OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI XXXII. ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds LETO xxxn. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 8,1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 176 l^omače vesti doma Po prestani operaciji se je Joseph F. Terbižan vr-zadnjo sredo iz Mt. Sinai j^^istiice na svoj dom, 14707 Ge še vedno na-^ pod zdravniško oskrbo. ^®dna seja 748^^^ društva "Svoboda"'št. (jgjo . so prošene, da pri-fed ^ petek zvečer na Mesečno sejo v navadnih Prostorih ^^terl Slov. del. doma na Rd. Pričetek točno ob (iri zvečer. ^°2dravi iz Conneauta, Ohio, (Jilj ^ je podal na kratek od. Joh naš zastopnik Mr. 3oh Piše, da se prav ^ zabava. pa pošiljata po-tf, ® poznana Mr. in Mrs. Oswald. ^^Wnice Hij John Tanko st. se je vr-pj.g^ ■ ^o^nišnice, kjer je srečno Ijyj ^ težko operacijo. Zahva-ske ^sem prijateljem za obi-pfgj^^^^tlice in kartice, ki jih je 2^^. ^ tako velikem številu. kr-K^^ ^^haja pod zdravniško ° domu na 19600 Ar- >h obiščejo. seja petek zvečer ob kjer ga prijate- Jutri izredna seja di- r St Slovi nar. doma na r /' Q; Ave. Prosi se vse d^-^ da se gotovo udeleže. gotovo v domovino odpelje s letalom v gajj , o^ovino Mr. Joseph Dov-Viog ^®tnik Century Tire trgo-15300 Waterloo Rd. Obli Yj, ° starše in brata, katerih \ p ^ Dad 20 let. Ce bo šlo fojj). ° sreči, bo v nedeljo že v skejjj' Šembije na Notranj-■ ^^ečna pot! OSVOBODILA 'onske • ^^0, 6. sept. — Ameriška IGA ADMIRALA 5.Šlr ocpt. - AUJ j® danes osvo-"^všega japonskega ad-^gov Toyodo, ki se je Hov_ zaradi vojnih zloči- k proti Toyodi, ki fepojj za enega vodilnih k vojnih zločincev, se 50o ^^jl« vršil vsa morebitna na njih delu in ga nado*" gti z novim. Vam ni treba ' določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V 6131 ST. CLAIR , vogal E. 62nd St.! vhod ® na E. 62 St. jo Urad je odprt od 9.30 8. zv. Tel.: EN 5013 septembra 1949. ENAKOPRAVNOST STRAIN 3 France Bevk : CEZ NEKAJ DNI Iz partizanskih spominov Štiri ali pet dni smo se tišča-' tistem zavetju, ko so nas prišli iskat. Vračali smo se po poti, pa kateri smo bili pri-Pomladni dan z redkimi ob-na nebu se je že nagibal P''oti večeru. Nismo več hodili p'^vidno, s tatinskim korakom ^ izvidnico, ampak med glas-razgovorom in smehom. V ®sni dolini in po bližnjih obron-'h že dva dni ni odmel noben ® fcl. Srce nam je bilo lahko in ozdevalo se nam je, da se nam oproščeno nasmiha tudi priro-ki se je v isti višini še ko-zaznavno ovijala v pop je in Zelenje. Tisti breg se nam ni zdel ta-strm, ko smo se pred dnevi opuščali po njem, zdaj smo se težko sapo vzpenjali navkre-r. Prva kmečka hiša nam je ^ tako blizu, da bi od nje lah-0 zalučal karnen v naše skriva-ce. To je bila tista hiša, V ateri je bila nemška pobočna idnica smrtno ranila mlado ^ tivistko. Zdaj so se pred nje-pragom igrali otroci k^kor, Še pravkar visela nad njo . ^"^^žnja požara in smrti. Na jg cepil drva vshajkani *"812, ki smo ga bili oni dan ^•■^čali v grapi. Srečen, da je • stiske, nas je smeje po-^^^avljal s svojimi mongolskimi Pogorišče v položnem bregu, je na velikonočni večer ta- ki , Axa, vciiivviiL/viii vcvci va- ^ pošastno svetilo v noč, je bi- lo 26 mrzlo in mrtvo. Na širo- Children's Party Treat goes up from the gathered they®- .It's a children's party, and Canj J^st discovered the dessert— Yn?* ® Cream Cones! the """esters of any age will love Pej^^elty of these Candy Cones. Coat fC butter and marshmallows Vet p puffed rice for a crunchy, V|„4?y to eat confection. easenf be delighted by the 'Vrun Preparation. No tricky candy (^cinH. - ^^tch; no long cooking ttiix tu' just melt the marshrjiallows, in other ingredients and shape Idjio. L cups. She can do this '^hen • ® it's time for the party, she as she serves the cones, favo?-. them with the children's «havp}® ice cream and sprinkles ^ chocolate over the top. t Candy Cones u cups puffed rice 1/ cup margarine or butter 'A peanut butter • ■ marshmallows (about 32) Cream San puffed rice into a shallow (SSQopvat in a moderate oven »•iceiv-V' 10 minutes. Pour puffed »narttn • ^ 'arge greased bowl. Melt '"f' peanut butter and stii^:"'"allows in double boiler, .occasionally. Pour over Mce *'ice, stirring until puffed i-ice j^-'^^enly coated. Pack puffed Of ^'xture in bottom, and on sides Centev custard cups leaving Coo] ^Part hollow to make a cone. CUBtaivP'^^'^&bly. Remove cones from ■ Fill with ice cream. —12 cones. kem prostoru ob poti so črneli ostanki desk in tramov. Dvigali smo se na višine Vojskega nad Gačnikom. Oči so zamišljene objemale pokrajino, ki je bila ne-dolgo od tega pozorišča hudega boja. Cesta, na kateri so se v mraku po bitki brigade razvrščale za nov pohod. Znane skale, znane skupine drevja, kjer smo nedavno preživljali težko preizkušnjo. Zdelo se nam je, da je vse to že zdavnaj za nami in je ostal le "zgolj spomin. Prebujal se nam je tih nasmeh, s kakršnem človek gleda na srečno prestano nevarnost. Bil je že mrak, ko smo prišli do Žgayca. V samotni hiši je šumelo kot v čebeljnem panju. Odseki Pokrajinskega odbora so se bili pravkar zatekli vanjo, bilo je konec njihovih krivulja-stih potih.na umikih, čakali so večerje. Na ognjišču je gorel velik ogenj in usipal široke premene svetlobe pred prag, kjer smo si znojni gasili žejo. V izbi, ki jo je medlo razsvetljevala edina karbidovka, je nekdo z visokim glasom zapel partizansko pesem, drugi so jo povzpeli za njim. Zvogi pesmi so trepetali v noč, umirali so za nami, ki smo odhajali dalje v temo. Redke zvezde so na pol zakrivah oblački, videti je bilo le bhžnje ten je dreves, na stezi in na klancu se je belilo kamenje. To je bila tista zemlja, kjer je pred dnevi divjal najhujši boj, ki je odločal tudi o naših dejanjih. In še mnogo več kot o našem življenju. Tiho smo šli mimo skupnega groba, v l^terem je ležal major Stenjka in njegovi tovariši. V noči je bilo sredi djave trate komaj razločiti svežo gomilo. V majhnih oknih na Vojščici se je igrala svetloba, ki so vznemirjala sence. Tudi ta osamljena hiša, ki je prvi april preživela med dvema sovražnima ognjema, je ta večer polna šumela. Ob njenem vogalu je tiho, nepremično stala partizanska straža. Pot, ki je peljala navzdol, zdaj po blatnem kolovozu, zdaj vprek preko senožeti, je bila skHzava. Noga je zdaj pa zdaj spodrsnila, roke so lovile ravnotežje in plavale. Globoko v Kanomeljski grapi je odjeknil ■osamljen strel in se odbil ob bregovih. Pod nami se je zasvetil ozek pramen svetlobe, ki je uhajal izza spuščene zavese. Hiša, vasica, konec naše poti. Tu so bile Ogalce, od koder je bila na velikonočno jutro siknila v zrak raketa in dala znamenje na splošen napad. Zdaj je bila vasica temna, mirna, pogreznjena v mrak. Ni bilo prvič, da smo stopili v Petrovo hišo, "ki nam je zmeraj na ste-,žaj odpirala vrata. Med ofenzivo je bilo v nji nemško poveljstvo, zdaj je sprejela Pokrajinski odbor pod svojo streho. Obhajala me je tiha radost ugodja in občutek varnosti, ko sem spet sedel za kmečko mizo, ^n gledal domače, prijazne obraze. V tistih hribih so si vse izbe tako podobne, da mi je bilo, kakor da sem že mesece preživel med tistimi stenami, pravkar odšel, in se spet vrnil. Kaj ste medtem doživeli, dobri ljudje? Nemo, le z očmi smo se vpraševali in si prav tako odgovarjali le s pogledi. Kaj nam prinese jutrišnji dan? Bilo mi je jasno kot krajcar na dlani, da se naglo bliža konec vojne in da je zadnja ofenziva končana. Ali je bila res zadnja? Takrat bi mi nihče ne bil mogel povedati, da v tistih gorah ne bom več slišal sovražnikovega strela. Poslušal sem borce, ki so zdaj v skopih zdaj v gostih besedah obnavljali zapletene doživljaje tistih dni. Nič koliko nevarnosti, neverjetnih zapletlja-jev, zank in zased, iz katerih se je ta ali oni le skozi ozko špranjo srečnega naključja izmuznil v življenje. Vsi, ki so bili ob uri napada odtrgani od jedra, niso našli tiste ozke špranje iz zagate, v kateri je prežila smrt. Nanje sem mislil vse tiste dni. Kaj je z ranjenci, ki so jih zvečer po bitki odnesli na plahtah in jih v majhnih skupinah poskrili v grmovje? Njihove okrvavljene obveze in sinjkasti obrazi so me zasledovali vse ure nespečnosti v nočeh. Izvedel sem, da so bili eno skupino odkrili Nemci in jo brez usmiljenja poklali. Padel je tudi dobrodušni bolničar, stopil je bil iz skrivališča, da ranjencem prinese vode in hrane in zadel na nemško patruljo. Vsi drugi so v molku in žgočih ranah preživeli hladne noči in deževne ure pod vejami smrečja in golega grmovja. Tisti, ki so po umiku sovražnika prvi stopili na višine Vojskega, so na vseh pobočjih in samotah srečevali mrliče. Borci so ležali raztreseni kakor so padli v boju in čakali pokopa. Le nekatere so že zagrebli domači- ^ni. Razsejanost grobov je pričela, kako širok je bil obroč, ki je oklepal naše edinice. Oko je iskalo še tega in onega tovariša, vpraševalo, kaj se je z njim zgodilo. Nekateri se je spet prikazal s širokim smehom, kakor da se ne more naradovati zemlje in neba nad njo. Vsak je nosil s seboj široko povest o čudežni rešitvi. Preveč jih je bilo, ki se niso več oglasili. O tem ali onem, ki smo ga pogrešali, se je raznesel glas, da počiva na tem in tem obronku, ob tem in tem drevesu, ali je bil ujet in odpeljan od Nemcev. Ne vem več, koliko jih je bilo — trideset več ali manj — ki jih je bil sovražnik zajel in gnal proti Idriji. Postreljeni so bili v bregu nad sotesko Bele. Vsi razen Vita Kraigherja, ki so ga čakale še muke, nato smrt ob zori svobode. Srce nam je zastalo, ko smo izvedeli za njegovo zajetje; slutili smo njegovo nadaljno pot. Laže je bilo tistim, katerih življenje je ugasnilo v samotah Vojskega. Predolga je njih vrsta, da bi jih naštel — kakih štirideset — vseh se več ne spominjam, vseh niti nisem poznal. Padla je tudi Albinca, ki je skoraj neopazno živela med nami in sem z njo komaj kdaj spregovoril po nekaj besed. Imenujemo jo zato, ker je njena smrt naredila name ne vem zakaj tako bolesten vtis. Morda zato, ker sem takrat videl v nji poosebljene vse tiste velike in tihe žrtve, ki neimenovane ležijo raztresene po vsej slovenski zemlji. Še danes stoji kot živa pred mojimi notranjimi očmi, vsa bela v obraz, z malce plahim, vprašujočim pogledom in toplim nasmehom na ustnicah. K nam je bila prišla leta triinšti-ridesetega na zimo, ko na rjavih pobočjih še ni bilo snega. Ni bila barka, vodila je kuhinjo, bolehna je s tiho 'predanostjo prenašala težke pohode. Nekoč sem jo našel s pogledom uprtim v cerkljansko stran in s solzami v očeh, tedaj sem spo- znal, da jo muči hrepenenje po domu. Resnično veselo sem jo videl takrat, ko sem jo po vrnitvi iz Bele Krajine srečal v Cerknem, njeni rojstni vasi. Tiste dni jo je po mučnih pohodih tresla vročica, a je z bolnim nasmehom zatrjevala, da nič ni, da ji je že bolje in ni zaostajala za kolono. Na veliko noč, v trenutku najbesnejšega napada, je bila kot mnogi drugi iznenada odrezana od ostale ko-Ione in obkoljena od sovražnikov. V skrajnem naporu, da se reši, si je izvila nogo, dva ujeta borca sta jo morala nesti na nemško poveljstvo, ki jo je zasliševalo. Kdo ve, kaj so hoteli izvedeti od nje, ki nič važnega ni mogla vedeti in bi bila molčala, da je tudi Vedela. Domačinom je' rekla: "Pozdravite moje doma in povejte jim, kaj se je z menoj zgodilo. Vem, kaj me čaka." Bila je bolj bleda kot po navadi, a niti najmanjšega strahu ne trepeta ni bilo v njenem glasu. Ustrelili so jo v samotnem kraju za vasico a nje-po truplo so zagnali na kup veja in dračja pod potjo. Padla sta tudi oba partizana, njena nosača. Domačini so jo pokopali na bližnji trati. Težko mi je bilo stopiti na njen grob, ki se mi je takrat tako čudno zasmilila v njeni ugasli mladosti. Teh nekaj besed o nji sem napisal, da se oddolžim njenemu spominu . . • Dan po našem prihodu je bila za padlimi borci komemora-cija na enem izmed skupnih grobov v dolinici Gačnika. Kup rjave zemlje je bil čez in čez pokrit z zelenim smrečjem, gomilo so v četverokotu obkrožali partizani z zresnjenimi obrazi in s puškami ob nogah. Kot predsednik Pokrajinskega odbora sem moral žrtvam spregovoriti poslednje besede. Imel sem tiste čase nič koliko govorov za razne prilike tega, kar sem čutil. Pretrgane besede so se mi le z največjo muko, kakor v kosih lomile iz srca. Od jo%a, ki mi je venomer silil v grlo, mi je glas trepetal in umiral kot plamen v vetru. Nisem se več ubranil solz, ko se je oglasila žalostinka. "Kot žrtve ste padh v borbi za nas ..." Že večkrat sem slišal to pesem, a se mi še nikoli ni zdela tako živa, tako neposredna kot v tistem trenutku. Ne kdaj prej ne pozneje nisem tako globoko občutil njene pretresljive lepote. Izražala je vse-tisto, kar ni moglo v moje jecljajoče besede. Besedilo in napev — kakor da sta z bolečino porojena naravnost iz doživetij tistih dni in iz svežih grobov . . , Srce mi je krčevito zastajalo, kakor da mi je tyja roka segla v prsi in mi ga stiska. Dan je bil lep, miren kot stoječa voda. Sonce je zalivalo bregove, ki so živo odjeknili od salv. Po jasnem nebu pa so plavale srebrne jate letal, za njimi so se vlekli beli, oblačkasti trakovi in se trgali v kosme. Zastopniki ^^Enakopravnosti' * Za 8t. claiisko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76th St. UT 1-6888 ★ Za collinwoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 ★ Za newburiko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 <85; I mt- N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC. predsednik k Buy an EXTRA U.S. Savings Bond DURING AMERICA'S Opporffunily Prive fie a Modern Forty^Niner! An extra Savings Bond now means extra opportunity in your future. You get four dollars at maturity for every three invested now. And there's no risk to you whatever because your Savings Bond will be fully replaced by the U. S. Treasury if lost, stolen or destroyed. ■ < »M« /d Buy your extra U. S. Savings Bond at your nearest bank or post office. ir/ NEW ERA miško KRANJEC OS ŽIVLJENJA R o. M A N ^^RKO MAGDie IN 'Njegova družina (Nadaljevanje) 36 konec," je dejal oni, i se vračajo s fronte." zdaj cesar rešen in pobit?" upfj- f ^Gjal oni, "vojaki so Gesgp / nočejo več streljati. 2^ pobegnil. Vse beži kri-tTiti je treba upreti in iifj, 3 Svobodo." <%Se p ' dejal Marko bolj seje zamislil. To- ni več. In zakaj sta morala zanj pasti moja dva otroka? Zdaj ga je vrag vzel in tudi domovino je vzel vrag. "A kaj je s papežem?" je vprašal, "z žandarji in z gospodo?" "Papeža tudi najbrž vrag v kratkem vzame," je pojasnil oni. "Žandarji so pobegnili in zdaj beži gospoda." Marko je zopet mislil. Poslušal je te pravljice in zdelo se mu je, kakor bi poslušal po dolgih, dolgih letih lepo staro pesem, ki jo že mnogo let ni nihče prepeval; zdaj se je je ; nekdo spomnil in jo zapel. "Pa se uprimo," je naposled privolil. "Ako nas mislijo postre-liti, je bolje, da nas čimprej. Ako pa s tem komu kaj koristimo, tudi prav." In Marko je bil prvi, ki je prijel ječarja za vrat in ga stisnil. Dvignil gaje visoko in butal z njim ob steno. Marko Magdič ni nikdar v življenju nikogar prijel za vrat in ne bi bil mogel ob tem nikoli občutiti kakšnega potešenja v sebi. Zdaj gaje prvič obšlo. Držal je v svojih rokah človeka, ki je še pred dobro minuto hodil okoli samozavestno, nenehno rožljajoč s ključi in opominjajoč na svojo mogočnost vse, ki so bili pod njim. Neštetokrat je Marko poslušal to rožljanje in vedno ga je spominjalo hladne jeseni. Zakaj prav jeseni, tega ni vedel. Morda zato, ker tu v ječi ni bilo ne sonca ne gorkote, temveč kot bi na nebu ležali težki oblaki. Ko je zdaj držal v rokah človeka, gaje obšlo, kako majhen in beden je človek, človek, ki imajo mnogi pred njim strah. Najbrž bi bilo tako z vsakim, ako bi ga kdo o pravem času prijel za vrat, s cesarjem in papežem. Oba bi bingljala v tvojih rokah in hro-pla. To hropenje je bilo prijetno zanj, ki ni nikdar v življenju delal nikomur sile. Ko je vse prav lagodno premislil, je človek v njegovih rokah postal mehkejši. Spustil ga je ob zidu na tla. In oni ni bil več človek. Ležal je kakor hlod brez giba, ni roži j al s ključi in ni pomežikoval s svojimi zlobnimi očmi, grozeč Marku, da ga bodo ustrelili. Marko' se je še ozrl po njem, nato pa se okre-nil, da poj de za prijatelji. Nič strahu ni imel pred tem dej a- njem. Nasprotno, skoraj ga je obhajalo tiho zadoščenje, kakor bi bil prav ta ječar kriv vse te velike svinjarije, ki se godi po svetu, in je zdaj vsemu zadoščeno. Tovariši so vdrli v sodnijsko poslopje in tam pretepli nekaj ljudi, ki so jih dobili. Marko je-bil med njimi in ne najbolj miren. Kričal je povsod: "Mene pustite zraven, da ga jaz malo objamem. Boste videli, kako mehak bo postal." Potlej so vsi vdrli na cesto. Na cesti ni bilo dosti ljudi, bodisi, da so čepeli doma, bodisi da so se skrivali pred množico, ki so je bile kmalu vse ulice polne. Nekaj pijanih vojakov seje pretepalo sredi ulic, nekaj starih žensk, ki so se vrešče razpršile na vse strani, ko so zagledale podivjane ljudi. Nad vsem pa je bilo razlito pozno jesensko nebo. Platane ob cesti so bile orumenele. V blatu je ležalo listje in gnilo. Z ravnine je prihajal hladen veter. Marko se je spominjal, da je tedaj, ko so ga vrgli v ječo, bila pomlad, da so te platane začele zeleneti in da je z juga prihajal prijeten, mehek veter. In pomislil je na dom, kjer je zdaj na vrtovih prav tako hladna jesen, slab.ot-no sonce, pošumevajoče listje, ako stopiš na vrt in prazno polje, ki je vidno skozi okno v njegovi delavnici. Za take misli zdaj ni bilo časa. Nekdo je zalučal kamen v visoko hišo, steklo je zazvenelo in se razsulo po tleh. Potem so se tej peščici podivjanih ljudi pridružili še drugi. Sam bog ve od kod so prišli, toda bili so str gani in videti lačni. Vmes je bilo nekaj vojakov, ki so začeli po ulici streljati. Marko kaj takega v svojem življenju ni videl. Toda ni se mu zdelo nič čudnega, nič posebnega, kakor bi bil vedel, da nekoč mora kaj takega priti. Nihče ni vedel, kam se bo ta množica vsula, kaj bo počela. Okna ob cesti so zvenela in se drobila, kar ni kazalo na najboljše. Ampak konec je bil bolj klavrn kakor začetek. Nekdo je iz-taknil veliko gosposko klet, z dobrim vinom in potlej se je vsa množica, lačna in žejna, vsula v to klet ali pa postajala zunaj. Vrč z vinom je krožil od ust do ust, vsi so se napajali. Marko Magdič ni bil več Marko Magdič, temveč nekdo drugi, nekdo iz vse te množice, ki nima imena, ki noče več misliti. Pil je kakor drugi in prav tako vriskal in razgrajal, dokler naposled ni obležal, kakor se je zgodilo tudi vsem drugim. /• STK'AN4 1-- ^ , mihajl šolohov j TIHI DON ČETjRTA KNJIGA STK'AN4 (Nadaljevanje) — To, bratec, je boljše od špirita! — Prohor je potresel gteklenko, pogledal proti svetlobi, kako se pod temnim steklom . peni gosta tekočina, in samozadovoljno končal: — To je najdražje inozemsko vino, kar jih je. Samo bolnikom ga dajo, tako mi je povedal kade-tek, ki angleški razume. Ko bomo sedli na parnik, bomo pili na žalost, zapeli "Preljubi moj domači kraj" in bomo noter do Krima popivali, steklenice pa v morje metali. — Pojdi brž, naloži se, če ne, bodo zavoljo tebe parnik zadrževali in ga ne odpremili. "Kje by Tonf Here's a back-to-school style that .Will get you off to a head start. It's 'easy to set and easy to keep trim land neat. That is, of coursi^ if you lhave a natural-looking home permanent to keep your curls in curl. |To copy this style, part your hair ijow on one side. Sweep the top-knot I back and set in a wave. The back is •brushed smooth and set in large pin carls. The secret of the "wave and curl" is to turn the curls backwards, that is, away from the face. Change the direction at the part line, and, when dry, brush into a head-hug-ging wave. Open Booth Traps Noise Modem science has made it possible for this Junior Miss to keep as cool and comfortable as she looks, and still have privacy of conversation while phoning from this ^iet booth made without doors. This Acousti-Booth has been developed for use in factories, offices, subways, airplane and railroad terminals, stores and other noisy places, by scientists in the Burgess-Manning laboratories, Libertyville, 111. The booths trap inside and outside noises interfering with phone conversa. tions and reduce them to a minimum. ' je, pravijo, Prohor Zikov, junak med junaki, brez njega ne mo-renjo odpluti!" — je posmehljivo rekel Rjabčikov, malo po-molčal in pokazal z rumenim, okajenim prstom na Grigorija: -- Vidiš, tale se je premislil, ne pojde. In jaz tudi ne. — Pojdi no? — je zaječal Prohor in toliko, da ni spustil steklenice iž rok od začudenja. — Kaj pa je? Kaj pa ste sklenili? — je pobaral Jerma-kov, se namrščil in uprto pogledal na Grigorija. — Sklenili smo, da ne gremo. ■ — Zakaj? — Zato, ker ni prostora za nas. — Zdaj ga ni, jutri pa bo, — je prepričano povedal Bogatir-jov, — Kaj si bil v pristanišču? — Nu, pa potlej? — Si videl, kaj se tam dogaja? — Nu, videl. '— Zadošča! Če si videl, kaj bi ti potlej še pravil. Naju z Rjabčikovom so sama vzeli in • Da neki dobro vol jec je rekel, naj se pridružimo h Karginov-Iji bateriji, drugače ne gre. — Ali se še ni vkrcala, ta baterija? — je živo vprašal Bo-gatirjov. Ko je zvedel, da so topničarji stali v vrsti in čakali na vkrcanje, se je začel pri priči pripravljati: stlačil je v vojaško vrečico perilo, rezervne hlače, bluzo, vzel kruha in se poslovil. — Ostani, Petro! — je nasve-toval Jermakov. — Počemu bi se razhajali. Bogatirjov ni odgovoril, ampak mu stegnil potno roko, se s praga še enkrat priklonil in rekel: — Bodite zdravi! Če Bog da, se bomo še videli! — in je stekel. Po njegovem odhodu je v izbi dolgo nemela neprijetna ti- HIŠA NAPRODAJ 6 sob, 4 spodaj, 2 zgoraj; ena soba in kopalnica spodaj. Cena $10,500. Vpraša se na 18710 Kildeer Ave. osma hiša od La Salle gledališča F O R N E Z I Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Bremenimo stare forneze na olje ali plin. CHESTER HfiATING CO. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396 5 AKROV ZEMLJE posejane s grozdjem se skupno proda. Podrobnosti dobite pri lastniku JAMES TENDORI, Middle Ridge Rd., Perry, O., 3. hiša naprej od pokopališča ha južni strani. Tel. 3233. LASTNIK PRODAJA hišo za dve družini; 4 sobe spodaj, 4 zgoraj in 3 na, tretjem nadstropju, primerno za malo družino. 2 garaži, 2 forneza na plin, 2 avtomatična grelca za vodo. Vse v prvovrstnem stanju. Poizve se na 1237 EAST 172nd STREET v najem SE ODDA SLOVENSKI DRUŽINI 4 SOBE V COLLINWOODSKI NASELBINI Pokličite IV 8657 Zavarovalnina proti ognju in nevihti in , avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 waterloo rd. ke 1934 šina. Jermakov je odšel v kuhinjo h gospodinji, prinesel štiri kozarce, mplče natočil vanje špirita, postavil na mizo velik bakren čajnik s hladno vodo, narezal slanine in, ravno tako molče, sedel za mizo, se naslonil s komolci nanjo, nekaj trenutkov topo strmel pod noge, potem pa kar iz grla čajnika sreb_ nil vode in hripavo rekel: — Na Kubanu povsod voda ,po petroleju smrdi, zakaj neki? Nikdo mu ni odgovoril. Rjabčikov je s prteno krpico brisal oznojene dele sablje, Grigorij je brskal po s.vojem kovčegu, Prohor je raztreseno gledal skozi okno na gola pobočja gora, posuta s konjskimi tropi. — Sedite za mizo, bomo pili. — Jermakov ni nič čakal, ampak zvrnil v usta pol kozarca, dopil vode, prežvečil košček rdečkaste slanine, se z razvese-Ijenimi očmi ozrl po Grigoriju in vprašal: — Ali nas ne bodo rdeči ugnali v kozji rog? — Vseh ne bodo pobili. Ljudi bo ostalo tukaj, da jih ne prešteješ, — je odgovoril Grigorij. — Saj me ne skrbi za vse, — se je zasmejal Jermakov. — Samo za lastno kožo mi gre . . . Ko so se dqdobra napili, je postal pogovor sproščenejši. Kmalii potem pa je nepričakovano prišel Bagatirjov, čemeren, namrščen, posinjel od mraza. S praga je vrgel celo naročje nov-catih angleških plaščev in se začel molče slačiti. — Dobrodošli! — je zbadljivo pozdravil Prohor in se priklonil. Bogatirjov je ustrelil proti njenu z nasajenim pogledom in med vzdihom rekel: — Še prosili bodo vsi ti Deni-kini in drugi kozli, pa ne poj-dem! V vrsti sem stal, prezebal kakor pes pred uto, pa vse brez haska. Ustavilo se je ravno pri meni. Dva sta stala pred menoj, enega so spustili, drugega ne več. Pol baterije je ostalo, kaj se to pravi, a? — Vidiš, tako človeka iz kože devajo! — se je zakrohotal Jermakov, polil iz ■ steklenke in nalil Bogatirjovu poln kozarec špirita. — Na, poplakni svoje gorjupo gorje! Ali pa boš počakal, da te bodo prišli prosit? Poglejmo skozi okno, ali ne gre general Wrangel za teboj? Bogatirjov je molče srebnil špirita. Sploh mu ni bilo da šale. Toda Jermakov in Rjabčikov — sama na pol pijana — ENAKOPRAVNOST sta na vso moč napojila starico gospodinjo in se že menila, da bi šla kam iskat harmonikarja. — Pojdite rajši na postajo, — je nasvetoval Bogatirjov, — tam vozove praznijo. Poln vlak je opreme. — Hudiča, ravno potrebna je tista tvoja oprema! — je vpil Jermakov. — Za nas je dosti teh plaščev, ki si jih ti privlekel! Odvečne pa bodo tako pobrali. Petro! Pasja duša! Mi tule govorimo, da bi šli k rdečim, razumeš? Saj smo kozaki, ali ne? Če nam bodo rdeči pustili življenje, pojdemo k njim v službo! Mi smo donski kozaki. Čiste krvi, brez primesi! Naše delo je pobijanje. Veš, kako mahnem? Kakor bi odrezal! Počakaj, bom na tebi poskusil! Še kaj, oslabel? Nam je malo mar, koga bijemo, samo da bijemo, ali prav pravim, Melehov? — Nikar no! — je utrujeno odmahnil Grigorij. Jermakov se je z okrvavljenimi očmi ozrl in poskušal doseči svojo sabljo, ležečo na skrinji. Bogatirjov ga je brez jeze odrival in vprašal: — Nikar ne hrumi več, kmečka butara, če ne, te bom brž ohladil. Pij, kakor se spodobi, saj imaš častniške zvezde. — Prav gre se mi zdajle za tele hudičeve zvezdice! Ravno toliko so mi potrebne kakor svinji meh! Nikar jih ne omenjaj! Sam si na istem. Hočeš, da ti naramnike porežem? Petja, srce moje, čakaj, čakaj, precej jih bom . . . — Ne mudi se še, za to je še čas, — se je posmihal Bogatirjov in odrival ognjevitega tovariša. PUi so do jutra. Še zvečer so prišli od nekod neznani kozaki, "Society načrt" vam pomaga hraniti! Pridite. Poučite se o 3-vrstnem načrtu, ki vam bo pomagal graditi hranilno vlogo, ali pa pišite za PROSTO KNJIŽICO s podatki le osebne posluge. članica Federal Deposit Insurance Corporation / eden izmed njih z orglicami. Jermakov je plesal "kozačka" vse dotlej, dokler se ni zvrnil. Odvlekli so ga k skrinji in pri priči je zaspal na golih tleh, široko razkrečil noge in nerodno spodvil glavo. Do jutra je trajalo klavrno popivanje. "Jaz sem iz Kumšatke! , . . Prav iz trga. Imeli smo voli — nisi jim presegel rogov! Konje smo imeli, kakor ogenj! Pa zdaj, kaj je ostalo pri hiši? Edinole plešasta psica! Pa še ta bo kmalu poginila, ko ji ne bo dajal nihče jesti ..." — je pravil starikav kozak, eden izmed naključnih znancev, ki so prišli na veseli-šče, in pijano jokal. Neki Kubanec v razcapani čerkeski je, velel muzikantu "naursko", razširil roke kakor na podobi in s tako presenetljivo lahkotnostjo zadrsel po izbi, da se je Grigoriju zdelo, da se podplati Ku-bančevih gorjanskih škornjev sploh n e dotikajo umazanih, razkopanih tal. Na polnoč je nekdo izmed ko-zakov pritresel od kdo ve kod dva visoka glinasta ozkogrla vrča; na bokih sta jima temne-la na pol segnita napisa, zama-ška sta bUa zapečatena z voskom, od češnjevordečih voščenih pečatov so visele težke svinčene zalivke. Prohor je dolgo držal v rokah vedrni vrč, s te- žavo premikal ustnice in poskušal prebrati tuji napis na listku. Jermakov, ki se je malo prej prebudil, mu je vzel vrč iz rok, ga postavil na tla in potegnil sabljo. Prohor še zastokati ni utegnil, ko je Jermakov že pošev zamahnil, odbil s sabljo četrt grla bučke in glasno zavpil: "Postavi posodo!" Gosto, čudovito dehteče in grenobno vino so popili v neka j trenutkih in Rjabčikov je potem še dolgo navdušeno mlaskal z jezikom in mrmral: "To ni vino, ampak sveto obhajilo! Tako pi-ješ samo pred smrtjo, pa še takrat ne vsak, ampak samo tisti, ki vse življenje niso prijeli karte v roke, niso tobaka poduhali in se žensk ne dotaknili .... Škofovska pijača, z eno besedo!" Tedaj se je Prohor domislil, da ima v vreči hruške z zdravilnim vinom. — Čakaj, Platon, ne hvali preveč! Jaz imam še boljše vino od tega! To je patoka, ampak jaz sem ga dobil v skladišču, tisto ti je vince! Mira z medom, mogoče pa še kaj boljšega! Tisto, bratec, ni samo škofovsko, ampak — tako ti povem — carsko! Nekdaj so ga carji pili, zdaj pa je nam dano ... — se je bahal in odprl eno izmed hrušk. 8. septembra 1949. Rjabčikov, golten na pijacOi je mahoma zvrnil pol kozarca motnorumene goste tekočine, v hipu prebledel in izbuljil oči. — To ni vino, ampak karbo-lova kislina! — je zahropel, sr* di^o pljusnil ostanek iz kozarca Prohoru po srajci, se opotekal in odšel na mostovž. — Laže, mrha! Vino je, angleško! Prvovrstno! Ne verjC' mite mu, bratci! — je zatulii Prohor in si prizadeval, da b' prekrical rjovenje pijanih 8%' sov. Izpil je kozarec na dušek pri priči pobelel še bolj miiH" Rjabčikova. — Nu, kako? — je poizvedo^ val Jermakov, plal z nosnica®' in se zaziral Prohoru v skal]^' ne oči. —'Kakšno je carsko vi" no? Močno? Sladko? Govon vendar, hudoba, če ne, ti tole hruško na buči razbil! Prohor je odmajal z glaV' molče trpel, potem pa rignil, uf' no planil pokonci in stekel Rjabčikovom. Jermakov se dušil od smeha, pomenljivo P®' mežiknil Grigoriju in odšel D* dvorišče. Čez trenutek se je jnil v izbo. Njegovo bučno kroh®" tanje je preglušilo vse glasoV®' — Kaj pa ti je? — je trudno vprašal Grigorij. — Kaj pa ® režiš, tepec ? Si sekirico nase ■ (Dalje prihodnjič) EUCLID POULTRY 549 EAST 185 ST., KE 8187 Jerry Pelkovšek, lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi ztezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. PREPROGE IN LINOLEJ cene zelo znižane FLOORCRAFT CO. e. iss si., ke 0923 Odprto ob večerih BILL'S CLOTHES Vsa oprava za šolsko deco HLAČE_________ SRAJCE -______ NOGAVICE JACKETS .... $3.95 in več $1.95 in več -------------- 39c $4.95 in več BILL'S CLOTHES 618 E. 185ih Street KE 4341 VABILO NA PIKNIK Skupnih Sansovih ppdružnic V NEDELJO 11. SEPTEMBRA NA REKREACIJSKI FARMI SNPJ Avtobus odpelje izpred Slov. nar. doma na St. Claiir Ave. ob 1. uri pop., ustavi se pred Delavskim domom na Waterloo Rd. in pred Slov. društvenim domom na Recher Ave. Sans deluje v plemenite svrhe. Podprite ga, posetite piknik. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO S BASEMENT Regularno 2 ®^ do 4 .98 Worsted crepes, suiting, plain covert, shee crepes, houndstoo^ checks, diago'^® tweeds, stripes, cheviots, herringbones' flannels, scotch plaids, novelty plaids moško suiting blago . . . iz nekaterih Ameriki najbolj znanih predilnic. Vse go je 54 inčev široko. Znani "Cannon" vse-volneni blanketi Dokler Nekoliko Neregularni 12.98 vrednosti Vsled manjših hib, ti blanketi niso odgovarjali specifikacijam za "Cannon" 12.98 vrste. So iz čiste volne fine kakovosti in obrobljene z • širokim rayon satin blagom v cedrasti. rosedust, zeleni, modri ali rumeni barvi. Mere 72x90 inčev. Poštna in telefonska naročila sprejet® . . . Pokličite CHerry 3000 (Prosimo označite prvo in drugo izbGfO barve) Basement oddelek s blanketi $