številka. IVat. v ponedeljek '27. marca I M) 9. Tefcij X XIV. ,.Edinost'* izhaja <1 v ii k r m t iin dnu. nunti ne.lelj iti praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh ft. uri zjutraj. Nil ro^ni ti u /,n u i ii : Oh* i/.danji na leto . . Za umno večerno izdanje /a pol leta. Četrt leta in na nie*ec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročlie hrez priložene naročnine se uprava irl.l. »!• , 12 — Na drobno «e prodajajo v Trutu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjntranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRIJSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. S70. 4 nvč* V edinosti Je moč ! Oglasi *e računajo po v rut ali v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popnutom. Pofllana, namrtnice in javne zahvale, domači oglani itil. * računajo po pogodbi. V«i dopisi naj «e poSiljajo urednicivtt. Nefrankovani dopiai <«e ne »prejemajo. Kokopiai *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase apre-jema ii p lin nisi vit. Naročnino in nghtae je plačevali loro Trut. ___ l'rediiistro in tlakama nahajata v ulici Carintia Stv. 1*2. I'prav niši t o, o«i-prsvnlfttvo In sprejemanje iii-emtov v ulici Molili piiTolo it v. ."I, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran O od ni k Lastnik konsorcij lista „Edinorti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Uradne 'Ji). Danca je bil tu »hod trgovinskih uslužbencev v alpskih deželah. Shoda se je udeležilo tudi mnogo sooijalistov. Že ob volitvi predsedništva je bilo viharnih prizorov. Predsednikom je 1 >■ I izvoljen neki nemški nneijonalcc. Govorniki niso niti mogli priti do besede zbok burnih vsklikov. Naeijonalei ho hoteli iztisniti socijaliste iz dvorane. Prišlo je do hudega spopada. Padale so pesti in metali so čaše. Hrup je bil grozen. Konečno so redarji napravili mir, izprazni vsi dvorano, toda spopadi so hg nadaljevali še na ulici. Socijalisti so imeli potem svoj poseben shod v neki gostilni. Dunaj 25. Danes je bil v Sofijinih dvoranah shod nemških nacijonaloev. Na shodu je govoril prvi pastor evangelijske občine na Dunaju, Antonius. Proslavljal je Bismaroka. Poklonili so mu mul kip IJismareka, katerega je shod pozdravljal viharno. Antonius je označil liismareka kakor uzor evangelijskega kristijana, katerega bi morali posnemati vsi. (Viharno klieanje: Proč od Rima! Potem jo govoril novinar Pacher o agitacijah Slovanov sploh in Cehov še posebej. Nasvetoval je, naj se osnuje družba za narodno obrambo. Novinar Steiner je zatrjal, da se gibanje med delavci na Češkem v radikalnem zmislu širi vedno bolj in tla o prihodnjih volitvah odvzamejo radikalci socijalistom več mandatov 5. kurijo. Poslane«^ \Volf je povdarjal, kako se širi nemško na-eijonalna agitacija po vsej Avstriji, obsojal je porabljanje 1; 14., in je rekel, da vsakemu Nemcu jo dolžnost braniti konstitucijo. (Najbolj pa prod surovostmi — Wolfa in Schonererja. Op. urod.). (M poslancev so bili navzoči na shodu le \Volf in dva deželna poslanoa. Wasliinu:toii 25. Brzojavke iz Manile poročajo: Danes zjutraj so se amerikansko čete na vsej črti sprijele z ustaši, na kar je nastal zelo hud boj, osobito proti Malabonu. Ustaši so 1 >i 1 { pregnani iz njih utrdb in so ubežali v gozde. New-York 25. »\VorhW poroča, t». Gospod urednik! Ker jo bila moja vest o razmerah v narodnem domu ljubljanskem povodom, tla Vas je »Slov. Narod« mahnil po — svoji navadi, dovolite mi, da napišem jaz nekoliko odgovora. Po svoji navadi, sem rekel. Vidite, tem našem novinarjem, ki — nimajo mršavih las, kakor jih imate baje Vi, je osebno žaljenje svojih stanovskih sudrugov neizogiben rekvizit. Takov rekvizit jim je istotako neizogibno potreben, kakor n. pr. tinta. In kako so postavljajo v pozituro, da morejo v svoji bolestni domišljavosti in megalomaniji gledati na Vas tako, kakor se gleda od gori doli! Jaz 110 vem, vam-li imponira to — nam prav nič! Odgovorimo torej! Todn prodno storim to, moram povdariti, tla ne pišem na adreso narodne stranke. Toga ne morem storiti že zato, ker sem sam odločen nje pristaš; in prav zato no dopu- » Mogoče«. Talcov jo bil razgovor dveh svatov Jankovih, vračajočih so domov. Drugo jutro je bilo pri Podgorčanu vso živo. Hlapci so imeli veliko dela, ko so snažili konje, prali vozove, napregali itd. Tudi v štaeuni je bilo ta »lan več dola nego navadno, starih ženie je prihajalo danes nenavadno število. Ob osmih so začeli prihajati svatje; moj njimi tudi par gospodov iz mesta. Pri llušarjevih je bilo istotako. Olga je stala sredi sobe že vsa olepotiejena, v sobi za vsprejemanje pa so sedeli svatje pri za-jutrku. Razgovarjali so se živahno in vsakdo jo izrekel svojo pohvalo nevesti. Vstopivšo med-nje, so jo vsi ljubeznivo pozdravljali. Napravljena pa jo bila res mično. Njena bela svilnata obleka, ki se j(,j j° vila v legotnih gubah v dolgo povlečko, njeni gosti pajčalon, ki se jej je vil čez pleča,, njeni kostanjevi, kodrasto prirejeni lasje, katere je krasil venec belih evetk — vso to ji je dajalo dra-žesten izraz. Jankovi svatje so že posedli na vozove; biči so pokali veselo, in lahki konjiči so že dirjali v S.... po nevesto. »Zdrava, mati! Danes je pri vas veselje doiua! pozdravila je priletna ženica staro Podgo-ričanko. ščam, da bi se neodpustno početje i z vestnih novinarjev pisalo njej v greh. Ta stranka je zagrešila — zastonj bi bilo tajiti to — marsikatero usodno zmoto, ali te kazni ne zaslužuje nikakor, da b: jo identifikovnli z nje glasilom. Saj in* trdim, da ne bi se tudi druge novine izpodtiknle tu pa tam vsled kakega storjenega faux pas, da ne bi jim tu pa tam ušla kaka beseda, o kateri treba roei, da bi bilo bolje, da se ni izgovorila in katero je obžalovati v interesu naše stvari : vendar pa je gola resnica, da takega sistematičnega — jaz ne vem primernejegn izraza —- zaničevanja lastnih stanovskih tovarišev ni nikjer, nego ga je med izve-stnimi novinarji, ki — nimajo mršavih las! V svoji številki od minolega petka Vam posega »Slovenski narod« v »mršave lase«, ker ste tako drzni, da utikate svoj nos v ljubljanske razmere, katerih baje prav nič ne poznate. Jaz ne vem, morda ste res taki ignoranti glede ljubljanskih razmer*), ali če je tudi res, da vi ne poznatic ljubljanskih razmer, pa jih poznamo mi, ki Vam poročamo od tu ! Zato pa no priznavamo nikomur te pravice, da bi Vam smel odrekati pravico, govoriti o ljubljanskih razmerah. To bi bilo lepo ume-vanje slovenske vzajemnosti! Kdor bi hotel jemati pokrajinskim Slovencem to pravico, ta jemlje Ljubljani svojstvo, na katero sme I »iti ponosna bolj nego na vso drugo -• na sv ojstvo kulturnega in političnoga središča naroda slovenskega! Take degradacije naše Ljubljane pa tie dopuščamo niti od »suporijornih« novinarjev, ki —• nimajo mršavih las ! Ti novinarji so Vam zopet posegli v »mršave lase«, ker ste zopet enkrat pribili nekaj, o čemer čivkajo vsi vrabci po ljubljanskih strehah in kar nam ni v čast. Dotični novinarji naj se jeze kakor *) Ne inialite tega. N11S0 poznanje kran jskih razmer je najmanje za lH)°/0 odstotkov viSe nego njih poznanje nnSih primornkih razmer. Ured. No, poslednja ni bila posebno vesela in je pripomnila med drugim: »Ne vem, kako bo: Bog daj, da ne bi se varala ; pa bojim se, da ona ni za našo hišo«. »Saj je mladu, se že uda, človek se že privadi vsemu«. »Nič nt; pravim, pa progosposka se mi zdi; ste-li videla njeno pohištvo? Poj te, da vam pokažem!« Ženica je radovedno stopila za Podgoričanko v gornjo prostore. Tu je ženici razkazovala Olgino balo; ženica je kar strmela na takem bogastvu in blešču. »lvaj pa to, take omare nisem še videla ? Saj ni omara, to je ravno česar so najbolj bojim«. Ženska jo kar čudno gledala. »To je, — kako se pravi, čujte no, to jo — gla—gla glasovir, kakoršne ima velika gospoda«. »To pa res ni za kmeta«, si je mislila tudi ženica, rekla pa ni ničesar. Ko sta vso pregledali, povabila je Podgori-čanka svojo prijateljico v kuhinjo, kjer jej je malce postregla. < )d daleč žeje bilo videti, kako prihajajo vozovi, dovajajoči nevesto na novi nje dom. Veselo vsklikanje se je že čulo, radovednežev se je kar gnetlo, vsak bi rad videl in poznal bodočo mlado Podgorčanko. (Pride še.) hočejo taktu m ostaja vemlur, da numeri' v »Narodnem domu« so take, kakor š nje ne l)i smele l>iti v prvi re p r e z en t a e i j s k i li i S i naroda slovenskega!! Ta takt mora Inigati vse Slovenec! (iospodje naj se nam ne izgovarjajo nikar, da tii možno dobiti sposobnega slovenskega restav-raterja ! Saj proti temu se ne obračamo toliko, da je restavrater Nemec, pač pa nas boli, da on, n j ego v o o s ebj e in nekateri gostje njegovi dajejo tej prvi restavraciji naši obilježje, ki ni narodno in ni slovensko. < iolo dejstvo je, da sleherni izvenljubljanski Slovenec dobiva tak utis, čim je stopil v restavracijo »Narodnega doma«!*) 1 >a pa se zatekamo v Edinost«, na tem so krivi prav oni novinarji, ki nimajo mršavih las, ki ne dopuščajo nikomur besede, ki ne proslavlja vsega, kar se dogaja in snuje v onem krogu, s katerim so v zvezi ti novinarji in ki ne tira vsega v blato, kar mislijo ljudje izven tega kri »ga. V Ljubljani so razmere take, da je jednostavno nemogoča vsaka objektivna kritika našili ustanov, zavodov in — oseb. A kaj je n. pr. takov eminentno kulturni zavod kakoršen je gledališče — brez kritike, kakoršnja mora biti, ako hoče dosezati svoj namen, in kakoršnje pogrešamo popolnoma v »Slov. Narodu«. Verjemite mi, gospod urednik, da so tu včasih uprav grohotamo gle-dališčnim recenzijam v »Slov. Narodu«. Hvala, kjer bi bila na svojem mestu graja, ubija ugled zavoda in kvari tudi igralce, ker ne dobivajo v kritiki onega pouka in one šole, katere bi morali dobivati. To je usoden nedostatek. To čutimo vsi, ki smo vneti za razvoj slovenske umetnosti. Zato se zatekamo k Vara iti se nadejamo, da nam ne odrečete prostora, tudi če bi Vam naši novinarji vsaki dan pose/ali v »mršave lase«. In dokler nam ne bode dajalo ljubljansko novinstvo, česar trebamo, dotlej se bomo zatekali k Vam. Vam hočejo jemati pravico govora o kranjskih razmerah oni, ki so se zagnali na polje primorske politike nekako s tistimi nameni, s kakoršnjimi zahaja »sportsman« na dirkališče; katerim je nesrečni domači prepir le \e'ika »hetz«; ki hi hoteli izzivi juti krize ob periferiji le v ta namen, da pokažejo svojo moč; ki zlorabljajo resnično bedo jednega stanu za rušenje narodne organizacije in ki so brezčutni dovolj do Vas pokrajinskih Slovencev, iht ubijajo ugled narodnih delavcev pred narodom, ne da bi se ni malo*brigali za to, kaj bi postavili potem na mesto sedanjih organizacij in delavcev! Nič se no bojte: »mršavi lasje« niso pred pametnimi ljudmi nikak argument zoper Vas primorske novinarje, kakor niso počesani lasje, drzno zavihane brke in cilinder na glavi nikak argument za one, ki — nimajo mršavih las. Politični pregled. TKST, 27. marca 1899. V Trstu in v — Črnovcih! Bukovinska vlada je nedavno temu uničila sklep občinskega svet)« v < Vnovcih, s k a t e r i m j e isti o d r e k e 1 verifikacijo volitve dveh občinskih svetnikov, O le-toh dveh se je bila svojedobno raznesla govorica, da sta se dala podkupiti od nekega prosilca za neko službo, .leden njiju jo takrat tožil radi rnzžnljenja časti, ali toženi je bil rešen krivile, ker se mu je posrečil dokaz resnice. Oba dotična svetovalcu sta položila svoja mandata, toda o prihodnjih volitvah sta bila zopet izvoljena. l)a-si ni bilo nikakega protesta, vendar občinski svet ni potrdil volitve. Ko so so se pozneje zopet vršile volitve v mestni svet, sta bila dotična zopet izvoljena, ali mestni svet ju zopet ni potrdil, Vsled tega sta dotični.ka in žnjima nekaj volileev uložili utok na deželno vlado, ki je — kakor že gori rečeno — ugodila u tok u in je uničila dotični sklep mest- **) Najmanje svojih trideset dopisov iti notic, došlih nam od raznih stranij, smo vrgli letos v kos, da ue govorimo u c mili rodoljubih, ki ho iiiun povrnivši *se i t. Ljubljane, tožili o razmerah v restavraciji ,,Narodnega doma". Vsi so govorili o britkem razočaranju. Seveda smo na tem krivi tudi mi — ki pa se pona&auo s to nvoio^.,krivdo" — ker amo vedno in dosledno prepovedovali našem ljudem, da Ljubljana hodi — naša glava in naše srce! Ured. nega sveta v Črnovcih, da-si je imel ta poslednji vse drugačnih razlogov na svoji strani, nego pa tržaški mestni svet za razveljavljenje volitve Na-hergojeve. V črnoviškera slučaju je bi 10 sodno dokazano, česar sta bila dotična svetovalca ol»dolžena, proti Nabergoju pa se sploh postopalo ni, pač pa je bilo sodno dokazano, da je Nabergoj govoril resnico. Vendar je vlada uničila sklep občinskega sveta v Črnovcih. Ali rti bila stokrat bolj obvezana postopati jednako proti občinskemu svetu tržaškemu v afčri Nabergojevi ?! Vlada v Črnovcih je namreč nastopno utemeljila svojo odločbo: Občinski svčt ima h1 to pravico, da preišče volitev; iz tega pa mu ne izhaja pravica, da In izraz rol/e rolilcev morda ftroHćernl r tej smeri, dn-li je izroljeni r moralnem pogledu, uli z ozirotn na s roj o izobrazbo, aH socijalno pol oženje sposoben za izrrSeraiijr mandata. Te pravice nima že zato, ker bi potem ona stranka, ki jc v večini, lahko polju! no in kadar bi hotela, izključevala zastopnike nasprotne stranke od udeležbe na upravljanju občinskih poslov. Signori v mestne vi svetu tržaškem zapišite si v album !! K položaju. »Netie Freie Presse« poroča, da se kmalu po Veliki noči snidejo oni zaupniki nemških opozicijskih skupin, ki so prevzeli nalog, da sestavijo ukupne narodno-politiške zahteve Nemcev. To da bo velevažen dogodek, ako teoretiška geineinburgschaft dobi praktično iti konkretno obliko. Vsaka skupina naj pove se svojega stališča, česa treba Nemcem; potem pa da nastane vsem dolžnost, da z vsemi močmi delajo na uresničenje tega programa. Lak ko rečeno - težko storjeno. Včeraj je rekel poslanec NVolf na nekem shodu na Dunaju, da je odkloniti vsako ponudbo za spravo, ako ne odgovarja popolnoma »narodnemu ugledu« Nemcev. V čem obstoji »narodni ugled« Nemcev ? To je tisti kamen, katerega ne morejo spraviti s pota vsi kovači ukupnega programa Nemcev. Afera (irabinavrjeva in neusmiljena justifikaeija tega moža kaže pač dovolj jasno, kako daleč gredo navskriž menenja o tem vprašanju. Torej ni nade, da bi skoro prišlo do takega programa ; ako hoče torej grof Thnn — kakor je zatrdil načelnik češkega kluba, dr. En gel — čakati se svojo akcijo na tisti trenutek, ko hi se sploh mogla začeti pogajanja med narodom češkim in nemškim, potem bo čakal še dolgo. Umeven se nam torej zdi včerajšnji sklep izvrševalnega kluba mladočeških poslancev in onega češkega plemstva, ki hočeta skupno zahtevati, naj se skoro snide izvrše v nI ni odbor desnico. Po našem menenju morajo odločilni krogi desnice priti na jasno in storiti kakov odločilen korak, bodisi v sporazumljenju z vlado, ali pa — proti njej. V tem tavanju v temi ne moremo ostati le zato, ker Nemci ne morejo priti do svojega programa. O nakanah vlade potrjajo danes z Dunaja, da ista res ne misli sklicati državnega zbora do jeseni, in da hoče še nekoliko počakati se svojim jezikovnim zakonom, pač pa da se skličejo takoj po Veliki noči istrski, tržaški, goriški in tirolski deželni zbor. Zdi se torej, il v zadnji seji dt •uštva Soeietč d'antropologie de Pariš« imenovan dopisuj oči m členom tega društva in sicer z ozirom na njega dosedanja antropologijska dela, katera je priobčil v raznih znanstvenih časopisih o hrvatskem narodu. Njeirovrt ekscelcnea. minister za trgovino baron IM Paul i je danes zjutraj došel v Trst. Predpoludau je bil določen raznim obiskom, |>opolnilne pa si je minister ogledal plavže pod Skednjem in rafinerijo petroleja pri sv. Soboti. Minister ostane tu par ihti. Shod v Koitaboiil je c. k. okrajno glavarstvo v Kopru prepovedalo v zadnji hip: v soboto zvečer in telegratično. Za danes se vzdržimo vsake pikre opazke, in naznanjamo le, da politično društvo »Edinost« ne bode molčalo na ta čin — modrosti c. k. okrajnega glavarstva v Kopru. Patrijotizem naših * ljubih« sosedov. Pišejo nam : Vsakomur je še živo v spominu, kako so ti »ljubi« laški sosedje naši kazali svojo »pa-trijotičuost« na — pustno nedeljo in na — pustni torek na »Oorsu« s tem, da so opletali svoje konjiče, vozove in deco v znane tri boje bližnjega kraljestva, kako je »nadobudna« mladina, navdušena v svoji »patrijotičnosti«, metala papirnate serpentine v — italijanskih barvah, in kako so to »plemenito« ravnanje ti »patrijotje« morali plačevati z avstrijskimi beliči v podobi —- zaslužene globe. Policija je namreč te »neodrešeace« — da-si le na rahlo — poučila, da tu širi še vedno stari avstrijski orel svoja krila ter je nekatere njih odvedla v tiste nepriljubljene prostorčke, kjer so mogli razmišljati o svojem »domoljubju«. Znani junak se je postavil policiji po robu, ko je ista zahtevala od njegove maske šopek, ki je nosil rudeče-zeleno-bele trakove in razni novinarski junaki in branitelji so se zvijali potem, češ, da so to barve kraljestva ogerskega. Taki so! Pa prepustimo vse to prošlosti in — pustu, saj so vse naše razmere uprav — predpustne. Zabeležiti sem hotel le, da ti »ljubčki« dajejo kaj radi o vsaki priložnosti avstrijskemu Trstu značaj italijanskega mesta. Tako sem videl pred par dnevi v izložbi neke trgovine s papirjem blizu glavnega poštnega urada veliko množino sličic treh vladarjev, a slike našega in nemškega cesarja so se zgubljale v množini onih — Huinberta. Smeh me je posilil nehotč in mislil sem si: o uboga rev-šeta, kako naivni ste in kako radi kažete svojo skrivno kopnienje. (No mi smo prepričani, da dotični trgovec nima nič takega hrepenenja v sebi, pač pa mu menda velja zlato pravilo, da korist opravičuje — marsikaj. Op. u redu.) Res že dolgo čakate in zastonj hrepenite, zato pa bi vam bilo svetovati, da jo udarite kar tja čez to adrijansko morje — kakor nekdaj Izraelci čez Rudeče morje — v svojo obljubljeno »deželico«, kjer se cedi polenta in širi — mizerija. In take vrsti slike in fotografije b6dejo dostikrat človeku v oči po javnih lokalih, izložbah tuk. optikarjev itd. Tu kdo ni še videl tistih slik, ki predstavljajo peščico pri »Aba Garimi« bo reči h se vojakov, polnih ran, obkoljenih od črnih bojevnikov, katerim se čita na obličjih obup, ker jim je odvzeta vsaka možnost, da bi kazali svojo umetnost v — brušenju pet. Vidite, g. urednik, taki so ti »predragi« naši »Izraelci«, pričakujoči Mojzesa II. Radovan. Kako se Je rešilo? Pišejo nam: Pred časom smo čitali protest, ali pritožbo, ki jo je uložilo neko tukajšnje naše narodno društvo proti postopanju slavnega magistrata, ker se ta brani vsprejemati slovenske vloge, da-si je tako postopanje protizakonito. Pričakovali smo, da oni, ki je objavil pritožbo, objavi tudi rešitev tega vprašanja; ker se pa to ni zgodilo, prosimo dotično društvo, oziroma omenjenega gospoda dopisnika, da nam da pojasnila v tem vprašanju. 11 a d o v e d n e ž. Kaj pa S tem? Pišejo nam: »Zavarovalnica za slučaj nezgod« je obvezana u radovati tudi v slovenskem jeziku. Kolikor je znano nam, se ta zavod trdovratno brani, izdajati spise v slovenskem jeziku in zatira zistematično naš jezik. Vložile so se že razne pritožbo proti takemu postopanju zavarovalnice, toda do danes še ni nikakega vspeha ! Bomo-li trpeli še nadalje, da nas prezira ta polu-državni zavod, ali pa storimo slednjič odločnih korakov v dosego naših narodnih pravic?? R a d i k a 1 e o. Veliki teden. Pišejo nam : V tržaških cerk- i vali je navada, da se veliki teden na cerkvenih vratih objavlja rspoved cerkvenih slavnosti. To vse se vrši samo v i t a 1 i j a n r k e m jezi k u ! Včeraj smo I>■ Xi pri sv. Antonu starem, ko je čast. gospod, kije daroval hv. mašo, naznanil: »Kako in kaj se bode vršilo veliki teden, Vam ne bodem razlagal tu, ker imate vse napisano na cerkvenih vratih!« Dobro, častiti gospod! Toda koliko takih, ki 1 ne it mejo italijanskega čitanja ? Kako naj torej vedo, kar je pisano tam?! Skrajni čas bi bil, da bi se gospodje spomnili tudi nas, ki nismo nič manj verni od Italijanov ! Vernik. Za nio/ko podružnico sv. Cirilu in Metoda v Trstu je daroval gosp. Iv. Treven iz Ro-jana 2 kroni z željo, da se nikdar več ne pokažejo v kavarni Commcreio le ital.-nemški napisi. Dr. A bi 'ain, Josip in Jakob Stoka po 1 gld., A, (i. f>0 nč. na dan sv. Jožefa. Italijanski klub Margerifca 60 nvč. Kako pošteno In pametno govore, kadar govore o — Švici! Nedavno smo povdarjali v posebnem Članku, kako so naši Italijani navdušeni za pravico v — Tirolu in kako gazijo isto pravico na Primorskem. No, iz nekega ital. lista posnamemo, da jim poštene in pametne misli uhajajo celo v — Švico. Dotični list pripoveduje, da je v nekem kraju v Švici nad 1000 rodbin, ki so zapuščene in zanemarjene popolnoma. Nimajo šolstva, nimajo nikogar, ki bi skrbel za njihovo vzgojo. To da je greh proti človeškemu pravu. Italijani v kraljestvu da zaslužijo vse graje, ker ničesar ne store za rojake svoje. Gotovo — kdo bi mogel oporekati temu?! Mi pritrjamo brezpogojno, ne moremo pa drugače, nego da pripomnimo, da isto človeško pravo velja tudi na Primorskem!! Za Slovence na Primorskem celo bolj, nego za Lahe v nelaških krajih Švice. Dotične laške rodbine so tam le priseljenci, tu pa so Slovenci prvobitno prebivalstvo, so državljani, do katerih državo in občino vežejo dolžnosti! A kdo nam odreka šole, kdo nam ruši pogoje za obstanek, kdo snuje vse možne spletke, da tržaški Slovenci po 141etncm boju še nimajo svoje šole, kdo nam gazi vsako, tudi človeško pravo ?! Kdo, vprašamo? Isti — Italijani! Tam v Švici bi bilo torej hvaležno polje za društvo Alighieri, mesto da pomaga ubijati vsako pravo primorskih Slovanov!! Italijani naj si zapomnijo: kdor no zna biti pravičen sam, naj no zahteva pravice od drugih ! /Ima v spomladi. Iz Predjame nam pišejo dne 25, t. m.: Prav tako je bilo minolega četrtka zvečer po Trstu, kakor ste opisali Vi v »Edinosti«: ziina, prava zima, da si je ni možno misliti ne-prijetnoje. Onega dne som bil namreč tudi jaz v Trstu. Ali kako je bilo še le gori na Krasu, dragi gospod urednik! Kakor da so zdrobili spone vsi /besneli elementi! To jo bilo grozno. Iz Trsta sem se odpeljal sinoči s poštnim vlakom. V Postojno smo dospeli ob 10. uri. Burja jo tulila neznanski. Z menoj je bil tudi moj sluga. Na poti od štacije v Postojni nisva videla ni koraka pred seboj, kor nama je sneg naletaval v oči. Kar valjala sva se po tleli in z veliko muko kobacala preko žametov. Vsa izdelana in utrujena sva prišla v zavetje gospoda Arkota v Postojni. Tu sva prenočila. Danes sva hotela domov v Predjamo, ali ni bilo mogoče. Proti H rasam je lepa državna cesta, toda danes ni bilo sledi o njej. Videti jo le do treh metrov visoko kupo snega. Poštni voz, ki navadno vozi po dvakrat na dan, danes ni niti odšel." Ali je to zima v spomladi!! Stnjer.sk! noviear. V Desnjaku pri Ljutomeru se jo dne 15. t. m. ustrelil 4(5-letni viničar •los. Meško. — V Kamnici pri Mariboru so te dni poskušali neznani tatjo ulomiti v viničarijo šolskih sester. Hlapca, ki jih je hotel prepoditi, so ustrelili in ubežali. — V gostilni pri Koržetu v Majšpergu pri Ptujski gori je nenadoma umrl neki neznani trgovec z živino. Vračal se je z sejma na Ptujski gori. — Pogorelo je gospodarsko poslopje Jakoba Fleissingerja v Kraljevoih, župnije Sv. Jurija ob Sčavnici. — Občina ribniška je vložila prošnjo za zboljšanje plač učiteljem. Modras je dne 14. t. m. pičil neko ženo v Rečici, ko je nabirala dračje. Roka ji jo hudo otekla. - Na občinskih volitvah v Veliki Pirešici je dne 17. t. m. sijajno prodrla krščansko-narodna stranka, nemškutarji pa so propadli. — Mesto dosedanjega državnega pravnika dr. J«h. (ialle-ja v Celji pride Uje neki dr. Bou-vier iz Marilnira, ki je v konceptu slovenščine nezmožen, a govori jo le za silo. Neverjetno! _ < »o- stilničarja in mostnarja na vuzeniškem mostu, Alojzija Preglava, so zabodli ponočnjaki, ker jim pozno v noči ni hotel dati vina. — 1'rednik »Slov. (io-spodarja« je dobil mesec dnij zapora. Avstrijsko društvo /a povspesevanje ribištva je imelo v soboto v Trstu svoj enajsti redni občni zbor. Zbora sta se udeležila tudi veteran istrskih rodoljubov in bivši državni poslanec <1 r. Vitezić ter državni poslanec pl. V u k o v i e. Z Kfke poročajo: Komisija, ki je vršila preiskavo v tukajšnji tobačni tovarni radi najdbe 25 kapsul z dinamitom, ni našla dovoljnih podatkov za uvedenje kazensko-sodne preiskave. Objava. Prometni načelnik južne železnice nain javlja : Ker so se vremenske razmere obrnile na bolje, naznanja se občinstvu, da se je promet s tovornimi vlaki zopet začel v polnem obsegu. Pravda Mnrtlnolieh se je zaključila tako, kakor smo pričakovali od prvega začetka: porotniki so ga soglasno rešili krivde. Mi beležimo ta izid povsem hladnega srca. Gospodje porotniki niso odgovorni nikomur na svoji sodbi, nego jedino-le svoji — vesti; a da si italijanska javnost in Mar-tinolieh ležita sedaj v srčnem objemu in pretakata solze ukupnoga veselja, to pa nas ni ironija to, ampak prav zaresno bodi povedano — navdaja z srčnim veseljem. Vsakdo je sam kovač svoje lastne reputacije. Tako tudi vsaka stranka. Ako meni laška javnost, da je verdikt porotnikov zbrisal vso momente, pojavivše se pred in med razpravo, ako meni, da jej to no more škoditi in da jej sedaj, ko so furlanski porotniki izrekli svoj »nekriv«, dopušča njo politiška reputacija, da more Martino« lioha na demonstrativen način povzdigati v olimp svojih bogov —je to nje stvar: Habeant šibi! To je moment, ki nas more navdajati le z zadoščenjem : čim niže je nasprotnik naš, tem — više s m o m i! O vodenju drž. pravdništva in sodnikov nimamo reči druzega, nego da so bili na pravem stališču zlasti glede na one strani, kjer je bilo pošte-vati narodnost — katere je. no moremo reči, ampak, kateri se prišteva obtoženec. Da vidimo, da-li primorska sodišča ostanejo dosledna tudi za vse one slučaje, ko bodo slovenski obtoženci sedeli na zatožni klopi ?! Torej: da-li so b o d o skrajne mejo možnosti gledalo na to, da bo slovenskega obtoženca sodil slovenski porotnik!!! Znani dr. Krstić je bil to dni obsojen od deželnega sodišča v Trstu na 7 dni zapora radi žaljenja javnih organov. Tožen je bil radi javnega nasilja. To jo isti Krstid, ki je dal povoda kazenski pravdi, ki se bo vršila te dni proti uredniku »Naše Slogo«, gospod prof. M. Mandidu, ker je ta list žalil Krstića na — časti! Kužne bolezni v Trstu. Od 18. do 25. t. m. je bilo prijavljenih 14 slučajev daviee 11 škrlatine, il tifozne mrzlice, 2 ošpic. 1 kožic in I vnetja možganske kozice (meningitis). Drobile vesti. 501etni pomorščak Marko Peručič se je zastrupil včeraj, iz žalosti, ker so baje njegova žena ni posebno brigala zato, kaj je zakonska zvestoba. — Isti pot s tega sveta je hotela včeraj ubrati tudi 21 letna Josipina V., toda preveč jo je grizlo po trebuhu in jela je kričati. Prihiteli so nje svojci, ki so jo hitro sproveli na zdravniško postajo, kjer so zdravniki hitro odpravili vsako nevarnost. -— Jako mučen prizor se je izvršil včeraj zjutraj v cerkvi pri sv. Jakobu. .'151. Mariji F., ki je baje iz Vipave, se je hkratu zmešalo v glavi. Hkratu se je zagnala proti jednomu oltarjev, kjer jo jela razmetavati vso opravo. Verniki so obvestili redarstvo. Nesročnieo so odveli v tukajšnjo bolnico. — V zadnji čas se množe slučaji, ko se trdosrčni ljudje proti prepovedi lovenja tičev. Prav tako: ta neusmiljena obrt naj se le zatira. Okrajna bolniška blagajna. V minolem tednu je bilo prijavljenih 3(5(5 novih slučajev bolezni, ozdravljenimi pa je bilo proglašenih 875 bolnikov. V zdravljenju jih je ostalo H(»S. Od teh jih jo liUJ ponesrečilo na delu. V 124 slučajih so se bolniki pregrešili proti odredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo 10,70vi*(iH kron. Iz-pred porotnega sodišča. V petek in soboto so je vršila pred porotnim sodiščem tržaškim razprava ob zaprtih vratih in kakor priče je bilo na razpravi nekaj deklic i/]w>d I 4 let. Ne treba praviti torej, kakova je kvalifikacija zločina, radi katerega so bili toženi: neki nad »»ofetni dedec iz Kimini v Italiji, neka .'Jsletna udova in neko 1 Kletno dekle. To je bila uprav ostudna slika nravstvenih odnošajev v našem mestu, o čemer priča že visoka mera prisojenih kazni. Dedec je dobil ;) let, udova <5 let in dekle mesecev težke ječe. Slovenska javnost ima nov izgled, kakim nevarnostim je izpostavljena mladina v našem mestu in kako moramo hlagoslovljati delo naše družbe sv. Nikolaja, ki bodi še enkrat priporočena v izdatno podporo slovenski javnosti sploh, zlasti pa slavnim županstvom. Dvoje mrtvili trupel. Dno 25. t. ni. proti .">. uri popobidne so našli v morju v Itarkovljuh dvoje mrtvili trupel, ki so bila že zelo segnita. Ivinega teh dveh mrličev so spoznali, da je izmed one petorice, ki so ponesrečili nedavno temu, ko jim je blizu Milj vihar prevrnil lmrkico. Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 12. ! marca do vštevši sobote, IS. marca, umrlo je .'50 možkih in 51 ženskih, ukupno HI oseb. Lansko leto jo umrlo ta teden 104 oseb. Doba umrlih jo bila: IH do 1 leta, '.» do 5 let, 7 do 20 let, 4 do 30 let, 4 do 40 let, IH do (»0 let, 1(5 do NO let, 5 čez HO let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 25*4 od tisoč. Vzrok smrti so bile posebno naslednje bolezni: sušica v 5», bolezni v sapnikih v 21 od navedenih Si slučajev. Ta teden je umrla 1 oseba za škrlatico in JI za davico. Različne vesti. Beli sužnji v Braziliji. Profesor Bolzoni, ki je bil od italijanske vlade odposlan v Brazilijo, da prouči življenje tamošnjih naselnikov italijanskih, se je povrnil pred kratkim in pripoveduje prave strahote. Izseljenci so tam pravi sužnji, katere javno pretepavajo z biči. Ne pusto jim niti pisati domov. Vsi listi se pregledujejo in so odpošiljajo samo oni, v katerih ni nikakih pritožeh. Ako je kateri teh nesrečnikov zbežal, pošiljajo se za njim v to izučeni psi, ki ga vlove, na kar ga grozno razmesarijo. Na tisoč naselbinah je našel samo štiri l šole. Mlade ženske propadajo moralno in fizično. Otroci se ne uče ničesar, ampak postajajo sužnji kakor so stariši. Vse te izpovedbe potrjuje hra-ziljski škof Sealabrino. Da bi le ne trpeli iste osode tudi mnogi Slovani, izselivši se v Brazilijo, na podlagi raznih pogodeb, ki jih obvezujejo tam! Troje usmrčenj, dvoje z sekiro in od no pomočjo elektrike, se jo izvršilo minolo dni. V Monakovom se je dne 22. t. m. izvršila smrtna obsodba na 42-letuom delavcu Alojziju Eg-gerju iz Kossen-a na Tirolskem, ki jo umoril in oropal neko IS.letno deklico. Morilec je umrl skesan in previden z svetimi zakramenti. Morilec je šel na morišče v črni mrtvaški obleki. Ko so je pročitala smrtna obsodba, je pričel zvoniti mrtvaški zvonček. Na to so Eggorju, ki se je do konca kazal trdnega, zavezali oči s črno ruto in mu raz-galjili vrat. Zatem sta ga oba rabljeva pomočnika sprovela do morilnega stroja. V hipu sta ga privezala na desko, naravnala vrat v stroj, rahelj je premaknil nekov vzvor - in vse je bilo končano. Drugo usmrčenjo, se je z ravno takim strojem izvršilo dne 2o. t. m. v Strassburgu na El-zaškem. Tu so poslali na oni svet roparskega morilca (Jiera, ki je v noči dno 2S. junija m. 1. umoril in oropal 10-letno šiviljo Leouijo Laubaeher, Gier je zatrjeval do zadnjega trenotka, da je nedolžen. Z Bogom se ni hotel spraviti, ampak je hudo zasramoval duhovnike, ki so ga hoteli previ-videti z sv. zakramenti. Ko je prispel na morišče je zasramoval uradnike in državne pravdnike. Rahelj mu jo na to zatianil usta, med tem ko sta ga oba njegova pomočnika privezala na morilni stroj. Tudi tukaj je bilo v malih trenotkih zadoščeni« zemski pravici. Prvo usmrčenjo ženske s pomočjo elektrike, seje izvršilo dne 20. t. m. v zaporu »Sing-Sing« v Ne\v-Yorku. 1'smrtili so neko Marto Place, ki je umorila svojo pastorko in je tudi poskušala umoriti svojega soproga. Marta Place je bila popolnoma mirna do zadnjega trenotka. Prevedli so jo v dotično mrtvaško sobico, kjer so jo posadili na električni stol. /ona je z jedno roko krčevito stiskala molitveno knjigo, z drugo se je opirala n!i smrtonosni stol. Ko je bilo dano smrtno znamenje je tibo mrmrala pred-se : »Bog mi pomagaj!« Klek-trični tok so ji pritrdili na golo nogo in o prvem električnem vdareu je bila žena v hipu mrtva in njeno truplo ni niti zatrepetalo... K požaru hotela Windsor«. .lavlja se, da -o požar zanetili razbojniki. Zgorelo je 14 oseb, ranjenih je f»l. Do f>0 i iseli še manjka. Oškodovani zahtevajo že sedaj do 12 milijonov dolarjev odškodnine za drago kamenje in zlatnino, katero jim je nničil požar. Hotel je imel ti nadstopij. .lednega roparjev so že prijeli. 1'ri njem so našli dragocenosti v vrednosti K) tisoč dolarjev. Prizorček iz ogerskega parlamenta. Iz Budimpešte pišejo: Te dni se je na hodnikih ogerskega državnega zbora dogodil prizor, ki bo gotovo zanimal. Na klopi, na svojem navadnem prostoru je sedel stari Tisza, pušeči svojo smotko. Kmalu se mu je približal grof Julij Szaparv, ki je redek gost v zbornici poslancev. Kmalu je bil v živahnem razgovoru z Tiszo. Nakrat ju je pozdravil nekdo z besedami: »Dober dan, eksec-lenei!« Bil je Aleksander NVekerle, nekdanji ministerski predsednik, ki je bil tudi slučajno došel v zbornico. Malo minut pozneje je došel iz posvetovalne dvorane sedanji ministerski predsednik K oh »man S zeli, kornkajc naravnost proti rečenim trem gospodom. »Štirje ogerski ministerski predsedniki«, je rekel Tisza, »ako bi še bil Banffv tu, bilo hi tu zbrano 2") let ogerske zgodovine.« »Pošljimo ponj«, je inctiil NVekerle. Ministerski predsednik Koloman Szell pa jo odgovoril popolnoma resnega obraza: »Pustimo raje to, ni dobro slikati hudiča na steno.« Književnost. .">0 slovenskih narodnih napevov za klavir, priredil Fran Gerbid. Cena 1 gld. 50 nč., po pošti 1 ghl. 55 nč. Založil L. Sch\ventner, knjigo-tržee v Ljubljani. Ta krasna zbirka bode gotovo dobrodošla prijateljem slovenskega petja, zatorej jo toplo priporočamo. Knjige Matice Hrvatske. Matica Hrvatska je ravnokar razposlala svojim členom letošnje knjige. Vseh krasnih knjig je devet in sicer: 1. Hoic: Slike iz občega zemljopisa (Rusija). Peta knjiga. (.!)1)9 str.) 2. Knbar: Poviest najnovijega vremena od 1. iSlo do 1. 1*78 (527 str.) ii. Loh-majer: Čovjek i njegovo zdravlje. (l!><) str.) 4. Nemčie: Izabrana djela. Uredio i uvodom napisao Milivoj Src pel. (404 str.) 5. Sinkie\viez: Pripoviesti. Preveo Ivan Gostiša. (2H4 str.) G. Kranjčevie: Izabrane pjesme. (244 str.) 7. Tomid J. E.: Zmaj od Bosne. Pripoviest. Drugo izdanje. (1% str.) H. Mulabdic: Zeleno busenje. Pripoviest. (244 str.) Leskovar: Sjene ljubavi. Pripoviest. (124 str.) Dalje je izdala Matica letos še dve knjigi, katere dobe členi po znižani ceni. 10, Kscnofon: Izabrani spisi. Dio prvi (Kirupodija). Preveo i uvodom po-pretio S tj. Leve. (255 str. Za Matičine člene cena 1 gld.) 11. »Srepel: Rimska književnost i latinski jezik. (14S str. Za Matičine člene cena 00 nvč.) SI voraj se bode razposlala še dvanajsta knjiga: 12. Hrvatske narodne pjesme. Dio prvi j Junačke pjesme (Muhnmedovske). Knjiga treda. lTredio dr. Luka Marjanovih. (Cena za člene 1 gld. 50 nč. Šopki o. Stanislava Škrabca. (Dalje.) V Rusiji so prosti narod uči pravilnega knjižnega jezika od »obrazovanoga razreda«, v Slovencih pa je ravno narobe : kdor hoče pravilno znati svoj jezik, kateri mu je tako radikalno pridila izključno nemška šola, mora iti učit se ga med prosti narod, kjer je jezik le v toliko popačen, v kolikor ga je popačil nemško odgojeni »omikani razred« in pa Nemci, ki so mu od nekdaj kakor klopi sesali kri. Kjer je bilo najmanj teh klopov in kjer se je narod najmanj dotikal omikanega razreda, tam je slovenščina tudi najčistejša. Jezik oinikancev je do nedavnega časa 1 »iI tisti »stiidtische Kaudervvelseh«, kateri so govorili vsi, ki so govorili »po gosposko« z ljudstvom, saj mej soboj so naši omikanei tako vselej po nemško govorili. Vprašanje je, ali govore zda j izključno slovenski, ne le javno, nego i v domačem krogu, ki daje temelj jeziku, in mej soboj ? Jaz živini predolgo zunaj domovine in sam o sedanjem času soditi ne morem; no pred kakimi tremi leti, ali še manj, čital sem v celjskej »Domovini« članek, ki je žigosal nemško govorjenje obrazovanega razreda in povdarjal potrebo, naj omikanei i mej soboj i »loma govore izključno po slovensko. Številke »Domovine« ne morem pokazati, no prepričan sem, da me spoštovani in hrabri urednik ne postavi na laž. V sa čast našim pisateljem prejšnjih časov! No kako so mogli znati oni svoj jezik? Otrok, ki je svoj materni jezik znal le toliko, kolikor ga more znati otrok, moral je v nemškej šoli »seinc Mutfccr-sprache Meisnig vergessen lernen«, kakor pravi Kopitar v predgovoru k svojej slovnici, in pisatelji, ki so izšli iz teh šol, da-si so jemali domače cvetice, pleli so »den Kranz doeh auf deutsehe A rt«, ker so v šoli dobili »deutschen Idcengang«, kakor pravi taistf Kopitar. In pisatelji so v nameček bili večinoma prelagatelji iz nemščine. Koliko pa smo se celo mi, ki nismo še popolno Metuzalemi, učili po slovensko? ITže do vstopa v latinske šole morali smo znati toliko po nemško, da smo sc mogli vse predmete (razen ve-rotiauka in slovenščine) učiti po nemško. Slovenskih knjig je bilo takrat malo; v gimnazijalnej biblijo-teki v Ljubljani suvali so nam nemške knjige v roke, ker »dieser Quurk« — slovenske knjige niso vredne, da bi itd. Dobili smo čiste »deutschen Ideengang« celo mi, ki smo se učili črez kakih G0 let po Kopitarjcvoj slovnici ; govorili sino »zahvalim so Vam, da sto tako dobri«, in zato smo morali i govoriti: »zahvalil se Vam bom.« Ni torej čudo, ako o. Stanislav govori : »priporočam so« je dobro, pa »priporočim se« je tudi dobro. (Najboljše pa jo seveda: ioh empfehl' mieh«, samo da malo prepozdno je zanj.) (Pride še.) Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dutlaj 27. Danes je došel sem ministerski predsednik ogerski, Koloman Szell. Minister a la-tere, Szechenvi, je bil vsprojet danes od cesarja. Dihi u j 27. Cesar jo vsprejel danes župana v Tri den tu, Antona Tambozzia. Inoiiiost 27. Starostni predsednik deželnemu volilnemu komiteju, dr. Blaas, je izstopil iz tega odbora radi tega, ker je bil izključen dr. Grab-mavr. Praga 27. Klub poslancev svobodomiselne narodne stranke jo z ozirom na politiško položenje sklenil v svoji zadni scj:, delati na to, da se skoro snide izvrševalni odbor desnice v državnem zboru. V ta namen se je doseglo popolno spornzumljenje s konservativnim plemstvom. Onim poslancem, ki niso členi kluba, se je zagotovilo, da bode klub podpiral njih predloge in da se bodo volili tudi v komisije. V načelstva kluba so bili izvoljeni: dr. Kngel, Blažek in Jauda. Konečno so sklonili, da predlože več interpelacij in predlogov ter so rešili različna vprašanja taktičnega značaja. Killl 27. Turati in Androis, ki sta bila obsojena radi dogodkov v Milanu, sta zopet izvoljena poslancema, prvi v Milanu, drugi v Raveni. Pet rog rad 27. Minister za notranje stvari je odredil, da se odpravijo znaki, po katerih so so finske poštne vrednotuiee razlikovale od ruskih. Finski poštni zavodi dobe sedaj splošne ruske poštne vrednotuiee. WasliIngton 27. General Ottis javlja iz Manile: Danes se je zopet vnel boj, katerega je slednjič odločilo topništvo. Zgube Amerikaneev niso izdatne, one ustaše v pa teške. Tstaši so zažgali mesto Malabon. Amerikanci so hoteli rešiti dragocena posestva iuozemcev, toda niso mogli. New-York 27. Druga brzojavka iz Manilo javlja, da je boj trajal šost ur in da so izgube velike na obeh straneh. Amerikani so vzeli Malabon. New-York 27. Amerikani napredujejo proti severu, toda naletajo na velike težave. Boji so na-daljujejo. Filipinci sc izogibljejo boja na odprtem polju. Ustaši so zaseli utrdbe. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, r. zun v drugih navedenih tobakarnah, tudi najužnem kolodvoru. Proda se hiša v Bližini mesta, uprav na cesti, pripravna za prodajalnieo jestvin in prodajo tobaka, kakor tudi drugo olirt. Natnnčneji podatki sc izvejo pri uradniku ,,Del. po«lp. društvu" (ulica Molino piecolo At. 1, 1. nadstr.) M. Alte (prej Aite & Zadnik) Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. Razprodaja vse ►lago v zalogi po znižanih cenah. TEODOR SLABANJA srebrar ulioa Morelll 12 V GORICI ulloa BtorelH 12 priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrehri v ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa p reč. p. n. gospod naročevalec sani lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! 99 Hotel Nazionale" v Trstu, Via V len na št. 4 nahaja se v bližini kolodvora južno železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr. Cena od 60 novč. naprej. V pritličju nabuja se tudi „Restaurunt Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in oh vaakej uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: flno plzensko pivo in Culnibach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo d Lissa'" in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih centih. Lastnik je sloviiu-dahnatinee. Govori se slovenski in hrvatski. Naslanjaj« se na geslo : ..Svoji k svojim" priporoča se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk »dani Josip Serdarović, lastnik. Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI ("hJ „Tisočera! cvet" (Millellorl). t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 livč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai dne Mori11 v TRSTU, veli trg. Tudi za i>f» nvč. v markah dopoftlje se franko. sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja, raznaSalec „Edinosti" in vratar, Via Solltarlo it. 8. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu,! Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od sloveče avstrijske znamke ,S t y r i a" in „Styria" oripal — naj sc obrne do — L. Colobigf v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.