade za reši-St na *n avstrijskih ujetnikov. Dolž-^teresi86 v^ade je, da Zvezo narodov za-iugosloJa za usodo in osvobojenje naših sl°van anskih ujetnikov. Naj ne bo Jutfo-sPoq. ZoPet zadnji, ki bo rešen ujetniških
p
Lredstv°S\m ministra, da pripravi vsa nain • ^zvrši vse korake, da bo ka-^Udi 2a l mogoče ura osvobojenja prišla Us>ji edne jugoslovanske ujetnike v
» Lnir 5®8*0 VPRAŠANJE.
. i narfsi ažreb, 24. maja. Čim je zagreb-o°sPel dr. Ante Bauer doznal, da je Constan?a. i 'e^° papeški delegat msgr. ^rQil n mie administrator, se je takoj l,1tere<;r.a Stolico in zahteval zaščito ^>h r.Vjna®c države in njenih katoli-
Podanikov.
Dr^ginjske doklade UČITEU-
tDTT	STVU*
8yete °ežrad, 24. maja. Minister pro-
^iliovert^0^^^3^ už°vore učiteljev glede
tira«- ”azadovanja pri ureditvi njiho-
^°trebnoIn!S doklad in je podvzel vse
^»ijo *t°rake, da se nedostatki od-
Razvel{avl|eni sekvestrl.
LDU Belgrad, 24. maja. Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklenilo razveljaviti po 3. novembru 1918 odrejene sekve-stre nad lastnino, pravicami in interesi državljanov neprijateljskih dražv na onem ozemlju bivše Avstro-Ogrske monarhije, ki pripada Jugoslaviji. Sekvestri se razveljavijo tudi pred ratifikacijo mirovne po-
godbe, toda le sub titulo juriš, ako na tem interesirane osebe izjavijo, da ne zahtevajo odškodnine in da z razveljavljenjem sekvestrov nimajo stroškov. Razveljavljenje pa se ne nanaša na pravice in interese, kakor to predvideva člen 208 mirovne pogodbe.
Avstrijska armada.
LDU Dnnaj, 24. maja. (ČTU) Kakor pišejo nedeljski listi, bo imela avstrijska republika 30 garnizij. Največje bodo na Dunaju, ki bo štela 8300 mož, v Gradcu z
2130 možmi, v Linču s 1850 možmi, v Celovcu z 1150 možmi, v Stockerau s 1000 možmi. Najmanjše posadke bodo Ems, Radgona in Schwaz, vsaka po 1000 mož.
ČEŠKO-SLOVAŠKA VLADA.
LDU Praga, 22. maja. (ČTU) Včeraj je bila konferenca koalicijskih strank glede sestave novega kabineta in glede večine. Dosegel se je sporazum v tem zmislu, da se odgodi končnoveljavna ureditev večinskega vprašanja. Dotlej ostane v veljavi sedanje razmerje strank v vladi, toda s potrebno izpremembo.
LDU Praga, 24. maja. (ČTU) Predsednik Masaryk je sprejel predlog ministrskega predsednika Tušarja o sestavi novega kabineta; pridržal pa si je kratek rok za končnoveljavno sestavo. Ministrska lista bo objavljena v torek.
NITTIJEVA VEČINA,
LDU Rim, 2p. maja. (Dun. KU — Stefani). Radikalna, konstitucionalna, demokratska in reformistična skupina so sklenile, da bodo podpirale kabinet Nittijev, Temu nasproti pa bodo, kakor poroča »Messagero«, stopili oficielni socialisti v opozicijo. Kabinet Nittijev bo torej razpolagal z veliko večino.
POLJSKI RUDARJI PROTI ČEHOM.
LDU Varšava, 24. maja. (Brezžično) Poljski rudarji v Karvini so glasovalni komisiji do 25. maja dopoldne stavili ultimat, naj razpusti češko orožništvo in to pokrajino združi s poljskim upravnim ozemljem. Vsled nastopa čeških orožnikov so nastali nemiri, pri katerih je bilo pregnano češko prebivalstvo Karvina in okoličanskih vasi. Smatrajo, da je položaj zelo resen.
Izpred porotnega sodišča.
TAŠČO ZASTRUPIL
Drugo porotno zasedanje se pričenja v znamenju zastrupljenja. Danes sedi na zatožni klopi oženjeni posestnik Ivan Avbelj, katerega obdolžuje obtožba, da je zakrivil zavratni umor na svoji tašči Ani Lipoglav s tem, da ji je dal piti med pijačo zmešan strup strihnin, Ivan Avbelj je bil rojen 1. 1883 v Kanderčah, od leta 1907 do 1. 1912 je bil v Ameriki; jeseni 1. 1912 se je priženil v Gorenji Log na dom svoje sedanje žene Milke, rojene Lipoglav, Z Ženo se je večkrat prepiral in jo pretepal, ravno tako grdo je ravnal tudi z ženino materjo Ano Lipoglav; obe sta morali zaradi njega že klicati zdravnika. Kmečko delo Avblju ni dišalo; najrajši je jezdaril okrog ali pa hodil s puško po tujih loviščih.
Na Sv. Treh kraljev dan, 6. januarja letos je bil Avbelj popoldne doma. Ko je tašča Ana Lipoglav opravljala prešiče, jo je proti svoji navadi v veži zelo ljubeznivo nagovarjal, kar se je tašči zelo čudno zdelo in je rekla drugim domačim: »Kako je Janče danes dober, nič se ne krega, kot navadno.« Po 5. uri popoldne je napravila Ana Lipoglav svojemu možu in Avblju večerjo; mlečno kašo, sama je pa snedla eno jabolko in popila nekaj mleka. Avbelj je zdaj poklical Lipoglavovo iz veže: »Mama pejte vun!« Res ie šla in tam ji je ponujal v kozarcu neko belo, kalno tekočino, rekoč ji, da je žganje. Ona se je branila piti, ker je bila tekočina bela in kalna, Avbelj ji je pa prigovarjal: »Le izpijte, ko ste tako švoh!« in jo je prijel z eno roko za glavo, z drugo ji je pa izlil tekočino v usta. Tašča je zaupila, da to ni žganje, ko je tako
grenko ko pelin: to je »gift«, Avbelj jo je pa gledal in se ji je smejal. Dala si je prst v usta in se silila, da bi bruhala, toda ni šlo. Nato je šla v sobo in pričela tekati po sobi gori in doli govoreč:	»O Jezus,
zdaj mi je dal gifta!« in se prijemala za prsi in noge. Usedla se je nato na klopico in se tipala za noge rekoč: »Vse so že trde!« Mož jo je tolažil, Avbelj je pa v veži poslušal. Avbljeva žena je med tem prišla domov in mati ji je povedala, kako ji je dal njen mož pati strup. Hči jo je vzela v na-ročj, toda mati ji je zdrsnila onemogla na tla, Ana Lipoglav je med groznimi krči z besedami: »Jezus!« izdihnila: odkar je pila strup, je preteklo komaj pol ure, Avbelj je na to odjezdil od doma.
Sodno raztelesenje Ane Lipoglav je dognalo, da je umrla najbrže vsled zastrupljenja, kemično preizkuševališče je pa konstatiralo, da je umrla Lipoglavova vsled zastrupljenja s strihninom.
Porotnemu senatu predseduje predsednik deželnega sodišča dr. Papež, votan-ta sta nadsvetnik Jarc in svetnik Rekar, obtožbo zastopa dvorni svetnik prvi državni pravdnik Bežek, Avblja zagovarja dr. Pegan.
Na vprašanje predsednika odgovori Avbelj, da ni kriv. Iz Amerike pravi, da je prinesel 10.000 kron. Poldrugo leto se je s starši dobro razumel. Pove, da je res enkrat natepel ženo in taščo. Na vojski je bil 1, 1914 ranjen v Galiciji, tudi na italijanski fronti je služil. Koncem vojske je služil kot sluga pri nekem živinozdravniku. Strupa ni videl nikoli pri njemu. Ko je prišel domov, se je res večkrat prepiral z ženo, ker je hotela biti pri vsaki veselici zraven; bolj mu je stregla tašča, kakor žena. Pri Lizi Zupančičevi je dobil žganje, katerega je natočil v vojaško čutaro. Vsi smo ga pili, pa ni nobenemu nič škodovalo. Nato opisuje, da je šel ob 2, v svojo sobo, kjer je do 4. bral časopise, nato je šel živini po-kladat, nato je šel v hišo; hud je bil, ker žene ni bilo doma, tašča ga je tolažila. Od doma je šel ob petih, »Ne razumem sam ne, kako se je zastrupila. Od mene ga ni dobila.« »V veži nisem nič poslušal.« Predsednik: »Saj ste sami pripovedovali, da je tašča tako vpila, da je niste mogli poslušati!« — »Ne morem pomagati, jaz jo nisem.« — Zanikava, da bi bil on psa zastrupil kake štiri tedne prej, predno je tašča umrla. Predsednik: »Ali niste rekli, da boste še nekaj naredili, ker boste že babe proč spravili.« — Molk. — »Kaj ste pa pri Zupančičevi tako stokali?« — Ona se mora motiti.« — »Zakaj se niste nič ustrašili, ko Vam je Kočarjeva povedala, da imate mrliča doma?« — »Nič nisem vedel.« — Kaj ste pa orožnikom rekli, da ste dali?« — »Ne vem, da bi se bil tako zagovoril,« — Predsednik: »Čudno, da se ne spominjate na to, kar ne govori za Vas.« — »Jaz ji nisem dal.« — »Kdo naj bi ji bil pa dal strup? Povejte!« — »Nisem ga ji dal.« — Dr. Pegan: »Kdo je bil v hiši Vaš največji sovražnik?« — »Mladika, ki je bil vedno pogoščen v naši hiši in je dobil, kar je hotel, jaz sem pa stradal. O Božiču so se kar 4 dni gostili. Mati so mi vedno rekli : »Potrpi!«
Zaslišanje Avblja se je končalo ob 10. dopoldne, na to se prično zaslišavati priče. Ob zaključku »Večernega Lista« razprava še ni bila zaključena.
Socialno skrbstvo.
Ko smo v Belgradu doživeli zopet novo vlado, smo doživeli tudi, da je ministrstvo za socialno politiko prevzel mož, ki bo po svojem delovanju in po svojem pripadništvu mogel kvečjemu voditi protisocialno politiko. Na mesto ministra za socialno politiko spada mož, ki je teoretično in praktično deloval na socialnem polju, ki mu socialna politika ni le politični »šlager«, marveč življenjska naloga. O dr. Kukovcu doslej nismo čuli, da bi se bil bavil s socialnimi zadevami, razun takrat, ko je kot politik vabil — seveda brez uspeha — delavstvo v svojo meščansko-kapitalistično politično stranko. Vendar nimamo namena, dr. Kukovca osebno napadati. Hoteli smo le pojasniti, da on ni mož, ki spada na velevažno mesto socialnega ali delavskega ministra.
Naloga socialne politike bo zahteve in potrebe delavnih slojev spraviti v soglasje, odpirati nova pota socialni zakonodaji, ki morajo nujno priti navskriž z interesi velikega kapitala. Vsega tega dr. Kukovec ne bo zmogel, ker je zastopnik stranke, katera z velikim kapitalom živi in pade. Razvoj socialnega gibanja zadnjega časa je dokazal, da je dr. Kukov-čeva stranka le še preostanek nekdanjih dni in da še ta ostanek nosi na sebi vse znake kapitalistične smeri.
Medtem pa se kapitalistični liberalizem pripravlja, da s pomočjo svojega zastopnika v belgrajski vladi zasede tudi mesto poverjenika za socialno skrbstvo za Slovenijo. Od raznih strani se čujejo glasovi, da liberalci kandidirajo za to mesto gospoda Adolfa Ribnikarja. Da je ta želja pri g. Ribnikarju ter njegovi stranki isti-nita in velika, o tem ne dvomimo. Da se bo pa ta želja tudi izpolnila, to je pa drugo vprašanje., Že dalj časa se opaža nekaka kapitalistična ofenziva proti sedanjemu poverjeništvu za socialno skrbstvo. Gospodom kapitalistom je namreč to poverjeništvo preveč socialno ter premalo upošteva interese kapitalistov. Ofenziva proti socialnemu skrbstvu je dosegla svoj višek o priliki gonje proti znani stanovanjski naredbi, Tu so žepi kapitalistov bili najbolj ogroženi. Socialna naredba: Reveži iz vagonov v hiše! Milijonarji naj si zidajo hiše sami! — ta naredba kapitalistom ni prijala. Sedaj bi radi dobili to poverjeništvo v svoje roke, da se rešijo »socialne nevarnosti«, ki grozi saj malo olajšati žepe bogatašev na korist revežem. Tu tiči zajec! Seveda se kapitalisti zelo motijo, če menijo, da bo delavstvo mirno gledalo, kako bo socialno skrbstvo in socialno vprašanje reševal zaupnik kapitalistov.
Delavstvo smatra to poverjeništvo za svoje in se ne briga za skrbi in želje raznih ljudi, ki bi bili sposobni za vse drugo prej, ko pa za to, da dajo delavstvu, kar mu gre. Socialno skrbstvo ne sme postati ekspozitura liberalnega kapitalizma. Kdor to hoče, naj rajši zahteva, da se poverjeništvo spremeni v skrbstvo za uboge milijonarje. To bi bilo saj odkrito. Delavstvo pa s svojimi zadevami ne bo dalo slepomišiti!
DAVIDOVIČ IN KOMUNISTI.
LDU Belgrad, 24. maja. Glede trditve nekaterih listov, da je novi minister za notranje stvari dal komunistom gotove obljube, je presbiro pooblaščen izjaviti, da' notranji minister ni dal nikakih obljub kakemu predstavitelju komunistov,
STAVKE IN FRANCOSKI PARLAMENT.
LDU Pariz, 22. maja, (Dun. KU — Havas.) Zbornica je v včerajšnji seji po debati o interpelacijah glede stavk, v kateri je ministrski predsednik Millerand podal izjavo v imenu vlade, s 526 glasovi proti 90 glasovom sprejela zaupnico, kjer se veli: Zbornica, odločena, ščititi svobodo delavcev, spoštovanje pravic strokovnih organizacij in suverenost splošne volilne pravice, kakor tudi spoštovanje zakonov republike proti kakršnimkoli poizkusom diktature, izreka priznanje nameščencem javne službe, ki so se v pretežni večini uprli akciji, naperjeni proti življenskim interesom naroda, se zahvaljuje meščanom,
ki so prostovoljno podpirali te delavce in odobrava naposled izjavo vlade, do katere ima zaupanje, da bo v redu in svobodi še nadalje vodila politiko narodne obnove in socialne pravičnosti. — Zbornica je bila potem odgodena do prihodnje srede.
NEZGODA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE.
LDU Pariz, 24. maja. (ČTU) Predsednik Deschanel je na vožnji v Montagris padel z vlaka. Pri tem je dobil lahke poškodbe. S prefekture v Montagrisu je telefoniral v Elysee, da pomiri svojo rodbino. Njegova soproga in ministrski predsednik Millerand sta se odpeljala v Montagris.
ZVEZA NARODOV.
LDU Trst, 22. maja. O zaključku seje eveta Zveze narodov poročajo listi iz Rima od 19. t. m.: Svet zveze narodov je imel danes ob 10, uri na Campidogliu svojo drugo in zadnjo javno sejo. Predsedoval je Tittoni, ki je v dolgem govoru poročal o treh glavnih vprašanjih, o katerih se je razpravljalo. Na političnem polju se je sklenilo, da bodo morale vse države, ki so zastopane v zvezi narodov, predložiti vse sklenjene pogodbe Zvezi, ki jih bo objavila. Na gospodarskem polju je svet sklepal o programu prihodnje finančne konference v Bruxelllesu,
Na socialnem polju je dala Zveza narodov smeri mednarodni delavni ustanovi, v kateri bodo zastopane kapitalistične in delavske vlade in h kateri so pristopile vse večje industrialne in delavske družbe vseh glavnih držav, — Govorili so nato zastopniki nekaterih drugih držav, nakar se je seja zaključila. —- Doslej je zastopanih v Zvezi narodov 37 držav, in sicer republika Argentinija, Belgija, Bolivija, Brazilija, Britanija, Kanada, Avstralija, Južna Amerika, Nova Zelandija, Indija, Chile, Kolumbija, Češkoslovaška, Danska, Francija, Grčija, Guatemala, Italija, Japonska, Jugoslavija, Nizozemska, Norveška, Panama, Paraguai, Perzija, Peru, Poljska, Portugalska, Rumunska, Salvador, Siam, Španska, Švedska, Švica, Uruguai in Venezuela,
Poiitline novic«.
-j- Dovoljena politična zborovanja. Iz
Belgrada poročajo: Minister za notranje posle je dovolil prirejanje političnih zborovanj v Hrvatski in Sloveniji.
+ Volitve v znamenju ustave. »Hrvat-ska Obrana« se peča z vprašanjem bodoče ustave in naglaša, da se bodo prihodnje volitve v konstituanto vršile v tem znamenju. Stranke se bodo razdelile v dve glavni struji: centralistično in avtonomistično, ki bosta šli v volitve vsaka s svojim ustavnim načrtom.
+ Demokratski rovarji na delu. Komaj so si pošteni lujdje, ki žele skorajšnjega reda in miru v državi, nekoliko oddahnili, ko se je ustanovila koncentracijska vlada, češ, sedaj pa vendar pojde — že prihajajo iz Belgrada vesti, da demokratje v vladi rujejo. Notranji minister Davido-vič, ni našel nujnejše naloge, nego da je začel pripravljati ukaze za premestitev raznih uradnikov. Očividno hočejo demokrati upostaviti stanje izza Pribičevičeve-ga paševanja in na vsa važna mesta spraviti svoje kreature, ki bi izpremenile državne urade zopet v demokratske strankarske pašalike. Tega parlamentarna za-jednica nikdar ne more in ne sme dovoliti- Njena vlada je komaj nekoliko izčistila hlev za demokrati in socialisti in napravila prosto pot krvavo potrebnemu upravnemu delu, sedaj naj bi pa demokratska strankarska slepost in politična omejenost znova vse zasula in pokvarila. Iz tega početja mora tudi najdobrohotnejši opazovalec našega političnega življenja spoznati, da demokrati v resnici nimajo najmanjšega zmisla za državo in blaginjo prebivalstva, da so naiomejenejši politični živelj v Jugoslaviji in da so v svoji strankarski slepo-sti popolnoma nesposobni za vlado. Ako mislijo demokrati, da smejo še veliko grešiti na račun ljudske potrpežljivosti, se kruto motijo. Ali naj se spametujejo in vsaj ne ovirajo dela drugih ali pa naj se pripravijo na vihar, v katerem ljudstvo ne bo postopalo z njimi z rokavicami. Časi so vendar preresni, da bi se smeli buržuji tako brezvestno igrati z interesi ljudstva in države,
+ Kronski svet. Z ozirom na nevarnost, ki preti koncentracijski vladi vsled Davidovičeve namere, da prestavi velik del uradništva, se je regent Aleksander odločil, da osebno poizkusi poravnati spor.
V	to svrho je za danes dopoldne sklical kronski svet, na katerem bodo razpravljali o zunanjih vprašanjih, predvsem pa naj bi se našel sporazum v uradniškem vprašanju. Kakor poročajo iz Belgrada nameravajo prizadeti uradniki v slučaju premestitve izstopiti iz državne službe,
+ Carinski uradi — coklja železniškega prometa. Dne 21. t. m. so se oglasili pri ministru za promet dr. Korošcu zastopniki mariborskih železničarjev, ki so poročali o velikih ovirah, ki jih povzroča železniškemu prometu prepočasno poslova
nje carinskih uradov. Na postajah je večkrat po 600 zastalih vagonov.
-p Cilji židovstva. Nedavno Je izšla na Angleškem brošura pod naslovom »Židovska nevarnost«, ki prinaša prevod tajnih listin iz ruskega državnega arhiva, ki jih je 1. 1905. objavil bivši uradnik ruskega zunanjega urada prof. Nilus. Listine govore o tajni židovski organizaciji »Modrih starešin s Siona in njenih ciljih«. Ti cilji so uničenje krščanskih narodnih držav in ustanovitev judovskega svetovnega gospodstva, sredstva za dosego teh ciljev pa razkrajajoče politične ideje: najprej liberalizem, potem radikalizem; med proletariatom socializem, potem komunizem in končno anarhija. Židovstvo se mora polastiti tiska, gledališč, borze, znanosti in potom njih razširjati svoj strup. Povzročiti mora gospodarsko krizo in pognati delavstvo na cesto, v požig in morijo. Listine, ki govore o teh židovskih načrtih, naj bi bili pristni zapisniki iz sej »Modrih starešin s Siona«. Dasi so bili Angleži doslej antisemitizmu popolnoma tuji, so spričo teh odkritij postali pozorni in vznemirjeni. Dejstvo je namreč, da se je velik del tam navedenega načrta posebno v dogodkih zadnjih let tako očividno izvršil, da mora človek nehote verjeti v tajno moč, ki je te dogodke smotreno pripravila in razvila. Temu se pridružuje še dejstvo, da so največji gospodarski izkoriščevalci svetovne vojne in obenem voditelji prevratnih idej vselej in povsod Židje. »Times« piše:	»Kaj je s temi zapiski? Ali so
pristni? Ali so potvorba? Če je tako, od-kodi potem pretresljivi značaj prorokbe, ki se je deloma že uresničila deloma pa je uresničenju že zelo blizu? Ali smo se res borili ta strašna leta proti germanskemu svetovnemu nadvladju zato, da pride na njegovo mesto še nevarnejša, ker še taj-nejša sila? Ali smo zato napeli vsak živec svojega narodnega telesa, da uidemo nemškemu miru, zato pa zapopademo židovskemu?« List zahteva, naj se originali gori navedenih zapisnikov, ki se nahajajo v britinskem muzeju, natančno preiščejo glede njih pristnosti.
-f- Kartel slovenskih in hrvatskih stro-jaren. »Narodna Politika« poroča o tem: Zadnji čas bi bili prišli hrvatski in slovenski tovarnarji za kože v hude škripce. Centralna vlada je bila namreč dala nekemu belgrajskemu izvozničarju dovoljenje za izvažanje sirovih kož v Grčijo in mu pri 'tem zagotovila vse mogoče ugodnosti in olajšave. Zato je začelo povsod primanjkovati sirovih krož. Nato so hrvatski in slovenski strojamarji v obrambo sklenili kartel in dobili od pokrajinskih vlad v Zagrebu in Ljubljani dve važni zagotovitvi: Obe vladi prepovesta izvoz kož in odredita rekvizicijo kož. Dočim pa je ljubljanska vlada pri tem mislila na splošnost in zagotovila slovenskim zadrugam pri razdelitvi in prodaji kož glavni vpliv, pa hr-vatska vlada tega ni storila in je izročila rekvizicijo Židu Šternu, ravnatelju zagrebške tovarne za kože, Le-ta bo izvrševal rekvizicijo potom poverjenikov, ki jih bo sam imenoval. S tem bo dana Židom nova ugodna prilika, da se na toplem ugnezdijo širom Hrvatske in Slavonije in goljufajo domače ljudi pri prevzemanju kož pri vagi, klasifikaciji itd. Tudi ni preskrbljeno, da se ljudstvu zagotovi potrebna množina izdelanega usnja po primernih cenah, Z ozirom na to stavi list na vlado več vprašanj in zahteva točnega odgovora.
Reorganizacija belgijskih krščanskih strokovnih organizacij. Bruseljski dopisnik »Narodne Politike« poroča, da so belgijske krščanske strokovne organizacije zahtevam časa primemo revidirale svoj program in se tehnično preosnovale. Spor, ki je pretil nastati s katoliško ljudsko stranko vsled tega, ker se je delavstvo čutilo v stranki zapostavljeno, se je poravnal tako, da je stranka ugodila delavskim zahtevam. Število članov krščanskih strokovnih društev vidno raste in duh v njih se poživlja in krepi. Moč in pomen krščanskih strokovnih organizacij je javno priznal tudi socialističen voditelj in minister Vandervelde.
+ »Kolnische Volkszeitung« v drugih rokah. Glavno centrumovo glasilo »Kolnische Volkszeitung« je kupila železarska tvrdka Wolf, za katero stoji baje neki bančni konzorcij, ki je kupil tudi »Kolner Tagblatt«.
+ Zmage boljševiških čet nad Poljaki. Moskovska poročila javljajo o veliki zmagi boljševiških čet nad Poljaki južno od Polocke. Boljševiki so prebili fronto, uničili dve poljski diviziji in zajeli velike množine vojnega blaga, med tem mnogo francoskega izvora. Poljaki so po vsej priliki izgubili glavo. Pokrajina Minsk se je uprla; vstaši so pokvarili železniško progo, vsled česar je ponesrečilo sedem vojaških vlakov. Boljševiško frontno poročilo z dne
22.	t. ni. s glasi: Na zapadni fronti so rdeče čete pričele splošno ofenzivo 65 vrst široko, Sovražnik se povsodi umika. Privedli so mnogo ujetnikov. Bolj proti jugu so rdeče čete prekoračile Berezino, Pri Plot-sku so vzele sovražniku velikanske zaloge vsake vrste. Pri Borysovu so rdeče čete prekoračile Berezino in odkorakale proti
zapadu. Na južnozapadni fronti prodirajo dalje.
Dnevni novic«.
— f Tovariš Matevž Kosmač. Snoči je umrl v deželni bolnici železniški čuvaj Matevž Kosmač, Pokojnik je bil vnet član »Prometne zveze« krščanskih železničarjev. Ko se je pred več leti po dr. Kreku ustanovila organizacija krščansko-soci-alnih železničarjev na Slovenskem, je bil rajni Kosmač eden njenih prvih članov. Ostal ji je zvest do smrti. Prometna zveza izgubi ž njim zvestega in vnetega člana, tovariši-železničarji pa ljubega in dobrega tovariša in odločnega sobojevnika! Pogreb bo jutri popoldne. Naj počiva mirno v Gospodu!
— Prekmurski poljski delavci. Na naš
svoječasni poziv se je odzvalo nepričakovano veliko število posestnikov, ki so prosili za prekmurske poljske delavce. Vsled neurejenih razmer se pa vsa akcija ni posrečila, zato smo jo zaenkrat ustavili. V kratkem se pa osnuje za Prekmurje posebna podružnica »Drž, posredov. za delo« v Murski Soboti, ki bo lahko preskrbela vsem posestnikom poljubno število delavnih moči. Zato vabi podpisani urad vse prizadete, da se po tej ustanovitvi zglasijo ponovno. Osrednji urad »Državne posredo" valnice za delo.«
— Maršal Svetozar Boroevič umrl v Celovcu. Sinoči smo s Koroškega prejeli vest, da je v noči od 23. na 24. maja v Celovcu umrl maršal Svetozar Boroevič, bivši poveljnik avstro-ogrske soške armade. Od prevrata do svoje smrti je Boroevič živel kot zasebnik v Celovcu. Kakor čujemo, je želel priti v Jugoslavijo, a njegova zadeva še ni bila rešena.
— Sv. Ciril in Metod. Dne 24. t. m, so vse državne oblasti v Belgradu in v drugih krajih države prvikrat praznovali sv. Cirila in Metoda kot narodni praznik.
— Naknadna zamena kronskih bankovcev. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo objavlja: Finančni minister je odredil, da vsi zavodi v kraljestvu, ki zamenjavajo kronske bankovce, dne 30. in 31. maja ter 1., 2. in 3. junia 1. 1. zamenjajo s kronsko-dinarskimi novčanicami vse pravilno kolkovane kronske bankovce, ki so iz kakršnegakoli vzroka niso zamenjali v določenem roku. Finančno ministrstvo posebno poudarja, da se po tem roku nikomur in pod nobenim pogojem ne bodo zamenjali kronski bankovci.
— Čehoslovaki se vračajo iz Rusije.
V	par dneh dospe v Trst s parnikom »Prae-sident Grant« nadaljnji transport češkoslovaških legionarjev, ki se iz Sibirije preko Vladivostoka vračajo v domovino. Ta transport ima s seboj svoj lasten orkester, sestoječ iz 100 glasbenikov pod vodstvom skladatelja Františka Karla, Orkester češkoslovaških legionarjev bo koncertiral v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in po možnosti tudi v Belgradu,
— Vlak je povozil na binkoštno soboto zvečer na kolodvoru v Trbovljah nekega srbskega vojaka. Hotel je po tiru v Zagorje, pa ga je povozil vlak. Mrtveca so prenesli v mrtvašnico v Trbovljah.
— Organizacija zagrebških služkinj. Predprošlo nedeljo so imele zagrebške služkinje shod, na katerem so sklenile, da se organizirajo v Jugoslovanski strokovni zvezi-
— Srebro obubožanih nemških rodbin, Daily Mail poroča, da so iz Nemčije v London dospele večje množine srebra. Gre za prodajo raztopljenega namiznega srebra od ubožanih rodovin. Zadnja pošilja-tev je bila vredna 2 milijona mark.
— Če se človek napije. Posestnika Anton Dobravc in Ivan Zupančič sta nedavno popivala. Ko sta šla domov, sta se skregala in je Dobravc potegnil nož in je z njim Zupančiča po glavi obrezal in ga težko poškodoval.
— Pretep na Igu. Fantje z Iga so 18. t. m. pretepli in z nožem poškodovali posestnikovega sina Ivana Furlana iz Matenje vasi.
— Umetni slikar — tat. Orožniki v Šmartnu pri Lukovici so aretirali umetnega slikarja Josipa Pajtlarja iz Vidma, ker je ukradel gostilničarju Janezu Zavašniku v Zgornjem Tuhinju blaga v vrednosti 1080 kron in ga prodal Rotiji Stražarjevi v Preserjih pri Zlatem Polju za 1040 kron. Pajtlar priznava svojo krivdo in pravi, da ne more dobiti dela.
— Tatica iz Babnega Polja. Orožniki iz Kočevja so zaprli Frančiško Poje iz Babnega Polja, ker je pokradla več blaga trgovcu Jožefu Tušlju v Starem trgu in v konsumnem društvu. Prizadeti, ki jih je Pojetova okradla, imajo škode 3168 kron 20 vinarjev.
— Razgrajanje v Ložu. Matevž Mlakar in Jernej Ivančič sta, ko sta še vrnila od nabora v Cirknici, zelo razgrajala in klela Boga, Zagovarjati se morata pred sodiščem.
— Spolna kuga na Dunaju. Iz poročila avstrijskega državnega podtajnika dr, Tandlerja v dunajski narodni skupščini je razvidno, da je na Dunaju 3% ljudi spolno
bolnih, t. j. vsaka deseta odraščena ose se zdravi v javnih ambulatorijih za sP°a bolezni. Računati je treba, da je razen ga še zelo veliko število takih, ki ho '1 k zasebnim zdravnikom ali pa splon hodijo k zdravniku. Mladostne bolnike s začeli zadnji čas spravljati v zavode, bodo skrbeli tudi za vzgojo in strokov izučbo oskrbovancev.
Uubljansk« novic*
Ij Popisovanje ljubljanskega Pre^T*j. stva, katerega je odredilo policijsko t nateljstvo, se mora takoj izpeljati) a stoji v razglasu. Hišne gospodarje opoz, jamo na to okolnost, ker je nujno p° , no, da dobe oblasti natančni seznani v oseb, katere stanujejo zdaj v Ljub) ■ Razglas je bil objavljen na Linkostno boto, popisovanje bi moralo biti ze čano, toda ker je veliko strank P® razglas, bo tudi veliko kaznovanih, od „ sar bo imel mestni ubožni zaklad naj dobiček,	i
lj Umor za Rožnikom. Identiteta ^ veča, katerega so našli za Rožnik0111' še ni ugotovila. Pri sodnem pregle& se je uradno ugotovilo, da je bil ustr® j od zadaj: en strel ga je zadet na zaga pod zatilnikom, na levi strani tilnika s. je zadel drugi strel, kroglji sta predrli ^ pinjo, stisnili možgane in razdrobili pop> noma levo stran čela, desno sence veliko luknjo. Preiskovalni S0C,IH^, Jg. Stojkovič in revirni nadzornik Habe lata z vso energijo, da se razblini katera še vedno prikriva zavraten za Rožnikom.	Rrla»
lj Ogoljufana verižnica. France b je obvestil Frančiško Valento in f Rebolj, da veriži Roza Miklošič v tobakom, Berlan se je predstavil za gSli tiva, Valentova in Reboljeva sta Pa ®rV0, Miklošičevi 100 ovojev ogrskega in 59 jev turškega tobaka ter 41 škatljic c^y0. skih cigaret v vrednosti 3350 kron. ® ^ šičeva pravi: Marija Rebolj je prišla ^ kla, da naj kupim tobak, katerega m ona preskrbela; nato je res prinesla. ^ kmečko oblečena ženska tobak, ki effl kla, da jo je poslala tista gospa, s »a ^ ste se zmenili. Zvečer sta prišli Val® .^j Rebolj vprašati, če je vse v redu. K ,j je popokala tobak, medtem je pa * eCj Berlan in rekel, da bo že napravil *	.
4525 kron ji je nato zmanjkalo. Sod^ ^ prisodilo Mariji Rebolj 8, Frančiški va* pa 6 mesecev težke ječe.	.
lj Tatvina cina. Detektivi g. raV,r, ye, nadzornika Habeta so aretirali Fh®^^, ga pomočnika Ivana Križljaka, ker j® jemu gospodarju ukradel 2 kg cina * skril nekje na Viču.	, $o
lj Celo družbo tihotapcev, S.ose ' , aretirali detektivi in zaplenili velike žine tobaka.	, afe-
lj Nevaren tat prijet. Detektivi so ,g tirali znanega tatu Josipa Cvirna, specialist v kraji kokoši in tobaka. Q(j.
lj Iz temnih brlogov. Detektivi jj delka policijskega ravnateljstva so t^et
Franca Verstovška, ki je že ,štiri !.eiiii> dela; verizil je in se pečal s sunu) kupčijami. Pri njem so dobili celo , judi dve kolesi sta bi*1 p e. Št. 40.025 in ciosa« št. 93.186, celo prazna vojaška gajna je bila v njegovi posesti. Žlic®, i medicinske potrebščine: vse se j® nagaz-njegovem stanovanju in podstrešju v potni ulici št. 6,
raznega blaga, vmes, in sicer »Eska«
Razne novice*
Kaj Amerika odobrava. V š[e
dal«'
s cP
scu
r ivaj Amerika odobrava, v 6.aSofl* Wiesbadenu so pred nedolgi® -o-igrali »Viljema Tella«. Ta igra i® 113 ^ja®1 voda nemško-patrijotskim demonstra ^ Od tedaj se ne sme v nobenem g* cljiii' igrati kaka igra, ki je ni odobrilo P štvo ententinih čet. Ravnatelj £ r\evi v Kiefeldu je poslal v cenzuro , ajn®' Orleansko«. Za cenzorja je bil ta dan ^ riški poveljnik, ki je dovolil igr° z bo; »Igra ne žali nikogar, Francoz1 1 to gleži se tepo izmenoma — A®erl^ odobrava.«
Harodno gledišče-
Opera.	,	'$•
23. maja, nedelja: »II Trovatore*' ven abonementa.	.	,	ha'
24, maja, ponedeljek: »PagltaC .' let; »Kraljica lutk«, izven abonem®
25. maja, torek: zaprto.	A*
26, maja, sreda: Poljska kri. A®
Drama.	,0jijji
23. maja, nedelja: »Pohujšanj® v Šentflorijanski«, izven abonementa. ,gjaV'
24. maja, ponedeljek: »Vrag«,
ska predstava, izven abonementa. ^ga.
25. maja, torek: »Vsiljenka«, loma«, abonement C.
26. maja, sreda: zaprto.	__
Odgovorni urednik Jože Rutar. ^
Izdajatelj konzorcij »Večernega