27 L Številka,
Ljubljana, v torek 24 novembra 1896
XXIX. leto.
a vaak dan ■■OŠOffc i^JMii aedeljc ia praeaik*, ter velja »o pofiti pvejcman aa avatio-ogeraka dei^l« sv ne leto 16 gld., >a pol lota 8 pld. *a£eetrt le»a 4 gld., za jeden • 1 gld. 40 far, — Za ' < -tijatio bres potiljanja na rtoia na vso leto 13 gld., x»i četrt leta 3 gld, 80 kr., *n jedcu nwsw 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafiona se po 10 kr
na mesec, po HO kr. ea četrt let*. — Za tuje deželo toliko veS, kolikor poftbnifta snaSa. nr».aila ptacaje ta od Btirnrtopne petit-vtate po 6 kr., 6e so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Po m dvakrat, in po 4 kr., 6o se trikrat ali večkrat tiska. DopLsi naj se izvol« honkirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in apravniit.vo ji nj* Kongresnem tr^rn fit. 12. Dpravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, o«n*niIa, t. j, "ne adnnhisl ratvvne »tvari.
Vlada in češki veleposestniki.
Kakšno večino si bode sestavil grof Badoni, ho ni znano. Toliko je goto/o, da hoče za jedro nove večine narediti vele posestvo. Poprej pa hoče veleposestnike obdelati, da se odpovedo vsem dosedanjim ovčjim političnim načelom in se omeje na varstvo svojih stanovskih koristij in na podpiranje njegovo vlado. Narediti hoče veleposestnike za politične kasirate. Začetek v tem ozirn se rtu je posrečil. V gorenje- in dolenjeavstrijskem vele-posestvu «■> je sklenil kompromis, ki dovolj označuje politično bnznačelnost nemških veleposestnikov. Posebno liberalni veleposestniki bo popolnoma sstajili dosedanje svoje nazore. Vlada io veleposestniki torej hočejo mej seboj narediti nekak pogoj, da bodo drug druzega branili. Vlada bodo v vseh stvareh se lahko zanašala na veleposestnike, zato bode pa poslednjim branila predpravice, posebno gledal.*, da se ue spremene volilni redi v post»>vo-dajne zastope, 8 katerimi bi se kaj omejile predpravice veleposestnikov. Gospodje se torej hočejo vzajemno zavarovati.
Kolikor ee poštevajo poljski in nemški veleposestniki, pojde vne gladko. Poljski plemenitimi so vladne podporo tako potrebni v politiki, da morajo iti z vlado, ko bi tudi ne hoteli. Sedaj vladajo v Galiciji. K-kor hitro pa jim vlada odtegne podporo in dopusti svobodne volitve, pa zgube dosedanji upliv.
Vse drugače je pa stvar s češkimi ve!eposest niki. Češki veleposestniki pred vsem vedo, da jim vlada ničesa pomagati ne more. Na Češkem je narod tako zaveden, da si no da od nobene vlade zapovedovati. Češki veleposestniki pa tudi niso posebno ntklcnjeni grofu Badenija. Vajeni so že bili, da je bil ministerski predsednik kak češki veleposestnik, bodisi že Nemec ali čeb. B-lcredi, oba Auersperga, TaatV> in Windiscbg>atz so pripadali temu veleposestvu. Belcreii je bil sicer Moravec, a je vender bil vedno v taki zvezi s češkim vele-posestvom, da ga lahko temu prištevamo. Češki veleposestniki so ga celo v o- krat volili v delegacijo. Na Dunaja je bil volno v tisti parlamentarni sku pini, v kateri po češki konservativni veleposestniki.
Veselega petelina žalosten konec.
(Itvirna „novela" iz kurjega življenja.) Po resnici napisal Boštjan Orilo.
Ponosno, razkorsčeno je stopical Grmadnikov P ti lin po prostranem domaČem dvorišča.
Kakor v svesti si svojih vrlin, svoje veljavs in mogočnosti — saj so ga domači nazivali: „naš gospodar* — nosil je svojo veliko glavo vedno pokonci, ziavoal in stegoval dolgi vrat, ki ma je bil menda vedno če prekratek, vztrajno na k viška ter *il iz visečine milostno na svojo pokorno, okoli •obe se g ne točo armado — na ponižne potke. Krvavo-rudeč, mesnat greben, ki mu je visel navadno ohlapno kakor nočna Čepica postrani, postavil 88 je včasih naravnost pokonen, da so se razločno pokazali vsi fini zobčki njegovega roba; podbradki pa so mu viseli na obeh straneh kakor kakemu aristokratskemu lakaju mogočni „Dienst-koteleti". Lepo, pestro pomešano perje bilo je posebno bujno 111 vitkem vrata in je končavalo v podjetno navihan, vedno izzovajoče, Bna korajžo" zafrkan rep, fci je v solnčnih žarkih prelival in igral vse barve, 16 avetlikal in lesketal, da je konkuriral najlepšemu
Tuđi 80 se nadejali, da za začasnim Kielmanaeggo-vim ministrovanjem pride zopot na krmilo kak Čečki velepoeestnik. 7s\ to rueslo so imeli že tako rekoč odlečenega grefa Tfcuna.
Zato češki veleposestniki gre fa Badenija n;so pceebno z veseljem pozdravili. Naravnost boja mu nipo napovedali iz višjih političnih ozirov. Gre f Badeni je to ne/aupnosfc dobro čutil in si prizadeval pridt.biti češke velepof-entnike. Nekoč se je peljal v Prago, da bo snide z vrhovnim deželnim maršalom knezom Lobkovicem. Toda ni imel sreče. Knez L' bkovic so je bil odpeljal iz Prage. Zvmeril so je pa gr« f Badeni češkim veleposestnikom tudi s tem, da je odntavil grofa Thnna od praškega na-i.w M »išt v t. To je namreč storil gref Badeoi najvoč Čehcm na ljubo, nadejajoč se, da ga bodo potem brezpogojno podpirali. V tem oziru se je pa malo zmotil. Mladočehi bo pač nekcl ko nblažili svoje postopanje proti vladi, a opozicije pa ne mislijo opustiti, dokler vlada ne stori kacega odločnega keraka. Čtški veleposestniki bi tudi v bodoče igrali radi kako važnejo političuo ulogo in zatorej ne irorajo vladi eamo tlačaniti. Simšrja kaže, da se stiankn, ki vladam hlapčuje, popolnoma obrabi, kar se najbo'je vidi na zjedinjeni levici. Take osede si pa češki veleposestniki ne Že?e. Zategadelj se češko veleposcetvo bolje približuje Miadočehom, ki so sedaj pravi zastopniki češkega ca roda. predobro ve, da le v tesni zvezi z drugimi zastopniki češkega naroda more priti do v*čje veljave. Zategadelj je knez Scbvvarzenberg v debati o Pa-cakovem prediegu se bil postavil popolnoma na mltdcčeeko stališče. To je vledo nemalo osupnilo. Mej češk mi veleposestniki in Mladočehi so se tudi vršila neka pogajanja, katerih izid pa še ni znan. Toliko že danes lahko rečemo, da je grofa Badenija politika v kaj negotovem položaju. Njen uspeh je odvietn od češkega velrpoeestva in prav lahko 81) zgedi, da češki veleposestniki, ne hoteč se ponižati v politične kastrate, prekrižajo vse njego e račune in mu izpod kopi j* jo tla. Če se to zgodi, pride v Avstriji do večj h prememb. Nova vlada bode morala potem iskati trdnejše večine. Nobena vlada, ki bi hotela biti zunaj strank, se ne bode 0 bdržala.
klobuku naših orožnikov. Noge pa ao mu dičile ostro nabinšrne, žal ne žvenketajoče ostroge.
Tak je bil naš petelinček — pardon — imenovati ga n oramo na vsak način — petelina ali kokota.
Živel je vsakdanje življenje navadnega domačega petelina; vender si je pridobil mej svojimi kolegami dosti ugleda, tako da si nobeden ni upal de-Iati n u konkurence. Žito pa je bodil brezskrbno v *■ 11 < i svojih udamb, zvestih putk, kakor paša po haremu. Vse eo te rade družile okoli njega: jnrčka, belka, čopka in ki kor bo jih po redu imenovali, ter tekmovale, katera mu bede prva izvoljenka.
Skrbel pa je tudi zanje kakor pravi gospodar. Vsak trenetek ee je ustavil s svojo Četo, nagnil se malo naprej, pobrskal 8 svojimi kremplji, da sa je kar kadilo za njim, in poklical z nekim samozadovoljnim „kd-lol6* pttke, da pojužinajo, kar so spravili njegovi kremplji na dan. Tako požrtvovalno in nesebično je ravnal I
Kedar se je kak tovariš vendarle spozabil in se predrcnil, uhajati mu v zelje, opravil je kmalu sodbo, iaruvaje mu par svetlih peres — in kontroverza je bila pri kraju. Manjše domače konkurente pa je sploh preziral kakor Goliat — Davida.
Iz proračunskega odseka.
t£l Na Dunaj i, 23. novembra.
Proračunski odsok jo v svoji današnji seji dognal de:bato o proračunu žra leto 1897., katere konec jo vlada tako re*ko pričakovala, in j« odobril finančni zakrn. Zbornica sadne I \liko takoj razpravo, ali nihče noče verjeti, da se uresniči vladino upanje, da se do božičnih prazni ko v plenarna dokonča proračunska debata. V naa je specijalna debata o preračunu vedno jako doig:i, a ko bi jo hotela zbornica v treh tednih dogna'i, bi razen poročevalcev sploh nihče ne sm 1 govoriti. Najbrž bo ter« j vlada morala zahtevati badgetni provizorij.
Včeraj popolndce se je ministerstvo posvetovalo z načelniki parlamentarnih klubov glede zakuca o uredbi uradniških plač. Ministerski pred« sedoik jo izjavil, da bi zakonu ne predložil cesarja v eaokcijo, ako bi zbr.ruiea doloila, da mora 1. julija 18D7. I. stopiti v veljavo, in zahteval, naj pe dolo'i, da postane zakon veljaven jeden mesec po razglasitvi. Ni dvoma, da zmega vlada. Levi-(■!• rji bodo sicer glasovali za to, naj stepi zakon 1. julija 1897 v veljavo, a le, da bi tr.ko kazali svojo prijaznost uradnikom, ker vedo, da bodo druge stranke odnehale. Saj drugftče niti ne morejo, ka;ti če bi se upirali, bi uradnikom lo škodovali. Najzanimivejše je stališča, na katero S4 je postavil načelnik katoliške ljudske stranke Dipauli. Zahteval je, naj vi: da zakou umakne i u naj ga predloži prihodnjemu državnemu zboru.
V proračunskem odteka ne je najprej resilo poglavje „državni dolgovi", katerih ima država 4.191,317.579 gld. V debati, katera je bila strogo Bi varna, ee je razpravljalo največ o investicijskem posojilu in o konverziji raznih dolgOV. Zbornica je poglavje odobrila in na to vzprjela tiinnčni zakon, o katerem je poročevalec posl. Szczepanovvski.
Fu: n in zakon za 1. 1897 določa izdatke na 688,039 803 gld., dohodke na G89 155 139 gld., ukozuja torej prebitka 1,115,270 gld. V investicijskem preliminaru so doložem ;zdatki na 30,135.010 gld., dohodki na 4,782 820 gld. Fman.'ni minister je pooblaščen, povrniti investicijski dolg v znesku 23,222 290 gld., in sicer ga je pf ravnati v anni-
NatanČno je vedel, kdaj se pri kuže gospe dinja, mala, euhljata ženica, z jerbaaora na pragu, in je vselej točno pripeljal svojo družino na kosilo. Gospodinja pa je nasala koruze iu Drosa, da je hlastno zobala vsa knrjat; z veseljem je gledala lope potke in njihovega varuha, katerega jo vselej lahko pogladila po nathkem, svitlem perju.
Zvečer pa, ko je jelo lezti solnce za goro, je pripeljal kokot svejo karavano pred kurnjak, pregledal s skrbnim očesom aveje pcdložuike, kakor pesem pravi: „Er iiib.lt die Hiiupter seiner Lic-ben . . .M, potem pa je detifovala četa pred njim na grede, in nazadnje se je tudi sam spel na najvišji drog. In zjutraj, ko se je jedva svitalo, razlegal sa jo že njegov sonorni, včasih malo hripavi .kikiriki" oa daleč okrog, da je zbudil tudi vse zaspane sosede. Ko pa ae mu je odprla kletka, nastop: 1 je zepet svoje vodstvo.
Dolgo je trajalo to idilično življenje. Nekdaj pa jo zbolela goapoJ'nja, in tedaj so se nehale ju-žine pred hišnim pragom. Ves dan se nikdo ni prikazal s koruzo v jerbasu — eaj dekla ao ni brigala za kuretnino — nikdo ni vefi pogladil našega petelina — in užaljeno je bilo njegovo aamoljubje.
Vračati jo hotel humo noskrbnost in ao tudi
tetah, zajedno pa je pooblaščen, najeti investicijskega posojila 48.574 48 gld.
S tem je odsek dognal razpravo o proračuna
za I. 1897. _
V ■ J ubijani, 24. novembra. Moravski Nemci. Vsa zjedinjena levica iz-imši nekaj veleposestnikov, bi že bila šla v opozicijo, da se ne boji, da potem zgubi veČino v moravskom in Aleškem deželnem zboru. Nemško gospodstvo na Moravskom in v Šleziji je odvisno od vladne milosti. .Deutsche Zeitung" očita liberalnim voditeljem, da so sami krivi, če je nemštvo tako odvisno od vlade na Moravskom. Vedno so tirali le osebno politiko, za narod ae potrebe se niso brigali. Lahko bi bili s posebnimi deželnimi zakoni dežele razdelili po narodnosti, zagotovili si narodno posest, v šob, uradu, obrtu, poljedelstva, deželi in občini. Za take etvari liberalni voditelji niso imeli nobenega pojma in hočejo iz osebnih ozirov d) nadalje tirati dosedanjo Škodljivo politiko. Po našem mnenja je to očitanje malo krivično. ča bi bili liberalci pred nedavnim časom predlagali razdelitev okrajev po narodnostih, biii bi jih napali tisti narodni Nemci, ki jih sedaj napadajo. Očitali bi jim bili, da ho?ejo velik del dežele izročiti Čehom na milost in nemilost. Pomisliti jo, da razdelitev ni tako lahki. Zaujo je treba dvetretjinske večine. Te pa brez U hov ne bi mogli dobiti. Poslednji bi pa za razdelitev drugače ne bili glasovali, da bi bila z ires zanje ugodna, da bi so bil nemški upliv zares omejil na nemške dele dežele, če bi se to bilo gzoddo, bi nemšt-zo na Moravskom dandanes ne imelo več posebnega pomena Nemci se imajo liberalcem in vladam zahvaliti, če se na Moravakem sploh še dosti poštevajo.
Kopp — reakcijonareo Te dai je na Dunaju na nekem shodu profesor Singer hudo napadal dr. Koppa. OJital mu je, da je reakcijonar°c in še več drugih nelepih rečij. B vši pravosodni nrnistor grof Sel o : bom pav .Firetndenblatta" zagovarja dr. Koppa. Poslednji najbiž tega zagovora ni mogel biti vesel. To, da ga zagovarja reakcijonarni grof Schoa-born, mn more pač bolje škodovati, nego vsi S n-gerjevi napadi. Da ni dr. Kopp podpiral vseh Sehoa-bornovih nazadnjaških nakan, gotovo ne bi se bil pridobil priznanja sedanjf g k piedsednika upravnemu sodiščn.
Hrvatski sabor se je v soboto sešel in volil poslance za ogerski državni zbor. Opozicija je proti tej vc lit vi oporekala, ker sabor ui zakonito pozvan. Na n k -p' u, s katerim je pozvan, je podpisan baron Bai tTy, do pa ban. Po hrvatsko cg»rski nag idbi je jedino ban saboru odgovoren in se torej na kraljevem reskripiu, 8 kiterim se h »bor pozivluje, mora podpisati ban, ne pa og raki ininiateiHki predsednik. Predsednik eubora pa ni pastil razgovora o tej stvari, in odredil takoj volitev. Seveda hrvatska vladna stranka se je bala očitanj, kako si t bo varuje hr/atske avtonomne pravic«, ko bi bilo prišlo do debate. V državni zb >r so hi izvolili prejšnji poslanci. — Verifikacija Sarčev ć .ve volitve se še ni postat 1, na dnevni red. Predatd*jik je rekel, da to ni K'o megoče, ker js proti njej vi. ž m ngovor in je treba ne k. h dopisovanj, da so dožene, če ima Starčevi vol.Ino pravico.   Večina misli razveljaviti
ni več tako vneto brigal za svoje varovance. Začel jih je odkrito zanemarjati iu delal daljše sprehode sam, brez spremstva !
Kaj čudo, da so pri takih razmerah njegove misli nalit i>a stranska pota, iu da je začel sam premišljati o pome: u bes* d . .variutio deleetat".
V*ak dan se je bolj oddaljeval od svojih zve st h eprernljevhlk, katera je bre;;9krbno prepustd malemu kineAk^cnu pete'inčku — pritlikavcu.
N« kega dne je pritaval na lepo J i ž novo d/o fftMt, t gledal si ikohto in se kmalu seznauil s ku jimi prebivalci. Z*čel no je smukati okoli mladih Upih kokoš*, ki so a početka sicor malo sramežljivo povešale svoje glavico, ki se pa utioov, katere je delal novi g. st nanjo, nikakor uiso megle ubraniti in so čim d.Jjo tem drznejšn začo! i koketovati ž njun Star Južnov kokot ga je gledal grdo, se krem-žil in stri"<al — a ep jznul j'*, da so km k- mu tekmecu ne mire postaviti po rebu. Vrgel je torej puško v konico ter sidito in ljubosumno zrl svojega sovražnika. Putkt, pa no se kurjemu Don J i-anu odi.j le d uga za drugo, kakor slabe trdnjavice. — Grmadnikov kokot jt bil ves ponosen na svoje tttpeh« iii kmalu se je čutil domačega na »tujih tleh." (Konuc prih)
to volitev. Tega ne taji, da je David Starčevič zopet dobil vse državljanske pravice, a staknila je, da nI nikjer na Hrvatskem vpisan mej volilce in torej voljen ne more biti. Da so v Jaeki nepravilno imenik volilcev sestavili, to naj bode torej povod, da Star-četic* ne more biti deželni poslanec, dasi se mu sicer volilna pravica odrekati ne more.
Stojalowskega so ee poljski plemenitaši in Škofje vendar srečno znebili iz Galicije. \Vidow ško okrožno sodišče je namreč izdalo ukaz, da ee zapre zaradi motenja vere, ker mašoje in izpoveduje, dasi je izobčen iz cerkve. Žandar j i ga niso prijeli, ker bo delavci, ki so baš tedaj bili zraven, ko so ga prijeti hoteli, to zabranili. Najbrž tudi na tem obla-etvom ni bilo, da bi ga zaprli, tem/eč da so se ga pred državnozborskimi volitvami iznebili iz Galicije. Bali so se njegove agitacije. Stojalovvjki je bežal na Ogereko, od koder.je vvidovv.ško okrožno sodišče pismeno poučil, da proti njemu nima pravico postopati, ker avstrijski kazonski zakon izobčenja ne ne pozna. Škofje eo pa začeli odjenjavati v preganjanja Stojalovvskega pristašev. Naročili so bili namreč, da se ima slednji, ki Stojalowikega spise naročaje ali čita smatrati za izobčenca iz cerkve. Ker so pa gališki kmetje za to niso zmenili in se je le bilo bati, da odpadejo od katoliške cerkve, je tarno-polski škof že naročil duhovščini, da nimajo več tacih ljadij smatrati za izobčence in jih tudi smejo odvezati. — Stojalovvskega lista izbijata sedaj v Ciaazi ob cgerski meji.
Klerikalni uspeh na Bavarskem O.-t-irer ki je jeden najzagrizenejsib bavarskih klerikalcev je poklican v bavarski višji šolski svet. To je vzbudilo veliko eenzacijo, ker dokazuje, da kJerikalizem dobiva vedno večji upliv. Posebno se je bati, da bodo srednješolski profesorji sedaj si prizadevali klerikalcem ustreči, da se prikuptjo nplivnema člana višjega šolskega sveta in hitreje avanzujejo. To ss bode posebno godilo, ako bodo liberalni člani višjega Šolskega a veta postali, da bode Orterer v tej korporaciji igral kako posebno nlogo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 24. novembra..
— (Moralno obglavljenje klerikalnih prvakov.)  Ogromni  večini naših ćitateljev morda niti znano ni, da izhaja v solnčni Gjr.ci neki obskurni listič,  kateri se imenaje „Primorski list". Blagor mu, kdor ni primoran tega lista brati!   Mi ž njim principijelno ne polemizujemo, ker je glasilo od nikogar več spoštovanega in od nikogar več prijaznega dr. Mihniča in nima ne upliva, ne naročnikov ne čitateljev. A v zadnji svoji številki je ta liat razkril,  k iko grozne razmere so zavladale v patento-vsni katoliški stranki in zli se nam potrebno to zabeležiti, ker je .Prim. list" v svojem članka moralno obglavil kranjske klerikalne prvake. .Primorski let* pravi, da „stranka prvega kat. eh oda je po Klunovi smrti čisto katoliška, zatorej tudi krščen-skosocijalna." Tega klerikalni gospodje prvaki niso zasložili!   G. dr. Sašteršič je prel državnozborsko volitvijo slovesno izjavil, da ui in ne  bo nikdar krščanski socijttlist,  gospodje Povše, Pfe far e tutti qaanti so tudi že opetovano povedali in dejanjski dokazali, da niso krščanski socijalisti, a kar to niso, tudi — po .Prim. listu" — ne stoje več na podlagi resolucij prvega slov. katoliškega shoda in vsled tega tudi niso več pravi katoličani. Kaj jim bo početi, dr. Susteršiču in drugim, ko se jim že kar naravnost očita, da ho se iznevsriii resolucijam kat. shoda in da niso več katoličani, ergo brezverci in liberalci?  Naj se tolažijo z zavestjo, d* so v naj Loljši družbi, namreč v družbi prevzvišenega knezo škofa dr. Missie.   Knezoškof ni krščanski socijalist nego „katholisch konservativ", kakor je sam povedal nekemu kršč. socijalistu, izneveril se je torej tudi resolucijam prvega katoliškega shoda in deluje tudi dejanski proti njim, kakor as je videlo pri volitvi, ko  je ukrotil   krščansko - socialnega   dr. Žitnika in usilil  ne krščansko • socijalnoga dr. Sunteršiča. Torej   tudi   kneioAkof   dr.  Missia ni   več katoličan, nego liberalec in brezverecl To je logični sklep iz .Prim. lista"  trditve, da je čiato katoličanstvo identično s krše. socijalizmom in da ni dober kato ličan, kdor ni kiA :. socijalist. V istem članku in v isti sapi, v kateri je »Prim  1 st° izrekel obsodbo škofa Misaie in njegovih priati&ev,  priznal je tudi avtoriteto škofovo. Ker predpostavljamo, da duhovni gospodje krog aPriin. lista"   avtor.11 m   škofov ne priznavajo aamo platonično, nego dejanjski, in ker
Škofje niso krščanski socijalisti, izhaja iz tega, da tudi uredniki .Prim. lista" niso krSč.-socijalisti n vsled tega, da .Prim. list" ni čiato katoliški listin da se je izneveril resolucijam prvega slov. katoliškega shoda ali, na kratko rečeno, da je — liberalen in brez. verski liat! Q uod erat demonstrandum 1
— (Ropertoir slovenskega gledališča.) Danes ze bodo predstavljale tri jednodejaneke igre katere bodo zlasti ugajale vsem tistim, ki tožijo da ze predstavlja preveč dram. V petek se bode pela v tretjič opera .Bi golet t o", prihodnjo nedeljo dne 29- t. m., pa opera .F a a s t*. V torek, dne 1. decembra, se ponovi pri premijeri jako častno napeli Sudermannov igrokaz .Dom". Drama se pripravlja sedaj za ljudsko igro „Seljanka*, kateri je snov vzeta iz kmetskoga življenja. .Seljanka" je češka narodna igra (.Vojnarka") ter se z velikim uspehom predstavlja po vseh čeških gledališčih. Za naše gledališče ae je primerno loka-lizovala. Nadalje studira drama znani vaudevdle „B 1 i t z m a d e 1", opera pa se neutrudno pripravlja za reprize .Čarostrelca" in .Prodane neveste", Študira se pa tudi že nova izvirna opera Parmova .Ksenija" in Bellinijeva opera .Norm a". Na praznik 8. decembra namerava se n a Č a s t gorenjskim gostom po noviti Foeraterjevo opero .G o r e n j e k i s 1 a v č e k". Vsakdo mora priznati, da je ta, za prihodnji mesec določeni repertoir kaj raznovrsten in da pride na oder toliko novitet, kolikor jih je v naših razmerah sploh mogoče spraviti.
— (Iz trgovskih krogov) se nam pi4e: Vsled razprodaj, ki so se v zadnjih Jet'h zelo množile, sklenili sta obe državni zbornici z dnem 16. ja nuvarja 1895 1. zakon s katerim naj bi sa v okom prišlo nerodnostim pri razprodajah. Imenovani zakon določa v 5. točki §. 2 razloge, vsled katerih ss mora razprodaja izvršiti, kakor so: „če imejit-dj obrta nmre, če neha obrtovanje, če trgovina p:
na novega posestnika, če se trgovina preseli, če nastanejo elementarni prigodki." §. 3. pa dol.. .Obrtno oblastvo naj odločuje, zaslišavši trgovinsko in obrtniško zbornico in pa zadrugo, kateri prosilec pripada. Mnenja teh naj se pa raztezajo tudi na to, ali je resničen oni podatek, ki ga mora ni-ves'.i prosilec po § 2 , točki 5 Primeril se je pa slučaj, v katerem je neki tukajšnji trgovec prosil za dovolitev razprodaje. Mestni magistrat ljubljanski, trgovinska zbornica in trgovinski gremij so se kot poklicani faktorji izrekli proti razprodaji, kajti od omenjenega trgovca navedeni razlog razprodaje z<U\ se jim je povsem prazen Utemeljeval je namreč svojo prošnjo z vlažnostjo prodajaln ce. Tako utemeljevanje js povsem ničevo, kajti tako vlažne pro-dajalnice nima, da bi se mu blago utč lo. Ako bi se v kake n slučaju radi vlažnosti prostorov d >volila razprodaja, potem bi lahko vsi ljubljanski trgovci naprosili razprodajo, kajti popolnoma suhih pioda-jaln;h prostorov iščeš v Ljubljani zaman. Opravičena ogorčenost se je pa polotila članov omenjenih korporac j, ko so izvedeli, da je vlada proti njihovemu mnenju in po njih 6odbi nezakonito postopajoč, ugodila rekurzu trgovca in dovolila razprodajo. Vprašamo torej, ali ni takšno postopanje vlade napram omenjenim korporacjam, ki gotovo trgovake odnošaje najbolje poznajo, za mastni magistrat, za Člane trgovinske zbornice in trgovinskega gremija naravnost žaliivo? Ob takem ravnanju je pač postava povsem iluzorična 1
— (Narodna čitalnica) Prvi letošnji druž binski većer, kateri js priredila narodna čitalnica svojim udom, se je jako dobro obnesel. Večor je bil primeroma jako številno obiskan in as je razvila v lepib društveuth prostorih kaj animirana zabava.
— (Prvi debat) Pri neki jako narodni gospe, katera je uneta podpornica družbe sv. Cirila in Metoda, je alužila dekla, katera je v službi im 11 priliko spoznati, da je za družbo sv. Crila in Metoda lahko dobiti kaj denarja ali blaga. Ko jo zapustila službo, hotela je to izkoristiti za svoj žep. Napravila si je torej listek in pri treh trgovcih dobila za () ril M (od >v > družb) različnega papirja, katerega je potem prodajala, dokler ni naredila po -licija tej kupčiji konec. Prvi debut na polju sle-parjenja se jej torej ni posrečil. Ali jo to spametuje, pokaže bodočnost.
— („Zima gre notri") Neki delavec je svojemu pohrju ukradel svinca v vrednosti 7 gld. in ga prodajal po hišah „na drobno", ekupilo pa sproti zapil. Rndar ga je ustavil in vprašal, kje je svinec dobil. Tat je skujal radarja najprej iz lepa prepričati, da ga to nič ne briga, a ker se redar ni hotel udati, nego poskusil moža aretovati, se je ta lotil druge taktike. Odložil je vrečo, v kateri je hranil svinec, zasukal rokava in rekši: .Zima i'rri notri, za zidarje je t»ko delo pri kraji, — Pa 89 dajva" se zaletel v redarja. Boj je bil hud in šele ko je napadenemu redarju prihitol drug redar na pomoč, se je posrečilo rabijatnoga tatu aretovati. Policija je izročila moža deželnemu sodišču. Žtbjeku bo mož že spoznal, da tudi, če .gre zima
notri in je za zid rjo delo pri kraja" ni dovoljeno ne krasti ne redarje napadati.
— (Ukraden bioikel). Zasebni uradnik Kohl besen  pustil  je svoj,  130 gld. vredni  bicikei čez noč v veži Pr«dovičeve  hiše na  Poljanskem trgn štev. 5., od koder ma  ga je doslej še neznan tat odpeljal. _
— (Samonemški poštni pečati.) Mej mnogimi pcštnimi uradi, kateri imajo samonemšks poštne pečate, sta tudi pošti v Dvora pri Žužemberku („Hof in Krain") in Mirna peč (.Hdoig-stein".) Kdaj bo že konec teh pečatov?
— (Poročil se je) danes v Idr ji g Jakob J. Eogej, notarski kandidat v Kamnika in slovenski pisatelj, z gospodično Julijo H a r m e 1 iz Idrije. Iskreno Čestitvmo I
— (Iz Novega mesta) se nam piše: .Slovenski Narod" dela preglavico kranjskim duhovnom in boje se ga, kakor hudiča ali kake knge. Zadnjič sem se vozil po »Dol. železnici" z nekim duhovnom in jednim drngim gospodom v istem kupejn. Ne znani mi gospod prebiral je pazljivo „Siov. Narod" in ko je prenehal, poprosim ga, naj mi .Narod" posodi za čitanje. Svetolični duhovnik je bil s tem opozorjen, da se nahaja v kupeju .Narod" in tega ee je tako prestrašil, da jo precej vzel svoj brevir ter glaano, prav kričeč, začel lamentirati iz njega. Razumel sicer nisem VBebine te lamentacije, vender si domišljojem, da je že morala biti kaka molitvici zoper pregrešni ,S ovenaki Narod" — v 08talem me duhovnove lamentacije niso nič motile I
— (Pospeševatelji slovenske dramatike) li Novega mesta so nam piše: V ntdeljo, dne 22 t. m., priredila je kat. drnžba rokodelskih pomočnikov v Novem mestu prvo dramatično predstavo v letošnji „sezoni". Vzpored je obsegal tgtokaz v tr.h dejanjih .Vsak po svoje" in borko v jednem dejanju „S rečen konec". Ker igri po vsebini nimata posebne vrednosti, skuša'i so predeta»ljalci na umeten način igri zanimivi naprav t', in sicer z uporabo n-štetih nemčizmov. \ tem je tudi iakati vzroka, da niso od navzočega občmatva želi posebne p hvtde. Ploskanja jo bilo čuti le v prednjem koncu dvorane — mej otroci. Priporočamo torej igralcem najtopleje, da prav pogoeto jemljo v roke letošnje slovenske večernice družbe sv. Mohorja ter premišljeno čitaju apis: .Slovenci, govoimo čisto slovenščino." Ako se na slovenskih odrih ne bo govorilo lepo slovenski, ampak se uporabljali nemcizni, kakor cajt, vaadrati, Snopa, krugeljca, štamperl, ghh, kako bi bilo upat1, da ee iz slovenščine iztrebijo te škodljive pleve. Omeniti imamo še nekaj, kar tudi ni na pravem mestu. Igralci, koji men<jo zvečer nastopiti na dra matičnem odru, naj vsaj do tatega časa ne pogledajo pregloboko v kopico. S takimi predstavami ei družba rokodelskih pomočnikov gotovo ne pridobi mnogo simpatij v i/rbraženejših krogih.
— (Iz Knežaka na Notranjskem) se nam piše: Ponižno vprašanje slav. krajnemu šolskemu svetu ietotam: Jeli slavnomteoou znano, da se na tukajšnji trorazrednici poučuje nemščma kot ob vezni učni predmet, počenši z II razredom? In no misli li slavnoiati potrebno ukrotiti, da se nemščina kot tak predmet rdpravi iz učnega reda? Naj jslavnoiati blagovoli upoštevati, da zavzema nemščina frkoro toliko ur na teden kot slovenščina že v II. razredu — 6 proti 7! Ai je mar naša ljudska šola šola ponendevalnica ?
— (Nova pošta) Dne 1. decembra 1.1. odpre se v Komendi na Kranjskem, pol tični okraj Kam niški, nov poštni nrad, ki se bede pečal e pisemsko in vožso pošto ter ob jednem služboval kot nabi ralnica poštno htandničnega urada — Zvezo bod^ imel s poštnim uradom v Kamniku po poštnem selu.
— (Bolniško društvo slovenskih vseuči-liščnikov v Gradci ) Piš« s« nam iz Gradca l Prod kratkim ee je osnovalo .Podporno bolniško društvo slovanskih vs«-učehščnikov v Gradcu" z blagim na menom podpirati in oskrbovati obolele dijake slo vanskih nin dn. :t j. Kdor količkaj pozna razmere in težnje dijaške na vstnčdišču, komur je znano, s kakimi težavami in poni oikljajem se mora posebno elooenski dijak v tuj ni bojevat', bo uvidel potrebo takega blagodejnega društva I Težko je že dijaku shajati, dokler je še zdrav in čvrst, koliko težje, da celo nemogoče, kadar zbeli ubog dijak. Ker eo mu zdravoiška pomoč, zdravila itd. predraga, zanemarja vedno bolj in bolj bolezen, pogubonosuo kal nv si v h- bi in lo mulokatererau je mogočo pravočasno ukreniti potrebno, ker jo žalibog v preslabem gmotnem .t »o,u. Č'oveka zaboli srce, ako vidi hirajočega kolego brez pomoči. Da jih ravno izmej slovenskih dijakov toliko prerano umrje vzrok temu je, da je nlovenski dijak brez \sake pomoči v slučaju bolezni. Ž • dolgo se je ob'utila potreba podpornega bolniškega društva v slovenskem dija štvu in zdaj se je ta srčna želja uresničila. Da bo pa društvo tudi doseglo evo j namen, treba je pod pore iz domovine, od prijateljev dij A vi. L"tnina za dijake je mala (4 krone), ker se ne more več zahtevati cd njh, in zato so v slučaju bolezni po popolnoma preskrbljeni. Z ozirom na velike stroške obrača se odbor na radodarne rodoljube e prošnjo, da blagovolijo pristopiti drnštvu kot podporniki (10 kron na leto) ali pa kot uatanovniki (200 kron), za kar jim bode slovansko dijaštvo vedno hvaležno. V društvu so zastopane vas slovanake narodnosti
in na čelu stoji akad. senat, uvidevši veliko po trebo. Pričakujoč, da se bo slovensko občinstvo tudi to pet odzvalo naši prošnji, prosi odbor, da ae pošiljajo eventuvalni darovi in podpore na odbor podpornega bolniškega društva slovanskih vaenči-liščnikov v Gradcu. Allgemeinea Krankenhaus. Odbor konstituiral se je sledeče: Predsednik: gospod prof. dr. E pinger Hanns, podpredsednik: g. med. Kunat Anton, I. tajnik: gosp. med. Kac Viktor, II tajnik: g. med Dražič Luka, blagajnik: g. med. Teuersteia Leo, blagajmka namestniki: gg. med. Arneri Vlaho, med. Cipanovrski Ivan, med. Nikolu; Petar in med. Stojanov Ivan, odborniki: gg. prof. dr. Krones Fran vitez pl. Mirchland, prof dr. Mi8chler Ernst, med. Begić Milan, med. Cretković Atanazije, teh. Domanaki Stanislav, jur. Urbanek 1.
— (Rodbinska tragedija ) Pred nekaj tedni se je v II Ij ku usmrtil uradnik drž. žoleznic Henrik Hawel in sicer valed žaloBti, da je njegov sin skočil v vodo. Ženo njegovo je to tako pre-trtslo, da je zblaznela, doma živeči sin pa je postal melanholičen in zapustil dom. Te dni so ga našli mrtvega na nekem drevesu, drugi dan pa je došla v Hljak vest, da je v blaznici internirana mati nmria.
— (Iz tržaške okolice) se nam poroča: Naše pol. društvo .Edinost" prireja nekaj tednov eem v celi okolici shed za shodom in vrši tako svojo prvo d Ižnost, vrgojevati ljudstvo za politično delrvanje. Usp-he toh shodov more presoditi le tiati, kdor živi v okolici tržaški in ima priliko, spoznavati mišljenje okoličanov. Zadnja leta je v okolici vladala neka letargija. Okoličani so postajali v narodnem oziru čedalje iodiferentnejši in to, ker je na jedni strani magistrat nanje pritiskal, na drugi pa niso dobivali zadostne vzpodbude. Zdij se je to že precej pre menilo in sicer vslad shodov .Elinosti". Zlasti se zanimajo okoličani za vprašanj' o ustanovitvi posebnega okrajnega glavarstva za okolico. To vprašanje je velike važnosti, zakaj čim več se magistratu ute8ni delokrog, toliko manj bo imel npliva. Naravno je, da se nekaterniki s to idejo še niso sprijaznili, največ ker je še ne razumejo dobro, a večina okoličanov je zanjo uneta, in Če bo pol. dru štvo „Eiinost" delovalo tako, kakor deluje zadnji čas j« končna zmaga zagotovljena Naj bi možje, kateri so se lotili težavnega d Is, vzbuditi slovenske okoličane, vztrajali pri delu in je nadaljevali tudi pri volitvah!
— (Nova hrvatska opera) V soboto se je na hrvatskem gledaiišji v Zigrebu predstavljala nova opera dičn»ga Zijca „Armida", kateri sta spisala lib etto dr. Harambaš ć in dr. pl Miletic. Opera je doatgla jako r- .--f «o u-p h, zlasti hvalijo hrvatski lieti kot krasno i i dovršeno del j drugega dejanja drugi del. Ta opera je 832 skladba Ivana pl. Zajca.
* (Mora agitatrix ) V Bordeauxi so predvčerajšnjim volili poalauca za francoeki parlament. Volilcem se je bilo odločiti mej dvema kandidatoma, mej bivšim veleunslanikom Decraisom in so -cijnlietom Feretom. V soboto pri prvi volitvi ni nobeden kandidatov dobil obiolutne večina, velo d česar ee je v neleljo vr u \ ožja volitev. B nb\ je b!i huda in straetna. S. cjalistični kandidat je delal neutrudno, da zmaga. Pri skrutiniju je bila razburjoncat velikanska. Z laj je imel Decrais večino, zdaj Feret. Ko je dobi Feret ubiolutni ve čiuo, /i«l o.di so kiici veselja, a vmes ee jo za'ul tudi bolraten vzklk: kandidat Feret se je bil zgrud I mrtev. Valed prevelike razburjenosti ga je zadela kao.
* (Ubegla princeziuja) Skandalozna afera princezinje Elvire Bjurhon, katera je nšla s uvojim ljubimcem, slikarjem Folcliijem, je še vedno predmtt dolgim poročilom v vseh časnikih. Zdaj se javlja, da je oče ubegle priucziuje, pretendent don Cirlos, svojim pristašem in papežu sporočil, da je njega ht'i zanj mrtva. Prince-sinja Elvira je neki hiaterična ženska in tuberkolozna, tako da ne bode dolgo živela. Nje ljubimec, e'ikar Folchi, je sicer gireč klerikalec, a prav malo vreden Človek. Njegov etric, inousignor Folchi, je bw upravitelj .Petrovih grošev", kakor ss imenujejo papeiu poslani darovi. Od teh „grošev" je n-t borzi zaigral 45 milijonov lir. Folchi je ožonjen in oče dieh otr k, a se nič ne briga z i svojo, v največji revščini in zgolj oh miloščini živečo rodbino. Splošno se sodi, da je priucezinjo, katera je že polnoletna, zapeljal samo zategadelj, da dobi v roke njo, dva milijona lir znašajoče premoženje.
* (Dvoboj v angleški vojski) že več nego f)0 let ni več v navadi, ne da bi bdi angleški čast' niki zgubili vsled tega na časti. Ned ivno tega je neki častnik v razburjenosti pozval svojega tovariša na dvoboj. Do boja ni prišlo, ker jo dalo vojaško zapoved-iištvo dot čnega častnika koj aretovati, in ga je postavilo pred sodišče Obtoženi častaik je pred sodiščem priznal, da ni postopal poš'eno in dal svojo besedo kot častnik, da ne bo nikdar veo tuko ravnal. Sodnik ga je vsled tega oprostil a zahteval cd njega 500 funtov jamčevine, da se bo v bodoče korektno obnašal.
Dunaj 24. novembra. V današnji seji poslanske zbornice je levičar dr. Menger interpeliral vlado zaradi govora okr. glavarja grofa Schaffgotscha na shodu predarlskih učiteljev. Schaffgotsch se je v imeni vlade izrekel za klerikalno šolo. Posl. dr. Nitsche in njegovi tovariši, kateri so pred kratkim izstopili iz levičarskega kluba, so o tej stvari podali nujni predlog. Pričakuje se, da Badeni 8 svojo izjavo prepove podrejenim političnim uradnikom vsakršne politične izjave.
Dunaj 24. novembra. Poslanska zbornica je začela generalno debato o uredbi uradniških plač. Dipauli je predlagal, naj se načrt vrne odseku z naročilom, da naj nasve-tuje samo za uradnike nižjih kategorij povišanje plač.
Dunaj 24. novembra. V debato o nujnem predlogu glede okr. glavarja Schaligotscha je posegel tudi dr. F e r j a n č i Č. Ministerski predsednik grof Badeni je izjavil, da obsoja SchalTgntschevo postopanje in da je že včeraj za ukazal natančne poizvedbe. Zajedno je izjavil, da bode dež. šefe primerno instruira], da se take dogodbe ne bodo več ponavljale.
Dunaj 24. novembra. Danes je poslanska zbornica volila člane centralne komisije za regulacijo zemljiškega davka.
Dunaj 24. novembra. C-.sir je danes vzprejel v avdijenciji ministerskega predsednika grofa Bulenija, kateri je koj po avdijenciji sklical ministerski svet na sejo.
Dunaj 24. novemkra. Avstrijsko ogerska banka je dobila obvestilo, da avstrijska in ogerska v lada odklanjata nje predloge glede podaljšanja privilegija.
Dunaj 24. novembra. Srbski kralj Aleksander je odpotoval v Uim.
Pariz 24. novembra. „Agence Ha vas" javlja, da so se bivši člani kretske revolucije-narne skupščine zbrali na otoku Samos in sklenili poslati konzulom protest, da se slovesno obljubljene reforme niso izvršile, zajedno pa jim naznaniti, da, da obnove revolucijo, če se reforme koj ne izvedo.
Narodno-gospodarsKO stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornioa v Ljubljani. (Dalje.) e) odpravljanje potnega pra-teža (iirtlj: g*) iu ekspiesn»ga blaga (§ 30., oziroma § .T.• obratnega pravilnika za železo'ca kraljevin in dežel, za.-itopauih v državnem zboru, razglašenega z ukazom trgovinski g* ministra in miuistra za pravosodja z Hn«) 10 decembra 181)2 I. (Drž. zak. št 207]); f) >z lajanj* nakaznic na hotelu; g) posred avaoje ravarovanja proti nezgodam ob potovanja pri doma; ili, za sklepanja takih zavarovalnih poslov vpravii'emh, ali pa pri inozemskih, k poslovanju po domačih deželah pri^uščonih podjetbah. Po § 3. ministerski ga uk za z dno 23. novembra 1895., drž. znk. št. 181, ni potovalnemu zavodu dovoljeno, izdajati voznic za vožnje v polpalubju vhoIi onih inozemskih parnoplovatvonih podjetob, katere se pečajo s prevažanjem izaelnikov. Prav tako jim je prepovedano nabirati izaelmke in m uoh kakorsikoli pospeševati ta Ijevanje. Po § 5, večkrat omonjenega minislortkegi uka<.a podeljuje dopustilo z t obrat potovalnega navedi, zaprašavši poprej trgovsko in obrtniško zbornico, politično deželno oblastvo, katero naj 8» pri tem ozira na to, ali je tttku poet-jetbe tr« ha. Prosilec je 1. 1857. dovršil navtično Šolo v H«ki z odličnim uspehom in je I. 1864. dobd patent kapitana za dolge vožnje. Bil je do pred malo leti skoro brez presledka kapitan na la-dijah za prekooceanske vozne in pozna torej razmere duljoje pomorske vožnje ter more o dobroti posameznih ladijskih lihtkov popolnoma razsojati, kar jf> važno za potovalni zavod. Prosilec je avstrijski državljan, diužabnik tvrdke Josip Hočevar A Comp. valjični mlin v Koiiotven, sodnem okraja Iv h* iu ima vse lastnost, katerih je zahtevati od prosilcev za koncesijo/ane obite. Peleg t»ga se izkazuje 7. zadostno 8|>!oš.ao in knpčijsko izobrazbo, katere je treba za obrat tega obrta. Ker obstaja tuli potreba takošnjega podjetja predlaga odsek: C alti ta zbornica naj sa v avojem poroč lu na c. kr. deželno vlado izreče za podelitev koncesiie /. po« to valni zavod na Eduvarda Schmardo v Ljubljani. Predlog so sprejme.
VIN Zbornični svetnik Franc Ks. Soiivan poroča, da je, kako. javlja podružnica avstro ogerske banko, po preteku pravil ae poslovne dobe gospodom cenzorjem Otomarju Bimbergu, Ivanu Btomgart-nerju, Alfo- \\i Ledeniku, in lvauu Perdanu s koncem leta izstop ti. Zategadelj prosi podružnica po naročilu ravaateljitva in v zminlti členov AO in 64 bančnih pravil, da so ji radi namestitve vsled tega
prostih 4 cenzorskih mest p Sije volilni predlog. Ker trorejo izstopivSi cenzorji zopft voljeni b ti, in ni nobpnrga protivnoga razloga, predlaga odsek: Zhornica blagovoli v nadomestitev teh 4 cen-zorsk h mest predlagati sledeče gosprde : Otomarja Barobers«, Iv^na Baumgartnerjs,, Alfreda Ledenika, Ivana. Perd na, F. M. RegOrfaka in Avgueta Ska berreta. — Predlog se sprejme. (Dalje prib.)
Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tei-kctrm prebavljenjft in vsem nasledkom mnogega sedenja in nii|Hinn-:';i duSovnega dela je uprav neobhodno potrebno domaće sdravllo pristni „Moll-ov Seidlitz-pralek*, ker upliva na prc-havljenje trajno in nmvnuvalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpoSilja to zdravilo vsak dan lekfll A. MOLIj, c in ki\ dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuc-.hlauben 9. V lekarnah na deželi jc iznc.no zahtevati MOLL-nv preparat, zaznamo nn l varnostno znamko in podpisom.   3 (175G—1<>)
Zobobol oliiJ£iijojo
zobne kapljice lekarjaPiccolij a v Izubijani
(Dunajska cesta), katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Vis. prejasne gospe pretdolonaslednico-vdove nadvojvodmje gejT~ Štefanijo, ~Vtt
Steklenica velja 20 kr. ti (9809—8)
Dne       novembra: Marija Mulliar, posestnica, 73 let, Kladrzno ulice It, 4, plju'nica.
Meteorologično poročilo.
Novemberj	Čas opa-eovnnja	fcJtar.jo barometra v in m,	lempe-ralura v C	Vetrovi	Nebo	Uđokrina v mu. v S 4 urah
23.	9, tvečer	V45-6	1-8	bi\ svzh.	oblačno	
24.	7. zjutraj	,44*9	11	sr. szah.	skoro obi.	00
n	•i, popol.	745*9	1-7	p. m. sever	»koro obi.	
malimi.
Srednja včerajšnja temperatura 07°, za 1*2° pod nor-
dne" 24. novembra
Skupni driavnl dolg v notah . . .
Slrtirni državni dolg v srebrn , . ftvurriiaka zlara renta ...
svetli;cka kronuha renta 4.°,,0 . .
('i:---n;l» a z Lita u-ut'.: „.....
Ci.. .:! .*• V rimska renta i .. . ■•:■«• bai Je.o delnice
Kic-V'.-r đtniiot.......
Lom1-vir.tn...      ,   .   ,   , . V.-.    '..i Ari, ! okovcJ »a 1«*0 mark
8.' mark......... .
80 frtvuk v   . . .....
Italiji, h ki bankovci ......
C, kr. 0«kini ... .....
Dud 23. novembra 44/o državne svečke iz 1. 1854 po 250 Drismi srefik* ... 1. 1864 po 100 gld.
DnoHva r«-g. Bre&kl F.- ( po 100 glu. Zocnlj. obC. avstr. »V|*/l z^ttt* zast* Kreditno srečko po I o* j gld.   . .
Ljubljanske mi kc.......
Radolfove srećke pO tO gld. . akcije anslo-avitr, banke po 200 gld. Traniway-9rait, volj. 170 gld. a. v. Papirnat; mbclj .....
1896,
101	gld	95 kr
101	_	95
139	K	»>5
101		—
122	D	15
99		15 ,
940	•	1
B64		10 ,
.« 19	4	85 .
	1	77'/. ,
11		75 .
N		53 .
46	9	16 .
'»	|	68
1896.
gld.   144 gld.
— kr.
198	«	50	*
180	n	60	■
199	<	_	■
22	«	75	u
99	•	—	1
154	9	25	a
455	n	—	■
1	•	Vs7*	4 »
Prodaja vina.
Imam na prodaj   okoli 300 hektolitrov belega in Črnega Vina. Cene zmerne, postrfžba točna.   Za pristnost vina se jamči.   Mali vzorci se ne pošiljajo. (3257—3) -A.. Hv£. Pujmann, Dignano, Istra
Ultt presoj! aj J«fc fl&CS 5 it rov
pet  let  staro,  pristne,  izvrstno, dolenjske
po I gld. liter. Proda a* skupno ter se postavi kupcu na štaci jo Vidam-Krško. — Kje? pove iz prijaznosti upravn.štvo „S ov. Naroda". (3267—3)
postranski zaslužek
150—200 gld. mesečno za osobe vseh poklicnih vrst, ki se lote pecati s prodajo zakonito < lovi lijenili srećk. — Ponudb«; na „Haaptstađttiohe Wcohselstuben-Gresollaohaft Adler & Oomp., Budapest*(. (3060-16) trr3M hp4w.h»-miti i NtHiMkt ijvnn i. 1H71. r.,r^TTrTrr f
Danes cliio — I. iioAr*»iiil>imii>
v hotelu „Pri slonu"
KONCE1T
prvega elitnega damskega orkestra POSCHL
pod vodstvom ravnateljloe gospe Ane P oso hI.
Izbran vzpored, vrsteč se (3288)
s soli tići violini, cello, flavti in klarinetu. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 10 kr.
Naorobne vence
v največji izberi iu
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
Pra
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
t7-el3a.-v-iiee"at ocl 1. o let o Tor a. 1B9S,
Kaatopuo omonjoni prih^Jalni tn odhajalni 6aal ozuAćonl ■ •redixl*>evro|»Nl(eiii <tanii. "'Ti Otllioil Ib I.|ubljnue (juž. kol.). ' Proga 6oz Trbiž.
Ob 19. url 6 min. po noči oboIiiiI vlak v Trhli, Bcljuk, Oclovao
ćoz Kliiin-ltoilliiiK v Sto.vr, Line, na Iluuaj vir   Ajnitotton. _      Ob 7 ur!
10 min. r.jutnij ......t,ni vlak v Troti, Pont.itiol, Koljuk, Oolovoo, Franiion*.
fosto, 1 n -, Dunaj j ćui Solr.Oial v Holnograd, .'oa A.nintotl,>n na Oimal — Ob 11. url 50 min. >!.<;...I.i.lm: uhuIiii) vluk v Trbiž, Pontab.'l, Hnljalt Ool
lovec, lijiii.no, Sclatbai, Ounuj. — ob 4. ari 1 Dpoltidn« ocobnl vink v Trbli
Boijak, Citlovoo, Ljubno j ica Ho' '.l..»l v R. '.  ?..'ti>i-(.:t........t /, ;)' ,''
j. /. rn, tnomott, Bro^otio, Umili, (iuunvo, Pum. ; BU Kloiu-U(>itliin{ v Stovr liiuc;, Hu'lcjovlco, PI7.011J, Mn.rijino vnro, Hob, Krancovo varo, Karlovo varo' Prago, Lit :■!(.>, Dunaj vi.i AuiBttitton. '
Proga v Novo men*o ln v Kočevje.
Ob 0. uri 15 min. ajutraj moteni vluk. — Ob 19, uri r>5 min, pr>, poludoe metaui vlak. — Ob ii. uri HO na tu. avoocr >m.......i vlak.
1'rilio«! v IAi(iUl}mio  juž. kol.). Proga Iz Trbiža.
Ob 6. url r.2 min. ajutraj oaobul vlak a Dunaja via Amut, Iilpakaga, Praga, Franoovih varuv, Karlovih varov, lici v, Marijin|h varov* Plsuja, liudejuvio, .-.i.lii.nrra.lu, l.:m si, Stcjrn, Oinuiulonn, laulila, Aiuaoaa' I.jiilnni, Oolovca, Roljakp., Vranxou*fo«to. — Ob 11. url *i5 miti. ilopoludno oaobul vlak s Dunaja via Amatettou, Karlovih varov, Ilcba, Marijinih varov PUnja, Budojerio, Solnogriidat, l.moa, Htovra, 1'ari.vi, Oenovo, Ouriha, n. gonca, lnomoata, /••Ha na jocaru, Iion'l-Oaatoiua, Djubna, Oolovua, I, ■ 1 Puntabla — Ob 4. uri 65 min. popoltulno oaiibni vlodt > Dunaja, OJubna Solathata, Beljaka, Oolovou, Pranxouafoetoa Pontabla. — Ob ti uri 4 min! avouoi oaobul vlak a Duuoju via Amatettou, i* Ljubim, Buljaka, Oolovca. PonUbla.
Proga 1« Novega mosta ln lz Kočevja.
Ob 8. uri 19 min. ajutraj 111. .1.mi vlak. — Oh a. uri mir. po. polnilno moianl vlak. — Ob 8. uri 85 min   avačor moianl vlak.
► «llio«l I* l.|iil»ljtftiie (drl kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri 33 min. ajutraj, ob a. uri 6 miti. popolndno, ob e. ur 50 min. /v.', or, ob 10. liri '25 min. avouor. (PoaloUnji vlak lo v oktobra, ob tii<dnljab in praanlkih.)
Prihod v Ljubi|nn«» (drž. kol.) Im Knmiilkn.
Ob 6. uri 56 min. ajutraj, ob 11. uri 15 min dopolnilno, ob H. url 30 min. »viuit, ob 9. uri 56 min. avorier. <l'oalu<luji vlak Iu v oktobnt ob nodeljal) ln pnmnikih )
(3285—2)
(2?U1— 88j
priporoča
Karol Recknagel.
učenec za mesarsko obrt
in so takoj vzprejive pri Jon, \Vi ml-n^Im-i - f
niFsarju in pouestnikn  v Kandiji  pri Rudolfovem.
Prodajalka
vešča slovenskega in nemikega jezika v govoru in pininii, dobra raćunarioa. vzprejme 86 takoj v trg )-vino z mešanim blagom. — Kje? pove npravništvo MSlovenskega Naroda". (328!i i;
Najtojdeje priporočam svojo bogato zalogo
družbinskih iger, igrač, galanterijskega in nagizdnega blaga
po najnižjih oenah
kot najpripravnejša
Fr. Stampfel (8964—4)
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. g
priporoča
Narodna Tiskarna
Jožef Lo^ak Sofija Ložak roj. J^ajnting-er
poročena.
Trebnje
Zatičina
dna 24. novembra 1896.
Ilrrz i -■,i/...;./ >0-»»(/>f/rt »l>vrSf-i»j<i
(8887)
cTafi. čliocfcj c7/tlija čfiocfcj tojata Jlluntcf
i.
V1*
i32Hti)
Št. B8.859.
(8908
Za t kr»čo leto podeliti je pri ljubljanskem mestnem magistratu sled«»Če ustanove:
1 ) Itcriiui <lliii-|«'V4» v znesku 05 ul<l. kr.,
2)   Jiic-i| Tliulmeiucr-|«vo v znesku Mt l£ii Ur.,
3. )   .los. Jok. Si liilllu ^<d » o v /nt-sku Hii «S«I.  14» kr.,
4. )   J.kii -Bosi Wchvr-|evo v znesku 1M> kI<I.        I« r.,
do katerih im;jo pravico hčere ljubljanskih medčauov, ki so te letot omožile in so ubrge, pa Inppga vedenja.
;").) Jjtn. Mik. Ilr»*«liovl4*-«vo v znesku 71» tfl«l- HO kr., da katere ima letos pravico ubogi kmet. iz sentpttnrsko fare,
8. ) Juh. Aut. lauro-|evo v znesku H7 frlđ. iiO kr„ do katero ima pravico nbofja, pontona nevehta meščanskega nli nižjega staou.
7.) Jon. Fcllkn Ma-eVO v znesku IH frltl. :tO kr, katero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane.
8) li. A nI. Unuk ovo v znesku I «l4l. Pravico do jedne polo« vice to ustanove imajo nboge in poštene vdove ljubljanskih meščanov, uO druge polovice pa nboge, dobro vzgojene hčere ljubljanskih meščanov, ki §0 so letos (■me/jI
9. ) Iflihacl l*»klr-evo v znesku 12H prMt IO kr., do katero imajo pravi00 ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove.
10. ) Jan. liisl, koviu-4>\4» v znfsku I I kI<I. 'i« kr., katero je razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očite ali vdovo matero, ki mu j;i po več otrok in uboštva niso sami zakrivili.
11. ) Helene Valemlliil-leve v znesku si |rkl., katero je razdeliti mej otroko, rojene v frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo atanšev iu Šo niso 15 let stari.
12. ) H1>irl|« ■44rimn4^-*ve v znesku lOO ffl«l., do katere imajo pravico uboge sirote uradnikov iz Ljubljane, ki so ženskega spola in |"* lepegi vedenja.
13) l *lnii4»v« km ponle v znesku BO ghl. IO kr., katero ji razdeliti mej štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu
Proftnie za jedno ali drugo t<d> ustanov uložiti je opremljene s potrebnimi dokaz.li do konca tegTSL iriOGSCa pri magistratnem vlož-nem zh paniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1. novembra 18'.'6.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o I L.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".