Poštnina plačana t go*OYlnL
Leto ix itev. Z85.
0 Ljumiam, v soboto 11 toemtoa \m.
Ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in  praznike.  —  Inserati  do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
>Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din* za inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Odločilna borba za izenačenje davkov
Gospodje poslanci se obdelavajo s klofutami in pestmi
Klerikalci glasujejo proti omiljenju bede vpokojenih orožnikov in proti odpravi najhujše davč
ne krivice: - Prepiri in pretepi na današnji seji Narodne skupščine.
Beograd,  16.  decembra. Današnja seja Narodne- skupščine je izredno značilna za mentaliteto sedanjega režima, zlasti v vprašanju pravične razdelitve davčnih bremen. Se prav posebno značilno pa je za slovenske klerikalce, ki so imeli danes najlepšo priliko, da pokažejo svojo resno voljo za znižanje neznosnih davkov v Sloveniji. Kmečko-demokrat-ska koalicija je z ozirom na to, da so se vsi srbijanski poslanci uprli uvedbi davka na skupni dohodek,   stavili nujni predlog, naj se ta davek tudi v prečan-skih krajih odpravi. Klerikalci so imeli tako najlepšo priložnost, da svoje obljube izpolnijo. Na največje presenečenje cele Narodne skupščine pa So bili baš klerikalci med prvimi, ki so nastopili proti temu predlogu, ki bi brez dvoma pomenil   ukinitev   enega najobčutnejših davkov, ki jih morajo sedaj nositi pre-čanski kraji, prav posebno pa še Slovenija. Razumljivo je, da je to postopanje klerikalcev, ki so se z dušo in telesom zapisali radikalom, izzvalo v vrstah pre-čanskih poslancev  največje ogorčenje. To ogorčenje je bilo tako veliko, da je prišlo v Narodni skupščini do težkih incidentov in da je tekla celo kri. Potek današnje seje je napravil najglobji vtis na vso beograjsko   javnost in tudi v ostalih pokrajinah, zlasti pa v prečan-skih krajih, prav posebno pa še v Sloveniji ne bo ostal brez odmeva.
Sejo je otvoril predsednik dr. Peric kmalu po 9. uri. Po prečitanju zapisnika je predsednik sporočil, da je finančni minister predložil Narodni skupščini načrt zakona o splošni carinski tarifi. Zakon bo izročen finančnemu odboru, da ga prouči. Minister pravde je zahteval izvolitev dveh članov, za upravni odbor fonda vojne odškodnine. Po običajnih formalnostih je prišel v razpravo
nujni predlog dr. Kramerja glede orožniških vpokojencev.
V utemeljevanje svojega predloga je dr. Kramer v markantnem govoru omenjal krivice, ki se gode orožniškim sta-rovpokojencem. V dokaz je navedel, da dobiva orožniški vpokojenec, narednik z ženo in dvema otrokoma, po 30 letih naporne službe skupno mesečno 593 Din z vsemi dokladami. Zato zahteva, da se uredba ministrskega sveta z dne 8. oktobra 1924. raztegne tudi na orožniške starovpokoknce, da se končno izbriše ta sramotni madež, ki spravlja našo državo v slabo luč pred zunanjim svetom. V imenu vlade pa je dr. Spaho ta predlog med splošnim ogorčenjem opozicije odklonil. Vladna večina s klerikalci na čelu pa je osvojila stališče ministra in tako so orožniški vpokojenci po zaslugi kleroradikalske vlade še nadalje obsojeni v največjo bedo.
Nato je prišel v debato
nujni predlog kmetsko-demo-kratske koalicije glede odprave dohodarine s i. januarjem 1928.
Predlog je v markantnem govoru utemeljeval poslanec SDS Juraj Deme-trovič. Opozarjal je na krivico, ki se godi prečanskim krajem s tem, da morajo plačevati neprimerno višje davke, kakor pa srbijanske pokrajine. Srbijanski poslanci, tako radikali kakor demokrati, odklanjajo uvedbo dohodnine v Srbiji in Crni gori; zato je pač povsem pravilno, da se ta davek ukine tudi v prečanskih pokrajinah. V dokaz krivične neenakosti davkov je navedel govornik sledeče statistične podatke: Srbija plačuje povprečno na osebo 407 Din, Bosna in Hercegovina 556, Dalmacija 394, Hrvatska in Slavonija 702, Slovenija 1035 in Vojvodina 1118 Din letno. Govornik je izrazil nado, da bo vladna večina dokumentirala svojo dobro voljo za izenačenje in pravično razdelitev davčnih bremen ter glasovala za to, da se dohodnina v vseh prečanskih krajih s 1. januarjem 1928. ukine.
Za njim je govoril posl. g. Ivan P u c e 1 j, ki se je toplo zavzel za ta predlog in govoril zlasti o davčni preobremenitvi Slovenije. Pri tej priliki je v markantnih besedah ožigosal dvolično politiko klerikalcev, ki grme na svojih shodih proti davkom, v Beogra-
du pa kot zavezniki radikalov glasujejo še za večjo obremenitev, pozabljajoč vse obljube in interese svojih vo-
lilcev.
Po govoru zemljoradnika Voje La-ziča, ki se je pridružil temu predlogu in zahteval brezpogojno izenačenje vseh davčnih bremen, je
zastopnik finančnega ministra dr. Spaho v imenu vlade predlog odklonil.
Pri nato sledečem glasovanju je vladna večina, to so radikali, klerikalci, demokrati in muslimani odklonili odpravo dohodarine v prečanskih krajih in tako bodo morale prečanske pokrajine še vnaprej plačevati neprimerno višje davke. Slovenija trikrat več kakor Srbija.
Naravno je, da je to postopanje vladne večine izzvalo pri opoziciji najhujše ogorčenje. Najhujši očitki pa so leteli na račun slovenskih klerikalcev, kii so sedem let demagoško kričali o zapostavljanju Slovenije, o previsokih davkih in na vseh shodih obljubljali, da bodo delali za znižanje davkov, čim pridejo v vlado. V skupščini je nastalo
burno prerekanje.
ki se je od minute do minute stopnjevalo. Opozicija je napadala zlasti klerikalce kpt zastopnike prečanske pokrajine, vmešali pa so se tudi ostali poslanci vladne večine. Ko pa je Voja Lazič napravil medklic o sornborskri bankii in pri tem aludiral na demokratskega poslanca Šečerova, je ta skočil pokoncu in Vojo Lazića dejansko napadel. Po vsej dvorani se je slišala gromka klofuta, kmalu nato pa je bil Voza Lazič ves oblit s krvjo. V dvorani je nato nastal splošen
pretep med opozicijo in vladno večino
Predesdnik si je zaman prizadeval, da bi vzpostavil red. Poslanci so se medsebojno prerivali in pretepali, v zraku so se videle pesti in padali so na vse strani prav neparlamentarni očitki. Šele ob 12.10 se je razburjenje toliko poleglo, da se je seja nadaljevala.
Radikalski mandat v Bihaču
razveljavljen
V nadaljevanju seje je skupščina po kratki, še vedno silni viharni debati med ponovnimi burnimi prizori glasovala o predlogu anketnega odbora glede razveljavTenja mandata radikalnega poslanca Boška Želikoviča v biha-škem okrožju. Mandat je bil razveljavljen, ker so z opozicijo glasovali tudi demokrati. Na Željkovičevo mesto pride v Narodno skupščino zemljoradnik Drljača.
Narodna skunščina odgođena za nedoločen čas
V imenu krnečko-demokratske koalicije je podal pred zaključkom seje Sv. Pribičevič izjavo, da se bosta HSS in SDS skupno z drugimi poštenimi strankami z vsemi sredstvi borili proti režimu, ki še v desetem letu obstoja Jugoslavije odkflanja uvedbo resnične enakopravnosti vseh državljanov. Predsednik skupščine dr. Peric je nato zaključil današnjo sejo in med burnimi protesti opozicije sporočil, da bo prihodnja skupščinska seja sklicana pismeno.
Prečanski kraji nočejo biti
molzna krava
Kmetsko-delavska koalicija na — Če vlada prepreči izenačenj skih krajih pozvala ljudstvo, naj
kakor ga pla
— Beograd, 15. decembra. Včeraj so vsi parlamentarni klubi na svojih sejah razpravljali o davčnem vprašanju kot najvažnejšem problemu, ki je trenutno na dnevnem redu. Ze včerajšnje seje so pokazale, da se bo davčno vprašanje, če ne varajo vsi znaki, razvilo najnevarnejšo dTŽavno krizo.
Težišče borbe za pravično rešitev davčnega vprašanja je prevzela nase kmečko-demokratska koalicija, od njene vztrajnosti, premišljenosti in odločnosti ie v veliki meri odvisen izhod te borbe, a od izida te borbe je odvisna konsolidacija države in zadovoljstvo najširših slojev. Vodstvo krnečko-demokratske koalicije zadnji mesec razpravlja skoraj izključno le o tem važnem problemu, o izenačenju davkov in o korakih, ki ijh zamore legalnim potom pod-vzeti, da rešitev tega vprašanja če treba tudi izsili. O sklepih, ki jih je v tem pogledu storila kmečko-demokratska koalicij ja, je doslej v javnosti še malo znano. Splošno pa se le opazilo, da so zastopniki opozicije, zlasti kmečkodemokratske koali-Hcije v debatah v zakonodajnem odboru mimogrede omenili, da ie opozicija odločena podvzeti najodločnejše korake, če bo vlada odnosno njena večina še nadalje skušala izigravati izenačenje davčnih bremen.
Današnji »Jutranji list« javlja iz razgovora svojega poročevalca s članom vodstva krnečko-demokratske koalicije o stališču koalicije v davčnem vprašanju zanimive informacije, iz katerih ie razvidno, da je kmečko-demokratska koalicija razpravljala o vseh možnostih, ki lahko nastopijo, ter da je napravila že definitivne sklepe v obrambo svojega stališča. Informator »Jutarnjega lista« pravi med d-rugim:
Sedanje neznosno davčno stanje, gorostasna neenakost pri plačevanju davkov med precanskimi kraji in kraji predvojne Srbije, ni samo fiskalni in gospodarski problem, marveč je tudi eden najtežjih psiholoških problemov, ki zahteva nujno rešitev, če hočemo resnično konsolidacijo in napredek dr-fenre In Se hočemo y najiirših slojih vzbuditi
delu za izenačenje davkov. — e davkov, bo opozicija v prečan-plača samo ekvivalent davkov, čuje Srbija.
ljubezen in udanost do te države. Nima smisla tajiti, da se nahajamo v težki krizi. Kako naj narodni poslanci vcepimo svojim voliloem — a teh je skoro polovico prebivalstva cele države — ljubezen in udanost do države, ko vsak poedini volilee na lastni koži čuti, da je državljan druge vrste, element izkoriščanja, ki ima samo dolžnosti in celo večje dolžnosti od ostalih državljanov, poleg tega pa nobenih pravic. Vse lepe besede in obljube ne zaleže jo, dokler čutimo v materijalnem pogledu neenakost, ki sega tako globoko, da je v mnogih pokrajinah ogrožena eksistenca. Tudi najbolj omejenemu človeku se nehote vsiljuje primera z molzno kravo. Toda treba je enkrat povedati, da je vime te krave usahlo in da se ne more ničesar več iztisniti. Če pa se bo to kljub vsem protestom nadaljevalo, mora neizogibno nastopiti gola in obupna borba za obstoj.
Naša koalicija ie že neštetokrat dokazala ljubezen do te države in voljo za najtežje žrtve. Ba§ zato pa se je odločila, da v trenutku, ko nastopa borba za golo eksistenco, vzame v svojo roko akcijo za odstranitev vzrokov, ki vsiljujejo to borbo. Ta operacija lahko postane bolestna, lahko postane drastična, toda ni se ji mogoče izogniti. Potrebna je, da se na ta način reši celina.
žalibog v Beogradu še danes po devetih letih politični krogi zelo malo poznajo razmere v prečanskih krajih. Ne poznajo ne ljudi, ne krajev. Zlatsti slabo poznajo zavest, ki postaja v prečanskih krajih vedno jačja in to v vseh prečanskih krajih brez razlike, zavest, da so oni enakovažen del državne celine kakor Srbija, zavest, da narodno premoženje prečanov že 8 let vzdržuje to državo.
Če se bo vlada tudi tokrat umaknila in izigrala zakon o izenačenju davčnih bremen, bomo prisiljeni, da to izenačenje sami izvedemo. V Beogradu očividno ne poznajo naše moči. V naših strankinih organizacijah je brez dvoma organiziran ves prečanski narod. Naše organizacije se ne dajo primerjati z onimi v Srbiji, ker tvorijo samo stopnice, po katerih pridejo izvoljeni poslanci do čimboljših sinekur. Naše organizacije so vojska za obrambo pravic in enakosti vseh državljanov. Če bo vlada tudi tokrat uigrala
davčno izenačenje, bomo pozvali vse naše pristaše, a to je kompakten prečanski narod, d* plačajo samo ekvivalent davkov, kakor ga plačuje Srbija.
Težkega srca se ustvarjajo taki sklepi in mi se tudi v polni meri zavedamo njihove dalekosežnosti. Toda mi smo se odločili za nje, uvidevajoČ, da na drugi način tega brez-
primernega kršenja ustave, ki predpisuj« popolno enakopravnost vseh državljanov, ni mogoče odstraniti. Upamo, da bo vlada ob 12. uri vendarle pravilno ocenila zahtevo najširših narodnih slojev in da ne bo s is-igravanjem davčnega izenačenja izzivala polovice vseh državljanov. V nasprotnem sltv čaju pa na hudo rano zdravilo.
Ubijanje gospodarstva v Sloveniji
Nove davščine se uvajajo, ker ni parlamentarna delegacija SL& izpolnila svoje dolžnosti. — Neutemeljeni klerikalni izgovori. — Nove oblastne davščine bo plačal v prvi vrsti konsument,
najširši sloji, tudi kmet.
Današnji »Slovenec« z veliko vnemo zagovarja uvedbo novih oblastnih davščin, ki bodo samo v ljubljanski oblasti presegali ogromno vsoto 25 milijonov Din.
Hitro izpreminjajo klerikalci svoja naziranja. Na prvi seji oblastne skupščine je predsednik oblastnega odbora in poslevodeči podpredsednik SLS dr Natlačen slovesno proglašal, da težki gospodarski položaj našega ljudstva ne dopušča nobene nove obremenitve, in da bo večina storila vse, da pribori od države, ki bo z delom samouprav razbremenjena, potrebna sredstva, tako da naše ljudstvo ne bo obteženo z novimi davčnimi bremeni. To izjavo je pozdravila tudi celokupna opozicija. In »Slovenec« je ponovno pisal, da je SLS stopila predvsem zaradi tega v vlado, da pribori samoupravam od države potrebna iinančna sredstva, najmanj pa to, kar se je že vplačalo na avtonomnih dokladah v državno blagajno.
Ni še minulo leto in klerikalci so pozabili na vse svoje besede in obljube. Izšla je medtem pač uredba o prenosu državnih poslov na oblastne samouprave, država je pač odstopila samoupravam razne pasivne ustanove, kakor n. pr. ceste in bolnišnice, in obenem tudi vsote, ki so v to svrho določene v državnem proračunu, toda te vsote so kljub ogromnemu drž. proračunu premajhne.
Parlamentarna delegacija SLS le zakrivila velik greh, da ni poskrbela v drž. proračunu za zadostno zvišanje izdatkov za nstanove, ki se odstopajo samoupravam, kar ima za posledico, da morajo samouprave kljub nezmanjšanim državnim davkom uvajati še nove oblastne davščine.
To je temeljni greh politike klerikalne stranke, ki se seda] bridko maščuje nad našimi samoupravami in ki ga bodo še bolj bridko občutili naši davkoplačevalci.
Današnji »Slovenec« se izgovarja, da je pač treba oblastnim samoupravam najti v kritje velikih potrebščin dohodke z uvedbo novih davščin, dokler se definitivno ne uredi vprašanje finančnih virov, ki se stekajo v državno blagajno. Klerikalno glasilo torej samo priznava, da se ogromni oblastni davki samo zaradi tega uvajajo, ker klerikalna parlamentarna delegacija še nI uredila vprašanja finančnih virov, ki se stekajo v državno blagjno. Spričo tega dejstva se je treba vprašati, kaj so klerikalni poslanci pravzaprav delali takrat, ko se je sestaljala uredba o prenosu državnih poslov na samouprave? Zakaj niso poskrbeli, da se tozadevne postavke v drž. proračunu stvarnim potrebam primerno zvišajo? Ali klerikalni poslanci v Beogradu niso bili ob tej priliki mnenja, da gospodarski položaj slovenskega ljudstva ne dopušča novih obremenitev?
Ker nastopamo proti uvedbi novih oblastnih davčnih bremen, ki jih po lastni izjavi poslevo-dečega podpredsednika SLS in predsednika oblastnega odbora dr. Marka Natlačena težki gospodarski položaj slovenskega ljudstva sploh ne dopušča, piše »Slovenec«, da nastopa SDS v obrambi velekapitala. Vprašamo, kje pa je ta velekapital? AH so mogoče naši vinogradniki, gostilničarji in kavarnarJI, aH mogoče vsi poset-olkl gledališča, kinomatografov aH pa plesnih šol velekapitallst)? Klerikalno glasilo pravi, da so te davščine prostovoljnega značaja, ker se jim lahko vsakdo izogne. Prav, kaj pa bo potem, če se Jim bodo res izognili vsi, aH ne bo klerikalna večina oblastne skupščine prisiljena uvesti davščine, ki ne bodo prostovoljnega značaja In ki se Jim nihče ne bo mogel Izogniti, da bodo lahko pokrili nastale deficite?
Med kapitalistična podjetja spadajo vsekakor družbe, ki so obvezane k javnemu polaganju računov in za katere uvaja klerikalna večina oblastne skupščine 25% doklado na državni davek od njihovega dobička. Opozarjamo, da so bile v čl. 82 fin. zakona za t 1927/28, ki se obnavlja tudi v fin. zakonu za 1- 1928/29. maksimirane občinske doklade za ta podjetja z 200%, ostale samoupravne doklade (okrajnih zastopov, cestnih odborov itd.) pa z 25%. Toda baš klerikalci so ponovno povdarjall, da so naša industrijska podjetja preveč obdavčena, da preveliki davki nesorazmerno visoko podražujejo produkcijo, da so naši industrijski proizvodi prav zaradi tega zlasti za kmeta predragi, kar Je tudi res In kar so  klerikalci posebno pred volitvami naglašall.
seda) pa sami uvajajo nove davščine. Kje Je kaka doslednost? In kaj se pravi naposled hujskati javnost proti tako zvanim velekapitalistom? Al! ni to zločinsko izpodkopavanje temeljev našega gospodarstva, ki lahko zadene zlasti delavstvo, torej najnižje in najsiromašnejše sloje?
In glede uvedbe oblastne takse na produkcijo premoga je stvar ista. »Slovenecc vpije, da bo ta taksa zadela v prvi vrsti bogate premogovnike, ki imajo ogromne dobičke, in da zaradi tega ne bo trpela niti industrija niti konzumenti. Vprašamo, v čem ima oblastni odbor Jamstvo, da premogovniki novega bremena ne bodo prevalili na odjemalce? Misliti to, bi bik) naivno. Dividende premogovnih družb bi se zmanjšale le tedaj, ako bi se zmanjšala zaradi teh davščin produkcija premoga ali pa še v tem slučaju ne, dokler obstoja sedanji gospodarski red. Prizadeti bodo konzumenti premoga, tako mali kakor veliki. Samo ljubljanski mestni občini se bo premog za elektrarno, plinarno in vodovod podražil na ta način za okroglo 70.000 Din na leto, kar bodo morali ljubljanski davkoplačevalci pokriti pač z občinskimi davščinami. To velja tudi za zasebno industrijo, ki bo prevalila povišane produkcijske stroške na konzumenta, tudi na kmeta. Oblastno takso 61 i milijona Din na produkcijo premoga v ljubljanski oblasti bodo plačali najširši sloji brez izjeme. Ako trdijo klerikalci kaj drugega, uganjajo demagogijo z očivid-nim namenom, prikriti žalostne posledice svoje zgrešene politike.
Danes ob 20. uri V UNIONSKI DVORANI
Orkestralnega društva Glasbene Matice
Na sporedu: Beethoven, Debussv, Grieg.
Prikimala je starka zima
Včeraj popoldne je zapihal hladen sever, zaplesale so snežinke v zraku, sprva boječe, nato vedno gosteje in čez noč je zapadlo skoraj pol metra snega. Dočakali smo zimo, ki se je letos nekam zakasnila. Sneg, ki je zapadel razmeroma tako pozno, se bo najbrž držal v veliko radost smučarjev, sankarjev in drugih prijateljev zinskega sporta. Postrani ga gledajo samo siromašni sloji, ki se niso mogli preskrbeti s toplo obleko in kuriavo.
Zadovoljni tudi niso hišniki, vratarji in hišni posestniki, ki jim sneg nalaga nove obveznosti, morda celo davke ... Potem šoferji in avtomobilisti, ker je njihove se* zone konec.
Tudi mestni občini je zadal sneg mnogo skrbi in preglavic. 2e danes ie mestna občina najela dopoldne 80 moči za kidanje snega, popoldne pa jih bo še okrog 50, tako da bo zaposlenih okoli 130 oseb. Vsak »ki-dače zasluži na uro 4 dinarje, to je 32 Din Jrevno, za vsako naduro pa 50 odstotkov več. Povprečno bo torej zaslužil vsak delavec 40 do 50 dinarjev dnevno in bo mestno občino samo kidanje snega, ki bo trajalo približno 10 dni, veljalo okoli 50.000 dinarjev. Všteti seveda niso izdatki za domače in najete voznike, okrog 50 po številu, ki bodo mestno blagajno obremenili še za par tisočakov, tako, da odnese sneg iz mestne blagajne okroglo 100.000 Din.
Danes zjutraj so pričeli delavci že s čiščenjem ulic, odstranili bodo najprej sneg z glavnih ulic, nato pride na vrsto periferija. Snežni plug, ki je že ob 4. zjutraj stopil v akcijo, je obredel že precej ulic in cest in jih očistil snega. Promet v mestu kljub \isokemu snegu vobče ni trpel in tudi tramvaj redno vozi, dasi z nekoliko manjšo Ht-rostio.
Tudi v železniškem prometu ni bik> zastoja. Vlaki so sicer imeli večinoma 10 do 20 minut zamude, toda to ni oviralo pTome-ta. Največ zamude ie imel današnji beograjski brzovlak, ki je prispel s SOminutno zamudo.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA:
Devize: London 276.8—277.6, New-vork 56.612—56.812,    Pariz 222.87—224.87,
Milan 306.41_309.41. Berlin 1355.5—1356-5,
Dunaj 799.5—802.5, Praga 167.975—168.775. 168.4). Trs* 308—308.25 (—).
Efekti: Celjska 164, Ljubljanska kreditna 133, Kreditni zavod 160, Vevče 133, Kr. Ind. dr. 350, Ruše 265—280, Stavbna 56, Selrr 120.
Deželni pridelki: Tendenca čvrst*. Zaključkov ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti: 7% invest. posojilo 1921 R5»/»—86V«. lY*% vojna ikoda 413*4—414S. Hipotekama banka 57 H, Praltedkma 875—885, Trboveljska 470, Vevče 136.
inozemske borze.
C urin: London 25.2825. Newyork 317.80, Pariz 20.385, MIlan 28.10, Berlin 123.65, Dunaj 73.05, B*o*rad 9.13, Pra*&
W+K
btran. I
•SLOVENSKI NAR OD» dne 17. decembra 1927.
stcv 285
Naša prva filmska igralka
Snoči se je vrnila Ida Kravanja o Berlinu in prvih korakih
Snoči je dospela v Ljubljano iz Berlina Ita Rina, naša mlada filmska igralka Ida Kravanja. Kakor blisk se je razširila po mestu vest, da pride; kakor takrat, ko jo je odkurila v Berlin Taikrat je pospravila na skrivnem kovčeg in izginila. Bilo je to letos 28. maja. Naš urednik se je tedaj oglasil pn njeni skrbni mamici v Rožni dolini. Naši čitatelji se gotovo se spominjajo, kako žalostno se je Idina mamica razgovarjala z našim urednikom. Kako ji je bilo težko za izigubijeno hčerko, ki je šla v svet iskat sre*e in slave brez njenega dovoljenja-
Po sedmih mesecih se je Ida vrnila. Na kolodvoru so jo snoči sprejeli novinarji in številno ljubljansko občinstvo poleg njene mamice in sestre. Dne 28 maja, ko Jo je odkurila. ni bilo nikogar na kolodvoru. Sama se je poslavljala od Ljubljane, bogve s kakšnimi občutki. Tesno ji je bilo gotovo pri src«, polnem upanja in nad. Danes dopoldne se je pri ji ji oglasi naš urednik, da jo pozdravi in izve, kako se je v Berlinu počutila in kaj jc počela tam. Pridružil se mu je še kolesa, dopisnik zagrebških listov.
Sneg je pokril Ljubljano in okolico, nastalo je pravo božično razpoloženje. Hišica ge. Kravanje je kukala nasproti iz snega. Potrkala sta in vstopila. Sama mamica ju je sprejela z žarečim obrazom:
— Ah, sta že tukaj! Ida še spi. Izvolita! Sedla sta v maihnem salonu in Idina
mamica jima je nalila kozarček dobrega likerja. V kotu sta stala dva elegantna potna kovčega.
— Gospa, gotovo ste danes srečnejši, kakor takrat, saj se spomnite, je vprašal naš uredn;k.
— Malo mi je že lažje, je odgovorila Idina mama, toda še vedno sem v skrbeh; saj veste, samo dekle v tujini. Nin verjela nisem, da pride. Na kolodvoru .še govoriti nisem mogla, ko ie Ida izstopila. Tako sem bila presenečena in vesela. Oprostita gospoda, Ida pride takoj.
Tedaj je nekaj popraskalo za vrati in zacvililo je. 'Gospa je odprla duri in v sobo je pritekel — Bobi. majhen, srčkan, bel kuiek, črnih oči in temnega gobčka. Živahno je vohal po sobi, kake živo srebro je tekal po preprog' in skočil našemu uredniku na kolena Pobrikal se mu je in ga začudeno gledal. Gotovo je bil v Berlinu vajen drugačnih novinarjev. Skočil je s kolen in se poigraval s preprogo, raztrgaj je zagrebškemu kolegu robec, s katerim ga je dražil in načel je tudi njegove galoše.
— To je Idin Bobi iz Berlina, je pojasnila gospa
Bobi je zacvilil in skoči! k vratom. Zavohal je svojo lepo gospodarico. In res je vstopila. Lepa. elegantna v sivem krilu in svetloplavi bluz". Pozdravili smo se.
— Zaspana sem še, oprostita, dolga je vožnja in še obisk smo imeli snoči. Kaj bi rada zvedela.
v Ljubljano« — Kaj pripoveduje na poti k svoji karijeri.
Ita Rina se je prisrčno igrala z Bobd-jem, ko je to govorila. Skakal ji je po naročju in še ji dobrikal.
— Toliko razgovorov sem že imela, ne vem kaj bi vama povedala, da bi bilo zanimivo.
— Le ne govori preveč, se je oglasila njena mama in grdo pogledala našega urednika — Takrat, ko si io popihala, je bil tud'! pri meni in vse je napisal, kar sem rekla. Kako sem se jezila nanj potem.
— Jaz jih imam pa rada, te novinarje, je vzkliknila Ida. V filmu je reklama važna in reklamo pa znajo delati, ti novinarji.
— Kar nič mi ne gre danes, je dodala. Še nimam zbranil mislil. Tako velika sore-memba vpliva močno. Pred dnevi v ateljeju, danes pa že v tej ljubi hišici, mojem domu. Igrala sem v sedmih filmih. Najboljše je izpadel zadnji  «Dva pod nebesnim
svodom-, kjer sem imela za partnerja Ernesta Deutscha. Krir.ka se je zelo pohvalno izrazila in 28. t. m. bo uprizorjena v Berlinu premiera. Oprostita, grem pogledat, će je kaka cigareta v hiši,- je dejala
Ita Rina in odšla ter prinesla cigarete. Prižgala si je eno-
— Pri premijeri bi se morala predstaviti občinstvu, pa sem se odločila, da grem domov. Saj me v Berlinu že vsi poznajo. Oh, grozne cigarete imate tukaj, strašno, je vzkliknila zopet in ugasnila komaj načeto iugoslovensko cigareto.
— 5. januarja moram že zopet v Berlin. Igrala bom v treh filmih glavne vloge. Meseca marca pa odidem v Španijo, na rivijero in v Madrid. Igrala bom Španjolko.
— Kako ste se privadili Berlinu, je vprašal naš urednik.
— Tam me imajo za Srbkinjo ali pa za Balkanko. Sploh si čudno predstavljajo Balkan. Človeka z revolverjem in bombo. Večkrat smo tudi politizirali. Privadila sem se pa hitro. Vsi so mi šli na roko in me t-majo sploh radi v Berlinu. Marsikaj bi vam povedala, toda ta Ljubljana! Kaj so vse govorili, ko sem pobegnila. Ravno s tem sem si naredila veliko reklamo. Človek mora riskirati v življenju
— Dolgčas ji je bilo po domu, je posegla vmes njena mama, vsaka ptička se rada vrne v svoje gnezdo. — Dom je dom, je prikimala Ida.
Bobi je postal nestrpen. Užaljen je bil, ker ga je Ito Rina zanemarila in se pogovarjala z novinarjema. Ljubosumen je bil gotovo. Skočil je na lonce z rožami in jih s vso silo trgal.
— Bobi miruj, mu zažuga Ido, če ne, te bo mamica poslala nazaj v Berlin. Bobi je užaljen legel na preprogo.
— Kako nameravate preživeti počitnice v Ljubljani?
— Prišla sem, da vidim zopet svoje domače in kar je glavno, da se odpočijem. Petnajst dni bom uživala zlato prostost, potem pa zopet na delo.
Naš urednik se je poslovil od simpatične Ite Rine in njene mamice. Obljubila mu je, da mu ob prihki se pove kako dogodivščino iz pestrega berlinskega življenja.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Vlomilci z revolverji in maskami. — Aretacija vojnih beguncev. — Roparski umor pri Osijeku. — Morilec Hadži Popoviča
obsojen na smrt.
Predsnočnjim so obvestili iz glavne poste v Zagrebu glavno policijo, da se okoli poštnega poslopja potikata dva sumljiva moška, ki gotovo nimata poštenih namenov. Dežurni uradnik je poslal takoj pred pošto detektiva, ki je tam res našel dva mlada elegantna moška. Detektiv je neznanca pozval, naj se legitimirata. Ko sta spoznala, da imata opravka s policijskim organom, sta jo urno popihala vsak v svojo stran. Detektivi so ju pa kmalu dohiteli in aretirali. Na policijski stražnici so ju preiskali in našli v žepih dva samokresa, vlomilsko orodje in maske. Razen tega so našli še hranilno knjižico na 40 tisoč Din, k(i se je glasila na neko banko v Daruvaru. Oba aretiranca sta po rodu Ceha, pišeta se Jaromil Nikl in Josef Mišek. Oba so zaslišali. Izjavila sta, da nista vlomilca in sta si samo želela kake pustolovščine. Kriminalno redarstvo jima pa ne veruje, da se bavita z romantičnimi vlomi, temveč je prepri-
čano, da sta oba nevarna mednarodna
vlomilca.
Leta 1921 je orožniška postaja iz Legrada aretirala tri vojne begunce Frana Vorgo. Pavla Rošana in Stjepana Petrića. Vsi so rodom iz Gjelekovca. Aretacija beguncev je močno razburila Ivana Miholjca, Tomo Sobola, Frana Rošana, Stjepana Kidijo, Stjepana Vu-Ijaka in Stjepana Pavlica. Sklenili so, da osvobode svoje ujete prijatelje. Oborožili so se z vojaškimi puškami in počakali orožnitoe na nekem pašniku pri Gjelekovcu. Zvedeli so, da bodo ta dan orožniki peljali skozi vas ujete vojne begunce. Prvi je na orožnike ustrelil Tomo Sobol, za njrm so začeli streljati vsi ostali. Dva orožnika sta peljala begunce na vozu. Na strele je orožnik Zorman takoj odgovoril zopet s streli in je ranil Sobola v desno roko. Ta je pa pogodil orožnika Božiča, ki je obležal takoj mrtev. Orožnik Zorman se je
Jean de te Hyre:
86
500
Leticija je vstala in si obrisala solze. Molče sta dvignila truplo in ga odnesla v senco košatega drevesa. Z nežem ie d* Albaniac skopal v peščenih tleli grob. V tihi soteski se ie vršil skromen pogreb.
Po pogrebu sta se vrnila k skali. D* Albaniac je vzel s seboi več klinov in splezal tja, od koder je Goffi padel. Leticija je v strahu opazovala njegove kretnic.
Počasi in oprezno je splezal po škatli. Zabil ie petdeseti klin in se spustil po vrv.
Sredi skale ie zabil v razpoke več klinov, na katerih bi mogla Leticija stati
Nabral je klinov in se vrnil na delo. in čakati, da pritrdi na vrhu vrv.
Celo uro Leticija ni odvrnila pogleda od njega Bala se je, da bi ga ne za-^*la ista usoda kakor OoffHa.
i— Če pade in se ubije, poidem in ubijem Faultona. Po tem se Da vrnem in težem z njim v grob. — ie razmlŠ-l'ala I eticiia
Toda d' Albaniac ni padel. Never-
jetno hitro je dovršil svoje delo. Spustil se je, splezal znova nazaj in privezal vrv.
— Poidiva do Faultona!
Faulton ie ležal privezan k drevesu. Mirno je vzdržal d' Albatiiacov in Leti-cijin pogled.
— Ali veste, da je rov zasulo in da iz soteske ni drugega izhoda?
— Kaj me to briga? — ie skomignil Američan z rameni.
— Enako kakor naju, — ie ugovarja! d* Albaniac, — kaiti zdi se mi. da vas ne mika umreti tu.
— Tu ali kje drugje, to je pač vseeno.
— Nama pa ni vseeno. Storila bova vse, da vas ne pustiva umreti tu.
Faulton se ie strupeno zarezal.
— Kai pa nameravata početi z menoj, da se tako zavzemata za moje življenje?
— Izročiva vas bivšim liudem, ki
naj vas sodijo, — je odgovoril d' Albaniac osorno.
Faulton je zadrhtel in se ugriznil v ustnico. Oči so se mu divje zaiskrile.
D* Albaniac ie nadaljeval:
— Hvaležen sem iznajdljivemu možu, ki je prispel z menoj sem. da smo napravili v skali nekako lestev. Vi ste še slabi, Faulton. Pomagala vam bova
sam boril proti napadalcem, dokler mu niso pošli naboji. Tedaj je od zadaj pristopil Stjepan Vuljak io ga s kolcem udaril po slavi, da se je zgrudil na voz.
Ker je bil orožnik tudi težko ranjen, je kmalu nato umrl. Stjepan Kadija je nato izpraznil orožnikom listnice in vse akte raztrgal. Tri dni pozneje ie pobegnil na Madžarsko, preoblečen v žensko. Na Madžarsko so pobegnili tudi Mihaj-lac, Sobol, Rošan in Petrić, kjer se Se zdaj nahajajo. Polnih pet let je preteklo od tedaj. Te dni so pa oblasti aretirale neke krivce in sicer Vuljaka, Kadijo in Pavlica. Vsi trije trde, da niso brli udeleženi pri umoru obeh orožnikov. Preiskava proti vojnim beguncem se še nadaljuje.
Pred tedni je bil izvršen v vasi Brčko pri Osijeku zagoneten umor. V gostilni Marije Cvijanović, ki stoji ob cesti iz Brčka v Bjelino, sta popivala dva neznana moška. Proti večeru so vsi ostali gosti zapustili krčmo, le oba neznanca sta ostala. Nenadoma sta potegnila nože in napadla zakonca Cvijanović. Možu se je posrečilo pobegniti, žena Marija je pa postala žrtev obeh roparjev. Neznanca sta jo namreč po hudi borbi premagala in jo zaklala. Zadala sta ji 25 udarcev z nožem. Marija je obležala na tleh mrtva, roparja sta pa pričela iskati denar po gostilni. Našla sta 900 Din in nato izginila v noč. Orožniki so dolgo zaman iskali oba morilca. Včeraj je pa orožništvo iz Osijeka aretiralo nekega Djura Januša, ki je osumljen, da je eden izmed morilcev, ki sta umorila Cvijanovičevo. Orožniki bodo aretiranca konfrontirali z možem umorjene gostilničarke.
*
Iz Beograda poročajo, da je bil včeraj končan proces proti morilcem Spa-soje Hadži Popoviča. Oba glavna obtoženca sta bila obsojena. Za proces je vladalo veliko zanimanje in se je v sodni dvorani kar trlo ljudi. Glavni obtoženec Vasilije Nikolov Lipika je bil obsojen na smrt, njegov tovariš Nikola Anastasijević pa na 201etno težko ječo v težkih okovih. Oba sta obsojena po zakonu o zaščiti države. Izmed ostalih obtožencev, ki so se umora tudi udeležili, so bili obsojeni Pavle Stcjanović, Filip Mojsovič, Dimitrije Mojsovič na 1 leto težke ječe, Mitko Romanović in Metod Petrovič na 5 let ječe v lahkiih okovih. Razen tega morajo obsojeni plačati ženi umorjenega Spasoje Hadži Popoviča 5000 Din za stroške. 5000 Din za spomenik in 10.000 Din odškodnine. Številni drugi obtoženci so bili oproščeni. Obsojenci so poslušali čitanje obsodbe popolnoma mimo, le glavni obsojenec, na smrt obsojeni Lipika, se je on esv e s til.
Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu
V nedeljo dopoldne je bila otvorjena božična razstava odnosno prodaja umetnin, ki jo finansira uprava ljubljanskega velesejma. Razstavo je otvoril s temperamentnim govorom naš znani slikar g. Ivan Vavpotič, ki se je v svojem govoru zahvalil imenom raz-stavljajočih umetnikov velesejmski upravi ter ravnateljstvu za smiselno pomoč likovnim umetnikom in obenem za vse stremljenje velesejmske uprave ter ravnateljstva za
stvarjenje ožjih stikov med likovnimi umetniki in pridobitnimi krogi. Nadalje je govornik izrazil obžalovanje nnd neumevanjem danih težkih prilik od strani nekaterih likovnih umetnikov, ki niso prispevali s svojimi deli k pestrejši izbiri v prodajo nuđenih umetnin.
V celoti se je razstave udeležilo 17 raz-stavljalcev s približno 120 deli, izvzerosi keramiko in vezenine. Razstava nudi v celoti bogato izbiro. Vsak resen kupec lahko zadosti svoji težnji po pridobitka umetnine ali umetno-obrtnega izdelka.
Promet je bil ob otvoritvi precej živahen ter je bilo v nedeljo prodanih devet del za skupno ceno Din 9670, in sicer je Ivan Vavpotič prodal sliki >Lampijončki< ter »Iz Vint-garjac, Božidar Jakac -?like: >Novo mesto«, »Križanke«. »Jesenski motiv« in >Plesalca< ter Henrik Smrekar tri grafike, in to: »De-setnica«, »Napuh« ter >Zagorski zvonovi«.
Vsekakor je želeti, da bi prodaja aapre-dovala, ker so cene v prodajo stavljenih u-metnin povsem ugodne in vsakomur je dana prilika, da za božič odnosno novo leto obdari svojce z originalno sliko ali pa, da okrasi z isto svoje stanovanje.
O keramiki in umetnem vezenju priobčimo v eni prihodnjih številk izčrpno poročilo.
Opozarjamo pa na jako nizke tene keramičnih izdelkov, ker Tehniška srednja šola odnosno njen direktor g* prof. Reianer zaračunava le uporabljen materijal in le Seli, da se pojmovanje za to lepo obrt razširi med najširše sloje naroda, — Božična razstava je odprta dnevno od 10. do 16. ure in nihče naj ne zamudi ugodne prilike nakupa estetskega božičnega darila.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA:
Zadetek ob 20. uri zvečer. Petek,  dne  16.  decembra.  Idealni soprog. Red C.
Sobota, dne 17. decembra. Zaprto.
Nedelja, dne 18. decembra ob 13. uri pop. Snegulčica in Škratje. Izven. Ob 20. uri zvečer. Hamlet. Izven. — Ljudska predstava.
Pondeljek, dne 19. novembra. Zaprto.
Torek, dne 20. decembra. Dva bregova. Red D.
OPERA: Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Petek, dne 16. decembra. Zaprto. Sobota, dne 17. decembra. Miloševa ženitev. Red D.
Nedelja, dne 18. decembra. Rajadera. Izven.
Začetek ob 15. uri popoldne. Pondeljek. dne 19. decembra. Zaljubljen v
tri oranže. Red C
Torek, dne 20. decembra. Trubadur. Red B.
Operne abonente opozarjamo, da se vrši v soboto zvečer operna predstava ?Milo-ševa ženitev« za abonente reda D in ne kakor je bilo pomotoma javljeno v nekaterih listih C. Abonenti reda C imajo svojo operno predstavo v pondeljek.
V proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. se vrši danes zvečer ob pol 20. uri slavnostna predstava v ljubljanski operi. Vprizori se izvirno operno delo skladatelja Konjovica »Miloševa ženitev«. Predstava je za abonma D.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo popoldne ob 15. uri se vprizori v ljubljanski drami mladinska igra :»Snegul-čica in škratjec kot izven predstava. Prvo vprizoritev tega znanega skoro klasičnega mladinskega dela so prejeli naši malčki i naravnost navdušenim veseljem. Pri igri sodeluje poleg celotnega dramskega ansambla tudi balet in muzika dravske divizijske oblasti. Ob osmi uri zvečer r a se igra kot ljudska predstava Shakeaspearov »Hamlet«, v operi je popoludne ob 13. uri >Bajadera« v običajni zasedbi na korist fonda Udruženja gledaliških igralcev.
Mozart: čarobna pišćal. Premijera te klasične opere, ki je stalno na -epertoarju vseh največjih gledališč se bo vršila v ljubljanski operi v četrtek, dne 22. t. m. na premierski abonma.
»Miloševa zenitov« ia red D. V soboto, dne 17. decembra bo opera »Miloševa že-
nitev« za red D in ne, kakor je bilo napačno javljeno, za red C.
Mladinska predstava na šentjakobskem gledališkem ouru. V soboto, 17. decembra, ob 8. zvečer in v nedeljo, 18., ob 4. popoldne se bo vršila na Šentjakobskem odru uprizoritev ljubljanske mladinske igre >Sne-guljčica in škratje«. Krasna pravljica bo gotovo najlepše zabavala vse posetnike. Nastopi SneguljČice male, škratov Voja, Soja, Noja in drugih, kraljice zlobne, kraljeviča Zla-todoljskega in drugih, dalje prvi nastop novoustanovljenega orkestra Šentjakobskega odra, bodo novosti te predstave. Občinstvo vabimo k posetu. Predprodaja vstopnic je v trgovini Peter Šterk na Starem trgu, v nedeljo pa od 10.—12. ure v šentjakobski knjižnici na starem trgu.
»Udruženje gled. igralcev« ima v nedeljo svojo običajno predstavo. Za to priliko je odbor izposloval pri upravi Narod, gledališča, da se igra opereta »Bajadera« kot popoldanska ljudska predstava. Nastopajo naši priljubljeni operetni igralci: ga. Poličeva, Balatkova in gg. Drenovec, Pe-ček, Sancin ter g. Povhe, ki je opereto tudi našrudiral. Ker ie pričakovati, da bo predstava razprodana, se priporoča rezerviranje sedežev pri dnevni blagajni.
Opozarjamo na nocojšnji simfonični koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske, ki se vrši ob 20. u>ri v Uniofiski dvorani v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. pod vodstvom dirigentov Emila Adamiča in L. M. Šker-ianca. V orkestru sodeluje 63 moči. ki so deloma člani orkestralnega društva, deloma pa godbeniki Muzike dravske divizijske oblasti. Na sporedu so sledeča dela: Beethoven: Egmont, predigra in Beethoven: Simfonija v c-duru. Oboje dirigira skladatelj Emil Adamič: dalje Debussv: Childrens corner. suita dirigira skladatelj L. M. šker-ianec tn slednjič Grieg: Večer na planini. Pri zrbeli. Norveški ples št 2 m Vdanostna koračnica  dirigira Emil Adamič.
Orkestralno društvo Glasbene Matice je izdalo za nocojšen simfoničen koncert
programno knjižico, ki vsebuje kratko Taz-lago posameznih del, ki se bodo izvajala na nocojšnjem koncertu v Uniomi. Vse pose klike tega koncerta vabimo, da si nabavijo to lično in s trnki i vno knjižico, ki se dobiva po 3 Din v prediprodaji v Matični knjigarni in zvečer pri blagajn: ter biljeterjJi. Začetek koncerta je točno ob 8. uri, dnevna predprodaja v Matični krizami. Cene obi-čajne.
železnica
KOLEDAR. Danes: Petek, 16. decembra 1927; katoličani:  Adelajda; pravoslavni: 3. decembra Sofronija.
Jutri: Sobota, 17. decembra 1927; katoličani: drž. praznik:  pravoslavni drž. praz-
DANA8KJB PRIREDITVE. Drama: »Idealni soprog« C. Kino Matica:  -Tat ljubezni«. Kino Dvor: »Berlin«, ob H 10 gala predstava:   Strah na ?okol>kem gradu«.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Raraor. Miklošičeva c; Trnkoczo, Mestni trg.
Na nekaj so pa pozabili
namreč naši oblastni očetje, ko so si nataknili večinska očala in skrbno sestavili uredbo o obdava enju in otaksc-nju doline šentflorjanske. Premoga so se spomnili, avtomobilov, motorjev in aeroplanov tudi, plesalcev, zavezanih družb, vinskih goric, barov, nočnih kavarn in dnevnih zabavišč takisto, pešce so pa v svoji očetovski skrbi prezrli. In vendar bi jih ne kazalo prezreti, kajti utegne biti zamera na to ali ono plat. Kar pomislimo, koliko odličnih pridobitnih mož imamo v deželi Kranjski, ki morajo ali pa namenoma hodijo peš in ne bodo obvarovani pred nadaljnim brezumnim trošenjem denarja, kajti jih oblastni očetje niso otaksili. In so se oblastni očetje grdo pregrešili zoper princip vsake davščine, ki mora biti, da le davščina pravična in da ne ogroža eksistenčnih pogojev prebivalstva. Tako pa ostanejo vsi pešci eksistenčno ogroženi, ker jih takse ne bodo varovale nadaljnega brezumnega trošenja denarja.
To reč bi kazalo revidirati, da ne bo prehudega protestnega gibanja od strani pešcev. Oblastni očetje naj privoščijo v uredbi o taksah vsaj en paragraf tudi tem zapostavljenim zapravljivcem, ki so takisto v večini kakor oni. Za hojo po kaldrmini naj bi se pobiral od vsakega koraka l Din, za hojo po ovinkih in tivolskih stezicah pa 2 Din od koraka. To bi zneslo na leto okrog 300 milijard Din in bi bil oblastni proračun z oblastnimi očeti vred aktiven. Tej taksi bi se vsakdo lahko izognil, kajti bi lahko letal po zraku ali se pa vozil po zadku, kakor bi mu bolj prijalo. V tem primeru bi bil oblastni proračun realen, ker bi tudi dohodki letali po zraku.
Ravnatelj g. Mikuž umrl
Danes ob pol 2. zjutraj ie umrl g. Ivnn Mikuž, ravnatelj Hipotekarne banke jugo-slovenskih hranilnic in dolgoletni predsednik nadzorstvenega sveta Obrtne banke v Ljubljani. Prerana smrt ga ie dohitela v 55. letu starosti. Podlegel je sladkorni bolezni, na kateri je že delj časa bolehal. Pokornik je bil prvotno uradnik
deželnega odbora kranjskega, potem pa je bil dodeljen Deželni banki. Po prevzemu deželne banke od Hipotekarne banke iu-goslovcnskih hranilnic ie vodil ta zavod ves čas do svoje smrti. Pokojnik ie bil rodom iz znane narodne Mikuževe rodbine v Kolodvorski ulici, bil je vsestransko priljubljen vsled svojega mirnega, kremenitega značaja, in čeprav se ni aktivno udeleževal političnega življenja, je bil vedno odločen naprednjak. V naše gospodarsko življenje ie posebno uspešno in srečno posegel ob uolomu Glavne posojilnice, kjer se je udej-stvoval kot predsednik likvidacijskega odbora. Njegovemu prizadevanju ie največ pripisati, da se je ustanovila Kreditna zadruga, ki je izvedla sanacijo Glavne posojilnice in poravnavo med njenimi upniki in člani, ter tako dosegel, da se ie konkurz končal brez posebnih pretresljajev za naše gospodarstvo.
Pogreb bo v nedeljo ob treh popoldne s Kongresnega trga št. 4. Bodi mu ohranjen blag spomin! Njegovi težko prizadeti rodbini iskreno sožalie.
z Le tičijo, da splezate iz soteske.
— Hinavca, strahopetca! — je zakričal Faulton. — Nimata poguma ubiti me. Da tudi velikodušnosti vama nedo-staja, da bi me prepustila usodi. Povej-ta vendar, da mi hočeta ohraniti življenje, da bi poizkusil na lastni koži Ne-značevo krutost in srd bivših liudi. Kje je vajina velikodušnost? Podla strahopetca sta.
D' Albaniac je zaškripal z zobmi in stilnih pesti, vendar se ie pa nremasral.
— Srd je vam zasenčil razum. Mar je vam Leticija iz krutosti pomagala, ko ste v rovu umirati? A zdai. mar veva, kaj bo z nama, ko splezava iz soteske? Morda naju zagrabijo vasi prijatelji, najini smrtni sovražniki.
— Res je! V tem primeru ra5unata na mojo hvaležnost. O. ne! Nikar ne računajta name. Raje me ubnta takoj ali me pa oustita umreti. Svečano izjavljam, da vaju sicer pri prvi priložnosti ubijem. Opozoril sem vaiu. Zdaj je dovolj hinavščine. Storita, kar hočeta, jaz se pokorim.
Faultonova cinična dwša se je razgalila. Leticiji te bil Američan tako odvraten, da se ie obrnila stran. D* Albaniac ie prezirajoče skomignil z rameni.
— Res ie! Ni vredno izgubljati besed. Vstanite. Faulton, in poidite pred
nama ob studencu.
Ustavili so se ob vznožju skale, faulton je zagledal v skalo zabite kline in k njim privezano lestev. Takoj mu je bilo vse iasno.
Nekaj časa ie zrl na skale in zdelo se je, da o nečem razmišlia. Naenkrat se je obrnil k d* Albaniacu in vprašal:
— Kako pa potegnete lestev gori?
— Kaj vas to briga?
— Prav pravite.
—- In Fauton je ravnodušno povesil glavo.
— Jaz splezam gori prvi, — je dejal d* Albaniac. — Vi, Faulton. boste pa ponavljali za menoi vse moje kretnje. Ti. Leticija, boš plezala za-dnja,
— Dobro, — ie odgovorilo dekle.
Bila je bleda in prestrašeno je gledala Faultona. D' Albaniac io je potegnil v stran.
— Kaj ti ie?
— Kaj mi je.„ Vem samo, da me je strah.
— Cesa?
Faultonovih pogledov. Cuj. Jean. Nespametno ie ravnati tako velikodušno z izdajalcem in podležem. Pustiva ga tu. Ali pa še bolje, ubii ga. Ubij ga. prosim te. Njegove mržnie se bolim. Zdi se mi. da se zaveda, da bo končno zmagal. Če ga ne obiieS, ubije
on naju. Zdaj se odloča najina usoda. Ubij ga. Jean. rotim te.
Privila se ie k njemu in zaplakala. Skušal jo ie pomiriti in prepričati, da morajo soditi izdajalca vsi bivši ljudje in da bi bilo podlo izrabiti svojo premoč.
Otrla si ie solze, stisnila d' Albaniacu roko in stopila k skali.
Drug za drugim so priplezali do skupine klinov sredi skale. Tu se ie d' Albaniac prepričal, da Faulton celo z iztegnjeno roko ne more doseči Leticije. Spustil se je, odvezal spodnii konec lestve in hotel splezati nazai.
Ko se je nagnil, je naenkrat zaslišal, kako ga ie Faulton od zgoraj poklical po imenu. Ozrl se je gori in zagledal grozen prizor.
Faulton ie izpustil kline, skočil k Leticiji, jo zgrabil med padcem za noge in zakričal:
— Boš vsaj umrla z menoj, če že živa nočeš biti moia.
Na vso moč se je Leticiia oklenhi skale. Čuteč, kako io teža Faultonovega telesa vleče navzdol. Kričala ie na vse grlo:
— Jean, na pomoč, Jean.
Klini niso vzdržali dvoine teže. Leticija je obupno zakričala, omahnila in padht.
tSCOVENSKI NAROD* dne 17. decembra 1927.
Strt l 1
©SETITE PRVI ZAGREBŠKI BOŽIČNI ZBOR
kjer boste kupovali dobro in ceno po posebno ugodnih cenah na malo in veliko. — 50% popusta na vseh železnicah SHS. počenši od 12. decembra do vštevši 24. decembra 1927 opolnoči
Legitimacije
se dobijo na giavnem ,uo-
_____________ dvoru  v  Zagrebu,   ter v
poslovalnici Putnika,  Jelačičev trg štev. 6
ceno Din 10*—
Onevne vesti.
V. Ljubljani, dne 16. decembra 1927.
— Prosvetni minister dr. Kumanudi v Zagrebu. V pondeljek, dne 18. t. m. prispe v Zagreb prosvetni minister dr. Kumanudi. Kakor se zairjuje, je njegovo potovanje v zvezi s protestno akcijo proti nameravani ukinitvi poedinih fakultet zagrebške univerze. Pri tej priliki namerava prosvetni minister inspicirati razne prosvetne ustanove v Zagrebu, obenem pa bo kot beograjski župan stopil v stike z zagrebško mestno občino v svrho razgovora o skupnih interesih obeh občin.
— Iz državne službe. V višjo skupino sta pomaknjena inžener gradbene sekcije v Ljubljani Avrelij Kobal in inženjer gzadbene direkcije v Ljubljani Ladislav Bevc; premeščen je ing. Anton Dolenc od gradbene sekcije v Murski Soboti h gradbeni sekciji v Maribor.
— Izpremembe v naši vojski. V čin pehotnega podporočnika je pomaknjen narednik Franjo Pirnat. Vpokojeni in v rezervo so prevedeni: administrativni kapitan I. klase Vinko Hohnjec, orožni siki kapetan IT. klase Ivo Broz, artilerijski podporočnik Andrej Novak (na lastno prošnjo), administrativni kapetan I klase artHerijsko tehnične stroke Matevž Gruden, podporočnik ekonomske stroke Vekoslav Krže, pehotni kapitan I. klase Karel Zaje, administra-tivni poročnik imženjersko tehnične stroke Robert Burko in adfrttmistrativni poročnik sanitetne stroke Franjo Tomažič; artilerijski poročnik dr. Igor Tavčar je preveden v sanitetno stroko
— Trgovine bodo v nedeljo odprte. Veliki župan ljubljanske oblasti objavlja: G. minister za socijalno politiko je odredil na osnovi §§ 12, 13. 15, točka 1. in § 16. zakona o zaščiti deavcev z odločbo z dne 6. decembra t. L št. 11291, da smejo biti v nedeljo, dne 18. decembra t 1. v Ljubljani vsi trgovski in njim podobni obrati odprti in da se sme pri tem zaposliti pomožno osobje ves drm kakor je običajno ob delavnikih, toda lastniki obratov so po § 15. zadnji odstavek navedenega zakona dolžni dati svojemu osobju zato primeren odmor med tednom. Mladostni delavci pod 13. leti se pri tem ne smejo zaposliti.
— Prepovedani listi in knjige. Notranje ministrstvo ie prepovedalo uvažati in širiti v naši državi italijanska lista »11 Popolo d' Italia« in »II Seook>« ter madžarske knjige
Szaotan es Merestan az elemi nepiskoiak IV. osztalya szamara«, »FoVrajzi SegedkS-nyv az elemi nepiskolak IV. osztalyia sza-marac in »Magyar Nyelvgyakorlo az elemi nepiskolak IV. osztalva szamar«.
— Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 12. t. m. je bilo v mariborski oblasti 25 slučajev svinjske kuge, 4 svinjske rdečice, 1 stekline in 1 konjskih garij.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Od 22. do 30. novembra je bilo v ljubljanski oblasti 21 slučajev tifuznih bolezni, 73 škrlatinke, 5 ošpic, 17 davice, 6 sena, 7 aušljivega kašlja, 4 vnetja hrbteničnega mozga, 2 krčevite odrevenelosti. 1 drema-vice in 1 griže.
— Razpisane učiteljske službe. Na dvo-razredni osnovni šoli pri Sv. Antonu, srez Brežice, se razpisujeta služba šolskega i pravitelja in služba učiteljice; na II. deški osnovni šoli v Ljubljani se razpisuje vero-učiteJjska služba. Razpis službe šolskega upravitelja in službe za učiteljico na osnovni šoli v Št. Jurrju pod Kumom, dalje razpis službe za učiteljico v Vodicah in učiteljske službe v Ljubeoni pri Celju se uradno preklicu je.
— Razpust društva. »Obrtna zveza« v
Žužemberku je raznuščena, ker že več let
ne deluje in ker nima pogojev z? pravni
obstoj.
— Razpisani zdravniški službi. Oblastni
odbor mariborske oblasti razpisuje mesto pomožnega zdravnika v javni bolnici in hiralnici v Ptuju. Prošnje je treba vložiti do 3L t m. Vehki župan mariborske oblasti razpisuje mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Št. Jurij ob Pesnici. Prošnje je treba vložiti do 10. januarja.
— Letna skupščina Udruženja sodnikov. Udruženje sodnikov bo imelo dne 25. t. m. svojo letno glavno skupščino. Na skupščin«; bodo sodniki zavzeli svoje stališče k novemu sodniškemu zakonu, glede katerega je kakor znano nastal spor med sekcijo zakonodajnega odbora in vlado. Minister pravda je dovolil delegatom poedinih pododborov potreben dopust, da lahko prisostvujejo tej* važni skupščini.
— Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 124, z dne 15. t. m. objavlja pogodbo o prijateljskem sporazumu med kraljevino SHS in Francijo ter konvencijo o arbitraži med kraljevino SHS in Francijo.
— Smrtna kosa. Danes je preminula v Ljubljani vdova po okrožnem zdravniku v veiikih Laščah in mati splošno priljubljenega specijalsita g- dr. A. Zalokarja ga. Pranja Z a I o k a r. Pokojna le bila vzor plemenite, značajne slovenske žene in skrbne matere. Pogreb bo jutri v soboto ob štirih popoldne s Stare poti št. 2. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Iz Novega mesta nam pišejo: 2e dva dni vlada pomanjkanje vode v našem me-s*u, danes — 15. t m. — pa so odrekli vsi hidranti v bolnici v Kandiji. Vzroka Še niso ugotovili.
— Iz Delav. zbornice. Mnogi, ki se obračajo na Delavsko zbornico naslavljajo svoje dopise in druge pošiljke čestokrat na na-
slov poedinih zborničnih uradnikov. V interesu gladkega poslovanja je želeti, da se to opusti in da se naslavljajo vsi dopisi in po-ši'ke na uradni naslov: Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani, Poljanska cesta 12.
— Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1928 se prvkar razpošilja podružnicam in posameznikom. Kdor se zanima za našo narodno obrambo — in ta bi morala biti pri srcu vsakemu zavednemu Slovencu — naj bi si ga naročil in povzel rz njega dolžnost, da postane vnet Cirilmetodar, borec za naš narodni obstoj, ki je ogrožen na severu (opozarjamo na Članka Kresovi gore in poročilo predsednikovo) in na jugu (Slovenija Postumia, 0 šolstvu v julijski krajini, poročilo tajnikovo). Dejstva, navedena v omenjenih člankih kriče: Rojaki, pomagajte! Mladina za Cirilmetodove vzore vneta, naj dopolni vrzeli, ki so jih vsekali Družbi »naši »robovi«. V brezde'ju ždeče Podružnice naj uvažujeio njim namenjeni članek in naj ožive. Tak sad želimo koledarju, nosečemu obilno narodnoobrambno vsebino in vzorno sestavljeno bilanco v družbinem obratovanju, s kakršno se prikaže na dan malokatero drugo slovensko društvo. Naroča se v pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda, Narodni dom v Ljubljani. Cena 15 Din. Hkrati priporočamo za božično darilo mladini Kraljeviča Marka (6 Din).
— Starešinska zveza »Triglava« v Mariboru sklicuje izreden občni zbor z edinim dnevnim redom: sprememba pravil, na pondeljek, dne 19 decembra 1927 v gostilniških prostorih Narodnega doma ob 20. (8. uri zvečer). — Odbor 974-n
— Starešinska zveza »Triglava« v Mariboru naznanja p. n. občinstvu, da priredi ^Triglav« letos elitni ples v unionski dvorani v Mariboru dne 10. marca 1928. Komur je še v spominu oOletnica »Triglava« in drugi triglavanski elitni plesi, ta bo gotovo uravnal obisk letošnjih plesnih prireditev tako, da bo lahko obiskal fcriglavanski ples. Poskrbelo se bo za osebna vabila. Odbor.
975-n
— Naša beda nasi sili, da se tem potom obračamo na P. n. javnost z vročo prošnjo, da upošteva naš bedni položaj tn se spomni s kakršnimkoli darom najbednejših slepih in jim olajša bedo vsaj za božične praznike. — Milodare (v denarju ali blagu) sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, WoJfova 12.
— Velika železniška tatvina. Na progi Sušak — Zagreb je bila včeraj izvršena velika tatvina Doslej neznani zlikovci so vlomili v tovorni vlak in odnesli 500 kg kave v skupni vrednosti 20.000 Din. Vlom je bil izvršen med vožnjo in je padel zato sum na železniško osobje. Preiskava pa je ostala doslej brezuspešna.
— Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo, dne 18 t. m. ob pol štirih popoldne legendo »Tujec«.
— Mariborski vlomilec prijet na Dunaju. Dne 7. decembra je bil na Dunaju aretiran pekovski pomočnik LiendI, ki je skupno s pekovskim pomočnikom Hansom izvršil vlom pri peku Robausu v Mariboru. Liendl je priznal, da se je 15. novembra s Hansom odpeljal v Maribor, da bi sodeloval pri vlomu, trdi pa, da je 27. novembra zapustil Spilje, ne da bi bil v Mariboru. Hans, ki je bil takoj po vlomu prijet v Mariboru, je izjavil, da je Liendel njegov sokrivec.
— Ako želite biti lepi. ako želite očuvati Vašo mladostno svežost, uporabljajte za dnevno nego Vaše lepote 1. Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote Elsa, lilijino mlečno, rumenjakovo, glicerinsko, borakso-vo, katranovo in Elsa milo za britje, 2. Fel-lerjevo Elsa pomado za zaščito Hca im kože, katera odstranjuje soločne pege, kožne brazdice in mozolje, 3. Fellerjevo jako Elsa pomado za rast las katera deluje proti izpadanju ter dela lase mehke In bujne. Za poizkus 5 komadov Elsa mila 52 Din, nadalje 2 Ion čiča enovrstne ali pa po 1 lončič od vsake Elsa pomade 38 Din razpošilja lekarnar Eugen V. Feller. Srubica Donja, Elsatrg 238, Hrvatska.
— Revizija procesa zagrebške premogovne afere? Glede na časopisne vesti, da je beograjska sekcija Udruženja jugosloven-skih inženjerjev sprožila vprašanje revizije tega procesa, Izjavlja ljubljanska sekcija Udruženja, da je bila omenjena akcija pričeta brez njene vednosti in privolitve. Ljubljanska sekcija Udruženja smatra to afero z razsodbo Državnega sveta kot likvidirano m ugotavlja, da Udruženje jugoslovenskih inženjerjev po pravilih ni poklicano zahtevati revizijo procesov, ki so od najvišjega sodišča končnoveljavno rešeni.
Iz Ljubljane
—Ij Naša univerza spominu kemika Marcelina Berthelota. Včeraj se je ljubljanska univerza v zbornični dvorani oddolžila s komemoracijo spominu znamenitega francoskega kemika Marcelina Berthelota povodom lOOletnice njegovega rojstva. Predavanje je imel univ. prof. dr. Maks Samec, ki je zastopal ljubljansko univerzo tudi pri proslavi v Parizu in v Zagrebu. PrVred^ev je bila interno univerzitetna ob zaključku pred božičnimi počitnicami. Ta termin je bil izbran zato, ker je bil strokovnjak profesor Maks Samec, ki je predaval o življenju in delovanju Marcelina Ber. thelota, poprej odsoten Širše občinstvo k predavanju ni bilo vabljeno, ker je univer-
zitetna dvorana premajhna. Uvodoma je navzoče profesorje in shtšatefle pozdravil rektor dr. Rajko Nabtigad.
—Ij Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu pod Trvottjem v Liutrtjan! je jako okusno prirejena ter ima vsak dan lepo Število posetnikov. Prodanih ie že precej slik, kipov, vaz ui drugih umetnin, ki so jih namenili ljubitelji naše pristne domače umetnosti svojim dr^gfm za božični poklon. Izbira ie bogata in se tu pri tem ni treba bati, da bo morda premalo gotovine pri roki Tako dobiš za 160 Dm že lepo sliko — izvirno delo našega uvažene-ga umetnika —, ali pa na pr. prav lep izdelek keramične umetnosti za 30—160 Din, in tako dalje. Naj si razstavo vsakdo ogleda, gotovo mu ne bo žal.
—Ij Božična razstava umetnin, ki je nameščena v Jakopičevem paviljonu pod Ti-volijem. je odprta do konca decembra vsak dan med 10. in 16. uro. Vabimo vse, da si jo ogledajo ir: posežejo po v nakup nuđenih umetninah.
—Ij Važno za rezervna oficirje. Vsi rezervni oficirji se morajo udeležiti službe božje v cerkvi sv. Nikolaja na državni praznik, rojstni dan Nj Vel. kralja, 17. decembra ob 10. — Pravoslavna slovesna služba božja se vrši ta dan ob 9. v kapeli v vojašnici »Vojvode Mišica«, kateri morajo prisostvovati vsi rezervni oficirji pravoslavne vere. Istotako se vrši slovesna služba božja ta dan ob 10. v evangeljskf cerkvi, kateri morajo prisostvovati vsi rezervni oficirji evaneeliske vere.
—Ij Izletniki se opozarjajo, da jutri kljub državnemu prazniku ne vozijo izletniški vlaki na Gorenjsko in v Kamnik, oziroma zvečer nazaj v Ljubljano.
—Ij V kraljestvu Inkov. Za sobotne predstave tega filma, ki ga predvaja ZKD ob 11. uri dopoldne in 14.30 uri popoldne v prostorih kino Matica, vlada med občinstvom tako zanimanje, da je morala dati ZKD vse vstoiprrice za ta dan v predprodajo, da si zamore publika pravočasno preskrbeti sedeže. Vsakdo naj torej hiti, in naj si čim preje preskrbi vstopnico za ta velezanimiv spored. Film se ponavlja še v nedeljo ob 11. uri in v pondeljek ob 14.30 uri popoldne.
—Ij Zveza drž. nameščencev za Slovenijo opozarja svoje članstvo, da njen strokovni svet v nedeljo, 18. t. m. ne bo zboroval v sejo-i dvorani mestnega magistrata, marveč ob 9. uri dopoldne z znanim dnevnim redom v Salonu restavracije »Pri levu« na Gosposvctski cesti. — Za odbor: Joža Bekš, t. č. tajnik: Milan Paternoster, t. č. načelnik. 977_n
—Ij Upravni odbor Zveze demokratske mladine je na svoji včerajšnji seji sklenil, da se vrši II redni glavni zbor dne 15. januarja 1928, Dnevni  red se objavi potom okrožnic — Odbor.
—Ij »Ljubljanski Sokol« prosi člane in članice, ki za letos še niso poravnali društvene pristojbine (52 Din), da to z ozirom na konec poslovnega leta Čim prej store.
973-n
—Ij Poškodba tuje lastnine. Pod tem naslovom srno priobčili včeraj notico, v kateri je rečeno, da je g. Rihter s svojo tožbo pred tukajšnjim sodiščem propadel. Kakor smo infoirnirani, ta vest ne odgovarja resnici, ker ie okrajno sodišče odstopilo to zadevo civilnemu sodišču, pred katerim bo dotični možakar odgovarjal za poškodbo tuje lastnine.
—Ij Beog od doma. Viktor Bischoi, knjigovodja na finančni delegaciji je prijavil, da je včeraj pobegnil od doma pri njem stanujoči Fran Homec, učenec VI. razreda v ljudski Šoli na Grabnu. Fant ie star 12 let je precej velik, a šibke rasti, plavih las, podolgastega, bledega obraza in nosi rumenkast suknjič, temne hlače in čevlje na zadrgo.
—Ij Modna zapestua ura   na svilenem traku je prekrasno božično darilo. F. Čuden, Prešernova uL 136-L —Ij Drobiž policijske kronike. Včeraj je policija radi beračenja prijela Ivana P., radi prepovedanega povratka je bil aretiran Adam B. in radi nedostojnega vedenja L K. Podani sta bili dve ovadbi radi tatvine, 1 radi nedostojnega vedenja, 1 radi javnega pohujšanja, 1 radi kaljenja nočnega miru, 1 radi razgrajanja, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi hoje po železniški progi, 3 radi prestopka cestno-policijskega reda.
—Ij Seja uprav, odbora Zveze demokratske mladine se vrši v torek 20. dec. v Kazini ob 18. uri — Postovodeči podpredsednik.
To in ono
iz Celja
—c Praznovanje kraljevega rojstnega dne. Kraljev rojstni dan se bo v Celju proslavil s slovesnimi bogoslužji v cerkvah vseh veroizpovedanj. Ob 9. uri bo v farni cerkvi sv. Daniela slovesna zahvalnica, ob 10. uri pa v pravoslavni kapeli v kasarni Kralja Petra in evangelijski cerkvi. Povsod prisostvujejo zastopniki oblasti. Mestni magistrat vabi hišne posestnike, da okrasijo svoje hiše z narodnimi odnosno državnimi zastavami.
—c Podoficirji celjske garnizije prirede v soboto, dne 7. januarja v veliki dvorani Narodnega doma svoj drugi podoficirski ples. Svirala bo vojaška godba iz Maribora.
—c Trošarino na vino In pivo nameravajo v Cerju zvišati v prihodnjem letu. S tem zvišanjem bt se kril veliki primanjkljaj v občinskem proračunu za leto 1928. Ce bo prebivalstvo s tem zadovoljno, pa je drugo vprašanje. 7. zvišanjem raznih davščin si kleroradikalško - netnškutarska kompanija na mestnem magistratu gotovo ne bo pridobila naklonjenosti prebivalstva.
Magična pisalna miza
V trgovino nekega bogatega zlatarja in draguljarja v Filadelfiji je Drišel prileten, eleganten gospod in si dal pokazati briljantno ogrlico, s katero pa ni
bil zadovoljen, češ da hoče boljše dragulje. Draguljar mu ie Dokazal svoje najlepše blago, katero je odjemalec z zanimanjem ogledoval. Ko si ie izbral naj-krasnejšo ogrlico, je prosil trgovca, naj pošlje ž njim svojega zaupnika, ki mu bo v hotelu izplačal vso kupnino naenkrat. Draguljar ie poveril to nalogo svojemu sinu. ki je vzel iz previdnosti s seboj dva revolverja. Odjemalec se je predstavil kot grof Olestier. stanuje v najlepšem filadelfiiskern hotelu. Ko sta stopila v sobo, ie odprl grof predalček pisalne mize in vzel iz njega povečevalno steklo, s katerim ie ponovno natančno pregledal kupljeno ogrlico. Draguljarjev sin je opazil, da ima dozdevni grof v predalčku pripravljeno večjo množino denaria.
Ko je začel grof šteti denar, ie naenkrat nrebledel. Videti ie bilo da mu je postalo slabo. Položil je ogrlico v predalček k denarju, ki ga ie zaprl in prosil draguljarjevega sina, naj ga za hip oprosti, Češ da se takoi vrne. Draguljarjev sin je potrpežljivo čakal nekaj časa, ko pa grofa Ie ni bilo nazaj, se mu je zdela zadeva sumliiva in poklical je hotelsko osobje. Sluga mu je sporočil, da je grof poravnal račun in se z avtomobilom odpeljal. V prisotnosti ravnatelja hotela so odprli predalček pisalne mize. ki je bil pa prazen. O dragoceni ogrlici in denariu ni bilo duha ne sluha. Poklicali so policijo, ki je ugotovila, da je pisalna miza. stoječa tik ob steni, v zvezi s pisalno mizo v sosedni sobi. Dozdevni grof ie imel namreč v najemu dve sobi in ta čas. ko ga je draguljarjev sin v eni čakal, ie odšel v drugo sobo in potegnil skozi odprtino iz prve pisalne mize ogrlico z denarjem. Policija domneva, da ie drzen tat član francoske vlomilske tolpe, ki je nedavno na sličen način okradla draguljarja v rue de la Paix v Parizu.
Tereza Neumannova dobi konkurenta
Berlinski listi poročajo, da je za neki berlinski atelje angažiran rudar Pavel Diebel iz Slezije, pri katerem se tako, kakor pri Tereziji Neumanovi pojavljajo krvavi znaki in rane do vsem životu.
Diebel, ki nastopi svoje gostovanje s 1. januarjem, vzbuja že sedai skoraj večjo pozornost kakor pobožna Tereza. Njemu se krvave rane in znaki ne pojavljajo tako kakor Nemannovi vsak petek, marveč kadar hoče sam, v poljubnem času in v poljubni obliki. Ce kdo n. pr. želi. da se mu pojavi na prsih krvav križ, potem se to zgodi tekom ene ali dveh minut. Pa ne samo
križ, marveč vsaka poljubna figura, krog, kvadrat itd. se poiavi na njegovih prsih. Vsakdo se tudi lahko oseimp prepriča, da so ti znaki krvavi. Zanimivo je tudi. da ie Diebel Dopolnoma neobčutljiv, pusti si vbadati v telo igle. baje pa je tudi neranljiv. Praviio, da mu niti krogla ne more do živega.
Nemci imajo res srečo z vodiškinri JohancamL Čudno, da se ooiavljajo taki »čudeži« baš v Nemčiji, ki ie drugače visoko kulturna država.
Nahutn Sokolov v Pragi
Predsednik svetovne sionistične ek-sekutive dr. Nahum Sokolov ie prispel v sredo iz Londona v Prago, kier Se bo pogajal s sionističnimi organizacijami v češkoslovaški republiki. Sokolov, rodom iz Rusije, je bil med prvimi pionirji pokreta, ki je dobil koncem preteklega stoletja naziv sionizem. Sokolov je po poklicu novinar. Svoje nazore ie propagiral potom dnevnika ki ga je sam ustanovil in ki je bil prvi v hebreiščini pisan list sploh. Začetkom svetovne vojne je bil Sokolov v Ameriki, od koder je odpotoval v Francijo in v Italijo. V Franciji je navezal politične stike s Polnca-reiem, Doumergueiem, Painlevcjem in drugimi odličnimi predstavniki francoske javnosti, ki jih je oridobil za svoj pokret. V Rimu ga je spreiel takratni papež Benedikt XV.. ki se ie zanimal za nazore novega palestinskega prebivalstva ter razmerje med krščanskim In židovskim prebivalstvom tc zgodovinske dežele. Dr. Sokolov je posetil Rim tudi letos v novembru. Spreiet je bil v avdiienci pri italijanskemu kraliu, sedanjem papežu in ministrskem predsedniku Mussoliniiu.
Krali Viktor Emanuel je baje velik prijatelj sionističnega pokreta in dobro pozna njegovo zgodovino. Tudi Musso-lini se za ta pokret zelo zanima in v razgovoru s Sokolovim je izjavil, da zasleduje kolonizacijo na vzhodu Sredozemskega morja. V Vatikanu ie dr. Sokolov pojasnil odnošaie med novim židovskim in krščanskim prebivalstvom v Palestini. Zagotavljal ie papeža, da nova palestinska uprava spoštuje verski čut k-š7\'mskesa prebivalstva in da se v tem pogledu katoliški cerkvi ni bati, da bi prišlo do kakega konflikta. Sionizem je boli politični pokret, v verskih zadevah pa zavzema nevtralno stališče. O papežu Piju XI. pravi dr. Sokolov, da je učenjak in izboren moderen orijentalist.
Ko so Sokolova vprašali, kai misli o zadnjih dogodkih v Rumuniii. se je kot oficijelni reprezenfant izognil odgovoru. Informiran je o zelo žalostnem dogodku. V Velikem Varadinu so namreč rumun-ski nacijonalisti do krvi pretepli kletnega učenjaka Kocskemeta. ki uživa med orijentalskimi filologi svetovni sloves. Pretepli so ga tako. da se sedaj bori s smrtio. Fanatični naciionalisti so uničili tudi njegovo dragoceno knjižnico in rokopise.
O
G
* m • V
f IKOM
C
KIJ li t
so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše.
Iz Maribora
to, da bi imeli avtobusi, ki vozijo na kolodvor, zvezo z odhajajočimi in prihajajočimi vlaki.
—m Modna revija v Narodnem gledališču. V nedeljo priredita mariborski modni tvrdki Kiizler in Novak v Narodnem gledališču modno revijo To bo prva prireditev te vrste v Mariboru in ni dvoma, da bo na. letela pri našem ženskem svetu na splošno odobravanje. Obe tvrdki bosta pokazali najnovejše modele, obenem pa se bo vršilo predavanje o načinu oblačenja in aktualnih modnih vprašaniih.
—m Veliko ogorčenje radi uvedb. novih oblastnih davkov. Med mariborskimi gospodarskimi krogi brez razlike strankarskega prepričanja je zavladalo veliko ogorčenje, ko je »Jutro« razkrilo načrte klerikalcev, ki odlagajo s sklicanjem oblastne skupščine, da bi ljudje ne spoznali pred občinskimi volitvami njihovih načrtov. Dejstvo, da hočejo kierikalci naložiti davkoplačevalcem v mariborski oblasti okrog 50 milijonov novih j davkov, je tako kričeče, da je ogorčenje ! volilcev povsem upravičeno. Ne sme pa i ostati le pri zabavljanju in ogorčenju. Ne- i zaupnico klerikalcem je treba dokazati dejansko s tem, da v nedeljo noben trgovec, obrtnik, uradnik in delavec ne bo glasoval za klerikalce. »Slovenec« si ne upa demantirati odkritij naprednih listov o novih davkih in je že to najboljši dokaz, da morajo gospodarski krogi računat* z novoletnim darilom klerikalcev — 50 milijonov novih davčnih bremen!
~^-m Razširjenje a v tobus-prometa v Mariboru. Včeraj je začel voziti novi avtobus na progi Glavni trg — Kamnica po Koroški cesti. S tem je ta del mesta priključen na avtobuspromet v mestu. Velik naval, ki vlada na progi Maribor - Studenci, je dal inicijativo studenški občini, da bo tudi s svoje strani uvedla še eno avtobus zvezo. Sedai bi bile le še potrebno, da občina čim prej zgradi primerne čakalnice, da ne bodo morali ljudje na prostem zmrzorvati. Tudi določitev točnega voznega reda bi bila zelo na mestu. Predvsem pa na} bi se gledalo na '
utrl 17. dec. 1927   '»-V   I AKOKt
tradicijoaalna radarska slavnost
^fcoik preko kože
Samo še danes ob: 4, V16, ''28, 9.
Lya de Putti
Bjnovtjs  mi ;.vii > pustolovni ti
TAT LJUBEZNI
ELITNI KINO MATICA.
Stran *
tSDOVENSKI  NAROD, dne       decembra 1927.
Stev 285
Za Božič priporoča modni salon STUCHLT - MASCHKE
KLOBUKE vseh vrst po znižanih cenah LJUBLJANA,  Židovska ulica 3 Priznano dobro blago.
Brez   posebnega naznanila
Moetni pogrebni ravoil.
+
Naša ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa
Franja Zalokar
vdova po okrožnem zdravniku v v Velikih Laščah,
nas je danes po dolgem trpljenju zapustila.
Pogreb se vrši v soboto, 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz Stare poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 16. decembra 1927.
Rodbine: Feliks Zalokar, Andrej Škulj, dr. Alojz Zalokar, Kristina Honigmann.
jpji a lamu
Lovske ouike
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri ; F, K. KAISER puškar, Ljubljana, Selenburgova f)   — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prolajo huli i i w rTiroxi ojuojuljuijul^^
Zahvala.
Za vsa iskrena sočustvovanja o priliki smrti naše nepozabne soproge, m^ere, s^are matere .n tašče, gospe
marile Pišlar
kakor tudi za poklonjeno cvcje ter za nad vse čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
V Ljubljani, 16. decembra 1927.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod.
Marta Mikuž, roj. Gerber in hčerka Anica naznanjati potrti globoke žalosti v svojem in v imenu rodbin Gerber, Mikuž, Koch, Kostanjevec vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih srčno ljubljeni in predobri soprog, oče, brat, zet, stric in svak, gospod
Iiian mikuž
ravnatelj Hipotekame banke jugoslovenskih hranilnic,
dne 16. t. m. ob pol 2. uri zjutraj po kratkem, mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, izdihnil svojo preblago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 18. decembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg št. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 19. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 16. decembra 19?7.
Upravni svet in uradništvo Hipotekarne banke jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani naznanjata, da je po kratki in mučni bolezni nenadoma preminul njih dolgoletni, neumorni ravnatelj, gospod
Ivan Mikuž
Nad vse vzornega in vestnega ravnatelja in kolego ohranimo v najlepšem spominu.
Ljubljana, dne 16. decembra 1927.
MotM pogrebni »»vod.
Stavbnega pisarja
sprejme za pomoč stavbnik Konig, Marmonrova ulica 16. __3134
2000 Din posojila
išče mlad gospod proti vračilu 500 Din mesečno in sigurni ga» ranciji. — Ponudbe pod «Po* sojik>/3107» na upravo «Slov. Naroda«.
Kupim manjše
tovarniško poslopje
v Sloveniji. — Ponudbe pod «Tovarna/3113» na upravo «S1. Naroda*.
Butare in kolobarje
popolnoma suhe — izredno po« ceni. — ĆEBIN. Ljubljana VVoIfova ulica 1/2. 2807
Sveže, najfinejše norveško ribje olje
iz lekarne dr. G Piccolija v Ljubljani — se priporoča ble» dira. slabotnim osebam 113/L
Teod. Kom, Ljubljana,
Poljanska cesta štev. 3.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vo* dovodov. Naprava strelovodov, kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za finiež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi po« sod (Škatle za konserve) ter litografija. 123/L
Trgovski pomočnik
izurjen v mešani trgovini, zmožen slovenskega in nemške« ga  jezika — išče službo: gre
tudi za skladiščnika. — Ponud* be pod «Vesten/3105» na upra* vo «Slov. Naroda*.
GON
lek proti kapavici (tri* perju, gnojenju) ter za* starelem kroničnem gno» jenju triperja in vnetja sečnega mehurja Za popolno ozdravljenje je treba 6 lončkov. Cena 2 a a vodilom za lonček 45 dinarjev. — Proizvaja ir razpošilja  po poŠti
lekarna PENIĆ, Zaprešič.
D ko Vas kaj muči
ako čutite bolečine, kupite si > .ekarni aH v tozadevni trgovini Feilerjev pravi lepo dišeči »f31saflwd«. Otirajte si vsako jutro in večer bolna mesta in iznenadilo in obradovalo Vas bo, kako brzo in prijetno je El-sailuid oblažil Vaše boli   Ako ste zdravi,
rabite Elsafluid za izpiranje grla m umivanje   telesa   Boste   Elsafhiidu   hvaležni ta
ostali mu boste zvesti.
Dnevno negovanje telesa z Elsaflufcdom Vas bo nagradilo z bistro glavo, zdravim sipanjem .obvaroval Vas bo pred nahodom, gripo in drugimi boleznimi in ustvarjal Vam bo tako veselje do življenja. Tudi notranje, par kapljic na sladkorju ali medu Vas obvaruje proti neugodnostim, krčem Itd. ter na želodec prijetno deluje 2e naši stari starši in dedje so rabili Fellerjev Elsafluid zunanje in notranje kot zanesMivo domače sredstvo in kozmetiku m za celo leto. Jačje je in bolje deluje kot francosko žganje.
Zahtevajte v lekarnah ali tozadevnih trgovinah, tudi v naj* manjših krajih, izrecno «FELLERJEV» pravi ELSAFLUID v poizkusnih stekleničicah po 6.— Din. v dvojnih po 9.— Din
ali v specijalnih po 26.— Din. Ako ne, pa naročite potem direktno po pošti, potem imate seveda ceneje, čim več naro. Čite naenkrat, ker z omotom in poštnino vred stane 9 poiz* kusnih ali 6 dvojnih ali 2 Specijalni steklenici 62.— Din, 27 poizkusnih ali 18 dvojnih ali 6 specijalnih seklenic 139.— Din. 54 poizkusnih ali 36 dvojnih ali 12 specijalnih steklenic 250 — dinarjev. — Naslov označite jasno:
LEKARNAR
EUGEN V. F E L L E R. Stubica Donja Elsatrg 245 Hrvatska
I
I
Proda se
plišasta preproga 3X2.50 m, mali " 'ezen štedilnik in bela predsobna stena z ogledalom za obleko. Ogleda ar lahko od 8. d i 11. ure. Naslov pov- upr. »Slov   Nar« 2537
Pisarniški uradnik
s prakso, zmožen stenografije in strojepisja ter vseh pisarni« ških del — išče službo. — Nastopi s 1. januarjem. — Ponud« be pod »Pisarniška moč/3116» na upravo «Slov. Naroda*.
Zahvala.
Ob težki izgubi naše zlate hčerkice
Nevenke
uaila je najina neizmerna bolest sočuten odmev v tolikih blagih srcih, da se ni mogoče vsem posamezno zahvaliti.
Hvaležna sva vsem za toplo sočustvovanje, za razkošje cvetja, i katerim ste obsipali najino mrtvo dete in za mnogoštevilno spremst & v njen večni domek.
Zavest, da nama je bila vsaka najmanjša   pozornost   v tolažbo, naj bo vsakemu v zadoščenje >n zahvala.
Ljubljana, 16. decembra 1927.
Globoko žalujoča Mila in Rafko Turk.
Obrtna banka v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni, velezaslužni predsednik nadzorstvenega sveta, gospod
Ivan Mikuž
ravnatelj Hipotekarne banke jugoslovenskih hranilnic,
danes zjutraj boguvdano preminul.
Pogreb bo od doma žalosti, Kongresni trg št. 4, v nedeljo dne 18. decembra ob 3. uri popoldne.
Blagega pokojnika, ki je vrsto let neumorno delo val v procvit našega zavoda, ohranimo vedno v čast nem spominu.
Ljubljana, dne 16. decembra 1927.
Urejuje; Joaip Zupančič. -* Za .Narodno tiskamo*; tfian Jcaertek. — Z* uprsve   u .ubranu del u*ta; U ton Ch/utot - Vsi » Ljubljani