Poštnina platem v gotovini. Cena 25.— lir DEMOKRACIJA Leto V. - Štev. 47 Trst - Gorica 23. novembra 1951J Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, jul. .SJa^hiavelli 22-11. - tel. 62-lp Uprava: Trst, ulica S."rAnastasio 1-c - tel• 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: pasameuib številka/. L 25. —Naročnina: mesečno L 100,a letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Kulturno sodelovanje? Nedavno je bil občni zbor Slo-venskc-lirvatske prosvetne zveze, o kateri je edini tukajšnji slovenski dnevnik poročal pod naslovi, kakor so n. pr.» Vsi Slovenci v skupno borbo za ohranitev in razvoj prosvetnih :n kulturnih ustanov«, »Znanost in umetnost naj bosta last vseh poštenih Slovencev« itd. V teh naslovih je podan že nekak program, ki je prišel do izraza tudi v govorih glavnih funkcionarjev. Tajnik Boris Race je dejal ob zaključku svojega poročila: »Osrednji kulturni ustanovi, Slovensko narodno gledališče in Studijska knjižnica, naj postaneta last vseh tržaških Slovencev. Preveč splošno slo venskega pomena sta, da bi ju kakor koli politično izkoriščali, posebno pa da bi ju neosnovano napadali ali da se ne bi zanimali za njuno rast. Ce kdo želi povedati svoje mnenje, naj ga pove. Vsi dobronamerni bodo sodelovali in dali konstruktivno kritiko in pobude. Slovencem, če bomo združeno zahtevali, ne bodo mogli odreči, da se stanje teh dveh osrednjih ustanov dokončno uredi in utrdi.« Nato pravi Race, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, da bi pritegnili k akciji za zgraditev kulturnega doma vse tiste Slovence, ki doslej še ne sodelujejo. Končno pa zaključuje: »Vse te naše želje m nameni niso znak slabosti ali ne vem kakih skrbi, nasprotno. O-skrunil bi jih, kdor bi dejal, da so plod kakih računov. Porodila so se iz spoznanja, da je današnji čas važen za naš narodni obstoj in da bo borba za najosnovnejše narodne koristi uspešna, če bomo enotno nastopali.« Podobne misli je zastopal v svojem poročilu tudi profesor Raubar ki je zaključil svoja izvajanja s sledečimi besedpmi: »Ker se tudi taka področja, za katera lahko trdimo, da je nesmotrno tratenje sil in naporov, ako hodimo tržaški Slovenci po raznih poteh daleč vsak Tri komunistične zapreke! POPLHUE II ITALIJI za dosege miru na svetu Kdor se zadnji smeje, se najbolj prisrčno smeje, pravi pregovor. Verujemo, da se Višinski ni smejal kot zadnji na zasedanju OZN v Parizu Po čitanju Trumanove izjave glede razorozitve na zasedanju glavne, skupščine Združenih narodov v Pa-riau, je Višinski sarkastično vzkliknil: »Vso noč nisem spal od samega smeha!« 'Ni ta-eba posebe še povedati, kakšne vrste je lahko smeh človeka, ki mu štiriindvajset ur na dan stiskajo srce in dušo sovraštva, naklepi in — .strah. V bistvu pa je bilo vendar le nekaj nesarkastične • ga v smehu nekdanjega najvišjegs javnega tožilca in sedanjega zunanjega ministra Sovjetije. Razorožitev kopice nasilnikov, Id zgolj z orožjem krotijo 80 odst. lastnega prebivalstva; razorožitev petoko-lonskih komunističnih priganjačev po vsem zahodnem svetu, ki širijo boljševiške zamisli z dokazi 300 divizij Rdeče armade, pomeni tudi v kominformističnih možganih nič več in nič manj kot samomor svetovnega komunizma. Ali je potem kaj čudnega, če se je Višinski v 34 letih boljševiškaga raja zopet enkrat zasmejal? Tako kot se je smejal Višinski, pa se žal ne morejo smejati milijoni ljudi po vsem svetu, ki so obsojeni, da 'zadnjo kapljo svojega /znoja in svojih naporov polagajo na oltar boga vojne in trpljenja. 2e celo vrsto let tekmuje svet v oboroževanju, ker tudi najneznatnejši človek danes prav dobro ve, da se bo končno obvaroval še večjega zla same, če bo pred napadalca stopil močan, duhovno in telesno. Vse mirovne komedije, ki jih razne komunistične skupine tako hrupno uprizarjajo izven lastnega oblastniškega področja, nimajo prav nobenega drugega namena, kakor oslabiti e-no stran, da bi na ta način njiihovi gospodarji imeli lažje delo pri za- ki iiii Zahod potrebuje, predno se tebi, bomo mi delali-iHi-iern, da—s** ‘žiganju* svetov ZftT“r£VOl 11?! Je". "TaTiico"o^!o5i za stvarno*razorožil"v. stremljenj ne prinaša nihče. Zakaj? Iz naslednjih temeljnih resnic: 1) Zahod svojega oboroževalnega tekmovanja ne bo zmanjšal niti ne bo svojih atomskih bomb zmetal v morje vse dotlej, dokler ne bo imel v rokah zanesljivo jamstvo, da bodo Sovjeti storili isto. 2) Taka jamstva pa so mogoča le z mednarodnim nadzorstvom vsen dežel sveta, vključno Sovjetije in rdeče Kitajske. 3) Tako nadzorstvo pa je učinkovito le. če je stalno in čim podrobnejše. Takega nadzorstva pa si Moskva ne želi in ne bo nikdar nanj pristala. Ce bi se namreč nadzorstveni ukrepi, ki -so zaradi obojestranskega nezaupanja, ki vlada med Vzhodom in Zahodom, v resnici tudi izvajali, potem bi po Sov-jetiji potovalo stalno na tisoče in tisoče tujih nad-zornih organov, in boljševiškim lažem bi bilo hitro ko-, nec, z njimi pa tudi boljševiškega raja. Na 'teh treh resnicah leži vsa zagonetka razorožitvenega vprašanja Kar koli bodo v naslednjih dneh tudi .izrekli na pariški skupščini v vprašanju razorožitve visoki državniki sveta, ne bo moglo na teh treh resnicah ničesar spremeniti. Vsa pogajanja, modrovanja in utemeljevanja se bodo razbila na teh zelo preprostih temeljih današnje bolj-jc'v:«.ke stvarnosti. Najdejo se celo ljudje, izven komunističnega bloka, ki Trumanu in zahodnim silam oči (ajo, ds so svoj razorožitveni načrt namerno tako zasnovali, da ga Moskva ne more sprejeti. Ta očitek se zdi neupravičen. Kdor koli poskuša pravno oblikovati jamstva, naše poti zbližajo. Ne moremo si več dovoliti, da se na tako izpostavljenem ozemlju v teh časih cepimo — v izključno korist naših sovražnikov. Silno si želimo, da bi čim-prej besede »naše gledališčen, »naši koncerti«, »naše slikarstvo« zares pomenile slikarstvo, koncerte gledališče, sploh znanost in umetnost nas vseh, poštenih Slovencev Svobodnega tržaškega ozemlja/'. Priznati moramo, da sta oba govornika govorila besede, s katerimi se nedvomno strinja vsak zaveden Slovenec. Nekoliko sicer moti stalno ponavljanje besede »pošteni Slovenci«, iz katerih bi se morda dalo sklepati, da so nepošteni vsi listi, ki se z gledanjem. Slovensko-hrvatske prosvetne zveze nc strinjajo, in Boris Race je bil pri zaključku svojega govora nekoliko nejasen, ker postavlja kot tih pogoj »da bodo vsi tržaški Slovenci goji!1 do osrednje slovenske zemlje iv njenega ljudstva ljubezen in spoštovanje«. Ce misli pri tem samo to kar je dejal, potem je v redu, če p« misli, da bi morali vsi tržaški Slovenci zborovati pod slikami voditeljev tamkajšnjega režima in se zanj navduševati, potem pa je tc druga stvar. Jugoslavija je namreč že nekoč podpirala napore tukajšnjega slovenskega 'življa in kolikor nam je znano niso bile te podpore nikdar s pogoji, ki bi zadevali jugoslovansko notranje politične življenje. Ker so neuradni predstavniki titoizma v Trstu doslej zastopali drugačno naziranje in so režimske interese vsaj doslej istovetili z interesi naroda, je pač tu potrebno podrobno pojasnilo o njihovih zadevnih bodočih pogledih. Podrobna pojasnila na tako široko ponudbo, kakršna je bila vržena ob priliki občnega zbora Slovensko- hrvatske prosvetne zveze, to potrebna tudi zaradi tega, ker vidimo na čelu vseh zadevnih kulturnih ustanov še vedno stare, preizkušene jxirtijce, za katere si je pač težko predstavljati, da bi čez noč menjali svoje naziranje, po kate ram jim je vsako sredstvo dobro za dosego partijskih interesov. Zaenkrat so tu namreč samo besede, manjka prepričevalnih dejanj. Nikjer ni bilo postavljeno tako vodstvo, ki bi nakazovalo prehod v zmernost in razumevanje. Ključne položaje drži tako pri gledališču kakor pri Studijski knjižnici in Slo-vensko-hrvatski prosvetni zvezi še tiedno partija. Po naših skromnih pojmih pa si težko predstavljamo, da bi stari ljudje, ki so odgovorni tudi za vse, kar je bilo doslej zavot ženega, naenkrat vodili drugačno politiko, ki naj bi se načelno razlikovala od tiste, kakršno je ob na- piši, s katerimi sleparijo preproste ljudi po svetu in tudi mnoge. o-'tročje .razumnike, so zgolj brezposelne podpore za komunistične de-lomržneže in cenena propaganda ‘kremeljskih zarotnikov. Poštene ir, sejo svetovni revoluciji ali točneje imper.alističnemu zavojevanju sveta in vse dotlej, dokler Zahod sam prostovoljno ne kapitulira pred sovjetsko grožnjo, bo ostaio vse pri gornjih treh temeljnin resnicah .in oboroževalna tekma se oo neizprosno nadaljevala. Spremembe so mogoče zgolj v takiiznarijU, in tu ostaja sarkastični pasme« sovjetskega ziunanjega ministra povsem negativna polomi-ja-da. 2e leto dni se vsa sovjetska zunanja politika usmerja v odločno zaviranje zahodne oborožitve. Pri naših domačih kominformističnih zaslužkarjih se kremeljski ukaz zrcali v parolah: Proč z ok-upatorj-! Trst — ameriško vojaško oporišče! Dol z letališčem na Proseku itd.! V zadnjih tednih pa je Kremelj povzel celo vrsto posrednih in neposrednih diplomatskih prizadevanj, s katerimi je poskušal ustrahovati nekatere države pred udeležbo na zahodni oborožitvi: Italija, Norveška. Turčija, Japonska, Zahodna Nemčija in pred dnevi celo STO. (Konec na tretji strani) Poleg gmotne škode je poplava povzročila tudi številne človeške žrtve. Sočustvujemo s prizadetim ljudstvom je dosegla ne- Popiava v Italdj sluten obseg. Pritoki Pada so v zadnjih dneh močno narasli, tako da je Pad na svoji poti skozi 'severno Italijo proti izlivu v Jadransko morje vedno bolj pridobival na vodovju, ki je silovito pKtiskaio na obrambne o-brežne jezove. Zaman je bilo delo civilnih in vojaških oblastcv, ki skušala preprečiti katastrofo z u-br.zanim utrjevanjem jezov vzdolž toka Pada, začenši pri sotočju z reko Adda pri mestu Cremona, prav posebno pa proti njegovemu izlivu, v glavnem v bližini mesta Rovigo. Tu pa tam se je narasla Vida že razlivala preko obrežnih jezov. Čeprav je temu sledeča poplava bila že sama po sebi grozna nesreča za prebivalstvo padske nižine, se njene posledice še zdaleka ne morejo primerjati z obsegom poplave zadnjih dni. Deroča in narasla voda je namreč na številnih mestih najprej razjedla in nato še z-rušila jezove in se s strašno silo razlila po poljih in vaseh. Ob vznožju gora so svoje razdiralno delo opravili številni plazovi. Prometne zveze, zlasti železniške, po padski nižini so bile .razdejane. jiFESii florama" m tito bo nujno prišel do enakih zaključkov kakor zahodni predlagatelji. In kdor koli se poskuša zamisliti v stališče Moskve, bo nujno prišel do istih zaključkov, kakor prihajajo ,, kremeljski mogočniki že nekaj let resnične rešitve razorožitvenih sem. Vse dokler se Sovjeti ne odre- Bistvena razlika Sovjetski zunanji minister Višinski je svoj prvi .govor na zasedanju skupščine 'Združenih narodov zopet pošteno navijal po strunah solidno izšolanih propagandističnih agitatorjev. Topot si je izbral častivredno vlogo svetovnega čuvarja človečanskih pravic. V Floridi, v Združenih državah sta bila umorjen« dva črnca. Oba nesrečneža je sedni jan enostavno postrelil, čeprav ju je višje sodišče oprostilo vsake krivde in kazni. »Tako izgleda življenje v Združenih ameriških državah«, je zaklical Višinski, »in take razmere zavračamo mi z vsem o-gorčenjem!s< In v resnici je bila vsaka kretnja in vsaka mišica tega najnovejšega zagovornika človečanskih pravic naravnost nabita 'ogorčenja, ki ga tako mojstrsko pričara na obraz samo boljševiška hinavščina. Da bi bil vtis na poslušalce čim učinkovitejši, se je nekdanji generalni stopu našega lista pred petimi leti izrekel tovariš Vladimir Bartol, ki nas je primerjal z odtrganimi listi medtem ko je sebe in svoje štel za zdravo listje na matičnem, drevesu Medtem pa smo sedaj dočakali, da išče to »zdravo« listje svoje odtrgane prijatelje, da bi z njimi dobilo življenjski sok in polet, ki mu 'e zmanjkal.... A kaj bi hodili tako daleč? Saj je še letos v 4. številki kulturne revije »Razgledi« Miro Ravbar enostavno proglašal vsako drugo kulturno udejstvovanje, razen svojega za begunsko in je o njem izrekel sledečo sodbo: »Vse, kar „ustvarja-jo", je že v naprej in nepreklicno izročeno životarjenju in propadu, ker nima nobene zveze s slovensko skupnostjo in nasprotuje novi u-smerjenosti slovenskega človeka.« Komu je torej verjeti, sedanjim glasovom, ki goverre o sodelovanju, ki so pa še vedno samo glasovi, ali pa dosedanjim napadom in zaničevanju, ki ga poleg besed izpričujejo tudi dosedanja dejanja? Odgovor na to vprašanje bo nuj no obenem tudi odgovor na iznešene ponudbe. * * * javni tožilec Sovjetije gotovo spomnil tistih tisočev in deset tisočev nedolžnih žrtev, ki jih je on, Višinski, pošiljal v smrt samo zato, da bi sc njegov krušni oče Stalin znebil konkurence in da bi se on 6am zojpet za nekaj klinov prerinil na lestvi komunistične oblastnosti. Ameriški črnec Chamming Tobias, član ameriške .delegacije na skupščini Združenih narodov, po poklicu župnik afriške metodistične cerkve, je sovjetskemu propagandistu dostojno odgovoril: »Ce nas že nekdo spominja na ta nerazveseljiv do-j godek — in povsem pravilno je, da nanj ne pozabimo — potem bi mi ameriški črnci želeli, da bi se to ne dogajalo skozi usta države, ki sama pošilja neštevilna človeška življenja v suženjska taborišča in vsak dan postavlja množice nedolžnih ljudi pred puške NKVD. Ce bi se podoben umor, ki so ga zagrešili v (Floridi, dogodil v deželi gospoda Višinskega, potem bi nihče izven .Sovjetije o tem ničesar ne izvedel, ker v tei deželi ne poznajo svobodnega ti.ska. 'Nasprotno, na naši strani ni nihče poskušal . ta nesrečni primer kakor koli prikrivati. V tem je bistvena razlika!« Homiinistična propaganda namesto oddiha Češkoslovaški vojaki — kot sploh vojaki v komunističnih državah — ne morejo prebiti svojega' prosteaa časa po svoii želji. Prosti čas je namreč določen politični vzgoji v komunističnem smislu. To je izrecno poudaril češkoslovaški obrambn minister dr. Cepička v govoru, V’ ga ie imel v Pragi na zboru častnikov za politično izobrazbo v Vo'-ski in v katerem je izjavil, da se mora prosti čas vojakov v prvi vrsti iz,rabiti za propagiranje idei marksizma-leninizma in socialističnega patriotizma. Častniki in njihove rodbine morajo tudi sodelovati pri »kulturnem« delu vojaških krožkov. V svoji številki z dne 17. t. m. obravnava »Difesa Adriatica« napovedi c skorajšnjem sporazumu meu ‘Italijo in Jugoslavijo glede tržaškega vprašanja. Ker so vznemirljive govorice -krožile tudi. po naših krajih in so posebno po nekaterih vaseh povzročile precejšnje vznemirjenje, nas pač zanima, kaj misli o tem .ta iredentistični list. Zanimiv*^ j', namr-e®-, noma sklada z nami in je prepričan, da ne bo iz vsega prav nič, nasprotno. »Difesa Adriatica« ostro obsoja italijansko časopisje in politične kroge, ki vzbujajo neutemeljene nade. Po mišljenju lista »Dilesa Adriatica« so vise vesti o sporazumu, ki naj bi ga načelno sklenili proti koncu tega meseca v Parizu jugoslovanska in italijanska delegacija, in katerega .bi nato blagoslovila še De Gasperi in Sforza, samo jugoslo-, vansko maslo. Tito nima po njenem mišljenju splch nobenega resnega namena, doseči sporazum na osnovah, ki bi bile za Italijo sprejemljive. V odločilnem trenutku to po pot.rebi zopet izigral indipendemi-stično karto. Vsa približevanja Italiji so samo dobro premišljena politika, ki jo vodi na tak način, da nihče ne more .z gotovostjo vedeti, kaj sploh namerava, in italijanska diplomacija .greši, ker dopušča, da italijansko časopisje objavlja vesti, ki nimajo nobene resne osnove. »Dilesa Adriatica« trdi, da je prišla do svojih zaključkov po vesteh, ki jih je zbrala iz raznih dobro obveščenih krogov. Po njenem bi lahko delili najnovejšo jugoslovansko politiko v tržaškem vprašanju v, sledeče štiri stopnje: 1) Ko je Jugoslavija potrebovala zahodno pomoč, je kazala najboljšo voljo z. sporazum .in je dajala izjave, ki so, kazale pripravljenost tudi na veli: ke žrtve. 2) Ko je Jugoslavija dosegla najprej gospodarsko in sedaj tudi vojaško pomoč, je dobila že trdnejša tla pod nogami. Od tega trenutka dalje si sledijo razne nasprotujoče si izjave, ki imajo namen, zakriti prave jugoslovanske namere in povzročiti zmedo na italijanski strani. V tej fazi smo danes. 3) Tej dobi sledi stopnja otipavanja. bodisi neposredno ali pa pro-ko poslaništva v Rimu. Jugoslavija želi ugotoviti, kje je italijansko stališče najobčutljivejše in kje Italija pripravljena popuščati. 4) Ce bo vse to dobro končalo, potem bodo sledila resnična pogajan:a. Toda ta pogajanja ne bodo dovedla do nobenega zaključka. Jugoslovanska diplomacija želi samo speljati Italijo do -raznih kompromisnih po nudb, ki bi nato ostale za Italiio obvezne tudi potem, ko bi se poga-;ania razbila. Tito želi manevrirati na vsak način tako, da bo navidezna krivda za neuspeh pogajanj na ita-liianski -strani. Ce bi oa Zavezniki skušali pritiskati na Tita. naj vendar sklene sporazum, potem se bo Tito skliceval na indipendentist0 in posebno na zahteve svoiih tržaških sonarodnjakov ter bo dokazal, da mu ie nemogoče skleniti kompromisa, ki naj bi del Slovencev zopet izročil Italiji. »Difesa Adriatica« zaključuje ja izvajanja s prepričevanjem, da dela čas za Jugoslavijo, in pravi, da bi bil Tito neumen, če tega ne bi izkoristil. Zato bo Tito neizogibno čakal. Obstoječe stanje se na Tržaškem še dolgo ne bo izpreme-nilo in kakšna bo končna rešitev, danes nihče ne more prerokovati. »Difesa Adriatica« ostro napada vse ki- so vzbudili -v- ital-ija&Jiuiro istrskem prebivalstvu neutemeljene-! upe v neke decembrske sporazume. Ko teh sporazumov ne bo, bodo i strski Italijani doživeli veliko razo čaranje, ki zna imeti za posledico emigracijo še zadnjih preostalih Ita-ijanov in italijanske etnične zahteve na del Istre bi izgubile svojo zadnjo podlago. Take so torej vesti in naziranja, ki krožijo v italijanskih iredentističnih krofih. Daleč smo od tega-da -bi razglabljali; v koliko so resnična in pravilna, ker bi to bil. preveč delikaten jposel. Objavljamo; jih samo kot kronisti, da prikažemo tudi drugo stran problema, ki je zadnje čase dvignil toliko prahu. Poplavljena naselja so se pod pritiskom vode rušila in izginjala: prebivalstvo se je reševalo šele v zadnjem trenutku, prevečkrat celo prepozno, ker ni računalo z najhujšim! Prav zaradi tega so človeške žrtve števiine. Dogajalo se je tudi, da je sproščeno naplavljeno vodovje presenetilo ljudi na begu, bodisi da so iskali rešitev peš ali z raznimi vozili. Dnevno časopisje poroči^ o presunljivih dogodkih! Stalna megla nad poplavljenim ozemljem je ovirala delo reševalcev in tudi med njimi povzročila številne smrtne žrtve. Številne skupine prebivalcev obrežnih naselij, ki se z begom niso utegnili rešiti, so še vedno obdani od naraščajoče vode, ki jih je prisilila, da so se zatekli na strehe podirajočih se hiš in na bližnje vzpetine tal. Helikopterji, ki so jih poslali v reševalne svrhe, so zaradi megle omrtvičeni, tako da je položaj teh od vode obkoljenih oseb skoro brezupen. Mestece Cavarzere je popolnoma poplavljeno in izpraznjeno. 'Izredno težak je tudi položaj prebivalstva mesteca Adria, ki je s kor o popolnoma odrezano od sveta sredi stalno naraščajoče vode. Voda je že vdrla tudi v središče mesta Rovigo, zaradi česar so oblastva u-kazala obvezno izpraznitev mesta in v zaščito zapuščenih imetij jp.ro-.glasila policijsko uro od večera do zore. Vendar je največja nevarnost za Rovigo že mimo. Bližnja mesta, ki jim je poplava prizanesla, so polna beguncev in se življenje v njih razvija slično kot za časa vojne. Poplavljen je najroriovitnejši del padske nižine, zlasti pokrajina Po-lešine; prizadeto prebivalstvo je ob vse svoje imetje. Škodo cenijo v; težke milijarde: človeške žrtve pa zaenkrat niso niti približno znane, -•ItaMlaTRKr-vtffte- vse- ga sveta izraze sožalja zaradi poplavne katastrofe in Številne ponudbe pomoči tujega strokovnega reševalnega osebja in zdravil. Med drugimi je ZV.U našega področja poslala v naplavljeno ozemlje nekaj čet reševalnega ameriškega in angleškega osebja z vso potrebno opremo; poleg tega je dala ZVU na razpolaigo pet tisoč odej in pet milijonov lir denarne pomoči. Tržaški in g o riški Slovenci smo s sočustvovanjem zasledovali razvoj tragedije, ki je tako kruto prizadelo delovno ljudstvo padske nižine, kateremu izrekamo izraze našega sožalja za težke človeške in g-motne izgube. MOSKVA IN TRST Edina reditev je STO Sovjetska zveza je 17. t. m. zopet izročila Veliki Britaniji, Franciji in Združenim državam noto, v kateri protestira pa-oti sedanjim razmeram na Svobodnem tržaškem ozemlj.u in zahteva imenovanje guvernerja. Ker ni bila vsebina note objavljena takoj prvi dan, so že nastale vse mogoče govorice in nekateri sc vedeli celo povedati, da je Sovjetska zveza pristala na tristransko izjavo. Toda ugiibanja so bila kaj ■hitro demantirana. Sovjetska zveza enostavno ponavlja svoje obtožbtj o kršenju človečanskih pravic, kršenju pogodbenih obvez, pretvarjanju Trsta v vojno bazo itd. iNota Sovjetske zveze, ki vsebuje tudi dokaj netočnosti in pretiranih trditev, ima praktično glavni namen opozoriti zahodne sile, da Sovjetska zveza ne bo priznala kakršnih koli izprememb mirovne pogodbe. 'Nota je manever, ki naj poskuša že vnaprej preprečiti morebiten sporazum med Italijo dn Jugoslavijo, o katerem se je toliko govorilo. To je zopet nov dokaz, da obstoja edina možna rešitev tržaškega vprašanja, ki naj ne izzove preloma v mednarodni politiki, samo v priznanju in pnimerni izvedbi pogodbeno že priznanega in ustvarjenega Svobodnega tržaškega ozemlja. slanik Allen bil prisiljen izjaviti, da ne obstojajo z Jugoslaviji nobeni dogovori o medsebojni ameriško-jugoslovanski izmenjavi jx>ročil o stanju v Sovjetski zvezi in satelitskih državah, posebno v kolikor zadeva tamkajšnje sile in priprave. Tito torej ne mara sodelovati z demokracijami na način, ki bi odkril Zahodu hibe in načrte komunističnih .režimov. Zanimivo je, da je Jugoslavija že pred tem odrekla podobno sodelovanje Veliki Britaniji in Franciji, To se je zgodilo ob priliki letošnjega poletnega obiska generala Koče Popoviča v Londonu in Parizu. To pomanjkanje solidarnosti do Velike Britanije, ki je prav takrat, vkljub vsem lastnim težavam dala Jugoslaviji precejšnjo pomoč, je britanskega načelnika vojnega stana tako razburilo, da je enostavno zapustil konferenčno sobo. Sicer se pa drugače tudi ne more zgoditi: kdor je računal na komuniste, se je še vedno opekel ali razočaral. Zahod bo uspel samo, 6e bo računal na jugoslovanske narode, ,ne pa na njihov trenutni režim! Titolsti in borba proti homunfzmu ‘Jugoslavija je pred kratkim sklenila 7. Združenimi državami spora zum o pomoči v orožju. Značilno pa je, da tudi ob tej priliki Tito ni hotel prelomiti svoje solidarnosti komunizmom. Na izrecno vprašanje časnikarjev je namreč ameriški po- Partijsha izkaznica na sren Člani enotne socialistične stranke v Vzhodni Nemčiji (komunistične organizacije) morajo nositi svoje partijske izkaznice v posebnih zavojih okrog vratu in se disciplinsko kaznuje vsakdo, ki jo nosi v žepu ali v listnici. To je odredil izvršni komite partije, češ da »je treba nositi najvažnejši dokument na srcu«. Stran 2. DEMOKRACIJA Leto;,*/, v* Stev. 47 *J z: G O R IJ ME G A OBČINSKA SEJA NA GORIŠKEM GRADU Raznarodovalna politika Tudi topot je seja občinskega sveta dobila svoj običajni ton zanimivosti, šele ko se je oglasil k besedi predstavnik SDZ g. Rudi Bratuž. To se je zgodilo pri 10. točki dnevnega reda: odobritev prehoda slovenskih otroških vrtcev v Standrežu in na Oslavju iz občinske uprave na upravo italijanske narodne organizacije ON AIR. Ob začetku seje se je tudi naš predstavnik, kot že v deželnem svetu, prtdružil v imenu slovenske, manjšine izrazom sočustvovanja s prizadetim prebivalstvom poplavljenih mest in vasi ob Padu. Naš mali slovenski narod pozna predobro tragiko življenja, saj je njegova pot težka trnjeva pot tako v domovini kot v drugih državah, kjer živi kot manjšina. V meri svoje zmogljivosti bo prav gotovo slovenska manjšina storila svojo dolžnost po naročilu svojega pevca: »Odpri sree, odpri roke, otiraj bratovske solze!«... V zvezi t deseto točko dnevnega reda je g. Rudi Bratuž izjavil sledeče: .»G. župan, gg. svetovalo!! I-italija je podpisala mednarodno konvencijo o rodomoru. Ne bomo tukaj razpravljali, če je smatrati za ■rodomor samo krvavo nasilno iztrebljanje narodov in ne morda tudi nekrvavo duhovno uničenje posameznikov in narodov. 'Izročitev slovenskih otroških vrtcev v Standrežu in na Oslavju po-sesbni organizaciji s prozornim namenom, da bi iz mladih src iztrgali prve materine besede in jih nadomestili s tujimi nerazumljivimi izraai in tako že v kali zadušili vsak čut slovenske narodnosti, to je smatrati za pravi, pristni rodomor! Ko bodo ti otrooi dorasli, gotovo ne bodo v čast ne nam, ki so na? ■zapeljani zapustili in nas ne bodo več poznali, ne vam, ki ste jih tako širokogrudno sprejeli in temeljito spremenili, ker se bodo ob prvi priliki prelevili v drugo smer. Nikdar ne .bomo pristali, da bi se naši otroci vzgajali v sovraštvu do svojih ataj^e.v, do materinega jezi-, ka in do rodne zemlje! Za gospodarski in kulturni napredek na tem ozemlju, kakor povsod drugod v Evropi, je nujno potrebno sodelovanje med narodi. Dokažite vi, da ste pripadniki tistega velikega italijanskega naroda, ki se ponaša s svojo velikodušnostjo in pravičnostjo. Nesrečno mesto Rovi-go in okolica naj nas uči, kaj .je bratska ljubezen med narodi; stopimo 'tudi mi na to pot in napovejmo boj slehernemu narodnemu in jezikovnemu sovraštvu! Gospodje, da se bomo razumeli: vam čast, da ste Italijani, nam pa možnost in čast. da ostanemo Slovenci!« Zupan dr. Bernardis je v odgovor tem odločnim in pomembnim besedam g. Bratuža zablebetal nekaj nerazumljivega, kat pač stori človek, ki ve, da je kriv in se ne .zna oprati madeža, da s svojim početjem raznaroduje otroke slovenskega naroda. G. župan in njegovt ožji sodelavci namreč menijo, da imajo še vedno tisto neomajno o-iblasl, kot v časih, ko so v uniformi fašistovskih predstojnikov z viška .gledali, kako je režim njihovega Duceja pritfiskal na naš .narod in ga trpinčil. Takrat se je slovenski narod dvignil v junaški in muče-niški odpor ter izvojeval zmago nad tiranskimi raznarodovalci. In »Du-ce« fašizma je končal na trgu Lo-reto, kjer so ga sami Italijani še mrtvega streljali v hrbet. Tri sto šestdeset tisoč njegovih oprod vseh vrst pa so Italijani sami kratko in malo poklali v osmih dneh. Sramota za Gorico in za omikani svet, da imamo še danes ljudi, ki so si zadali nalogo raznarodovati našo de c o! Baje, da je župan zavrnil g. Bratuža s trditvijo, da je naše ljudstvo drugačnega mnenja. In g. Bratuž županu v brk: »Očetje in matere naših otrok so mi dali glas in me izvolili, da govorim v njihovem i-menu in branim pravice slovenske manjšine.« Ze lani enkrat je neka prazna glava izustila v občinskem svetu trditev, da so delavci drugačnega mnenja, pa ga je 'g. Bratuž zavrnil s primerno besedo. Zupanova desna roka v politiki raznarodovanja in torej preganjanja 'Slovencev, prof. Digianantonio, je puhlo in prazno blebetal neko opravičilo in trdil, da so ugotovitve in pritožbe g. Bratuža »neresnične«. Zraven tega je prof. Digianantonio prikazal našega »goriškega slavčka« Simona Gregorčiča kot pesnika, ki je porival Sočo, naj potopi v svojih valovih Italijane. In zopet je g. Bratuž stavil prof. Digianantonija na laž, ker »goriški slavček« ni Italijanov niti imenoval v svoji pro-iroški pesmi. Dogodki pa so dokazali, da se ie prerokovanje »goriškega slavčka« uresničilo in da je Soča, »krasna . . . bistra hči planin« sledila srčnemu in toplemu pozivu pesnika! Sko.ro, skoro do narodne meje!... Tako kalijo mirno sožitje in ščuvajo k sovraštvu Mesca maja letos je slovenski šolnik peljal skupino mladih dijakov v Trst. Dokazano je, da je bil izlet zasebnega značaja in ne v c-•kviru šolskega izleta in šolskega programa. Solnik pa je porabil to priliko, da je peljal dijake v trža. ški tiskarski zavod, da bi si ogledali sestavo in delovanje rotacijskega stroja zgolj iz poučnega namena. V tej tiskarni pa se tiska tudi »Primorski dnevnik«, in. ker ie »Soča« prinesla sliko mladih obiskovalcev, so jo goriški italijanski republikanci stavili na svoj »Sten-čas« s šovinistično sovražno opazko, da slovenski šolniki vodijo dijake v tiskarno 'Italiji sovražnega tiska in s pozivom, naj šolska in politična oblastva uvedejo preiskavo. Šolsko skrbništvo je seveda preiskavo takoj pridno uvedlo in ugotovilo, da je bil izlet in obisk ome- Goj^j_šAf prosti pas Zadeva goriške »proste cone« p >-staja zadnje čase vedno pogosteje predmet živahne razprave krajevnega in tudi drugega italijanskega časopisja. To časopisje lahko delimo glede tega v dve jasno ločeni skupini: prvo slepo zagovarja ito u-stanovo, druga pa z objektivno kritiko dokazuje gospodarski in socialni ter tudi politični nesmisel proste cone v sedanji obliki in upravi. Prvo stališče so .zavzeli ljudje, ki so pri stvari zainteresirani in ki imajo posredne ali neposredne dobičke. Na drugi strani so pa vsi ostali, ki od proste cone nimajo drugega kot vtis, da se jim na čelu pozna, da so reveži potrebni in deležni državne pomoči, ki je dejansko pa nikjer ni. Kdo ima prav? Ce je res, da so interesi družbe in skupnosti višji od interesov posameznikov, kar je v današnjem času obče priznano, potem je pravilno in merodajno stališče druge skupine, ki trdi, da je sedanje poslo7 vanje »proste cone« antisocialno, antigospodarsko in politično popolnoma negativno. Par številk in primerov nam bo to jasno dokazalo. Kot je znano, je bila prosta cona ustanovljena z namenom, da bi postavili na noge gospodarstvo goriške dežele, ki je po brezmiselni politični meji postailo popolnoma pasivno in nezmožno pravega življenja. S >tem bi občutno pomagali prebivalstvu, ki je bo .razmejitvi ostalo brez dela in kruha. Vlada je iz političnih razlogov in zaradi ugleda sprejela ita težki križ lin ga vdano nosi že nad tri ie.ta, samo zato, da bi obmejni goriški pas končno ie dobil pravo italijansko lice. T?, »špas« stane rimsko vlado . težke milijone: leta 1950 jo je stalo 1 mi-lijardb 177 milijonov 636 tisoč 629 lir. Zaželenega uspeha in učinka pa do danes še ni bilo. Nasprotno! Goričani so izgubili še tisto .zaupanje in spoštovanje do rimske vlade, ki so ga imeli, dokler se niso na lastne oči prepričali — prav po zaslugi proste cone —, da »v Italiji veljajo žrtve in zakoni samo za bedake in da so ugodnosti in izobilja dediščina tistih, ki iSo se znali pravočasno rešiti moralnih ..predsodkov” in tenkovestnosti«. (»Commercio friu-ilano«, 18. novembra 1951.) Tak je politični učinek doseda- Gospodarske in socialne posledi- ška občina izterjala v letu 1950 za ce niso nič boljše. Kot smo videli, žrtvuje vlada letno preko 1.700 milijonov lir za prosto cono Gorice. Zelo dvomimo, da se ' .brezpomembnega dohodka za tistih pa.r špekulantov, ki upravljajo to ustanovo. Nič trdnejši ni dokaz dohodkov proste cone. Po podatkih listov »II Commercio Friulano« in »II Sole« je gori- razne posebne davke 151 milijonov: 76 milijonov je šlo za olajšanje — znižanje — pri nakupu sladkorja; 200 milijonov za isto pri nakupu, kave, semenskega olja, piva, mesa in raznih drugih jestvin ter 350 mi> lijonov pri nakupu petrolejskih proizvodov. Vsega skupaj torej 777 milijonov »dohodkov«. Izdatkov je pa preko 1.700 milijonov lir. Primanjkljaj je torej približno ene milijarde lir na leto. Noben pameter, gospodar bi menda ne vodil take trgovine, razen če mu kdo drug velikodušno ne krije primanjkljaja! Ostane pa odprto vprašanje, kje so tiste olajšave pri nakupu semenskega olja, piva, mesa in drugih jestvin, ko je vendar dobro .znano, da je vse to blago v Gorici enako drago ali celo dražje kot v drugih mestih, ki ne uživajo »ugodnosti« proste cone. Vprašanj in dvomov je še mnogo. 'Iz vsega tega lahko mirno sklepamo, da je zadnji čas, da pride u-prava goriške proste cone v druge •roke, ker je nesocialno -in za današnje razmere skrajno nevarno dopuščati, da si nemoteno kopičijo težke milijone brezvestni špekulant-je, medtem ko goriški brezposelni delavci stradajo in zmrzujejo. , iNaj ti 'gospodje in vsi odgovorni politični krogi dobro vedo, da se vsaka krivica maščuje. V srcih lačnih in brezposelnih se zbirajo temni, grozeči oblaki. Nepregledna množica brezposelnih, ki strahovito narašča, lahko vsak trenutek prekorači bregove in ni je sile, ki bi jo zadržala: v svoji brezmejni moči bo poplavila in vdušila vse; pred njo bo strah in obup, za njo pej smrt in pepel.... Prodaja kisa Zakon, ki velja že od avgusta letošnjega leta, zahteva, da morajo trgovci na debelo kot na drobno prodajati kis samo v steklenicah. Kdor se proti tem predpisom pregreši, zapade predvideni kazni. Toliko v vednost trgovcem in potrošnikom. Parkljevka Goriško županstvo sporoča, da se je med živino pojavila parkljevka, in sicer v meji te občine. Zato svetuje vsem lastnikom goveje živine, , njene tiskarne popolnoma zasebnega značaja. Zdaj pa so italijanski republikanci stavili na- »Stenčas« še bolj hujskaško besedilo, iz katerega je razvidno strupeno sovraštvo do slo-veskih šol in šolnikov, ker zlonamerno trdi, da se slovenski dijaki vzgajajo v duhu protiitalijanstva! •Nam ni 'zato, da bi zagovarjali obisk šolnika in dijakov pri »Primorskem dnevniku«, ker smo pač s tem dnevnikom v ideološkem in političnem nasprotstvu. Ker pa smo prepričani, da ima gonja italijanskih republikancev zgolj protislovenski .značaj in namen, zlasti ko skuša spraviti naše šolstvo na zatožno klop in >ga prikazuje italijanski javnosti v popolnoma napačni luči, ločimo politiko od narodne pripadnosti in smo prisiljeni spregovoriti. jasno in odkrito besedo, da nima nihče pravice -narekovati Slovencem kot takim, tako poedincem kakor skupnosti, kam naj zahajamo in kakšne tiskarne naj obiskujemo. Pravica svobodnega kretanja in mišljenja je nam Slovencem tako nujna in draga, kakor vsakemu svobodnemu in omikanemu človeku in narodu na svetu! 'Goriškim italijanskim republikancem pa še posebe povemo naravnost v obraz, da smo si Slovenci to pravico priborili z mučeniškim in odločnim odporom proti tistemu italijanskemu fašizmu, kateremu so nekoč pomagali Slovence raznarodovati in torej preganjati tudi osebe, ki so danes ■ v vrstah goriških italijanskih republikancev! Ali naj navedemo imena in dejstva? Slovenska manjšina v Italiji ne •goji sovraštva proti državi in proti italijanskemu narodu. Nasprotno, ona išče in ponuja mirno sožitje in tesno sodelovanje za skupni blagor obeh plemen na tem ozemlju, kjer smo Slovenci avtohtoni. Šolsko skrbništvo, ki je ugotovilo, resnico, ima dolžnost nastopiti i v obrambo te resnice i v obrambo slovenskega šolstva! Ce ne nastopi proti tej krivični gonji, pomeni, da je pristransko! Miklavž .prihaja Koledar izpoveduje skorajšnji prihod starega prijatelja otrok sv. Miklavža. V Gorici bo sv. Miklavž obiskal otroke na predvečer svojega praznika v sredo 5. decembra popoldne v dvorani Brezmadežne na Placuti. Tedaj se bo za otroke predvajala Gržiničeva spevoigra »Miklavž prihaja«., katero pripravlja Katoliško prosvetno društvo v Gorici. Ob tej priliki bo tudi obdarovanje otrok. Starši, ki želijo, da sv. Miklavž obdari njihove male. naj prinesejo darila v Dobrodelno pisarno do srede 5. dec. opoldne. Toda bi ne bilo prav, če bi nebeški svetnik obdaril samo otroke bogatejših staršev. Zato želi Dobrodelno društvo obdarovati tudi druge otroke, predvsem najpotrebnejše. V ta namen bo društvo priredilo posebno nabirko po mestu. Upamo, da bodo naši sorojaki velikodušnih src in nam bodo pcmagaU razveseliti revne otroke. Ce bi katerega pri obisku izpustili, pa bi rad kaj daroval, naj blagovoli tc sporočiti ali pa sam prinesti sv o-dar na sedež Dobrodelne pisarne na Riva Piazzutta 18-1., tel. št. 227 Dobrodelno društvo v Gorici SOVODNJE Ker dopisnika »Soče« skrbi, kaj je bilo v Mirnu: dne 13. februarja 1943, mu mi od »Battaglione spe-ciale« povemo, da se strinjamo z dopisom, ki ga je prinesla »Demokracija« 9. t. m. o nekem fašističnem »caponucleo«, katerega bi rada »Soča« oprala s trditvijo, da ga Sovodenjci in okoličani ne poznajo. ■Toda njegovih »zaslug« do nas zavednih Slovencev ne more skriti niti »Soča«, niti zgodovina. In da si. ne bo »Soča« trgala živcev, ji povemo, ko smo mi zavedni slovenski možje in fantje jemali slovo od naših družin in krajev ter otožnega srca zaskrbljeno gledali v bodočnost, so se »camerati fasei-sti«, kot iso tisti, ki jih ona sedaj noče poznati, napivali s pletenicami vina in vzklikali »Duce«-ju. Tako omenjeni »caponucleo« in njegovi »camerati fascisti«. Tudi to se je godilo 13. februarja 1943! »Tovariši«, ta vaš človek, ki z vami hedi, dela in sedi v občinskem svetu, je tak »zagovornik slovenstva«, da niti s svojimi lastnimi o-troki ne govori slovenski. Ali vas ni sram imeti v vaših vrstah take ljudi?. Seveda ne, ker je samo prebarval srajco iz črne v irdečo.... Vi pa mu delate uslugo s tem, da ga v »Soči« ne poznate. In tako dokazujete, da vas ga je res sram! Eden od »Battaglione specialen HH1Z9 PODGORSKIH PREDILNIC Vse kaže, da se bo položaj predilnic v Podgo-ri v kratkem še poslabšal. Kot prvi ukrep zaradi pomanjkanja surovin so sprejeli znižanje delovnega urnika od 48 na 40 tedenskih ur in — kot se razume --znižanje mesečne plače. Delavci so upravičeno zaskrbljeni in se boje, da bodo na cesti še pred koncem zime. Stvar je zelo resna, saj gre za kakih 3000 družin, če upoštevamrj poleg Podgore še predilnice v Ron-kah, ki se nahajajo v istem položaju. • Ti in podobni primeri jasno kažejo, da sedanja italijanska vlada ne more ali ne zna rešiti socialnega vprašanja in se ne more izvleči iz gospodarske krize. Ce se pa hoče uspešno postaviti komunizmu po robu, mora najprej uspešfto rešiti to nalogo, drugače bo v usodnem trenutku ves policijski aparat, ki trenutno komunizmu zapira pot do oblasti, odpovedal in Italija se bo čez noč znašla v krvavem plesu komunistične revolucije. DOBERDOB Na pobudo našega občinskega naj jo dajo cepiti proti tej bolezni. | sveta pobiramo tudi pri nas pri- imuinnmiiiijimHiiKiitiHiuniiiiiiniHiinitiiutiituMitsuiitiHiHiiHtmiuuHiinmHitHtiinimfflimuiimRniiHHitniimtiinn spevke za pomoč nesrečnim po-plavljencem v padski nižini. Z velikim sočutjem izkazuje naše ljudstvo svojo socialno zavest in daruje, kar le more. Nabiranje prispevkov v denarju, v obleki in živežu se vrši po vseh krajih naše občine in izgleda, da bo uspeh zadovoljiv. Prijava nemških mark 30. novembra t. 1. poteče zadnji rek za prijavo nemških mark in kreditov. Prijavo je treba nasloviti na ravnateljstvo državnega zaklada. Za trgovce z inozemstvom •Na sedežu Zveze trgovcev goriške pokrajine, ulica IX. Agosto, so na ogled razne važne okrožnice v zvezi s trgovino z Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Portugalsko in Pakistanom. Smrtna kosa V Doberdobu je v pondeljek 19. t, m. umrla naša domačinka enoinpe*-desetletna Jarc Marija. Ko se je vračala iz trgovine domov, se :e kar zgrudila mrtva na tla. Zapušča moža in pet otrok. Vsem sorodnikom naše sožalje. e) Nov val zatiranja in preganja-inja se je razlil na dežele decembra 1930, ko so italijanski prenapeteži ponovno vdrli med misijonom v cerkev sv. Ignacija v Gijrici, zahtevali od pridigarja, naj preneha, če noče nadaljevati v italijanščini; ker se ta ni vdal, so drugi večer ponovili napad in prekinili električni tok, da bi povzročili zmešnjavo med ljudmi, in nalili rdečila v blagoslovljeno vodo. Ljudje pa, ki so ta mi7 sijon obiskovali, so bili večkrat, nadlegovani zvečer na poti domov. Policija, ki je bila prisotna, ni mignila niti s prstom proti napadalcem, Goriški kvestor Modesto se je drz-mil celo stopiti do nadškofa Sedeja z zahtevo, naj se misijon ukine, šiy cer ne more jamčiti ,za življenjsko varnost slovenskih vernikov; na kar mu je nadškof neustrašeno odgovoril, .da je v tem primeru kve-istorjeva dolžnost, da se umakne s svojega položaja. Nekaj dni nato se je pričel misijon v Krombergu, a motili so ga tudi tu Italijaini s sličnimi prizori, medtem ko je ipolicija, krivcev, aretirala ves pevski zbor' z organistom na čelu. Sledili so stalni pritiski v Gorici, da se odpravi edina slovenska nedeljska pridiga v stolnici in pri Sv. Ignaciju —- v drugih dveh mestnih župnijah jef že ni bilo več -—, a ostali so brez uspeha v glavnem, ker so vsaj v par tednih po ukinitvi morali svojo prepoved preklicati. Sicer že novembra 1930 se je dalp razvidati, da se bodo načrtno pod-vzele mere, in najradikalnejše, proti slovanaki duhovščini v Primorju, ko je v rimskem parlamentu poslanec Coselschi interpeliral notranjega ministra, v čigar imenu je odgovoril podtajnik Arpinati, o ščuva-nju in prbtidržavnem delu slovanske duhovščine. Grožnje je ponovil 19. januarja 1931 v Trstu odvetnik; Mandru-zzato, ko je obsodil uporabo slovanskega jezika v cerkvi, <;eš da tega jezika ni treba nikomur poznati... Fašistični tajnik Avenan-ti je pa v Vrhpolju govoril proti duhovnikom kot hujskačem ljudstva. namesto Takoj nato je »II Corriere Is.tria-ino« začel gonjo tudi proti preostalim slovanskim napisom v cerkvah, ter zahteval, naj se uničijo. In res so jih ponekod dali odpraviti ali pa uničili, med njimi še nekatere v glagolici z zgodovinsko vrednostjo. Uničevalna sila se ni ustavila niti pred grobnimi napisi. Njihovemu divjanju po pokopališčih je sledil nato še dekret, po katerem se ne smejo postavljati več nagrobni spomeniki s slovenskimi napisi. Marsikod po Istri so istočasno u-čitelji pričeli z grožnjami zahtevati od učencev, naj jim prinesejo svoje katekizme v šolo, in, ko so jih prinesli, so jih lepo dali zažgati. . Pričela je torej nova doba policijskih nadzorstev nad duhovniki, ter nezaupnic i. vsemi posledicami, ki so segale globoko v področje dušnega pastirstva (prepoved izhoda v nočnih urah, .prepoved pogovora z določenimi osebami, posebno dovoljenje za izhod izven občinskih mej itd.). Od tedaj je bilo tudi .zopet interniranih vsaj dvajset duhovnikov. Nekaterim duhovnikom so pričeli zaustavljati plače, druge so orožniki ali ovaduhi nadzirali celo na prižnici. Nič čuda, če so tedaj jugoslovanski škofje pod vodstvom zagrebškega nadškofa Bauera ipovabili svoje vernike, naj se dne 19. marca 1931 združijo v molitvi za preganjane brate na Primorskem. Cerkve so bile ta dan po vsej Jugoslaviji nabito polne. Mednarodno časopisje je i odobravanjem pisalo o stvari. Italijansko časopisje je pa besnelo proti Vatikanu, ki ni dezavuiral jugoslovanskih škofov, in proti manjšinski duhovščini. Dne 19. marca so pretepli župnika iz Branice, ker so v neki cerkvi v zvoniku nabijali .za praznik sv. Jožefa, farnega zavetnika. Iste dni so streljali na župnišče v Idriji. Dne 25. marca so pa napadli na cesti gospoda Ferjančiča, ki se je vra^ čal i nadškofovega slavja v Gorici. Posebno se je osredotočil boj na sivolasega nadškofa samega, 'katerega so ljubili in globoko spoštovali tudi italijanski verniki, .ker so v njem videli skrbečega očeta in zgled pravičnosti — saj je, .po besedah Mussolinija samega, dr. Sedej prvi med škofi v Italiji rešil vprašanje duhovnega skrbstva med mladino, ki je bila uvrščena v vrste mladinskih državnih (fašističnh) organizacij. A kljub temu je bilo treba ogreniiti mu najprej petindvajsetletnico škofovskega posvečenja, dne 25. marca 1931, ko mu je plačana drhal pred stolnico z razvitimi zastavami žvižgala in kričala: »Dol s slovenskim škofom!« Ljubljanski škof Jeglič, ki se je, bil udeležil že 1. 1906 njegove posvetitve, in je želel biti navzoč tudi pri .njegovem srebrnem jubileju, je bil pa v Podbrdu neusmiljeno za-, vrnjen, čeiprav je imel vse papirje v redu. Moral se je vrniti v Ljubljano, kjer je vrnil italijanski vladi odlikovanje, katerega je bil od te deležen. Rimski »Tevere« ga je ob tej priliki imenoval »gada«. Sploh so italijanski časniki radi u-porabljali za slovanske duhovnike izraz: »strupene kače«. (Sledi 6. nadaljevanje) u Trin k « # * V borbi za oblast so komunisti od vsega početka spoznali ogromno propagandistično vrednost umetnosti in so jo tudi spretno do skrajnosti izrabili v svoji taktiki za dosego oblasti. V partizainski borci, uradno nazvani NOB, ki jo upravičeno primerjamo ruskemu vojnemu komunizmu, so pri vsaki partizanski edinici imeli skupino kulturnikov, ki so zelo prebrisano znali zavijati vso našo kulturno preteklost in njene duhovne proizvode v prid svojim težnjam po oblasti. Vsakemu političnemu mee-tingu so pridali kulturno-propagan-distični repek, kajti komunisti so se dobro zavedali, da so teatralna doživetja za preprostega človeka silnejša kot najboljši politični govori. Na ta način so istočasno tudi »teatralizirali« vsakodnevno življenje in politično dogajanje; v tea-tralizacijo življenja pa so spadali, kot sol v jed, agit-propovci, kulturniki, narodni heroji itd., vsi načrtno opremljeni z .revolucijskimi rekviziti, kakršni so pištole, brzostrelke, bombe in, če se je kje našel, tudi — kanon. Vtis naj bi bil, da je vse to ustvarila šele komunistična borba in da služi vse le boljšemu življenju. V resnici je vse to služilo le nastanku brezosebnega masovnega človeka ali kolektivnega človeka, zaradi katerega je moral izginiti predvsem z dušo obremenjen posameznik. Po »osvoboditvi« smo na Primorskem doživeli višek »teatraliziranega« življenja pri raznih festivalih dela, prvomajskih paradah in sličnem, kar ni zrastlo in dozorelo v domačih gozdovih in logih, ampak je bilo preneseno iz daljne, največje komunistične kulturne ropotarnice. Iz-gledalo je že, da je končni cilj, t. j. dogmatično zanikovanje vsakršnega posameznega obstajanja oziroma pomasovljenje vsakega posameznika, dokončno doseženo. Kar pa še danes tod v zamejstvu doživljamo so le še odmevi in jeki pri nas propalega gigantskega grmade-nja vseh razpoložljivih sil in sredstev za dosego nekakšnega »nebeškega življenja«. Komunisti zelo radi poiščejo take intelektualce, ki se dajo zavesti v diskusijo, posebno v tako diskusijo, v kateri ,se razgovarja tudi o socialni pravičnosti. Cim se jim posreči, da zapletejo intelektualca ■iz »razpadajoče zahodnjaške demokracije« v razgovor, so večinoma že dobili igro. Niso kar tako navodila, ki jih daje partija svojim članom in članom svojih satelitskih organizacij, da je za vsako ceno treba zaplesti sočloveka, pa naj bo ta kakršnega koli političnega in svetovno-nazorskega prepričanja, v razgovor. V teh razgovorih potem komunisti vcepljajo ljudem svojo komunistično miselnost. V takih razgovorih se oni zelo spretno poslužujejo vseh nazorov, ki so vzkii-li v zahodnih kulturah, toda oropajo jih njihove prave vsebine in jih vsebinsko preoblikujejo po trenutnih potrebah njihove borbe za o-blast. Kat primer naj velja komun stično pojmovanje svobode, ki zanje pomeni neomejeno'pravico partijskega vodstva do popolnega izkoriščanja oblasti in do totalnega razpolaganja z ljudmi, ki žive v območju njihove oblasti. Prav tako tolmačijo pojem miru, ki je po njihovem mnenju odpoved nasproi-nikov do kakršne koli oborožene obrambe. * * * V našem političnem in kulturnem življenju vlada čudna naivnost, ki se kaže predvsem v tem, da mnogi mislijo, da se je marsikaj neugodnega in celo slabega pozabilo. Toda račun bo le treba polagati, kajti zgodovina .zabeleži vse, da potomci vedo, kdo je kriv .gorja. Danes nam dorašča nova gene- racija, ki ne pozna sedanjosti, kc-r je živela samo v partizanskih edi-nicah, v kazenskih taboriščih, v delovnih brigadah — generacija, ki so jo pitali samo z lažjo in s strahom. Vsako plačilo, ki ga je prejela, so bile vrednote brez vsakr-v šnega kritja. Nič čudnega ni, če sej zaradi vsega tega danes pojavlja nevaren svetovni nazor, ki se ni7 kakor ne ozira na svet, in da se pojavlja zaničevanje sedanjosti :n podcenjevanje možnosti vplivanja na dogajanja — skratka stanje, ki je ribičem v kalnem najbolj ugodno. Glede na to je sklicevanje n^ politično in kulturno življenje »m.v tičnega naroda« v »matični državi« zgolj posilstvo nad narodnostnim čutom našega človeka. Posilstvo svojega rodu doživljamo mi vsi in spoznati moramo, da komur je kub tura zgolj propaganda, temu ni niti za napredek niti za lepoto, temu je kvečjemu za lastne koristi. Tudi »matičnemu« zamejstvu bi danes radi vsilili merilo, ki ga uporablja; jo v »matični državi«, katero pa jg prikrojeno po politični nuji in potrebi titovstiva. 'Ni prizaneseno niti Trubarju, Prešernu, Levstiku, Gregorčiču, Cankarju — prav nikomur! Vsi, prav vsi, mrtvi in živi so vpre-ženi v propagandni vaz rdečega božanstva, pa naj bo evangelij tega božanstva marksizem-leninizem-stalinizem ali pa marksizem-lenini-zem-titoizem! Prav nič samoniklega ni pri nas doslej pokazalo titovstvo; vse je, presadilo s komunističnih gredic! Ni važno, da je danes marsikaj tega, kar je še pred tremi leti veljalo za dogmo, na zatožni klopi, saj niti ne vemo kakšnim načelom in nazorom bo že jutri sodilo titovstvo. Vse je minljivo — ničevo! Za njih, morda — za nas NE. kajti zemlja in narod ostaneta in živita! • »Mi živimo svoje življenje,.. imamo pač v drugačni prsti svoje korenine — in konec. Naša zemlja ,ie majhna; tako majhna, da jo svet. mimogrede zgreši... Glejte, toliko pesmi je že prikipelo iz nje, v tolikih umetninah se je že izobliko, val njen obraz...« (R. Jakopič) Avgust Černigoj: Cigansko taborišče v Skednju AVGUST razstavlja vgalenji „Scorpione“ Slikar Avgust Černigoj se zopet predstavlja v galeriji »Scorpione« tržaški javnosti z izborom svojih del iz zadnjih dveh let. Razstavlja devetnajst olj in temper ter grafiko. Na željo si more obiskovalec ogledati v posebni mapi tudi Černigojeve akvarele, čeprav niso razstavljeni. Njegova razstava sovpada z dobo velike tržaške umetniške tvornosti .in spada med najbolj u-spele razstave zadnjega časa v Trstu. Prva skupina razstavljenih del obsega devet slik s pokrajinskimi motivi iz tržaške okolice in Trsta. Dela so bolj realistično navdahnjena in spominjajo na ekspresionizem. K isti skupini spadajo še tri tihožitja: cvetje, sadje in ribe. Cvetje izstopa po dostojanstvenosti izraza. Druga skupina razstavljenih del Samoodločba narodov v komunističnem slovarju ». . . KP STO je le uveljavljala najbolj demokratično načelo o samoodločbi narodov, ki je v vsem demokratičnem svetu splošno priznano.« (Delo - 10.11.51) P.rčd desetimi leti, točno 6. novembra 1941, je Stalin ob obletnici boljševiške revolucije svečano izjavil: »Naš vojni cilj ni in ne more biti nikdar podjarmljenje tujih narodov in prilastitev tuje .zemlje!« Z zaupanjem v to izjavo je mesec dni za tem odpotoval pok. general, 'Sikorski, predsednik poljške vlade v begunstvu, iz Londona v Moskvo. Stalin je svojemu gostu priredil, razkošen banket in vodka je tekla v potokih. Po nekaj ducatih izpraznjenih steklenic se je Sikorski opogumil in povprašal rdečega diktatorja, kaj misli o bodoči poljsko-sovjetski meji. Rdeči car se je nasmehnil in odgovoril: »Samo čut -čut jo bomo spremenili!« Po slovensko se pravi »čut-čut« eja občinskega sveta v Nabrežini »Politične hijene" S tem naslovom se je obregnilo »Delo« ob naš list, ker je pričel razkrinkavati sovjetsko krivdo pr. katinskem množičnem umoru. Pregovor pravii: »Komur stopiš na rep ta zacvili!« Mar ni tako, tovariši? ’ Sicer pa, kaj bi izgubljali beseda. Ali nam ne bi raje »Delo« povedalo, kako to, da se je sovjetska vlada edina uprla mednarodni preiskavi, ki je niso predlagali Nemci, ampak begunska poljska vlada, ki je bila takrat zaveznik Sovjetske zveze? Ali ne bi »Delo« morda pojasnilo, zakaj je begunska poljska vlada za-( man iskala svoje častnike, ki so na čudežen način izginili v Sovjetski zveai še pred.no je prišlo do vojne s Hitlerjem? Kaj bi se igrali, tovariši! Z dejstvi na dan, ne pa .z izgovori! Kar se tiče Epsteinovih .odkritij, pa niso prišla v roke »Demokraciji«, ampak so služila kot podlaga za sklep ameriške zbornice, po katerem se bo o katinskem pokolju izvršila preiskava. Vse skupaj je torej presneto .resna stvar, ki je »Delo« s par vrsticami ne more izbrisati. Toliko, da ne bo »Delo« mislilo, da sl morda kaj preveč domišljamo. Pretekli ponedeljek dne 19. t. m. je občinski svet v Nabrežini nadaljeval s svojim zasedanjem. Takoj po prečkanju zapisnika je župan izrazil v imenu občinskega sveta toplo sočustvovanje italijanskemu narodu ob priliki strašne nesreče. ki ga je zadela s poplavo v padski dolini. Izrazil je željo, da bi ne glede na narodnostno razjiko tudi mi priskočili po naših močeh na pomoč. On sam osebno je razen druge pomoči pripravljen prevzeti e-nega otroka iz poplavljenih krajev v oskrbo. Podal je nato besedo odborniku Slavcu, ki je v daljšem govoru orisal to nesrečo in predlagal, naj bi občinski svet izvolil iz svoje srede poseben odbor, ki bi organiziral v naši občini akcijo za nabiranje oblačil, živeža in denarja v pomoč poplavljencem. Vse skupine so sprejele ta predlog. Vsaka skupina pošlje v odbor svojega zastopnika. Nato je odbornik Slavec predlagal resolucijo, s katero ,se poziva ZVU, naj bi ne .raztegnila na naše ozemlje italijanskega zakona o povišanju najemnin, ki bo baje te dni sprejet v rimskem parlamentu. Po kratki razpravi in popravku be-, sedila je bila resolucija soglasno sprejeta. Nato je župan predlagal, naj bi opustili razpravo o novih pogodbah občinskih kamnolomov in raje prešli na razpravo o javnih delih, ki je bolj nujna, s posebnim ozirom na bližnja zimska dela. Ker je občinski svet sprejel županov predlog, je takoj začel s svojim poročilom inž. Šorli, vodja občinskega tehničnega urada. Poročal je. da je ZVU določila za zimska dela naše občine 3 milijone lir, in .to za čas do 31. decembra t. 1. Dalje je določila še posebe 1 milijon lir začetek dela ureditve trga pred postajo na Križišču v Nabrežini. Občinski odbor, združenje indus.tr ij-cev in železniška uprava so predlagali ZVU, naj ibi se napravil pred to postajo širši trg .z boljšim dohodom z avtomobili in kamjoni. Pre-čital je nato program zimskih del, ki naj bi se začela v najkrajšem času. iZimska dela so razdeljena na vse vasi naše občine in obsegajo v kratkem naslednja dela: Nabrežina: Dokončna dela pri občinskem v.rtu, izpraznitev občinskega vodnjaka, nadaljevanje kanalizacije po stari vasi, razna dela pri otroškem vrtcu, pri športnem igrišču itd.: Sesljan: Poprava poti proti morju, ureditev dvorišča pred šolo; Devin: Premestitev neke vodne špine, premestitev stanovanjskih barak itd. Isto po vseh drugih vaseh, kjer se bo povsod po željah prebivalstva in po možnostih napravilo najbolj nujna in v splošno korist potrebna dela. Kar ne bo mogoče napravit, v teku tega leta, se pa bo napravilo po novem letu, ker je upanje, da bo .tudi za prve mesece prihod-, njega leta na razpolago nov znesek za nadaljevanje teh del. Po poročilu inž. Šorlija je še podal razna izčrpna pojasnila odbornik za javna dela Slavec. Razpravo o teh poročilih se je pa zaradi pozne ure preneslo na prihodnjo sejo, ki bo prihodnji ponedeljek 26. t. m. ..PpimoPsSensB” zauk »Primorski dnevnik« z dne 14. t. m. je pisal, da občinski svetovalci SDZ niso nikjer iz svoje iniciative protestirali proti odgoditvi volitev, pač pa da so se ali pridružili drugim skupinam ali pa so se sploh vzdrževali glasovanja. »Primorskega« je treba ob tej priliki spomniti na prvo občinsko sejo sedanjega zasedanja v 'Nabrežini, ko je prav zastopnik SDZ predlagal protest proti odgoditvi volitev, medtem ko nista dva od treh ljudskofrontaških svetovalcev smatrala za potrebno, da bi se udeležila prve seje, čeprav sta morala vedeti, da bo na tej seji govora o odgoditvi volitev. Toliko v vednost vsevednemu »Primorskemu«. , čisto malo, za las. Ampak ta pojem, »čisto malo, za las« pomeni v toolj-ševiškem imperialističnem slovarju nič več in nič manj ko 181.500 kv. km poljske zemlje in 11 milijonov tujih narodov. Prav toliko pač, za kolikor ,s,ta se 1. 1939 Stalin in Hitler po priljubljenem »nesramnem barantanju« pogodila. Po isti morali barantanja so Poljaki dobili. 106.032 kv. km druge zemlje; izgubili ‘pa so še vedno 20 odstotkov svojega predvojnega državnega o-zemlja. Boljševiška »samoodločba narodov« se ni omejila samo na Poljsko. Baltiške države, Podkarpatska Rusija na račun »bratske« Češkoslovaške, Besarabija in severna Bukovina na .račun »prijateljske« Romunije, četrtina Finske, južni Sa-halin in kurilsko otročje: vsa ta obširna ozemlja so padla v boljševi-ško malho s »samoodločbo narodov«. Tudi satelitske kolonije boljševi-škega carstva so 'zgolj pridobitve »samoodločbe narodov«. Da vlada Rusijo, Poljsko, Češkoslovaško, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Albanijo in Jugoslavijo kopica krvavih samodržcev po načelih srednjeveškega mračnjaštva in po receptih Hitlerja in Mussolinija, to so sev,e-da napredne pridobitve »samoodločbe narodov«. Prav tako spadajo med ta »demokratična načela« plebiscitarne volitve v senci bajonetov rdeče armade in zvestih varuhov revolucionarnih pridobitev raznih NKVD izumov. Res je, boljševizem in samoodločba narodov spadata prav tako skupaj kot pes m mačka! Ubogi šolaršek rdeče dialektike, kakšno srečo ima, da oče Stalin ne prebira »Dela«; sreča tudi, da Riko ni vzel s seboj v Moskvo nekaj »dokazov« tržaške petokoIonske .gorečnosti v slovenskem jeziku. Ce bi bilo narobe,, bi šolarček ostal ponovno .samo falirani študent, 'Riko pa bi si moral stisniti pas za najmanj 25 lukenj. Dialehtiha in narodno delo »Delo« se je vendarle oglasilo in spregovorilo o prilikah v Miljščini. »Demokracija« je že dalj časa prinašala poročila o narodnostnih prilikah -v Miliskih hribih in s prstom pokazala na vzroke današnjega stanja: glavni vzrok je pa brez dvoma v namernem kominformističnem sabotiranju vsakega narodnega dela po vaseh miljske občine. Posledica take sabotaže (v čigavo korist?) so obžalovane šolske in splošne prosvetne prilike. Hvaležni smo Dušanu Malgaju na primer za navedbo, da ima vas Elerji 34 hišnih številk in 154 prebivalcev; da 14 otrok 32 čisto slovenskih družin In treh družin mešanega zakona obiskuje osnovno šolo v Škofijah in da 7 otrok obisku; je prav tam otroški vrtec. Dušan Malgaj pa obide, navidezno sicer zelo spretno, jedro vprašanja: zakaj ti otroci z Elerjev zahajajo v italijansko šolo? Zakaj zahaja v italijansko šolo tudi večina otrok, iz Škofij, Sv. Barbare, Božičev, Sv. Kolombana itd. Prav nič laskavo ni to dejstvo za .zatrjevane velike kominformistične prosvetne napore v Miljščini.... Gradba krasnega prosvetnega doma v Sv. Barbari in u-stanovitev par prosvetnih društev, od katerih je baje eno pred par dnevi nastopilo tudi na tržaškem radiu, je le dolžnost KP, če se hočcj baviti tudi z dvigom prosvetne ra v-, ni našega podeželskega ljudstva, kakor nam včasih zatrjuje; to bi lahko jemali v poštev kvečjemu kot olajševalno okolnost, v kolikor ne bi držalo kot pribito, da so prav kcminformistični prosvetni domovi, na našem podeželju navadne potuj-čevalnice našega ljudstva, in sicer hkratu narodnostne in duhovne po-tujčevalnice. Ni več nobeneiga dvoma: kamor je prodrla KP, tam je začelo padati slovensko šolsko in .prosvetno živ. ljenje. Zakaj? Mi s svojo odsotnostjo, ki jo »De. lo« navaja, da bi sebe opralo, stanja nismo mogli ne izboljšati in niti poslabšati. Zaradi tega lahko svobodno sodimo, pri čemer imamo zavest, da smo svojo dolžnost napr.-p vili. V kolikor pa nismo uspeli, ni naša krivda. »Delo« samo to najbolje ve! Tri komunistične zapreke za dosego mini na suetu (Nadaljevanje s 1. strani) Naša borba proti odgoditui golite« Nikoli si nismo lastili nobenega političnega monopola, razen seveda trdnega demokratičnega prepričanja, in neomajne odločnosti, da se borimo za STO in zaščito vseh kori; sti tržaških Slovencev. Seveda si nismo zaradi tega lastili niti monopola vodstva borbe proti nedemokratičnemu ukrepu odgoditve volitev, čeprav smo stali v tej borbi v prvi vrsti od vsega začetka. Seveda si nismo mogli dopasti, da bi kdo rentačil šele potem, ko je bil tat že daleč.... Mislimo namreč na članek »Primorskega dnevnika« z dne 14. novembra t. 1., ki z naslovom »Borba Demokracije proti odgoditvi volitev« omalovaževalno prikazuje svojim čilateljem vse napore naših podeželskih občinskih svetovalcev v borbi proti .odgoditvi volitev. Clankar, ki je verjetno občinski svetovalec iz Zgonika, se iz razumljivih razlogov sklicuje samo na potek občinske seje v Zgoniku, da bi dokazal, da so tudi občinski svetovalci Ljudske fronte dvignili glas proti upravni krivici, ki jo prizadela naše volilce; izgleda pa da pozablja na potek seje v Dolini in v Nabrežini, kjer so občinski svetovalci LF vrgli enostavno pu; ško v koruzo in se seje niso niti udeležili, kar je zares nerazumljivo za vsakogar, ki zasleduje borbo vseh tržaških Slovencev proti združenim iredentistom in kominformi-sto-m. Ne! Naši občinski svetovalci niso mogli pasivno občudovati odločne borbe odsotnih občinskih svetovalcev Ljudske fronte proti odgoditvi volitev, ampak ,so možato nastopili in aktivno posegali v debato 'z izjavami in resolucijami ter odločilno vplivali na potek glasovanja med različnimi predlogi. To velja za Nabrežino in Dolino. Glede Zgonika pa nismo nikoli dvomili, da ne bi tamkajšnji občinski svetovalci LF protestirali proti odgoditvi volitev, saj smo o tem tudi poročali našim čitateljem. Zgonik pa ni STO.... Pri nobenem od .teh strahovanj Kremelj ni imel sreče. Nasprotno, čim večji je bil pritisk na posamezne države, tem bolj so se strnile vrste protiboljševiške obrambe. Verjetno je, da bi Moskva s pomirljivo besedo in spravljivo pripravljenostjo po razorožitvi v mnogem oslabela zahodno oborožitev. Ce bi Višinski vrtel v Parizu drugačen jezik, bi pojačal vse tiste sile, ki danes z največjimi težavami prenašajo neznosna oboroževalna bremena, in jih premamil. Prav tem kompromisnim silam pa je pokazal tisto, kar bi jim moral prikriti, da namreč ne preostaja nič drugega, kakor oborožiti ise do zob. Višinski v Parizu in Beria v Moskvi sta govorila isti jezik. Ta pravi, da Moskva ne špekulira na razorožitev Zahoda, pač pa nasprotno na njegovi oborožitvi. Oba boljše-vika sta naglasila, da se zahodni svet zaradi oboroževanja približuje popolnemu gospodarskemu polomu. Razumljivo je, da poskuša Kremelj dokazati ruskemu narodu, ki že desetletja vse svoje moči razsipa za oboroževanje in propagando, da tudi zahodni .svet trpi pod enakimi bremeni. Ce se najnovejša kremeljska politika udaja utvari, da bo Zahod skrahiral pod težo oboroževanja, je ta račun prav tako napačen, kakor je bilo prerokovanje boljševiškega gospodarskega veljaka Varge, ki so ga izpodrezali samo zato, ker je to prerokovanje preklical. Zahod je vse preveč prožen, da bi se z oboroževanjem pustil zapeljati v bankrot. To dokazuje prav iž vršen a revizija oboroževalnega programa ,iz 1. 1950, ki so jo izvedli pred nekaj tedni. Kdor se zadnji smeje, se najbolj prisrčno smeje, pravi pregovor. Verujemo, da se Višinski ni smejal kot .zadnji na zasedanju OZN v Parizu. obsega osem neokubističnih slik, pet tihožitij ali skompozicij, kot jih označuje sam slikar Černigoj, in dve kompoziciji s španskim in slovanskim baletom. Največja dekorativna kompozicija predstavlja tržaško delovno skupnost na vasi ob morju; delo je bilo že razstavljeno v Tržaški galeriji ob priliki zadnje slikarske dekorativne' razstave. Tretja skupina obsega grafike, med katerimi so ujedanke kot tehnika suhe igle in gravtire. Grafike predstavljajo realistične motive, pokrajine, obmorske motive in tihožitja; gravure so izključno abstraktnega značaja. V četrto skupino spadajo akvareli, ki jih slikar Černigoj na magei razstaviti zaradi pomanjkanja prostora, ki si jih pa more obiskovalec, ogledati v posebni mapi, ki je vsakomur dostopna. Poleg' tega je obiskovalcem na razpolago nekaj izvodov knjižne .zbirke Černigojevih lesorezov s slovenskim in italijanskim besedilom, o kateri smo v »Demokraciji« že poročali. ■Razstava je namenjena tudi za Ljubljano, kjer bo Černigoj razstavljal še letos v Moderni galeriji. Čudno je, da se Černigoj vrača na pot abstraktne umetnosti, po kateri je nekaj časa že izključno hodil. Černigoj smatja ta povratek za potrebnega, ker je njegovo prepričanje, da tudi tržaški Slovenci potrebujemo nekoga, ki bi nas dostojno zastopal tudi na tem najnovejšem polju zahodnega umetnostnega izraza. Zato misli Černigoj vztrajati pri svojih sedanjih neokubističnih prizadevanjih in tudi vzgajati v tej ismeri naš umetniški naraščaj. Na izraze .začudenja nekaterih tržaških umetnikov odgovarja Cern!-goj s prepričevalnostjo, da je nujno, da imamo tudi Slovenci prostor v tej skrajni umetniški smeri, sai smo po svoji kulturni orientaciji v neposrednem stiku z zahodnim svetom in njegovo stopnjo kulturnega razvoja. Razstava je najboljši izraz Černigojeve umetniške razdvojenosti ali bolje rečeno umetniškega prehajanja iz neoekspresionizma v neo-kubizem. Iz te navidezne razdvojenosti je že danes vidna nova Černigojeva umetniška osebnost, ki bo zavzela tudi na podlagi nove .smeri vidno mesto v tržaškem slikarskem življenju. Černigojevo prejšnjo u-, metaost karakterizira umerjenost barv in oblik in jo preveva globok lirični čut. Černigojevo novo smer pa uravnava izredna barvitost, ki dobi svojstven izraz tudi v objemu antiperspektivistične miselne plo-skovitosti. Černigojeva neokubistič-na dela so izrazita, čeprav izraz skrajno subjektivne Černigojeve o-sebnosti. Ko sem se lani vračal z .beneške »Biennale«, sem se vpraševal, če je kubizem sploh umetnost. In sem nagibal k sodbi, da gre zgolj za umetnostno obrt, če že ne za infantilni izraz dekorativne obrti. Ni umetnosti, kjer se ljudstvo ne more vživeti v umetnikovo izraznost in o-sebnost, kjer laik ne sodoživlja u-metnikovega hotenja. To velja za slikarstvo, kakor za vse ostale izraze umetniškega izživljanja. Pri Černigojevem neokubizmu pa bo tudi vsak laik občudoval in razumel to skrajno .sodobno smer zahodne u-metnosti. S tem bo Černigoj ostal vedno v stiku s svojim ljudstvom, kateremu je pravzaprav posvetil vso svojo umetnost. Kot je že uvodoma rečeno, pripravlja Černigoj še za leuis svojo osebno razstavo v ljubljanski Moderni galeriji. Kasneje se pa bo lotil ureditve otroške slikarske razstave v tržaški galeriji »Scorpio-ne«. Razstavljali bodo njegovi u-čenci. Dela za to otroško razstavo bodo izbrana zgolj z umetniškega vidika. j. j Božič za otroke beguncev Skupina gospa zavezniškega o-sebja in Tržačank namerava sestaviti odbor, ki naj omogoči vesel božič otrokom beguncev v taboriščih svobodnega področja, ki se drugače ne bi mogli veseliti tega praznika skupaj z vsemi drugimi. Točen program še ni določen, vendar je v okviru zabav že predviden dober božični obed, dalje je predvidena delitev darilnih paketov vsem 700 otrokom v taboriščih. Odbor bo vskladil svoje delo z delom drugih ustanov, ki nudijo pomoč beguncem, tako da bodo lahko organizirali ubran program. Za pridobitev potrebnega denarja so v načrtu razne dobrodelne prireditve. 1) Posebne znake bodo prodajali na nogometni tekmi, ki bo 24. novembra med prvim bataljonom in oddelkom »General Depot« Trust-a; izkupiček bo šel v fond za prireditev božiča begunskih otrok. 2) Zastavice bodo prodajali na jesenski prireditvi »Sadle Club«-a Betfor-a, ki bo 25. novembra. Tudi izkupiček te prireditve je določen za isti smoter. Stran 4. - DEMOKRACIJA Leto -V. - Stev. 47 VESTI s“T R l A Š K E G A NA TRŽAŠKI UNIVERZI je zadonelo »Živel sv obodni Trst“) Nerlpravičeno velja v javnosti tr-žašna univerza za simbol italijanskega iredentizma. l'o zgrešeno mnenje temelji le na varljivi zunanjosti in na dejstvu, da je priseljenemu Cammarati uspelo, da se obdrži na rektorskem po-.0žaju, ki ga zlorablja v neznanstvene politične svrhe, kljub temu, Ja ga je ZVU v trenutku negodovanja Z njegovim početjem razrešila vzvišene rektorske dolžnosti. Dogodki ob priliki obiska bivšega italijanskega prosvetnega ministra Gonelle so dokaz, da srce tržaške univerze ne utriplje, kakor mislijo .naši iredentisti in še manj kakor bi hoteli tržaški demokrščanski krogi. Saj to ni nič čudnega! Med številno nedemokrščansko visokošolsko mladino se namreč izživljajo s trdim, toda uspešnim znanstvenim visokošolskim delom tudi številni slovenski in hrvaški visokošolci, ki z ostalimi pravimi tržaškimi visokošolci tvorijo jedro pristnega tržaškega čutenja na tržaški univerzi, čeprav jo po krivici vodi priseljeni iredentist Camma-rata. Dogodek pa, ki se se pripetil na univerzi pred nekaj dnevi, nam samo potrjuje iznesene misli in razen tega še dokazuje, da se prava in izvirtia tržaška miselnost vedno bolj utira pet v širše kroge tržaškega razumništva. Profesor zgodovine na tržaški u-niverzi Fabio Cusin je razburjen planil iz rektorjeve pisarne in vpil: i>Zivel svobodni Trst! Dol z izkori-ščevalci/« Samo to smo izvedeli iz tržaškega časopisja, ki še dodaje, da je Novačanov večen SPM javlja, da bo Novačanov večer v torek dne 4. decembra ob 20,30. Predavanje o Novačanovi umet-•riški osebnosti bo imel g. dr. Birsa. Sledile bodo recitacije izbranih No-vačanovih del. 'sam rektor Čammarata, ki je prišel za prof. Čušinom iz pisarne, preprečil, da ne bi razjarjenega prof. Cusina napadel službujoči sluga, prav tako pred mnogimi leti priseljen iz notranjosti Italije v naše mesto, katerega je kot »borca za osvoboditev Trsta med prvo svetovno vojno« zelo motilo dejansko tržaško rodaljubje nadrejenega mu profesorja Cusina, iskrenega borca •ga six>Bodo Trsta po drugi svetovni vojni. Iz teh skopih časopisnih podatkov si more vsakdo ustvariti predstavo o verjetnem ozadju čudovitega dogodka na tržaški univerzi. Mi lahko pri tem samo še enkrat pribijemo dejstvo, da se tržaška miselnost vedno bolj uveljavlja » vedno bolj širokih plasteh tržaškega prebivalstva, seveda tudi italijanske narodnosti. Čeprav je prof. Fabio Cusin predvsem in nadvse iskren Tržačan, je po narodnosti Italijan. Brez dvoma spada med one prave in poštene Italijane, ki jim narodnostna pripadnost ni sredstvo za kupičenje dohodkov in služb, ampak najver-nejše merilo za pravilno vrednotenje vloge italijanske omike v narodnostno mešanem Trstu, v stiku s slovanskim znanstvenim svetom. Krik »Živel svobodni Trst! Dol z izkoriščevalci!«, ki je zadonel pred par dnevi na tržaški univerzi iz ust univerzitetnega profesorja Fabia Cusina, je globoko odjeknil ne samo v našem mestu, ampak v svetu! Univ. prof. dr. F. Stele v Trstu V okviru Narodne in študijske knjižnice v Trstu, ki si je zamislila vrsto predavanj iz vseh panog slo-; venske umetniške tvornosti, je predaval kot prvi ljubljanski univerzitetni profesor dr. Franc. Stele o slovenski srednjeveški likovni u-metnosti. Predavanje je nazorno pojasnjevala vrsta skioptičnih slik. Predavatelj je v zgoščenih obrisih pokazal razvoj predromanske in romanske umetnosti na slovenskem, ozemlju, nakar se je natančneje ba-vil z arhitekturo, kiparstvom in slikarstvom gotske dobe v Sloveniji. Pri tem je poudaril tudi doprinos našega Primorja k razvoju slovenske gotike. Napovedano je predavanje Frana Sijanca o »Renesansi in baroku na Slovenskem«. SLOV. DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU opozarja našo javnost na DRUGI SLOVANSKI PLES ZaduSnica ta pok. dr. R. liouačanom V torek dne 27. novembra ob 8. ur.i bo v cerkvi sv. Antona novega maša zadušnica za pok. slovenskirri pesnikom in pisateljem dr. Antonom Novačanom. Noša sftrb za otroške vrtce Ker so bili prostori slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu julija tega leta zasedeni od družin brez stanovanj, se letos otroški vrtec ni še odprl. To je za starše in za otroke hud udarec! Vsa posredovanja pri mestni šolskii upravi, ki upravlja tudi slovenski vrteč pri Sv. Ivanu, niso mogla doseči otvoritve vrtca, četudi je bilo vodstvo slovenske ljudske šole izjavilo, da da začasno na razpolago za slovenski otroški vrtec eno šolsko dvorano. Da se zadeva končno ugodno reši in vrtec po tolikem času odpre, sta (intervenirala osebno obč. svet. dr. Josip Agneletto in inž. Milan Sosič pri županu Bartoliju in pri mestnem šolskem oddelku, kjer sta predočila absolutno nujnost in veliko potrebo, da se slovenski vrtec ■odpre. Dobila sta zagotovilo, da se( bo to v kratkem srtorllo. V torek je, dr. Agneletto zopet posredoval pri odborniku za šolstvo prof. Sciolisu, da se vrtec 'takoj odpre, ker je šolska višja intendanca dala dovoljenje ,za namestitev otroškega vrtca v prostorih ljudske šole. Prof. Scio-lis ie dr. Agnelettu zagotovil, da bo slovenski vrtec nemudoma odprt in da se bo čo zgodilo do prihodnjega pondeljka. Upajmo, da ne bo več noviih ‘zaprek na poti in da bodo slovenski otroci, ki jih je okoli 80, med temi 23 novovpisanih, imelo zopet svoj otroški vrtec. Obvestilo Zavezniške tMm Zavezniška čitalnica sporoča, da nudi Center za svobodne ameriške, študije v .Solnogradu za prihodnjo zimo in pomlad študijske podpore za naslednje enomesečne tečaje: Januar: »Ameriška proza in poezija«: Prošnja prebivalcev Zgonika ■Prebivalci z gon iške občine se o-bračajo z našim posredovanjem na Zavezniško vojaško upravo z naslednjo prošnjo: Vojaštvo ameriške posadke v Tr-6tu je imelo pred kratkim vojaške vaje v oibmočju zgoniške občine. Po končanih vajah je vojaštvo seveda odšlo, pustilo pa je na terenu razno municijo, dele, strojev, orodje, telefonsko žico itd. Pastirju Dušanu Miliču iz Saleža se je zigodila na paši težka nesreča, ko je nehote zadel ob .naboj; težko ranjen je za Jas ušel smrti! Razen tega je začela Civilna policija preganjati posestnike, ki so krivi tega, da je vojaštvo pustilo del opreme na njihovih eemljiščih.... Otroci to opremo raznašajo na vse strani, s čimer povzročajo precej .sitnosti lastnikom zemljišč, kjer ta oprema končno obsedi. Prebivalstvo 'Zgoniške občine je prepričano, da se bo ZVU za stvar aanimala. Radio in Tabor 1951 'Prijatelj nas opozarja, da je Radio Trst II. oddal v svojem sobotnem večerpem vokalnem koncertu tned posebnimi točkami tudi primerno povezavo. Med to povezavo pa je naenkrat slišal razlago, ki je kaj podobna pisanju onega zbornika, katerega so vsi tržaški Slovenci odločno obsodili. Vezalec je nam. reč napadel vse »malodušneže«, ki mislijo, da ni samostojna slovenska Februar: »Politične vede in ameriška politika; Marec: »Politična ‘in kulturna zgodovina Združenih držav«; Maj: »Socialni odnosi v praksi in 'teoriji v Združenih državah«. Vsa nadaljna obvestila in potrebne obrazce za prijavo dobijo prosilca v Zavezniški čitalnici, ulica Trento štev. 2. Tečaj nemškega jezika SPM SPM bi odprla tečaj nemškega jezika proti skromnemu plačilu, Pismene prijave do konca tega mesca naslovite na: Slovenska prosvetna matica, ulica Machiavelli 22. Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 35. nov.: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. —- 10.00 Koncert ruskih balalajk. — 20.00 Odlcmki iz slovanskih oper. — 21.00 Književnost in umetnost. PONEDELJEK, 26. nov.: 18.15 Ger- snvvin: Koncert za klavir in orkester. — 19.00 Iz lilm.skegia sveta. 20.02 Sporitna kronika. — 21.15 Slovenski zbori. — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 2. TOREK, 27. nov.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.30 Aktualnosti. ■ - 21.30 Munthe: San Michele. 22.15 Priljubljene melodije. SREDA, 28. nov.: 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Sola in vzgoja. — 21.00 Vokalni kvartet. — 21.30 Koncert violinista Stefana Nedel-čeva. — 22.00 Beethoven: 'Simfonija št. 5. ČETRTEK, 30. nov.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.00 Slovenski motivi, -r- 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 21.30 Munithe: San Michele. — 22.45 Večerni ples. SOBOTA, 1. dec.: 13.00 Šramel kvintet (in duet. — 19.00 Kraji in ljudje. — 19.15 Folklorna glasba. — 21.31 Operne uverture in fantazije. — 22.30 Ples za konec tedna. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu TRIČLANSKA DRUŽINA išče stanovanje, opremljeno ali prazno tudi sobo z uporabo kuhinje, po možnosti ne daleč od mesta Ponudbe pod »Miren in dober plačnik« na upravo lista. 37-LETNO DEKLE vesele narave, čedne zunanjosti iz dobre kmečke hiše išče sebi primernega moža. — 'Ponudbe pod »V dvoje je lepše« na upravi lista. VDOVA, 35 let, brez otrok, nahajajoča se v Angliji, avstrijska državljanka, hrvaške narodnosti, želi spoznanja s primerno osebo v svrho ženitve. Pismene ponudbe poslati na u-pravo lista pod »Vdova«. DAJEM INSTRUKCIJE iz matematike (prihajam na dom). Trst, tel. 92-1-89. Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje Mizarji g hnietovalci f podjetnih! » TEL, 90443 C&LEft TRST Viole Sonnino, Z 4 država življenjsko sposobna, in obsodil tiste, ki mislio, da se moramo Slovenci zaradi svojega izpostavljenega položaja vedno kam nasloniti in iskati oporo itd. Njegova izvajanja so vsekakor izzvenela kot kaj čudna radijska polemika. Ker ne gre pri tem za tiskano publikacijo, arnpak za radijsko oddajo, nimamo možnosti, da bi se prepričali o resničnosti trditev našega prijatelja. Vendar pa mislimo, da radijska postaja ne bi smela služiti prikriti ali neprikriti anonimni propagandi posameznih političnih skupin, posebno v kolikor gre pri tem za ideje, ki nasprotujejo volji tukajšnjega prebivalstva in celovitosti naše matične domovine. Upamo torej, da je bil opisani dogodek samo izjema in da se to v bodoče ne bo ponavljalo. Promociji Milenko Prelog, sin uglednega slovenskega tržaškega trgovca Josipa, je te dni doktoriral na medicinski fakulteti v Padovi -z najboljšim uspehom. Čestitajo mu starši brat ter vsi sorodniki in znanci, ki mu želijo, da bi dosegel dobre uspehe tudi v novem poklicnem življenju. V ponedeljek dne 12. t. m. je promovirala na univerzi v Pisi gospa, Zlatka Mllič-Antonini iz znane na-brežinske družine Miličevih za doktorico prirodoznanstva. Novi doktorici iskreno čestitamo! pozeni P8Z0ISI Vsem Slovencem in Jugoslovanom Sloveaslo dobrodelno društvo v Trstu TRST Trieste - Ulica Machiavelli 22-11 organizira pošiljanje darilnih paketov v Jugoslavijo, in sicer Živila, tekstil in vsakovrstne tehnične predmete - Zdravila Vse po najzmernejših cenah In samo prvovrstno blago Podprite dobrodelno akcijo, ker boste na ta način pomagali svojcem Obrnite se zato osi na gornji naslov I S C E M O ZASTOPNIKE V INOZEMSTVU .........Za pojasnila se obrnite na gornji naslov!. KRZI1HRSTU0 H L H S K H Lepa izbira krznenih plaščeo ooratnikoD, srebrnih, platinastih ter drugih lisic Razne kože za okras plaščev - CENE ZELO UGODNE! TRST - Ulica S. Lazzaro št. 13-1. Telef. 56-58 URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. TVRDKA SUDEXPORT pošilja o najkrajšem času DARILNE PAKETE oseh orst o Jugostaoijo. Pošiljamo na tisoče paketoo mesečno naročenih po naših prijateljih o Ameriki in o drugih krajih sosta. Blago je garantirano prvorazredno CETvE KAJNIŽJE E. JOSIPOVIČ - Trst, via Mazzini 15-1 - Tel. 24181, 298S2 FODERAMI ^Perici TRST - UL. GINNASTICA 22 - TEL. 95-998 Po najugodnejših cenah ose potrebščine za krojače, šioilje, krznarje GELOSO Geloso iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiii fleloso il!ni!IU;iUUl!ll!l!lllti1i:!lllll1!IIS!l!!il[l!U!l!i!i!l!!:lll!l!l!ll!!iill!illliiil! z najboljšo supereterodino GEL il!l1!!illlUI!l(!llili;:i!!!i:!U!ill!IIU:il!IIHU!!!llnUUtUllUUill!)il!tllltltHyiM1HIMIWUaUmi!limUUIIIWiUUUIItlMUHlUIUUHiUlttttnUIUIIHIIfflHa radiogramofon z 12 ploščami je višek elegance in ekonomičnosti Vsi si ga lahko nabavite pri tvrdki Ruggero ISST Gorso Garibaldi S poti takojšnjemu plačilu 1000 lir is v nadaijojih mesenih obrokih po 30©O lir Obupujemo rabljene aparata po rajuišjih cenah Predno se odločite za nabaoe obiščite MAGAZZIMI PEL COBSO TRST, Gorso I - Borzni trg (Piazza della Borsa) ________________ DEŽNIH PLHŠCEU Najoečja izbira po POlIRjSllIKOlI L 0 D E N - 0 O najugodnejših cenah COUIERCOHTS fiHBHRDINES flLLE 6BBH11I FflBBlICHE TRST, Largo Barriera St. 15 Lastnik ALOJZ BRONT Izkoristite še zadnje tedne velike ■ razprodaje zaradi zatvoritve trgovine Na ie zniianih cenah dajemo Se nadal jne popuste Obiščite nas - Oglejte si naše izložbe