Uredništvo:
Sehillerjeva eesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi 9e ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravnlitvo:
Schilleijeva cesta štev. S. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"80 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse drage dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 196.
Telefonska ilevllka 61.
Celje, v torek, 30. avgusta 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Resna beseda po volitvah v celjski okoliški občini.
Tekom večmesečnega ljutega boja za celjski okoliški občinski zastop so se izrekla s strani raznih nasprotnikov slovenske stranke najhujša očitanja glede razmer v celjski okoliški občini. Očitalo se je občinskemu zastopu in občinskemu uradu, da ni bil na svojem mestu, izreklo pa se je celo nepričakovano očitanje, da je bil prejšnji občinski odbor naravnost malomaren in da je bila občina vsled malomarnosti v denarnem knjigovodstvu za 2645 K oškodovana ter je to očitanje izrekel celo štajerski deželni odbor kot nadzoro-valna oblast nad občinami.
Mi smo v našem časopisju zmiraj zastopali stališče, da se nobena napaka ne sme morebiti iz narodnih motivov olepševati ali zamolčevati, ampak da se mora v javnem življenju vsaka napaka ostro grajati, da se pravočasno potrebno ukrene, kajti le tako se zabrani večja škoda. Zato danes, ko so občinske volitve za slovensko stranko častno dokončane, izpregovorimo nekoliko resnih besed na naslov slovenske javnosti, ker hočemo, da podobna očitanja v prihodnje sploh ne bodo več mogoča.
V prvi vrsti moramo splošno pripomniti, da tudi mi nismo mnenja, da je najlepša lastnost uprave kake javne korporacije sama varčnost, ampak morajo občine, kakor tudi druge javne korporacije imeti v prvi vrsti pred očmi nalogo, katera jim kot takim pristoji. Celjski okoliški občinski zastop je gotovo v prid davkoplačevalcem tako varčno gospodaril, da bi varčevanje dalje Hiti iti ne moglo. Toda, ali je bil celjski okoliški
občinski zastop na višku časa in ali je s sredstvi, ki so mu bila na razpolago, storil v svojem delokrogu toliko, kolikor odgovarja časovnim potrebam, je drugo vprašanje, kateremu mi nikakor ne moremo pritrditi. Čas je še v tem oziru za delo tudi v prihodnjosti in naj si vzame prihodnji občinski zastop iz očitkov iz vrst volilcev nasprotnih in naših lastnih ta zdrav nauk, da po treznem prevdarku ukrene, kar se je po pravici grajalo kot nestorjeno.
Uradni prostori okoliške občine so tako ubožni in tako nedostatni, da je samo ob sebi razumljivo, da se morajo razširiti in primerno dostojno urediti. Uradniško osobje celjske okoliške občine, zoper katero so se izrekle pogostoma tekom zadnjega volilnega gibanja jako ostre besede, se mora
gotovo preosnovati. Uradniško osobje, katero ima sedaj celjska okoliška občina, nikakor ne zadostuje in nikakor ne more izpolnjevati velike naloge, kakoršne zadevajo tako velikansko občino, kakor je celjska okoliška občina. Uradništvo mora biti pošteno plačano in mora biti uradnikov tudi res toliko, kolikor jih je neobhodno potrebno. Gotovo se bode mogel delokrog občinskega urada in posameznih uradnikov tako urediti; da se bode za vsako delo dobila sposobna in primerno izvežbana uradna moč, da se tudi ne bodo več slišali v prihodnje izgovori, da se to ali drugo, akoravno je bilo potrebno, zato ni ukrenilo, ker je bilo uradništvo z delom preobloženo. Posebno naši prijatelji Celjani, ki so imeli gotovo že par lačnih izgubljenih študentov pripravljenih, da bi jim po vzgledu mestnega urada naklonili nekaj uradniških mest v celjski okoliški občini, so najodločnejše povdarjali pomanjkljivost ureditve občinskega urada okoliškega v tem oziru. Ambrožičeva stranka, ki povdarja, da imajo njeni voliltl veliko moč v okolici ter za upravo okoliške občine tudi z davki mnogo prispevajo, se je že vnaprej izrekla zadovoljna s tem, da se uradno osobje pomnoži in preosnuje, ter da se tudi v ostalem občinski urad razširi. Novi slovenski občinski zastop naj vzame to stališče opozicije takoj na znanje, kajti sklicuje se lahko na dejstvo, da vlada v okoliški občini med volilci obeh narodnosti popolna edinost glede potrebe preosnovanja občinskega urada v celjski okolici, če tudi bi bilo to spojeno z večjimi izdatki.
Toda ne le volilstvo slovensko in nemško, celo občinska nadzorovalna oblast štajerski deželni odbor je še komaj pred malo dnevi izdal odlok s katerim se izrecno povdarja, da je poslovanje okoliškega občinskega urada v dosedanji obliki pomanjkljivo. Po pravici je štajerski deželni odbor grajal, da v celjskem okoliškem občinskem uradu že desetletja ni najti glavne knjige o dohodkih in izdatkih, tako da ni pravega pregleda o vsakokratnem stanju občinskega premoženja. Redno knjigovodstvo brez pomnoženega uradnega osobja je pa, kar bode štajerski deželni odbtr gotovo rad priznal, nemogoča stvar in zato sledi iz odloka štajerskega deželnega odbora poziv, da se mora osobje okoliškega občinskega urada primerno preosnovati in pomnožiti. Mi sicer nismo tako otročji, da bi ne vedeli, da za odlokom štajerskega deželnega odbora, katerega je pred kratkim izdal,
tiči nemško-nacijonalna politika in dk je ta odlok narekoval vnaprej dr. Ambrožič, da bi ga potem kot uradni odlok izrabljal v agitaeijske namene zoper slovensko stranko. Toda to postopanje bodemo vzglednemu štajerskemu deželnemu odboru, ki nam je napravil v par letih več miljonov dolga, že primerno vrnili.
Svojega namena vreči slov. stranko pri občinskih volitvah niti dr. Ambrožič niti štaj. dež. odbor nista dosegla. Če sta pa opozorila na pomanjkljivosti v poslovanju obč. urada celjske okolice, izjavljamo odkrito, da jima tega ne zamerimo, ampak smo jima zato celo hvaležni, ker upamo, da se bode zato v prihodnje tudi v tem oziru uprava obč. okoliškega urada uredila, kakor je to neobhodno potrebno v tako važni občini. Ni sicer res, da je trpela celjska okoliška občina 2645 K škode, saj štaj. dež. odbor sam priznava, da se je primanjkljaj, ki je nastal vsled nerednega knjigovodstva v znesku 2000 K že pred leti pokril, iz česar pač jasno sledi, da je bilo popolnoma nepotrebno, to zadevo sedaj pogrevati, kar se je zgodilo s prozornim namenom. Tudi vsi vemo, da so okoliški občinski odborniki drugačni, nego oni prijatelj dr. Ambrožiča, ki je pred kakim pol letom v celjskem mestnem zastopu napravil prostor drugemu odborniku, ker se je izkazalo, da je imel kot blagajnik protestantovske cerkvene občine v pastorjev! blagajni cerkvene občine svojo redno posojilnico. V okoliškem občinskem zastopu tudi ni odbornikov, kojih sinovi kradejo haveloke, kakor je to storil sin odličnega voditelja nemške stranke v Celju. Akoravno globoko obžalujemo, da so dosedanji odborniki celjske okoliške občine vsled premajhne paznosti in premajhne pozornosti na knjigovodstvo dali povod k takim gorostasnim očitanjem, kakor jih je izrekel štaj. dež. odbor, in akoravno vstrajamo pri nazoru, da se v tem oziru mora vsako nezaupanje za prihodnjost vnaprej onemogočiti, je vendar toliko resnica, da celjska okoliška občina ne trpi niti enega vinarja škode s strani prejšnjega obč. odbora, ampak da imamo opraviti le z grajevredno površnostjo. Dobro nam je znano, kako težko stališče je imel v prejšnjem občinskem odboru g. dr. Božič, ki je ponovno propadel tamkaj s svojimi predlogi, da se v celjski okoliški občini vstreže modernim potrebam in zahtevam davkoplačevalcev.
LISTEK.
Institutka. s
Roman.
Spisal Fedor Gradišnik.
To rekši, je dvignil deklico v zrak, nato pa jo je privil k sebi in jo vroče poljubil.
Na Oskarjevih ustnicah je zaigral lahen usmev. Gledal je ta krasni prizor, gledal in se čudil. Kaj pomenijo te besede starega gospoda? Edino bitje, k iga ljubi. Ali nima žene, krasne mlade žene, ali ga ona ne ljubi?
Dalje si ni upal misliti, stopil je k Eli, ji ponudil svojo malo, drobno roko in jo prisrčno pozdravil.
Sedaj šele se je Ela domislila, čemu je prišla.
»Papa«, je rekla, »mama prosi, da pride gospod doli.«
Erazem se je nasmehnil in pogladil Elo po svilenem ličecu.
»Pelji torej gospoda k mami, Elica«, je dejal in njegov obraz je postal naenkrat jako resen, »jaz pa ostanem tukaj. Oprostite, gospod Oskar, da vas puščam samega, opravke imam... in ne morem..«
Ponudil je Oskarju roko in rekel:
»Ela, pojdi in pelji gospoda k mami.«
Vrata so se zaprla, še je slišal Erazem zvonki glasek svoje hčerke in počasne, težke korake bolnega zgodovinarja Oskarja, nato pa se mu je zmeg-
lilo pred očmi in potrt se je zgrudil na bližnji fotel.
Srce mu je burno utripalo, v glavi mu je šumelo, po vseh udih je čutil neko neznano utrujenost...
Sedel je nekaj časa nepremično in globoko so-pel...
Nato pa se je prijel z obema rokama za glavo, nerazločen in grozen glas se mu je izvil iz prsij... potem pa je začel plakati na ves glas, kakor otrok.
Dobre četrt ure je trajalo ,predno se je gospod Erazem pomiril.
»Kako je to mogoče, da se nisem izdal«, se je pričel vpraševati, »Kako, da sem mogel biti ves čas tako miren? A strašno mi je bilo, moj bog, kako strašno! Ko sem ga zagledal, mi ie jela zastajala kri v žilah, ko sem mu segel v roko, sem menil, da sem prijel za kos ledu'/ in ko sem zaslišal njegov votlo-doneči glas, mi je bilo, kot da slišim govoriti njo, v vsej svoji grozni in smrtni bolesti... Moj bog, moj bog, kaj bo z mano... Kaj se bo zgodilo, če enkrat vse zvedo, če zaznajo mojo tajnost, ki sem jo doslej tako izborno skrival... In izvedeli bodo vse, to slutim, to vem, vse, prav vse bodo izvedeli... In zakaj, zakaj se bo zgodilo to šele zdaj, na moja stara leta, in zakaj se bo s p 1 o h zgodilo? ...«
Umolknil je, nato pa se je divje ,blazno zasmejal...	i
»Jaz norec, jaz ghipec!..^..fi^, ha, ha! ... — Vprašujem se za take neumnosti, take bedastoče! .. Zakaj? Hahaha!... Zakaj?... Ali se morda ne izve
vse, popolnoma vse na svetu? In čim pozneje se izve, tem hujše, tem strašnejše je... In to, baš t o je kazen... Druge ni, ne, druge ni in je ne sme biti! Ne sme, jaz hočem, da ne sme!...«
Za kratek hip je umolknil. Tišina, grobna tišina je zavladala v sobani in gospoda Erazma je izpre-letela groza... Strah ga je bilo pred samim seboj in mrzel pot je oblil njegovo staro, velo lice...
Naenkrat se je zavedel, spoznal je zopet svoj položaj, in kakor blazen se je na ves glas zasmejal.
»Hahaha!...« je zadonelo po prostorni sobani in votlo so odmevali posamezni glasovi, in. se odbijali ob visoke, starodavne stene-...
»Hahaha!...« se je zasmejal-še enkrat >n obraz se mu je čudno spačil in skremžit, »sedaj hočem še zapovedovati!... Ne smel... Ne sme!... Jaz norec, jaz blaznež.. . Kaj hočem, kaj morem sploh zapovedovati... Vsaka krivica na svetu se maščuje ... maščevati se mora tudi nad menoj... To je naravno, popolnoma naravno!... Kako bo zašu-melo nekega dne na gradu, kako bodo pričeli stiko-vati glave, kako se bode bliskovito razneslo po vsej
okolici____O, kar vidim jih ... njih obraze vidim,
njih prestrašene, grozne obraze vidim, in vse vem, popolnoma vse... In v mestu — bože moj, tam še le, tam ... Spočetka bodo neverjetno zmajevali z glavami, nato se bodo čudili... potem pa me bodo obsojali in sovražili in zaničevali ... Da, da, tako bo tako in nič drugače ... Ah, kaj me še čaka, bog moj, kaj me še čaka ...«
-
Trdno upamo in pričakujemo, da bode prihodnji obč. odbor, v katerem najdemo več novih mož obeh slov. strank, resno šel takoj na delo ter se poprijel velike naloge, ki ga čaka, zlasti preustrojitve obč. urada kot takega, šolskega vprašanja in mnogoštevilnih gosp. zadev.
Okoliška občina ni tako uboga, da bi se v nji moralo brezmiselno varčevati. Prebivalstvo občine je dovolj razumno, da bode koristne izdatke le odobravalo. Na delo torej za vsestranski napredek občine!
Politična kronika.
KLERIKALCI IN DREFLAKOVO IMENOVANJE.
Klerikalci se sedaj branijo. In sicer na tak način, kakor snio ga že povedali naprej: odgovornost vale na manjšino, na nas. In niti ne poskušajo trditi, da bi bili sami v zadevi Dreflakovega imenovanja kaj resnega storili; to zahtevajo od — nas, ki nimamo v mariborskem političnem okraju nobenega večjega političnega vpliva, ki imamo v deželnem in državnem zboru komaj po enega poslanca! Ta klerikalni izgovor ne bode našel nikjer posebnega priznanja, ker kaže, da bi klerikalci radi povsod imeli udobnosti in moč večine, ne store pa svojih dolžnosti, katere imajo kot večina! Klerikalci ne poskušajo tajiti, da so gg. poslanci Roškar, Robič, Pišek, Novak, dr. Korošec, dr. Verstovšek, ki so vsi doma v prizadetem okraju spali in čakali, da bode vlada sama imenovala na Schmoranzerjevo mesto Slovenca! »Nar. Dnev.« je storil v tem oziru v polni meri svojo časnikarsko dolžnost; on in pa vodilni krogi naše stranke so opozarjali merodajne slovenske kroge v Mariboru — in ti so menda danes klerikalci ali ne? — na nevarnost, ki je pretila slovenskemu šolstvu in učiteljstvu. Opozarjali smo klerikalce na to, da je vlada že obljubila takoj po Schmoranzerjevem imenovanju na učiteljišče, da pride na njegovo mesto v Maribor »v nemških krogih priljubljen in zanesljiv mož«. Ali so takrat gg. Roškar, Pišek, Robič, Novak itd. spali? Roškar in Pišek, ta odlična poslanca in uplivna politika bi posebej kot zastopnika okraja v državnem zboru morala vedeti, da ima pri imenovanju šolskih nadzornikov vlada prvo beseda. Pa kaj bi govorili. Dre-flakovo imenovanje nam ie zopet jasen dokaz, da klerikalci glede varovanja našega posestnega stanja ne store nikoli niti koraka, deloma ker se boje Nemcev in birokratov, deloma ker so s svojo neumno politično taktiko daleč zavozili, da nimamo spodnje-štajerski Slovenci sploh skoro nobenega političnega vpliva in nas bije vlada v braz, kjer nas le more. Drefiakovo imenovanje pomenja hud poraz klerikal. naše politike, a pomenja tudi poraz spodnještaj. slovenstva sploh. In vkljub temu nimajo klerkalci niti ene besede ugovora proti Dreflaku, temveč še zasmehujejo nas, da smo kot manjšina protestirali in storili to, kar je, recimo, pozabila klerikalna večina. Konečno bi pa že tretjikrat pozvali »Str.«, naj imenuje onega »liberalnega« poslanca, ki je delal za — Dreflaka! Gospodje nam na to vprašanje namreč o-stajajo odgovora dolžni — ker vedo, da je navadno obrekovanje.	____
KAJ BO Z DALMATINSKIM DEŽEL. ZBOROM?
Dalmatin, pravaši ne verujejo, da bi vlada mislila na sklicanje dalmatinskega deželnega zbora, ker po njihovi sodbi ni prav nobenih predpogojev za koristno in plodonosno delovanje te korporacije. Pravaši so namreč trdno odločeni nadaljevati boj proti dalmatinskemu namestniku, deloma zaradi tega, ker se nove jezikovne odredbe skrajno počasi uvajajo, deloma pa tudi zaradi tega, ker je razpustil občinski zastop v Makarski, da bi ga iztrgal iz rok pravašev. Tudi se namestnija zelo premalo briga za znano akcijo, ki jo je upeljala vlada za gospodarsko povzdigo Dalmacije. Vsled tega bode dalmatinski deželni zbor najbrže razpuščen.
VILJEM JO JE SAM ZAVOZIL!
Oficijozna nemška »Norddeutsche Allgem. Zeit.« pravi, da cesarjev govor v Kraljevcu ni bil noben čin vlade temveč osebna izjava monarhova — ki pa bode vzbudila, vkolikor se da soditi, v nemškem parlamentu silen vihar. Socijalisti in liberalci se že pripravljajo na ostre interpelacije, na katere bo Beth-mannu teško odgovarjati. Zganile so se tudi nekatere vlade zveznih držav in čuje se, da namerava Bavarsko pričeti v nemškem zveznem svetu znova akcijo proti »osebnemu regimentu« nemškega cesarja.
VSTVARJANJE ENOTNE HRVATSKE STRANKE.
Danes ob 4. popoldne se vrši plenarna konferenca hrvatske stranke prava, sklicana ob bivših nar. zastopnikov Tuškana in dr. Lukiniča. — Na isto uro je sklical dr. Lorkovič osrednji odbor napredne stranke. — V obeh sejah se bo poročalo o programu nove stranke, nato pa se bo sklepalo o luziji. Jutri bi se sešla koalicija k plenarni seji, da ratificira sklepe.
IU. narodna zbirka 20. IX. 1910.
Štajerske novice.
v Občinske volitve na Teharjih se vrše 14. in 15. sept. v občinski hiši, Teharje št. 15. In sicer voli: III. razred 14. sept. od 7. do 12. ure dopoldne, II. razred 14. sept. od 4. do 6. ure popoldne, I. razred 15. sept. od 9. do 10. dopoldne. V vsakem razreda se voli 6 odbornikov in 3 namestniki. Volilni imenik je na vpogled od 1. do 14. sept. v občinski hiši.
Celjski Nemci proti Aistrichu. Celjskim Nemcem in znanim njihovim kavalirskim vodjem se je posrečilo z mnogoštevilnimi političnimi ovadbami spraviti učitelja meščanske šole v Celjm, Aistricha v disciplinarno preiskavo. Aistrich je imel, kakor znano, lani tožbo z bivšim nekaj tedenskim dež. poslancem Woschnaggom in je takrat težko kompromitiral celjske Nemce pred celo Avstrijo. Tega mu sedaj ne morejo odpustiti. Nedavno tega je vložil naš kavalirski župan proti Aistrichu tožbo, ker mu je bojda očital v »Unterst. Volkszeit.«, da ga je obdaril celjski vele-tržec Stieger zaradi svoje žene z zaušnicami. In še predno je spregovorila v tej zadevi sodnija, je že u-peljal štajerski deželni šolski svet proti Aistrichu preiskavo. Drugod ta korporacija ne pozna take hvalevredne hitrosti. Cela Aistrichova zadeva kaže ne strpnost in maščevalnost vodilnih nemških krogov v Celju proti vsakomur, kdo se jim upre, v najgrši luči. Poleg tega je slučaj tudi principijelno zanimiv, ker bode pokazal na kakem stališču stoji štaj. dež. šolski svet glede osebne in politične svobode učiteljstva.
v Narodna zbirka 20. sept 1910. V tretje že se bliža dan, ki je bil za Slovence tako velikanskega pomena. Spomin na 20./IX. 1908. bo vsak štajerski Slovenec obhajal najlepše na ta način, da bo daroval po svojih močeh za narodno zbirko. Naš vrli „Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju" prevzame zopet vse delo na svoje rame in bo v kratkem časa razposlal v vsako vasico naše zelene Štajerske nabiralno polo. Rojaki, Slovenci! Pojdite nabirateljem povsod prijazno na roko, pomagajte jim, da bo letošnja narodna zbirka kot prvi dve zopet sijajen dokaz požrtvovalnosti štajerskih Slovencev!
Z Brega tik Celja. Veselica, ki jo je priredil »Pi parski klub« zadnjo nedeljo na vrtu gostilne Radej je nad vse pričakovanje dobro uspela. Veliko število ljudstva in posebno celjskih Slovencev je dokazalo, se med Brežani čuti vsak Slovenec kot med brati in da še bodo posetili Breg ob vsaki priliki. Hvala vsem, ki ste pripomogli do gmotnega uspeha, hvala vsem, ki ste omogočili Ciril - Metodovo podružnico na Bregu! Živeli!
Vrgel se je na starodavni kanape, ki je stal že bogve kako dolgo v tej dvorani ,... pokril si je obraz z obema rokama, zaril se je s svojimi dolgimi, suhimi prsti v gosto, belo brado, in pričel je plakati, kakor malo dete...-------
Precej dolgo časa je ihtel in plakal, slednjič pa se je dvignil pokoncu ter obstal nepremičen in nem ob ležišču .,..
Stekleno ie zrl pred se, naravnost v nasprotno steno...
Stopil je za korak dalje in silno resen je bil njegov obraz... Pomislil je še nekoliko, potem pa mu je pršlo preho bledih, osivelih usten, potem pa mu je pridušena molitev:
»In ona? ... Kaj bo storila Helena? ...«
Tiho, komaj slišno je izgovoril te besede in bilo je v njih toliko milobe, toliko ljubezni in prisrčne naklonjenosti, kot jo more gojiti samo človek, ki resnič-in globoko ljubi...
In star gospod Erazem je pač ljubil svojo soprogo kakor more ljubiti le dvajsetletni mladenič svojo ljubico ... Nič se ni ohladila njegova ljubezen v teku let, bila je ista in morda že žarkejša in večja kot prvi dan ...
»Kaj bo s Heleno, ko enkrat izve, kdo sem in kaj sem ? ...«
To vprašanje je leglo naenkrat z vso svojo silo in grozo na njegovo srce ... Zastala mu je kri ob pogledu na bodočnost... stresel se je od groze po vsem telesu, ko je pomislil na oni dan, ko bo postala
dolgoletna tajnost njegove duše jasna močita, vsakemu človeku odprta knjiga ...
Najbolj pa ga je bolelo, da bo vse izvedela tudi Helena, ona Helena, ki jo je ljubil z vso močjo svojega srčnega ognja ...
Niti najmanje ni slutil, da ga Helena tako podlo vara s stotnikom Kamilom Odenbergom, saj si kaj tacega ne bi upal niti misliti... To mu je bilo popolnoma ob sebi umljivo, da ga Helena še vedno ljubi, oziroma da ga vsaj spoštuje spričo dobrote, ki ji jo je izkazal s tem, da jo je dvignil iz beraštva in uboštva na prestol udobnosti in sijaja ... Drugače sploh ni moglo biti — in Helena je ostala v njegovih očeh še vedno ista kot je bila tistikrat, ko jo je pripeljal na
svoje domovanje kot mlado, krasno soprogo----
Saj je bila pa tudi vedno jako prijazna ž njim! Vedela je dobro, da mu mora iti pri vsaki želji na roko, sicer bi znal nekega dne vse uganiti in uničena bi bila njena sreča, strta njena ljubezen ...
Cez dan ga itak ni bilo mnogo doma — zvečer se pa zadnja leta tudi ni često prikazal ... Tako ji je bilo lahko kazati se mu prijazno in ljubeznivo, vsaj tiste redke trenutke, kadar je bila ž njim skupaj ... Prijetno ji to kajpada ni bilo, toda tolažila se je vedno s tem, da bodo sledili tem kratkim trenutkom samo-zatajevanja in hlinjenja kmalu zopet časi prave, gor-ke in resnične ljubezni... To ji je dajalo moč, s pomočjo katere si je mogla ohraniti hladno kri napram svojemu soprogu ...
Dalje sledi.)
Iz Gaberja pri Geljn se nam piše: Odkar so potekle volitve v celjski okolici tako častno za Slovence, se razne nemške prikazni napihujejo vsled propada kot žabe v vodi. — Med temi »Nemci" se vjedajo posebno razni Kalihi, PeČuhi, Doklarji, Svettelli in Lesjaki, po našem mnenja ravno tisti, ki bi morali brez Slovencev iti takoj beračit. Ali se pa hočejo ti poštenjaki izkazati celjskim renegatom hvaležne za eventualno podeljene volilne podpore in izpiti „Freibier", s tem da sramotijo in izzivajo mirne sosede Slovence, svoje dobre krnhodajalce? Kakor hočejo. Bomo vsaj vedeli Slovenci, pri čem smo in koma smemo zaapati. Če že Kulih vso „windisch" svojat tako sovraži in rabi za njo vse le mogoče žaljivke, naj bo tadi pri svoji obrti kot že prileten mož tako dosleden in naj ne dela nobenega nagrobnega kamna s slov. napisom. Bo videl, kako bo živel od Nemcev! G. Pečuh in Svettel, bodita tadi vidva kot na Praškem rojena pangermana-poštenjaka tako dosledna in ne dajta najmanjše stvari na slov. zahtevo! Posebno Svettel, ki se šele ači nemško govoriti! Njega bo posebno v tem hadem časa slovenščina v mesnici tako razburila, da bi utegnil prodati iz ledenice, katero ima v kompaniji s konjskim mesarjem, mesto telečjega zrezka konjsko bržolo! „Wieder windische Semmel aaf dem Tische. Wie schmecken die den Gasten?" No g. Lesjak, z enakimi frazami ne delate posebne reklame za vaš »prelep" izdelek. Glede Doklarja pa je škoda črhniti besedico, saj že ve človek ob prvem pogledu, s kakim indivi-duum ima opraviti. Za tega pleskarskega pomočnika, po poklicu peka, še njegovi službodajalci nimajo laskave besede. Torej gaberski nemčurji, tihi bodite in ponižni!
v Izvanrednl občni zbor »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju" se vrši v četrtek, dne 1. sept. ob 8. uri zvečer v rudeči sobi Narodnega doma z običajnim vsporedom. Slovenski gostje dobrodošli!
v Izlet. Izlet »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju", ki se v nedeljo radi slabega vremena ni vršil, vrši se pri ugodnem vremenu v soboto 3. sep. Odhod iz Celja ob pol 8. uri zjutraj. Prijatelji kluba so vabljeni.
v Klub slov. kolesarjev v Celju vabi vse slovenske kolesarje v torek dne 30. tm. ob 8. uri zvečer k sestanka v Nar. dom, da se pogovorimo glede neke kolesarske prireditve. Posebej vabimo še kolesarje iz celjske okolice, da se sestanka zanesljivo v velikem števila vdeležijo.
v Opozarjamo na današnji Inserat »Prve vi-norejske zadruge v Krškem". Podjeten in vesten krčmar bode jako dobro izhajal.
v Iz Trbovelj, V soboto, dne 27. avguste t L se je poročil v Ljabljanibrat tajnik trboveljskega »Sokola" g. Velkaverh Jože z gdč. Silvo Počivav-šekovo, hčerko staroste našega »Sokola" g. Antona Počivavšeka. Mladima poročencema želijo bratje Sokoli obilo sreče in krepki »Na zdar".
v Brežice. G. dr. Stiker je izročil za »Sokolski dom" v Brežicah K 20, katere je dobil v sporni zadevi g. Maksa Merčuna kontra Godler Iskrena hvala! Nazdar!
v V Vnzenlcl je žalostno smrt storil neki 18 letni Andrej Železnik. V noči od 28. na 29. avgusta je najbrž hotel ravno pred brzovlakom prekoračit želežniško progo, toda nepremišljenega je zgrabil stroj ter mu glavo razbil. V jutro so našli fanta ležati mrtvega med tirom.
v Od nekod se nam piše, da nekateri ne baS merodajni krogi silno zamerijo krčmarju, ako se kak učitelj oglasi v njegovi krčmi. Takoj dobi krčmar ime »privesek liber. učiteljev", kakor piše zadnji Slov. Gospodar. — Da ne bodo vsled tega krčmarji občntne škode trpeli, svetovali bi njim, da razobesijo na hiše napis: »Učiteljem vstop prepovedan!" Ali še bolje bi bilo, ako bi krajni šolski sveti napravili okoli šole kitajski zid ali visoko leBeno ograjo, s kakršno so obdali Francozi hišico Dreifnfi-ovo na Hudičevem otoku — z vhodom odprtim samo za časa šolskega poduka, da se ne bo svet nad pogledom na učitelja pohujševal, — ako se ne bodo ustrašili novih stroškov pri šoli.
v Na Bregu pri Ptuju je zgorelo včeraj dopoldne 5 poslopij. Škoda je precejšnja, ker je pogorela tudi letošnja krma in slama. Največjo škodo ima posestnica Faklež in Kodrovi dediči. Ogenj se je razširil tako naglo, da ga ni bilo mogočo poprej omejiti.
Narodni pek bi se rad naselil v kakem slovenskem ali narodno mešanem kraju. Naslov se izve v našem uredništvu.
Iz Hoč. Dne 27. t. m. je 221etni Jožef Poharc, posestnika sin z Pečke, na državni cesti s konja, katerega je v Maribor gnal, padel in je nezavesten obležal. Rešil, voz ga je na brzojavno obvestilo pripeljal ranjenega v Maribor v bolnišnico.
Esence se je napil Mali sin posestnika Hostnika v Selah (Kozjanski okraj) se je napil iz slabo zadelane steklenice esence. Starišev ni bilo doma. Otrok je dobil težke notranje poškodbe in je prihodnji dan umrl.
Uboj vsled ljubosumnosti. V neki celjski okoliški gostilni je popivala pos. hčer Marija Trunkl pozno v noč s svojim fantom Ivanom Obrulom1; V gostilni je bil tudi neki Lovrenc Videčnik, na katerega je postal Obrul ljubosumen. Ko je hotel iti z njim ln grdo besedo odpravil. Videčnik je poklical svojega brata Jakoba in prijatelja Arbeiterja in vsi trije so napadli Obrula ter mu v pretepu prebili lobanjo, tako Trunklovo ponoči skupaj proti domu, da je Obrul z da je drugi dan umrl. Vse tri pretepače so zaprli. Če so obiskovali krščansko-socijalne kurze ali ne, ni znano.
Neverjetne sirovosti huzarskega stotnika. List »Egyetertes« poroča iz Kapošvara: Osmi huzarski polk je odšel v nedeljo iz Pečuha proti Kapošvarju, da bi imel v Lengyeltoti vaje. Pred odhodom je poveljnik polka zapovedal, da ne sme nikdo stopiti s, konja. 2e na vse zgodaj je vladala neznosna vročina. Po par minutah je začutil huzar Janez Virag slabosti. Jahal je k svojemu stotniku Štefanu Riemerju ter ga prosil, naj mu dovoli, da stopi s konja. Stotnik pa ni ustregel vojakovi prošnji. Po preteku desetih minut je Virag še enkrat prosil stotnika. Toda ta je na to jezno na vojaka zavpil, da se ne sme s konja stopiti: »Povelje je povelje!« ter ga zapodil na njegovo mesto. Virag pa ni mogel več naprej. Skoraj nezavesten je padel s konja. V tem trenotku je bil že stotnik pri njem ter udaril napol nezavestnega z ostro sabljo čez stegno. Zapovedal je vojaku, ki je bil ves v krvi, naj vstane. Ker pa ta tega ni mogel storiti, ga zopet udari s sabljo ter mu odseka uho, z drugim ga pa rani na čelu. Nato ga še enkrat udari ter mu prekolje glavo. Umirajočega vojaka je pustil ležati v mlaki krvi, ter je zopet odjahal na čelo svojega es-kadrona. Dvema huzarjema je zapovedal, naj odpeljeta na vazu umirajočega v Pečuh. Stotnik si je prižgal cigareto ter jahal dalje, kakor bi se nič ne zgodilo.
Dobrnske toplice je obiskalo do 21. avgusta 776 gostov. To je vočigled letošnjemu slabemu poletju še dosti lepo število.
Zgorel železniški voz. V soboto, dne 27. avgusta ob 4. popoldne se je med postajama Pragersko-Rače vnelo žveplo v vagonu. V Račah so ga na postaji postavili na stranski tir, ker je potem zgorel celi vagon Tazun železja. Žveplo je bilo naloženo v Trstu ter namenjeno v Bruck za neko tvornico vžigalic.
v Krvava inauguraelja. V Konjicah je mi-nnlo nedeljo inauguriral mariborski škof g. dr. Napotnik dekana g. Hrastelja za arhidijakona Navzoča sta bila tudi g. opat Ogradi in ptujski prošt FJek. Po cerkvenih opravilih so se razšli ljudje po gostilnah in tam pridno popivali. Pri tem je došlo več kmečkih fantov v konflikt s trško policijo in so došli k temu tudi orožniki. Nek orožnik je nekega razsajajočega in pijanega fanta zbodel z bajonetom v stegno. Trški zdravnik dr Kadinnig ga je obvezal Preiskati bi bilo treba, ali je bilo potrebno poseči po orožju?
v Ciril ln Metodova podružnica v Lehnn pri Ribniel spi letos, kakor je dozdevno, spanje pravičnega. Običajno je bilo vendar vsako leto, da se je priredila veselica v prid CM dražbi, če tudi v manjšem obsega, kakor je pač za naše razmere mogoče. Letošnjo leto pa do sedaj sploh še ni nikdo zmislil na to. Delovanje podružnice ne obstoja samo v tem, da se pobira udnina, za to vendar ni treba celega odbora in predsednika. Kaj ne, slavni odbor?
Odredbe proti koleri v Mariboru. Magistrat je odredil, da se morajo osebe, ki so došle v zadnjih petih dneh iz kakega od kolere okuženega kraja ali bodo od tam prišle, takoj mestnemu svetu javiti. Naznaniti se morajo tudi vsi sumljivi slučaji obolelosti. Za okužene kraje se smatra južno Italijo in Rusijo.
Hmeljske cene v Žatcu. Tvrdka Henrik Melzer nam brzojavlja včeraj: Po zateškem hmelju je živahno povpraševanje. Cene 100—130 kron za 50 kg. Tuj hmelj 50—110 kron za 50 kg; povpraševanje po njem je slabo.
Poslopje okrajnega glavarstva v Mariboru, ki
bode stalo blizu mestnega vrta, bodo začeli zidati še to jesen. Sprednja stran bo 91 m dolga, postranska 56 m. Poslopje se bode zidalo dve leti.
Ustrelil se je v Gradcu na Glaziju kavarnar Krenčker. Pred šestimi leti je ustrelil nek zaljubljenec njegovo ženo v kuhinji in na to še sebe in mater — sedaj pa je končal tako žalostno tudi Krenčker sam.
V Hotinji vasi, torej domačem kraju g. dež. posl. Piška se je vršil minulo nedeljo »gospodarski« shod, katerega je sklical in vodil posl. Pišek. Govorila sta Pušenjak in neki dr. Leskovar. Udeležba je bila — skrajno pičla. Kmetje so se torej že naveličali piška-vih klerikalnih fraz celo v domovini Piškovi.
Naročnikom!
Vsi slovenski listi imajo velike križe s svojimi naročniki, ali jasneje povedano: neplačniki, kar nam potrjujejo neprestani opomini v njih predalih. Da tudi naš list ni brez teh križev, je umljivo; zategadelj ponovno prosimo, naj naročniki, kateri dolgujejo na naročnini, porabijo zadnjič priložene položnice v poravnanje zaostale naročnine, ker tndi naš list nima le samo dolžnosti temveč tudi potrebe. — Pri izdajanju lista so veliki stroški. List, ki ima dobre predplačnike vedno dobro izhaja, četudi je naročnina še tako nizka. Zategadelj opozarjamo vse iste, ki jim je potekla naročnina, da isto obnove. Pri plačevanju — prosimo — naj navede vsak p. n. naročnik številko, katero ima na ovojnici — V nadi, da se stvar v kratkem uredi, se vsem zahvaljujemo za naklonjenost.
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
Druge slov. dežele.
Klerikalni panama na Koroškem. O zadevi smo že pisali in bomo še obširneje. Dejstvo je, da sta monsignora Kayser v Feldkirchnu in Weiss v Celovcu, oba kajpada vneta vojščaka svete cerkve, v velikem obsegu kradla kmečke denarje. Sedaj je tudi državno pravdništvo uvidelo, da treba poseči vmes. Zaprli so monsignora Kayserja, za Weissom, ki je neznano kam izginil, je pa izdana tiralnica in zaporno povelje.
v Nemški strahovi. Občina Ettendorf v La-bodski dolini na Koroškem je veljala od nekdaj za popolnoma nemško, kjer Slovenca sploh ni. Jezikovna meja namreč preneha že daleč na juga pred trgom Labodom. Iu vendar se Nemci tresejo za Ettendorf. Nedavno je tam zborovala podružnica nemškega „Schulvereina" in njegov odposlanec dr. Sedlmayer je rotil navzoče, naj stopijo na branik, ker je nevarnost, da pride občina v par desetletjih v slovenske roke. Zgražal se je, da mrzi „Schulverein" krščansko-socijalni in slovenski (?) župan Oleschko. Kolikor nam je znano,^ta „slovenski" župan sploh ne raznme slovensko. — Resnica pa je, da si Slovenci po Labodski dolini nakupujejo posestva ter se Slovenci na ta način maščujemo za nemško prodiranje v Št. Ilju. V Labodski dolini se naseljujejo Slovenci brez agitacije in brez taje pomoči, ker dokaj poceni dobe rodoviten svet, Sudmarka pa meče tisočake v Št Ilj brez uspeha.
Slovensko romanje v Jeruzalem bo najbrž izostalo, ker so se gospodje dušni pastirji zbali kolere in drug za drugim odpovedujejo udeležbo. Poklicani krogi bi sploh pametno storili, ko bi ne dopustili takih romanj, ki so nevarnost za deželo in državo.
Dr. Tavčar — dr. Triller. Tema možema se je z raznih strani očitalo, da sta spletkarila v zadevi Hribarjeve potrditve. Današnji jutranji „Slov. Narod" poroča, da je sinoči klab občinskih svetnikov vzel njuna pojasnila z 22 proti 2 glasom na znanje in konštatiral, da sta čista teh obdolžitev.
Nadomestna državnozborska volitev v Be-likrajini. Kandidat narodnonapredne stranke za po odstopu Šakljeja protimandat je deželni poslanec Engelbert Gangl. Minolo nedeljo je bilo v volilnem okraju že več lepo uspelih shodov.
Pod žnpnlkovim vodstvom. Župnik Marčič v Železnikih je peljal dne 25. t. m. tamkajšnjo Marijino dražbo na Rakitovec. Župnik se je pa brigal menda le za nekatera dekleta, za drugo se pa ni nič zmenil, po kakih krajih bodijo. Nesreča je hotela, da je prišla Marija Čemažar, po domače Donizjova, neopažena na zelo nevaren kraj, kjer je padla ter priletela v globok prepad. Tovarišice
so jo šele po dolgem iskanjn našle z razbito glavo in že brez življenja v prepada. Iz tega sledi: ne zaupajte svojih otrok vodstvu duhovnikov.
Eisenpass — prijet. „Slov. Narod" poroča, da so v nedeljo popoldne z gorenjskim vlakom pripeljali orožniki izza umora na Begunjščici znanega Eisenpassa ter ga oddali deželnemu sodišča.
Umrl je v Postojni c. kr. okrajni gozdar, g. Franc Maček.
Organizacija narodno • naprednih akademikov. Iz Ljubljane se nam poroča: Krog akademikov pod vodstvom g. Milka Naglič a si je v akad. fer. društva „Sava" po več ko enoletnem trudu pridobil temelj za popolno reorganizacijo društva. Potreba reformacije društva na široki delavni podlagi je priznal javno ves odbor akad. fer. društva „Sava". Prenovljeno društvo se bo
oklepalo idej narodno - napredne stranke in delovalo v njenem smislu. Iz tega društva pa mislijo reformatorji delovati tadi na organizacijo vsega svobodomiselnega slovenskega dijaštva, na kar imajo toliko več upanja, ker je ves naraščaj na njihovi strani in so med dijaštvom ti novostrn-jarji znani kot delavni in vstrajni ljudje. Narodno-napredna javnost je z veseljem pozdravila njih nastop.
Logaška Hofrttilerijada pred ljubljansko poroto.
Ljubljana, 30. avgusta 1910.
Danes se prične velezanimiva porotna obravnava v znani logaški aferi poskušenega zastrupljenja. Dejanja obtožena sta: Franc Hladnik, 26 let star, o-ženjen, trgovec v Trstu. Hladnik je sin Marije Ha-merlitz (oziroma po prvem možu Hladnik) torej osebe, ki bi bila postala žrtev zastupljenja, in Emilija Hladnikova. Oba še nekaznovana.
Iz obširne, 25 strani obsegajoče obtožnice posnamemo:
Dne 3. aprila 1.1. dopoldne je bil na glavni pošti v Ljubljani oddan mali zavoj na naslov gospa Marija Hamerlitz v Logatcu. Poštna sprejemnica je bila ipodpisana z imenom zdravnika dr. Levičnika iz Ljubljane. Obenem je bilo na isti naslov odposlano pismo, dozdevno pisano in podpisano od istega zdravnika. Pismo se je glasilo: »Po pošti prilagam najbolje zdravilo ravno za vašo bolezen, za katero sem zvedel pri g. Gregoriču ter mi je vas nasveto-val. Vzamite vsak večer, predno se vležete, 5 koščkov, jih dobro zdrobite v možnarju ter zavžite v kozarcu z vodo. Vam jamčim, da se bodete bolje počutili in zadobili zopet zadostne krvi. Vas pozdravljam z odličnim spoštovanjem dr. Levičnik.« Gospa Hamerlitz je bila že pripravljena se poslužiti ji vpo-slanega zdravila. Toda to je zabranil njen mož Rudolf Hamerlitz, kateremu se je stvar zdela sumljiva že iz vsebina pisma. Pripravil je ženo do tega, da je zavoj vrnila. Zavoj je prišel seveda dr. Levičniku v roke. Ta pa je bil seveda ves presenečen v svesti si, da na ta naslov sploh ni poslal nobenega zdravila. Ko je nato dobil od Hamerlitzovih še prošnjo za pojasnilo, je takoj spoznal, da se gre tu ali za neumestno šalo ali celo za kak zločin. Stvar je ovadil državnemu pravdništvu. Preiskava je dognala, da se gre tu za zločin poskušanega umora s strupom. Razne govorice so metale sum na Franceta Hladnika kot dozdevnega storilca. Znano je bilo namreč, da Marija Hamerlitz že leto dni ne občuje s svojim sinom, ki je proti njeni volji vzel za ženo Emilijo Tolazzi. Ta sum se ji je še bolj utrdil, ko se je dognalo, da ima škatljica, v kateri je bil strup shranjen, italjanski napis: campione senza valore (vzorec brez vrednosti), torej da prihaja škatljica iz laškega kraja. Hladnik je res bival že čez leto v Trstu. Sum pa je letel tudi na Hladriikovo ženo, ker se je upoštevalo, da mora biti ona najbolj vžaljena radi postopanja njene tašče Marije Hamerlitz. Glavna obtežilna priča glede Hladrti-kove krivde pa je tržaški senzal Giovani Piarentini. Ta namreč trdi, da je on pisal dotično dozdevno od dr. Levičnika na Marijo Hamerlitz odposlano pismo z navodili glede zavžitja »zdravila«. Pisal je navzočnosti in po navodilu Hladnikovem in sicer, ker ne zna slovenski, je prepisal po slovenskem izvirniku. On je tudi pisal poštno spremnico in dve vigneti, ki sta bili v zavoju. Pisal je pa tole, ker sta bila s Hlad-nikom znana in mu je Hladnik rekel, da se gre tu za šalo na neko gospodično, ki ne sme vedeti, čegava je pisava. Pisano pa je bilo že sredi meseca marca.
Hladnik taji krivdo, izkuša izpodbijati verodostojnost te glavne obtežilne priče. Ker je bila prvotna spremnica laška, katere se Hladnik ni upal oddati na ljubljanski pošti, je spremnico nadomestil s slovensko. To pa je že pisala Hladnikova žena. Hladnik namiguje, da je strupene pilule odposlal Piacen-tini. Toda to je izmišljeno, ker Piacentini nima nobenega povoda Mariji Hamerlitz streči po življenju, vsaj je niti poznal ni. Nasprotno pa imata Hladnik in njegova žena več povoda za to. V prvi vrsti pride v poštev maščevanje radi postopanja matere oziroma tašče pri ženitvi Hladnikovi. To domnevo opravičuje anonimna dopisnica (razglednica) z dne 19. marca, odposlana iz Ljubljane na naslov Marije Hamerlitz. Glasi se: Vsa zasledovanja bodo brezvspešna, moč osvete mora prodreti še to leto«. Narisana je bila tudi mrtvaška glava. Dopisnico je pošta konfiscirala. Izvedenci menijo, da jo je pisala Hladnikova žena. — Hladnik se opisuje kot vihrav, lahkomišljen človek. Ko je prišel v Trst, je razpolagal čez 30.000 K, pa je tekom enega leta vse zapravil. Po raznih nesrečnih špekulacijah je zašel v dolgove. Vajen dobrega življenja, je začel izvabljati posojila na nepošten način. Dne 11. aprila je šel v Monte Carlo očividno z namenom, da pri igri kaj zasluži. Pa je še to izgubil, kar si je bil izposodil. Njegova mati Marija Hamerlitz pa ima 50 do 80.000 K premoženja. Za slučaj smrti bi precejšnji del odpadel na sina. Vsled stisk, v katerih se je Hladnik nahajla, je umevno, da je prišel na misel, da odstrani mater in da pride do svoje dedščine. Hladnik je poleg tega slučaja obdolžen še več slučajev kaznjivih dejanj glede izvabljanja posojila, prigovarjanja h krivemu pričanju itd.
Hladnikova žena je sokriva, ker je po izreku izvedencev ona bila tista, ki je napisala poštno spremnico pri vpošiljatvi strupenih pilul ter pisala tudi zgo-rej omenjeno grozilno dopisnico. To zadnje pa kaže, da žena ni bila nevedno sredstvo v rokah možu, marveč, da je dobro vedela, za kaj se gre.
Kdo ie dotični zavoj oddal na ljubljanski pošti, to se ni moglo dognati.
Obtožnica obremenja Franceta in Emilijo Hladnik hudodelstva: poskušenega zavratnega umora (§§ 8, 134 ,135,138 k. z.); javne nasilnosti z nevarnim pretenjem (§ 99 k. z.). Hladnika pa še posebej: večkratnega hudodelstva goljufije, poskušenega zapeljevanja k hudodelstvu obrekovanja; pregreška zoper varnost lastnine. Predlaga se kazen po §§ 138 in 34 za oba, za Franceta Hladnika pa še po § 35 k. z. (Težka ječa 10 do 20 let, oziroma pri obtežujočih o-kolščinah dosmrtna.) Prič je 91; zaslišanih pa bode najbrže le 42.
Dnevna kronika.
v Zagrebški nadškof Posilovič in Radičeva „seljačka stranka". Zagrebški nadškof Posilovič je 1. 1906: prepovedal duhovnikom svoje škofije pristop k Radičevi seljački stranki. Nekateri duhovniki, ki-t sie' niso pokorili, so prišli celo v disciplinarno preiskavo. Strankino glasilo „Dom" poroča sedaj, da je 21. tm. hotela iti k Posiloviču depu-tacija. da bi dosegla preklic prepovedi, češ da stranka ni protiverska. (Saj se je stranka med tem časom v prijateljskem objemu s slovenskimi klerikalci „spokorila"!) Deputacije pa ni sprejel škof, ampak njegov tajnik dr. Premuš. Obljubil je baje, da se bo prošnja stranke izpolnila.
Kriza v Ameriki zopet na vidiku? Ameriški, a tudi nekateri evropski časniki pišejo, da v Ameriki zopet preti kriza na denarnem trgu. Vzrok tem glasovom je dalo dejstvo, da je promet na severo-ame-riŠk. železnicah zaostl. Železnice Pensylvanije imajo vsled tega veliko izgubo. Na tovornih progah te železnice mora počivati 25.000 tovornih vagonov in 250 lokomotiv. Enako se pritožuje železniva Boston &. Maine Railroad, da na njenih progah promet ni nikoli tako zaostajal, kakor letos. Na železničnih progah Chesapeak & Ohio Railroad nazaduje promet trajno. Na železnici Santa Fe, ki ima 60.000 vagonov, počiva 12.471 tovornih vagonov in 95 lokomotiv. Vsa ta dejstva so vzrokom, da se je že začelo pisati, da je kriza v Ameriki zopet na vidiku. Denarna kriza, ki je pred tremi leti vladala na ameriškem denarnem trgu, nam je še v živem spominu. Tista kriza je bila vzrokom vseobče denarne krize na svetovnem denarnem trgu. Posledice one krize so občutile tudi bilance naših denarnih zavodov. Občutili so jo trgovci, obrtniki in kmetovalci. Obča posledica je bila: visoka obrestna mera. Slična kriza nam sedaj glasom vesti v listih — zopet preti. Doslej pa ni bilo zabeleženo nobeno dejstvo, v katerem bis e kazale posledice te nastajajoče krize; in da res ne bo tako »hudo«, nam kaže dejstvo, da na denarnem trgu vladajo še vedno normalni odnošaji.
Nova češko-poljska banka. »Narodni Listy« javljajo, da se v kratkem ustanovi češko-poljska banka s sedežem v Varšavi s temeljno glavnico 3. miljonov rubljev. Imenovala se bo »Deželna industrijalna banka«. Banka prevzame kapital banke Ljubomir-
skega, dočim bo ostali kapital dala »Zivnostenska banka«.
Društvene vesti.
Slov. pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo 4. sept. ob 7. uri zvečer v gostilni gosp. Seršena v Ljutomeru Tpavčev večer v prid spomeniku skladateljev dr. Gustava in dr. Benj. Ipa-. veča. Vspored: 1. Brata dr. Gustav in Benjamin Ipavec. Govori pravnik g. Vek. Vršič. 2. B. I. * „Kdo je mar?" moški zbor s spremlj. klavirja. 3. G. I. „Mrzel veter", meš. zbor. 4. B. I. Pod-oknica in „Molitev" iz opere „Teharski plemiči", samospev in dvospev s klavirjem. 5. G.^I. „Slo-venec sem", moški zbor. 6. G. I. „Predica", ženski zbor. 7. B. I. „Domovini", moški zbor z bariton in tenor solo. 8. G. I. „Pod prozorom", (besedo Stanka Vraza) meš. zbor. 9. B. L Romanca iz opere „Tičnik", samospev s klav. 10. G. I. čvete-rospevi a) „Planinska roža"; b) „Sredi vasi"; c) „V mraku". 11. G. I. „Naše gore", mešani zbor. 12. G. I. „Savska", moški zbor. 13. G. I. „Lahko noč", meš. zbor s tenor solo. Pri prosti zabavi se poje „Mornarska", „Pozdrav", „Pod lipo", „Slov. dežela", „Zvečer". Vsi navzoči poj6 „Zvezda in „Vse mine". Vstopnina 40 vin., za obitelj 1 K. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Najnovejša brzojavna in " telefonična poročila.
Wp K	.	_ .
VOLITEV ŽUPANA V ŠT. PETRU POD SV.
GORAMI.
Št. Peter pod Sv. Gorami, 30. avgusta: Za župana naše narodne občine je izvoljen g. Janez Hudi-na, vrl pristaš narodne stranke. Castitamo!
KOLERA
Carigrad, 30. avgusta: Listi poročajo, da sta zboleli v Carigradu dve osebi na koleri; ena je umrla. Isto se je zgodilo v Erzerumu.
Berlin, 30. avgusta: Preiskava pri osebah, ki so umrle z znamenji kolere, je dognala azijatsko kolero. Včeraj so spravili v bolnišnico na koleri obolelega ravnatelja mestnega desinfekcijskega zavoda in policijskega seržanta, danes dve ženski, ki ste prišli z , omenjenimi osebami v dotiko.
SESTANEK AEHRENTHALA IN DI SAN GIULIANA.
Solnograd, 30. avgusta: Danes ob 10. uri dop. je dospel sem avstrijski minister za zunanje zadeve, grof Aehrenthal. Ob pol 12. uri se je sestal z italjan-skim ministrom za zunanje zadeve, di San Giulia-nom in je imel z njim daljši razgovor.
POTRES V JUŽNI ITALIJI.
Rim, 30. avgusta: V Mesini in Catanzaru so občutili danes ob 3. uri zjutraj več potresnih sunkov, ki pa niso napravili posebne škode. V Mesini se je podrlo nekaj starih zidov.
MLADOCEŠKI POSLANEC MAŠTALKA O ZEDINJENJU ČEŠKIH STRANK.
Praga, 30. avgusta: Državni poslanec Maštalka je govoril v Vysokem na Jizeri o političnem položaju in je izjavil, da je sedanji položaj češke delegacije na Dunaju zelo žalosten. Zedinjenje čeških strank za enotno politiko in taktiko je neobhodno potrebno. Za njega pa je kot temelj 3 načel: 1. skupna odgovornost in veljavnost principa večine, 2. ustavljenje boja med češkimi strankami in 3. stalno, enotno vodstvo. — Glede jesenskega zasedanja avstr. parlamenta se je izrazil posl. Maštalka zelo pesimistično. Nepotrditev Hribarjeve izvolitve in odredbe glede ljudskega štetja kažejo, da se ministerski predsednik Bienerth niti najmanj ne trudi spremeniti dosedanjega vladnega kurza in politike svojega kabineta. Shod je sprejel rezolucijo, v kateri se pozivajo češki poslanci za zedinjenje.
NEMŠKA DIVJAŠTVA V LOBOSICAH.
Lobosice nad Prago, 30 avgusta: Včeraj zvečer so nahujskane nemške bande ponovile demonstracije proti Cehom. Nekega Ceha so do krvavega pretepli. Orožništvo je slednjič nemške dmeonstrante razgnalo.
SLAVNOSTI V CETINJU.
Cetinje, 30. avgusta: Včeraj dopoldne je slavil kralj Nikolaj I. svojo zlato poroko s kraljico Mileno. V stari, takozvani vlaški cerkvi se je vršila ob tej priliki slavnostna služba božja; tam se je namreč kraljevski par pred 50 leti poročil. Po službi božji je sprejela,bela jodbina siva jubilanta pred palačo in njima prisrčntr castitala. Po rodbinskih častitkah so došle na vrsto častitke diplomatskega kora, skupščine, duhovščine; na to so defilirali šolski otroci in deputacije vseh plemen, okrog tisoč mož. Nato je de-feliral oddelek starih vojščakov z orožjem iz 1. 1860. Kralj je šel po nagovoru med nje in objel vsakega posameznika. Konečno so defilirale pred kraljem žene iz vseh delov dežele, med njimi tudi Arbanasinje.
HMELJSKA KUPČIJA V NORIMBERKU.
Norimberk, 30. avgusta: Pripeljano 600, prodano 400 bal, kupčija živahna, cene trdne, 90—132 mark za 50 kg.
Tržne cene.
Dunaj, 29. avg. Navzlic trdnim poročilom iz inozemstva je tendenca danes nekoliko vslabela, ker so mlini ustavili svoje nakupe. Došlo je do malega prometa, pri katerem sta pšenica in rž po 5 v zgubila. Ječmen je bil tudi slabejši, pa ni spremenil cene. Oves in koruza sta se dobro držala.
Budimpešta, 29. avg. Žitna borza. Pšenica zja oktober K 975, pšenica za april K 10 04, rž za oktober K 712, oves za oktober K 7'70, koruza za avgust K —"—, koruza za maj K 5'76. pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca medla, promet 22 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu za 5—10 vin cenejša, ostalo mirnejše, koruza nespremenjena, termini mirnejši. Vreme oblačno.
Trst, 29. avg. Sladkor. Centrifueral piI6s prompt K 4l1/8 do K 421/< za dobavo K 333/4 do K 34%. Tendenca mirna.
Praga, 29. avg. Sladkor. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26'90. Tendenca: mirna, /reme lepo.
Budimpešta, 29. avg. Svinjski sejm Ogrske stare težke 143—144, mlade težke 148—150, mlade srednje 150—152, mlade lahke 158—160 v kilogram. Zaloga 36.673 komadov.
Budimpešta, 29. avg. Mast. Svinjska mast 174'—, namizna slanina 145'—.
Rojaki, spominjajte se prepotreb-nega Sokolskega doma v Brežicah.
Zagrebški
ooooooooooooo oooo oo o o o kot tovarniško znamk
* pridatek t za kavo!
pnporocujemo kotpriznano
al *ag*j> rjSSi t: tO J
Srbski konzulati v Avstriji. Poročila nekaterih listov, da namerava Srbija prepovedati Avstro-Ogrski nekatere konzulate v Srbiji, ako ji Avstro-Ogrska ne dovoli konzulatov v Bosni in Hercegovini, so lažnjiva.
Poljska razstava v Lublinu. V Lublinu pri-rede ondotni Poljaki leta 1911. razstavo. Oblast je že dala svoje dovoljenje.
Zopet »imeniten" govor nemškega cesarja. V Konigsbergu je cesar Viljem imel „imeniten" govor, v katerem se je postavil popolnoma na srednjeveško in absolutistično stališče. Rekel je, da je pruska krona zgolj „po milosti božji" ne pa morda p j volji ljudstva, ali morda parlamenta. On — cesar Viljem — se smatra za „izvoljeno orodje nebes samih." Nadalje je razpravljal o potrebi, da se Nemčija pripravi na vojno, da bo zavarovana za vse slučaje. Končno se je dotaknil tudi ženskega vprašanja, ter naglašal, da je nasprotnik vsake ženske emancipacije. Ženska ni rojena za svobodo in za javno življenje, ona naj bo lepo doma, naj se briga za gospodinjstvo in naj suče kuhalnico.
Prva vinorejska zadruga v Krškem
da s 1. januarjem leta 1911. v najem svojo
gostilno
„Hotel Gregorič".
Pogoji jako ugodni. Zahteva se varščine 6000 K. 503 i
Muh aH ne majo
to smo konštatirali vselej, ko so se postavile na mizo Pekatete, ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuharsko knjigo pri tvrdki Prva kranjska, tovarna testenin v II. Bistrici.
in modno blago za obleko priporoča firma
Karel Kocian
tvornica zasukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko.
2 stanovanji
eno na dvorišču z eno sobo in kuhinjo, eno na ulico z dvemi sobami in kuhinjo ter obe z vsemi pripadajočimi deli, se oddata 8 I. septembrom 1910 v Celju, Dolgopolje št 1.	3-2
Sprejmem takoj
z dobro šolsko izobrazbo in iz dobre poštene hiše — Leopold Rainhofen, Rajhenburg ob Savi.
jjj-r^av-rjiJ.r/^/rj-rr—rrrij-......................... .................
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih potrebščin, trgovskih Knjig,
na debelo tu drobno pri
Goričar & Leskovšek v Celju
Graška cesta št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse urade.
177 88-52
:. j-.mirm|.nj-ipjripijij in.-injVi.nTi--u~T'i	-.....* * .......... "*"'■' ■■»«■»■«« **