289. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 18. decembra.
XXVI. leto, 1893
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan ne<er, izimfii nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za Avstr o-ogers k e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za retrt leta 4 gld., za jeder* mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več  kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje Be od fetiriatopne petit-vrste po 6 kr., f,e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopiui naj Be izvole frankirati. — Rokopisi fie ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu at, 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Grof Hohenvvart
Poslanec goreniskih kmetskih občin doživel je čudno veselje, da mu je pri debati o provizornem državnem proračunu govornk združene nemške levice, dr. Menger pel slavo, in da je njngovo ime v zvezde koval. Mi se ne čudimo dr. Mengerju, ker žalostna je resnica, da je ravno grof Ilohemvart redil židovsko in malo značajno Htranko, ki se imenuje združeno nemško levico in katera je s praznim želodcem leta in leta klečeplazila okrog grofa Taaf-fea, da bi ji odkazal kak ministerBki stoliček! Česar grof Tat Hi ti stranki ni hotel dati, to ji je dal grof Hohenvvart meneč, da se, hudič z belce-bubom najlažje izžene in oziroma, da se konservativna načela najbolje zastopajo, če Be izroče nemškim liberalcem v roke! Našim gorenjskim kmetom pa moramo v istini srečo voščiti! Da bo njihovemu zastopniku dr. Menger v zbranem parlamentu kdaj slavo pel, kaj tacega se jim nikdar sanjalo ni! In gospodje župniki iu drugi konservativni možje, ki so se za izvolitev grofa Hohenvvarta v potu svojega slovenskega obraza trudili, imajo sedaj sladko zavest, da je dr. Menger ž njimi zadovoljen in da so se pri izvolitvi grofa Hohenvvarta jedino le za združeno nemško levico potili! Taka zavest je tudi nekaj vredna in smelo trdimo, da ga doBedaj še ni bilo slovenskega volilca, ki bi si bil zaslužil Iju* bežen združene nemške levice. Grof Hohenvvart je Se vedno slovenski državni poslanec, a kakor se vidi, je mož mnenja, da nima nikakih zavez proti slo venskemu narodu in da mu mora le-ta hvaležen biti, če ou sploh hoče slovenskih kmetov mandat v svojih aristokratičuih rokah obdržati! Čuti se grof samo voditelja. Ali vpraša se, ga |e li slovenski narod v istini samo zategadelj v zbornico poslal, da je vodja Bvojemu klubu, da se pa v drugem v parlamentu šopiri, prav tako kakor bi slovenskega narodu na svetu ne bilo?
Grof Hohenvvart po svojem vedenji ni več slovenski poslanec! Ko se je šlo za izjemne naredbe v Pragi, glasoval je za nje, dasravno bi se bil moral tukaj ozirati ua svoje druge slovenske tovariše, ki so se vsaj zdržali glasovauja in to v prepričanji, da s pod o bn ob t zahteva, da zastopnik slovenskega naroda ne glasuja proti češkemu nurodu. To pa zategadelj ne, ker so izjemne uaredbe za krivili samo posamezniki, naredbe kot take pa tlačijo celi uarod. S svojim glasovanjem postavil se je grof Ilohenvvait v nasprotje z vsemi slovenskimi poslauci in h tam je popolnoma ignoriral tudi svoje volilce, o koj:h je moral vender vedeti, če ima le kaj taktu v sebi, da žele, da se VBaj glasovanja zdrži, kaki r se je zdržal glasovanja njegov sosed kanouik Kluu, ki v državnem /.boru tudi slovenskega kmeta zahtopa, kakor bi ga imel zastopati grof Hoheuwart. če bo šlo vae takt) naprej, hi« bomo kmalu prepričali o tem, da ni grof Hohenvvart radi gorenjskih slovenskih volilcev na svetu, temuč, da so ti volilci jedino le zavoljo grofa Hobenvvaita ustvarjeni bili!
Govoril je gn f Hohenvvart tudi v debati radi provizornega državnega proračuna. Na dosuo in levo vstajali so slovenski poslanci in vsi so naglašali velike potrebe slovenskega naroda; vsi so bili v tem so-glasni, da je veliko naših zahtev, na koje se bo morala vlada ozirati iu vsi bo bIovohuo obljubljali, da hočejo svoje moči zastaviti v to, da bo slovenskemu narodu mesto pravice ne bode kameu ponujal.
Vstal je tudi grof Hohenvvart, tisti grof Hohenvvart, ki bi v zbornici niti ust odpreti ne smel,
da ga niso slovenski kmetje počastili s svojim zaupanjem! Tolažili smo se in upali smo, da bo pri ti priliki nekoliko se spominjal svojib volilcev, ki ga niso zavoljo njegove grofije v parlsment poslali, temveč radi svojib lastnih koristi j I Če so že vsi ulovenaki poslanci govorili, Brneli smo pričakovati, da bode tudi vodja teh poBlancev, grof H )henwart, spregovoril kaj o slovenskem narodu K temu je bil zavezan s bvojo častjo, ker mu ni bilo neznano, da se maje njegovo Btališče mej volilci, in da ima njegovo ime v Blovenskib gorenjskih občinah sedaj komaj toliko veljave, kakor je je imelo nekdaj ime goBpoda pl. Plenerja, ko je še vodil združeno nemško levico! Ali grof Hohenvvart je v svojem govoru o provizornem državnem proračunu s Buverenim zaničevanjem prezrl Bvoje volilce in prezrl tudi narod slovenski! Mi trepetamo pred pribodnjostjo; kamor obrnemo oči, grozi in preti nam nevarnost; od vseh 8tranij pričakujemo povodnji in bojimo se, da bo prepluta marsikaka plodonosna njiva na polju slovenske narodnosti! Grof Hohenwart pa o tem ničesar ne Čuti; njemu so težave in britkosti slovenskega naroda deveta iu deseta briga! Mesto da bi dvignil mogočni svoj glas za uboge trpine, ki bo mu zaupno oddali 8voj mandat, pa molči! In če je grof Hohenvvart zadovoljen b slovenskimi razmerami in če on molči, potem bo naša vlada drugim poslancem opravičeno odgovarjala: „Kaj čivkate, kakor vrabiči po strelnih! Saj vati grof Hohenvvart ničesar ne toži! Vsaj je grof Hohenwart dlje časa slovenski državni poslanec nego vi! Zategadelj gotovo bolje pozna 81 o v t ■ n k k e razmere nego vi! I □ torej molčite, kakor molči grof Hohenvvart'.
S tem, da je grof Hohenvvart pri proračunski debati spregovoril nekaj fraz, kojim je nemška levica nasproti vriskala, da pa niti besedice ni črbnil o Slovencih, ki smo mu v prvi vrsti pripomogli k sedanji imenitnosti, s tem se je tako pregrešil, da hi mu njegovi volilci, če imajo še kaj zavednosti v sebi, tega greha nikdar odpustiti ne smeli. To je bil krut udarec volilcem v obraz in mi jako dvo mimo, da bodo gorenjski možje kaj časa prenašali, da bode grof Hohenvvart ž njimi tako pojenjal, kakor počenja s svojim lakajem, če ga sploh Ima. Zaduji čas je, da tik Meogerjevega glttHU zabučijo ostarelemu gre fu na uho glasovi njegovih slovenskih volilcev, in da se mu Krepko in odkritosrčno po\e resnica, pred vsem resnica, da slovenski državni poslanec ni poklican pometati pred združeno nemško levico, in da ni nikako poklicau t> iti politični postre&ček dr. Menger j a, ali kake druge take židovske korifeje v Dunajskem parlamentu! Če čutijo naši gorenjski volilci kaj časti v sebi, ne dvomimo, da bodo pravo ukrenili, in grofu Hoheu-vvartu obtipali nokoliko njegovo trdo kožo, da se končno vender le spomni na nas Slovence, in na uaše bridke potrebe !
Če pa volilci ničesar storili ne bodo, potem je dokazano, da imajo poBlauca, kakoršnjega so vredni! Iu če grof Hohenvvart prej ali slej zgine s političnega življenja, pa imajo takoj vrednega naslednika pri rokah, njegovega prijatelja dr. Men-gerja. To se pravi za ta slučaj, če se častili volilci do tedaj ne bodo prepričali, da bi njihova konservativna in narodna načela kak rabi iz Galicije še bolje zastopal, nego Hohenvvartov prijatelj dr. Menger!
Državni zbor.
Na Dunaj i, 16. decembra. Državni poslanci so se zopet razšli, začeli so se zanje božični počitki. Priznati se jim mora, da so nekatere predlogo kaj hitro rešili. V današnji zadnji seji bo ni ukoro nihče menil za govore in celo trgovinskega ministra grofa \Vurmbranda železniško-politična izvajanja niso obudila nikakega zanimanja.
Začetkom seje odgovarja trgovinski minister grof VVurmbrand na razne interpelacije, mej njimi na interpelacijo poslanca dr. L a g i n j e o dohodkih Lhvdovib in na interpelacijo poslanca Zallingerjao nedeljskem počitku na dan 24. t. m. Glede nedeljskega počitka dne 24. t. m., pravi minister, da je vlada ustrezajo mnogostranskim željam dovolila izjemoma, da se dne 24. t. m. ni držati nedeljskega počitka, ker bi bilo to trgovinskim in obrtnim krogom v veliko škodo, izjavi pa, da je on principijeleo zagovornik popolnega nedeljskega počitka.
Zbornica prestopi potem na dnevni red in razpravlja najprej o podaljšanju lokalnoželezuiškega zakona z dne 17. junija 1887, o kateri .predlogi poroča poslanec Szczepano wski.
Poslanec dr. Fuchs pojasnjuje železniške razmere na Moravi in želi, da se tudi ea to krono-vino kaj stori glede* lokalnih železnic.
Trgovinski minister gre f Wu r m b r a n d prizna, da država na Moravi sicer ni zidala lokalnih železnic, a za to deželo mnogo storila, ker ni podrža-vila Beverno železnico. Minister naznani, da misli dež. zboru moravskemu predložiti zakone o lokalnih železnicah.
Zakonski načrt se potem vzprejme pri drugem in tretjem branji in takisto tudi zakon o znižanju kolkovine za odpovedovanja stanovanj.
Poslanec dr. Beer poroča o predlogi glede anatomično tizijologičnega instituta na Lvovskem vseučilišči.
Poslanec dr. V a š a t y toži, da se hoče cela vrsta važnih zakonskih predlog kar hitro rediti, tako da se poBlanci ne morejo o nobeni poučiti in za razpravo pripraviti. Govornik se izreče za predlogo, želi pa,  naj so tudi zu češko vseučilišče  kuj stori.
Ko je še poročevalec na kratko odgovoril na Ya'm\,fv;i izvajanja, vzprejela se jo predloga pri drugem in tretjem branju. Nadalje se je brez debate vzprejela predloga o podržavljenju železniške proge Črnovce-Novoaielica in po daljši debati predloga o podržavljenju prog avstrijskega društva za zgradbo lokalnih železnic. Debate o tej predlogi bo se udeležili pofllanci Kaftan, Kaiser, dr. Menger in dr. Demo I. Vzjirejeli sta se potem predlogi o nadaljevanji lokalne Železnice Vinkovce Brčka iu o začasni uredbi trgovinskega razmerja mej Avstrijo in Špansko.
Poslanec dr. F u c h s poroča o predlogi glede zbol|šanja kongrue pomožnim duhovnikom v Dalmaciji in sicer katoliškim in pravoslavnim.
Poslanec B i a n k i n i predlaga dve resoluciji, s katerima se vladi naroča, naj v prihodnjem zasedanju državnega zbora predloži nov, definitiven, na pravični podlagi izdelan zakon o kotigrui iu naj zakon o kongrui v Dalmaciji  pravično interpretira.
Pri glasovanju se vzprejme predloga, resoluciji se pa odklonita.
Posl. dr. F u c h s poroča o predlogi gledej zboljšanja dohodkov katoliških, pravoslavnih in armenskih dignitarjev in kanonikov.
Posl. Đorčić predlaga povišanje teh dotacij.
Posl. Điankini zahteva, naj se § 1. izpusti, da se s tem odpravi izjemno stanje obstoječe v tem oziru v Istri in v Dalmaciji.
PobI. dr. Kronavvetter opozarja na to, da bi vsled tega zboljšanja dohodkov nastale treske moral po vladni predlogi prevzeti verski zaklad, po odsekovem nasvetu pa verski zaklad s pomočjo državnih prispevkov. Po tem nasvetu bi morala torej še država iz svojega nekaj dodajati. Država nima najmanjše dolžnosti dajati verskemu zakladu kake prispevke in je sploh po vsem nezakonito in svojevoljno, da se deficit verskega zaklada poBtavlja v državni proračun. Davke plačujejo vsi državijani ne glede na to, kake vere so, dobiček iz verskega zaklada pa imajo samo katoliški duhovniki. Vedno se trdi in zahteva, naj se država utika v cerkvene zadeve, samo plačuje naj zanje. Sicer pa je povsem krivično, da dobivajo kanoniki večje plače kakor navadoi duhovniki, kajti slednji imajo vender precej opraviti, kanoniki pa sploh nič ne delajo.
Posl. dr. Ebenhoch: Saj Vi tega ne veste!
Posl. dr. Kronavvetter: Vi me ne boste učili! Tisti so že pravi, ki drugim očitajo, da nič ne vedo. Kanonično pravo poznam jako dobro; dotični rigoroz naredil sem celo z odliko.
PobI. dr. Ebenhoch:   Pa vender ničesar ne
veste 1
Posl. dr. Kronavvetter: Takih Burovostij ne trpim, fej! Govorite, kadar imate besedo. — Pravi se, da denar, kar ga drŽava daje v cerkvene namene, je itak cerkvi ukraden, a to je neumna govorici. Pri glasovanju se vzprejme predloga, na-svetovaue premembe pa se odklonijo.
Posl. grof Palffy poroča o nujnem predlogu glede znižanja železniških tovornih tarifov za slamo in seno.
Razprava se potem zaustavi, ko se je Se na željo posl. grofa Kuenbur-:a postavilo v zapisnik, da se ima v jedni prvih sej po počitnicah vršiti razprava o poročilu kazenskega odseka o posvetovanju o kazenskem zakonu in podpredsednik dr. Kathrein je zaključil Bejo, želeč poslancem vesele praznike.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 18. decembra.
Slovanska koalicija
Te dni se je vršilo konstituiranje parlamentarne slovanske koalicije. Predsedoval je dr. Klaić, navzočni pa so bili kot zastopniki mladočeškega kluba poslanci: Eim, dr. En gel, dr. Kaizl in Tuček; kot zastopniki kluba čeških poslancev z Morave: dr. Fanderlik in dr. ZaČek; kot zastopnika slovensko-hrvatskega kluba dr. Klaić in dr. Fer-jančič, a kot zastopnika kluba neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev dr. Laginja in Spinčić. Predsedujoči dr. Klaić obrazložil je principe, na podlagi katerih ee je ustanovila slovanska koalicija in komisija je na to sklenila, da bode koaliranim strankam dajala direktive glede formelnega in meritoričnega obravnavanja vseh parlamentarnih zadev in da bodo posamične stranke zastopniki alternirali v prededetvu parlamentarne komisije.
JHinisterskl (line,
V soboto zvečer bil je na Dunaji v hotelu „Importa!" dine\ kateri so ministri priredili zastopnikom parlamentarnih koalirancev. Pri dino,u so bili navzočni: ministeraki predsednik knez Windiscb-graetz, ministri marki Bacquehem, dr. Plener, dr. Madevaki, grof Wurmbrand, grof Welsersbeimb, grof Falkenbavn in Jaworski, potem podpredsednika poslanski zbornici dr. Kathrein in vitez Abrahamova icz ter poslanci: grof Hohenvvart, grof Kuen-burg, grof Dt-ym, baron Dumreicher, dr. Heilsberg, dr. Rubb, vitez Bem e, vitez Jeudrzejovvicz, Szczepa-novvaki, Cbrzanow<ski, grof Piuinski, dr. Fucha in kanonik K lun.
Gospodska zbornica.
V sobotni seji gospodske zbornice odkazale so bb izjemne naredbe združeni parlamentarni in politični komisiji, potem pa je zbornica brez debate refiila daljšo vrsto gospodarskih, v poslanski zbornici že vzprejetih predlog Danes je gospodska zbornica zopet zborovala. Na dnevnem redu je bilo drugo čitanje brambovske predloge. Pričakuje se, da bode pri razpravi o izjemnih naredbah kratka debata in takisto tudi pri razpravi o budgetnem provizoriju, pri kateri priliki bodo posamične stranke precizo-vale svoje stališče napram vladi. Ustavoverna stranka je že sklenila izjaviti, da hoče podpirati koalicijsko ministerstvo in gotovo se bo v istem zmislu izrekla tudi konservativna stranka.
Vitanje države.
Srbske gro&nje. Srbski radikalni listi prinašajo ostro pisane članke zoper Avstrijo, v katerih groze prikrito ali odkrito b konfliktom. Zlasti .Vedeliat" rohni na nečuven način ter prigovarja radikalni stranki, naj ne sluša na grožoje avstrijskih diplomatov in listov in naj se ne ustraši niti carinskega boja niti zadnjega sredstva, zapretja meje, ker, če bi slušala na želje Dunajskih in Budimpeštanskih krogov, postala bi v Evropi to, kar je f Sredozemskem morji Egipt, navadna avstrijska provincija.
Novo italijansko ministerstvo. Italijanska poslanska zbornica je za sredo sklicana na aejo, v kateri se |i predstavi novo minlsterstvo. Važno je kar se čuje glede prihrankov v vojski in kar je v popolnem nasprotstvu s tem, kar se je doslej trdilo. Pripoveduje se namreč, da je Crispi ponujal portfelj vojnega ministra najodličnejšim trem generalom Ricottiju, Cosenzu iu Primeranu s pogojem, da prištedijo pri vojski vsaj 20 milijonov na leto, ne da bi se količkaj zmanjšalo število vojake. Imenovani generali so portfoli zategadelj odklonili, ker so po njihovem mnenju taki prihranki nemo goči, če se vojska ne zmanjša vsaj za dva voja. Vojni minister Mocenna bo toroj to poskusil, česar se drugi niso upali lotiti, a toliko jo gotovo, da so italijanska vojska ne bo zmanjšala, ker tega italijanski kralj vsled pogodbe z Nemčijo nikakor ne more dovoliti. Utis, kateri je novo italijansko mini« sterstvo naredilo na Francoskem, spozna se iz članka v Pariškem „Figaro". Ta list pravi: Novo Crispijevo ministerstvo je nevarno francoskim interesom in evropskemu miru. Notorično je, da je kralj Umberto sam onemogočil Zauardellijevo kombinacijo, ker je ta hotel zmanjšati vojsko ia odpraviti deficit s prihranki prt vojnem budgetu. Kralj ve, da je sedanjo sitnvacijo rešiti le z mečem in zato je Crispija postavil novi vladi na čelo, poznavajoč ga dobro in vedoč, da je sposoben vsakega dejanja in nasilstva. Crispi bo gotovo miroljuben program razvil, tt če bi mu Francja verjela in se dala uapati, stonla bi hudodelstvo. Crispi more samo krispijansko politiko tirati, tudi če bi drugače hotel, in njegova politika bo usodna za Italijo in za mir.
Revolucija v Braziliji.
Razni listi dobili so iz R<o de Janejra sledečo brzojavko: V petek zvečer okolu 10. ure nastala je nepopisna paoika. Predsednik republike Peizoto napadel je s svojo vojsko uataše. Na otoku Kobras nastavljene baterije so takoj začele streljati v mesto. Bombardement je trajal celo uro in bil strahovit. Kakor toča padale so bombe. Ker bo bile baš gledališke predstave končane, bilo je na ulicah več tisoč Ijudij. Zavladal je grozen strah. Ljudje so bežali na vse kraje. Več sto ljudij je bilo ubitih, materij elna škoda pa je velikanska.
Dopisi.
Z Iluiiajtt. 14. decembra. [Izv. dopis] (Slovanski koncerti.) V Dunajskih koncertnih dvoranah se ravnokar zel6 odlikujejo češki glasbeniki Ondfiček in od kratkega Časa zaslovela češka četvorica. Vsi so že svetovno znani in tudi Ljubljanski, če ne sploh slovenski svet zca, da je njih hvala zaslužena.   Dunajsko glasbeno občinstvo se je tudi uže privadilo, slaviti te umetn ke po umetniških zaslugah, nikdar seveda ne — radi tega, ker bo ti heroji na glasbenem polji — Čehi — Slovani. Morda je to na njih jedini greb,  drugače bi bili ti možje tudi v nemškem svetu Dunajskem še bolj slavljeni. Kdor ima tu kaj glasbenega čuta, hiti poaluSat in občudovat Ondfifika v veliko dvorano glasbene družbe in deško četvorico v prostorno dvorano Bosendorferjevo. Čemur nem se letos čudil, je to, da smo n. pr. en večer imeli  dva slovanska koncerta na Dunaji. V četrtek 7. decembra igral je Ondfiček v gorej imenovani  veliki dvorani, a slovansko pevsko društvo imelo je prvi svoj letošnji veliki koncert v dvorani pri Ronacher-ju. Težko je bilo odločiti se iti ali k Ondfičku ali v slovansko pevsko društvo.   Bati bo je celo bilo, da ta večer mora zgubiti poslednje.  A glejte! Ronacher-jeva dvorana bila je  polna slovanskih rodbin,  visokih uradniških dostojanstvenikov, čast-nišcva itd., akoravno je bilo „videti" nekaterih dobrih rodbin, ki so se odlikovale z odsotnostjo.   Da mora to društvo imeti posebno srečo, bilo je opaziti iz raznih okoliščin.   Devetnajst let je vodil pevce pri vseh takih slavnostih g. Buchta — tokrat ga ni bilo. Zvedel sem, da je pred tednom nevarno zbolel.   Pevcev sem naštel okolo 50 — društvo jih broji čez 100!   Pevk je v poročilu čez 40 — na odru jih je bilo valjda nekaj čez 20. Povpraševal sem, kako to. Influenca, influenca, in zopet influenca 1 Vse te zapreke pa je društvo srečno premagalo. G. Jifik, drUgi pevovodja, je neustrašeno vodil
pevsko četo in pevke in pevci — kolikor jih je bilo
— so peli, da je bilo veselje poslušati. Iutlu-enca je tokrat celo zakrivila, da je sedmorica pela, mesto — osmorice, a v vzporedu je bil — oktet. Prva točka vzporeda je bila alavnozoanega našega dr. B. Ipavca .Vodniku", zbor moški m soli in četverospevi; tenor solo je pel Ceh Cbladek, baritonsolo Malorus Levicki, — prekrasen zbor; petje očaralno, solista in kvartet — občudovanja vredni. Navlašč h koncertu pripeljala se je Slovanka iz severnih zemelj slovanskih, gospa. Karla Ženiš • kova, ki je pri koncertu z divnim svojim glasom pela iz B. Smetanove .Prodane neveste": „Kdy-bych se co tako veho o Tobe dovšJela". Občinstvo je bilo očarano. V „oktetu" so peli gg. V. Chladek (I. tenor), Latal (Ceh) in A. Š v igel j (II. tenor Slovenec), gg. MoJest Levicki (Malorus) in Ig. Saw< czyinki (Rusi. bas), gg. Cape k (Ćeh) in P. M i t o-savljević (Srb) II. bas.  (Dr. Fr. Be af I tenor
— je obolel). „lIymno Slovanu" pel je ta oktet recte septet dovršeno. Kfižkovskega pesen .Od-vedoDĆho prosba" je tudi ugajala. Priznanje gre moškemu pevskemu zboru pri maloruski J. Lavv-rovvskega „Kozak do Turbana", pri srbskem zboru „Crnogorski uskok", Iv.pl. ZajČevem (brv ) zboru „D ži se iz zna." Mej zbori pa je bil še posebno odlikovan češki moški zbor B Smetane „ Kolnička". Gdč. Vilemka Bih lova se je pokazala izborno umetnico na glasoviru. Mešani zbori češki, K. VVeisovi „Poutuik", .Tajna laska" in K. Klieborfov .Lesni klid" so bili pravi biseri večera. Pohvala bila je tudi navdušena. Operna pevkinja gospa Karla Ženiškova pela je globokim izrazom, dovršenim glasom in z vso milobo J. Pauknerjevo „Kdybya Ty mi umfela" in K. Bendlovo .Prst^nek snubnf". Utis je bi uprav nepopisljiv; vrli slovanski domorodkinji, ki je k temu koncertu navlašč pripotovala mej Dunajske Slovane s svojim soprogom iz daleka v naj ne prijetnejšem vremenu, priredilo je občinstvo burne ovacije. Vojaška godba 66. pešpolka pod vodstvom g. kapelnika Ant. An toda igrala je samo slo" vanske komade in sicer vrlo dobro, kar posebej omenim. H koncu še opomnjo: Da nisem videl odlične rodbine Ky bare ve, pa Slovencev dr. Primožiča in Luža r j a in nekoliko slovenskih pevcev, mislil bi bil, da Slovencev na Dunaji več ni. To ni pravo rodoljubje 1
Iz Celovca, 14. decembra. [Izv. dopis] (Pravda slovenskega katoliško -p olitič-nega društva proti Bel jaški „Deutsche AUgemeine Zeitung".) Spominjali se bodo naši bralci, da je znani Beljaški list po zadnjem shodu katoliško-političnega in gospodarskega društva v Št. Jakobu v Rožni dolini prinesel vest, da so se po shodu kmetje stepli, in to vsled ŠČuvalnih govorov slovenskih govornikov. Gospod V. Legat kot podpredsednik društva je v imenu tistega B djaškemu listu poslal popravek, v katerem je omenjal, da se je tepež vršil v drugi gostilnici, da ni imel političnega pomena in da ni bil z našim shodom v nobeni zvezi. V dokaz, kako slabo je bil list poučen, dostavil je popravljavec še sicer malenkostno stvar, da je bil v listu g. Haderlap mej govorniki naštet, akoravno ga niti na shodu ni bilo. Urednik Otič popravka ni hotel vzprejeti, zaradi česar ga je g. Legat tožil pri c. kr. mestno-deleg. okr. sod-niji v Celovcu na podlagi § 21. tiskovne postave. Pri obravnavi dne 13. grudna t. I. g. Otič ni mogel ovreči poslanega popravka; dognalo se je namreč, da se je pretep vršit v drugi gostilni, in g. Otič toraj ni mogel dokazati, da je bil tepež v kaki zvezi s shodom. Zastran g. Haderlapa se je pa izgovarjal, da ga ni naštval mej .govorniki", ampak le mej .agitatorji". Gosp. Legat je rekel, da v teh besedah ni veliko razločka, kdor hoče agitirati mora tudi govoriti. Sodnik je na to svetoval, naj se stranki porazumete in naj g. OtiČ prtobii popravek, katerega hoče sodnik sam sestaviti in sicer tako, da bodeto ž njim lahko obe stranki zadovoljni. Urednik je bil 8 tem zadovoljen in tožnik tudi. Zdaj pa je neki poslušalec, katerega je urednik Otič seboj pripeljal in kateri že od nekdaj kakor trabant spremlja nemfiko-liberalne urednike, Oliču nekaj na uho za-fiepetal. Na to ja Otič rekel, da popravek sprejme, a le proti plačilu, za kar je hotel računati 25 kr. Temu se je tožnik odločno protivi! rekoč: »Meni ni za te krajcarje, pa če popravek plačam, dobi stvar tako lice, kakor da sem pravdo zgubil in ao •am obsodil. List je na svoji časti zavezan popraviti našemu društvu prizadjano krivico brezplačno,
kajti predao bi se za to odločil, da bi moral ta popravek plačati, rajše vidim, da ae ne priobči in torej tudi izpovem, da hočem rajše častno propasti, nego se tej zahtevi sramotno udati. Z it o pronim g. sodnika, naj razsodi po postavi". Po nekolikem premišljevanju je sodnik izrekel razsodbo, da je toženec oproščen, ker gosp. Httderlap v listu res ni bi i naštet mej govorniki ampak mej agitatorji.
— Gosp. Legat je potem stvar izročil odvetniku, da vloži priziv, ker se razsodba ne opira na glavno stvar, ali je bil tepež v zvezi s • hodom ali ne, ampak le na malenkostni pri-tikljaj zastran g. Haderlapa, ki je v tem slučaji čisto brez pomena. Pa poglejmo si tudi to stvar natančneje. Člen 19 tiskovne postave pravi, da se ima le resnica (Thatsache) popravljati. Dobro! Mi torej mislimo, da je imel popravek v tem slučaju v prvi vrsti namen dokazati, da g. Haderlap na shodu nI bil navzoč, kar se je tudi storilo in dognalo. Le to se je torej imelo smatrati kot dokaz resnice, vse drugo je pa postranska stvar. Da gospod Hiderlap na shodu ni mogel nastopiti ne kot agitator (kakor je pisal Bdjaški list) in ne kot govornik (kar se je v popravku mimogrede omenjalo) ume se ob sebi, ker ga na shodu bilo ni. Tako vsaj umevamo mi resnico v tej zadevi. — Kako se bo stvar nadalje razvila bomo o svojem času poročali.
Is duletike doline, 16. decembra. [Izv. dop J (Ivan Gizej f ) In kako redki in bolestni čuti pretresovali so me v dno žalostne du9e zadnjo nedeljo, 10. t. m., ob odprti jami na pokopališču pri sv. Martinu v Velenji, v katero so položili sodnega pristava g Ivana Cizeja!
Moj Bog, Slovenec nima sreče: najboljše sinove zakriva mu prerani grob! — Pokojni Cizej bil je vreden drug Grossov, Školičev. Le parkrat sešel Bem se ž njim in to njega zadnje dni; bolezen mu je branila daljše pogovore. Iz tega pa, kar je ležalo pred njim na stoleh, razsodil sem koj, kakšen mož se bori s smrtjo. Lepa kopa knjig slovanskih, italijanskih, francoskih vrsti se tu in tam leže listi: .Slov. Narod-, .Slov. Svet", .Diritto Croato« itd.; in te vse je premišljeno čital očitno kot naročnik! — Brrr, uradnik v cesarski suknji!? Da, da in celo član BSlov. društva" bil je s prepričanjem!! — (Onkraj groba ne sega kruta nemška moč!!) — In pri tem bil je jako, jako vesten uradnik, da bi bil skoraj smrtne ure čakal mej akli; prijatelji in njegov brat župnik, pri katerem je oči zatisnil, pregovorili bo ga, da naj ostavi pisarno in se zdravi ... V roki imam pismu iz Idrije, kjer je Ivan Gizej nekaj let služboval. Izkušen in značajen rodoljub od tamkaj mi slika Cizej a tako, da je človeku milo, milo do solz: v Idriji ni bilo do njega takšnega uzor-rodoljuba — uradnika! Naj ga kdo vidi ali ne, zunaj službe vedel ■e je izključno narodno in bil rad skromen in po domače. Vjslužbi pa je bil uljuđen, postrežljiv: sleherni dobival je v najmilejši obliki svet in pravico .....Največji prijatelj bil mu je posestnik v
Žirćb, pri katerem je sodil še največje, nepopačeno slovensko poštenje.....itd.
Pokojnik porodil se je na Gomilskem v rajski Savinjski dolini 5. decembra 1852. I. — Šel je tako pozno na gimnazijo v Celje, da ao ga že v peti šoli postavili pod vojaško mero. Preobleki i so ga pa stoprav po maturi za tri leta v vojaško suknjo. Najbrže si je kal bolezni zasadil pri vojakih tam na tistem za vojaka jako mučnem svetu okrog uaj-zvestejšega — italijanskega mesta Trsta na slovensko avstrijski zemlji.
Na univerzi v Gradci hodil je potem pota slovenskega dijaka-trpina. Kako je slednjič blažil po svojih trpkih izkušnjah .Uadogoja" ; gotovo bi bil inače dosti storil zanj! — V pravniški službi bival je v Ljubljani, v Metliki, v Idriji, v Konjicah in na zadnje pri Sv. Lenartu v divnih Slovenskih Goricah.
Govoril sem te dni o našem preminulem Ivanu z nekim zaprašenim birokratom, pravcatim .staats-spracberjem": er war ein tilchtiger Beamter, aber
— ein Slovene durch und durch, geradezu ein
— Slave! Kimovcem in atreberjem bil je „svoje glave" in spet našim novodobnim Vihingom: brezverec, liberalec, radikalec . . . la kako lepo, kako udano izdihnil je svojo pošteno dušo s svetom in Bogom spravljen!! — .Blagor mu . . . Ali Tebi pa, mili moj slovenski rod, novo gorje! Le malokdo bi Ti bil i v .neodvisnem stanu" branil Tvojo sveto pravdo, kakor jekleni Ivan Cizej!     D—n.
Domače stvari.
— (O i o b d e vesti.) Deželnim glavarjem štajerskim je imenovan Eimund grof Attems, njegovim namestnikom pa posl. dr. Fran Raday, notar v Mariboru. — Okrajnim sodnikom v Cerknici je imenovan g. Ivan Nedog, sodni pristav v Brežicah. — Upravitelj imovine metropolitanske cerkve sv. Štefana na Dunaji nad rojak g. Flor. Hostnik dobil je naslov cesarskega svetnika.
— (Konfiskaciji.) Primeril se je izreden slučaj: zadnja številka .Kmetovalca" zapadla je konfiskaciji in sicer zaradi članka .Gorenjskim kmetom pravico ali pa Ameriko." — Zadnja številka .Edinosti" nam je došla v drugem izdanji. Prvo zaplenilo je državou pravdnistvo zaradi uvodnoga članka „Koalicija in politiška vprašanja" in zaradi  notice o imenovanji  okr. glavarja v Sežani.
— (»Pravnikov" društveni večer,) kateri je bil naznanjen na torek, 19. t m. večer ob 8. uri v čitalniškib prostorih, se radi nepričakovanih ovir ne more vršiti ter se je odgodil za nekoliko dni). Prosimo torej, da vzamejo naši čitatelji to na znanje.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!; Uredništvu našega lista poslal je kot kronski dar: gosp. Jakob Smole) v Ljubljani 10 kron — Živio!
— (Slovenskogledališče.) Včerajšnja popoludanska pouovitev .Snegulčice" sicer v glavnih ulogah gdč. Slavce ve, gospe Borštnikove in .pritlikavcev" ni zaostajala za prvo predstavo — nekatere reči so bile celo boljše
— a Bplošna priredba je bila meBtoma vender dokaj netočna. Vrhu tega sta neugodno uplivala na celoten uspeh ponesrečeni prvi spremio prizora pri odprtem odru in nesigurnost g. D a n i I a, aosehno v končnem ensemblu. Gledališče ui bilo posebno dobro obiskano.
— Zvečer se je predstavljal slovenskemu občinstvu že izza predlanskega leta znani Georges Ohnetov dramatizovani roman .Fužinar" (,Ls maitre de f >rgea"). Igrokaz ima kakor vsi dramatizovsni romani jasne sledove svojega postanka: dejanje mu je predaleč začeto, preveč epizodično in na več oseb razkosano in nekateri dramatično učiniti dogodki se le epiški pripovedujejo; to vse pa zato, ker je nemožno, široko razpletenib nitij romaoovih zbrati v ozki okvir gledališke igre. Dispozicija n. pr. obseza dva cela akta, zakaj pravi dramatiški konflikt bo pričenja šele v trenotku, ko se pokaže grozni duševni razpor mej novoporočencema; preobrat v .Clairini" duši pa, pojav in počasno stopnjevanja njene ljubezni se nam mestoma zgolj pripoveduje itd. Kljubu temu pa se ne more reči, da igra ne napravlja globokega učinka. Konti kt mej ponosnim, toda obubožanim plemstvom in na poštenost in delo oprtim meščanstvom res ni niti nov niti tolikanj zanimljiv, ali kar mu tako čudovito poprijemlje, to je tista strogo dušeslovno zasnovana in razvita sprememba, ko se ponosna in mrzla ženska, ki je podala roko neljubljeoerau možu zgolj zato, da ne trpi nje glas v svetu, uklone in ogreje v ognjevito ljubečo in skesano soprogo, ker je spo2na!a moževo plemenitost in svojo krivico. Umevno je, da igra ugaja zlasti nežnemu delu občinstva; saj se v njej z živo, tode plemenito reali-stiko razpravlja za žensko najvažnejši problem o zakonski sreči. Igralo se je v obče prav izborno in z dobrim razumom ulog, kar je tem važnejše, ker je mnogo večiib in takih ulog, katere treba dobro in značilno predstavljati, da ne trpi celotni uapeh. Poleg gospe Borštnikove in gospoda Borštnika, ki sta oba z znano svojo vežbanostjo predstavljala nam težki glavni osebi .Ciaire" in „Filipa", je torej zlasti tudi pohvaliti gospo Danilovo, goapici N i -grinovo in Slavčevo in gg. VerovŠek, Lotšm in Danilo: vsi so se namreč s priznanja vredno marljivostjo trudili, predočiti nam kolikor možoo jasno različne svoje značaje. Drugo igralsko osobje je več ali manj zadoščalo. Glede* na deklamacijo pa bi se skoro pri vseh igralcih in igralkah uaojali izraziti željo, naj se nekoliko glasneje govori, ker je sicer nemožno vsega razumevati. Ali je pa morebiti veoderle nekoliko temu kriva tudi akustika poslopja?
— Prostori so bili razprodani.
— (Zabavni večer,) ki ga je v soboto priredila Ljubljanska čitalnica svojim članom, je bil prav dobro obiskan in jako Živahen. Glavni del vzporeda je izvrševal vili damski tamburaški zbor, ki je v drugič nastopil v javnosti. Navzlic temu, da je od lanskega leta več gospic odšlo in je v zboru bilo več novink, nastopale so ljubke tamburašice, ko so premagale prvi itrah, prav čvrsto in udarjale tako
točno in z lepim dinamičnim izraževanjem, da je občinstva burno priznavanje raslo od točke do točke. Teško bi bilo reči, katera številka izmej 9 več noma novih, katere so igrale, se je bolj odlikovala, posebno ugajali pa so intermezzo iz .Civalleria rusticana", lepi venček R?raCev „Vrh Triglava" in „Karišik". Vodja lamburaškega zbora čitalnice g. drd. Šuklje izkazal se je v jedni točki „Dubravka" tudi izbornega igralca na berdetu, vse točke pa je vodil jako spretno. Njemu in vrlim gospicam izražalo je mnogobrojno občinstvo opetovano prav prisrčno priznanje in zahvalo za užitek. Slavni kvartet gg. Pavšek, Branke, Lilek in Dečman, sodeloval je prav hvalevredno iz posebne prijaznosti in s bvojo občeznano vrlino pripomogel mnogo, da je bila zabava res prav izborna. Poleg treh na vzporedu stoječih čveterospevov razveselili so gg. pevci občinstvo še z nekaterimi točkami, ker odobravanja ni bilo konca poprej, da so zopet nastopili, S • le proti polnoči začeli so odhajati gosti. Za poBtrežbo skrbel je prav dobro čitalniški restavrater g. Maj. Obžalovalo se je le to, da za večje veselice ne zadoščajo sicer jako lepi in elegantni sedanji prostori.
— (Poštne pošiljatve ob Božičnih praznikih ) Slavno poštno vodstvo nam pošilja nastopno naznanilo: Ker se bode za Časa praznikov promet z zavoji (zavitki) pri vozni pošti gotovo jako pomnožil, zato se bode čas uradnih ur pri tukajšnjem prejemu in pri oddaji blaga podaljšal od 18. do 24. grudna od 8. ure ziutraj do 7. ure zvečer. P. n. občinstvu se uliudno opozori radi hitrejega odpravljanja pošiljatev, le-te že- zjutraj ali pa vsaj kmalu popoludne k oddaji prinesti. Kuli ložjega in hitrejega poslovanja bi bilo jako umestno, pošiljatve, uledo na velikost, težo in daljavo, primerno zaviti in naslove naravnost na zavitek napisati. Ca bi to ne bilo mogoče, tedaj naj se napis nanj naŠije, ali pa trdno prilepi, n kakor pa ne samo pripečati. Istotako se strankam priporoča, naj bi na natančno napisane poštne spremnice prilepili tudi potrebne znamke. Da se omogoči bitreia dostava poštnih pošiljatev, česar bi bilo posebno ob prihodnjih praznikih želeti, priporoča se p. n. občinstvu, naj bi pismonoše, kateri jim blago dostavljajo, nemudoma odpravili, ker pri taki priliki vsaka tudi najmanjša potrata čaaa redno dostavljanje občutl|ivo moti.
— („Dolenjaki Sokol") v Novem Mestu ima Bvoj letošnji redni občni zbor dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih čitalnice Novomeške.
— (V kmetijski bralnici v Novem mestu) bilo je včeraj predavanje o trtni uši in nje razširjevanji. Taki pouki so prav koristni in bodo gotovo dosegli dober uspeh, ako se bodo kmetski posestniki živahno zanimali zanje.
— (Tržaška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) priredi otrokom šole družbe sv. Cirila iu Metoda v Mally-jevi dvorani (ulica Torrente Št. 16) dne 20. t. m. bo žičnico. Začetek ob 4 uri popoludne. Ustopniua 10 kr. Sedež 20 kr. Vzpored je prav zanimiv in se bodo prijatelji mladine gotovo mnogobrojuo udeležili.
— („Tržaški Sokol") priredi tudi letos običajni S Ivestrov večer, pri katerem bode sodelovalo „Slovansko pevako društvo".
— (Koncert gospe Podgornik — To-lomej,) ki ga je priredila ta izborna piaoiBtinja v Trstu v dvorani društva .Schiller" v petek večer, je privabil mnogobrojno odličuo občinstvo, ki je z burnim odobravanjem odlikovalo slovelo umetnico na pianu za izredni užitek.
			
		Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!	
			
Razne vesti.			
"(Oropan železniški vlak) Jedno miljo dalječ od Barolina oropali so neznani lopovi te dni tovorni vlak, ki je vozil po noči is Berolina. Ukradeno blago uašlo ae je večinoma  v  nekem jarku.
* (Bliza 3 000 let stara v a a.) Na turško-perzijski meji je hebrejska vas, o kateri se je do-zdaj le malo vedelo. Imenuje se Bar-Tanura in ima kakih 100 biš. Blizu vasi je znamenita podzemska jama, znana pod imenom »jama proroka Eli|e." Prebivalci te vasi govore kaldejaki in so se po ust-menib tradicijah njih predniki naselili, ko so ae vračali is babilonake sužnoati, torej pred kakimi 2500 do 3000 leti. Navzlic malemu številu prebivalcev ima vas dve Soli s 150 šolarji, ki se uče posebno sv. pismo. Težko je toraj najti tu v sredi Azije v mali vasi človeka, ki bTne utnel citati.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 18. decembra. nMontagsrevae" naznanja, da se bode ministerstvo za Časa božičnih počitnic bavilo z volilno reformo in da predloži svoj načrt drž. zboru v prvi prihodnji seji. Vodilno načelo je ustanovitev dveh novih interesnih skupin: davkoplačevalcev, ki plačujejo manj kakor 5 gld., in industrijalnih delavcev.
Budimpešta, 18. decembra. Vlada zaustavila izdajanje obeh ruinunskih listov »Tribune" in „Foi Poporuli".
Beligrad, 18. decembra. Iiistic je na smrt bolan.
Beligrad, 18. decembra. 52 radikalnih poslancev zahtevalo od krvlja, naj se takoj razdele puške mej narod, kar je kralj odločno odbil.
Rim. 18. decembra. Inozemski poslaniki obiskali včeraj Crispija in Blanca, ki sta vizite takoj vrnila. V današnji seji ministerskega sveta se določijo drž. podtajniki.
Bruselj, 18. decembra. Ministarski predsednik Beernaert naznanil ministarskomu svetu, da se je odločil za demisijo.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v 1 mm. |
o 0>	7. zjutraj	150 2 m.	Iti0 C	brezv.	obl.	
"o	9, popol.	748 7 nm.	4 8° C	■1. vzh.	obl.	0 0!) mm
te	9. zvečer	74« 0»	1 4* C	brezv.	obl.	
d •■j -z r-1 *	7. zjutraj 2. popol. i), z veder	747-2 mm. 74HK mm. 74 G 2 mm.	— 0-4° C brezv. 0-8° C brezv. —0 8° C i brezv. 1		megla obl. obl.	0 00 mm.
Srednja temperatura nad normalotn.
•6° iu —01, ta 4-1» in 14"
Izkaz avstro-ogerske banke
z dno 15. decembra 185*3.
liaukovuev v prometu Zaklad v gotovini
Portfelj.....
I..niiti.it ii.....
Davka   prosta bau-
kovćiiH reserva . Drž. not v prometu .
«61,986.000 gld. 976.764.000 a 151,096.000 , 89,81 o 000 „
40,649.000 . 372,122.000 -
(+ ( +
(+ f —
Prejšnji tedrn 1,702.000 gld.)
53.000 „ ) 8,145.000 „ ) 3.372.000   . )
1.1H7.C00
203.000
HZJiaz^SLjslsa. borza
dne 18  decembra t. I.
Skupni državni dolg v notah.....97 gld. 25 kr.
Skupni državni dolg v srebru    ....     97 , 20 ,
Avstrijska zlata renta.......118 „ 20 „
Avstrijska kronska renta 4" „.....96 „ 65 r
Ogerska zlata renta 4°/0......116 , 30 „
Ogerska krouska renta 4%.....94 „ 10 „
Avatro-ogereke bančne delnice    .... 1003 „ — „
Kreditne delnice.........341 n 25 „
London vista.       .   ,.......124 „ 90 „
Nemški drž. bankovci za 100 murk    .   .     61 , 3<'/i «
20 mark............12 „ 29 ,
20 frankov   .   .   .   ,....... 9 „ 95'/, „
Italijanski bankovci........44 , 15 „
C. kr. cekini........... 5 - 93 ■
Zahvala.
Tužnega srca izrekamo vsem onim, ki so nam povodom smrti našega iskreno ljubljenega sina
Ivaxxa Bolida
učenca 4  razreda (na vadnici)
toli prisrčni m načinom izkazali svoj« sočutjo, dalje darovalcem krasnih vencev in mnogobrojnim udeležencem pogrebnegM sprevoda, zlasti učencem 4. razreda vadnice, svojo najtoplejšo in najiskre-nejšo zahvalo.
V Ljubljani, dno 18. decembra 1893.
(1252) Žalujoči ostali.
Poiovalec
za sukneno blago in manufakturne izdelke.
Trgovina s suknom in manufakturnim blagom prvega reda išć« za valiodnji in južni Stajer, Istro« Kranjsko in DmIiumc(|o zastopnika tisti mora biti kristjan), ki bi potoval po teb krajih ter je tam dobro znan iu uživa popolno zaupanja, ki zna .slovenski, nemški in eventue;no tudi laski govoriti, se dostojno reprezentuje in se more izkazati z dobrimi referencijami. — Ponudbe pod Šifro: ,,J. D. 2B poste restMOle Wels". (1238—2)
Pri podpisani rudarski upravi se vzprejmeta
dva vešča kotlarja
za tamošnje luž ne.
G'erie' natančnejših vzprejemn»h pobojev, plac» itd. nai se povpraša ori rudarski upravi Sinjako rudniškega društva „Bosna", pošta Varcar-Vakuf v Bosni. (1250-1)
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. đrž. železnic.
Izrod iz Toznega reda
-vel?avnegr«. od 3.. olctolora. 1893.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni 6aai označeni so v »rmlnJeevrop*k*)tn nnn. Srednjeevropski ca« Je krajnemu omi u t ljub« Ljani za a minuti naprej.
Odhod li LJubljane fjuž. kol.).
Ob iv. uri S min. po ttoH oiebni vl.ik ▼ Trbls, Pontabel, Beljak, Co.
loTea, Franiensfeste, Ljubno, Dunaj,  »•<•« Helsthal v Amaee, Itchl,
Gmuuden, Solnograd, tiend-Oaatflin, Zeli na jezeru, 8teyr, Lino, Bu.
dejevioe, Plsenj, Marijine vare, Etier,  Francove vare,  Karlovi) vare,
Prago, I»r.w.'t:iin«, Dunaj vi.i Amstettsn. Ob 7. url O« min. i/utrtil osebni Tlak v TrbU, Fontabel, Beljak, O-
Iovoo, Frunse nitaste, IJubno, Dunaj, čes Selsthal v Holnograd, Dunaj,
via Amatetton.
Ob Ji. uri SO min. dopalurtne oaobnl vlak v Tri,i/, Fontabel, Beljak, Oelovoc, Framenafotte, Ljubno, Dunaj.
4. uri HO tnht. popoluUne oaebni vlak v Trbii, Beljak, Celoveo, Solnograd, tiend-Oaatoin, Zeti na jaseru, Inomoit, Bregnio, Curili, Oeuavo, Paria, Lino, I silil, lludejevice, lUsenj, Marijina Tare, Kger, Francove yare, Karlove vare, Prago, Dratdane, Dunaj via Amstetten,
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
5. uri SS min mfutrai oiebni vlak a Dunaja via Amatetten, DraaV. dan, Prafre, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov,
Buiiejovio, Holnograda, Dinca, Stejrra, Iaohla, Gtnuudena, Zeli« na jeseni, Lend-Oatteina, Djubnega, Beljaka, Oelovca, Franaensfeste, Trblsa.
Ob It. uri ~7 min. dopottutn« oaebni vlak a Dunaja vi* Amatetten, Draadan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, l'1/.ujii, Builejevio, Solnograda, Iaolila, Omundena, Dlnoa, Btejra, Farlaa, Oeueve, Curiha., itroguiue, Zella na jaaeru, Lend-Qa«taina, Ino-« mosta, DJubnega, Giilovoa, Pontabla, Trbiia.
Ob 4. url S3 min. /»»»;«>ln<lnf osebni vlak a Dunaja, bjubnega, Beljaka( Celovca, Franaenafeste, Pontabla, Trbiaa.
Ob U. uri 27 min. mvtritfr oaebni vlak a Dunaja, bjubnega. Beljaka, Ce. lovoa, Pontabla, Trbiia.
Ob
Ob
Ob
Odhod lz LJubljane (juž. kol.).
6. uri Hl% min. zfutrn)     v Kočevje. „ lič.   ,,   OO ttjmlmlntt „ „
0.   „    to mvrčrr       , „
Prihod V LJubljano (juž. kol.).
Oh S. uri iO min. zjutraj        is Kočevja. ,,   1.   „   O i    „     fiopolmlnti „ n
..    8.    ,,     i<> .-nrrr „ -
Odhod Is LJubljane (dri. kol.>.
Ob   7. uri  IS min. zjntrtt)        v Kamnik. s    H.   n   OS    „    popoludne „ „ _     tf.   -   SO    „    »Pfocr - _
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   O. uri SI min. ijntrnj       Is Kamnika.
H    -f*.    n      t~>       rt      ilnpohttt H* „
,,    S.   ,,   SiO mvrčrr ,, ,,
112—274)
Iš6e ixi
izurjenega pisarja
slovenskega in nemškega jezika popolnoma veSČega, z lepo P...VO. oton ploj
(1255-1)
c. kr. notar v Gornji Radgoni.
Umeten mlin
novo opri« v I f«*n, na južni železnici, v rodovitnem kraji, s konstautuo vodno silo, bo skupaj s kmetijo in m talilnico pod UKoUtiluit poboji spretneiuu mliuaarju oiltlii v lakup. — Več. pove upravniitvo „Slovenske^a Nuroda", na katero naj se tudi pošljejo referenci je pod „strofcovujak si. £0oo". (1251 — 1)
C'I1|M'
Zahvala.
Za mnoge dokaze sočutja mej bcleznijo iu ob smrti prehlagorodue
NEŽE ĆERNIĆ
l-i-;i:si ;ilvinjt> v Konii'inli sv Petra
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebnem sprevodu, izrekamo vsem svojo najskreticjšo zalnalo. Zlasti se zabvaljujemo prefiastiti duhov-š. hm, čantitim oče oni frauč.iekauoin, slavni požarni hrambi Kamniški in slavnemu pevskemu druAtvu „Lirau za ginljive žalostinke v cerkvi in na pokopališči.
V Komendi sv. P o trn, dno 17. decembra 1893.
(12.')3)
Žalujoči ostali.
Naznanilo o otvoritvi.
Uaojaui Hi b tem iiajuljudneje nazuiinjati, da atim oCvoril tu v LjublJKui
Pod Trančo št. 2, na oglu Hradetzkyjevega mostu,
trgovino s papirjem
pod ivnlko
H. Meiringcr,
Ob jedneiu iiajuljudneje poživljam p. n. občinstvo na obiskavanju moje i-o.;.založene
albumov iu poezij«*, i «>i li J«- Iu pinnicuc zusiuke, ptsnlnlli iu KlHt4l»«inln mnp« lionl«-u« ij*u«-i;it pn|>i>|u v kuNciiali, korrspun-tl« ni nili kart, vm«'Ii plMurulšklli In nolaklk |n»i n bsem.
Tudi prev/amem  iiji.i-o« ilu  uw  tin>K<>\in<- iu I i«   urnli j-iUu «lelw.
I '■njiili trni praksa v titn mesto, kakor tudi zveze s prvimi tovainiakimi b.:. um uit 0IQOgo6ttieJO| da za nore m slavno p. n. občinstvo vedno z najnovejšim in najboljšim blagom po juko uiikih conah postreči.
Proseč prav mnoguhrojnega poseta
z velespoštovanjeui
(1235-4)
Otvoritev pekarije.
Castitenm p. n. občinstvu uljudno naznanjam,1 da sem prevzel staro, dobro znano
A. Pernćtovo pekarijo
v Špitalskih, ulicah
katero bodeni vodil dalje pod svojim imenom. — Pekel bodem trikrat na dan svež kruh in isto tako domaČ kruh.
Priporočam se slavnemu p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljubujcni, tla bodem cenjene naročitelje vedno dobro in ceno postregel.
Z velespoštovanjeui
Anton Deoman
fljb (1.54—1) pekovski mojster.
(C
P. N.
Čast mi jo iiajuljudneje naznaniti, da sem
„hotel Liebald" v Zagrebu
kateri jo na najboljšem glasu, in ki loži blizu kralj, po&tncga. in brzojavnega urada in contralnega kolodvora z c3.ra.crxa. 3_. olctoloro. ±. 1. prevzel v lastno režije
Ker som 30 sob, ki ko namenjene za potovalce, z vsem kom-fortom oskrbel tako, kakor odgovarja novodobnim zahtevam, in ker si bodom vedno vestno prizadeval, pri strogo solidni postrežbi strefii svojini gostom z najboljšimi, kar premoreta kuhinja in klet, smem ho nadejati, da me bode cenjeno p. n. občinstvo prav pridno obiskavalo.
Mojim prijateljem in znancem na  Kranjskem,  ki me gotovo Se niso pozabili, v vednost, da sem več let v Ljubljani v kazitrnki restavraciji in v hotelu „pri Maliču" stregel kot vrhovni natakar. Z velespoStovanjera
Dragotin Doljan
bčtelier.
Izdajat .ulj )■ odgovorni urednik: Josip Molu.
Laatnina in tisk .Narodne Tiskarne".