70. številka. Ljubljana, četrtek 27. marca. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prtjeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za črtrt let«. — Za tuje dežele za cHo leto 20 gold., za poi leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkr.^ tiska. Vsakokrat so plača šteuipolj za 30 kr. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Vabilo na naročbo. S prihodnjim mesecem se začenja nov Četrtletje letošnjega tečaja „Slov. Nar." Va bimo torej čč. gg. dozdanjc naročnike, ka terim naročnina poteka, da jo pouovč, ter ob enem prosimo svoje prijatalje, da s pr dobivanjem novih naročnikov naš dnevni razširijo, ker le tako mu bode mogoče veduo bolj izpolnovati svoj nalog v denes prevažni dnevni literaturi. „81ov. Inrod1' velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta.....O gld. 50 kr Za četrt leta .... .** „ 30 Za mesec april .... 1 „ IO Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta.....& gld. — k Za četrt leta .... 4 „ — , Za mesec april .... I 40 , Za gospode Učitelje na 1 j D d s k i h šolah in za (lljtlke velja Kil i žit iiii cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — One gospode, ki naš časopis prejemajo a nijso Še naročnine poslali, prosimo, da to precej store. Administracija „Slov. IVaroela'* K slovenskemu uradovanju. Kot dokaz, kako upravičena in važna — barem v nekaterih slučajih — je mnogo krat ponovljena terjatev po rabljenji »loven skega jezika v uradih na Slovenskem, pri občujemo denes sledeče vrste o uradnem jeziku c. k. notarjev na Slovenskem Po notarskem redu , kateri sedaj velja je veljavnost nekaterih pisem (urkunden) od visna od tega, da se o pismu napravi no tarski akt. Med drugim morajo o ž eni t ve ni h pismih notarski akti napraljeni biti Vsak, komur pravno življenje [našega kmet skega prebivalstva nij popolnem neznano ve, kako imenitna so za kmete ženitvena pisma, da je vsaka pravda zarad ded ščine skoraj nemogoča, ako je z ženitvenim pismom združena dedna pogodba (erbvertrag) umno narejena. Ne rečemo menda veliko preveč ako trdimo, da ženitveno pismo stori materijalno srečo ali nesrečo kmetske rodo-vine. To povedati je bilo potrebno, da bodo naši s pravnim življenjem manj znani čita telji mogli razsoditi važnost sledečega razlaganja. K veljavnosti ženitvenih pisem je torej potrebno, da se spisujejo v obliki notarskih aktov. Po §. (Jii notarskega reda pa mora v slučaji, ako stranke onega jezika, v katerem se notarski akt spis uje, ne razumejo, pri razgovoru („bei der Ver-haudluug") nazoč hiti zaprisežen tolmač, ali pa mora notar in dve priči znati jezik, ki ga govore stranke, in da notar jezik popolnem zna, to mora potrditi višja deželna sodnija. Ako se kak notar ne drži po določbah, katere smo ravnokar razložili, tedaj dotični notarski akt nema moči javnega pisma (keine Kraft einer offent liclien Urkunde) — in ker ženitvena pisma po sedajnih postavah privatna pisma biti ne morejo, so neveljavna, ni«'4'Vii. ako pri spi so v a ii ji teh pisem nij bilo zadosti storjeno gori razloženim postavnim terjatvam. To je postava — poglejmo prakso! Poizvedeli smo, da je jako malo številice c. kr. notarjev na Slovenskem dobilo potr jenje od višje sodnije, da zna slovenski jezik, kakor to postava terja, in o nobenem notarji na Slovenskem se nijsmo čuli, da bi imel zapriseženega tolmača. Torej so tolikanj važna ženitvena pisma, katera so oni notarji, ki nemajo od višje sodnije potrjenja o popolnem znanji slovenskega jezika, spisali, vsa niče v a in vsak na podlagi teh pisem storjen praven posel neveljaven. Ženin nema pravice do obljubljene mu dote svoje žene, vsaka vknjižba v javnih zemljiščnih knjigah, na podlagi takih niče vi h ženitvenih pisem se lahko vsak dan ovrže, — ako eden za konskih umrje, je proglasba za dediča (Erbs erkliirung) na podlagi gori popisanih ničevih pisem tudi ničeva — pravdam so odprte duri in vrata! Smatrali smo za svojo dolžnost, razložiti Slovencem (ne juristom) nevarnosti, ki žugajo našim kmetom po n eni šku t ar s k i h notarjih, in s tem vežemo prošnjo do vseh rodoljubov, katerim jo pravna varnost slovenskih posestnikov na srci, naj vsak po svoji moči skrbi, da se naše ljudstvo obvaruje strašnih pravnih zapletek, ki m o r a j o nastati vsled gori omenjenih nopostavnosti. Vsak, ki gre pred notarja ženitveno pismo, ali kak drug spis, ki mora po §. 1 notarskega reda kot notarski akt narejen biti, delat, in ki nij zmožen delu Slovencev, strašne zapletke bodo naše kmete po nemškutarskih notarjih neizogib-ljivo zadele in zato pazimo na izvrševanje postav, kar je naša dolžnost, ako ljubimo nase ljudstvo! Politični razgled. Not run J 4* «I<*A« V TJ ubija ni 2(5. marca. Dš*ž£*vtti p&OT bode do S. ali 5. aprila zboroval, potem poneha za toliko časa, dokler so delegacije. Po končanih delegacijah se zopet suidc in sklene. To se bode zgodilo zarad Poljakov, da se ti lehko še pri delegacijah udeležć. Uclitenfels je izdelal poročilo o volilni reformi za gospodsko zbornico, katera pride pri seji 27. t. m. na dnevni red. Govori se zopet o spremembah v »ni-itister&tvt*. Po „Wand." bi na mesto se-dajnega stopilo ministerstvo „Lasser-Taaffe," katerega program bi bil ^konservativna upravna politika v okviru status quo.u Mi tega ne moremo verjeti; sedanja vlada ima saj svojo večino v državnem zboru. Lasser-Taaffe pa bi se na nikogar ne imela naslanjati. M'ftlJ.tk* poslanci bi morali v 14 dneh v državnem zboru prikazati se, ali pa izgube svoje mandate. „Kraj" pravi, da ta poziv mnenja poljske delegacij ne more spremeniti. Ona hoče izlojalitete do vladarja k delegacijam priti. Ako pa državni zbor jej poprej vzame mandat, potem nijso Poljaki krivi, da delegacije nijso popolne. Vlada naj le razpiše posilne volitve za državni zbor , Poljaki se jih ne boje. Vsa dežela je pristopila deklaraciji poljskih poslancev, kateri ne bodo sami sebi nezvesti postali. Centralisti naj store, kar jim drago, Poljakov ne bodo več videli v državnem zboru. V imUHje dr Žil V 4». RusUi listi poročajo, da so vse priprave za vojsko proti Kivi že dovršene. Ka-zalinsk bode središče ruskih operacij, tje se je tudi veliki knez Nikolaj že podal. Vojska je preskrbljena z živežem in vsemi potrebščinami za pot, ker Kiva je le malo obljudena. V francoski narodni skupščini je stavil, preteklo soboto poslanec Rouvere nujni nasvet, da ima skupčina počitnice od 22. nemščine, naj od notarja terja potrjenje od marca do 12. maja. Nujnost nasveta je bila višje sodnije o popolnem znanji slovenščine. | sprejeta. Dopolnilne volitve za narodno skup- Kdor tega ne stori, ako nemščine ne zna, in dotični notar nij po naključbi mož takih last nosti, kakor jih postava terja, onemu žuga pekel — v obliki brezbrojnih pravd ! Pazimo torej z Argusovimi očmi, da bodo od našega ljudstva vzdržani c. kr. notarji izpolnovali postavne določbe pri otarskih aktih , katere spisujejo, da obva-ujemo naše ljudstvo velikega kvara! Uredništvo se končno obrača do vseli lovcuskih časopisov s kolegijalno prošnjo, naj ponatisnejo ta članek ali vsaj v tem smislu naše ljudstvo poduče. Brczbrojne pravde žugajo kruetskenm ščino bodo 27. aprila v desetih francoskih okrajih. Kakor se čuje, bodo izvoljeni najmanj v osmih okrajih odločni republikanci. Tem volitvam bodo sledile gotovo kmalu tudi splošno volitve , kajti , akovavno bi monarhisti radi podaljšali svojo neopravičeno oblast Še do maja 1874, bode vendar po odhodu Prusov pritisk javnega mnenja tolik, da se mu skupščiua ne bo mogla dalje ustavljati. fipttnjska narodna skupščina je sprejela v soboto postavo zarad odprave sužuosti na otoku Portorico. Potem je izvolila permanentno komisijo, da pomaga vladi , dokler se ne snidejo novi ustavodajni kortesi, ter je potem sklenila svoje seje. Stanje itn tijtm .lA-^r/a miuisterstva je vedno težavucje. Ker je v zadnji seji dr- žavnega zbora finančni minister Sella izrekel, da ne more dovoliti potrebnih 15 milijonov za vojsko drugače, nego da se naloži davek na tkanine, povišajo takse in štcmpelj, ter naprava denarja izroči bankam, piše vladni „Opinione": „Izjava finančnega ministra nas je iznenadila. Gotovo se ministerstvo o tem vprašanji nij dogovorilo. Vojni minister je je na zadnje izrekel, da to svoto potrebuje. Finančni minister bi se temu ne bil smel ustavljati, kakor bi se tudi narod ne mogel in ne smel, ako bi se terjalo od njega. Ali treba je bilo, to jasno povedati, in spravedljivo zahtevati potrebne pomoči. Mesto tega predlaga finančni minister dve napravi, katerima se ustavljajo njegovi najboljši prijatelji, in katere je nazaj vzeti obljubil. To nas vznemiruje, ter mora napraviti negotovost tudi v zbornici. Tako „Opinione." Iz tega se vidi, da laške finance ne stoje preveč dobro. Nekateri Italijani bi radi imeli močno armado in brodovje, ali to prizadeva velike stroške, katerih pa mlado kraljestvo se ne zmore. Nova tiskovna postava, ki je bila predložena ##*•»!# i A <*#«## državnemu zboru, je še precej liberalna, a bati se je, da jo bo državni zbor še pristrigel — taki svobodnjaki sede v njem. Zbor je tudi zavrgel predlog, katerega sta stavila poslanca Schraps in Sonnemann, da se zaprti socijaldemokrat Bebel za čas zborovanja izpusti. Potrjcvalna pisma k francosko-pruski pogodbi od 15. marca so bila 22. t. m. v Berolinu izmenjena. Dopisi. IE UllMJanc 21. marca. [Izv. dop.J Denes teden pridirjal je v tukajšno civilno bolnišnico koncipist deželne vlade dr. Fric K c e s-bacher, pozval si načelnico milosrčnih sestra ter jel izpraševati jo tako-le: „Kdaj se je poslednjikrat blazen v tukajšni norišnici sam usmrtil?" Načelnica odgovori, da zadnjokrat prigodilo seje to pod njegovim primari-jatom, pozneje — ne več! Dr. K.: „To nij res! Nij davno, kar se je spet nekaj tacega zgodilo; zakaj tajite? jaz moram vse izvedeti". Načelnica potrdi, da ona ničesa ne ve, in pozove sestro, katera ima nadzorstvo v norišnici, pa tadi ta — nič ne vč! Dr. K.: „Uže vidim, da nečete nič vedeti, bom pa po drazih potih er uji ral, kako stvar prav za prav stoji — me nij skrb! kajti, zgodilo se je, to je gotovo — basta" — odrezal se je Frice in pri tem načelnico razžaljivo fiksiral. Na to pravi, da se od vseh stranij čujejo pritožbe o slabi hrani in o pičlih por-cijah, ter vpraša, kako je to ? Načelnica odgovori, da je nij bolnišnice na širem svetu, kjer bi tacih pritožeb ne bilo, ter pristavi, da se ona strogo drži tistega jedilnega reda, katerega je odobril deželni odbor (t. j. prav tistega reda, na katerem je podpisan — zdanji deželni predsednik.) — Pa to še nij bilo vse, inkviriral je Keesbacher dalje: „Ali je norišnica zelo napolnena?« — Da! — „Naj pa zidajo, kajti, dokler bom jaz mer od a-jen upljiv upotreb lj evati, dokler bom jaz pero voditi mogel, nikdar ne bo norcev v posilno delavnico!" Načelnica ga opomni, kako je bil on svoje dni vesel filijale na Poljanah, in zdaj bila bi taka pomoč tem potrebnejša in ugodnejša, ker bi poljanska filijala potem lehko rabila kozavim za posebni oddelek — pa mogočni gospod koncipist nij hotel poslušati jo in je — jezen odšel! Drugi dan prišel je pa v bolnišnico — deželni sanitetni referent, vladni svetnik pl. Andriolli. Ta kljubu svoji starosti in svojemu dostojanstvu nij preziral, kar se spo- dobi : oglasil se je v pisarni ravnateljstva in naznanil, ka ima nalog revidirati deželne dobrodejne naprave. Ravnatelj, ki tačas o zavratnem obisku Keesbacherja še nič vedel nij, ugovarjal mu je, da g. sanitetnemu referentu nikakoršnega upravičenja nij treba, ker se samo po sebi umejc, da ima to pravico tako ko tako etc. — Zanimljiva pak je bila ta inšpekcija zaradi tega, ker je g. pl. Andriolli sukal se — toda le bolj od daleč, per ara-bages — okolo ravno tistih vprašanj, katera je bil prejšni dan stavil bil načelnici Keesbacher; izvedel pa je mož se vč da ravno toliko kolikor ta! Najlepše pa je to: par dni pozneje vsilil se je spet Keesbacher nekako v — norišnico, ne vprašaje ni ravnateljstva ni pri m ar i j a, inje tam preiskaval na svojo pest — on, ki je nekdaj celo avtoritete iz Nemčije na pomoč klical za to, da ima on pravico zahtevati, ka iz ..psihijatri enih uzrokov" niti drug hišni prima-rij ne smo v norišnico, če on tega ne vč in ne dovoli! In zdaj on kot čisto tuj človek meni nič tebi nič hoče pristop imeti kadar mu drago! To je menda vendar preveč ! Sploh mora vsak vprašati, kako to, da Keesbacher kot s u bal teren uradnik bolnišnico visitira in to še direkciji za hrbtom? On osobno nema nikake pravice do tega; ako ga deželno predsedstvo delegira, ima on pred vsem legitimirati se pri direkciji. Ravnateljstvo vendar nij dolžno trpeti, da bi vsak kdor hoče tihotapsko hodil spi-jonirat v deželne zavode! Ali gospoda Keesbacherja tako neizmerno peče, da v blaznici nij bilo samomora, odkar je on — poslovil se iz bolnišnice? Za njegovega primarijevanja zgodilo se je tam notri pač to in to kakor znano; da se take nesreče več ne gode, je dokaz, ka je norišnica, dasi strašansko prenapolnena, z d a j v boljših rokah. Kolosalna pak je aroganca Kcesbachor-jeva, češ, da je od njega zavisno, ali si dežela s posilno delavnico začasno sme pomoči ali ne!!! Ali pa morda — — nepremišljene Fričeve besede le interesantno ilustrirajo posebno čudno razmerje med Kees-bacherjem in visokorodnim gosp. deželnim predsednikom? ? ? Iz Oorlcc 22. marca. [Izv. dopis.] Nikdo naj ne hvali dneva pred večerom. To sem si mislil, ko sem bral zadnji dopis iz Gorice v „Slov. Nar." o naši Čitalnici, napovedanih predavanjih in besedah. Ko je dotični list v Gorico prišel, — splavale so bile že vse naše nade o bodočih veselih večerih po vodi in uresničilo se je mnenje, katero sem bil o času sklepanja poravnave med „mladimi" in „starimi" v „S1. Narodu" objavil, da nam pogodba ne zagotovlja stalnega miru, ampak le začasno vojno premirje. — Naš gosp. predsednik je kakor v praksi, tako tudi v Čitalnici zelo suhoparen jurist: zna dobro na pamet vse paragrafe društvenih pravil, ima v mezincu vse točke sklenenc pogodbe, — a pravega takta nema in socijalne oblike so mu tako malo znane, kakor bi bil v Rovtah, a ne na Dnnaji študiral. To je že Bog ve kolikrat dokazal. Zato pa ne zna in ne more dobro voditi društva, katero bi imelo biti v naših sedajnih razmerah neutralno zbirališče dveh strank, kateri ste si sicer v političnih zadevah kolikor toliko navskriž, bi pa pri vsem tem lehko in radi v socijaluem oziru prijateljsko skupaj živeli in se v lepi narodni složnosti zabavali. Do volitve novega odbora ostane tedaj vse mrtvo v naši čitalnici; glediščni oder zagrnen, glasovir zaprt, ne pevskih vaj, ne znanstvenih predavanj, ne besed. Pač žalostno za društvo, katero ima v svoji sredi toliko lepih močij, da bi se lehko odlikovalo pred vsako drugo čitalnico; za odbor pa jasno spričevalo, da nij na svojem mestu, ker nema niti mej soboj niti mej svojimi privrženci toliko zmožnih in delavnih Članov, da bi mogel le najmanjšo besedo napraviti. Če Bog da, bo ob letu boljši. Zato si je pa preskrbel gospod predsednik že drugo društvo, kateremu bo lehko „predsedoval" ; novo slovensko katol. polit, društvo „Gorica", kojega pravila so že potrjena. Kdor mu hoče pristopiti, naj so oglasi pri gospodu odvetniku dr. T o n k 1 i - j u. Postava zaradi direktnih volitev v državni zbor bo skoro potrjena, potem se bodo kmalu vršile volitve. Zato si morajo gospodi kandidatje o pravem času priskrbeti lojtre, po katerih se bodo splezali v dunajsko le-senjačo. Mm Celo ven 21. marca. [Izv. dop.J Kakor marsikje je tudi v Celovci 15. t. m. praznovala se 25 letnica oseminštirdesetega leta. Osnovana je bila po tukajšnem nem-ško-nacijonalnem društvu, ki je že mnogokrat pri vsej svoji dobri volji (?!) žaltovo srečo imelo, tako je n. p. pri zadnji volitvi v mestno svetovalstvo s svojimi kandidati skoraj povsem pro — palo. K omenjenji mar-covi svečanosti so se razna nemška društva povabila, ali udeležitev je bila kaj mlačna, svečanost sama prav suhoparna in brez pravega pomena. Da to društvo nij ravno me-rodajno in to ne samo po deželi, temu5 celo v glavnem mestu, je razvidno iz tega, da je baš isti večer nemška kazina napravila veselico, pri kateri se je najprej neki čarodejni magister produciral in se kasneje ne glede na svečanost do ranega jutra plesalo. Vsega obžalovanja vredni udeležitelji 25 letnice so nekoliko uric dolgočasili se nad raznimi govori mladih vsegavedoČih doktorjev, ki sami med soboj nijso bili enega in istega mnenja in so končno nezadovoljno z izrekom „es vvar flau" odšli. Namesto veselice se je vnela ne ravno preveč objektivna disputacija o pravem uzroku 481etne preku-cije. Eden je hotel vse pripisati nemškemu narodu, drugi je hotel braniti francoski upljiv itd., in na ta način se je veselica na lastni gomili osmrtila. Kakor je sedaj sploh navada, da se hoče vse, kar je starega, odstraniti in z novim nadomestiti, tako se bode tudi pri nas zgodilo; sklenili so namreč mestni očetje, da se imajo vse ulice in trgi prekrstiti. To bi ravno ne bilo slabo, ako bi se bila stara imena, ki sploh kaj značijo, tu in tam ohranila in ulice, ki še tu in tam nemajo pravega imena, krstile; ali zgoditi se ima drugače. Ulice celo, ki imajo do sedaj lastno ime, se bodo odslej naprej brez imena pustile, tako n. p. Rosba-horjeva ulica. Zakaj da to, bode vsakdor razumel, ki pozna le vsaj po malem naše okolščine. „Trg sv. duha" se ima odstraniti, ker je preveč zastarel in mesto njega bomo imeli „Gothcjev trg", akoravuo nas nobena stvarca ne spominja na tem trgu na slavnega nemškega pesnika. Proti severu na novo imenovanega „Guthejevega trga" imaš cerkev sv. daha, proti vzhoda mali drevored s pro-dajalnico sodine vode, proti jugu tri — štiri manjše hiše in proti zahodu tiskarnico „družbe Mohorjeve", ki se vsacemu na prvi hip pokaže po njenem napisu v slovenskem jeziku. Kje je torej tudi le trohica, ki bi človeka spominjala preslavne nemške korifeje? Kakor je v vsaki satiri nekaj resnega jedra, tako tudi v satirični opazki, ki se nahaja v zadnji številki „Freic Stimm." Tam namreč pravi kritikaž, da se naj ovi trgimennje: „windischer Literaturtum-melplatz." Razvidno je, da je na tem kaj resničnega. Vsak Korošec mora spoznati, da je bil red benediktinski velike koristi deželi, in vendar se ima tudi ta spominek odstraniti. Benediktinski trg, katerega glavna stran je samostan in bened. cerkev, bode odslej naprej : „Scbillerplatz"! Nekaj se nam pa vendar le pri tej homatiji dopada, da je namreč naš rojak, v slovstvu vrlo znani Matija Ahacelj ni'lost našel. Tudi po njem se bode neka ulica imenovala. Vsak Slovenec pa, ki bode kedaj po Ahacljevi ulici šel, se naj vedno spominja prelepih njegovih besed: „Lepo vas prosim, ljubi bratje in sestro slovenskega rodu, opustite vse nespodobne pesni in poslužujte se lepega, poštenega petja." — Iz IBiiflim-IN'Nte 23. mar. [Izv. dop.] Zakonske osnove o povišenji hišnega davka, osobarinc, prihodnine in biljegovine so bile v našem državnem zboru vendar primljene, dasiravno samo z malo večino glasov. Če je v tem povišenji davkov kaka zasluga, jo ima sam Sennvcv. Če on ne bi bil v Deakovem klubu za primljenje teh zakonskih osnov govoril, bi bile gotovo padle, in ž njimi tudi Szlavvjevo ministerstvo. Scnnyey je do sedaj trikrat govoril: prvikrat o adre-8nej debati, drugikrat o strošku za honvede in sedaj za povišenje đavkov. V vsakem teh treh svojih govorov je dokazal, da je za celo glavo višji, nego kateri koli drugih naših zastopnikov, ministrov in državnikov. V svojem govoru za povišenje davkov je zlasti Lonvava tako oklestil, da se ta vpričo Senn-yeya pač ne bo več na lečo upal. Naša regnikolarna deputacija je svoj odgovor na elaborat hrvatske regnikolarne deputacije glede političnega in ti nam-i j al nega, vprašanja sestavila in zapečateno predsedniku hrv. regn. deputacije Iv. Mažuraniču predala. Kako se ta odgovor glasi, o tem se še nič pozitivnega ne čuje. Občinstvo je samo toliko zvedelo, da je odgovor zelo obširen, in da baje hrvatski regnikolarci ž njim nijso popolnem zadovoljni. Sicer pa ta odgovor dolgo skrivnost ostati ne more. Slišalo se je celo tudi že to, da je naša regn. deputacija dve uri po oddaji svoj odgovor spet nazaj terjala, da ga v nekih točkah spremeni. Koliko je resnice na tej govorici, denes še ne morem reči, verjetno nij. Hrvatski regnikolarci so v polnem broji tukaj, tudi Stross-major. Izgledi v povoljno rešenje državo-pravnega prepira med našo in hrvatsko-sla-vonsko-dalmatinsko kraljevino množe se od dne do dne. Hrvati so bili do sedaj naj bolj skeleča rana na telesu naše države. Szlavy si bo v zgodovini naše kraljevine ime oslavil, če se mu bo posrečilo, med nami in Hrvati pošteno in trajno državno zvezo sklopiti. V prihodnjem dopisu se nadejam, da bom mogel kaj več o odgovoru naše regn. deputacije poročiti. V kratkem se bo tudi srbski cerkveni kongres v Karlovec sklical. Vse na to kaže, da hoče Szlavy tudi nasproti Srbom pomirljivo postopati. S pomirljivostjo se da za ogersko državno idejo propagando delati , s Bilo pa, kakor je Lonyay poskušal, to ne gre. Domače stvari. — (Slovensko gledališče. V torek se je v ljublj inskem deželnem gledališči predstavljala Weilenova drama „Eda." Dejanje te igre se vrši ob času tridesetletno vojne in nam predstavlja , kako narod brani svete tla domovine pred vsiljenim, kruto gospo-dujočim tujcem. Predmet je tedaj za razumno slovensko občinstvo dobro izbran, in ker so slovenski igralci tudi res izvrstno igrali, demonstriralo je občinstvo z viharno pohvalo. Posebno ona mesta, v katerih K d a hrabri frizijske može, naj v očigled oholosti v deželo došlih tujcev ne drže rok križem, odmevalo je po vseh prostorih gledališča viharno priznanje. Kar se tiče igralcev, moremo takrat z nosilci glavnih rol posebno zadovoljni biti. Gospod Smid (poveljnik tuje vojske) in gospodičina Jamnikova sta prav dobro igrala, ravno tako gospoda Kocelj in Noli in gospodičina Podkrajškova. Gledišče je bilo ki j ubu temu , da je bil praznik in lep spomladansk dan ter so torej ljudje popoldne iz mesta vreli, dobro obiskano. — (Goveja kuga) pokazala se je v Kranj i, kamor je bila zanesena iz IIras blizu Kranja po živini, katera je po železnici prišla iz Hrvatskega in je bila namenjena v Trst, pa med potom prodana. Več o tej stvari poročamo prihodnjič, kadar vse na tanko izvemo. Zaradi varnosti ubito je že precej živine in vse storjeno, da se strahovita bolezen ne širi dalje po Gorenjskem. — (Gorenjski led.) 24. marca je po gorenjski železnici zopet prepeljano bilo 42 vagonov ledu iz Belepeči na Gorenjskem v Buda-Pešto. Vsak dan prihajajo pa še od tam tclegrafična vprašanja, da-li se dobi še ledu, tako da si Rudolfova železnica mora vagone izposojati od južne železnice. Naša Gorenjska torej dela novo kupčijo. — (Iz mokronoškega okraja) se nam piše: Gosp. D. v št. Rupertski fari je bil naročil si nemško učiteljico .za svoja deca. Tej se je bilo primerilo nekaj „človeškega", vslcd česar je 13. t. m. skrivaj porodila in v stran vrgla mrtvo dete. Poklicana k mo-kronoški sodniji, podkupila je frajlica voznika, in ta jo je odpeljal na železnico. Mokronoška sodnija gleda zdaj kam je zločinka ubegla. — 24. t. m. pak bc je v Cirniku blizu Št. Ruperta na Dolenjskem obesil J. Čamar, tesar, star že nad 70 let. Uzrok nesrečne smrti je bilo neki to, da je v nenadnih tre-notkih norel. Skušal se je že večkrat obesiti, a vsikdar se mu je ubranilo. Takrat pak so bili vsi na polji, i baš to priložnost je starec porabil. — (Slovenskim narodnjakom,) ki nemške časnike naročujejo, priporočamo, naj se držo in naj razširjajo veliki dunajski dnevnik „Wandcrer." Ta najstarši dunajski dnevnik, eden največjih listov v državi, zastopa zdaj vseskozi naš federalistični slovanski program. Velja za četrtlcta 5 gld. Dan denes je potrebno, da se podpirajo taki večji organi v nemškem, tudi našim protivnikom razumljivem jeziku. Razne vesti. * (Umor po Btrupu.) Mica Mohor je imela kot „Sprajnčeva Mica" v Medvedovem dolu v okraji Šmarje pri Jelšah vse fante iz okolice za čestitelje, vendar pa nij hotela ni bogatemu ni lepemu podati roke v zakon, nego poročila se je nekega dne v veliko jezo drugih fantov z malim posestnikom Gregorjem Mohorjem. Ljudje so iz kraja mislili, da je Mohorja vzela iz same ljubezni, pa naenkrat umrje Mohor po strašnih bolečinah v želodci in trebuhu, in sodniški zdravniki so izrekli, da je Mohor z misnico (arsenik) ostrupljcn, kar je končna obravnava pred celjsko okrožno sodnijo izpričala. Prišlo je na dan, da je Mica svojega moža ostrupila in obsojena je bila na 15 let ječe. * (Zvit berač.) Od Prošeka na Primorskem se nam piše: Te dni je prišel berač k nekemu naših kmetov, ter mu z veseljem pripovedoval, da kmeta nocoj sreča čaka. Kmet radoveden vpraša, kako, kje itd. Berač dolgo neče povedati, na zadnje vendar, ker mu je kmet žugati začel, pravi, da ve nekje za veliko denarja, ali sam jih ne more dobiti. Kmet mu zidane volje obljubi pomagati in da mu 10 goldinarjev. Berač s tem zadovoljen, terja še veliko plahto in mavho, kamor bi denar pospravila, potem pa gresta oba na odmenjeno mesto. Črez nekaj časa reče berač kakor prestrašen: presneta para, še nekaj sva pozabila, namreč veliko žlico za kavo! Takoj steče kmet po njo, berač pa se med tem naglo pobere z denarjem, plahto in žakljcm ter izgine, da nij bilo več o njem sluha ni duha. * (Povzdiga ruskega trgovinskega mornarstv a.) V Pctrogradu se je ustanovilo društvo za pospeševanje ruskega trgovinskega mornarstva. Pravila tega društva so bila, kakor „liirž. Ved." poizvedo, že finančnemu ministerstvu v potrjenje predložena. Nalog društva, li kojemu spadata oba župana petrogradska in moskavska, je v tem, da kakor hitro mogoče organizira dovoljno število popularnih brodarskih šol, da dogovore občne potrebe ruskega mornarstva in pridobljenje legislatoričnib, administrativnih in drugih narede!), da se odstrane ovire brodarstva. Dalje ima društvo nalog, buditi interes ruskega občinstva za moruarstvo. Za izvažanje ruskih pridelkov in uvažanje tujih v Rusijo po morji, plačujejo Rusi 60 do 70 milijonov rubljev, in v tej svoti je 10 do 12 milj. celo odveč, ker so Rusi zarad pomanjkanja lastnih ladij oko-ristenju tujih narodov, njih konkurentom na obrtnijskeni in političnem polji prepuščeni. l*o*luii<». Vprašanje „dramatičnomu društvu." Kako je to , da se tndi ob slovenskih predstavah v deželnem gledališči prav potratno razsvitljujo dvorna loža, do katere ima c. kr. deželni predsednik g. Auersperg pristop? Saj je vendar dozdanje izkustvo pokazalo, da ta gospodin naš domači jezik in dosledno tudi naše domače predstave tako Črti, — da še v nobeni predstavi skozi celo leto nij nazoč bil. Zakaj se tedaj one luči ne ugasnejo in dotični stroški za kaj korist-uejega ne obrnejo? VeČ obiskovalcev slovenskega gledališča. Opomenica. H <» u k ur*, i: Moto poštarja na Krškem; —tobačna zalogu v Novem mestu, ilo ">. aprila. i.itMiiiiihiH' (Iiii/Im-: Mostni travniki ob Ljubljanici nad Lipami (bnrgarsld s 1., na pljuč, tu-berk. — Peter Dcvjak, posestnik, 73 1., na pljučnem mrtudu. — Jože Ciglar, kroja«, 42 I., na možg. mr tudu. — Leopoldino Čećek, posest. hči, 6'/t JU na davici. — Jož. Nič, mizarsk otrok, 1 L. nabrigtičnt bolezni. — Ignac Loker, posestnik, 61 I., na BttlfCl — Franca 1'ufifi, mazašk otrok, 1 dan. na pljueu atelektasiji. — Karolina Broskvar, hlap. voditelj otrok, 80 mcs., na božjasti. mjci. 25. marca. Pri i;icfmiiu: Tabor iz Ivočovja. — Kopriv iz Zagorja. — Sotola iz Dunaja. — Lahni iz Trsta Pri Jluliri : Brezani, Meistcr iž Dunaja^ — Straudinger iz Kodevja. — Kornicer iz Broda. — Šcrc tz Gradca. — Kren iz Kočevja. —Berges izDraŽdanov Dunajska borsa 2G. marca. (Izvirno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 90 Enotni drž. dolg v srebru . . 73 „ 40 1860 drž. posojilo.....104 „ 30 Akcije narodne banke . . 977 „ — Kreditno akcijo...... 888 „ — London.........109 „ — Napol..........8 „ 70 C. k. cekini.......— „ — Srobro........ 107 „ 75 kr. Ad Z. 97/D. Učiteljska služba na cnorazredni ljudski soli v Preborji (Post Drachenburg) z letno plačo 400 gld., 00 gld. osobne prikiade iz deželne blagajnice, in prostim stanovanjem je še enkrat do 81« marca razpisana. Prosilci, zmožni obeh deželnih jezikov, naj vložijo svoje molbe pri kraj. šolsk. svetu v Preborji. (5)5) Okrajni šolski svet v Kozjem dne 13. marca 1873. „Deutsche Zeitung" je prinesla v štev. 301, na priloge 5. strani, 1. novembra 1872, sledeči ozira vredni članek: » Wilhelmov čaj za čiščenje krvi. Slišali smo že več mnenj o tem mnogo-znanem zdravilu, in da so bralci o tem še bolj seznanijo, hočemo tukaj nekatero navesti: Dr. H ust jo v javnem zboru o tem zdravilu rekel: ,,Willielmov oaj za čiščenj« krvi je v resnici ljudsko zdravilo, ker vsako leto na tisoče izgledov daje o srečnem uspehu pri revmatičnih in protinskih boleznih — zdravilo, katero bogatin tako rad rabi kot ubožec, o njem gotove pomoči pričakovajo; zdravilo, katero naj-veljavnejši zdravniki iz prepričanja sami priporočajo." Dr. Rbder piše v „Medieinische VVo-cheiischrift" (1871): „Wilhelmov čaj za čiščenje krvi je po medicinskih zakonih mešan iz takih rast-linskih prvin, ki imajo poseben učin na vodene tvorine v koži, v kateri ao pogosto neiztrpljiva bolečina čuti, ako se jc zložnost med elektriko Barokroga in mod kožo motila in nehala." vorni svetovalec in profesor Oppolzer jo rekel v zdravilnici pri nekem protinaistem bolniku: „»ilhelmov čaj za čiščenje krvi je vreden da ga ne preziramo, ker je veliko bolnikov, katerim sem jaz na njihovo željo uživati ga priporočil, njegov način jako hvalilo." Svarimo pred ponarejali jeni i 11 sleparijo. Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko gleda na postavno branbino marko in naslov, ki se nahaja pri vsakem zavitku na zunanji strani, da se po sleparijah no ogoljufa, .v .Pravi Wilhelmov antiartrični antirevma-ticni čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prvo mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiar-tričnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchen pri Dunaji ali v mojih po časnikih nevedenili zalogah. Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gl , posebej za kolek in zavoj 10 kr. (13—3) _„ Na ugodnost p. n. občinstva so pravi Uilhclmov antiartritični in antirevmati« ni čaj za čiščenje krvi tudi dobivat Mariboru pri Al. Kvauileslu; vCelji pri VVoggu in Itaduko-vicu; v Loncu pri L. Miillerju, v Varaždinu pri dr. A. llallerju. Tržne cc»ne t Ljubljani 2<>. marca t. 1. Pšenica 6 gl. 70 kr.; — rež 4 gl. 20 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — oves 1 gl. 90 kr.; — ajda 3 gl. 40 kr.; — proso 3 gl. 10 kr.; — koruza 3 gld. 40 kr.; — krompir 1 gl. 80 kr.; — fižol 5 gl. — kr. — masla funt — gl. 55 kr.; — mast — gl. 40 kr.; — špeh frišon — gl. 30 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po l'/s kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 24 kr.; — trletino funt '27 kr.; — svinjsko meso, funt 29 kr.; — sena cent 1 gl. 25 kr.; — slamo cent — gl. 80 kr.; — drva trda ti gld. 20 kr.; — mehka 4 gld. 70 kr. Organist, ki zamore ve5 posebno priporočilnih spričeval predložiti in je samec, išče službo organista. Dotične ponudbe in vprašanja naj se blagovoljno do 10. aprila t. 1. pošiljajo na Rečico pod črkami Z.* zadnja pošta i*i4i.%*l»fff/. (94—1) Najbolje vračilo za iz g u bij en e moči v 81 e d zunanjega telesnega poškodovanja. Gospod dvorni založnik Janez Hoff, glavna zaloga na Dunaji, t. jjhLOlovrutriitgr &t. :i poprej Kiirntncrring št. 11. Nil ki 8. decembra 1872. Prosim, pošljite mi 0 škatelj praškov iz sladove čokolado za otroke. WoIny* prakt. zravnik. Baden ti. aprila 1872. Prosim, pošljite mi 5 funtov Vaših izvrstnih ilobrodejnih sladovih bonbonov za prsa. Ludvik Sclivt itl». posestnik 200. G orkan, 17. febr. 1802. Prosim, da mi pošljete 6 funtov Vaše izvrstne sladove čokolade za zdravje za enega mojih bolnikov po poštnem povzetji. Jo*t*f 1'uiigcrl, društveni in rudarski zdravnik. Na Dunaji, 22. decembra. Tudi letos, kakor užo veliko let, prioežiru k Vam, ali prav za prav k Vašemu slavno znanemu sladovemu izlećkti, da z njegovo pomočjo moji ljubi gospej bude zimske mesece in posebno dolge noči strpljivejo storim. Kakor sem Vam že lani razlagal, bila si je moja ljuba gospa že pred 11 leti pri kopanji našega otroka prsa ranila, ki so so vsled tega čez nekaj časa predrla. Naš tedanji zdravnik je rane prenaglo, prej ko so je boleznina odpravila, zacelil, in ta mali uzrok je bil začetek neizrekljivih, posebno v ostrem letnem času vsakoletno se vrnivših bolečin , pre-bedenin noči in iz tega sledečo brczslastno&ti, katero le uživanje Vašega sladovega izločka toliko strp-ljiveje dela, da moja gospa spati more in ji vsled tega tudi jed bolj diši. Bodite torij tako dobri in pošljite mi denes še 13 steklenic itd. Rogoljub >«*i>i>m-li. mazavčev učenik, Mariahilf, Hirschengasso 13. Se dobiva pravo v Ljubljani pri g. !■:«!. Makru. (10—3) Izgubi vBak svoj ch-ii.il-, kdor v tukitjiuili dunajskih produjaluical igruč uro kupuje.?, katere valcd svojih lužiijivih oznanil, kot 1'rvi tluuaJBki ururaki-buzur, Pratcratrasao štov. 10, lužljivu fubrika ur, Opornriug štev. 7 i. t. d. krivo in zavrženo blago jako slabe vrodnosti /.< pravo angleško prodajajo. Torej se čutim primoran, ua to premodono slepurstvo čOBtilo p. občinstvo opozoriti, da se blagovoli nuravnost obručutl ua alovočo tovarn i ca ur, lastno IsdclHtvo) ud Josef HaweLka iitt DUNAJI, Leonoltlaitttdt, T»b ta ura i prav talmi-zlatno verižico in in-111-1111111 izkazom poroštva. *"v»TIW. U ttU>' I'ruv »ngleška cilindraatu ura a kriatalnim PlHIlU steklom, aokunduikom, a fino verižico iz pruvoga tal m i -/.1.it.i z medaljonom in garuntilnim piamom vred (J »-.»/v 12 arebnia cilindruata ura | pravozlutiui akakul- lOillllL) (,.m, močnim ki m talni m ateklom, z verižico, medaljonom tz talin i-zlatu in garanti Inim piamom v ml. ^amn 1 ' -" Prav angloška, aruhrua aiderna ura, •OclIIlO B0 savoneto, dvojnim plaščom, nujnniše gravirana, z verižico iz pravega talini/.lata m garuntiluini pismom vred. *"viliir. 13 K''' UIIttlBški arebrni in v ognji pozlačen mKUO kronometer, no ponarejen, z verižico, medaljonom iz talini /.lat.i, z uanjatini vtikoin m garuiitiluini pismom. 14 gld. ravno iata znamenito finišu a oricutuluim kažipotom. Q„m. 14 ali 17 gld. prav unglešk 1'riuco of Wulcs ^t"'"" romontour v iiajmočnišeni obaegu, z kriatalnim ateklom, s koh-HJoiii iz nikoljua iz pravega l.iliin /l.il.i , to ure imujo mimo družili to preduoat, da ao brez ključa navijajo ; k trm uram dobi vaaki voriiico iz t.i lm i /lat i z medaljonom in guruntilnim piamom vred zastonj. S'»l»w> 11 hUL >>rav '"Klesku ura iz dobroga talinl-zlaiu, »JcIIIIO filimhir nove fuboue, z dvojnim kriatalnim steklom, kde ao tudi zaprto kolesje vidi, z verižico iz talini-/.lat.i. z nivduljouom in garnutiliiim i i mom vrod. S'llllM "' ' v talmi-zlatu, z dvojnim pluačem, ,.,»,. cOctlllO noto, ikakaicem, kristalnimi stekli in kolesjem iz nikla, . i..... verižico iz pravega taimi-zlutu, uiodaljo- nom, usnjatim vtikom in garuntilnim piamom vred. C„n.„ 14 ali 15 golil, posebnost nujliuiBili pruv auglaikili kJUlllU ciliiiclriiBtih ur h plosnatim kristalnim steklom, ao-kuti, 1M ali 20 gld. niijlliiisii srebrnu prav angleška aiclcma ' 111 ura, s l.j rubini, /. nujUiiiau verižico i/, talinl-zlutii, uieilaljoiioni, / uniijatini vtikom in garaiitilniiii ]iia-inoiii vred. iS'llllO rriiioiitoariia urn, so brez ključu nn- viju, z veri/.iru i/ tullui-zluta in nu-cl.iIjoiiom \i,-,|. 23, 2.r>, '27 gld. zlutu ura zu gospo z verižico, incila- Samo Ijouoni in garuntilnim piamom. 1'otom 45 do 05 gld. z hi 11 .i n l n i m i kamončki. ii K"ld. krasna pnriška ura iz bronca, z btlom pod steklom, lom- zu VBuko sobo. 1 gld. U0 1 gld. SO ali 2 gld. luijtluišo uro iz Čeruolcsu, porcelana, einaili-rune, sčituo in za na Bteno, zu kojib tek jo S cele leta poruštvo. Vse mojo ure ao prvo biro in so no smejo a poiiurejouinii zamenjati. Verižice iz talmizlata ^.V.fV; J$i gl. 1.B0, 2, 2.40, 3, 4, 6, 0, 8. Srebrno verižico gl. S, 3.6(1, 4, G, G do 12. Pariški budivci a uro iS gl. Pariški popotni budivci z uro , ki pri izbudenjl luč prižgejo, U in 12 gl. V a t e u t n 6 - v a r n i budivci au Btrelno pripravo, ki ob enem tudi luč prižgejo, 14 in 10 gl. Pariški b u divci, v elegantnem zaporu iz broncu, naj ii- niše izdelani, 12, 14 in 10 gl. Krunili pariške uro iz bronca z bilo m pod ateklom 0 in B gld. nujnniša Izgotuvljcno 10 gld., kine za vsako aobo. S ,i 1 . i n h k e urez okvirom prav dobro pozlačenimi okviri, bijo ure iu poture , za olegantne anione , tudi »a obdaro. \ -in.ir /a-hi pripravne, z nujlopšim lišpom, po čudovito nizki ceni od S, 10, do 14 gl. to uajlluiše. K run n.. muzikalije, m o 1 o il i j o u t z nebeškimi glasovi iu m and u lij i itd. Tremolo igrajo te uajuovojše kompozicije oil Strauaa-a, OfTenbach-a, Koaaini-jn, Moyor-beer-ja in dr. 1 koa muzikalije z 2 napuvi 7 iu 10 gld., a 4 nupevi 7 gl. SO kr., z (> nupovi IS gl. Na preilpošiljatfv zneska ali poštno povzetje ao vaako naročilo v 24 iiiii 11 nutuučno izvrši. Neregulirane uro ao za 2 gl. ceneje. Z.ipiHiuki con zastonj. Urarji inprodajalci ur ZlfŽ^ZT^lT^ vito nizkih ceiutli. Le akoz vočlotno bivanje ua Angleškem iu v Švici, potem akoz veliko prodajo , sum \ .stanu , uru po nizkib conah prodajati. — Za ure, kupljeno pri meni, garantiram r, let. V slučaji, ko bi ao v teb 5 lotili pero /.lomilo ali ae kaj drugega pripotilo, ao zavežom, to zastonj popraviti. Podružnice : Leopoldstadt, grosse Pfarrgasse Nr. G. Florisdoii, Ilauiitstrasse Nr. 53. Svarilo. Slopuratvo z uranu jo v zadnjem čaau taksi vrhunec dosegle, da si prodajalci igrač kot ururji in fubrikunti ur naslov dajejo , in du bi p, n. občinstvo vaukako prevarili , svoju naslove vodno spreminjajo, kot: prod „Krster VVicnor U hren-lluzur", /daj .. I lin-iil'al.rik, Praterstrasse Nr. 1UU, pred nKrstes VViouer Uhreii-Ktabliaseiueut,u zdaj „Uhrniucher, verluugerte Karntnvrstrasso Nr. 61, Pulais Tudeacu," potem „l'lirenlalirik, Opururiiig 7U in da bi so slepuratvu nu najviši vrhunec dognalo, pustijo na silno nesramen način svarila, katero bi ravno jihovo kupčijo zuduvuti imele, uu produjuluico igrač in jihovih prejšnjih naslovov, razglašati. Čestitim p. n. stanovalcem v pokrajini, kateri so o rusnici skoz osobno obiskovanju uu mu-rujo prepričati, nij treba drugo, nego da ao z listnico na katerega svojih znancev obrnejo, ila bo bodo potom pokazalo, da ju tu od liirno tukaj navedeno čista r c s u I c u , ker »e tam, mestu ur, ustrojev in ururjov — cuvi zu pipe, gobo, palice, lite, tobušnico iu takšno reci nahajajo. 1'osobno ozira vredna ju nuj vre-e slepui-.tvo goječa prodajalnicu igrač „11111 Opein-ring Nr. 7," katera vse zavržene hlugo od fahrik po brezienji nakupuje, to in v au nališputie uro kut novo pruv uugleako lajn Vsi ti Ijuiljo nijso nc urarji niti strokovnjaki in nemaju o kakiišiiosti nr nikukSegu pojmu, ter vsled tega najmanjset-a poroštva dali 110 morejo iu napovedano poroštvo jo sumo slo-parstvo. Opominjan od mnogih mojih kupec-valcev, kateri bo tak ni-sreeiii bili, da 80 se uu ta način oslepartti dali, svarim aakternika pred niikupovnujem takšegu neslužljivegu zavrže-egu Idaga v zgurej omenjenih prodajulniouh. (55—5) Izdatelj in /.a orednijtvo odgovo.cu: lvau iSemeu. Lautnma iu tidk „jSarodnc tiskarne