y^k da» razen sobot. mM) v«t» -------- ^^ In praznikov. j^ufd dally except Sunday« and Holiday« PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški tal upravntfkl prostori: M8T South Lawndala Ave. Otfloe of PubUoadon: M0T South Lawndala An Telephone Rockwell 4004 UJO^YEAR xxxvin Cmi llata Jo $6.00 ^"S^^tZ^Z IS^cSaiS 3 CHICAGO 23. ILL« PETEK. 1. NOVEMBRA (NOV. I). 1846 Acccptance for mailing at »penal rate of postage provided for la section 1103. Act of Oct 3. 1917, authorised on June 4, 1918 Subscription $6.00 Yeexly ŠTEV.—NUMBER 213 Amerika podprla predlog [ztZZL ilede splošne razorožitve {ustin odgovoril ruske-mu zunanjemu ministru Molotovu PANSKO VPRA5A- nje v ospredju New York, 31. okt.—Amerika podprla ruski predlog glede j osne razorožitve pod nadzorom Združenih narodov, toda izorožitev mora biti izvršena podlagi sistema mednarodne-pregleda, da Amerika ne bo ,a odložila orožja. Ponovila bo napake iz leta 1920, ko so ameriške bojne ladje uniče-in ameriške čete poslane do-iv pred slieno akcijo drugih lesil. Ameriško stališče je pojasnil ivši senator Warren R. Austin, ičeln.k ameriške delegacije, sej. skupščine Združenih na-pdov. Njegov govor je bil pre-isan po posvetovanjih z urad-iki državnega departmenta v fishmgtonu. Austin je odgo-irjal ruskemu zunanjemu mi-stru Molotovu, ki je prej predial splošno razorožitev. Sled-j> je v svojem govoru kritizi-imenške namene in zunanjo ilitiko. Aust.n je dejal, da se je Ame-v vojni borila za svobodo, stoji zdaj z vso svojo silo v adju Združenih narodov, da njen cilj mir, zgodovina pa i] izreče svojo sodbo o njenih imenih v luči dejstev. Austi i govor Molotovu, ki je kategorično Tn.l ameriški načrt glede idnarodne kontrole atomske rg:je. Dokler ne bo to vpra ije rešeno, bodo diskuzije o w Domače vesti Poroka Red Lodge, Mont.—Tukaj sta se poročila Ann Sheper in John S. Tay. Nevesta je članica dru štva 81 SNPJ in hči Johna Še-perja, večletnega društvenega uradnika. Ženin je češkega porekla in doma iz Johnstowna, Pa. Obilo sreče! Išče sorodnike Cleveland. — Johana Barbič, poročena Pinzulič, rojena v Brezju, sedaj živeča na Planini št. 5, pošta Sv. Križ pri Kostanjevici, Slovenija, želi izvedeti za svojega strica Martina Barbiča iz Brezja, kakor tudi za Janeza Pinculiča iz Brezja ter Uršulo Pinculič iz Planine. Pišejo naj tia naslov: Mrs. Wayer, 432 E. 152 st., Cleveland, O. Byrnes tvegal vojno z Rusijo Wallace okrcal Churchilla v svojem govoru Minneapolis. Minn.. 31. okt.— Henry A. Wallace, bivši trgovinski tajnik, je dejal, da je državni tajnik Byrnes riskiral vojno z Rusijo, ker je poslušal se-natorja Vandenberga, republi-ni bil detajttran odgo~1tenca iz Mlchigana, in nekatere Truman skuša odvrniti rudarsko stavko Waahinglon. D. C.. 31. okt.— Predsednik Truman se je izrekel za obnovo pogajanj z Johnom L. Lewisom, predsednikom rudarske unije UMWA, v upanju, da bodo odvrnila novo krizo to zimo in stavko rudijev na polju mehkega premoga. Uradni krogi so izjavili, da ekonomski oziri so zasenčili spor med Lewisom in notranjim tajnikom Krugom. Slednji se je upiral obnovi pogajanj glede sklenitve nove pogodbe, ki naj bi krila čez 400,000 rudarjev, pozneje pa ae je podal. Truman je zadnji pondeljek na sestanku s časnikarji dejal, da je bila nevarnost rudarske stavke odvr-njena. Vlada je zasegla premogovnike v maju tega leta in s tem končala. rudarsko stavko. Potem je sklenila pogodbo z rudarsko unijo. Vlada še vedno obratuje premogovnike. Gotovo je, da bo Lewis izvoje-val nove koncesije za rudarje y pogajanjih z vlado. Grožnjo z oklicem stavke je izrekel v pravem momentu. Ako se ne bi Trumanova administracija podala, bi stavka izbruhnila 1. novembra, štiri dni pred kongresnimi volitvami. uradnike vojnega in mornarič-nega departmenta, ki sovražijo Sovjetsko unijo. Wallace je bil odstranjen iz i Trumanovega kabineta, ker je tei razorožitvi brezplodne in i kritiziral ameriško zunanjo poštenje časa. Rusija in neka- litiko in se izrekel za zbližanje in kooperacijo z Rusijo. On je govoril na političnem shodu, katerega je aranžirala farmer-de-lavska stranka v Minneapolisu. Na tem so govorili tudi kandidati te stranke. "Prepričan sem, da ni Byrnes odgovoren za akcijo ameriških letalcev, ki so risali črke F. D. R. v ozračju nad monarhistično Grčijo," je rekel Wallace. "Gotov sem, da Byrnes ni odobril deklaracije admirala Halseyja, da ameriške bojne ladje gredo lahko, kamor hočejo. Ne morem verjeti, da Byrnes pritiska, da mora Amerika dobiti izključno posest nad otoki grupe Ryuku in s tem kontrolo dostopov do Rusije. Državni tajnik je bil le orodje senatorja Vandenberga in drugih, ki bi radi podžgali vojno med Ameriko in Rusijo." Wallace je prej govoril pred dijaki in profesorji kolegija Mac-alester v St. Paulu V tem je udrihal po bivšem britskem pre-mierju Winstonu Churchillu in voditelju konservativne stranke. Dejal je, da je Churchill glavni vojni hujskač. Strupeno kampanjo proti Rusiji je pričel v Fultonu, Mo„ ko je v svojem govoru v navzočnosti predsednika Trumana predlagal sklenitev vojaške zveze med Veliko Britanijo in Ameriko proti Rusiji Wallace je dalje rekel, da se strinja s predlogom ruskega zu nanjega ministra Molotova glede splošne razorožitve rt druge države so že nagla-da razorožitev pomeni usta-tev produkcije atomskih bomb. Amer.ka še ni revidirala svo-tga stal m a glede produkcije a-toskh bomb. Ona še vedno "dP-ni nan t. katerega je pred fclBuimnl M. Baruch organi-•J Zi.iiu/i n.ii narodov. Mo-JV J(l pob jal ta načrt v svo-»n K'»voru na seji skupščine. i j<* svarilo, da bo atom-o obiinvevanje vodilo v kata H.nuchov načrt je sebi 11 ri monopolističen, zato ga "■J* '"iklanja. Molotov je v ^ ponovil obdolži- n" Air.ci ka vodi dolarsko in pli'inacijo. ina^iji Z'l! ij( !d.-j„i 0« I,.,' V" pioštn razorožitvi se " 1 na sejah skupšči-na rodov. Austin Kus.ja lahko pospe- P« racijo, ki bo o-tev oborožene 1 'itoija Združenih «' naj bi vzdrže- ■ n i. "niH-hala v svoji "i k, zahtevi, da ' 1 le razkriti šte-• "t« ic imajo v ne-■b To pomeni, Rusija raz-b rot v Nemči-' Ji. Bolgariji, 1" nskern. •»'.skega fašistič-'■'atorja Franca ' jer.o v ospre ■< te v je padla 'Kitnega sve >'«' poljski de • '»dprto in jav-vpraianju na ''odlog jc pod •'k< ja je bila ' Ijka. Gotovo ' r k a n Velika da se vpra va mostnega " /ahteval od ' 1' paru-.ke Preiskava britskega tiska odrejena Opozicija lastnikov in izdajateljev časopisov London, 31. okt.—Parlament je sprejel predlog, da se ustanovi posebna komisija za preiska vo monopolističnih tendenc britskega tiska. Predlog so pobijali lastniki in izdajatelji časopisov in večina članov konservativne stranke. Argument opozicije je bil, da hoče delavska vlada dobiti kontrolo nad tiskom. Predlog so podpirali delavski časnikarji, ki imajo sedeže v parlamentu. Bil je sprejet z 270 proti 157 gla sovom. V teku debate je bilo razkrito, da se je število britskih dnevnikov znižalo za polovico v zadnjih 25 letih. To se je zgo dilo s konsolidacijo. Lastniki nekaterih dnevnikov so pokupili druge in s tem ustvarili verigo časopisov pod svojo kontrolo. Lord Kemsley, časniški mag nat, je bil obdolžen, da daj« navodila članom uredniških štabov 16 listov, katere poseduje, glede objavljanja vesti. Vsi listi so glasniki britskega konservatiz ma in reakcije. Skupno števil^ naročnikov teh listov je 8,500,- 000 Konkurenca proti tem li stom je izključena Michael Foot, labont in bivši urednik lista Evening Standard, katerega izdaja lord Beaver brook, je v svojem govoru napa Hal lastnike m izdajatelje veriž-mh listov. Dejal je. "da name noma dopuščajo objavljenje za vajaln.h in neresničnih poročil Monopolistični proces »e nada 1 j u j r in potrebna je akcija. Mi moramo biti zagovorniki svobode t bka m sovražni monopo lov " simic napadel ameriko in veliko britanijo Obdolžil ju je kršenja Carterja Združenih narodov OBSODBA ZAŠČITE KVIZLINGOV New York. 31. okt.-Jugoslavija je udarila po Ameriki in Veliki Britaniji n« seji skupščine Združenih narodov in ju obdolžila kršenja provizij čarterja Združenih narodov. Obdolžitve je izrekel Stanoje SimiČ, jugoslovanski zunanji minister, v bojevitem govoru. On je dejal, da "gotovi krogi" rabijo atomsko bombo kot grožnjo in sredstvo za ustrahovanje sveta. Simič je udrihal tudi po drugih sapadmh silah, se izrekel za obdrianje pravice vetiranja na sejah varnostnega sveta in podprl pradlog ruskega zunanjega ministra Molotova sa splošno razorožitev. Simič je obdolžil Ameriko, da drži nelegalno jugoslovanske ladje in parnike v gornjem delu reke Donave in ds noče izročiti Jugoslaviji na tisoče kvizlingov, ki so v begunskih taboriščih, temveč jim nudi jjaščito. Obe, Velika Britanija in Amerika, kršita čarter Zdrulfcnih narodov, ker držita vojaški Čete na ozemlju prijateljskih držav. Obe sta tudi glasovali proti sprejatju Albanije v organizacijo Združenih narodov. Simič je pobijsl, ameriški načrt glede kontrola Atomska anarhije. Naglasi! je, da vprašanje kontrole mora biti zadeva in odgovornost članov varnostnega sveta. Dejal je, da se popolnoma strinja z deklaracijo ruskega zunanjega ministra, da mora biti prvi korak v razorožitev u-stavitev produkcij« atomskih bomb. Člani grške in avstralske de legacije so v svojih govorih na glašali, da so za razorožitev, ne strinjajo pa ae s predlogom ru skega zunanjega ministra. Tha-n a km s Aghnides, načelnik grške delegacije, je dejal, da bi pod pri predlog glede rasorožitve s pridržki. Organizacija Združe mh narodov naj bi se izrekla za sankcije proti vsaki državi, ki bi se upirala razorožitvi. Te naj bi bile sredstvo za zaščifo miru. Delo v rudniku uranija v Nemčiji Berlin, 31. okt-Nemški urad 1 mk je naznanil, da je samo 50 delavcev uposlemh v rudn.ku u-ramja pri Schneebergu. Saksor; ( ska ki je v rusk, okupacijski coni. Uran,j je element, k m* rab! pri produkcij atomske bom be Rudnik obratuje »ovjeUka armada kot komb.nacijo vnel. t ud ni km- v runk. okupar.j»k co m. Uradno porotilo l"«^'1 i produke ja uran.j« neznatna Nova nasilja pred tovarno Milwaukee, Wis . 31 okt Nova naših« Izbruhnila i>red tovarno Al I n»-Chalmers Manufacturing Co, proti kateri Je avtna unija CIO oklicala Mavko Pi-kHi napadli stavkoka/e ki so hoteli pnli v tovarno, kakor tudi policaje ki so š/ltlll »ta v koks-' 1t Nekaj oaeb Je bilo pretepe-mb 7m\>an Arr»a ranjena. Žrtvi sta bili Italijanska civlli •ta Kksplozija je porušila eno steno poslopja. Kontrola cen za čevlje preklicana Washington, D C., 31 okt— Kontrola c«n za čevlje in usnje Odnoiaji med Veliko Britanijo in Sovjetsko unijo omajani SOCIALISTIČNA NA-CELA POZABLJENA London. 31. okt—Smer brit-ske zunanje politike v prilog Ameriki in proti Sovjetaki uniji je izzvala močno opozicijo pri vplivnem delu britske javnosti. Oddaljila se je od socialističnih načel, katera Še vedno nsgleša Attleejeva vlada, čeprav se jih ne drfti. Dogodki sednjih dni so izzvali proteste proti delavski vlsdi, ki nadaljuje zunanje politiko kon-servatlvne stranke, katere glasnik ln vodja jo bivši premier Winston Churchill.. Pojavile se je močne opozicije, s katero bo morala vlada računati. Resolucija t obsodbo Bevino-ve zunsnje politike je dobile 40 odstotkov glaaov ne nedevni konvenciji Kongrese strokovnih unij. Glasovsnje Je nsredilo globok vtis na člane kabinete pre-mierje Attleeja. Mogočne manjšina je of>osortl* vlado ns potrebo revizije cunanje politike. Za resolucijo je bilo oddanih 3,-557,000 glesov, proti ps 2,444,000 glssov. Vsebovala jo Izjavo, ki se je glesile: "Krhanje odnošejev s Sovjetsko unijo je posledioe britske zunsnje politike. VeUke Brlts-nijl je povezala svojo ekonomi Jo * z ekonomijo kepitslistiČne Amerike. Naše mnenje Je, de Je ta politika nevsrns. Vlada je pozabila na socialistična nsče-le pod pritiskom dogodkov, svoje piedsodke proti komunizmu pa je preosnovsle v skcijo." Kritiki nsglešejo, da Bevin ob vsaki prilik) poudarja potrebo zvišanja žlvljenskege stenderds v Kvropi in ns Srednjem v*hot du, toda dele drugače. To se očituje v podpiranju fevdelnlh vladarjev v deželeh Bližnjega vzhoda in aretacijah delevskih voditeljev. V obsojanju zunanje Intervencije v OrČiji, dasi je znano, de so britske oborožene sile orno-gočile restavrirenje monarhiatič-ne diktature v Grčiji. Bevin Je zevrnll apel voditeljev nemške socialne demokracije u razkosanje veleposestev v britski o-kupacijski coni v Nemčiji, dasi ve, da so veleposestniki hrbtenica piotidemokretlčnih slL Velika Britanija pod delavsko vle-do demonstrira svoje simpetije napi um ameriškim finančnim magnutom in kapitalistom, ki hočejo vplivati na politične položaje držav v vzhodni Kvropi. Te so uverjene, da brltaka delavska vlada podpira in Ščiti ks-pitali/ern, ki ne zasleduje demokratičnih ciljev. Kritiki politike britske vlede ao celo med konservativci. Oglasil m* je Leopold S. Amery, član vojne vlude premierja Churchilla in vodilni besednik konservativne Stranke. Objavil je členek v listu Times, v^ katersm pravi med drugim: "Mi »mo z Ameriko v zagovarjanju in obrambi svobode, toda to ne pomeni, de moremo podpirati njeno doktrino nekontrolirane svetovne ekonomije. V Interesu britskega Imperije ni podpirarije ameriškega ekonomskega imperializma" Izgledi so, ds bo morala britske vlada pod pritiskom jevn« ga mnenja m dogodkov revidirati svojo zunanjo politiko v interesu zbližanja z Rusijo. Sve-rlla so bila izrečena In vlada jih bo motala upoitevstl. no naznanilo je objavil ured ss kontrolo cen v smislu navodil je bila danes preklicana Zadev- od urada vojne mobilizacije. PROSVETA PROSVETA TKE ENLIGHTENMENT GLASILO XV LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE o* ud published br Naročnina m Zdrušene driaee (is ven Chicaga) i» na lato, $3.00 ta pol lata. S 1.50 sa ietrt lata; sa Chicago la okolico Cook 17.50 ta celo lata, $3.75 ta pol lata; ta lnotemetro M-00. Subscription raleti for the United Stales (except Chicago) and Canada $100 per fear, Chicago aad Cook County $7J0 per year, foreign countries $9J>0 par year. Cena oglasor pa dogoeeru. -RokopUl dopisov In aenesoteoik člankov sa aa vračajo. Rokopisi literarna vsebine (črtice, povesti, drama, pasmi Itd.) sa vrnejo pošiljatelju le v slučaju, ča Je priloill počtnino Advertising rales on agrocmeat —Maeeserlpts of comma aieatiens and unsellctted articles will not be returned. Other aianascripts, such as stories, plays, poems, will be returned to sender only when accompanied by sell-addressed and stamped envelope. Vatlov na vsa. kar ima slik s Ustomi PROSVETAj 2657-59 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IUlnoU Bevinu postaja vroče PETEK, 1, NOVkmuua tjlaAovl mudk. na&sdbbt ČLASTVO SNPJ JE LAHKO PONOSNO NA SVOJO ORGANIZACIJO Detroit, Mick—Četudi sem se nekoliko zakasnil, bom vseeno malo opisal vtise o 13. konven-. ciji Slovenske narodne podporne jednote, kakor tudi o tretjem kongresu arieriških Slovanov. To pa tudi zato, ker sem se kot delegat udeležil prvega in drugega važfiega zborovanja, zlasti če upoštevamo dobo. v kateri sta se vršila. Nedvomno, da se mnogi sklepi, ki so bili sprejeti na konvenciji SNPJ in tudi tretjem kongresu ameriških Slovanov, tičejo ne samo članstva, temveč splošno vseh državljanov slovanskega rodu. V dokaz nam je SNPJ, katera kot podporna jed-nota druži ameriške Slovence in jih vodi po poti za dosego boljših socialnih pravic ter delovnih Sklepi, Ena izmed najboljših novic zadnjega časa je bila vest o žgoči kritiki angleške zunanje politike na letnem kongresu angleških strokovnih unij. Le malo je manjkalo, da ni angleška delavska vlada dobila nezaupnice na tem delavskem kongresu. Za resolu-lin varnostnih pogojev, cijo, ki je obsojala Bevin-Attleejevo zunanjo politiko, je bilo od- ki so bili sprejeti na 13. konven- danih 2,444,006 glasov ali približno 40%. ciji, se torej tičejo *la«stva dl" Do te revolte je prišlo na kongresu strokovnih unij komaj par rektno in nečlanov mdirektno. dni potem, ko je Bevin v poldrugi uri dolgem govoru zagovarjal Prav tako se pa tičejo »Kiepi, svojo zunanjo politiko. V tej debati je Churchill najbolj pohvalil ki so bili sprejetiM Bevina in dejal, da se na vsej črti strinja z njegovo zunanjo poli- kongresu ameriških Slovanov tiko. To politiko je na kongresu strokovnih unij zagovarjal tudi skupno in posamezno vsake na premier Attlee, ki je o predloženi resoluciji dejal, da je kaj takega cionalne skupine slovansKega pričakovati le od komunistov, njih prevarjencev ali njih sopotni- rodu. kov. Kljub temu je bilo 40% glasov oddanih za sledečo resolucijo: Najprvo želim dotakniti se po "Ta kongres gleda z veliko zaskrbljenostjo na faze vladne zuna- tovanja na 13. konvencijo SNPJ. nje politike. Dne 9. avgusta zjutraj se na-"Mi beležimo, da je ta politika v Grčiji ojačala reakcionarne sile, potimo jaz in trije drugi dele-pripomogla do ugodnih razmer za povratek monarhije in vodila gati preko Michiganskega jeze-do strenja progresivnih sil. ra proti Evelethu, Minn., kjer "V Španiji vzdrževanje ekonomskih in gospodarskih odnošajev se je vršila konvencija. Iz De-z generalom Francom pomaga držati pri življenju fašistično ured- troita smo odšli okrog 7:30 zju-bo države. traj po cesti št. 10, ter teko na-"V Nemčiji je skrahiranje denaciflkacijake politike in odlašanje daljevali pot do mesta Pontiac z ustanovitvijo demokratičnih institucij v konfliktu s potsdam-, in Bay City. Čakali smo ladje skim dogovorom. |$*oro dve uri, da nas prepelje "Odnošaji med Sovjetsko unijo in Anglijo so se v zadnjih mese- čez jezero; m tako smo prispeli cih poslabšali vsled anglo-ameriške politike, ki stremi za domina- v malo mestece St. Ignace. vodjo in izoliranjem Sovjetske unije zaeno s povezanjem angleške zih smo se po vodi 9 milj. Lez ekonomije z ekonomijo kapitalistične Amerike, kar je po našem jezero je pihal hladen veter in mnenju zelo nevarno." nato je začelo tudi deževati. Ni- * smo se ustavili, temveč nadalje Kljub temu, da ta resolucija ni bila sprejeta, je število oddanih val1 ma^iT^ glasov zanjo vsekakor globoko pretreslo Attleejevo vlado in si- * jc gurno tudi Ernesta Bevina, ki je bil pred vstopom v koalicijsko Detroita. Tukaj vlado leta 1940 glavni voditelj angleškega organiziranega delav-1 čl Ktv'debati o resoluciji sta Bevin in Attlee slišala mmikakfcto J« ^^^^ v ueuau u rouiutlii »i« dcviii i i i mucu auiaum uiaiaiauiuiiiu ■ • • - - z-xx.^ n^nnAav grenko besedo, ki ni bila izrečena od komunistov ali sovražnikov, f dobilo prenočišče. Gospodar marveč od prijateljev-od unijskih voditeljev, ki so z dušo in sr- N« bl1 videti prijazen m jej-cem že leta in leta aktivni v delavski stranki kot laboriti ali socia- ■pozna1' ^ listi, kakor so tudi z dušo in srcem na strani delavske vlade, toda I • namioc siaru* J več od prijateljev—od unijskih voditeljev, ki so z dušo In sr- Uil V1 . * ' "holiši liu-že leta in leta aktivni v delavski stranki kot laboriti ali socia- •pozna1, * ®TtflrTrJ" Ji" iisii, RBHur »u iuui l uubu in »ri«m na suuni ucibvbrc vieuu, wun i • - - l, cuniorrt j. nečejo »lepo .Miti. S to kritiko je .ngleUto org.nlzlr.no de-1 % da U S mnogo raznih stvari in šele drugi dan se je razgibala njena živahnost v poim meri. Da ne bi preveč obširno opisoval, koliko je dobrega ta konvencija naredila za članstvo, se lahko reč?, da ni zvjšala*nobenega asesmen-ta, ker po večini so prišli delegati na konvencijo brez vsakega priporočila ali načrta. Tudi glasovali so po isti metodi, samo da je šlo naprej. Videti je bilo, da so biji tudi taki, ki so hoteli prodati nikel za dolar s tem, da bi bili pomagali starim članom. Ali kljub temu so bili vseeno možaki, ker smo sprejeli nekoliko resolucij, na katere je lahko ponosen vsak član SNPJ. Posebno pomembna je resoluci ja, v kateri se urgira in vzpodbuja članstvo pa sodelovanje za boljšo človeško družbo. Nada lje je bila sprejeta resolucija, i katero se je odobrilo $15,000 za Otipško bolnico v stari domovini in nadaljnjih $5,000 na leto za vzgojo naših mladih članov Imeli smo tudi govornike, to da ne kakšne politikarje ali šerife. To so bili naši prvaki, toda ne po bogastvu, temveč dejanjih za napredne stvari, nani-reč naš pisatelj Louis Adamič, dr. Slavko Zore, svetnik jugoslovanske ambasade v Wash ingtonu, in Etbin Kristan. Adamič nam je govoril, da moramo biti čuječi, da preprečimo ogabno, delo reakcije. Konvencija je vseetranko prav dobro uspela. Članstvo je lahko ponosno na svojo organizaci jo! Po skončanju konvencije bi bil| rad ostal nekoliko dni v Min nesoti in bi bil mogoče dobil še kaj naročnikov na Edinost, kajti ljudje so precej prijazni in tudi zgovorni, čeprav nekoliko katoliško navdahnjeni. Radi se po govarjajo o unijskih problemih delu v rudnikih itd. Dobil sem 19 novih naročnikov na Edinost ter prodal precej izvodov ilustri rane revije "Tovariš" iz starega kraja. Odšel sem iz Minnesote kakor menda večina delegatov zadovoljen. Ker sem se udeležil tretjega kongresa ameriških Slovanov želim vsaj deloma opisati potek velikega in važnega zborovanja katero se je vršilo mesec dni po konvenciji SNPJ. Detroit je kar Jugoslovan nedaleč od tukaj. Ko nam je to povedal, smo se takoj podali tja, toda srečali smo se z Slovaki, tudi samo "boljše Newyorska policija in detektivi so se spravili nad Henry J a Ha-mil tona. organizatorja unija skladiščnih in trgovak* delavcev CIO. Navalili so nanj, ko je piketiral pred New York Merchandise Co. in ga po nacUeko prelooaaatilL Unija je vloiila protest proti policijski brutalnoetl pri policijskem načelniku. sedem milijonov ljiidi in en milijon stanovanjskih poslopij," je izjavil general Aleksander Gpn-durov, predsednik Vseslovan-skega kongresa v Moskvi. Ukrajinski delegpt Kormičuk je rekel: "Ukrajina je isgubjla en milijon in pol duš. fcri nas ni ene hiše, da ni vsaj en član dni-kine padel na bojnem polju." Tako so naštevali ogromne in strašne žrtve tudi ostali delegati Poljske, Cehoslovaške itd. Ameriška reakcija, katera je pred vojno poveličevala Hitlerja in Mussolini j a, pa je preprečila, da se ni mogla jugoslovanj ska delegacija udeležiti kongre Moralno je bila zastopana sa. lavstvo pokazalo vso svojo politično zrelost, kakor tudi to, da ne bo pasivno sledilo delavski vladi, ki v zunanji politiki pljuje ne samo na socialistična, marveč tudi na vsaka poštena načela in igra v roke mednarodni reakciji. Attleeju, ki je skušal to resolucijo prikazati, kot komunistično I namre^ 8 dru delo, je odgovoril Frank Foules od unije elektrarskih delavcev. gtva *SKPJ. Seveda tudi kato-Dejal je. da resolucija predstavlja mišljenje ogromnega števila ^ ^ do gotove mere dobri u-članov njegove, kakor tudi drugih unij—"nas, ki smo vse svoje nionigW in dobri zagovorniki se-življenje delovali za vrnitev delavske vlade." Dejal je, da odkar dan:e vlade v 8tarem kraju, ka-je na krmilu ta vlada, "ni bil storjen en sam korak, ki bi sugestl- kor mi je puVedala že priletna ral, da je proti Francovemu režimu." Vlado je krtačil, ker je po- jeDict( Tako sva tudi tam pre-večalu uvoz v Španijo in dejal: "Vojna ni bila dobljena, dokler no&ja'jtz m John Rimac, druga bo kakšen fašist domlniral delavstvo kjerkoli na svetu." Svaril dvt §ta pa ^la v neki hotel, je tudi pred ameriškim imperializmom !n dejal, da ameriške aktiv- Dr { dan gm0 zop9i prijcli nostl v Sredozemlju "povzročajo sumljivoet". za y£ti in nadaijeVali pot pre- G B. Hunter od unije distributivnih delavcev pa je dejal: "Ako ko Wisconsina in tako prispeli v se povežemo z Ameriko* tedaj se bomo sigurno znašli v vojni in Duluth, Minnesoto, okoli poldne, Anglija bo uničena." O Španiji je dejal, da je "torišče mednarod- y Duluthu bi bili radi obiskali nih bunkirjev in mednarodni bunkirji so tisti, ki jih podpiramo nekcgg rojaka, ker ga pa ni bilo tam Attleeju rečem samo to: Pričukovati, da bodo Španski de- doma, smo nadaljevali pot do lavci strmoglavili policijsko državo, pomeni nič drugega kot to, maiega ali čistega mesteca Eve da jim pravimo, naj store samomor. Dvajset milijonov španskih ietha. Sprejel nas je odbor za delavcev se ozira na vas in pričakuje, da jim pokažete pot." delegacijo in kar na hitro odra- K £ zvezi z jugoslovansko delegaci jo, kateri je *>ilo zabranjeno u-w deležiti se kongresa. Znano je, gotovo odnesel zastavo. Š tem I je dejal Kosanovič, da se dovo- tudi tisti, ki niso imeli svojih boljših polovic. In šele tedaj k poteku kon venci je. V |x>ndeljek se je začelo tborovanje, katero pa nt ta ko dolgo trajalo kakor zborova nja prejšnjih konvencij. Kot na vadno prv dan, se je urejevalo pa ne mislim reČi, da smo tu kajŠnji Slovenci najboljši, ali nismo najslabši. Iz Detroita nas je bilo 12 slovenskih delegatov, vseh delegatov pa okrog 145. To je dokaz našega zanimanja za delo na tem polju, ki ga izvajajo mnoge in razne organizacije, kot podporna društva, prosvetne in kulturne organizacije, ženski krožki itd. Omenim naj* da so detroitske Slovenke poslale sedem svojih delegatinj. Res vsega priznanja vredne! Tretji kongres ameriških Slovanov je bil živ in glasen klic za pravičen mir in svobodo. I/i to pravičen, a ne diktiran mir— takšen mir, za kakršnega so se borili miroljubni narodi proti kriminalni fašistični osi. Takšen mir, ki ga predlaga naš prejšnji trgovski tajnik Henry A. Wallace In senator Pepper iz Floride. Oba zahtevata, da gre Amerika po poti politike, ki jo je zagovarjal pok. predsednik Roose velt. Njegova politika je bila zasnovana v sodelovanju antifa-šistične koalicije velikih sil, katere pa naj bi prav tako delale po zmagi nad fašizmom za nadaljnji progres in napredek miroljubnega sveta. Težko je v kratkih besedah razčleniti pomen govorov, ki so jih podali predstavniki Vsoslo vanskega kongresa. Sovjetske zveze, Poljske, Čehoslovaške, Ukrajine itd. Vsi so izražali željo za mir. "Mir in mir na svetu**, le bilo geslo tega velikega in velepomembnega zborovanja. Pri tem vprašanju, kakor raz vidno, zavzemalo slovanski na rodi prvo in odločno mesto, ka kor so ga zavzemali za časa vojne za zmago nad fašizmom Sovjetska zveza je žrtvovala ljuje svobodno kretanje elemen tom, kateri ščuvaj<< proti novi vladi in Jugoslaviji z grožnjo intervencije, medtem ko je'zabra-njen vstop delegaciji, katerega bi dala svoj o. podporo k pravičnemu miru. Zatem je nastopil naš pisatelj Louis Adamič, kate ri je enako žel veliko odobrava nje od delegacije tretjega kongresa ameriških Slovanov. Dosti' bi imel še pisati, toda naj zaenkrat zadostuje. Rad b videl, da bi se tudi drugi dele gati oglasili, , ki so prisostvoval tretjemu kongresu ameriških Slovanov. Pozdrave vsem čitateljem Pro svete in članom SNPJ! F. Modic. Jitalistom. vojne. upoštevati tudi Bevin In Attlee in preusmeriti zunanjo politiko, ali pa boata naletela na odprto revolto v Ustnih vrstah, kajti računati morata s politično najbolj zrelim delavstvom na svetu. SMRT Walshville. I1L—V Nemčiji so bili obsojeni v smrt nemški voj^ ni zločinci, kar so tudi zaslužili-To zadevo nam je pa tret>& pre študirati, da iznajdemojtako in zakaj je prišlo do tega, kajt sodniki, ki so jih obsodili v smrt nam tega niso raztolmačili. Kdo so bili ti ljudje, ki so bili obsojeni v smrt, in kdo* so oni, ki so jih obsodili? Ti ljudje, k. so bili obsojeni v smrt, so bili zastopniki nemškega kapitalizma. Oni ljudje pa, ki so jih ob sodili, so bili zastopniki zavezniškega kapitalizma. Niti eden od teh sodnikov pa ni rekel, da je treba kapitalizem odpraviti! Niti eden od teh sodnikov nam pa ni povedal zakaj je tploh prišlo do vojne! Zato hočem tukaj citirati človeka, ki nam je povedal resnico kaj je prineslo voj no. Ta človek ni nihče drugi kakor bivši predsednik Zdruienih držav Woodrow Wilson. Na 5. septembra 1919, je v St. Louisu, Miyour:. med drugim rekel tudi tole: "Moji sodržavljani, ali je tu kak moški ali kaka ženska, da rečem, ali je tu kak otrok, ki ne ve, da seme vojne v modernem svetu je industrialna in trgovska tekma?" Tukaj hočem citirati še enega 'človeka, Jesse Joneka, tajnika trgovske zbornice leta 1941, ki je na 22. aprila rekel tole: "Trade outlets are the cause of most wars." Tukaj hočem citirati še eno izjavo, katero so leta 1916 pod pisali dva biySa republikanska predsednika in 25 vodilnih ban kirjev in industrialistov, ki se glasi: "Our business is business. We are producers, manufacturers and traders, without sufficient home demands to absorb the full yield of fields and the output of factories. Year by year it becomes more apparent that the markets of the world must be kept open to American industries We cannot extend our trade further than we are able to defend it. The rivalries that begin in commerce end on battlefields." Delavci, če boste študirali te citate, bi se vam morale oči odpreti in iznajti bi morali da sodniki niso obsodili v smrt pravega vojnega zločinca, ki je prinesel človeštvu vojno in vse gorje v zvezi z vojno. Kaj več, niti njegovega imena niso imenovali. Ime temu zločincu je kapitalizem. Ti sodniki so torej obsodili v smrt samo zastopnike vojnega zločinca, ne pa zločinca samega. Ker vojni zločinec ni bil obsojen v smrt, zato bo prišla zopet vojna in bodoča vojna bo atomska vojna, ki bo porušila mesta onkraj luže kakor tudi tostran luže. Delavci, zgodovina je poverila to nalogo vam, da obsodite v smrt vojnega zločinca— kapitalizem. Če pa tega zločinca ne boste obsodili v smrt, tedaj pa čaka smrt vas v razvalinah. Kako imate obsoditi kapitalizem v smrt, bom povedal pozneje. Tukaj hočem vzeti v pretres citat Woodrowa Wilsona: "Seme vojne v modelnem svetu je industrialna in trgovska tekma." Kdo pa so ti ljudje, ki se ude-Ježujejo te tekme? Delavci? Vraga! Nemški delavci niso hoteli vojne, italijanski tudi ne, angleški tudi ne, ameriški tudi ne. Delavci nobene dežele niso hoteli vojne! Če delavci niso hoteli vojne, tedaj je moral biti nekdo drugi, ki je sprožil drugo svetovno vojno. Ta nekdo drugi so bili kapitalisti. Zakaj so pa kapitalisti sprožili drugo svetovno vojno? 2Jato, ker so sovražili ljudi in so hrepeneli po človeški krvi? Nič takega. Na to jih je prignalo tisto seme iz katerega raste vojna. Nekoč je rekel Hitler, da mora Nemčija eksportirati ali poginiti. Eksportirati kaj?' Tisto blago, ki so ga nemški kapitalisti u-kradli nemškim delavcem in ka terega doma mao mogli prodati. V taki zadregi so se pa na ha jale vse kapitalistične dežele. In ker nemški kapitalisti niso mogli dobiti trgov za tisto ukrade no blago drugače, so jih pa skušali vzeti s silo zavezniškim ka- In tako Je prišlo do Zdaj nam je pa treba pJ| dati kako kapitalisti kradeK lavcem njih proizvode. Na.^h izkoriščani delavci na ^ ameriškiv delavci. To se " ° da Usti del, ki ga dob,vajoP nški delavci od svoj,h ^ <*Uki plače, je najmanj od drugih delavcev. Ameriki delavci dobivajo približno eno šestino od svojih produktov v obliki plače. Če ameriški delav-ci producirajo blaga v vrednosti sest dolarjev, dobijo nazaj od svojih produktov v obliki plače en dolar. Delavec zdaj pa malo misli. Ce imaš en dolar denarja v žepu in blaga na trgu je pa za šest dolarjev vrednosti, kciiko tega blaga lahko kupiš? Samo za en dolar, ker nimaš več denarja. Vas delavcev je pa na milijone. Zdaj pa lahko sprevidiš kol,ko blaga na trgu ostane neprodanega, ker ga delavci ne morejo kupiti, ker so jih kapitalisti oropali za to blago. Delavci torej dobivajo samo eno šestino od svojega blaga v obliki plače, kapitalisti vzamejo pa pet šestin, čeravno niso nič producirali. Kapitalisti pa ne obdržijo vsega blaga, ki so ga ukradli delavcem, za sebe. Oni to ukradeno blago delijo s pn-vesniki kapitalizma in drugim; parasiti. Oni s tem blagom vzdr-žavajo svojo politično državo, s pomočjo katere držijo delavce v potlačen ju. Kapitalisti s ten blagom, ki ga ukradejo delavcem, vzdržavajo armado, mornarico, politikarje in celo bando drugih parasitov in povrhu še pa sami razkošno živijo brez de la. Zraven vsega tega pa še ostane toliko blaga neporabljenega, da ga je treba izvažati in prodati na zunanjih trgih. Tnko pa je tudi v drugih kapitalističnih državah, in ker ni dovolj zunanjih trgov za vse. pc petem pride do vojne in delavci pa morajo prelivati svojo kri za kapitaliste. Delavci, omenil sem, da bom povedal kako morate obsoditi kapitalizem v smrt. To hočem tukaj opisati. Rekel sem, da morate obsoditi kapitalisem » smrt, ne kapitaliste. Kapitalisti so samo ljudje, kakor vsi drugi, nič več in nič manj. Lahko bi pobili vse današnje kapitaliste in če bi kapitalizem ostal, bi se nič ne izpremenilo, kajti na njih mesta bi prišli drugi. Današnji kapitalisti bi lahko vsi odstopili in izročili svoje premoženje posameznim delavcem in ti bi ravno tako delali kakor prejšnji kapitalisti. Kdor hoče biti kaoi-talist, mora delati tako kakor mu kapitalistični sistem nareka, se mora ravnati kakor mu vele vajo njegovi materialni inUit* Kapitalizem pa je nekoč po-menT napredek * razvoju človeštva, kajti imel je važno nalogo izpolniti. Ta naloga je bi «, da iz majhnega, ročnega orodj« razvije moderne stroje, »r ma n-nih delavnic pa moderne tova • ne. To nalogo je kapitalom * polnil in zdaj se mora umata^ ti. Njegovo mesto mors »sv*™ socializem. , ^ Torej delavci, s tem da ** odpravili kapitalizem in vili social,zem,boste^.lM^ pitalizem v smrt. y zavedati, da ste pod ^ užnjem, 'mezdni sužnji; morate rate se ---------. sW vie. k«* a*. » jih vi »-.j.- ^ ^ zgrad.li. ne kap^ morate - g. b. mor. i g, tega zavedali P- „ v »kcijo. morate « £ (ud Na političnem P«JU t imeti tako d, imi uk prodam h«^ , « mor.jo ^ v no podal T.k I" f pulv Amenk, „,m» » Nobena drog« void- kega program« 7 ve za Uk kajt v« lavah (M). - 1 političnem HJ11 ,mjvkmbha 1 m_ PROSVETA ijski proces proti sloven-izdajalcem v starem hraju Mirko KuJieL tajnik SANS-a (Nadaljevanje) xiv /anje polkovni-milka vizjaka t, Milko Visjak j« 1 je bil pri Slovenskem " nstvu namestnik pp-jef personalnega odse anik super-arbitracij je in predsednik do-cga doma. Na vfira se v smislu obtožnice (Tvega, je odvrnil, da ae ga, ampak na popolno-'duhu obtožnica. Sodelo-d, na sejah "Narodnega od katerega je dobil , v slučaju okupacije , od strani Angležev in ncev postane koman sta Ljubljane. On je povelje za umik na Tpred zmagovito Narod-jilno vojsko in je na ^ na povelje jugoslo-M komandnega generala ki se je nahajal v Ita-»1 komandant slovenjih obveznikov na Ko-i Štajerskem, ki so svoj _gnili tja iz Jugoslavije, l je tudi, da je bil obve-"jugoslovanska vojska ciji" pripravlja v Jugo-fipomladi (1946) neke ak-| da naj on nabere na Ko-in Štajerskem obvezni-prišli v poštev. [jepriznal, da je bil ko-; okrožja Šiška v Ljub-•je bila takrat "sloven-arodna" ta "sokolska" ki so štele nekako 200 i (lani slovenska legije v »imeli svoie orožja sprav-novi cerkvi v Šiški pod Nadalje le izpovedal. | bilo orožje tudi v samo-drugih cerkvah itd. vlada j a odobravala | izdajalsko stališče , je izpovedal, da sta i-i vaških stražah glavno \ podpolkovnik Peterlin in i Na vprašanje, tie dotične vaške straže Itvezo z Londonom, od-|i štabom jugoslovanske |(ki jo je tudi odkuril na [v emigracijo), je Vizjak .toda javni tožilec je pre-Tmakovo izjavo iz zapis-| "Že na Reki mi je bilo i da morajo biti ljudje v milici vseh strank in ne nkalci. Ker zaradi mo-»znanja ljudi—bil sem a Ljubljane 16 let—ni-zvez . . . sem stopil v fom Slovenske ljudske fdr. Natlačenom, ker sem |>je«a poznal. Takoj je da bo glede Mihajlovi-[pr.volitve (glede milice) "Slovensko legijo" ter klub "Stražo". Ta-prvikrat slišal za ta »so to mladi klerikalci sem tudi za oddelke in kaj pravi naša vlaknu na to. Rekel Je. * ministrom Kre-vlada popolnoma o-to borbo in tako obliko, » koncu napadajo Itali-1 tudi sami dajo ©roi-" gre pismeno preko Švice. r na(wje priznal, da t- po < \ orov, ki jih 1 podrejenimi častniki ® »Iražah, izvedel, da je b,nan d«jal navodila za »<• ter da sc, ^ shajali dvorcu. j tož lec je nato dokazal, 'tmal visoke na-^ ■ 'vmcev in podp.aoval jr a/euc;je aktivistov r* Obtoženec p* da j< enkrat dobil n, v?del zakai. JVJU Jt" opomin: lt ^■»•l. da »o bih ir ■h ^da J. d#n,rno J*"1« domobrance ' j h jo V /jak M 7!:< vPf*anJa. je ««*r> 'T™)** domo- >r Kreka Ta 1.2TUwl ' va- i J mi franki, ka I v l*da pošiljala domobranskih to' r ran skupin po 50,000 frankov na mesec. To je razvidno tudi iz zapisnika o seji ministrskega sveta v Londonu, ki se je vršila 8. septembra 1942. Glasi se: Zapianik aeje 8. 9. 1942 leta v prisotnosti Jovanoviča. Krnjevi-Ča, Kreka. Ninčiča, Trifunoviča Grola. Šuteja, Budaaavljeviča Gavriloviča, Banlanina in Mar koviča. Zapianik Je sapiaan po dr. Kreku in sapianiVarJu Jova noviču. "Za alovenačku zavezu v Ljubljani ima ae doanačiti počet od 1. 8. 1942 godine atalna maaečna pomoč u isnoau od 50. 000 švicarakih franaka. Ova pomoč ima da služi samo sa borbene akcije, te onima, koji su is-ločeni v akcije, te onima, koli sa proganjaju in atradaju od tih akcija. U tu sVrhu ima dosna-čiti putem poslaništva v Brnu 150.000 švic. franaka, to Je sa tri meneče unapred i onda svaki mesec po 50,000 švic. franaka." Iz tega sklepa emigrantske londonske vlade je razvidno, zakaj je imel nečak obtoženega dr. Kreka švicarske franke. Vizjak je nato izjavil, da je bil bivši lemenatar podporočnik Frakelj eden izmed najslabših domobranskih oficirjev, iz moralnega stališča. Na Barju je postrenal nekaj ljudi in jih nato tako zakopal, da je nekaj delov telesa gledalo iz zemlje. Ko je bila radi tega uvedena preiskava, je prejel zločinec Frakelj mesec dni zapora: to ni bila kasen sa umor nedolžnih ljudi, temveč kasen, ker Jih ni pravilno pokopal. Sodbo je izrekel sodni odsek domobranstva, ki mu je načeloval dr. Cepuder. Slovenski četnik I lov ar Je bil angleški agent Pri zasliševanju o delu obveščevalnega odseka, ki je izročal Slovence nemški policiji, je tožilec vprašal Vizjaka: Ali veste, da Je bil Ilovar istočasno tudi agent Intelligence Service-a? Vis Jak s« Ja nekaj čaaa ismi-ltal, nakar Je priznal, da Je Ilovar pošiljal poročila preko radia. 'Torej preko radia." je pripomnil tožilec. "Torej človek. Id Je isročal stotine savednih Slovencev Geatapu. Je bil isto. časno angleški agent. Ali Ja to točno?" "Točno," je odgovoril Vizjak. Pri nadaljnem zasliševanju je izjavil Vizjak, da domobranstvo ni imelo korenin v slovenskem ljudstvu. Slovensko domobranstvo je bilo le majhna peščica, ki se je odtujila slovenskemu ljudstvu in se je vdinjila okupatorju. Ob kapitulaciji Nemčije je duhovščina stopnjevala svojo propagando proti osvobo dilni fronti, hoteč prisiliti čim več slovenskega ljudstva k be gu. Po njegovi izpovedi naj bi bili domobranci le nekakšna predhodnica 'jugoslovanske vojske', ki bi se ji priključili tudi četniški odredi, ki so tedaj že bili v Italiji. Ista vloga je bila prisojena tudi slovenskemu do mobranstvu. Vizjak je tudi pritrdil, da je klerikalna strsnka z duhovščino na čelu že od nekdaj v svoji politiki gravitirala na Vatikan. Preko Vatikana so najbrže prihajala navodila v škofijski ordi-narijat in odtod dalje klerikalnemu vodstvu, kako se naj za drži najprej napram Italijanom med okupacijo. Ti odnosi med klerom in Italijani so bili jako dobri in se je klerikalna stranka čutila gospodarja nad ljudstvom. Obtoženec je potrdil da m imeli domobranci zvezo med sa bo in škofom Rožmanom preko škofovega tajnika dr. Lenčka. ki je bil njegov kurat. Pri pokrajinski upravi je bil škofov zaupnik polkovnik Kreg|r. "človek brez značaja", ki je imel zveze z Gestapom in Nemci in bil "kuhan in pečen tam". "Torej Kregar, škofov zaupnik —Rupmkov Ujm k—nemški a-gent. Ali je točno?" Je vprsšsl tožilec. •Tako se lahko tolmači." j* odvrnil Vizjak. Pobegli »adajalci nadaljujejo v tujini Znano nam Je. de Je Vizjaka kakor tudi Rupnika. Haona *n Koesenerja, izročila slovenskim oblastem angleška vojska januarja 1946. Vizjak je torej bil med begunci skoraj osem mese cev, torej mu je bilo znano, kaj se je dogajalo v taboriščih v Ita liji in na Koroškem. Na zaslišanju je izpovedal, da so pobeg li duhovifcki že od vsega začetka organizirali fantovske in dekliške krožke, kjer so se vrSila verska in politična predavanja. Po leg tega so imeli kurirsko službo med Italijo in taborišči, med dr. Birsajem v Celovcu in dr. Krekom v Rimu. Potovali so z angleško vednostjo in Vizjak ni smatral to za duhovniško službo. Po njegovem mnenju se je škof Rožman nahajal v Celovcu v internaciji. Pri nadaljnem zaališanju Je VisJak po ved a L da akuša duhovščina in "Narodni odbor" tudi AMERIŠKIM IZSELJENCEM prikazati, da Je v Jugoslaviji vse dr igače. kakor je v reenici. Zato naročajo beguncem, naj čim več pišejo sorodnikom v Ameriko in se sklicujejo na nečloveško ravnanje v Sloveniji ter navedejo vzroke, zakaj ao beŠali. S to lašno propagando skušajo isaeljence pridobiti na svojo stran. Zgorajšnja izjava bo predvsem zanimala tiste naše rojake v Ameriki, ki so dobili taka propagandna pisma ali pa čitali za-vajalne članke v A. D. in Obzo-ru, kojih urednika hočeta s članki, ki jih pišejo begunci v Italiji in Avstriji, učiti ameriške Slovence, kako "hudo je v Sloveniji in Jugoslaviji". Danes je lahko razumeti, zakaj se pisma iz Italije ali Koroške ter Slovenije toliko razlikujejo po vsebini. Zelo značilna je tudi izjava obtoženega Vizjaka glede četni-kov generala Preselja in Damja-noviča v Italiji. Na vprašanje, pod čigavo komando so bili ti četniki, je Vizjak odgovoril: "Kakor se apominjam. ao bili pod poljako komando generala Andersa." Andersove čete pa so bile del redne angleške vojske v Italiji! In kakor smo slišali prej so četniški odredi v Italiji imeli postati predhodnica "jugoslovanske vojske", kateri se je imela pridružiti tudi domobranska vojska, ki je v Ljubljani pričakovala . . . "Angležev?" je vprašal tožilec. "Angležev in Američanov," je odgovoril Vizjak. V slučaju anglo-ameriške okupacije Slovenije je imel Rupnik odložiti predsedništvo pokrajinske uprave. Tako je bilo sklenjeno, ker "Rupnik ni bil primerna oseba, če bi Angleži in Amerikanci okupirali Slovenijo." Ko so branilci zasliševali Ro-senerja, le bilo iz njegovih odgovorov razvidno, da so domobranci izročali ponesrečene angleške letalce Nemcem. (Dalje prihodnjič.) Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije Tedenski pregled iz Sloveniji (Od našega dopisnika.) (Nadaljevanje) DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišeta Proevetl aH v glavni urad SNPJ. ne posablte v naslovu napraviti poštne številke 23 se besedo "Chicago". Na kuverti vselej saptillet Chl cago 23, 111* To bo olajšalo delo na člkaškl pošti nam pa po epeftllo dostavljanja pošte. Proces proti nadškofu Stepin- cu v Zagrebu je pokazal ono za lostno poglavje iz hrvaške zgodovine, ko se je iz izdaje in zločina rodila takozvana "Neodvisna država Hrvatska", s strahot nim ustaškim terorjem, mržnjo proti bratom Srbom in proti lastnemu, napredno mislečemu delavnemu ljudstvu ob vlogi hrvaškega visokega klera, ki je aktivno sodeloval v vs$m proti-ljudskem početju okupatorjevih plačancev. Naše sodišče je dalo na razpolago dokazni materijal vsem zanimancem iz inozem stva, ki je hotelo videti v tem procesu "gonjo proti veri in duhovščini" od strani naših ljud skih oblasti. Procesu je prisostvoval tudi papeški nuncij iz Vatikana in veliko število tujih novinarjev. Nadškof Stepinac je ostal tudi na procesu v svoji vlogi: zakrknjen do dna svoje zločinske duše je vztrajal v svoji usodni zmoti. On priznava "Neodvisno državo Hrvatsko" Paveličcvega fašističnega tipa, kot pravo suvereno državno tvorbo, ki bi naj bila "branik krščanstva" pred barbarskim vzhodom. Za to u* metno tvorbo, mrtvorojeno dete, se je Stepinac povezal najtesneje z ustaškim gibanjem, s Paveličem. Ko je šlo Paveliču po zlu in je bil zlom hitlerizma le še vprašanje nekaj dni, ur, se je zvezal še z dr. Mačkom in tovariši; in ko so pobegnili pred pravično sodbo ljudstva tudi ti predstavniki hrvatskega meščanskega razreda v inozemstvo, je sam prevzel "vrhovno vod stvo hrvatskega naroda" iz rok krvolokov. Za dosego te^a zgrešenega cilja in da bi slabil čim bolj odporno silo boreČegu se hrvatskega delovnega ljudstva za svojo nacionalno in gospodar sko osvoboditev, je pokrenil tudi nasilno prekrščevanje Srbov. Kot vrhovni predstavnik katoliške cerkve je izrabil ves svoj vpliv, da je podprl ustaŠko strahovlado in s tem prevžp) soodgovornost za stotisoče nedolžnih žrtev ustaških pokoljev. S svojim zgledom pa je zavedel tudi večino visokega in nižjega klera, ki se ie tudi—kakor on—aktivno angažiral z bratomorni borbi. Iz zagrebškega procesa se je naše ljudstvo naučilo spoznavati metode reakcionarnih ostankov, ki se jih poslužujejo v borbi proti naši oblasti in proti našim gospodarskim podvigom in napredku. Na drugi strani pa smo spoznali, da je peščica teh despe ratov tako neznatno majhna, da nima nikakršne opore med narodom, ki se ne da več slepiti i puhlimi gesli o obrambi vere. Medtem ko v inozemstvu govore o preganjanju vere pri nas, naše ljudstvo vidi jasno kot na dlani, da pri nas ni nikakršnega preganjanja vere, saj vlada svo boda vesti in veroizpovedi, da tudi ne preganjamo duhovnikov, nego preganja naš zakon, ki ve ija za vse državljane enako, le tiste—pa naj bodo to duhovniki ali generali ali kdor koli že—ki so se pregrešili proti zakonu, Razumljivo pa je, da naša oblast ne bo podpirala ljudi, ki hočejo izpodkopavati naše pridobitve, ki hočejo za egoistične interese služiti reakciji inozemstva, ki skušajo tudi organizirati "kri žarske" tolpe In pod gesli "Za Kristusa, vero in dom" rušiti našo demokracijo. LJublJanaki procea je v enaki meri kot zagrebški razgalil domačo protiljudsko duhovščino, ki je vodila bivšo Hranilnico in Posojilnico na Jesenicah. Raz krit je bil gmotni cilj župnika Kastelica in Žbontarja, pa kap lana Križmana in Uodine, ki so bili eksponenti klerikalne moči na Jesenicah. Ta proces je dokazal ogabno igro tistih "dušnih" voditeljev, ki so vzeli v zakup naše zadružništvo v stari Jugoslaviji in denarstvo ter iz prihrankov pridnega in bedno pla čanega delavstva ustvarjali profile, kradli in goljufali in špekulirali, kar vse je imelo za posledico, da so šli prihranki za boljše čase, ki so si Jih delovni ljudje prihranili od ust, po zlu in v nenasitne žepe duhovske gospode. V stari Jugoslaviji do tukih procesov ni prišlo, ker via na vrani ne izkljujc oči, ker je bilo tako delovanje v enem kra ju podobno delovanju protiljud-skih elementov in izkoi iŠčeval-cov tudi v drugem kraju. Naša oblast pa sedaj razkrinkava de lovanjc teh tipov ter hoče razčistiti in očistiti ves naš ljudski aparat podobnih elementov, da se pravočasno loči dobro zrno od plevela in da se onemogoči na daljnje delovanje sovražnikom ljudstva. Dokazi na sodni raz pravi so bili preočitni in je bilo pravično, da se bodo krivci po korili s prisilnim delom z od vzemom prostosti, • Mariborski procea proti gene ralnemu vikarju za Prekmurje Jeriču ter njegovim komplicen) pa je razkril takšno moralno po kvarjeqoyt obtožencev, da ji ako-raj ni primera v zgodovini slo venske kriminalistike. Pred na mi so sedeli ustaški, četniški, križarski in drugi kriminalni iz-vržki, ki so se zarotill proti naši mladi državi, proti naši ustavni ureditvi in proti demokratičnim pridobitvam sploh. Ta klika ae je na čelu z Jeričem povezala z inozemstvom in Viakakimi centri "kraljevega komiteta", sodelovala v špijonažnl službi za Ino zemstvo in razširjala preko ao vražnih nam novinarskih agen* cij izmišljotine in laži. Nasilja, ki so lih izvrševali oboroženi člani' teh tolp pa so tako gro zotna, da se morejo primerjati z nasilji najbolj zverinskih o k upa tor skih nemško Italijanskih tolo med okupacijo. Obtožene* Veterani delajo d*na« preglavice marelkelereesii politiku, ker ao esnogt v Skriprtb aa stanovanje. Skupin« 71 vojnih veteranov Je oni dan navalila na senatno sbornteo dršave Maw York v Albany Ju in ott.la lam 22 ur—dokler nI governer Dewey prlalal na sestanek s njimi Veterani ao pele m dajali, da Je Dewey namenoma odklonil pedvseti naimenjši korak, ki M kaj p s me ali sa retUe* stanovanjska krlse ae veter teh dejanj niso tajili in so drug za drugim priznali svojo krivdo. —Naša oblast bo iztrebila vse. ki zločinsko ovirajo naš razvoj, ne samo radi interesa našega d« lovnega človeka temveč, tudi radi pravičnosti. e Is delavekega gibanjai Zapo alenoat v naši industriji. Z neomajno voljo in z zavestjo, da dela zase in ne več za kapi ta lističnega izkoriščevalca, je naš delavski razred nadaljeval svojo borbo v industriji, pri obnovi in izgradnji za jačanje svoje obla< sti in izboljšanje svojih življen-skih pogojev. Med najvažnejši mi našimi industrijami je omeniti tekstilno, rudarsko, meta lurško, kovinsko, keuiično, papirno, gradbeno, usnjarsko, les no, grafično in živežno industrijo. V primerjavi z letom 1939 Je bilo leta 1945 sapoalenaga 10% delavstva in nameščenstva medtem, ko je v letu 1848 š« aa 10% višje od 1. 1838. 0* po sameznih panog je treba omeni ti zlasti tekstilno industrijo, kjer je zaposlenost že 110% na 1. 1939; v rudarski je stanje 105^ v kovinski industriji je procent 130; v gradbeni industriji lVW v grafični industriji pa je Števi' lo zaposlenih že 50% večje od normalnega v 1. 1930. V skoro istih številkah se jc dvignila tudi povprečna proiz vodnja, ako primerjamo številke iz leta 1939 ter 1. 1945 ir 194Q. Tendenca pa je v jačunji krivulje v proizvodnji napram Številu zaposlenosti. Te števil ke ao jasen dokaz, da pri nas n brezposelnosti, da je kljub gro zotnemu opustošenju pri nus z; vse dovolj zaslužka. e Klic nove, prebujene domovi-ne ae oglaša v naših isaeljeneih ki so morali pred leti s trebu hom za kruhom v tujino, zlast v Francijo, Belgijo in Luxemburg. Sredi oktobra se je vrnila v domovino prva skupina naših Izseljencev is Francije, ki so si izselili iz naše države leta 1921 zaradi terorja žandarske dikla ture in zaradi grozeče brezposel nostl po prvi svetovni vojni. V tujini so ohranili svojo'narodni zavest in ljubežbn napram domo. vini. Med drugo svetovno voj no so se naši izseljenci udeležil partizanskega osvobodilnega gibanja v Franciji, po osvobodi t v pa so tudi materijelno podpiral našo opustošeno domovino. Ti povratek je v našem narodnen življenju važen mejnik in va političen činitelj. Ti ljudje s< večinoma delavci špecijalisti, k bodo s polno zavestjo, da zda, pomagajo graditi skupen domt t svojim delom mnogo pnpomugl pri obnovi in graditvi naše dr žave, e Predsednik ameriškega edbo ra sa pomoč JugoalaviJi Zlalkc Balokovič v domovini. Pri pri srčnem sprejemu je naš dragi umetnik-vijolinist izjavil, da jt prišel v našo državo zato, da tol mači tista čuvstva, ki jih gojij« do nove Jugoslavije ne same Slovani v Ameriki, ampak vs napredni Američani. Nova Ju goslavlja je dokazala vsemu svetu, kaj lahko doseže ljudsk genij m do kakšnih višin se lah ko pov/pue celo pod najtežjim pogoji. Prišel pa eem sem tud /.sto, je dejal Z. Ualokovič za stopuikom našega tiska, da vi* dim z laslrumi očmi vse, da sU> pim v stik z ljudstvom ter s< prepričam o tem, kar se dane; godi v Jugoslaviji. Prepriča sem, da so danea dosegli Jugo slovam to, kar želi doseči tud sleherni kmet na Kitajskem, In diji al) Ameriki, Vidim in ob čutim tisto, kar je pri Vas naj-vs*nejše; vera, nada, energija m nezlomljiva volja. Kar se t-<< novinarstva v Jugoslaviji lahko rečem, da igra balo vlo go, ki bi Jo no vi na rsi vo mora lo igrati po vsem svetu. Jugo-lovanski novmaiji mao ekapo nenti nekih poaebmh interesov ■mpak Je njihova dolžnost, de so eden najvažnejših elementov pr. ljudskem Izobraževanju in sicer tako na političnem kakor na kul-turnem polju C-lam jugoslo venske časopise jn uživam, ko /idim razliko med temi časopisi n «»sta L m svetovnim tiskom,— Zlat ko Ualokov č obišče Bc" grad, Zagreb, K« ko Istro, Dalmacijo, Bosno In Hercegovino ter odpotuje tudi v Bolgarijo in Albanijo Glasovi iz naselbin .(Nadaljevanj* s t. strani.) je na milijone, kapitalistov je pa samo ena peščica. S tem, da boste volih za tak program, si * boste na političnem polju vzpostavili pravico, da zahtevate vašo lastnino, katero so vam kapitalisti ukradli, nazaj—namreč industrije. Ampuk politična zmaga sama vam pa ne zadostuje, kajti v takem slučaju bi kapitalisti šli na "sit down strike", bi zaprli tovarne in vas postavili na cesto. Poglejte v Anglijo. Tam so delavci politično zmagali in imajo delavsko vlado." Kapitaliati jim pa kar naprej kradejo njih produkte. Torej se morate proti takemu ilučaju zasigurati. Morate si irgamziratl na ekonomafcum po ju svojo socialistično industrial-io unijo, ne lato, da bost o sklepali pogodbe s kapitalisti, am jak zato, da boatd vzeli industrije nazaj, katere so vam kapitalisti ukraau. Niti za trenutek vam ni treba muditi, da tega ne norele storiti. Današnji štrajki v/s m že lahku pokažejo kakšno noč imate v industrijah. Vi 1-nate vso moč na ekonomskem »olju—v Industrijah. Na poli-Učnem polju imate aamo pravi-a Ko boste oddali vaše glasove is političnem polju sa revolucionarni program, da se morajo tapitalisU brezpogojno podati in niste zmagali pri volitvah, pa norate takoj vzeti v svoje roke >'*e industrije in Jih obratovati, ie za kapitalisto, pač pa za se-ie in morate takoj odpraviti (M)-Itlčno vlado, ker je ne morete iporabljatl za svoje potrebe. *olltična vlada je vlada burŽua-sto izvolili vaše zastopnike v ^seindustrijaini kongres, katerih ialoga bo upravljati proisvod-ljo. Denarja ne bo, ker se bo )iodu€iralo za ljudsko potrebo n ne za prodajo in profit. Da ae bolje seznanite z vašo ndustnjalno vlado, si morale UUili. Vi boste izvolili vse vaše laročtti, citati in Študirati slede •e knjižile. "Socialist Kecon-itruction of Society" m "Indus-,nal Unionism," by Daniel De Leon. Te knjižice Je naro&tt na tastov: New York Labor News 01 Cliff st., New York 8, N. Y. Ako hočete obsoditi kapi tali-fem v smrt, morale tako storiti 'ukor Je v teh knjižicah opi§a no. Če pa ne boste obsodili ka »talizem v smrt, bo pa kapitalizem usmrtil vas v rasvalinah. Joseph Brown. LISTNICA UJtSDNIlTVA Greenaburg, Pa., M K -Na-* lov Jugoslovanskega konzulata v New Yotku nam ni snan. V vaši zadevi se lahko obrnete na Yugoslav Embassy, 1A20 10th st., N. W., Wellington, D. C. Is ladrušnega glbanJai Usta-navijanje sadrušnih šol. Naše adružmštvo v Sloveniji ae na-4J0 razvija in veča. Z razvojem zadružništva pa je nastala večja potreba po strokovnih in izvež l>amh močeh, ki ao pri zadruž •>*m delu neobhodno potrebni. Iniciativni zadružni odbor ia Slovenijo Je doslej organiziral >e 12 gadiužnih tečajev ter U« ipoaobil skoro 500 novih zadruž nih strokovnjakov. Zdaj odpt-iamo višji zadružni tečaj, Ju bo trajal 6 mesecev ter več enome sečnih tečajev za zadružno knjigovodstvo ter blagoznanstvo. Po odloku sva/nega ministrstva se bodo v letošnjem šolskem letu ustanovile v vseh republikah dvoletne /adruŽno gospodarske srednje šole, ki bodo služile temeljiti st tokovni izobrazbi našega sedružnega naraščaja ' V Beogradu se je vršila uala-novna skupščina Glavne aedruž-ne zveae sa Srbijo, kjer deluje še sedaj preko 8 000 zadrug. (Konec prihodnji«.) V ZALI m— Dr. IVAN TAVČAR r (Nadaljevanj«) Ko se je pripravilo nekaj jedil, da so se nasitili Učni hlapci, in ko je bil utolažil svoj glad tudi fizik Paul us Secundus, je ukazal kanonik znova, da se mu pripravi nosilnics. Obložili so jo z mehkim mahom in storili vse, da bi imel bolnik mehko ležišče. Neprestano je ugovar-t jal zdravnik, toda brezuspešno. Po jedi prineso hlapci svojega gospodsrja iz sobe in ga rahlo posade na nosilnico. Bilo je najkrasnejše jutro. Na nebu ga ni bilo oblačka, in na severu so se Triglsv in drugi snežniki ostro črtali zadaj v temnozeleni krajini. Rosa se je lesketsla po listju in trsvi, in globoko po dolinah je ležala gosta megla, da se je videlo, kakor bi jih polnila jezers samega belega mleka. Bilo je krasno jutro, in lovec si ne more želeti krasnejšegs in prijetnejšega v teh krajih. Če le izpustiš pse v zeleno grmovje, zdajci ae ti oglase, in kakor bi trenil, že je divjad na nogah in gonja v najlepšem tiru, da se ti lov-sko-veselo širi srce! Tako se je tudi ksnoniku Amandu širilo srce, ko je tisto jutro ležal na nosilnici pred Mrskovo hišo. Odpravljal- se je na dolgo pot, ali skrbi mu ni povzročala. Globoko je zasopel in srkal Čisti zrak, ki ga je bil tako nerad pogrešal v tesni in zstohli sobi. "Zs Boga!" vzklikne radostno. "Kako lahko se tu dihs, in prsv tako mi je, kakor bi bil prišel iz temnega groba! Boste videli, gospod fizik, da me ozdravi prav ta pot in ta zrak, ki dosedsj ni mogel do mene!" "Kaj zrak, kaj zrak!" se ujezi Paulus Secundus. "Takšen zrak ni nič prida, posebno ne, če pride do rane! Jaz, reverendissime, odklanjam vsako odgovornost, ln ti, Konrade, si mi priča, da jo odklanjam." "Za svoje početje hočem biti sam odgovoren bodisi ljudem, bodisi Bogu. Vi, csre srnice, ste odvezsni vsake odgovornosti, in v tem oziru naj vas ne more skrbi!" "Meni je prav," odgovori deželni fizik; "prav pa ni, da moram, toliko da sem stežka prisopihal tu gor, zopet nizdol, ne da bi se bil odpočil in oddshnil." "Hodili bomo počssi," de nsto kanonik Amsn-dus. Poglejte vendar okolo sebe in ozrite se v krssno jutro! In lovske pse imsmo in lovske rogove, ps nsj bi lazili po gozdih in svoje pse na lancih vlačili za sabo! Nikdar ne, amice; danes bo zvonilo po vsej Zali in nekaj strelov bo odmevalo med hribovjem in plaha zverjad bo puščala krvav sled po mokri travi za sabo! Tako bodi! In mords, tu se zanašam nekoliko ns tvojo pomoč, mi Conrade, morda sproži kanonik ssm enkrat aH dvakrat svoje smrtonosno orožje, če mu pride žival na strel! Tako bodi!" Deželni fizik pozove slugo k sebi. "Ali niče-ssr ne čutiš, Konrade?" gs ogovori važno. "Ali ti nisem pripovedoval precej od prvega trenot-ks, ds bo tsko in nič drugsče? He! Ali ti nisem govoril o prisadu? Videl boš, da poseže tu vrag vmes, preden smo v Loki! Govori 11 pameten človek tako—in ali se vede tako, če nosi smrtno rano na telesu? Veruj mi, stara duša, prisad je v njem, kri vre po njem, in drob se kuha v njem! In v takih Časih se odpravlja na lov! Kri vre po njem, in drob se kuha v njem! To je meja zadnja beseda, Konrade, in odslej ne izpregovorim ničesar več! Vi, ki ste porojeni tepci, pa počenjajte, kar se vam ljubi. Ali toliko vam rečem rečem: da sem jaz v službi kanonika Amanda, bi se mu uprl šiloma, da bi ne smel odtod, nego moral ostati v postelji še mnogo dni. Vi pa ste tepci, zato storite, kar vam drago!" Te besede je govoril Paulus Secundus tiho, tsko da jih ni umel kanonik Amandus. "Morda pa le ni prevelike nevarnosti," ugovarja sluga, "ker je danes tako rdečega in zdravega lica kakor nekdaj, ko ga še ni raztrgal, medved! Skoraj verujem, da dobri gospod res ofcdravi!" Zaničevanje, ki je ob tem ugovru napolnilo dušo deželnemu fiziku, se ne da popisati. "Tepec!" je zakričal. "Kaj že nisem povedsl, da vre kri po njeih! Basta!" "Konrade!" izpregovori kanonik Amandus, ki je posnel iz zadnjih besed deželnega fizika, da hoče ta pregovoriti njegovega hlapca. "Nikar si ne daj zmešati glave, nego obrni okrog sebe poglede in povej mi, je II to takšno jutro, da bi mogel umreti pošten in Bogu ljub lovec? Ne in ne!" Po kratkem premolku dostavi: "Pripeljite mi tolpo pissnih lovskih psov, da vidim, ali uboge živali še poznajo svojega gospodarja!" Storili so, kakor je ukazal. Obsuli so mu tožno ležišče zelenega lova tuleči pomagači in se gnetli okolo njega. Hipoma ga je spoznala pisana tolpa in skakaje in lajaje napravljala nemir ter tako izražala veselje, da zopet vidi svojega gospoda. Klical jih je po imenih, hvalil njih ognjevitost in jim obetal, da jih današnji dan čaka še obilo posla. Bil je lep, ali tožen prizor, ko je bolni lovec z uničenim svojim telesom, a bistrim in neugonobljenim duhom ležal sredi svojih nestrpnih psov, ki so mu lizali drobno roko ali se spenjali po ležišču ali pa grebli po zemlji, prav kakor bi očitali svojemu gospodarju, da leno leži ob takem jutru, nikar da bi jih pognal v temno ložo, da bi mu gonili lovsko žival. "Da," je izpregovoril kanonik Amandus, "da, žalostno je, ko ne morem vstati in vas kakor nekdaj odvesti v temni gaj! Pomagati mi ni. Raztrgano in onemoglo je moje telo, a duh mi je čil in kakor orel razpenja svoje peroti nad visoko Zalo! O moj Bog, duh v meni govori, da so prešli zame tisti zlati, dušo poživljajoči časi, ko smo zdravi in radostni lovili po božjih gozdih!" ' Tedaj je kanonika Amanda preobvladala brezupna toga, in sicer bolj nego kdaj prej. Umolknil je in se zagledal tja v zeleno hribovje, kjer si je iskalo zavetišča in skrivališča obilo plahe divjačine. Njemu pa vse' to ni hasnilo; z duhom se je spenjal nad gorovje, a s telesom je bil prikovan na ležišče, da se ni mogel ganiti!" "Konrade," šepne Paulus Secunus staremu slugi, "že ga napada slabost, kar ni čudno, ko vre kri po njemt" Ali bolnik se skoro ojači in zapove z ostrim glssom: "Odženite mr pse! Preživi so, in njih hrup mi muči glavo!" iOalja prihodnjič.) Nova najdišča staroslovanskih grobov v Ptuju Znsno je, da je Slovenija izredno bogata na spomenikih svoje preteklosti, bodisi iz sgodo-vinske kakor tudi iz predzgodo-vinske dobe. Izreden pomen pa imajo za nas posebno Še v današnjih drtch, ko doživljamo si-len razvoj slovanske arheološke vede na podlagi najnovejših odkritij sovjetske arheologije, raz-iskovsnjs staroslovenske, t. j. zKodnjcsrednJeveške dobe naše zgodovine. Nsjdišča materialne kulture naših prednikov iz časa prvih stoletij naseljevanja so zelo številna tudi na slovenskih tleh, vendar doslej pravega sistematskega in enotnega, t. J. načrtnega in znanstveno široko podprtega načina izkopavanja staroslovenskih najdb in staro-žitnosti nismo poznali, šele novi pogoji in novi temelji zgodovinskega raziskavanja, ki nam jih je prinesla s svojo življenjsko socialno in kulturno preusmeritvijo osvoboditev naših narodov in ljudskih množic v FLHJ. omogočajo odslej velikopotezno in znanstveno dognano metodo reziskevapje najstarejše preteklosti Slovencev in ostalih jugoslovanskih narodov. F.no i/med najbogatejših naj dišč staroslovenskih spomenikov leži na prehodu slovonek«T 1» predalpskega gričevja v panon sko nižino, na južnem robu Slovenskih goric, t. J v Ptuju in njegovi okolici. Znane so BSjdbe in izkopanine staroslovenskih grobov s ptujskegs področja že izza časa Skrabarjevih izkopavanj na starodavnih tleh ptujskega mestnega griča, kjer naha* amo vrsto sklenjenih naselbin že dolgo pred zgraditvijo danes ohranjenega srednjeveškega gradu. Docela naravno je, da se za študij staroslovenskih najdišč okrog Ptuja še prav posebej zanimamo in da so naši znanstveniki čutili potrebo nadaljevanja izkopavanj na tradicionalnih arheoloških tleh predrim-skega, rimskega in slovenskega /godnjesrednjeveškega Ptuja. Tako so bila že v letošnjem Koclju izvršena prva izkopavanja na istočasno pobudo slovenskih erheologov - prehistorikov in sntropološkega oddelka medicinske fakultete v Zagrebu. Ob podpori ministrstva za prosveto in Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije je organi- ziral Mestni Ferkov muzej Ptuju izkopavanja, ki bi naj podprla tako arheološka kakor tudt antropološka rsziskovsnja. Vod stvo prvih in izkopavanja sama je prevzel kustos dr. Josip Korošec, sntropološka dela pa je opravljal s podporo hrvalakih prosvetnih oblasti in ustanov zlasti univerze v Zagrebu, univ asistent dr. Franjo Ivanlček Izkopavanja so pričela 22. julija »n se še danes nedeljujejo listnici umu maloštevilna skupi školjkami, srebrni belobrdski u-hani in številne druge dragocenosti, zs katere je obogatel inventar naših stsroslovenskih spomenikov. Izredno lepi in dobro ohrsnjeni so emajlirani in gravirani uhani luničaste oblike. Odkrito je bilo tudi orožje (noži, meči, ostroge itd.) Odkrita orlovska fibula, ki je bila najdena v neki ženski lobanji z drugim nakitom vred, je prav taka kakor znana slovenjgraška fibula ter da sklepsti na isti kalup. V celoti je bilo ugotovljenih troje staroslovenskih kulturnih pls-sti. Antropološki izsledki niso nič msnj zanimivi: skoraj vse lobanje so dolihogefalne (podolgovate) oblike, dejstvo, ki doks-zuje enostranost in nevzdržlji-vost potvarjajočih trditev nemških znanstvenikov, Pravo presenečenje pa so vzbudile nepričakovano bogate najdbe iz hall-statske dobe. ' Ugotovljenih je troje ognjišč; med najdbami pa zavzema opsebno mesto idol, glinasta figurina, kakršno poznamo v Sloveniji samo še iz najdišča na Pošteli na Pohorju- Med hall-statskim inventarjem so prišle na dan tudi tipične neolitske sekire in lončene črepinje z zna- čilno ornamentiko ljubljanskega barja. Odveč je povdarjati, kolikšnega pomena so letošnje ptujske najdbe za pravilno usmerjanje raziskovanja, za ugotavljanje izsledkov najnovejših staroslovenskih odkritij, ki so temeljne važnosti za celokupno slovansko arheologija«! Letošnji prvi začetni uspehi izkopavanj staroslovenskih spomenikov so dovolj jasno dokazali, da se slovenska arheologija docela zaveda velikih nalog bodočega razvoja in da čuti potrebo čim širšega vzajemnega sodelovanja in skupne organizacije znanstvenih raziskovanj. Naše prosvetne in znan stvene ustanove bodo podprle na najširši podlagi prizadevanja vseh znanstvenih ppnog ki obsegajo raziskovanja kulturne in biološke preteklosti Jugoslovanov. Izkopavanja v Ptuju so si doslej ogledali številni predstavniki našega znanstvenega in kul turnega življenja iz Slovenije in Hrvatske, znanstvena obdelava zadnjih odkritij in najdb pa bo dajala poleg nove tvarine tudi nove pobude in smernice za nadaljnja raziskovanja naše arheologije, zgodovine in antropologije. F. Š. ' ■ ■ . if* ........ Razni mali oglasi GIRL OR WOMAN for Gonoral Housework 4 Adults - High Wages - Stay Phono AMBASSADOR 1377 woo^workerJ trim sawyers * belt sanders r°uter hands 49 h°Ur • Good Mr «50 N. Knox Av. WORK 87 tt HOURS GET PAID FOR 40 HOURS Veterans only - Warehousemen $1.00 per hour to start. 40 hour minimum. 4 PM to midnight. .Excellent working conditions. HOME-OLA CORP.. 2542 N. Els ton Ave. Preležanim in vnetje kože na delavcev in strokovnih pomožnih moči je pričela kopati ob notranjem zidu na južni strani grajskega hriba .ter je v razmeroma kratkem času, že v prvih dneh naletela na prve najdbe, ki so vzbujale upravičeno pozornost in pravo presenečenje. Na podlagi dosedanjih poročil, ki jih je prejel spomeniški zavod, je rezultat izkopavanj nenavadno bogat. Do 26 avgusta je bilo odkritih okrog 102 več ali manj ohranjenih skeletov, izmed ksterih je poka zala ena četrtina pridevke, t. j. značilni staroslovenski nakit, ob-senčne obročke, obeske, prstene, uhane, ovratnice, zaponke (fibu le) in podobno. Razume se po sebi, da je prišla na dan tudi tipična staroslovenska posoda (lončevina ali keramika). OJ kritih je bilo več dobro ohranjenih lobanj, ki jih je takoj prevzel v dolo antropološki labora torij dr Ivsnička. Zagrebčani so pripeljali svoj lsboratorij t svojimi merilnimi instrument: in dragocenimi napravsmi s seboj ter gs nadomestili v eni iz med pritličnih grajskih soban Tako antropologe kakor arheologa dr. Korošča zanimajo v prvi vrsti ugotovitve tipov staroslovenske belobrdske, kestel-ske in ketlsške kulture, ki skupno pojavljajo na ptujskih najdbah. Zlasti vzbujajo pozor nost emsjlirsnl uhani in emaj Hrane zaponke ketlsškega tipa pa tudi obilne najdbe belobrd skegs kulturnega k rog s ne za Dojenček in hudo bolan odrasli človek sta si v marsičem precej podobna. Kakor si dojenček sam ne more nič pomagati, tako si tudi hudo bolan odrasli ne more, in sta oba popolnoma odvisna od naše volje, sočutja in ljubezni. Neredko najdemo posebno stare ljudi, ki so včasih mesece ali celo dolga leta priklenjeni na postelje, s strašnimi preležani-nami, katere oseba, ki je odgovorna za, nego takega bolnega človeka, skrbno prikriva, da jih nihče ne opazi. Če pa se to vendarle jsgodi, tedaj se opravičuje, da je to tako grda bolezen n da ne ve, zakaj jo Bog tako kaznuje, da se mora tako mučiti z bolnikom. Kadar imamo pred seboj tak primer, tedaj vemo čisto natančno, da to ni bolezen in da se oija z bolnikom popolnoma nič na muči. Nasprotno, če bi videli, hudo bolnegs človeka, ki je že dolgo v postelji, pa ni njegova koža nikjer preležana, da je bolnik čist, negovan, tedaj bi morda še lahko rekli, da ima ta žena dosti dela z bolnikom. Če pa je bolnik negovan, smo prepričani, da ga žena neguje z ljubeznijo in sočutjem in da pri tem ne občuti ne "božje kazni" in ne drugih neprijetnosti. To, kar ona danes stori za tega bolnega človeka, bo morda nekoč drugi napravil njej. Če strežemo bolniku z ljubeznijo in če si delo pravilno razdelimo, je delo hitro opravljeno. Pri tem pa imamo prijetno zavest, da smo opravili dobro delo. Bolan človek potrebuje še več čistoče kakor zdrav. Za hu-4o. bolnega človeka moramo i-meti na razpolago 2 postelji. Na eni nsj leži podnevi na drugI ponoči. Rjuhe, ki jih rabimo ponoči, so lahko slabe ln zašite, dnevne, če le mogoče bolj še. Pri takem postopku bo imel bolnik vedno prezrsčeno posteljo, vedno občutek, da se je vle-gel v sveže perilo. Pranja vsled tega ni več in rjuh se tudi ne strga več, saj jih je treba bolj poredko prati. Tiste dele telesa, za katere obstaja nevarnost, da se bodo preležall, je treba vsak dan dvakrat umiti ali z alkoholom, ali samo z toplo vodo in včasih tudi milom. Taka mesta potem lahko še posujemo z posipalnim praškom. Kako dobro de bolniku, ko je tako delo opravljeno. Če pa že imamo primer ranjene kože, tedaj to mesto zavarujemo, dokler se ne pozdravi. Iz mehkega blaga ali ovojev napravimo primemo ranjeni koži zvitek in gs položimo tako, ds pride rsnjeno mesto v odprtino. V teku dneva zvitek večkrat obrnemo sli gs nsdomestimo z drugim, prejšnjega pa prezrači mo in presušimo. Tudi moramo imeti pri takem bolniku na razpolago več malih blazinic, ki jih polagsmo zdaj sem. zdsj tjs. kjer bi obstajala nevarnost, ds se koža vnsme. Dobilo se tudi zračni gumijevi obroči, da jih lahko polsgsmo pod taka mesta. Pri obisku nekega bolnega Žena, stara 70 let, ki je bila v postelji 2 meseca, je im^la dobesedno eno samo rano po hrbtu. Njena snahs, nemarna ženska, je tožila, kako jo je Bog kaznoval in kako strašno se muči. Prihajala sem 14 dni vsak dan na obisk k tej bedni ženi, jo vsak dan vso umila, zdravila sem ji rane, pripravila posteljo in 15. dan smo to ženo prvič nesli ven na zveži zrak. Nekaj dni potem smo je nesli ven sedečo in oblečeno, čez mesec dni je sama lezla na božje sonce. Gorje bolnim in starim, če nimajo na svoja stara leta okrog sebe ljudi, ki bi imeli z njimi sočutje! Kako trpke so besede ruskega pisatelja Aleksandra Pisemskega: "Starost ni radost za nikogar." Ali so dojenčku godi kaj bolje, če nima ljubeče, skrbne in pridne matere? Prve mesece njegovega življenja izloči otrokovo telesce mnogo vode; otrok je stalno moker. Njegova nežna kožica je silno občutljiva in se takoj vname. Seveda se na obrazku ne pozna, kaj se skriva pod pleničkami! Marsikdaj dobimo otroka vsega vnetega med nožicami, po hrbtičku, okrog vratu in pod ročicami. To otroka silno peče in žge in otrok joče kar naprej. Matere pa se pritožujejo, kako malo priden je njihov otrok, kako se žejo z njim mučijo. Otroku je treba neprestano menjati pleničke. Kadar koli se nam zdi, da je moker, moramo mokro pleničko nadomestiti s svežo. Ce je otrok bolan, če ima kožico vneto, moramo menjati pleničke tudi kadar spi. Ni takrat potrebno, da prenašamo otroka in my menjamo vse pleničke, dovolj je, da mu podložimo suho. —Prim. dnev. ostajsjo po svojem bogastvu. Po-bebno redkost pirdstavljajo med kmetskegs flttnb "sem netač temi predmeti ogrlice s kaurl- naletela na strahoten primer. "PROLETAREC" —Socialistlčno-delavski tednik— Glaailo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleikem jeziku. Stane $3 sa celo, $1.7$ se poL $1 sa četrt lote. naroČite si gai Naslov: PROLETAREC CHICAGO ta, ILL. 2301 South Lawndelo Avonuo ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE, se vsi društveni talnih! hi tajnice Is ki |lh društva IsvoHJo v Is vIM sil MEN WANTED to work on Rubbish Trucks Phone ' COLUMBUS 8819 KUHATI IN SPLOŠNA HIŠNA DELA Plača $25.00 in pomoč posebej. Svojo sobo in kolanico. Kličite: MIDWAY 6284 n GIRLS m STEADY JOBS FOR DEPENDABLE WORKERS Typists—General BILLING AND SINGLE LEDGER -^ACCOUNTS RECEIVABLE Experience preferred. Permanent position - Excellent opportunity -5% days - over 40 hours. DIE CASTING CO. 1501 N. Helsted St. GLEJTE GLEJTE PRIDITE DANES Zdej je čas, da zidate na vaši ali na naši loti. Izberite si iz naših načrtov. VAŠ KRASNI, IZ OPEKE ZIDANI "BUNGALOW" Nisko ceno—$5,950.00 in več ell pe $500 naplečila kupi prijazni dom, široka lota, furnace gorkote, Cone $5,$50.00 Po dnevu, večerih in ob nedeljah so uljudno vabljeni g. I.s na ogled. 355$ ARCHER AVE. - LAT. 0909 GIRL General Office Work Must know shorthand—also operate small switchboard 5 day week - good pay Paid vacetions Hospitalization Insurance apply at once ACME Venetian Blind Co. 2320 S. Western Ave. GROCERY & M year for yourself. Brick hil mod «pt. ln rMr fixture. 2 year, old^ij; Widow muit sacrifirw l" *0 * Of husband B?df of complete $13.500 WY or call Euclid 7478 r- - Wdm« POWER MACH1! OPERATORS To learn Slip Cover Drapery work. OAKLAND 4081 Venetian Blind Fac NEEDS IMMEDIATELY Experienced Spra Preferably one who knowg ho' match colors. Steady work . Paid vacs Hospitalization Insurance Plenty of overtime ACME VENETIAN BLIND I 2320 S. Western Art. MIDDLE-AGED Night Clean-up Wc GOOD PAY GOOD HOURS No Experienca neceiury See Managar Evening* FRE JLACH' Ice Cream Co. 7112 Cermak Road, Berwyn, ALI GLEDATE ZA dobi PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija Ima takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetka plača Ttttc uro, po treh mesecih 77ttc as i ln po šestih mesecih po M H uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči Oglasile se pri ILLINOIS BEUI TELEPHONE COMPANY v uposlovslnem uradu ss In v pritličju 309 W. WASHINGTON V Proeveti so dnevne t* no In delevske vsstL Ali čttste vsak dan? PROSVETA SSS7 So. Lewndele Ave, OK—ps. m Vrnm+mmm.. ----rrrffrrMMOj. Mladi par za oskrbovanje hiše za 2 odrasla; novo 4 sobno stanovanje ob jezeru, dobra plača. Prijazna okolica Kličite: SUPERIOR 6475 ali ROGERS PARK 3280 naročite si dnevnik pros Po sklepu 11. redne konvencijo se lahko naroči na list Pros?ttols prišteje eden. dva, tri, štiri ali pot članov Is ene družine k ani t***-nlni Ust Pros veta steno sa vso enako, ss člane sli nečlana H* ■ •mo letno naročnino. Ker pe členi še plačajo pri aaesmentu $Ui«s tednik, se Jim to prišteje k neročnlnl. Torej sedaj nI woks rea de Je list predrag se člene »NPJ. List Prosveta je vaše 'astnlas » •etovo Je v vsaki drušinl nekdo, ki bi rad čltal lisi vsak dan. PeJaenUet—Vselej kekor hitro ksterl teh članov preneha biti eaj SNPJ, sli če se preseli pipi od družine in bo zahteval sam tvoj m tednik, bode morel tisti člen iz dotične družine, ki je tako ikupoo neročene ne dnevnik Prosveto, to tskoj naznaniti upravniltyu iis» in obenem doplsčsti dotično'vsoto listu Prosveta Ako tefi -stori, tedsj mors uprsvništvo znižati datum zs to vsoto nsrocsn* Cena listu Prosveta Jot Za Zdruš. dršavo ln Kanado 9*M 1 tednik In______4J0 S tednika ln______t « $ tednike ln_____2.40 4 tednike In____L20 $ tednikov ln______nič Za Chicago in okolico Ja 1 tednik ln ----------- ! j 2 tednika ln------J' 3 tednika ln —......— J^J 4 tednika ln ---------- 5 tednikov in------- .......$9.00 Za Evropo Jo Ispolnite spodnji kupon, prllošlte potrebno vsote '^^ Money Order v pismu ln si naročite Prosveto. list. ki je »asa PROSVETA, SNPJ. 2SS7 So. Lawndale Ave. Chicago 2$, I1L vsele I Prllošono pošiljam naročnino se list Prosveto ČL društva Št Naslov Ustevite tednik in članov moje druilne: S._____ S. ____________ 4. ,_____ $._____ pripišite k saojl naročale! ***** Cl društva * CL društva M ti društva H-Čl društva □