| Uredništvo in upravaTMaribor, Aleksandrov* cesta itt3 >*»nTna PTatfana v gbtofIHff, MariboMtl Cena 1 Din Leto V. (XII.). štev. 193 Maribor, četrtek 27. avgusta 1931 t*h«ja razun nadalje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnam tak. »v, v Ljubljani it. ^♦IJa matačno prejeTiin v upravi ali po pošti 10 Din, d6st«vlj#n na dom pa 12 Din ‘toMoiw | Oglati po larifu Uredn. 2440 Uprava2455 I Ogla*# *pr«]«ma tudi ©glasni ftvjujjffc" V Ljubljani, PraSsrnov« ulici,«. 4 ♦ | • • V Na prekretnici evropske politike j. ^esti, katere smo pred dnevi beleži-1 da se pripravlja pogodba o nenapa-aQjn med Francijo in sovjeti na &ni ter ^°'isko in sovjeti na drugi strani, zu konkretne oblike. Francosko ministrstvo je te dni izdalo ko-iz katerega izhaja, da je soviet-ja vkda že meseca oktobra 1930 predla poljski vladi zaključek pogodbe o ^Padanju. 'Poljska vlida je takoj v fžeju postala in mes«ca februarja t. 1. 18 Poljski zunanji minister Zaleski podal 1 senatu svojo znano pozitivno izjavo. 5° se je tako francoska vlada prepriča, da so poljsko-ruska pogajanja v do-teku, je meseca aprila t. 1. pristaja to, da prouči ruske pred’oge o za- ■ Jučku enake pogodbe med Rusijo in ^ncijo. k tega sledi, da se je vprašanje obeh ^odb. med Francijo in Rusijo na eni med Poljsko In Rusijo na drugi stra-■> obravnavalo od vseh treh prizadet.h cluv ^ot dru2° od drugega odvisno, kot ^elota. To je tudi naravno, saj sta Fran-i'la In Poljska kot zaveznici močno za-•teresirani na enotnem postopanju našite*11 ^us'^ ^ot neposredni sosedi Polj- ^®Žno je v zvezi s tem tudi dejstvo, g Rusija istočasno s Pohsko vodi po-13 ra(*' s^lei>a Pogodbe o nenapa-T* tudi z obema drugima državama, let i na zapadu neposredno meji: z ionsko in Estonsko, bil ^or 80 včeraj javili iz Varšave, je Črj •fied Poljsko in sovjetsko Rusi o na-LPakta o nenapada iu med zastopniki obeh vlad te dni že podpisan in bo f0.ožen v odobritev obema vladama. jjfjJ® tem večje važnosti za nadaljnji po-jLDl razvoj v Evropi, ker Je baš med *«oivv! *n sov^etl zija* še do nedavna tokr vprepad- ^ai bo oktobra zopet — sl; a* enajsta — obletnica velike polj-l92jZ,llage nad boljševiki dne 15. okt. 6rey katera zmaga ;e ohranila Evropo bj|a "Oljševiško poplavo. Ta zmaga je cju °oenem silen dokument mogočne na-lavii.?e zavesti Poljakov, i ki se je po-lt (j5. Vsikdar. kadar je narod čutil, da ^tit hVa na ro^u propada- ^ takih mo-Žfh j’ Se e pojavila ena najsimpatičnei-naJjaCJih komponent poljskega na-*tof]y8a značaja, plemenskega tipa in hi-l9jl nega duha. To je bilo tudi jesen’ \lt’ zft0 je pol ski narod doslej stalno \ k-.,10 Proslavljal obletnico varšav-I °itke. ty^Vfn pogodbah, tembolj > bo morala opuščati svoje boljševiškofrevolucijske načrte, in tembolj se bo pričela približevati praktični slovanski pditiki. Seveda bo pa tudi potrebno, da bota Poljski sledili še Češkoslovaška iri naša država. Morilka svojih mož BUDIMPEŠTA, 27. julija. Debrecinsko orož ništvo je prišlo na sled novemu urporu z zastrupitvijo. Proti 501etni kmetici Virag iz neke vasi v okolici je bila odrejena preiskava, ker je nujno o?uinljena, da je prpd 12. leti svojega prvega moža umorila z arzenikorn,-Nepričakovana smrt njenega moža je vzbujala že takrat veliko pozornost, vendar pa ;e sodni zdravnik ugotovil, da je nastopila smrt, ker se je bolniku zmešalo črevesje. Pred kratkim je umrl tudi drugi mož kmetice in baje izvršil samomor. Ker se je vnovič pojavil sum, so izkopali truplo prvega moža in res našli v grobu veliko množino arzenika. Sodni izvedenci so mnenja, da je to strup, ki je bil poprej v telesu mrtveca. Na podlagi obdukcije je bila nato kmetica aretirana in izkopali bodo sedaj še truplo njenega drugega moža, da ugotove pravi vzrok njegove nepričakovane smrti. Pametni vinogradniki. Iz Novega Sada javljajo, da so vojvodinski vinogradniki z ozirom na vinsko, krjzo storili vse, da to kpjzo omilijo. Novih vinskih nasadov ni skoro nikjer, sta« re degenerirane vinograde so izkrčili. Glavno pa je, da so se tamošnjd vinogradniki odločili, e« karne na Glavnem trgu zlat poročni prstan, vreden 250 Din. Čitaite „VECERNIK“ Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpiha-v&nju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagne* tlju k bljuvanju učinite 1—2 čaži naravne »Franz Josefove« vode teVneljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da. jemljejo »Franz Joseiovo« gren-2!co radi tudi oni, ki morajo dolgo pole-gati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« voda se dobi v vseb lekarnah, drogerijah in špecerijskih tr« govinak H molih spominov TEŽAVE IN RAZVOJ DRAMATIČNEGA DRUŠTVA. Mariborski in dneoni drobt% Največjo težavo smo imeli z objavljanjem predstav. Prejšnja leta so se pošiljala za predstave vabila, toda to je bilo predrago. Začeli smo v okolici in po deželi plakatirati, v mestu nismo smeli. Vložili smo torej prošnjo za dovoljenje razobešanja slovenskih lepakov. Ker je bila prošnja slovenska, nam jo je magistrat vrnil s pripombo, da moramo predložiti nemški prevod, česar že iz principa nismo hoteli. Ta prošnja kljub vsem obljubam namestmije v Gradcu ni bila nikoli rešena. Plakatirali smo torej po slovenskih hišah, ki jih je pa bilo jako malo, pred Narodnim domom smo pa postavili tablo za plakate. Po zaključku naše sezone so koncem maja tega leta prvič gostovali ljubljanski igralci pod Nučičevim vodstvom (prejšnja leta fih je vodil Danilo, toda ne s takim uspehom kot Nučič). Od tu so odšli v Ljutomer, Ptuj, Celje, Slov. Bistri co ter tako širili zanimanje za dramatično umetnost. Da se spravijo narodne prireditve v sklad in da se prepreči njih kopičenje, sem osnoval Zvezo narodnih društev, ki ije pazila na redno delovanje društev in razvrščala prireditve tako, da se je vsak mesec nekaj nudilo, kar je jako blagodejno vplivalo na vse narodno življe nje ne samo v Mariboru, ampak tudi v okolici taim, kjer se še računalo z obiskom Mariborčanov. Leta 1910. se je ustanovila stalna in-tendanca, ki je imela vsak torek sejo ter pripravljala repertoar. Tu so se črtale fere in vsak član je podal svoje mnenje nakar smo se šele odločili za uprizoritev. Naše smotreno delo je takoj prvo leto občutilo tukajšnje nemško gledališče, ki je postajalo od dme do dne bol prazno. Ravnatelj Doz — nemški Ceh — je zabredel! tako daleč, da,so mu celo krasno garderobo zarubHi iti zapečatili. Nemci so mu ponujali 1600. kron za garderobo, kar ga je tako razjezilo, da se Je obrnil na mene s prošnjo, da ga re ibn. Ponudil mi je, da lahko vzamem vse, kar mi ugaja, ako mn preskrbim 2000 kron. Posojilnica nam je res posodila 2000 kron in odnesli smo iz nem škega gledališča vso odersko opravo, glasovir in vso garderobo razun one, k? bi je itak ne mogH rabiti. S tem je bil . naijvečji razmah Dramatičnega društva zagotovljen, saj smo na mah dobili vse, kar moderno gledališče rabi. Posojilnica je na našo prošnjo preuredila veliko dvorano Narodnega doma, postavila je barijero, ki je ločila prostor za, godbo od občinstva ter napravila eno vrsto foteljev, s čimer se je število sedežev za 20 pomnožilo. To leto je Dramatično društvo že gostovalo v Slov. Bistrioi in sicer 7. VIII. z igro »Graničar#«. Ko je magistrat videl naše delo, je najbrž ugibal, kako bi ga preprečil. Z znano Obisk francoskih gostov Mariboru Včeraj popoldne je prispelo z zagreb- prepovedjo, da smejo k predstavam pri- brzim vlakom v Maribor 25 absol-lajati samo člani, ni šlo, ker je imelo I ventov francoske vojaške politehnike v društvo že širše dovoljenje po pravilih. parjZUi ki so tekom zadnjih treh tednov Zato je spomladi leta 1911 kar na enkrat pohvali po Jugoslaviji, občudovali lepo-prepovedal magistrat vse igre, dokler se te na§e jemlje ter spoznavali naš na-ne napravi železen zastor, razsvetljava rod> Na kolodvoru, ki je bil ves v zele-itd. Vršile so se ravno vaje za igro _ »V 1 n;,u in državnih trobojnicah, jih je spre-znamenju križa«, ki je bila že plakatira-1 jela tisočglava množica z zastopniki vo-na in določena za 25. III. in le s posredo-i ^^jjj in CjV;,injh oblasti, mesta, raznih vanjem dr. Rosine in dr. Pivka se je po- nacjjormtouh, strokovnih in kulturnih or-srečilo za enkrat prepoved preprečiti, ganjzacjj itd. Ko je vlak obstal, je voja-tako da smo mogli sezono še redno za* Uka godba zasvirala francosko državno ključiti. Ta igra se je uprizorila 3 krat I himno, ki jo je občinstvo poslušalo od-zaporedoma ter jo je obiskalo 2273 oseb. kritih ’glav> Qoste, katere sta ves čas po-3rvič je bilo v dvorani 969 oseb, pa jih tovania ^ Jugoslaviji spremljala g. in-je še par moralo oditi. Kaj tacega Na- spektor Gregorič za ministrstvo prome-rodni dom še nikdar ni videl in menda ta ter podpolkovnik Petar Veljkovič za tudi ne bo več nikdar, saj- je nastopilo I ministrstvo vojske, je pozdravil mestni v igri čez 60 diletantov in je bilo v dvo- komandant g. general Pavlovič v fran-rani 300 ljudi več, kakor je normalno coskem, g. župan dr. Juvan pa v sloven-prostora. Vso opremo za igro, ki je ve- sjfem jeZjikU) želeča jim tudi v Mariboru ■rjala 15C0 kron, je napravilo društvo v I najugodnejšega bivanja in najlepših uti-lastni režiji in vendar je igra pokrila vse soy> q_ župan je še posebej povdaril hva-izdatke, saj je samo prva predstava ]e£nost Maribora Franciji, katere zastop-vrgla okroglo 900 kron. S to igro je dru- niki ^ izbojevali pripadnost Maribora štvo zaslovelo po celi Sloveniji, tako da jug0slaviji. Zahvalil se je na pozdravih so jo hoteli celo podeželski odri igrati, ^ jepem sprejemu v jugoslovenskem Ma-kar je bilo seveda izključeno. Igro smo I rit,oru imenom gostov g. Jean Ren6-Du-uprizorili tudi v Celju 23. IV. 1911 z istim ti|h) povdarjaijoč iskreno in nesebično velikanskim uspehom. prijateljstvo Francije do Jugoslavije. Leta 1911 smo spremenili pravim ter I {^oncem svojega nagovora je vzkliknil: raztegnili delokrog na celo Slovenijo, to 2ivela Jugoslavija!, čemur se je množica pa radi tega, ker smo nameravali ne sa- ocjzvaia z m0gočnimi vzkliki: Vive la mo gostovati, ampak tudi snovati po-1 France! Deklice so goste obsipale s družnice. Tudi inicijativa za cvetjem. Zvezo dramatičnih društev Vsa množica se je nato z vojaško god- je izšla od mene in 6. I. 1912 ob 501etni- bo na čelu razvila v mogočno povorko ci Ljubljanske Čitalnice je bil v Ljubija- po Aleksandrovi cesti do državnega mo-ni položen temeljni kamen za to zvezo, stu, odkoder so gostje odkorakali v vo-Izvolil se je pripravljalni odbor, obsto- jašnico Kralja Petra. Popoldne so na-iječ iz sledečih zastopnikov dramatičnih pravili z novim mestnim avtobusom iz-društev: Ljubljana: Govekar, Juvan; let na Mariborski otok, ki so ga občudo- Trst: Rajner, Hlača; Maribor: Kejžar; vali. Celje: Salmič; Jesenice: Spicar; Kranj: Ob 20.30 se je vršil v veliki dvorani hotela Orel animiran hanket, katerega so se udeležili člani oficirskega zbora z generalom Pavlovičem na čelu, mestni podžupan dr. Lipold, pomožni škof dr. Tomažič imenom zadržanega knezoško- Janko Sajovic; Kamnik: Binder. Takoj nato je 21. I. zborovala v Mariboru en-keta štajerskih društev, katere se je ude^ ležilo 19 društev, Otvoritev sezone 1911 se je radi že' Odkritje spomenika kralju Petru v Ljubljani Fotografiranje in filmsko snemanje vseh svečanosti ob priliki odkritja spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani dne 6. septembra bo dovoljeno le na podlagi posebnega dovoljenja in tozadevnega iikazila odbora za postavitev spomenika. Dovoljenje se bo izdajalo le proti predhodni osebni prijavi z Istočasno pismeno vlogo, ki mora vsebovati točne podatke dede imena, naslov in poklic osebe, hoče fotografirati ali filmati svečanost odkritja in pa obvezo, da stavi prijavljenec odboru od vsakega posnetka na razpolago 3 brezplačne kopije ter mu za dobo 3 tednov t. J. od 10. septembra do 1. oktobra posodi negativ v svr-ho Izdelave potrebnih kopij. V zavarovanje te obveze ije potrebno položiti kavcijo Din 200, ki vi slučaju neizpolnitve obveze zapade v korist odbora. Prijave se sprejemajo le do 2. septembra. Natančnejši pogoji za fotografe in filmska podjetja se morejo dobiti vsak dan od 18. do 19. ure v pisarni odbora, Kongresni trg 1/IL Uubtian? leznega zastora zavlekla do 1. XII. 1911. fa dr. Karlina, zastopniki Narodne Od-Vložila smo sicer priziv proti fermanu brane min. v p. dr. Kukovec in prof. magistrata, ki je bil poleti 1912 tudi ugod- Kenda, francoski honorarni konzul Fur-no rešen, češ da magistrat sploh ni bil rer, višji drž. tožilec dr. Jančič, srezka upravičen nam dajati kake predpise. Ker podnačelnika g. Makar in dr. Potočnik smo pa računali s tem, da se bo rešitev, za politično upravo, ravnatelj Krejčl kot kakor vedno zavlekla, je Posojilnica predsednik Zveze industrijcev, komisar kljub vloženemu prizivu napravila želez- Krajinovlč za obmejni policijski komisa-ni zastor in razsvetljavo za silo. Pri tej I rijat in policijski svetnik Zetkovlč za priliki naj še omenim, da se je zdel ta mestno policijo, prof. dr. M. Kovačič za ferman še celo nemški požarni brarnbi Sokolsko župo, predsednik pododbora neumesten, in da nam je le ta odgovori- Udruženja rez. oficirjev Perhavec, zala, da bo sodelovala pri predstavah, ako stopniki franc, krožka prof. Gašparln m društvo to želi, nikdar pa ne na koman- drugi, zastopnik nacijonalne železmčar-do magistrata, ki ji nima sploh ničesar I ske organizacije Tumpej, zastopniki gle-predpisovati. Ker društvo tega ni želelo, dališča, glasbenih in kulturnih organiza-saj je imelo svojo stražo, tudi požarna cij itd. Govorili so, pozdravljajoč zastop-bramba ni pri predstavah nikdar sode- nike vitežkega zavezniškega francoske-lova-la. (Sledi.) ga naroda, mestni komandant general Pavlovič, podžupan dr. Lipold, pomožni škof dr. Tomažič, in predsednik sreskega 9 milijonov članov Fidaca. I odbora Nar. Odbrane prof. Kenda, ki je Fidac, organizacija frontnih bojevnikov vsakemu gostu izročil v spomin na Ma-iz zavezniških držav celega sveta, usta- j ribor lep, priložnostno prirejen album z novljena 1. 1920 v cilju obrambe svetov- opisom In slikami Maribora. Vse sloven-nega miru, mednarodnega zbliževanja ske govore je tolmačili gostom v njiho-mladine, reševanja mednarodnih sporov vem jeziku g. prof. Gašparln. Imenom potom sporazumov, vzdržania podpisa- gostov je Jean Renč-DutHh naglašal v nih mirovnih pogodb ter Izboljšanja go- svoji zahvali neomajno zvestobo Fran-spodarskega položaja invalidov, vdov in cije do zavezniške Jugoslavije. Kombini sirot, obsega danes 62 društev z okrog 9 rani pevski zbor mariborskih pevskih milijonov članov. V Belgiji je 5, v Ze- društev je pod vodstvom g. prof. Mirka dinj. državah 1, v Franciji 10, v Vel. zapel več pesmi, vojaška godba pa je Britaniji 1, v Italiji 2, na Poljskem 29, pridno svirala. Zaplesalo se je tudi ko-na Portugalskem 1, v Rumuniji 7, na Ce- Ib, v katerem so pridno sodelovali tudi škoslovaškem 4 in v Jugoslaviji. dvoje I gostje, društev. 12. kongres Fidaca bo v Pragi. Danes so napravili gostje izlet na Fa-V Glasbeni Matici v Ptuju lo, kjer so si ogledali elektrarno, popol- se bo vršilo redno vpisovanje od torka dne pa so se z brzovlakom odpeljali pre 1. sept. do sobote 5. sept. dnevno od 10. ko Koroške, Tirolske in Švice v svojo do 12. ure v šolski pisarni za sledeče domovino, predmete: glasovir, gosli, čelo, teorija, | harmonija in pihala. Razstava mariborskega brezmotornega letala, ki sta ga zgradila dva Mariborčana-1 akademika, in o katerem borno jutri obširneje poročali, bo v soboto 29. t. m. od 16. do 20. ter v nedeljo 30. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 20. ure v deški me-1 ščanski šob v Krekovi ulic' Na osnovnih šolah v Mariboru bo vpisovanje otrok za šolsko c 1931/32 dne 1. in 2. septembra, vsaktfrai od 8. do 12. ure. V četrtek, dne 3. septembra bo otvoritvena služba božja. ia-krat zvedo otrooii, kedaj se bo pne redni pouk. Zadnji dan pedagoškega tečaja. Danes je nadailjevala ga. dr. Steiamja Winterjeva iz Zagreba predavanje o individualni psihologiji. Na primerih prakse je pokazala, kako vzgojna posve* tovalnica v Zagrebu uspešno leči tez vzgojljive otroke s tem, da jim malo* dušje odpravljajo z vcepljanjem sanw-zavesti, čustvo manjvrednosti s pruaz-nostjo in uvidevnostjo. V predavanju ] odkrivala vzroke raznih družabnih suTtP” tomov kakor nesrečnih zakonov, ki s® deloma posledica organskih pomanjkljivosti, večinoma pa napačne spolne vzg°| je. Debata je pokazala, da se je predava* teljica dotaknila problemov, ki izredno zanimajo tudi naše učiteljstvo. Popoldni nastopi zadnji predavatelj mariborsKi strok, učitelj g. Fr. Martinc o šofcM praksi z ozirom na individualno psiw>* logiiio. Smrtna kosa. Umrli ste sinoči: v Cvetlični ulici pf" letna zasebnica Marija Jerman, v. PeKIB 25 pa posestnica Elizabeta Glavič. Veljavnost starih potnih listov. Mariborska pisarna »Putnika« je JrT jela od ministrstva uradno obvestita so stari potni listi še tako dolgo veli* ni, dokler ne poteče v njih vpisana ^ ba veljavnosti. Po poteku veljavnosti s® morajo nabaviti novi potni listi. Godbeno društvo »Lira«, . ki ima tačas svoj sedež v Mariboru, ® je v Erjavčevi ulici tudi godbeni 10*** pošlje prihodnje dni ponovno svojega i“* kasanta k članom, da pobere zaosti,. članarino. Odbor prosi vse vpisane o®’ ne, naj izvolijo poravnati vsaj Polle®; članarino, da se poplačajo nekateri štrumenti, ki so še na dolgu. — Kapel™? g. Polič po dvakrat na teden vežba go«' benike in naraščati; napredek je prav voljen. Letos je godba »Lire« sodelov*' la pri telovadnih nastopih Sokolskih drfl' štev v Rušah, v Št. liju v Slov. gor. te dne 15. avg. pri Sv. Juriju ob Pesw<> Kritika uglednih oseb glede kakovosti discipline godbe se glasi prav ugodno- ^ Prihodnji mesec bo godba »Lire« sod lovala tudi pri telovadnem nastopu S* kola v Limbušu. — Ker bodo števil Sokolska društva in čete v bodoče »e večji meri nego doslej potrebovale S° . bo, je priporočljivo, da naša javn^, gmotno podpira godbeno društvo »Lif^‘ Narodna šola v Krčevini. .. Dne 1. in 2. septembra bo vpisova® novincev in otrok, ki so se v počitnici priselili. Starši oziroma skrbniki naj P,e vedejo ta dva dneva vse otroke, ki sO ^ ali! bodo do konca tekočega leta dovf sedmo leto, pa še niso vpisani v s® ' Sprejemali pa se bodo tudi telesno in ? a ševno razviti otroci, ki do 1. septen1 ^ letos dovršijo šesto leto. Dne 3. sept-ob 8. uri otvoritvena služba božja, v ^ tek 4. sept. pa se začne redni pouk. Upravitelj. Zlat prstan ^ je bil najden včeraj na Grajskem pred Grajsko kletjo. Kdor ga naj se javi v pisarni dr. Ravnika, ^o« ulica. It| Srečke za IV. razred 21. kola drŽ^ razredne loterije so že prispele v vo »Jutra« In »Večernlka« v Marin ^ Cenj. igralci se naprošajo, da jih Pr ^ časno zamenjajo, ker se bo vršilo ban’« že '4. septembra. Osebna vest. V pokoj je stopil sodnik upravnega sodišča v Celju g. dr. Ludovik Brence. Iz mestne policije. Novi upravnik mestne policije v Mariboru, g. višji policijski svetnik Al. Ger- .......... zinič, se je vrnil z dopusta in je z da- i ve. Zahtevajte brezplačno P našnjim dnem prevzel službene posle. I ravnateljstva tečaja. — Iv. Herlčgo ml., Maribor, Koroška ^ izdeluje glinaste peči, Štedilnike ter p0, jema v to svrho spadajoča dela h* pravila po najnlžjl ceni. — y# Prijave za enoletni trgovski tečaj trg. društva v Mariboru ure a____________________ m Ho u* se sprejemajo dnevno od 10. do (drž. trgovska -rjja. mlja). Sprejemajo se tudi Zrinjskega trg 1 aka^ ipri spekte T‘V!'-:VT t v V c n •? f »r »-»fr, Delitev dela pri Čebelah ZANIMIVA OPAZOVANJA ZNANSTVENIKOV - STROKOVNJAKOV. Za;ednica čebel vrši svoj posel tako, da izvršuje vsaka čebela delo, svoji starosti Primerno. Poedine delavke torej niso specialistke za poedino vrsto dela, nego vsaka dela tekom svojega življenja na svojem področju. To delo se prične takoj, Čim živalica dovrši svojo preobrazbo in se jzpremeni v čebelo. Prvo njeno delo ie Čiščenje stanice, tako da se lahko vzreja v njej novi individij. Ko je stara tri dni, menja svoje delo in mora hraniti 'ičinke. Najprej ji poverijo prehranjevanje starejših ličink, ki dobivajo saimo še med in cvetni prah. Po šestdnevni starosti lahko hrani tudi že mlajše ličinke in to s hrano, bogato na beljakovinah. Ta hrana se tvori v posebnih žlezah slrnkah v slavi čebele; te žleze pa dozore baš po šestih dneh. V tem času lahko mlade ži-valice prvikrat izletijo, pa samo v lepem vremenu. V naravi nimajo nikakšnega dela, ker služijo ti izleti samo za pridobivanje orijentacije v prirodi. Med 12. in 18. •nem dobi delavka novo nalogo, namreč frajenje. Tedaj st popolnoma razvijejo žleze voščenice, ki so na notranji strani trebušnih segmentov. Po tem, ali včasih Judi pred tem poslom prevzamejo te delavke še nekatera druga opravila: vzdržujejo red in čistočo v panju, odvze.i. o hrano nabiralkam, pozneje pa prevzame-celo stražo. Šele, ko dopolnijo 20 dni, hreidejo iz notranje v zunanjo službo im ^hirajo med do konca sezone. V prvi letni Sezoni doživi čebela starost le kakšnih ^ dni. ,, poizkusi So hoteli dognati, je-li ta de-ev dela omejena in definitivna, ali se Pb danih okolnostih menja. Ali je možno, da prevzame mlada čebela dolžnosti Svoje stare tovarišice in, da spravlja sta- ra delavka dolžnosti v notranjosti panja? Oddelili so same mlade čebele ter jih prisilili, da so zbirale cvetni prah in med1, dočim so dobile stare čebele nalogo, po-svoje stare tovarišice in, da opravlja sta-rešili zadovoljivo svojo nalogo. Baš tako je uspel poskus, ko so zaposlili one čebele, ki so že prekoračile dobo grajenja, pri gradnji celic. Njihove žleze-voščenice so tudi drugič delovale brezhibno. Po teh izkustvih je izgledalo, kakor da vendar ni one omejene Časovne zaporednosti pri delu čebel. Zato so dali- čebele, čim so se izvalile, v zaprte kletke, kjer so jih dobro hranili, bile pa so primorane lenuhariti. V gotovih časovnih razdaljah so jih vračali zopet v parnj in pazili na to, kaj in kako bodo čebele delale. Ali bodo kljub času, ki so .ga preživele v brezdelju, začele od kraja, ali bodo .nostavno prijele za ono delo, kateremu so razvojno dorastle. Začele so delati brez ozira na svoj razvoj baš tako, kakor njihove mnogo mlajše sestrice in so z njimi vred prehodile vse razvojne stopnje. Tu imamo opraviti torej z delitvijo dela napram dobi poedinca. Ko bi živela kakšna delavka Sama zase, ne bi mogla vzrediti po tej vrsti delovnih etap novega zaroda. Im zares postopajo vrste iz rodu čebel samic baš nasprotno, kakor delajo to tudi vse druge živali, ki ne živijo v za diužništvu: gradnja gnezd — nabiranje hrane — skrb za zarod, to je pri čebelah v panju baš narobe. Te pa lahko delajo tako, ker živijo v zajednici. v kateri je vedno vse polno mla:Ših ali starejših to varišic in se opravljajo istočasno vsa dela. 'mn Človeštvo porabi letno 1000 ton omamilnih strupov Vkljub vsemu poučevanju in vkljub vsem ostrašujočim vzgledom ni mogoče v človeštvu potlačiti poželenje po opojnih strupih. Množine alkohola in tobaka, ki jih človeštvo porabi letno, si ni mogoče niti predstavljati. Poleg teh omamnih sredstev pa se poslužuje človeštvo tudi strupov, ki učinkujejo na telo in duha neprimerno bolj uničevalno. So to razne droge, umetno izdelane, kokain, morfij I t. d. Tu navedeni strupi so se razširili zlasti v Ameriki kot nadomestek za prepovedani alkohol. Kakor navaja dr. Siro-vich v »Populaer Science Mounthly«, Propada v Zedinjenih državah vsak šestdeseti človek na posledicah uživanja o-Piaimmih drog. Te droge vtihotapljajo v Ameriko večinoma iz dežel, ki so se specializirale na njih izdelovanje. Na celem svetu je danes 54 tovarn, ki •zdelujejo opojne strupe. Večina jih je v Angliji, Franciji, Švici, Holandiji in Nemcih Te dežele, ki imajo od izdelovanja •n trgovine z opojnimi strupi velike dobičke, se branijo podpisati mednarodni sporazum, katerega izvajanje bi vsaj deloma zaprlo vire za zastrupljanje človeštva. V omenjenih 54 tovarnah za stru-Deme droge izdelajo teh produktov letno krog 1000 ton. Toliko se torej teh stru-Pov na svetu proda in porabi. Za zdravniške namene se porabi letno na celem Svetu samo 3 tone, 97 tisoč kg opojnih '•rog pa porabijo oni, ki so popolnoma v oblasti strasti uživanja strupov. Kako drago je umetno opajanje z o-ni&mnimi drogami, je razvidno z ogromnega porasta njihovih cen, predno pridejo od izdelovalca h konzmuentu. Tako na Primer stane 70 gramov morfija pri izdelovalcu samo pol dolarja, dočim se v trgovini plača zanje normalno 180 dolarjev, t. j. krog 8400 dinarjev. Najhujša za ' zdravje tn žepe uživalcev strupov je o-kolnost, da morajo stalno .stopnjevati zabite množine, ako naj strup učinkuje. Tako na primer spočetka zadostuje sto-. na grama narkotika, da se v uživalcu Izzovejo vsi učinki zaželjenega razkošja, ekom časa je treba te količine stopnje-att do strašne višine. Tako ljudje, ki so J strasti že dolgo udani in kojih organi-(j ^ se ie navadil strupa, trebajo dnevno ki m gramov narkotikov. To je množina, lSn * Za£lostovala za zastrupljeni« krog oseb. Pri teh okolnostih ni nfcakšno pretiravam«, ako se smatra uživanje stru penih. drog za eno najtemnejših strani človeštva. Sokohino Sokolsko društvo Slivnica pri Mariboru priredi na Mali Šmaren dne 8. sept. v Slivnici na grajskem travniku svoj prvi telovadni nastop. Sodelujejo sosedna bratska društva in čete ter vojska. Spored: 1. Ob 14. zbirališče pri slivniški šoli. 2. Povorka skozi vas in položitev venca na spomenik padlim vojakom. 3. Pohod na zletno telovadišče, kjer se vrše pozdravni in drugi govori. Obenem se proslavi lOletnica vladanja Njeg. Ve1, kralja. 4 Telovadni nastop vseh oddelkov. 5. Srečolov in narodno sokolsko veselje v verandi br. Lesjaka. Vabimo narodno občinstvo, da se v obilnem številu udeleži prvega sokolskega nastopa v Slivnici. ZdTavo! Slivniški Sokol prosi sosedna bratska društva, naj po možnosti vežbajo tudi tretjo praško vajo za člane in moški naraščaj. Članice in ženski naraščaj nastopijo z dvema. Pri nastopu igra tezenska sokolska godba, Ker je 6. sept. nastop v Framu, odpade v Slivnici generalna vaja, pač pa prosimo, da so vežbači(ce) 8. sept. točno ob 14. pri slivniški šoli. Zdravo! V soboto in nedeljo slavi zagrebška Concordia 251etnico obstoja. Ob tej pri-iki sodeluje tudi budimpeštanski Fe-renevaroš, ki bo igral proti Gradjanske-mu in Concordiji. V NUrnbergU se je vršila olimpijada gluhonemih v nogometu, lahki atletiki in plavanju. Dvanajst držav je poslalo svoje delegacije im tekmovalce. V nogometnem turnirju je zihagala Nemčija. Sledila je Avstrija in češkoslovaška. V lahki atletiki so zmagali Danci, v plavanju pa Madžari. Finalna tekma za juniorski pokal Ilirl-e se bo vršila dne 6. septembra v Ljubljani. Srečala se bosta ljubljanski zmagovalec SK Reka in mariborski zmagovalec ISSK Maribor. V Parizu se vrši III. kongres evropske plavalne lige. Na kongresu je bito sklenjeno, da bo prihodnjo tekmovanje za prvenstvo Evrope leta 1934 v Berlinu. Napredek tehnike v zvočnem filmu Na nobenem področju ni tehnika do danes tako napredovala, kakor v zvočnem filmu. Na stotine inženerjev vseh ras dela noč in dan in p.roučava tehniko filmske produkcije; postopek hočejo poenostaviti, izpopolniti in poceniti. Vsak čas je slišati o novih izumih, novih aparatih in novih perspektivah, ki se nudijo ton--filmski produkciji. Človeški razum dela vedno na tem, da bi se čimbolj okoristil s skrivnimi, danes zagonetnimi, jutri že morda jasnimi silami prirode. Na žalost pa prinašajo zaenkrat vsa ta stremljenja, čijih čili je olajšanje človekovega dela, torej sreče člcvečanstva, 1$ nesrečo, ker bazirao namreč vsi noVi izumi na sistemu dobička enega človeka ali ene skupine, to je na zasužnjevaniu ostalih; dobiček lahko nastane namreč samo z delom mnogih, ki pa od tega nimajo ničesar. Vendar je treba pozdraviti vsak nov izum z nado, da bo inteto nekega dne od tega celo človeštvo korist. Nekaj novih izumov na področja tonfilmske produkcije bomo na kratko prikazali: Firma Miitcher Izdeluje neslišne tonfilmske aparate. Mehanizem aparata ie poenostavljen, cela kamera pa je popolnoma izolirana od zunanjih vplivov, tako da ni čuti tiikakega Šuma. Zeto je uporaben za tonfilm. Dva ameriška inženerja A. R. Olphin •in G. R. Sti!ewell v Nev Yorku sta izna-š!" po dolgotrajnih študijih nove fotografske kamere, ki so izvanredno občutljive. Po sodbi ameriških strokovnih listov bo ta novi izum mnogo pripomogel k razvoju tonfilma, Imel pa bo vpliv tudi na poizkuse s televizijo. Rezultati poizkusov z novim Breusin-govim sistemom pri Braunovih ceveh, ki jih uporabljajo za snemanje tonov, so iz-zv M ogromen interes v celi toirfilski industriji. Ker bi se s tem sistemom znatno pocenila produkcija, napram temu pa silno porastla rentabilnost, so se začela kajpada poedina podjetja silno zanimati za ta izum. V obče se pričakuje, da bodo prišli v kratkem znatno cenejši aparati na trg. Seveda je pa tudi orece:šn a borba radi dosedanjih licenc In spet bo stopil v akcijo sistem dobička... Sokolstvo in odkritje spomenika kralja Petra v Ljubljani. Dne 6. septembra bodo odkrili v Ljubljani spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, v prisotnosti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. ■ Savezno načelstvo je odredilo, da se vse Sokolstvo s teritorija Dravske banovine udeleži slavnosti s čim večjim številom članov v slavnostnih krojih in s prapori. Potrebno je, da bo tudi naše društvo dostojno zastopano. Apeliramo zato na vse brate, ki ima o slavnostni kroj, da se udeležijo odkritja. Župna uprava mora vedeti do 29. t. m. število članov, ki se udeežio slavnosti v kroju. Pozivamo zato vse brate, ki se bodo slavnosti ude^žili, da prijavijo to do najpozneje . 29. t. m. opoldne bratu taniku Sili na postali Maribor gl. kol. ali pa brafu Burešu, urarju v Vetrinjski u’ici. Če se prHasi '? mariborske župe do vol no število udeležencev, bo vozil iz Maribora ob 3. uri (zjuTaO dne 6. sep-: tembra roseben vfck. 7dravo! Odbor Sok, društva Maribor-matica. o sobo. da je Tribulet zaostal in ugenila njegovo usodo. V trenotku, ko je stopil v predsobo, sta ga opazo- Kaj je ttamerjala ona? val' dve ženski, ena z mrko radostjo, druga z globokim Ali je hotela žrtvovati svojo osveto in se postaviti obupom. ob Flerlalove stran? Sama ni vedela natanko. Njen duh je bil ves zmeden. Predvsem je hotela videti obraz kralja, ki so mu pravkar iztfgali Žileto... Smukala je od drevesa do drevesa in> dospela tako V splošni žmešnoavi dd stopnic, ki jih je bila pravkar prekoračila z Manfredom in njegovimi tovariši. Dospela je v trenutku, ko se je dvignila krvava . cika Tribuletova in padla na lice Franca I. Z grozo in ^rmenjem je videla nezaslišani prizor, kako je dvorni Borec oklofutal svojega kralja in padel nato pod dvorjanskirh! bodali, Takrat pa ;e začula tuliti glas Franca I.: »V park! V parkmso! Iščite 1 Preiščite vse! Pobijte j!h do zadnjega U Magdalena je skočila nazaj in zbežala proti malim vratom; y> r Slutila je, da bo hotel Ragastan s svojimi prijatelji počakati Fleriela In hotela Jih je posvariti. Ravno par korakov pred vrati je naletela nanje. »Vrnite se!,* Je'velela hladno. »On je mrtev!« vFldrial!...« so vzkliknili vsi trije možje hkrati z bolestnimi glasovi. »Mrtev je, vam pravim! Videla sem ga pasti razmesarjenega od bodal... Bežite! Prva je bila Diana Poatješka, druga — vojvodinja Ftanpska. Ko je kralj izginil, sta menjali dolg pogled. Vojvodinja Etanpska se je zganila, kakor do hoče iti. — »Katn pa greste, draga Ana?« je vprašala Diana Poat eška, z zmagoslavnim usmevom. »Ukazala sem svojim liudem. nai pripravijo vse za moj odhod: vrnem se na svoje posestvo...« »Ravno sem vam hotela nasvetovati to,« je dejala Diana. Solza obupa se je utrnila v očesu vojvodinje Etannske KraH pa je ukaza! poklicati svojega prvega hišnega oficirja in mu dejal; »Gospod, meni je dolgčas v Fontenbloiu ... Ukrenite vse potrebno, da odrinemo še jutri v Rambuie...« Sledili bomo vitezu De Ragastanu in njegovim tovarišem na niih poti v Pariz, kier so ostali samo par ur, da odrine;o takoj nato proti Italiji- Omeniti moramo samo. da so Žileti skriva-H Fleria-lovo smrt. dokler se Je le dalo. Vendar je napočil dan, kp Je morala kneginja Beafrioe 'priznati resnico. Žileta je skoraj umrla od žalosti... Toda bila ie ?e m1ada ... In videla je Manfreda tako obupanega zbog njenega obupa, tako žalostnega nad njeno žalostjo, da je začela pa malem vsaj skrivati svojo bolečino. Nato je izginila sčasomh ta velika bol — kakor izginjajo vse velike žalosti človeške; čas in ljubezen, ta dva velika tolažnika, sta pregnala bridkost Žiletme duše. , Mislila je na ubogega norca samo še z nežno otožnostjo, a ne da bi ta otožnost kalila veselja njenega srca. V Montefortu, ljubkem laškem mestecu, kjer s® bili zdaj varni pred vsakim preganjalcem, je lil dal P®-staviti vitez De Ragastan sredi vrta velik mramornat spomenik, posvečen Tribuletu in Štefanu Doletu. Ob vznožju tega spomenika so se radi shajali * senci visokih pinij in platan ter se razgovarjali o svoji preteklosti... Dve novi rodbini sta bili nastali v mirnem, vedrem zatišju. Dne 15. junija tistega leta, ko so se odigrali zadnji dogodki naše povesti, je združila dvojna poroka Manfreda in Žileto, Lantneja in Aveto. Bilo je, kakor da leži pajčolan otožnosti nad solfl* čnim poletnim dnevom, ko se je vršila ta vesela ceremonija. Obe mladi ženi sta zamrmrali zdaj pa zdaj vsaka zase: »Oh, zakaj te ni pri nas, ubogi oče!...« Grofu Monklarju se nikdar ni vrnil razum. Strašni dogodki, ki jih je bil zasnoval in vodfl Ignacij De Lojola, so pregrnili njegovo dušo z večno temo blaznosti Toda ta blaznost je bila krotka. S posebno ljubeznijo se je bil vda! Aveti, ki ga i® obdajala z genljivo skrbjo. In kdor bi bil vedel, kakšen je bil delež bivšega velikega profosa ob mučeniški smrti Štefana Doleta* tega bi bilo presunilo do dna srca, videti nežni smehljaj, s katerim je zrla hči mučenikova na krvnika svojega očeta... Ta krvnik ie bil pač tudi sam nedolžna žrtev. J® vrhu tega je bil oče njenega soproga!... Nekega dne je sedela kneginja Beatrice na razkošnem vrtu montefortskega grada v senci stare vrbo* ki je igrala veliko vlogo v njeni burni mladosti. Po'eg nje je počival vitez de Ragastan. Aveta in Žileta sta imeli vsaka svoje vezenje n® kolenih. Manfred in Lantne sta ju opazovala z ljubečimi pogledi: Tudi stari grof De Monklar je bil tam. S tistim svojim resnim in hkrati milim glasom, k! je bi! vsakomur tako mikaven, je pripovedovala kneginja Beatrice, kako sta si z Ragastanom pred mnogimi leti priznala svojo ljubezen pod to staro vrbo. Vsi očarani in ganjeni so poslušali navzoči. In *ko je končala svojo povest in so se spogledal z mokrimi očmi ter sta menjali Aveta in Žileta z Lant-nejem in Manfredom globoke, ganjene poglede, je izrazila Beatrice splošni dojem: »Je torej stvar na svetu, močnejša od nesreč, stvar, ki prekorači vse ovire, podira gore, izbriše daljave in dviga slavo človeškega srca skozi vse življenje — stvar, velika med vsemi, lepša od krasote, sil-nejša od sile, mogočnejša od smrti, in to je ljubezen. • ■* XLI. Rambuje. Popotniki, ki jih privede kaprica, opravek ali gofl slučaj v Rambuje, si ogledajo skoro vsi stari grad, ki se prišteva med zgodovinske spomenike Francije. In prav imajo ti popotniki, zakaj grad je vrcderti da si ga Človek ogleda. Kakor vse zgodovinske stavbe, ima tudi on svZi»viC v Mnnbum, jvunboikh# usk«um d. o, predstavnik al Aftku utlth-A c Marfbotu. !