163. števiika. g Ljubljana, T soboto 18. jnlija 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan »večer, isnm&i nedelje id praznike, tei volja po pošti ^rejeman 2» avstro-ogreke đeSete m vae|leto 86 K, ea pol leta 13 K, za Cetrt leta 6 K 60 b, ea eden mesec 2 R 30 h. Za Ljubljeno a po&iljaojeie na dom za vse leto 24 K, za pol leta^lS K, za četrt leta 6 K sa eden mesec 2 K Kđor hođi sam ponj, ve\)& za ćelo leto 22 K. za onf leta 11 K; za Cetrt ieta 5K60 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežele tolike roč, kolikor zna&& poBtnma. — Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve narofinine ee ne ozdra. — Za t-vrste po 12 h, Ce ae omanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se đvakrat, in po 8 h, Cc 49 trikrat ali vefikrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — EU)kopisi se ne vraćajo. — Uredni« a at. 12. — UpravniStvn na] se blagovolijo poSiljati naroćnine, reklamacije, oananJl* t. j- administrativne stvari. — Vhod v arednifttvo Stvo pa s Kongreanega trga št. 12. „Slavenski Ifarod" telefon št. 34. POSfttEM „Narodna tiskaraa" telefon fit. 85. Zopet krivica. Ni še dolgo teg-a, kar smo po jasnili, kako je bil pri kompetenci za neko prcftsorsko mesto v Ljubljani preteriran izvrstno kvalificiran domaćin samo zato, ker je Slove nec in je isto službo dobil slabše kvalificirani, naravnost nesposobni pref. Mande, samo zato, ker je Kemec. Zdaj se je primeril nov slučaj, ki jasno kaže, kako premeteno se onemogoča Slovencem, dobiti v domovini službo, in kako lokavo se utihotapljajo nemški profesorji ćelo na Kranjsko. Na II. drž. gimnaziji v Ljubljani je bilo lansko leto razpisano učno mesto germanista, in sicer učno mesto za nemsčino kot glavni predmet in klasično filologijo kot stranski predmet, oziroma za nemsčino v zrezi z geografijo in zgo-đovino. Za to mesto se lansko leto ni oglasi! noben pr&vi kornpetent, a vlic temu je bil na to mesto imenovan kot začssni učitelj mož, dr. Oton Jauker, ki sploh ni kompe-tiral v Ljubi ja no in za raz-■ ?^ro rceelo tuđi ni mogel komutirati, ker ni kvalificiran, ker n i jtrmanist, cnarvec" historik in 1č z nemškim uSnim jezikom, torej nesposoben za II. drž- gimnazijo, na katerije v nižjihraz-redih slovenski učni jezik. Očividno je, da je bilo to po9topanje nekorektno in krivično, kajti će ni bilo kvalificiranega kompe-tenta, bi se razpiaano mesto vendar bilo smelo oddati možu, ki tuđi ni kvalificiran in ki sploh za to mesto r.i kompet;ral. Letos se mesto germanista n i raz pisalo, dasi zavod učitelja r.cmščine nujno potrebuje. A glej, - aj se je zgodilo! Pred kratkim je i.io razglašeno, da je dr. Oton auker na tem zavodu inaerfO-v^n definitivnim. To je kričeč slučaj, ki mora vsa- cega poštenega. človeka navdatt z ogorčenjem. Brez dvoma je bilo že lansko leto sklenjeno, utihotapiti slovenskega jezika popol noma nezmožnega in torej za pouk v nižjih razred ih ne-porabnega dr. Otona Jaukerja na II. drž. gimnazijo v Ljubljano. V ta namen je bil lani imenovan zaČaa nim učiteljem za mesto, za katero ni kvalificiran in v ta nam^n se dotično mesto letos ni razpisalo, samo da se ne oglasi kvalificiran kompe tent in da se more to mesto oddati tako čudne protekcije vživajočemu dr. Otonu Jjtukerju V koliko je na to imenovanje vpiivala okolnost, da dr. Jauker v soli zasmehuje slo venstvo, tega seveda ne moremo vedeti. Spretno vprizorjeno vtihotaplje-nje se je obneslo. Po pravici bi smel biti na II. državni gimnaziji samo en Neinec, namroČ germa nist, odslej pa bodeta dva, dr. Otoa Jauker, za katerega se je per nefas kreiralo mesto in pa germanist, č gar mesto se mora še enkrat raz-pisati. Oskodovan je vsled tega zavod, kajti tuđi historik, katero meatc ta.-vzema sedaj d. Jauker, bi moral biti Slovenec, ker mora poučevati v nižjih razredih, kjer je učni jezik slovenski, med tem ko je dr. Jauker porabljiv samo v višjih razredih, kjer je učni jezik nemški. Slovencem pa se je s tem imenovanjem storila krivica, ker se je tujemu Nemcu oddaia služba, ki bi jo moral dobiti Slovenac. Tako stvarja vlada Nem cev nov Besitzstanđ Siutba, ki jo je dobil prof. M a n d I, sa je raz-pisala in reklo se je, da je ta služba nemški Besitzstand in se mora zaradi tega Nemcu oddati. Služba n\ II državni gimnaziji pa se ni razp? sala zato, da bi se ne mogel oglasiti slovenski kompeten t in da se je mog'o spraviti N e m c » na to meso. ki hi jn pn pravini moral d> mesto d j bo rekle in zopet__..^^«^«*-«* — n « m u c. V obče 8O krar jske srednje sole prave pastorke učno uprave. Če je le mogoče, se izpr; znjene službe ne oddajo. V Noveni meatu je bilo že lani izpraznjeno neko mesto, a da se prihrani plača, je nišo oddali in je sele pred neka, dnevi popolnili. Mesto prof. Ž*klja na I. drž. gimnaziji v Ljubljani je bilo že dvakrat razpisano, a dasi so se oglasili po polnoma kvalificirani kompetenti, se služba ni oddaia. Kompetentom so se prošnje vrnile, jČne ure pa raz-delile med suplent Zdaj jo to mesto tretjič razpisano *n morda zopet samo — navidezne. Na II. drž. gimnaziji v Ljubljani se na jesen otvori osmi razred in bo zavod s tem po-poln. Po zakonu mora na popolni gimnaziji biti 1 ) definitivnih profesorjev. Na II. drž. gimnaziji pa jih je bilo lt-tos z ravnateljem vred samo deset — razpisano je pa samo Rutarjevo mesto, tako da bo tuđi prihodr e '»to samo deset c-rofesorjev 7 * i i' ;. iiiitev z a -ii. •: z a z,» i»ii - wO-v c k rujno po- trebnih profesor^* - i?ni upravi čisto niČ ne mudi, rnudilo se ji je samo, da je spravila dr. J a u -kerja pod streho. To so razmere, da se Bog usmili. Te razmere pričajo, kako puhle fraze so bila zagotavljanja naučnoga mini stra Plartla o pnliki. ko sta poslane^ Ferjančič in Plantan intervenirala zaatran imenovanja prof. Mandla, te razmere so dokaz, da ima ućna uprava pri profesorskih imenovanjih svoje slovenskemu narodu naaprotne in škodljive namene in zato bo trebrt, da se ta praksa učne uprave v drž. zboru po zasluženju ožigosa. Čehi in vlada Začetkom prihodnjeera meseca «b su ide češki narodni svet, »r sklepi utegnejo biti pomembni lalnje postopanje čeških poslancev. doČeški člani narodnega sveta i rate li bodo že poprej poseben sesta-np&, zlasti zaradi nasveta, da naj čožki poslanci na jesen tuđi vse vogaške predloge z obstruk-cijo onemogočijo, o katerem nasvetu bo razpravljal tuđi narodni svet. Dokler je bil RezeL Član Kor-berjevega ministrstva, nišo Cehi v o jaških predlog nikdar obstruirali niti rekli, da jih hočejo. Vedno so le povdarjaH, da velja njih obstruk-čija samo proračunu in nagodbi. Sedaj, ko je Rezek odstopil, ni treba Čehom imeti nikakih obzirov veČ. Med Ćehi in med Korberjem so — Če so sodi po izjavah čeških Ii9tov — vsi mostovi podrti. Sicer namerava ministrski predsednik Korber že v kratkem sklicati nove konference čeških in nemških voditeljpv, da bi pri teh konferencah dosegel opustitev ob^trukcije, ali češki listi se potezajo za to, da naj se sploh noben češki poslanec ne odzove Korberjevemu povabilu na take konference. Češki listi argumentirajo tako le: Zahteve češkega naroda, torej pogoji, pod kaloimi morejo in smejo češki poslanci opustiti obetrukcijo, so vladi že davno znani. Če jih vlada izpolni, je obstrukciji takoj konec, da vlada neče ničesar brez privoijenja Nem-cev storiti, to Čehov nič ne briga, kajti to je skrb vlade in če vlada hoče privoljenje Nemcev, naj si je sama izposiuje. Konference, ki jih namerava vUda aklicati, imajo edi-nole namen pregovoriti Čehe, da bi od svojih postuiatov odnehali in ker je to nen ogeče, zato naj se češki postanci teh konferenc sp'oh ne udeleže. Hrvatska. Novi ban grof Pejacsevich je pri-šel dne 16. t. m. v Zagreb. Seveda je bil slovesno sprejet. Na pozdrav sekcijskega predstojnika Krijc^ovic^a je odgovoril z daljšim govorom. R«-"r kel je med drugim, da je njegova naloga ugladiti pot boljsi bodočnosfi, in da bo pri tem hodil po istih potih, kaker njegov oče in se držal načela, da je dobra uprava pogoj dobrega razvoja. Isti dan še imel je klub vladne stranke sejo, na katero je pri-šel tuđi novi ban. Predsednik klub«, grof Erdodv je v svojem govoru izrekel prepričan je! da bo ban varo-val čistost nagodbe z Ogrsko in ubra-nil vsako kršenje te nagodbe. Banov odgovor je jako značilen. Ban je izrekel upanje, da bo ministrski pred* sednik grof Khuen-Hedervary (!), y kolikor more posegati v hrvatske za-deve, pomigal, da se narod in dežela pomirita (!) Svoje dolžnosti, je rekel ban, bo vestno izpolnjeval in po vzgledu svojega oČeta raje odstopil, kakor da bi pustil nagodbo kršiti Regnikolarnadeputacija uredi najprej finančno razmerje med Ogrsko in Hrvatsko, potem pa se loti vseh drugih dvomljivih vprašanj glede nagodbe. Mini-ster Tomašich je proslavljal bivšega bana Khuena, češ, da je zapusti! kompaktno stranko, avton: mijo pa je tako izpopolnii (!}, da stoj' đa-nes na trdni podlagi. Khuen je jamstvo, da se izpolnijo opravičene želje Hrvatov in da se nagodba ne bo kršila. Če pustimo na stran komplimente bivšerru banu grofa Khueau-Hedervarvju, ostane obljuba, da bo uprava dobra — Hedervarv je bii progldsil načelo »red in delo« in vendar je vladal z najveČio korupcijo in z največjim terorizmom — in da se ne bo kršila nagodba. V teh obljubah. je obaeženo vse, kar more na predlog ogrski vlade imenovani ban obljubiti, vae ali pa — nič. Kriza na Ogrskem. Tuđi Cislitvanska sledi z napeto pozornogtjo krizi na Ogrskem, ker vsakdo čuti, da to ni ogrska notranja z&đeva, nearo da je nastala kriza v LISTEK. Iz naših župnišč. (Iz sedanjega Časa.) In kar nakrat je zavel euden veter },-j ćeli naši deželi in težka, okovana vrata vseh naših župnišč so se odprla na. stežaj. Vsak dan od jutra do večera je lahko vstopil kdorkoli in vsak je bil dobrodošel, kdor je prišel s po-: ižnim in verujočira srcem h „gospodu" po svet v verskih in posvetnih reeeh. In čudno, „^ospodjeu, ki so stali j rej tako samotni, visoko nad ćelo laro, so izgledali v blizini prav, kakor uavadni Ijudje božji. Kišo se brigali prej, kdaj posije vaški krčmar svojo lićer v trg, da se nauči kuhat, nišo se brigali, h komu da kajžar svojega sina v službo, nišo se brigali, kje kupuje kmet blago in potrebe za družino in hišo, in se za mnogo drugih reci jim ni bilo mar. Ali zdaj jih je zanimalo vse. Zakaj je dal bogati Dobnikar par svojih njiv v najem Lazarju iu ne Stre-barju, ki je bolj pobožen in bogaboječ, zakaj je prosil Lužar KavČiča za botra svojemu sinn in ne Brinarja, ki ne bere „Rodoljuba" in druzih takih po-bujšljivih tiskovin. Za vse so se brigali, kar je bilo prej premalenkostno in nedostojno za njihovo duhovniško suknjo. Vse govorice v župi, vsa gnojnica in umazanost, vsa opravljanja in obre-kovanja, vse laži in vsa grdoba, vse se je stekalo v župnišče in se od tam po drugih potih zopet raztekalo po ćeli fari. In kar nakrat so se sosedje spun-tali jeden preko drugega in v slednji fari, kjer poprej nišo vedeli, kaj je stranka, sta se vzdignila dva tabora. Tišti pa, ki so bili mnenja, da se „gospodu- ne spodobi vtikati se v vsako stvar, sejati nemir, zavist in sovraštvo, tišti so začeli vračali enr.ko z enakim. Njim so se pregledali vsi lonci v kuhinji, vsak krajcar se jim je preštel, vsaka beseda se jim je pre-tehtala in vse se jim je zvijalo in zavijalo na slabo stran. Ko so jim oči od prvega začudenja spregledale, so se tuđi oni ogledali in spoznali so, da so tišti, ki jih psujejo za liberalce t. j. hrezbožnike, pohujšljivce in zapeljivce, sami pod kožo prav zelo krvavi in da išČejo pred tujim pragom to, česar imajo doma na kupe. In vse, kar se je kdaj dogajalo v župniščih, skrito pred svetom in Ijudmi, je prilezlo na dan in vsa umazanost, ki se je tekom desetletij nakopičila po j teh lepili, udobnih, farovških sobah. se I je razlila skozi široko odprta vezna ; vrata po ćeli župi. Spoštovanje pa in respekt pred temi belimi in mogoenimi župnišči, ki so kakor gradići kraljevali po holmih, je začelo ginevati, kakor sneg na po- mladanskem solneu. Glasno so zakričali pogumnejši in poštenejši doli po vas eh; „Taki ste većina katoliških duhovnikovi Kako hoćete učiti nas, ki ste slabši od nas!" in začeli so hoditi po svojih potih, pa naj je bilo „gospodom" prav ali ne. Oni drugi pa7 verne ovčice, so pozdravljali „gospode", kakor prej, ali za precejšno spoznanjc bolj domaće in v gostilnab, kamor so začeli zahajati zaradi popularitctc tuđi ,.gospodjett, po-nujali so jim piti, kakor nicšcttirjcm o sejmeh : „Samo pijte gospod, saj smo prijatelji!" Prej se nišo niti prav govoriti upali z onimi, ki so maševali pred oltarjem in delili Boga, zdaj pa so nakrat začutili prijetno pokroviteljstvo nad svojimi duhovniki, češ, „kaj bi brez nas, molčati bi morali v občini in povsod, Če bi nas ne bilo, in Se v cerkvi, na priznici, bi ne smeli reci, kar bi se jim hotelo." Takrat se je začela tista čudna gonja zoper vse malo inteligentnejše ljudi po ćeli deželi7 ki se nišo brez-pogojno in slepo klanjali prod farov-skimi avtoritetami. Takrat je na^e ljudstvo doživelo spodbujajoče scene, kako je gospod župnik od oltarja doli ozmer-jal učitelja na koru in ga spodii od orgelj, sam Bog ve zakaj • ali naj brz zato, ker se je uČiteljstvo zavedlo, da so oni čaši šomoštrov - cerkovnikov na vse večne čaše izginili in se jim ni hotelo nič veČ hlapeevati župnikom, niti v duševnem oziru ne. Takrat so videle mnoge fare v naši deželi, kako je župnik, oznanjevalec krščanske ljubezni, prepovedal hoditi učitelju v njegov vod-njak po vodo, v tišti vodnjak, ki je bil sozidan ne lo za grofovski farovz, ampak z enakimi pravicami tuđi za Solo in učitelja. Takrat so se dali Kri-stusovi namestniki tožiti pred posvet-nimi oblastnijami zaradi par škafov vrode in postave — ne cerkvene in božje, ampak človeške postave, — so jih morale prisiliti, da so odstopili od zahtev, do katerih nišo imeli pravice. Zejne napajati! — a učitelju nišo pri-vošČili vode, ali za tište, ki so trobili v,; njihov rog, je bilo vedno dosti vina! Zupniki, ki so se prej češčeni in spoštovani redili in opijali v svojih prostornih župnišcih, so hoteli slave tuđi po vseh vaseh, oblasti v vsaki hiši in tako se je zgodilo, da so tište, ki so prej na mehkih divanili, skriti pred ocrni svojih poniznih in pokornih ovčic, prespavali svojo vsakdanjo pija-nost, da so tište vaski fantje iz usmi-ljenja pobirati iz cestnih jarkov in jih vlačili po strmih potih v bela župnisča, ki so kraljevala nad okolico. Ljudstvo, ki jih je prej častilo, kakor polubogove, ki je verjelo v njihovo veliko oblast in moč, ki se je balo njihove jeze, tuđi ta pobožna raja ni več tako pouižno klanjala glave pred njimi, ko je vitlela, da se onim, učiteljem, trgovcem, županom, nad ktere so klicali vsako nedeljo raz prižniee vse kazni božje, ni zgodilo nič. Tako so se zvedele vse tište umazane historije o mlajših in starejsih farovških kuha-ricah po farah in dogodilo se je, da je ćelo ecrkovnik pod cerkveno lipo oznanjal Čudečemu svetu zabeljeno auckdote o mehkih blazinah in atlasovih odejah, o kterih mu je pripovedovala farovška kuharica, da se lepo na njih leži. Gospod župnik je dal cerkovniku par preobilnih klofut in ta se je sponi-nil, da ni suženj in se je maščeval na tatk originalen in pikanten način pod cerkveno lipo o pol dvanajstih v nedeljo, ko je Šio ljudstvo od maše. dualizmu, đa se gre za državnopravno podlago sedanjega ustroja habsburške monarhije. Ministreki predsednik grof Khuen Hedervary ima pred seboj samo tri pota: ali odstopi in ustvari možnost, da se z imenovanjem no-vega, na Ogrskem popularnoga mini-etratva poskusi obstrukcioniste pomi riti, kar pa po izjavi ni verjetno, ali da kapitulira noviĆ in izpoaluje vsaj nekaj onih koncesij, ki jih zahteva opozicija, ali pa se odloči za razpust zbornice. Katera teh alternativ je boljša, se pač ne da reci, ker prav-zaprav nobena ne obeta posebnega vspeha. Pri avdijenci, ki jo bo imel grof Khuen Hedervarv pri cesarju v Ischlu, se odloči, kateri poskus se stori. »Neue Freie Presse« pledira za to, da se žrtvuje grofa Khuena-He-dervarvja ograki opoziciji, ćeš, med Tsemi zahtevami, kar jih je oglasila neodvisna stranka, se da ta se naj-laglje izpolniti. In dalje pravi, da predno se kapitulira ali se poskusi boj, je vendar bolje pogledati, 6e ni morda na Ogrskem kak mož, ki bi našel drug izhođ iz te zagate. Sođeč po poroćilih iz Budimpešte ni grof Khuen Hedervary kar nić voljan od-stopiti. V ogrskih parlamentarnih krogih se Bodi, da bo Khuen-Heder-varv po povratku iz Ischla zahteval, naj mu neodvisna stranka dovoli pro računski provizorij, ker hoće apelirati na voliloe. Doslej je bil na Ogr-skem običaj, da se je vladi dovolil proračunski provizorij, če pa doseže to tuđi Hedervary, je jako dvomljivo. Zadnji Obrenović. Bivši srbski ministrski predsednik dr. Vladan Gjorgjevie je priobčil v „Zeit" velezanimiv elanek, v katerera popisuje tragično zgodovino srbskega naroda od njegovega osvobojenja, zgo-doviuo uešteviliiih revolucij na dvoru, državnih prevratov, dinastičnih bojev in strankarstva. Po tem podaja grozno sliko strahovlade kralja Aleksandra in pravi, da Evropa po krivici zahteva, naj se kaznu-jejr* zarotniki, ki se bi prav-z a p i" a v morali slaviti k o t j u-naki. ..Jaz sem bil ministrski predsednik kralja Aleksandra", pravi dalje pisat elj? - i n jaz, Vladan G j o r g j e-v i 6, ki stojim na robu groba, pričam tukaj pred celoEvropo, da je kralj Aleksander najel morile a, ki naj bi um ori I njegovega lastnega očeta Milana. Kralj Aleksander in njegova metresa in poznejša soproga Draga sta najela morilca Kneževića, kateri naj bi zahrbtno umo.ril Milana, ustanovitelja novega srbskega kralj estva. Kralj Milan je slutil, da se namerava Aleksander po-ročiti z Drago in se je izrazil, da sam nastopi proti temu sramotnemu početju. Isa to je streljal morilec Knežević n a M i 1 a n a, ne da bi ga znatno poškodoval. Kaj je bilo storiti, da se odvrne sum od pravih provzroSiteljev ? Da, morilca je treba pomiriti in prego-voriti, da iapove neresnico in ra-dikalce obdolžiti,dasoonipro-vzročili zaroto. In glej posrečilo se je! Kneževića, ki se je se na mo-riŠČn sraehljal, upajoč na pomilo-ščenje in mastno plačilo, so naglo spravili na oni svet in prefekta A n d j e 1 i ć a, ki je tuđi o tem vedel, so skrivnostno zadavili. In kaj je počel Aleksander ? be istega dne, ko se je izvrši! atentat, je poklical ministre k sebi in ukazal, naj puste are-tirati vse radikalne vod je. Takoj na to je bil poklican polkovnik Konstantinović v dvorano in tega je kralj vpriČo ministrov tako nagovoril: „In Če ti ukazem izdajice, ki so za-znamovani v tem zapisniku, se to noč postreliti, me bos ubogal nik in ministri so bili po t* osupnjeni. Da bi prepreci1 klanje, privolili so v kralj* Zdaj ko so imeli radikalce, ti korak dalje iti in jih radikal - > Aleksander je sklenil pr sedno stanje in pre so se pa ministri in M..~_ 1__. temu in kralja svarili, dejal je slednji: „Pod takimi okoliščinami nocem niti trenutek več vladati" in izročil lastno-roeno spisano odpoved vojnemu ministru Vukoviću. To je imelo uspeh! Kralj je bil neporočen, dežela ni imela prestolonaslednika in Milan sain se je izrazil, da bi ne prevzel vlade, če bi slučajno Aleksander zgodaj umri. Da bi obvarovali deželo državljanskih vojsk in drugih zmed, podpisali so s težkim srcem proglasitev obseduega stanja in prekega soda z dostavkom, da se rno-rajo sodniki skrbno izbrati, da bi ju-stica sama ne zakrivila kakega umora. Ali tuđi to jih je varalo. Kraljeve spletke so segale tuđi v sodno dvorano. Daje bil samo morilec usmrČen, a nedolžni radikalci zaprti, se ima Srbija zahvaliti le ceaarju Franu Josipu, ki je po vojaškem zastopniku kralju izrazil svoje mnenje kratko in jedernato. In danes, ko sem prijel za pero, da varujem svoj zatiran narod pred krivično sodbo ostalega sveta, danes rečeni in prisegarn, da mi je kralj Milan, ki je v mojem naročju na Du-naju umri, malo pred smrtjo rekel: „Zadnji atentat na rnojo osebo je bilo delo onega, katerega sem edino Iju bil, bilo je delo mojega sina, radi katerega sem po-zabil, da sem bil kralj in kateremu sem s teboj vred služil zvesto in pošteno. ProvzroČitelja tega atentata sta bila Aleksander in Draga." Politične vesti. — Dežeini zbori bodo skli-cani, kakor poroČa »Deuschnat. Kor-resp«, najbrž koncem septembra, k kratkemu jesenakemu zasedanju, in eicer z ozirom na nujna dela, ki jih morajo razni dežeini zbori, med temi tuđi nižjeavstriiski, d jvršiti. — Prememba ▼ miniitr-itTu? »81owo Polskie« porod«, da se misli Korber na ta naftin reftiti, da rekonstruira svoje ministrstvo, in aicer tako, da isrofii justičoi portfelj nekemu poljskomu uradoiku, polje delski portfelj pa nekemu ćeftkemu uradniku. — Hrvatski ban namerava v kratkom sabor razpustiti in nove vo litve razpisati. — Madjarski napis na po-elopju obratnega ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu, kateri napis je bil prvi vzrok demonstracijam in izgredom, je bil včeraj odstranjen. Drug napis se ni napravil. — Ogrska neodvisna stranka je izjavila, da razpolaga z več ko 86 govorniki, s pomoćjo ka- jvito do- i n i s t e r itiki vio » ;" . <**-.* atedralo jfovor, v ,.-.:.•. ■ i ^ofd rt Arthur - ■ ivzeti no ih.*.,* tako šte vilen in naj priđe od kjerkoli. Katoliški uzori. (Dali©.) Gospodarji katoliške cerkve so danes jezuvitje in tuđi papež sam je njih orožje. Jezuvitje so to vodstvo prevzeli že za časa protireformacije, a trajala je seveda stoletja, predao so vse dobili v roke. Sicer je bil jezuvitski red enkrat razpuščen, ali s tem nišo izginili jezuvitje, niti izginil njihov duh. Zadnjih sto let so izključno odločilni faktor v rimško-katoliški cerkvi. Pridobili so si absolutno gospodarstvo nad vodilnimi osebami in nad vso duhov-ščiuo in so merodajni v vseh verskih zadevah, v zadevah kultusa, discipline in politike. Svoj upliv so jezuvitje krepko izkoristili in speljali katolicizem v klerikalzem ter edinstvro katoličanov spremenili v duhovniško tiraustvo. Absolutno gospodstvo cerkve ozi-roma papežev iu duhovnikov je kleri-kalizem iu veliko vprašanje bližnje bo-dočnosti, na katero danes še ni mogoče odgovoriti, je: ali je klerikalizem samo neorganičen izroc^£ na, telesu katoliške cerkve, ki ^a*J*^* JJ^hiTZ^T^o izžg-ati :'i cerkev postane zopet rdrava; ali pa je to konsekvenca cerkvenik naukov in cerkvenega sistema, ki je v veljavi, odkar je rimska cerkev zapustila sta-lišče apostolske cerkve iu nauke evan-gelijev? Slovenci stojimo dosiej na sta-lišču, da je klerikalizem samo izrodek in zato pobija narodnonapredna stranka samo politične pretenzije cerkve, samo cerkev in njene verske nauke pa spo-štuje in se jim uklanja. Ako je ta nazor pravi, si ne upamo reci. Eno pa je gotovo: Če klerikalizem ni izrodek, nego dei cerkvenega sistema, potem se mu političnim potom ne da narediti konec in je treba iskati v ta namen drugih potov in drugih sredstev. Rimska cerkev, glede katere se je pred dobrimi sto leti mislilo, da mora v kratkem izgiuiti, je danes svetovna sila. Sicer se zamau trudi, da bi pre-menila razvoj kulture — in ta razvoj je zanjo smrtna nevarnost — ali istina je, da ima cerkev danes velikansko politično moč, ki jo izkorišča z azijat sko krutostjo, istina je, da si pridobiva velikanskih bogatstev in istina je, da je mednaroden faktor take važnosti, da imajo velesile svoje posebne poslanike na papeškem dvoru, med tem, ko sta se cesar Jožef II. in knez Kaunitz na najprezirljivejši način norca delala iz papeža, ki je pred več kakor sto leti prišel na Dunaj prosit, naj se cer-kvenim institucijam v naši državi pri-zanese. Pred veliko franeosko revolucijo ni bila rimsko-katolišRa cerkev enotna ce-lota, nego skupina različnih katoliških cerkva. Te cerkve so bile zlasti od časa protireformacije podrejene različ-nim državnim pravom in vsled tega tuđi razmerje med njimi in med rimsko kurijo, oziroma papežem ni bilo enako urejeno. Papež je seveda imel na vsako teh cerkva svoj upliv, toda ne-omejenega upliva ni imel na nobeno. Te cerkve nišo bile nikake provincije duhovske države papeževe; bile so več ali manj samostojne in od Rima neodvisne duhovske države. Rim je bil pač njih versko središče, ni pa bil vir nji-hovega prava mati njihovih naukov in doloČevalec njihovoga kultusa. Lahko se reče, da je bilo nastalo med katolicizmom in papeštvom nekako ravno-vesje in vse tendence tistih časov so kazale, da zmaga katolicizem nad pa-peštvom. Velika napaka velike franco-ske revolucije je bila to, da je uničila to razmerje med Rimom in posamez-nimi katoliškimi cerkvami in s tem omogocila, da je papeštvo premagalo katolicizem. Izvrševalec testamenta iran-coske revolucije, Napoleon I., je enot-uosti rimske cerkve položil temelj s tem7 da je preko glav franeoskih Škofov sklenil posebno pogodbo s papežem, vsled katere je franeoska država ali narodna katoliška cerkev izgubila svojo neod-visnostin prišlav papeževo oblast. Fran-cozi so imeli do revolucije svojo narodno cerkev, s prvim konkordatom pa so vstvarili začetek nad vse narodne ideje vzvišeno, samo od Rima odvisno, to je ultramontansko ali klerikalno cerkev. Revolucija je starofraneosko narodno ali državno cerkev odpravila, ker se je hotela s konfiskacijo kacih 2000 milijonov znašajočega cerkvenega pre-moženja ubraniti pretečemu državnemu bankerotu in ker je hotela, da naj du-hovščina poneha biti družba ljudi, ki ima samo svojo korist pred ocrni in samo grabi denar marveč da naj služi narodnim državnim interesom kakor vsak državni uradnik. Stara državna cerkev je štela 134 škofij 5 katere so imele dohodka od 6000 do 400.000 frankov. Katedralni kapitli so imeli do štirideset mest, vsako z lepimi dohodki. Poleg tega je imelo 300 kolegijalnih cerkva in 800 samostanov ogromna posestva. Seveda so vse boljše cerkvene službe zavzemali samo pleme-nitaši, med tem ko je nižja duhovšeina, ki se je rekrutirala vseskoz iz kmetskih fantov, živela v revšeini. Cerkev je bila najbogatejŠa korporacija v državi in so višji duhovniki živeli skrajno razsipno pri tem pa vender bogateli. Davkov ni ta korporacija nikakih placevala, nego le prosto-voljuo dajala neke prispevke kroni, 0 Čemer pa je vsakih deset let sklepala posebej in vselej stavljala kake nove pogoje. Bila je prav za prav država v državi, a za časa Ludovika XIV. vendar zastopnica franeoske narodne in državne ideje proti papežu in rimskim pretenzijam. (Dalje prih.) Shod v Idriji. Iz Id rij e, 13. julija. (Konec.) Z današnjim shodom storili smo prvi korak v boljšo prihodnost, preŠteli smo svoje vrste, kakor vidite, ni nas malo in da smo organizovani, mora z nami računati vsak pameten nasprotnik. Z današnjim shodom moramo stopiti že prenovljeni v boj, ne oziraje se na desno, ne na levo. In da borno močni in spoiobni voditi boj na tri strani, proti vladi in mejnarodnemu klerikalizmu ter socijalni demokraciji, se moramo organizuvati in posluževati te organizacije, ker le v združenju je moČ, posameznik dandanes nič ne velja. Imamo svojo politično društvo „Jedna-kopravnost", napravimo si iz njega svoje politično ognjisče, okrog katerega se hočemo zbirati, kadarkoli bo treba braniti svoje in narodove pravice. V naših nepolitičnih društvih pa se izobra-zujmo in vzgajajmo za nadaljno delo, v njih pa tuđi iščimo razvedrila in poštene zabave po končanem delu. Sveta dolžnost vsakega odraslega so-mišljenika je, da je član političnega društva in po možnosi tuđi član katerega naših nepolitičnih. Prispevek 1 K na leto za politično društvo je tako majhen, da ga utrpi lahko vsakdo izmed vas, tuđi najrevnejši, zavest pa ima, da je Član političnega društva, da ima kot tak gotove pravice, čuti se kot del celote, kteri je naloga, da brani svoje Člane, če ge jim krate pravice. Imel bo dalje zavest, da je s svojim pristopom povečal število narodno-11?.-prednih organizovanih somišljenikov, kteri bodo le tedaj zamogli vspešno na-stopati, če jih bo mnogo. Društvo bo v polni meri, bodite zagotovljeni, izvr-Ževalo svojo nalogo. Napravljala se bodo javna predavanja o socijalnih in drugih občevažnih vprašanjih, prirejali se bodo za člane omejeni večeri, pri kojih se bodo potom poljubnih pogo-vorov razpravljala vsa politična vpra-šanja. Vsak član dobi še brezplačno, ako želi, na dom „Slovenski Xarodu, kateri bo sedaj naše glasilo in se bo v večjem številu naročil, saj je časo-pisje najbolje in najvspešnejše orožje. In zategadelj je potreba, da podpiramo naše politično društvo, podpirajmo pa tuđi naša nepolitična društva, da se bodo zamogla vspešno razvijati. S tem je ocrtana naša organizacija. NaŠ pro-j gram ostane isti in zategadelj ga ne bom navajal, omeniti pa hočem le še nekaj akeij, ktere hoče naša stranku v bližnji prihodnosti prieeti, oziroma zvršiti. Misliiu v prvi vrsti na akcijo za zboljšanje delavskih stanovanj. To vprašanje je pravzaprav stopilo samo na dan, a narodno napredna stranka mu je posvetila prva najvecjo pozornost. Dasi to vprašanje že ni vee novo, se vendar dosedaj še ni prav nič zgodilo. Vsi govori in resolucije na shodih, vsa pisava po Časopisju ni izdala nie, vlada ima zamaŠena ušesa, ko je treba de-lareu pomagati. Vsakdo previdi, da tako A! veČ možno, da je to vprašanje najnujnejše za Idrijo, da se mora vlado prisiliti, da potrebno in izdatno ukrene radi sanacije delavskih stanovanj. Narodna stranka v nadi, da spravi to za-devo vendar v tir, se je odločila za napravo statistike 0 delavskih atano-vanjih. Vsa stanovanja se bodo pregledala, natanko premerila, konštatovalo, koliko prebiva v posameznih sobah oseb, ali je stanovanje vlažno ali suho, koliko je svetlobe itd., vpoštevali se w*/*' Dalje v pniloai. *^i Župnika so premestili, cerkovnik pa je ostal in Če ni umri, še danes sedi v mežnariji. Bog mu daj zdravje! Potem so pri volitvah oznanjali župniki javne molitve, obiskovali vplivne kmete, pod marsikterimi podboji pri-pognili debelo in posvećeno svoje telo. Kaplani so pisali na vse volilce dolga pisma, ki so se začenjala s hvalo Božjo in s svetimi odpustki od 100—300 dni, končavali pa so s pekloin in večnimi kaznimi božjimi, če bi adresat pozabil svojo dolžnost proti sveti materi katoliški cerkvi in ne volil tistega, kterega mu pokaže debeli prst Gospodovega maziljenca. Tuđi okrog žensk, kterim so se mladi rgospod", ki so ravno suhi in drobni prišli iz lemenata, zdeli sveti in pobožni, kakor sv. Alojzij, tuđi okrog njih so kaplani letali in jih učili, kako naj se kregajo s svojimi možmi, če nečejo voliti tako, kakor žele farovški gospodarji. Prišel je čas, da se je pri veliko-nočni izpovedi učilo matere in gospo-dinje, naj ne hodijo k temu ali onemu trgovcu kupovat, ker je brezbožnik, framazon, najhujše t. j. liberalec. Ali to početje je bilo prenevarno in pre-riskantno, zato so se posejala konsumna društva, kjer so imeli gospodje kaplani Ysaj kaj delat, In res, z vnemo so pro- dajali dekletom kambrik, tehtali sol in merili koruzo. Računati nišo znali Bog ve koliko in namosto vina so točili petijot, ali zato so vendar dosegli, kar jim je bilo glavno : da je par trgovcev z družinami prišlo na nič. In če je začelo pokati in se lomiti na lastni stavbi, poskakali so ob pravem času doli. Tako stoje zdaj beli grudici naših župnišč po holrnih, odprti na stežaj in kakor bi bili iz stekla. Gospodje sami so odprli vrata in okna in sli doli med ljudstvo, da jih vidi od blizu. In ljudstvo jih je videlo, vse jih je videlo in vsak madež na njih. Ni prijetno stanovati v steklcni Irisi, v hiši, v kteri je vse odprto na stežaj, v ktero vidijo vsi Ijudje. Ali zdaj je prepozno zapirati in zagrinjati. Pokazali so se v vsi svoji nepoštenosti, v vsi hudobi, pokriti z vsemi človeškimi slabostmi, ki so na njihovi posvećeni osebi še odurnejše in večje. Tišti čar, ki jih je stavil visoko nad druge navadne ljudi, je izginil, sami so ga uničili, in ž njim je izginilo tuđi spoštovanje in oni stari, čudoviti respekt, kterega so si znali njihovi predniki tako dolgo obraniti. In nadprirodni sij okrog njihovih glav se vedno bolj manjša, vedno bolj iz-ginja . . • — ■•- 0 kihanjn. Kihanju se je v ljudskom praz-noverju pripisoval od nekdaj pose-ben pomen. Dandanes si sicer znamo povod kihanju natančno razlagati. Ako priđe kaka tu ja snov, in če le neznaten prasek na žlezno kožico v nosu, ima takozvani peti živec refleksni učinek, izdihalne mišice tre-buha in prsi se skrčijo, vsled česar mora Človek globoko vdihniti, takoj pa se zrak z močjo in sumom iz-bruhne skozi nos &li tuđi skozi usta. To se ponovi toiikrat, da se ona nadležna stvarca odstrani z žlezne mrene v nosu. V starih časih si seveda vsega tega nišo znali tolmačiti, temuč so pripisovali kihanju proroški pomen. To velja še dandanes pri neomika-nih narodih, a tuđi pri kulturnih na-rodih so se obranile vsakojake vraže glede kihanja. O Penelopi pripoveduje Homer, da je tedaj, ko si je najbolj goreče želela, da bi se ji \rnil mož Odisej ter jo osvobodil nadležnih snubcev, njen sin Telemah tako močno kih-nil, da je po ćeli hifii strašno odme-valo. Tako je bila Penelopa pomir- jena in uverjena, da se ji želje v kratkem izpolnijo. In to se je res zgodilo. Rimljani in Grki so smatrali za dobro znamenje, ako je kdo na njihovi desnici kihnil, nesrećo pa je pomenilo, ako je bil kihateo na le-vici. Za modrijana Sokrata je imelo kihanje še poseben pomen, veroval je, da mu napoveduje kihanje bliža joč izbruh topote pri njegovi »boljši polovici« Ksantipi ter se je vselej p ) kihanju poiskal varen kotićek. škoda, da ne velja dandanes več tak rešilni signal! Rnbert L a w r e n c e je spisal za časa kraljice Elizabete ćelo knjigo o kihanju in njega pomenih. Po njegovih naukih ponieni enkratno in trikratno kihanje nesrećo, dvakratno kihanje pa srtčo. Ako dva ćloveka obenem kihneta, pomeni za oba nekaj ugodnega. Kdor pri vstopu v kako hišo enkrat kihne, ta naj bi ostal, ako le mogoče, za stalno v isti hiši, kaj ti pod streho bo bivala sreća; kdor pa pri enaki priliki dvakrat kihne, ta naj hišo naglo zapusti ter se je izogiblje. Kdor na potovanju vstopi v gostilno ter kihne, naj jo brž zapusti ter si poišče drugo. Pri bolniku pomeni enkratno kihanje ozdravljenje, dvakratno pa gotovo smrt. Na Nemškem še velja dandanet vera, da ni dobro, ako mož zjutraj kihne; najbolje stori, da se še za nekaj ur vleže nazaj v posteljo, sicer ga bo ves teden vladala žena. Ako Indijec med molitvijo kihne, z»Čne takoj opravljati molitve znova. Kitajec je uverjen, da ga caka velika nesreća za bod oče leto, ako kihne na starega leta dan ter napravi v odvrnitev uaode razne co-pernije. Oboževalci ognja verujejo, da je pri kihanju odgnal ogenj hu-dega duha, ki neprestano sili v ćloveka; zato spremljajo kihanje s kli-cem: »Hvaljen bodi Ozmud!« Na Skotskem verujejo ćelo izobraženi krogi, da je treba za kihanje gotove mere inteligence in da idioti ne mo-rejo kihati. Pri vseh narodih pa ja vera, da ako kdo med pripovedova-njem kihne, pomeni to toliko kakor: res je, kar pravi! Na Angleškem se veruje, da se novorojenćek ne obva-ruje poprej proti copernijam, dokler ne kihne. Ravno tako stara in razširjena, kakor vraža o kihanju je tuđi navada, da se želi onemu, ki kihne sreća, zdravie itd., kakor: »Bog po- 1. Priloga „SlovensKšmu Naroou" št. 163, dne 18. julija 19O3. msgaj! Na zdrav^e! itd. Po mitologiji izvira ta navada od Prometeja. Ko je ta napravil čioveka iz iie ter ga z ognjem oživel, je moČno kihnil, česar se je zelo razveseli!, ker je bil uverjen, da se mu je delo posrećilo. Dal je zato svojem stvarstvu krepak blagoslov na pot, in od ta-krat 8i Ijudje žele pri kihanju erečo, da 8o tako dobro pogojeni. Naši viri uče, da je naidravljenje pri kihanju nastalo v 6 stoletju za časa papeŽa Gregorja Velikega. Takrat je razsa-jala po Italiji neka kuga, da je vsakđo umri, ko je kihni). Zato je papež zapovedal neke molitve med gotovimi znaki križanja. In res imajo kmečki Ijudje še dandanes navado, da se prekrižajo, kadar kihnejo. Z* omikance pa velja, da mesto križa drže robec ali vsaj dlani pred usta iz estetičnih ozirov. Posebno verjetna pa ni legenda o koleri s kihanjem. Tuđi pri skraj-nih divjakih se je našel običaj, da se pri kihanju izrekajo želje. Ko je leta 154. prieel Španec Hernando de Soto v Florido, obiskal ga je pogla- var domačinov ter med pogovorom kihnil. Takoj se je vzdignilo ćelo poglavarjevo spremstvo t?r govorilo spoštljivo v zboru: »Naj bi te šči-tilo Bolnce«, bilo 8 teboj, te razsvet-Ijevalo, te odlikovalo ter te naprav-Ijalo vedno mogoćnejšega. Angleški raz skovalci so našli pri najoddalje nejdih divjakih podobne običaje pri kihanju. Divjaki, pri katerih ni bilo sledu o kaki veri, so imeli neko kratko arabako molitvio, 8 katero so želeli nebesko varstvo nad tištim, ki je kihnil. Siamci verujejo, da naj-višji sodnik neprestano lista po knjizi, v kateri je vsakega človeka življenje natančno opisano. Katerega list priđe pri tem na vrato, ta mora kihniti, Če bi hotel ali ne. Zato se glasi pri njih pri kihanju nagovor: »Bodi ti Bodba pravična?« Idandi voščijo sebi in drugemu pri kihanju: »Bog mi pomagaj!« ali »Bog ti pomagaj!« Na Francoskem in AngleSkem je zahte vala v prejSnjih časih olika, se od-kriti, ako je kdo zraven kihnil. Tuđi kihajoči se je moral z odkrivanjem zahvaliti. bodo sploh vsi higijcniČni oziri. Ka podlagi teh podatkov izdelalc se bodo tabele, ki bodo podale jasno sliko o naših prežalostnih stanovalskih razni e-rah. Ta natanko sestavljeua statistika se izroci potoni občine poljedelskemu ministrstvu, našemu poslancu dr. Fer-janeicu, da jo predloži zbornici in objavila se bo po časopisih. 8 tem se bodo razkrile skandalozne razmere za državo, kteri smo dali milijone in mili-jone dobieka, iu koučno se bo morala vendar pobrigati za stanovanja svojih delavcev, najsi jo prisilimo na drug naein. V podkrcpljcnje neznosnih stanovalskih razmer navedem samo nekaj dejstev. V neki delavski rodbini je umri sin na jetiki. Lc ta je ležal na nalezljivi bolezni bolan v kuhinji, kjer je spal tuđi njegov brat. Vsa druga družina (,G oseb) je bivale v eni sobi. Stanovanje, čeprav erarieno, je obsto-jalo le iz kuhinje in sobe. Kolika nevar-i nost je tedaj bila v tem slučaju, da bi \ tuđi drugi elani družine uuvzlie vsej pazljivosti in redu lahko oboleli na tej bolezni, ktera zahteva v Idriji dve tretjini vseh umrlih! Kdo ravno pospe-šuje jetiko bolj, ko slaba, nezdrava stanovanja! Zakaj druge epidcinične bolezni kar nocejo preuchati v Idriji *?! Zopet so stanovanja kriva! Poglejte i vašo mladino, ktera je po većini sia-botne postave, slabokrvna, veduo bo-lehua, ali nišo zopet teinu vzrok slaba stanovanja? In ali ne propada idrijsko delavstvo telesuo bolj, in bolj in tomu je kriv đelodajalee - država, ki pusti prebivati svojim delavcem v takih sta-novanjih in jih slabo placu je, da ne morejo imeti zdrave iu tečno hrane. Kdo je največji pospeševatelj alkoholizma? Slaba stanovanja! In tako bi vam nasteli še mnogo, mnogo dokazov, ki bi vsi določno pokazali, da so slaba stanovanja najvecja nesreća za idrijsko ljudstvo. Vi sami ne Čutitc toliko vso slabost vaših zadubiih, vlažnih, ilizkih stanovanj, ker ste že od nekdaj nava-jeni nanje, in toje ravno vzrok, da ta stanovaujska mizerija še ni našla lmj-šega odmeva. Odslej nam mora biti stanovanjsko vprašanje vsem prvo in ne smemo mirovati prej, doklcr se ugodno ne resi. Drugo važno vprašanje j£ kam z vašo mladino, ko konca in zapusti ljudsko solo. Temu se je nekoliko sicer že opomoglo z ustanovitvijo realke, a vsi nimajo veselja in talenta do sole. Erar sprejema vsako leto manj dečkov v erarično delo, in ostaja jih vsako leto veČ brez dela. Kam z njimi? to je vprašanje, ki razburja po pravici vsakega skrbnega očeta. Erar ne sprejme sina v delo včasih po več let, doček odrašča in brez dela poleni se tuđi najpridnejši, slaba to-varišija se navzlic največji pazljivosti stariŠev le prebitro dobi in otrok hiti v moralno pogubo, ki mu je ođiočilna za vse njegovo bodoče življenje. Po vsej pravici bi stopili labko pred erar ter zabtevali, da preskrbi vašim otro-kom dela, zabtevali, da ustanovi pri-nierno industrijo, pri kateri bi zamogli delati tuđi nad 14 let stari otroci. Zahtevali, da ustanovi kako obrtno solo, v kateri se bi učili vaši otroci različnih obrti. Saj se briga država tuđi za druge kraje v enakem smislu. A vem, da vse naše prizadevanje bi bilo dolgo časa brezvspešno, saj vidimo, kako je država Idriji naklonjena, in naša mladina se bo še nadalje kvarila brez dela. V stranki se je že premo trivala na vse strani ta zadeva in prišlo do zaključka, naj se vpliva na državo, da preskrbi naši solo zapustivši mladini primerno opravilo, občina pa naj ustanovi takoj posrcdovalnico, potom ktere naj bi se posredovalo, da dobi iz Sole izstopivša mladina primerna opravila. Ker se je moj govor že precej raztegnil in vcm, da imajo še drugi kake želje, omeniti še bocem le na ti dve potrebi, dasi imamo še drugih ne-broj, a že to naj vam dokaže, da si naša stranka nalaga za dolžnost skr-beti v prvi vrsti za zboljšanje položaja delavskega stanu. Da pa borno mogli vspešno delati za delavske koristi, treba in vaša sveta dolžnost je, narodni de-lavci, tla nas podpirate. Ni se vam treba bati terorizma nasprotnikov, se manj pa naj vas zapeljejo sicer lepo doneee fraze, ki nič ne koristijo. Mej-narodua organizaeija se sicer lepo sliši, a za sedaj nima dr užega vspeha, kakor da spravljajo vaše težko prislužene novce tuji lenubi v žep, naši sodrugi, propagatorji mejnarodnosti, so sami pokazali, kolika je vredna mejnarodnost, ko so se sami skavsali. Dokler se nam Slovencem krate vse pravice, se pač ne raoremo ogrevati za mejnarodnost, ktera je v današnjih dneb še utopija. Da pa se brigamo za pravice in kulturni napredek svojega naroda, s tem pravzaprav veliko vec storimo za mejnarodnost, ko naši sodrugi s svojimi frazami, kajti čim bližje si bodo narodi v svojem razvoju, tem lažje se bo doseglo sporazumljenje med njimi in kedar si borno jednaki, odložili borno i mi svoje orožje za narodove ter se boje-vali za človeske pravice. Zato pa se labko delavec briga poleg svojih sta-novskih koristi^ tuđi za narodove. S tem koncam! Zivel slovenski narod ! Zivelo delo ! Xato je stavil jurist Tavzes z ozirom na izvajanja g. Novaka sledečo resolucijo: Shod narodno napredne stranke v Idriji, vršee se dne 11. jul. 1903, po-zivlja slavni obeinski odbor idrijski, da v svoji prvi obeinski seji izvoli od-sek 3 elanov, ki naj store potrebne korake, da se ustanovi v Idriji obeinska posredovalnica za delo in sicer za brez-poselne mladeniče, kateri ne dobe dela pri erar ju. K tej resolueiji je p riđo dal g. J. Novak še sledeci pridodatek: Shod narodno napredne stranke v Idriji, vršee se dne 11. julija 1903, pozivlja slavni c. kr. rudn. erar, da preskrbi iz sole izstopivši mladini primerno opravilo , bodisi potoni kakega obrtnega podjetja, bodisi potom obrtne sole. Nato se je oglasil k bosedi soc. dem. Likar in zagovarjal ^delovanje-soc. demokratov. Oilgovarjal mu je župan L a p a j n e in branil pisavo rJedn.a. Resnica je, da so soc. demo-kratje dobili 1000 K od rainistrstva in da od tedaj erarja nišo več napadli. Pa tuđi tistih 1000 K jim ne bo moglo pomagati. Glede javnega shoda, na ka-terega je bil vabljen, a se ga ni vde-ležil, je izjavil g. župan sledeče: Nekaj dni pred javnim shodom sem dobil re-komandirano pismo, v katerem so me soc. dem. vabili na shod. Bil sem že namenjen na ta sbod, ko sem zvcdel, da hočejo, naj bi jaz dajal na tem shodu račun o mojem delovanju in o pisavi „Jedn.u. Ker pa imam v sebi še vedno toliko dostojnosti in ponosa, da se takemn mladeniču kakor je Kristan, ne bom opravičeval, zato se tega shoda nisem vdeležil. Ko so mo-kraci videli, da me ni na shod, poslali so na moje privatno stanovanje deputacijo treh raož, ki so vdrli v moje stanovanje, ne da bi bili potrkali, ne da bi se odkriii ali kako drugače pozdravili, arapak samo zabtevali mene. Častiti navzoči, iz tega boste sami spo znali, ali sem iinel prav, da se takim surovežem nisem odzval. (Burno priti jevanje.) Ko sta §e gg. J. in A. Novak osvetljevala surovo postopanje mokračev, je dobil besedo g. Dragotin IIal)C, ki je zlasti zavračal očitan ja mokraća Li karja, da poslanci nišo ničesar storili. „Ali nišo bili naši poslanci v vedni zvezi z idrijskim dclavstvom, doklcr jim nišo zastavili poti soc. demokratje ? Ko je šio za preosnovo bratovske sklad- nice, je bil dr. Maj aro n 3 dni v Idriji ter se je posvetoval z delavci vseh treh strank, kaj bi bilo najbolje ukreaiti; a ko je zadnji dan s tovarišera dr. Fer-jančičem sklical shod, so mu ta shod razbili soc. demokrat]e pod vodstvom onega Zadnika, katerega so potem sami — bacnili. In sedaj, kdo naj bolj vpije proti realki ? Oni, ki imajo najvec do-bička od nje. Sloge nam je treba. Meščan in delavec morata biti eno, drugače ne bo šio. Hujskanje ne pri-pelje nikamor." Nato se je še enkrat oglasil k besedi jurist Tavzes ter povedal, da ima današnji shod v prvi vrsti nameti, povzdigniti samozavest narodno naprednih delavcev. Biti narodno napreden, bodi idrijskemu delavcu ponos. Zato pa je tveba, da smo odločni, da ne mol-cimo na noben napad in da znamo za-govarjati naše edino prave ideje. Po-zivljam vas, da se vdeležujemo odslej vseh javnih shodov, da tainkaj javno pokažemo svojo barvo, in sicer takoj jutri. Ako ne dobimo besede, razženemo shod. Da se borno zamogli združenima nasprotnikoma vspešno staviti v bran, treba je, da se izobražujemo, da jih borno nadkriljcvali ne samo po zviše-nosti idej, ainpak tuđi z izobrazbo. Zato bo naša stranka odslej prirejala vsak teden eno znanstveno in eno politično predavanje za elane narodnih društev. Vsak narodno napreden delavec mora biti Član vsaj jedneg-a izmed narodnih drnštev ! Slcdnjiu dobi besedo še klcrikalec Kavčič. Pravi, du je narodno napredna stranka zoper jednako volilno ]>ravico; da je sedaj vsako delo van je za izbolj-šanje stanovanjske bede prekasno (liobo!) in da je občina stanovanja Še pođirala, mesto zidala7 ter da bi še govori!, pa g^a ne puste. Župan Lapajnc najprvo košta-tuje, da Kavčiču ui liihče branil govoriti in odgovarja. Prvi, ki se je v rtež. zborn pote-goval za splošno cnako voliluo pravico, je bil naš bivši poslanec dr. Majaron, ki je s pomočjo svoje stranke v resnici dosegel, da so se vpel ale vsaj tajne in direktne volitve. Ali ravno klerikalci so bili, ki so se tedaj ustavljali raz-širjenju volilne pravice, ravno oni klerikalci, ki dancs zahtevajo splošno volilno pravico, ko so spravili našega kmeta v polno farško odvisnost. Ako se dancs uvede splošna jednaka volilna pravica, tedaj bodo sedeli v dež. zBorti samo gospodje v Crnih talarjih. Od teh pa nimamo pričakovati ničesar dobrega. V našem občinskem odboru je bila pac stavljena resolucija, ki zahteva splošno enako volilno pravico, ali naš obč. zastop sam ne more ničesar ukreniti, ker je odvisen od de-želnega zbora. Če bi pa naša Idrija dobila avtonomijo, tedaj bom pa jaz prvi, ki se bom potegoval za splošno in enako volilno pravico, ker toliko že poznam naše ljudi, da se ne bodo udali gospodom v crnih suknjah. Sedaj pa naj se naš dcž. poslanec g. Arko za to potegne v dcželnem zboru. Jaz vam dani svojo častno besedo, da bom tako prošnjo z veseljem podpisal. Od-govarjaje na napad, da je občina po-drla nekaj delavskih stanovanj, pravi gosp. župan, da tiste hiše nišo bile nič vredne in da bo sedaj erar še bolj primoran zidati novih hiš. Moj princip je ta, da se sezida nova Idrija, kajti starih bajt ni popravljati. Clanck v „Slov. listu", ki je pobijal moj predlog, je bil nesramen in le žalostno je, da se take reci objavljajo. Nato je dal predsednik na glasovanje resolucijo jur. Tavzesa, ki je bila s pridodatkom g. J. Novraka soglasno sprejeta. Ko je šc gosp. župan izrazil svoje veselje, da se je toliko mladine vdele-žilo našega shoda in ko jih je šc po-zval, naj vrlo vstrajajo v boju za svoje idejalc, je predsednik zaključil skoro 4 ure trajajoči shod, ki se je ob ve-likem številu vdeležnikov izvršil v naj-1 epšcm redu. Oklic slovenskim abi-turijentom. Dospeli ste do važne dobe, ko Vam je treba resno in temeljito pre-misliti, kam naj se obrnetc in kakim znanostim se imate posvetiti v liodočc. Pri tem za Vas toli odločilncm koraku obraća se podpisano društvo posebno do onih tovarišev abiturijentov, kteri nameravajo nadaljevati svoje studije na kakem vseučilišču. Dobro Vam je treba tedaj prevdariti, ktero vscučiliško mesto da si izberete v ta uamen! Sicer nikakor ne mislimo prcccnjcvati in prehvaljevati mesta, ktero smo si mi izbrali za svoje akademično izobraže-vanjc, toda smelo lahko trdimo, da je za slovenskega dijaka-akademika pač najprimernejše in najznamenitejše tako mesto zlata slova uska Praga. Dasi je Praga od naše domovine precej oddaljcna, vendar ne sme ta okolnost nikogar pred njo strašiti, kajti v prvi vrsti je tu raztneroma zelo ceno življenje, kakor morda v nobenem dru-geiu vseučiliškem mestu, iu to je za slovenskega dijaka dokaj odločilno in važno. Dalje pa moramo odkrito po-ndarjati, da se tu Slovence čuti popol-noma domaćega med svojimi slovan-s kim i brati Čeh i, ki Slovenca vsikdar z odkritosrčnim veseljem vabijo in spre-jemajo v svojo prijazno in prijetno sredo. Kjerkoli po drugih mestih studira slovensko dijaštvo, povsodi mu je raestno prebivalstvo po svojem mišljenju tuje in nasprotno, da ćelo sovražno, ter je njeg-ovemu svobodnetnu gibanju in napredku neprijazno : Dasproti temu pa ga Ijubeznivo prebivalstvo kraljevske Prage v njegovem stremljenju po izobrazbi ne le ne ovira, temveč mu stoji prijateljsko ob strani in ga ob vsaki priliki drage volje podpira. Ne dvomimo, da ima slovenski abiturijent, naj je že študiral v slovenski Ljubljani ali pa v nazvi-nemškem Celju, popolnoma trdno in neomajljivo slovansko mišljenje in prepričanje, vendar pa je odločno slovanska Praga zlasti za vsakega Slovenca v tem oziru velikega pomena, ker ravno tu more spoznati pravo slovansko življenje, tu se uči spoznavati visoko kulturno, gospodarsko in politično stopinjo bratskega naroda češkega, tu ima priliko vse-stransko razbistriti si svoje duševno obzorje in se poleg tega i graje priličiti še jednemu slovanskemu jeziku in tako dobiti vpogled v vsestransko bogato češko slovstvo. Slovenski akademiki pražki pa so si osmih pred dobrim letom tuđi svoje lastno središče, kjer je vsak slovenski dijak dobrodošel tovariš ne glede na njegovo versko in politično prepričanje. Društvo si je nabavilo v tem času že precejšnjo knjižnico ter razpolaga z dobro Čitalnico z razuovrstnimi in razno-jezičnimi časopisi in revijami. V društvu samem pa sta se razvila tuđi pevski zbor in tehnicni klub. Razun^ tega se je ustanovil letos v Pragi „Ceško-slo-venski akad. planinski krožek", ki ima še posebej lepo nalogo zbliževati slovenske in češke akademike ter vzbu-jati in širiti zanimanje med Cehi za naše krasne slovenske planine. Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da je stostolpa Praga v re3nici najpripravnejše mesto za nadaljevanje in spopolnjevanje vseuciliških studij iu radi tega vabimo torej Vas, slovenske abiturijente, da se v kolikor mogoče obilnem številu odzovete našemu pri-jateljskemu vabilu ! Tozadevna natanČnejša pojasnila daje ražen spodaj podpisanih drage volje tuđi tovariš Viljein Kukec, stud. ing. v Žalcu na Štajarskem. V Pragi, sredi me3eca julija 1903. Za odbor slovenskega akad. društva „Ilirija" v Pragi: JUO. Egon Siai*ey t. č. predsednik t. č. v Ljubljani, Vila Mary. Ph. St. Josip Marn, t. č. tajnik t. č. v Trbovljah na Štajarskem. Dnevne vesti. V Ljubljani. 18 julija. — Osebne vesti. Gospod dr. Vladimir Levec, ki je sedaj služboval v c. kr. zavoda za avstrij sko zgodovino, je imenovan iz-rednim profesorjem pravne zgodovine na vseučilišču v Fribourgu v Švici. Mladi profesor je sin g. ravnatelja Levca in je tuđi znan kot slovenski pisatelj. — V VIII. čin. razred st* poncinknjena profesorja tukajšnjega učiteljišča Anton Funtak i n F r. S u h e r. — Oopolnilna državno-zboPSka volitev za mesto bivšega poslane* Veocajza je razpis&na na dan 10. septembra. — Slab spomin ima naš šen-klavški tovariš »Slovenec«. Dne 13 t. m. je pisal, da Ljubljana pri volitvi vpeti skupini vt-dno pokaže, da ni »Narodova«f. E', kaj je »Slovenec« že pozabil, kako je bilo pri volitvi iz pete skupine dne 12. decembra 1900 Klerikalci so razvili veliksnsko &g-tacijo, privlekli na volišče ćelo v*e frančiškane in vendar pogoreli. Ve-čine ni dobil dr. Šusteršifc, nego Je-leno. In se kako je busteršič pcgorel! Vzlic vsi agitaciji je bilo oddanih samo 12 04 klerikalnih in 192 1 protiklerikalnih glasov. — „Vzajemna zavaroval-nicac< sklicuje na dan 13. avguata izreden občni zbor. To mara i& nekaj pomeniti, kajti da se izredni občni zbor ni sklical samo zaradi premembe pravil, marveč v prvi vr^ti zaradi oslučajnoati«, ki so na dnev-nem redu, leži na dlani. — V£ei*aj5njega sestanka slovenskih akademikov, skli-oanega po § 2, se je udeležilo pre oejšnje števiio slovenskih Akademi- kov z namenom, da se posvetuje o načinu, kako naj naatopajo proti iz-zivajočemu vedenju Nemcev. V daljši debati so sklonili resolucijo na ljubljanskoga župana, v kateri pro-teatujejo, da trpe pristojne oblasti še vedno izzivanje alovenakega ob-činstva od strani nemških kričačev. Nadalje so izvolili izvrševalni odsek petih akademikov, ki naj pospešuje že obstoječa društva v nj h težnjah za narodno obrt in narodno trr je štel 60—70 pevcev in pevk. Izvrstni ženski zbor pel je posebno dovršeno DvofaAove moravske dvospeve in cei zbor p* z navdušenjem in veliko točnostjo Mo kran)»cdve srbske narodne pesmi, Lajovičeva mešina zbora »Sluđen će ka in »BMest kovača«, Schvvabov mešan zbor »Slanica« in Vilharjev zbor »Proljetni zvuči«. Nekatere skladbe so bile za novi zbor sicer nekoliko težke, vendar smo imeli občutek, da se tako (ino. um^tniško lepo naibrž v celjskom »Narodnem domu« ni pelo, celotni utis je bii navdušljivo krasen. Lsjovio se je skazal mojstra v tinem studiranju in inteligentni zbor srne biti ponosen na tako lep vspeb. Kot sodelujoča solista sta gdč. J. Oerbi-ćeva iz Ljubljane in dr. Gvidon Sdr-nec iz Calja izvrstno ugajala in žela nbilo pohvale. Dr. Sarnec se je s prvim nastopom pokazal kot jako fino šolanega baritonista s zelo simpatičnim prijetnim glasom in inteligentnim muzikaličnim predavanjem. Gospić* Gerbičeva se je sosebno odlikovala s finim niansiranjem in subtilno ci zeliranim predavanjem ter je morala vsled pohvale ponavljati nekater, t ^Čke. Oba solista, zbor in dirigent so želi obilo pohvale. Želeti bi bilo, da bi se zbor ludi v prihodnji zimski sezoni kdaj pokazal v tako lepem nastopu in v navdušenem delu za kul urni napredak v Celju li Colja in vse Spodnje Štajerske je desio mnogo obi^kovalcev h koacertu. Pri in po koncertu je tuđi c^lj^ka narodna godb* pod vodstvom g. Koruna hvalevredno svirala ter obdržav&la prijeten kontakt intel'gence z narodnim ljudstvom. Vso hvalo in česti tanje g. L^j >vicu in zboru celjskega pevskega društva za trud in velik vapeh! — Deček se i&če. I& G irice se nam pišt?: Zapustil |e dom 121 2letni uČeaec 1 razreda goriške gimnazi|e Mirko Heren. DaČek je srednje velikosti in močne poatave. Oprav Ijen je v temno-modro obleko, nosi še kratke hlače, crne nogovice, crne čevlje in bel slamnik s Crnim trakom. Odšel je z doma brez vsacih sred-stev in se misli, da je krenil proti Ljubljani. Uključeno pa ni, da je ne vešč pota zašel v kak drugi kraj. Prosi se vse one, kateri bi imeli o popisanem dečku kak sled, da to sporočijo njegovim roditeljem v Gorici, Via Morelli št. 30, ali p* na šemu uredništvu. — Eksplozija v ihedenj-skem plavžu- V sredo dopoludne 8e je začela po Trstu širiti govonca, da je nastala v plav i u kranjske in dustrijalne družbe v Škednju eksplo zija in da je bilo pri tem tuđi nekaj ljudi usmrćenih. Govoric«, ki je pa deloma neresmčns, je nastala vsled tega, ker se je shdalo notri v mesto neko pokanje. Vsled neprevidnosti nekega delavca je udrla voda v pef, se vsled prevelike vročine razkrohla v pokalni plin in ekspl >dirala. Ne sreČa se ni nikaka pripetila in tudt škoda je prav m^jhna. — Šolska izvestja. Latno poročilo ljubljanske realke pri naša na prvem mestu razprave dr H. Srobode »Zur Hy.1ro^raphie des Kraiaer Karstes«. Na zavodu je de-lovaio vseg^ skupoj 25 učnih moči. Koncem ŠoUkega leta ie bilo na za vodu 514 učencev, 250 Slovencev, 235 Nemcev, 12 Italijanov, 4 Čehi in 3 llrvat|e. OiliČnjakov je bilo 21, prvi red jih je dobilo 348, ponav-l|alno skušnjo jih bo delalo 57, drugi red je dobilo 74, tretji red pa 6 dija kov. Osmim je radi bolezni dovo-ljena naknadna skušnja. Stipendije ie uživalo 26 dijakov v znesku 4422 K, na šolnini pa je bilo pbča-nih 17.240 K. — Solsko iivestje novomeške gimnazije prinaša nadaljevanje rasprave dr. K. Pamerja »Daa k. k. Staats Obergvmnasium zu Hudolf8\vert«. N* zavodu je pouče-valo 14 uČnih močij. Dijakov je bilo koncem šolskega leta 224, med njimi 213 Slovencev in 11 Nemoev. ()i ličnjakov ie bilo 22. prvi red jih je dobilo 144, ponavljalno skušnjo jih srne delati 28, drugi red jih je dobilo 21, tretji red pa 9. Šolmne se je plaćalo 4920 K. Stipendija je imelo 23 dijakov v skupnem znesku 4198 K 9 v. — Na petrazredni deški in dvorazredni deklidki ljudski ioli ▼ Ribnici je pouČevalo 5 učiteljev, 2 učiteljici in 3 katehetje. Ućencev in uČenk je bilo koncem leta 538. — Vrtna veselica pevskega društva „Ljubljana" se preloži na 27. oziroma 30. avgusta t. 1. —.Roman v jetniftnici. Pol leta je tega, kar se je vršila pri deŽ. sodniji obravnava proti nekemu Ijub-ljanskemu dekletu iz malomeščanskih kromov. Dekle je bilo obtoženo in na Šest mesecev ječe obsojeno, ker je zapeljevalo nekaj deklio k nenrav-nemu življenju. Obaojenka, jako žalo dekle, je svojo kazen odsedela v Ljubljani. V ječi jo je spoznal neki paznik, tuđi zal fant in pošten fant. Zaljubil se je vanjo in ko je dekle prišlo iz ječe se je ž njo poročil ter se ž njo pred nekaj dnevi odpeljal v Ameriko. — Po stopnicah je vozil. VČeraj popoludne pripeljal je Anton Masterl, hlapec pri Hsllerju v Slom* škovih ulicah štev. 7 po Francovem nabrežjU s konjem vpreženim v voz za prevažanje piva Pri Urbančevi hiši pognal je Masterl konja po stop nicah. Konj je priše-1 na vrh stopnio ali voza nt mogel pot^gniti za seboj, ker je bil že preče) star. Vđled tegit ga je hlapec ruval in suval semtertje. Naenkrat se je nabralo okoli njega vse polno občinstva, ki je bilo tako razburjeno, da bi bilo hlapca preteplo, če bi ne bil prišel zraven policijski stražnik, ki mu je ukazal takoj konja izpreČi. Stražnik je prijel konja, Ijudje pa so voz ponnih po stopnicah na-vzgor. Antona Masterla, ki je bil pijan, je policijski stražaik odvedel v zapor. — Konji Spla&ili so se včeraj opoludne na Dunajski cesti Toenie-sovemu hlapcu Ivanu Novaku in zbe-žali na domaće dvorišče, čez katero je v tem hipu Šla 84 let stara, gluha zasebnica Ana Verbičeva. Levi konj je podrl Verbičdvo na tla, da je padla in se na glavi in na levi roki poŠko-dovala. Konji so se ustrašili elektric-nega voza, ki je privozil mimo njih. — Ob Ljubljanici umrla. Žena, ki je včeraj popoludne ut nila v Ljubljanici, se imenuje Marija Brez-mk in je bivša delavka v tobačni to varni, sedaj v pokoju, stanujoča v Spodnji Šiški št 4 Pjhcijaki zdravnik dr. Illner je konstttiral, da je Be* nikovo zndela kap in da je vsled tega umrla. Truplo so prepeljali v mrtvačnico k sv. Krištofu. — Tatvina v hotelu. Franou Jakliću, strojnomu ključarju v Aradu na O^rskem, je danes ponoči v ho telu »pri bavarskem dvoru«, kjer je prenočeval, neznan tat ukradel iz sobe srebrno uro, katera je imela na krovu vd^lano lovčevo podobo, potern zlato verižico, vredno 100 K in okoli 10 K denarja. — Tatvina v tobačni to- varni. Delavki Mariji Jantea, su nujoči na Opekarski cesti št. 55, je bila pred dnevi v tobačni tovarni iz krila, katero je imela spravljeno v omari, ukradena denarnica, v kateri je imele zlat prstan in nekaj denarja. Tuđi dežnik ji je bil vzet iz omare. — Zamenjal je v ponedeljek nekdo v »Narodnem domu« neki go spodični dežnik. Dotičnik se uljudno proai, da ga odda v restavraciji v »Narodnem domu«. — Iz Amerike pripeljalo se i^ danes zjutraj 30 iSlovencev in 20 Hrvatov. — V Ameriko se jeodpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 10 oseb. — Mestna blagajna ljubljanska oatane prihodnji ponede-Ijek, dne 20. in v torek, dne 21. ju lija ziradi snaženja uradnih proatorov za promet s strankami zaprta. — Delovanje menine po« sredovalnice za delo in službe. M^etni trgr štev. 27. Telefon štev. 99. Od 11. do 17. julija je dela iskalo 23 moSkih in 33 ženskih delavcev. Delo je* bilo ponuđeno 11 moškim in 37 ženskim dslavkam, v 31 slučajih je bilo delo sprejeto. Oi 1. januvarja do 17. julija je doŽlo 1558 proŠenj za delo in 1465 deloponudeb. V 921 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj moški: 20 de Uvcev k vodovodu, 3 kočijaii, 2 gd-stilniSka hlapca, 3 hlapci za km?t-ako delo; ženske: 5 natakaric, 1 bona, 3 kuharice, 10 deklio za vsako delo, 8 deklic k otrokom, 2 postrež kinji, 4 gostilniŠke deklioe. Službe iščejo moški: 2 trgovska po moćnika, 1 strojnik, 1 vrtnar, 1 gra dčinski oskrbnik, 1 kletar, 1 graščin-ski sluga, več trgovskih slug; ien s k e: več blag*jničark in prodajalk, 1 šivilja, 1 goapodinja. Sta no vanja: Uddati je stanovanja % 2 do 4 sobami, več mesečnih sob, pisarnifiki prostori, 1 delavnica, 1 klet. Posredovanje letoviščnih Btanovanj. Pismenim vpraSanjena je priložiti znamko za odgovor. tSkT Dali« v prilogi. "M g. Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 163. dn6 18. julija 19O3.__ I* Majnowej*e novice. Umri I profesor na dunajskem vseučilišču, Jr gngelbert Miihlbacher, po ■vodnevni bolesni, v starosti 60 let. W Qrozen umor. V občini March- lenfc VTl Welsu so našli razmesar~ lno truplo neke petletne deklice. — X b c g i i dunajski odvetnik dr. limmer, ki ima na vesti veliko po- leverjenje, je bil v Londonu aretovan Ej je londonska sodnija dovolila vče- £j, da se izroči avstrijskim oblastvom. L Nesreća na železnici seje ledila pri postaji Reggio Calabria 1" Italiji. Vlak se je prevrnil. Pone- Jrećilo se je 15 oseb. — V Nov em Iorku je v ubožni bolnici umri livsi dunajski bankir Adolf Bet- I |elbeim. Leta 1894. je pobegnil v Iffienko. Izvršil je mnogo sleparij in ludi več ljubljanskih crospodov osku- lil za lepe tisočake. V Novem Yorku Je bil zdaj bogataš, zdaj siromak. To* §en je bil samo v Novem Yorku več lot 200krat zaradi raznih eleparstev, J se je vseiej izlizal. I * Izdaina od&kodnina. I«- ■ajateli znane koreupundenco »In- lorroation«, G r a f, je bil svoj čas Iprasan za njegovo sodbo o nekem lurnalistu Marhuli. Izrekel se je o fcioiu neugodno in povedal o njem I-azne reći. MarhuU je tožil radi taljenja na časti in Graf je bil ob- lojen. Marhula je pa toiil tuđi na ■odškodnino in je tuđi zmagal. Zdaj fe stvar končno dognana in Graf Inora plaćati kot odškodnino 7200 tron, torej prav čedno svotico. | * Vsled strahu pred »mnt- Lo kaznijo je zblaznel v Parizu ftivsi davČni uradnik Loizement. Dan fca đnevom je pricakoval ponii'oščenja in njegovo stanje se je vedno slabšalo, ■ker je zaman Čakal. Nekega dne je pa Cri^el toli zaželjeoi akt in razburjenost 'etnika je prikipela do vrhunca. Ali lomilošcen ni bil on, ampak njegov so- jetnik. To je reveža tako zadelo, da je zblaznel. Mislilo se je, da se samo dela 1 blaznega, a odlični psihiatri so ga opazovali in izjavili, da je to prava blaznost. „Figaro- svetuje, naj bi se mu smrtna kazen odpustila, ker je že iiak dovolj kaznovan. * Lepa praksa. Pred nekaj rieseci sta dva ruska visokošolea, Gur-skij in Nadeždin, v kratkem presledku posknsila preko gališke meje spraviti nekaj socijalističnih spisov v Rusijo. Ti spisi so taki da bi jih lahko vsak ilau ćelo v Avstriji izdali. Omenjena visokošolea pa sploh ništa dotičnih spisov v Avstriji razširjala, niti nato mislila, nego sta jih hotela spraviti Čez mejo. Na meji pa sta bila moža areti-rana. Samo zato, ker sta bila denunci-rana, da hoČeta nekaj storiti, kar po av.strijskih zakonih sploh ni kaznivo. Aretovanca so vlekli vklenjena v Tar-nopol in ju tam izroČili c. kr. sodniji, kjer je bil Gurskij šest raesecev, Nadeždin pa štiri mesecev preisko-ralnem zapora. Končno sta bila obso-iena vsak na tri đni, ker žandarjema usta povedala pravega imena. Druzega ništa nič storila. Oj ta Ijubezniva kul-:iirna Avstrija! * Imeniina dresura. Po--estnik menažerije: ..Tukaj v tej kletki, jospoda moja, vidite čudež dresure; •drasel tiger, volk in ovca živijo tu notri v najlepši složnosti." Neki go-spod: „Kako dolgo so že skupaj te živali?- Posestnik menažerije: „Že tri leta: v tem času se pa ni niti naj-manjša stvarica pripetila samo ovco ^em moral večkrat obnoviti.u * Zobje in Basje. Zdravnik •ir. Jaquet dokazuje v nekem medicin-skem listu, da je med zobmi in lasmi tesna zveza. Mnogo preiskav je dognalo, da Ijudje, ki imajo kako bolezen iialaseb, imajo tuđi slabe zobe. Zamorci, ki imajo izborne zobe, imajo tuđi vedno jako mnogo las. Po nazoru dr. Jaqueta provzroče bolezni na zobeh vedno iz-padanje las. * Od stopnje do stopnje. Te dni so na Dunaju aretirali barona Franca Josipa Lerchenfelda, po-lomca stare bavarske plemiške rodbine. Aretovan je bil zaradi goljuh'je. Areto- oneev oče je bil po svoji soprogi, ro-eni grofici Paumgarten, posebni prijateljici umrle cesarice f:iizabete, z iavarsko kraljevsko in z našo cesarsko rodovino v sorodu. Krstni boter areto-vanega barona je sam cesar Franc Jožet. Ko se je mladi baron 1. 1878. pripravljal za oficirsko skušnjo, je sta-iioval pri nadvojvodi Ludoviku Viktorju. Svoje premoženje je bil že pred več leti zapravil in je zadnji čas delal, kjer je mogel, goljuh've dolgove, dokler ga uiso zaprli. * Saharski cesar. Med pa-riskimi lahkoživci uživa gosp. Lebaudy prav poseben ugled. Pridobil si ga je s tem, ker je znal po svojem očetu in po svojem bratu podedovane milijoue 2 razumom porabljati. Oče je bil prvi izdelovalec sladkorja na Francoskem iQ je svojima sinoma zapustil kacih 100 niilijonov. Lebaudy je užil vse, kar se more v Parizu uživati in zato ie začel iskati novih radosti. Izmislil i je, da bi menda ne bilo napačno, k° bi postal vladar. Ker sedaj slučajno ai noben prestol izpraznjen in se krone Še ne ponujajo po časniških inseratih, je Lebaudy sklenil, da si ustanovi čisto novo državo in sicer cesarstvo, kajti mož, ki ima 100 milijonov premoženja, se vendar ne more zadovoljiti s kakim nižjim dostojanstvom. Ta svoj sklep je Lebaudv Že poskusil uresničiti. Svoje cesarstvo hoče ustanoviti v S ah ari in zgraditi stolno mesto, ki se bo imenovalo Troja. Prvi poskns zasesti izbrano ozemlje se ni posrecil. Komaj je prišel Labaudv na obrežje južno od Maroka, so ga prebivalci napadli in njegove spremljevalce na grozovit način umorili. Lebaudv pa ni obupal. Sedaj se mudi v Las Palmas na Kanarskih otokih, sestavlja novo ekspedicijo in se pusti častiti kot saharski cesar. * Romantični ljubavni do-godek. V rumunski vaši Lakonigra poročil se je pred več leti Nikolaj Macedon z lepo Kaviko. Macedon je ljubil svojo soprogo, a ona mu ljubezni ni odvraćala. Ko pa se iima je rodil sin ček, naselila se je vsaj navidezno sreČa v njuni skromni hiši. Ravno na tretji rojstni dan pa je zginil siDČek, in niti oblasti nišo mogle zvedeti, kdo ga je odvedel. Kmalu nato je žena obolela. Poklicala je soproga k sebi in mu povedala, da je ljubila samo ubogega Vasilja, ki je na dan njene poroke zginil, da je slednji oče dečka, katerega je on sam odpeljal. Soprog ji je vse odpustil, da bi ji olajšal ločitev od tega sveta. Ali kakor da bi ji ta iz-poved odvzela bolečine, začelo se je njeno stanje boljšati. Nekega dne se odpro vrata in v sobo stopi neki pravoslavni menih držeč za roko lepega dečka. Oba hitita k postelji in poljubita bolno Raviko. Bila sta to Vasilij in sin. Macedon ni hotel dalje biti na potu njuni ljubezni, zato je blagoslovil hišo in se napotil v sirni svet. — Ravika je kmalu ozdravila. O svojem možu je izvedela le toliko, da je šel v samostan na goro Athos in ji odpustil. Ko je pa dolgo Časa potem Šla neko jutro na vrt, našla je pod nekim grmom truplo nekega redovnika, v katerem je spoznala svojega nesrečnega moža. Macedon je bil prišel s samostana, da umre na lastni zemlji, v bližim hiše, v kateri je mislil nekdaj najti srečo. * Usmiljenja vredno je revno ljudstvo v Portomaggiore v Italiji. Že zadnjič smo navedli, da je tam do 4000 revnih kmetovalcev, ki so do sedai delali za malo plačilo — 40 do 50 nvč. na dan! Poročali smo tuđi, da se to bedno ljudstvo ustavlja še nadaljnemu trpljenju in da zahteva, naj ga »signori« plaču-jejo vsaj toliko, da mu ne bo treba umirati z% gladom. Veliki poseatniki, ki so tam edini goepedarji zemljišČ, nočejo ničesar čuti o kakem zbolj sanju neznosnih razmer, vladajožih med tamošnjim revnim ljudstvom. Sedaj je ćas žetve. Nekdanji pokorni sužnji nočejo več delati za gospodo in ob enem trpeti glad. Gospoda pa nočejo dati tem revežem niti toliko, da bi mogli pošteno preživljati sebe in svojce. Za vzdrževanje miru in reda je vlada poslala v Porto-maggiore do 2000 mož vojske, kar pa ne zadostuje, ker se vkljub te} veliki vojni sili vrše razni in nevarni spopadi med stavkarji in stavkolomi. Obupnost je taka, da se ženske in otroci mečejo pod noge konjenikom, ter tako zabranjujejo na^topanje U-h proti možem-atavkarjem. S gnori pa, mesto da bi gledali na to, da -«e konflikt poravna lepim mirnim po-tom, zahtevajo od oblastev, naj iste z vso možno strogostjo potlačijo to gibanje, oziroma uničijo bedno — gladno ljudstvo! Ćelo to ao zahtevali signori, da naj vojaštvo nastopi proti stavkujočim brezobzirno in z vso Btrogostjo! Tamošnji prefekt (kraljevi namestnik), pa je bolj člov^koljuben od 8ignorov- zato je rekel, da vo j&štvo mora, nastopati s strogostjo le tedaj ko je domovina v nevarnosti. Bati pa se je, da bo v Portom»ggiore t^klai kri, mesto, da bi se skrbelo za to, da bi hudstvo ne trpelo ori»da! * Župnik proti cerkve-nemu konkurenčnemu od« selcu. Ko se je popravila cerkev v Crešnjevcu na Spod. Štajerskem, moral bi eerkveni konknrenčni tirad pri-spevati 200 kron, a blagajna je bila j)razna. Ondotni župnik Ivan Sušnik je ponudil odseku iz svojega 200 kron posojila. In res napravili so dolžni list, katerega so podpisali odborniki Pavel Stefanič, Jurij JMlakar, Jakob Unuk in Matija Kapun. Cez nekaj časa je zahteval župnik, naj mu vrnejo posojilo, Češ da je sam prišel v zadrego, pa dolžniki so mu namignili, da se v blagajni vidi dno. Župnik je nato tožil imenovane tri odbornike, ker je bila na koncu dolžnega pisna pristavljena opazka, „in odgovornostjo." Okrajno sodišče v Hlov. Histrici je obsodilo obtožence, ki so pa potem vložili priziv, o katerem je imelo odlocevati mariborsko okrožno sodišče pod predsedstvom deželnosod-nega svetnika Pevca. Zastopnik imenovanih odbornikov, dr. Mrawlag, je opo-zoril senat, da stoji pred besedami „in odgovornostjo" pika in da je oči-vidno, da ste imenovani dve besedi pisani z drugim peresom in drugim cr- nilom, iz eesar »ledi, da ste bili ti dve besedi pozneje pridejani. Sodišče naj toraj prepusti akt drž. pravdniŠtvu. Senat je ta predlog odklonil, a tuđi župnikovo tožbo zavrnil, ker pogodba ni bila sklenjena osebno s posameznimi odborniki, ampak s cerkvenim konku-renčnim odsekom kot juristično osebo. * Romantična komteta. Pariški časopisi se bavijo aedaj z eenzaoijonalno afero. Krasna dvajeet-letna konnteBa Gabrijela, edina bČerka grofa Malherbesa, se je pred kratkem ločila od svojega moža, bogatega bankirja, in je raje živela z nekim menihom, ki pa vkljub temu ni hotel pustiti svoje prejSnje ljubice, nekt-trgovke 8 papirjem Gabrijela je na-jela tri postepače, ki naj bi njenr. konkurentinjo počakali in ubili. Ee, katere so njihovi ljubimci in i^iiini na cedilu pustili. Društvo je torej nekak salon zapuščenih nevest. Predsednica je neka stara devica, ki je bila že trikrat slo- vesno zaroČena, a so se ji ženini vedno v zadnjem trenotkn izneveriii. * V blaznosti umoril --brata. V neki pariški restavraciji veČerjala sta brata Pavel in Julij Remer mirno v družbi skupnega prijatelja. Med večerjo je vzel starejši brat ne-nadoma nož v roke in dejal bratu, ki je sedel ravno nasproti: „Poglej ta nož. Kaj bi rekel, če bi te snnil ž njim v prsi?a Brat je mislil, da je to Šala, zato je odgovoril smehljaje: „Le po-sknsi, če se upaš". V tem trenutku je skočil oni nanj in ga dvakrat sunil v prsi tako naglo, da ga prijatelj in nav-zoči gosti nišo mogli udržati. Brat se je takoj mrtev zgrudil na tla. Ko je blaznik videl žrtev v krvi pred seboj ležati, povrnila se mu je saj na videz zavest. Vzdignil je truplo in ga nesel v bližnjo lekarno, kjer so dognali, da ima umorjeni dve rani v srcu. Nato se je nesrečnik pustil brez obotavljanja odvesti v zapor. * Grozna osveta. -Kralj kamnolomovu, po svojem pokliču razbojnik in tat v Parizu ter poglavar posebne tolovajske družbe, je imel izredno krasno Ijubimko Titanijo, katero je strastno ljubil in 1 uto pretepaval. Nečega dne je pripeljai «. Titaniji svojega prijatelja Mart. nela, po pokliču delavca, ki pa je v svojih prostih urah tuđi rad kradel. Seznanil ju je in sicer zaradi tega, da bi Marteriel čuval nad Titanijo, če bi „kralja kamnolomov" zaprli. Marteriel je to slovesno obljubiL dasi mu je razbojnik zagrozil z naj-strašnejšo osveto, če bi poskusil ga pri Titaniji izneveriti. Meseca januvarja so -kralja kamnolomov" zasačili pri neki tatvini in mu prisodili šest mesecev ječe. Iz zapora je razbojnik pisal svojemu prijatelju: Čuvaj Titanijo, a pre-maguj se, sicer — gorje ti. Marteriel se je osem dni premagoval, a koketna Titanija ga je vender le speljala, živela nekaj časa z nj m in ga potem odslo-vila. Ko je prišel „kralj kamuolomov" iz ječe, mu je vse povedala in razbojnik je prisegel, da se maščuje. Dne 14. t. in. je sreČai Marteriela in nje-govega tovariša Belinea. Stirje tolovaji so zgrabili Marteriela, „kralj kamnolomov" pa mu je s cevjo svojega re-volverja iztaknil obe očesi, med tem ko so dru^i razbojniki Belinea zaklali. Razmerena Hrvatskem. Ir. Varaždina se nam piše: Ječe so vse polne in vsik dan do-važajo novih jetnikov. VTečina jetni-kov je zaprta v hlevu ulanske eska-drone. H'ev je vsaj Sirok in vis^»k in Hositi zraien. — V Kelemenu so vojaki za bod li kacih 50 ljudij. Vsi bo ranjeni na hrbtu, kar k^žt>, da je bil nastop vojastva z oroijem ijtpctreben. Doslej ni bi iz Kele-mena še nib^n zaslišan in nihče za-prt, kar je tuđi dokaz, da ao Ijudje po nedolinem trpeli* — Nekemu mlademću, ki so ga orožniki v Bednji obttrelili, so v boinict od rezali roko in bo fant torej nesređen vse svoje življenje. — V Ivancu te6e preiskava proti vsem, ki so zndlnjo nedeljo hoteli iti v župmsče, da podpišejo peticijo za finanoijalno Bamostojnođt. Vo|aki s j atakirali ljudstvo po naročitu okr&jneg* predstojnika dr. Đrezinščaka, a čaatn'ki pravijo sami, da zato ni bilo povoda in da je okrajni predstojnik sam kriv veega, kar se je zgodilo. Pri sodni|i bo vo|t»fci pnčevali na koriat obtr>ženim kmi-tem. Papeževa bolezen. Papeževo stanje. Zadnja včeraj zvečer izdana poro-čila javljajo, da je bil papež čez dan precej miren in se nekam boljse počnti. Toda papeževe moči pesajo jako naglo. Iz papeževe rodbine. „Corriere della Sera" poroČa, da živi v Parmi unuk papeževe sestre grof Silvij Pecci v najrevnejših razme-rah. Ta grof Pecci je izučen pleskar, a ker v tej stroki ni mogel priti naprej, je postal delavec v tovarni za slad-kor. Star je 40 let in oče peterih otrok, njegov brat pa je operetni pevec v Amehki. Ćela rodbina živi v najrev-nejših razmerah. Obrnil se je večkrat do papeža, naj mu kaj pom aga, a nik-dar ni dobil ne krajcarja, da, še odgovora ne. — Papežev netjak, grof Dominik Pecci, edini živeči sin pape-ževega starejšega brata je najel nekega socialno-demokratičnega odvetnika, da reklamira zanj primeren del papeževe zapuščine. >Si Priprave za konklave-! V Vatikanu spletkari zdaj vse in na vse strani in jasno se spozna kako „lakota slave, blaga" vleče ljudi zdaj na to, zdaj na ono stran. Kardinal Oreglia dela vso priprave za volitev novega papeža, hladno in prevdarno in tako brez vsake pijetete, kakor da se gre za kako kupčijo. Ćelo prostore za konklave je dal pripraviti] kar svojevoljno, dasi ima samo kongregacija kardinalov pravico določiti, kje da bo konklave in dasi je lahko Leon XIII. to se v svojem testamentu določil. Tuđi se zavzema Oreglia zato, da postane monBignor Folchi tajnik konzistorije, v katerem slučaju bi postal za čas med papeževo smrtjo in izvolitvijo papeža državni tajnik. Oreglia je svoj čas, ko je Vatikan vsled nesrečnih spekulacij izgubil 1/2 milijona lir, prouzroČil, da je bil „finaneni minister" Folchi od-stavljen. Mislilo se je, da je Folchi go-ljufal, a izkazalo se je, da je samo spekuliral s Petrovim novčičem. Kdo postane papež? Vse bolj in bolj zmaguje mnenje, da bo papežem izvoljen kardinal Got ti. Listi poročajo, da ima kardinal Gotti zagotovljenih 35 glasov, kardinal Va-nutelli pa kakih 19 glasov. Ob nav-zočnosti 60 kardinalov je potrebno, da se združi vsaj 40 glasov na enega kandidata. Gotti bi torej pri prvi vo-litvi še ne zmagal, skoro gotovo pa pri drugi, ker se čuje, da je tuđi Ram-polla za Gottija in da bodo tuđi av-strijski kardinali zanj glasovali. Volitev novega papeža. Deseti dan, najpozneje pa 12. dan po papeževi smrli se zbere sv. kolegij (zbor kardinalov) v cerkvi sv. Petra, kjer služi kardinal dekan sv. maso ter kliče sv. Daha za volitev novega papeža. Takoj po maši gredo kardinali v slovesni procesiji v kon klave. Konklave se imenuje zbor kakor tuđi kraj, kjer se vrše volitve novega papeža. Po določbi papeža Gregorija X. na koncilu v Lyonu ltta 1?74. se mora priredili konklave samo v eni dvorani, ki ima le ena vrata, ki na se tuđi za kardinali za-zidajo Odkar nima papež več kviri nala, vrši se konklave redno v dol-gern bodniku v Vatikanu. Tu se postavi toliko leaenih celic, koliko je kardinalov. Cr-lice so prevlečejo s finim suknom. Ker se tuđi vsa okna na hodniku visoko zazidajo, so celice precej temne. Nad vsako celico visi grb notri bivajočega kardinala. Ce lice st* ločijo tuđi po barvi med ae-boj. Celice tistih kardinalov, ki jih je izvolil ravnokar umrli papež, so preprežene z višnjevim suknom, ostale cehee pa so zelene ali rudeće (Kohkor je znano, je vse sedanje kardinale izvolil papež Leo XIII., tedaj bodo vse celice višnjeve). Vsaka celica meri 20 m2. V njej je kardinalova 8ob ca s posteljo, mizo in par stolov; zraven je sobica za kardinalovoga tajnika, je-dilnica in majhna kapelica. Ko so se zbrali kardinali v kon klavu, podajo se v Sikstinsko kapelo, kjer se jim prefcitajo bule prejšnjih papežev glede volitve ter prisežejo nanje. Potem še smejo iti domov obedovat, a ko se vrnejo, ostanejo v celicah do izvolitve novega papeža. Jedila dobivajo kardinali skozi predalčke v zidu, ki se vrte, kakor tabernakel. Jedila pa še poprej nalašč za to nastavljeni prelat natanko preišče, da ne priđe od zu-naj kako skrito pismo. S cer pa tuđi vojaki stražijo vhod v konklave. Drugi dan se vrši masa s klica njem sv. Daha in vsi kardinali gredo k obhajilu. V isti kapeli sta tuđi vsak dan dva »vohlna shoda», ob 6 uri uri zjutraj in ob dveh popoldan. Ceremonijar gre vaelej po hodniku zvoneČ in kliče: »Ad capellam Do-mini!« Kardinali zasedejo odločene jim sedeže, ki so kakor vsa tla v kapeli zeleno pregrnjena. Sredi kapele stoji dolga miza z vohlnimi listki in dvema kelihama. Iivolijo se trija skontinatorji in trije revizorji. Voli se jih na ta nafiin, da po tegne vsak kardinal kroglico, na kateri je zapisano ime enega kardinala. Potem priatopi najstarejši kardinal k mizi, vzame volilni list, zapiše nanj ime kardinala, katerega voli, list Zfije ter ga zapečati. Nato prime list med dva prsta ter ga visoko držeč nese k altarju. Tu poklekne na spođnjo stopnioo, opravi tiho molitev ter glasno priseže, da jo volil po svoji vesti tistega, ki ga smatra za najvrednejšega naslednika na Petrovi stolici. Končno nese listek k altarju, ga dene v skledico, iz te pa v kelih. Ednako store vsi ostali kardinali. Ako se ništa na nobenega kardinala zedinili dve tretjini glasov, se listki zažgejo v pripravljeni žrja-vici, od katere vodi cev na prosto. Ta dim, ki se povekša s Benom, je zunaj čakajočim vseiej znamenje, da se kardinali še nišo zedinili. Prihod nja volitev se potem vrši sele drugi dan. Ako se končno zedinite dve tretjini, izkliče kardinal pri mizi glasno ime novoizvoljenega. Kardinali, ki sede zraven izvoljenega pri mizi, se naglo odmaknejo od njega, da spoštljivo pokažejo, da v zana-prej nišo već njemu enaki ( ? ). Najmlajši kardinal začoe zvoniti, da pokliče ceremonijarja in tajnike v kapelo. Trije v to določeni kardinali se pribliŽajo izvoljenemu ter ga vpra-šajo: »Ali sprejmeš zakonito izvolitev poglavarja katoliške cerkve?« Izvo-Ijeni pade na kolena ter moli par minut za — pomoč sv. Duha. Ko vstane, peve ali prevzame ali ne ter v prvem slučaju tuđi naznani ime, ki ga želi nositi kot papež. Ko se vsi volilni spisi podpišejo, peljejo kardinali novoizvoljenega k altarju, kjer opravi kratko molitev. Potem ga v zakristiji oblečejo v papežev ornat. Tako oblečen se vrnts v kapelo, kjer sprejme sedeč na stola pred altarjem prvo poklonitev kardinalov, ki obstoji v poljubu in ob« jemu. Nato izroči komornik papežu »ribiČev prstan«, ki ga ta odda ce-remonijarju, da se vdolbe vanj papeževo im«. Nato se razglasi javno papeževa izvoiitev. Prvi kardinal-dijakon se poda s papeževim križem v roki na balkon nad vhodom ter zakliče glasno: »Naznanjam Vam veltko veselje; papeža imamo v osebi eminence preČastitega gospoda N. N., ki si je pridjal ime N« Takoj zagrme topovi, vsi zvonovi zvone in švicarska garda strelja. Pri drugi poktonitvi (adoratio) pol)ubljajo kardinali papežu roke in noge. Potem nesejo nobelgardisti papfža na krasnem stolu v cerkev sv. Petra, kjer mu kardinali zopet poljubljajo nogo. Papež podeli končno stoje pred altarjem ljudstvu papežev blagoslov ter se odpelje v novo palačo. Končno še pripomnimo, da je po prvotnih cerkvenih določbah lahko za papeža iz voljen vsak odrasli katolik moškega spola, vendar je Že od leta 1378. vedno voljen kardinal, a nri časa H^dri-jana VI. (1522—1523) je bil vsak kardinal Italijan. Kronanje papeža. Na dan kronauja, ki se vrši na-vadno kako nedeljo ali v praznik, nese dvanajst komornih siug papeža v slovesni procesiji na krasni iiosilki čez koustantinske stopuice v eerkev sv.^Pe-tra. Nosilci so obleČeni v rudeč damast ali pa v zamet. Pred cerkvenimi vrati je napravljen prestol pod baldahinom, kamor se poda papež. Tu mu čestita eden kardinalov latinsko. Nato se pripuste vsi uavzoči duhovniki k papežu, da mu poljubijo no^o. Potem preneso papeža v cerkev. Pri altarju pred iz-postavljenim Najsvetejšim poklekne papež na baržunasto blazino ter moli. iSprevod se nato pomiče v klenieutinsko kapelo. Tukaj papež zopet moli, potem pa gre na prestol ter sprejema takozvano obedijenco. Ta ceremonija obstoji v tem, da mu kardinali stoje poljubijo roko, nadškolje iu škofje kleče nogo in koleno, a ostali duhovniki kleče samo nogo. Nato oblečejo papeža v krasno mašno obleko ter se mu natakne papežev prstan. Ko se nato premiče spre-vod k glavnemu altarju, približa se papežu ceremonijar, ki nosi na konca srebrne palice šop prediva. To predivo sežge ob sveci, se prikloni papežu in izgovori: „Sveti oče! Tako mine vsa slava sveta! (Ostani tedaj ponižen v svoji Časti!) Ta ceremonija se ponovi še dvakrat. Tri glavnem altarju se obhaja nad vse slovesno masa kronanja. Pri tem se epistola i u evangehj dvakrat citata, najprej latinsko potem pa grško. Papež sedi med maso na visokera prestol u, kamor mu prinesejo hostijo in kelih, da moli nad njima. Papež se obhaja stoje na prestolu in sicer sprejme vodo in vino skozi srebrno cev. Vsi kardinali, nadškofje in škotje istotako stojijo med maso z infulo v rokah ; ostali duhovniki morajo klečati. Potem gre papež k altarju, dokonča maso ter podeli ljudstvu blagoslov. Sedaj sele se začne premikati procesija h kronanjn. Papeža zopet ne-sejo med špalirjem na balkon nad glavnimi vratmi cerkve sv. Pejra. Tukaj sede papež na pre3tol. Pred kronanjem zapoje zbor „Corona aurea super caput eius". Kardinalni dekan moli ob asi-stenci nad papežera za srecno vlado. Potem se papežu odvzame infula in se ma posadi na glavo trojna zlata krona (tiara) z besedami: „Sprejmi s tremi kronarni okraseno tiaro, in vedi; d a si oče knežev in kraljev, vladar sveta, namestnik našega Gospoda Jeznsa Kristusa, ki naj mu bo čast in slava na veke — Amen". Ko se nato Še izvrše razne predpisane molitve, se papež vzdigne ter podeli ljudstvu blagoslov. Nato zagrme topovi, zasvira godba in papež se vrača v Vatikan. Telefonska in brzojavna poročila. Papež na smrtni postelji Rim 18. julija. Papežu je dosti bolje. Predno je prof Mazzoni davi obiskal papeža, ja imel z đr. Lapponijem konferenco. Lapponi mu je povedal, da je papež zavžil nekaj mleka in nekaj juhe in da ledvice bolje funkcio-nirajo. Mazzoni in Lapponi sta potem papeža preiskala in sta dognala, da tekočina v prsni mreni pojema in da je papež bolji kakor je bil včeraj zjutraj. Lapponi je izjavil, da je najresnejši stadij pape-ževe belezni prestan in da vsaj neposredne nevarnosti ni. Uradni bulletin pravi da papež ponoći ni spal, pač pa zjutraj, da tekočina v prsih pojema in da papež mirno diha. Rim 18. julija Vatikanski „Osservatore Romano" pravi če bodo organi tako funkcionirali, kakor danes in če bo papež mo-gel spati potem se ne bo moglo reci, da ni upanja, da okreva. Rim 18. julija. Vse se bavi z vprašanjem, kako bode posto-pala italijanska vlada v slučaju, da papež umrje Vatikan bo pa-peževo smrt naznanil vsem vladam, izvzeta utegne biti samo italijanska vlada. Ako Vatikan ita-lijanske vlade ne obvesti, pctem bo tuđi vlada ignorirala vse, kar se bo godilo in se omejevala samo na vzdrževanje reda Dunaj 18.julija. Razkritja bivšega srbskega ministrskega pred-sednika dr. Vladana Gjorgje-vića glede kralja Aleksandra in kraljice Drage so provzročila tako kolosalno senzacijo, da je ni mo-goče popisati. Aleksander ni samo naročil atentat na svojega oćeta in dal napađalca potem ustreliti, sokrivca pa odstaviti (Op. uredništva: Glej članek „Zadnji Obre nović), nego je tuđi po svoji po-roki z Drago po polkovniku Kunj-diću ukazal drugi konjeniški brigadi, naj kraljevega očeta ubije kakor steklega psa, če bi stopil na srbska tla. Budimpešta 18. julija. Ogrski korespondenčni urad razglaša. da ministrski predsednik v bližnjem času ne pojde k cesarju v Ischl. Iz tega se sklepa, da ima Khuen-Hedervary žecesar-jevo privoljenje, razpustiti poslansko zbornico. Beligrad 18. julija. Uradni list prijavlja ministrsko naredbo, s katero se ukazuje upravnim oblastnijam, da morajo pri bližnjih volitvah v skupiš č i n o skrbeti za popolno svo-bodo volitev in preprečiti vsako zlorabo kraljevega imena pri agitaciji. Carigrad 18 julija Ođkarse je v Belemgrađu zgodil umor kralja Aleksandra in kraljice Drage, je sultan vedno v strahu, da se tuđi na njega zgcdi kak atentat. Vse cesarske prinče je ukazal strogo nadzorovat*, oficirjem pa je kar najostreje prepovedano vsako občevanje s princi in vsako obče-vanje z osebjem sultanovega dvora. Enake ukaze so dobili vsi urad niki. Kakih 20 oficirjev je bilo že premeščenih doli v Arabijo in v Mezopotamije, ker so se pregrešili proti tem ukazom. London 18 julija. „Standard" javlja, da je med turskim voja- štvorn v Macedoniji veliko nezadovoljstvo. Vojaštvo ne do biva plače, mora trpati pomanjkanje in je po b Jeznih dec:miraao. Zg dilo se je že vse polno u poro v in vse vojaštvo zahteva, da se začno vojna proti Bol-garski. Gospodarstvo. — Glavna slovenska hra-nilnica in posoj* litica v Ljubljani. V prrem polletji leta 1903. je znašal denarni promet K 5,565.55059. Aktiva: Stanje blagajne dne 30. junija K 20.969*09- Stanje posojil in eskompta K 1,455.873-49. Stanje naloženega de-narja K 18.SS2-62. Stanje inventara 30. junija 1980*90. Pasiva: Stanje glavnih deležev dne 30. junija K 12.600. Stanje poslovnih deležev 30. junija K 2930. ►Stanje hranilnih vlog dne 30. junija K 1,163.426*45. Stanje reeskompta dne 30. junija K 276.041-49. Stanje rezervnih zakladov dne 30. junija 1903 K 19.128*85. Zavod zaključuje prvo polletje 1903 z lepim uspehom in pre-cejšnjim napredkora. K vinski klavaeuli. Najugleđnejša franeoska revija za vinarstvo „Revue de viticulture" je pri-občila v eni svojih zadnjih Številk sle-dece: „Že veČ let smo opozarjali fran-coske vinorejce na avstro ogrski vinski trg. Pokazali smo, da nam je Avatro-Ogrska v času od 1. 1891. do 1903. mnogo škodila, ker našim vinom ni hotela priznati istih pravic in olajšav kakor jih uživajo druge dežele. Za to se imamo v prvi vrsti zahvaliti avstro-italijanskim pogodbam iz 1 1846, 1851, 1878, 1887 in 1891 obsegajočim k I a v-znlo, glasom katere se dovoljuje edino italjanskim vinom uvoz v Avstrijo, uvoz po znišanem tarifu znašajočem 5*77 irankov od hektolitra, med tem ko se plaeuje od iraneoskega vina 50 fran-kov. Zahtevali smo, da si naša diplomacija, ki ima vsled pogodbe veljavne od 1. 1896 do 1. januvarja 1904 zvezane roke dobi zopet proste roke, da se priđe enkrat v okom temu za naš izvoz vina v Avstriji tako pogubnemu položaju. Ravno zdaj smo dosegli prvo zmago. Vinska klavzula je mrtva. Avstro-Ogrska je odpovedala Italiji trgovinsko pogodbo. A vsled te zmage se ne sinemo rok križem držati. Začet-koma nas je presenetilo, da je Italija sprejela odpoved tako ravnodušno, dasi ji je ta pogodba že toliko let doprina-šala na naš račun lep dobiček. Ker pa nam je znana italijanska prekanjenost, nismo zaupali v to ravnodušnost, lu kako smo imeli prav! Ves bojni nacrt je že napravljen zoper nas. ..Kiavzula-, pravi rGiornale vinicolo italiano-, rje umrla nasilne smrti; ta nesreća pa je brezporaembna, kajti vsled obnovitve ogrskih vinoirradov bode klavzula v kratki dobi brez veljave." — S trdi-tvijo, da bo v kratkem času uvoz tujih vin v Avstro-ogrsko brezpomemben, se hoee našo paznost odvrniti in zabraniti, da bi zahtevali lojalno in jasno otvori-tev avstro-ogrskega vinskega trga. Pa to se ni vse. Klavzulo skušajo v novi obliki obnoviti. Med tem7 ko zahtevajo avstro-ogrski vinotržei in vinorejci, da naj zabranjuje uvoz tu-jega vina prohibitivna carina 50 t'rank., priznavajo, da, zahtevajo ćelo, la se ta carina zniža za omejeno množino belega vina, ki se rabi za mešauje z đnigimi. Namen tega manevra j • oči-viden. Kajti, ravno ker tvori to italjan-sko vino d v e t r e t j i n i vsega uvoza v Avstro-Ogrsko je zopet Italija, ki bo imela po tein ovinku prednost na naš račun. Francija mora pri tej priliki odloeno in odkrito nastopiti. Avstro-Ogrski mora povedati, da bi bila prelom itev trgovinskih zvez za Avstrijo pogubnejša nego za Francijo, kajti Avstrija uvaža več produktov v Francijo, kakor slednja v Avstrijo. Taka prelomitev bi imela posledico, da bi Franeoska povišala maksimalno carino na les in na doge, kar bi uničilo Hrvatsko in Slavonijo. Od teli produktov iz omeBJenih dežel porabi gotovo Franeoska sama 80%, pri tem pa bi ne trpclc mnogo nobena franeoska industrija. Pri takih razmerah ne srne in ne more Avstrija zabranjuti uvoza tujih vin po tako ovirovalni carini, kakor je ravno nameravana carina po 50 fninkov od hcliktolitra: tuđi ne more in ne srne dajati zopet prednosti Italiji naj si bo direktno ali indirektno po takih premetenih potih kakor je vsprejetje znižane carine na gotova vina, ki prihajajo ravno iz Italije. Franeoska vinoreja ne more vedno mirno prenašati, da bi vsi narodi franeoska vina prepovedovali, da bi bila vina v trgovinskih pogodbah vcdiio le odknpnina za druge produkte." Iz te izjave se pač razločno razvidi, da je avstrijska centrala bila po-polnoma upravičena, ko je v obrarabo poljskih in gospodarskih interesov, pri sklcpanju trgovinskih pogodb protestirala proti sklepu državnega zbora ki je doloČil na predlog referenta vinorej-skega odseka prof. Marcheta, da se Italiji zniža caiina na bela vina za po- I mešavanje z drugim na 12 gld. od 100 kg. Centrala je že v naprej uvidela komplikacije, ki bi nastale vsled po-sebnega protežiranja italijanskega vina. Stalisče, katero morajo zavzemati vsi zastopuiki austrijskih vinorejcev je sta-lišče centrale, ki temelji na zahtevi, da se ne srne zmanjšati minimalna carina 20 gld. v zlatu to je 48 K od 100 kg. vina v nobeni prihodnji trgovinski pogodbi, toraj tuđi ne v oni z ltalijo. Listnica uredništva. Grosp Srečko Rainer, asistent južne železnice v Zidanetn mostu: I zj a vi jamo, da niste v prav nobeni zvezi z naSo notico 2astran žetezniškega mosta. Narodovo zdravllo. latco ae srne ime., -vat bolesti uteaujoče, miSice in živce krep-CujoCe, kot mazilo dobro znano ,,MoIIovo franeosko zdanje in sol", katero se spIoSno in uspeSno porabi ja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste-kienici K 1©O. Fo poStnem povzetji razpo- Silja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOIvIj, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tach-lauben 0. V zalogah po deželi je izrecno za-htevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znam^> in pođpisom. 2 (10—10) ---------------------č.-------------------------------- * liCltarnarJa «9ullja Seiiau« ■•■»ntiM sol z« želoclee je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo. Vpliva točno in zanes-ljivo pri različnih nerednostih prebavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot iz-pričano domače zdravilo jako razširjena in Čislana Da tako izborao vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schaumannova sol za zelodec. ■!■ Zahtevajte -I- bogato ilustr. cenik pariškega blaga iz gumij a, ki obaega čudovite novosti gratis in franko. Zavod za izdelovanja blaga iz gumija 19 H. Schwarzmantel (7341 ■»iinuj I., Kotlieiitliuriiiflftraiise 16. Nepravilno krojenje snovi je izvor na tisoča boleznim in glede na to splošno skušnjo je res nezapopadljivo, 8 kako ravnoduSnostjo zanemarja večioa kul-turnega človeštva, ki na tem boleha, to bo-lezen, katera odstranitev bi morala biti prva in najimenitnejša naloga pri gojitvi zdravja. Sceklenica rogaškega „Tempel-vrelca" z vsakdanjim vinom ozdravi vspešno take bolezni, ne da bi bilo treba prekiniti življenske navade in se mu mora dati prednost pred vsemi tozadevni mi sređ-stvi radi miiega učinka. „Le Đelice^l cigaretni papir, cigaretne stročnice. ■ Dobiva se povsod. (705-19) ^B Glavna zaloga; Dunaj, I., Predigergasse 5. H £ ceni in izredno iobar J3 Haarmann & Eeimer -jev va- nilin sladkor ki izpođriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samo prav drag, temuC tuđi po svojem učinku dražljiv in zato Škodljiv. Čisti vanilin, združen 8 sladkorjem, pa daje izrhoren <»kus f«j»»^/«», j*#**»-kain jmm jo f finosti uon/orc, t-r =^= Zaloga vseh preizkušenih. zđra-vil, međic. rali, medicinalaih vin, specijalitet, naj fin ej Sili par-funiov, kirnrgričnih obvez, sve-žih mineralnih vod i. t. d. Del lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta st. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožežovega .iubil. mosta. (2U5—2Q I Amater-fotografi! p I Blue Star papir np ff j ij svitel in temen I | | A I Dobiše povsod! Izredna novost! 4 % (KAROL HACKL, zaloga na debelo za Avstro - Ogrsko ^ % delniškedružbe LGevaert &Co.,QudeGod,Dunaj IV 1, ^ 0 Grosse Neugasse 35.) (1^01—2) m I Za rodblnsko mizo se je povsod iz- borno obnesla Kathreiccrjeva Kneippova sladna kava Kdor hoće piti dobro kavo in ▼endarle štedi ti, zahtevaj le psistno Ka-tbreinerjevo kavo v znanih izvirnih zavoj ih. Kar 86 odtehtuje in prodaja odprto, ni ni-koli Kathreinerjeva kava; na to naj Častite go8podinje So posebno pazijo. Če tuđi izdado nekaj malega već, se to že izplača, zakaj res po ceni v porabi je le pristna Kathreinerjeva kava. Darila. Družbi sv. Clrlla In Metoda so od 21. junija do 15. julija poslali priapevk© p. n. gg. in dru&tva: Upravni&tvo „Slov. Naroda1* 119 09 K, uredništvo „Slovenca" 14 K, žud. Iv. Sakser v Hotedršici 10 K, žup Fr JerSič v Ljubljani 4 K. posojilnica v Cerknem 20 K, volilo f Fr Ks Souvana 400 K, dva prejemnika družbeaih knjižic 2*60 K, Fr Stiglic v Bočni iz nabiralnika 2 K, kapi. Val. Zabret na Jesenicah 10 K. Drag Dolenc na Dunaja 1 K, L'tijska mladina ostanete pokroviteljnine 62 K, tvrđka Iv. Perdan od vžigalic 1OOO K, žup [v Ko-ruza v Klani 10 K, H. Hinterleehner pri S?. Lenartu v Slov goricah 5 K, Fr. Pavlin nabral v gosti Ini g. Ferjana na Jesenicah t*62 K, Bralno draštvo v Konjicah 20 K, Mariborski bogoslovci 1903. 1. pokrovitelj-nino 257 00 K; podružnice: za Pliberk in okelico 45 K, v Teharjih 6 04 K, ženska ▼ Krskem 70 K (po nSi. Nar." , moSka v Novem mestu iz nabiralnikov 8 K, izven-akademi^na v Gradcu BO K. ženska v Dorn-bergu 24 K, prva ljubljanska udnine 80 K in C. M. dara 32 K Blagajništvo družbe sv. Clrila In Metoda. Dpravnifitvu nažega lista so poslali: Za Prošernov spomenik. Gosp. Ga-brijel Rofiic, abiturijent v Ljubljani uz Ba-kara, Hrvatska) oddal 71 K: „Trgovački djaci na ovotašnoj školi sakupi&e prigodom oprostne večeri, pri kojej se Hrvati sa Srbima podpuno izmiri&e, sa spomenik slavnog PreSerna". — Živeli! fiorzna poročila. Ljubljanska ^Kreditna banka" v Ljubljani. a radni fcarzi danaj. Dorze 18: jul > ja 1903. jNalwxb«ui paplrjl. !' D«du Bjtgo 427», majeva renta . . . 10045 10065 t2«/0 srebrna renta . . . 10040 100 60 4Q/0 avstr. kronska renta . 100'70' 10090 i«/o u zlata „ . t 121 15 12135 *•/• ogrska kronska „ .i 99 3b 99 65 t°/0 » zlata „ . I! l?0-65 120 85 i°/o posojilo dežele Kranjske 90 75 —• — i"i% posojilo mesta Spljeta 100— —•— »'/.•/o » .. Zadra loo-—' — ■— tV^/obos.-herc.žel. poB.,1902 101— 102 - *70 Ce&ka dež. baaka k. o. 99 ^0 100 10 i% „ „ „ 2. o. 98 60 irO — I1/,0/« zast. pis. gal. d. hip. b. 101— 10175 Vit°!0 peSt. kom. k. o. z j 10°0 pr. . . . . .106 45 107 45 iV»7o zast. pis. Innerst. hr. 101— 102 — i1 ,°/0 » .. ogr. centr. deželne hranilnice . 100 50 101— i\',°/o zast. pis. ogr. hip. b. 100- 10080 **.',7o obi- dg1- lokalne So- leznice d. dr. . . . | 100*—; 101"— *l;«°'o t. Ceske ind. banke 100- 101 — l°0 prior. Trst-Poreč lok. žal. 98 60 i°0 ., doleDJskih žeieznic 90 >0 99 75 3% !, juž. žel. kup. \>t -,, 307 25 3u9 25 ll/a7o »v. pos. za žel. p. o. 10060 101 W Srečke, i< ^ročke od ieta 1854 . . . ! 160— 166 — „ „ 1860V, . . | 184 - 18*3 50 ."..... 1864 . . . :! 246- 250- tizske ...... i 156 — 158 — zemlj. kred. I. emisije 279 — 283 — „ n. „ 270 - 275 — ogrske hip. banke . 258 — 262 — , srbske a frs. 100 — i! 8675, 8S75 „ turak©..... 12135i 122 25 iJasilika sreCk© . . f 18 9U 19 90 Kreditne , - . . \' 430■—! 436 — Inomofike , • - • ; 83—' 87<— Krakcvsfee « ... |! 7950 8360 Ljubljanske „ . . . jj 72 —j 7550 Avstr.rad.križa , . . . |l 64 50' 5550 Ogr. „ „ „ . . . j 26 75 27'7.> Rudolfove » . . . ! 67-1 6950 Salcburške „ . . 78-1 82 — Ounajske kom. m . . 450—i 464"— Delnice. Južne železnice • . . P3— 84"— Državne železnice. . . . 670— 671* — Avstro-ogrske banCne dol. \ 1595 — 1605 — Avstr. kreditne banke . . | 663 25! 664 2-i 3grske „ „ . li 731 —! 732 — živnosteuske „ . . (! 361—, 252"— Premogokop v Mosta (Brux) ' 653 - 654 — AJpinske montan . . . . 370-50' 37150 E*raSke Želez, ind. dr. . . 1630 -, 164J — aima-Muranyi..... 464— 465— Trboveljske prem. družbe. ■! 375— 379 — Avstr. orožne tovr. dražbe 350—\ 3*2 — Ceske sladkorne družbe . ;! 150— 153'— Vnlnt«. C. kr. cekin...... 11*33 1137 20 franki....... 1904 1907 20 marke....... 2347 2355 Sovereigns...... 23 92 24 — Marke........ 1171)5. 11755 Lafiki bankovet..... 95*25 9545 liabUi........ 252 75' 253 75 Žitne cene v Budimpešti. due 18. julija 1903. Ivriulu. PdJDica za oktober . . z& 50 kg K 7 25 „ maj 1904 . „ 50 „ «7 50 Et3 „ oktober . . „ 50 m » B 22 Koraza „ jalij . . . „ 6U n a 7 30 1t „ avgast . . „ 50 „ „i 6*34 „ maj 1904 . ., 50 „ „ 510 "vis m oktober , . ,, 60 » . 5*35 Efebtlv. Nespremenjeno. Umrli so v Ljubljani; Dne 16. julija: Marija MarinSek, Sivij;, 60 let, Emonska cesta 6t 31, ostareloat Dne 17. julija: [van Škerjanc, jarjv 29 let. Na Zavrtih St. I, jetika. — #*; Novak, posestnica, 39 let, Bjhoričeve miP" St. 30, organiCne srCne napake. A V deželni bolnici: Dne 14. julija: Blaž Ahačič, posestm 62 let, vsled želodCnepja raka Da« 16. julija: Brat Emanuel Soje . franCiškan, 27 let, Lysia — Matevž Mali vrh, dninar, 60 let, Dememtia. V hiraln ici: Dne 14. julija: Terezija ZupančiC, d lavCova žena, 76 let, ostarelost „Slovenski Narod se prodaja v posameznih izvodih Pc 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani L. Blaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14 H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spodnja Šiška pri kc , lođvoru. H. Fuchs, Marije Terezije čest? > nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14 A. Kochf Cesarja Jožefa trg(Mahi ova hiša). I. Kos (J Schweiger), Kolodvor ske ulice št. 26. A- Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J- Sušnik, Rimska cesta št 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Selenburgove ulice št. 1 . Bled: Filijala O- Fischer, knjigama. Zidani most: Mary Peterman, trafika na kolodvoru Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez Trst: Mihael Lavrenčic, Piazza Ca-serma št. 1. Reka: A Potošnjak, Via dtl Molo. Meteorologično poročilo. Viiins nad nsorjein St>fi*3. Hrodnji *raeiii tiab 73«u mm Čas Stan)e 2P ; I 1 °^a=; fS Vetr0Vj( Neb° J v mm., £ ra : ^- * *j 17. 9. zv. 732 6 22 0 brezvetr. jasao 16. 7. zj. 733 6 17 1 si. vzsvz. jasno , 2.pop.|732 9| 29*8 sr. jzahod jasno Srednja vCerajSnja temperatura 22 3°, normale: 19 8°. Mokrina v 24 urah: 0 0 mm MATTONI-JEVA 1GIESSHUBLER alkalična kiselica najbolj^a zdravilna in osvožujoča pijaca, I ki seje vedno dobro obnesla pri želodč nih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja, in jo priporočajo naj-odličnejši zdravniki kot bistveno j^oca.-TriarsLl«.© sredstvo pri Karlovovar-ških in drugih kopalnih 2dravtjenjih, kakor tuđi po rabi teh toplic in za na- i daljno zdravljenje. (79—4) I V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju I in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih I Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. I MESEfiNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. I LETNIK XXIII. (1903). Izhaja po 4 pole obsežtn ▼ veliki osmerki I po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji I vse leto 9 K 20 h, pol leta 4£K 60 h, četrt I leta a K 30 h. I Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. ] Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b. I „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. I pocetti svila I ^J do najtinejSe vrste v bogati izberi za sprehode, za družbinske in ne- I vestine toalete Cudalepi foulard od K 1 20 per meter naprej, in za ćelo ohleko I na zasebnike poŠtnTne in carine prosto. Vzorci franko. PoStnina za pisma 25 vin. I rro>iirnlMUu zve/.n za Nvlleno blago Adolf Grieder & Comp, Zurich N. IO. I kraljevski dvorni zalagatelji (Švica). 6 (14—3) Učenca sprejme trgovina s špecerijskim blagom v Kranju. Ponudbe sprejema upravnidtvo »Slov. Naroda«. (1871__l) S 1. avgrustoni se odda prsta ttnici v Hilšarjevi ulici 12 xaa nUco (1312—3) -~-i popolne s prevlako in trdnim i igggpf sedežem, brez duha, z vodno BSSh * ' napravo ali brez nje, nikake )|j&& poprate, nikaki stroški za fep^»'- ' postavljanje, izđeluje 2 GP^Ispi Karol Maintinger, Dunaj I. «**^tt^B^SflBp] tovama za popolne volovoJne n.i'mve i fr-ž^ifSBSf*? s sesalkanii ali motorno mo<;o. Cenik z obrski zistoni. Naznanilo. Gosp. Hugo Bohm nima pravice pobirati denarja za posamezne dele šivalnih strojev, kakor tudi ne jemati naplače na šivalne stroje ali j Koiesa. Vsakdo, ki mu kaj dć, naj i si sam sebi pripiše, ako se ga pri- | mora, da zopet plača svoto, ki jo je izročii gosp. Hugo Bohmu. Ivan Jax & sin zaloga šivalnih strojev in koles Ljubljana, Dunajska cesta 17. JE&iiep&ijai* Kdor trpi na pidavi bolezni, krCa ali dru gib nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplaCno in po&tnine prosto v SeliWAuen-Apo-tttrlte, irankftirl A./1H* (2135-44) Učenec se takoj sprejme v čpecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (1876—1) 3 mesečne sobe 2 s posebnim vhodom, 1 z balkonom na cesto, v I. nads'ropju, se oddajo za avgustov termin na Starem tn*u. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (1797—3) Za dobro podjetje se idčo (1335-3) kompanjon. Naslov pove upravništvo »SI. N.«. ^^^r mkm j« goljufljal ^^^H ^W Br*Mkrbn* r*dWiaak* ^H Jarmim jmmt\ kmjiga o pr«ofci-V ']«■ blagotloTU oir«k. Z t«61 ti**i »ahT»Imiau pisml p*ii]|ft 1 diakr*t»« %m 90 Tim. ▼ »rstr. J L cmamk»h yo«pa I ^ A. MMp» A ^^B«rLi» S. W. 320 I^in^^H ^^^^^ deaatraas« 6<>^^^^H J Zahtevajte ^j^ ilustrovane cenike A žarnic b #%! a (Gliihlichtlampen). JLi^-đ Ju Najbolja in najceneja £\f*^ razavetljava. * 1 ^735 - 7) Johannes $Ceuer Dunaj, IV. Miihlgasse 3. \mT • Kdor ima *^O" Aadušljive konje > ' naj se obrne na Hermana Ende, Podmokli i (Bodentni^h, 1'eMko). t L Zdravljenie brez motenja v poratji.^ ^^ Brez pošiljatve zdravil. Jf ^^. Strcški za zdravljenje ^r RV^%W^15 do 25 kron. ^^ /g Žrebanje dne 1. avgusta 1903. Glavni dobite'-: Promese k sreckam iz 1.1860.. . IpetiSS^S0 S*2S.cS2 1878) priporoča in se dobe pri 1 „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani. B« ■■ »■ ^" BV^ \Mim ^™ i» H IM H VH H H^ iBH MM ■■ H VB H BIH HH ■*« ■■ ■■ mm ■■ -- >■ | X-.- SoIhL^x7"ontrxo2r ; [ knjigotržec J g V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. ' r NaznaDJam, da sem prpvzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani , F v izkfjućDo razprodajo Jvirčičeve zbrane spise, p'.tem letnike ) 5 žn posamezne številke nLjut»ljanskeg^a Zvona m vse one ! E knjige, katere so izdle v aložbl „Narodne Tiskarne". — ' 3 Tft krjji^e ro: ; fm Josipa JarČlća zbranl spisi, zvezek I. I do XI , broširan a 60 kr., elegantno ve- J zan a 1 gld. '. Posamezne številke „Ljabljanskega f Zvona" po 4*» kr. ■ Zbirka zakoaov. I. Kaže uski zako-V mk, vtz&u a 3 g!d. ^ Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, ^ vezat' a 2 giđ. fciO kr. ■ Zarnikovt zbranl spisi. I. zvezek, fc oroSu->u a 5u kr. ■ Dr. Nevesekdo; ,.4 kr. t Po xnlzanl cenl priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In rekl. Prej f 50 kr., sedaj »amio i$o kr. < f tfjgT Sprejemam tudi naročila na vse niođne žurnale, na ] f vse domaće in tuje časnike ter knjige. TfcU ' Sm « .- » •• m mm ■ ■ ■■■■■■ ^ ■■ — — ■■ »■ »■■ —__aa_^_^.^_ ^ _ ^ _ aa_ aa ml Josip Reich -** parna k- barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulica it. 4. se priporoča za vsa ▼ to stroko spa-dajoča đela. Pailrežb« (ofiin. I 30 Cene nlzke. mm^m^m^mmm^mwmmtmmm——^mm^m^m^mmmmwmmmmmwm^m^m^mm^mmammm^mtmwmm\ Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, ldvskih in potnih daljnogledov ter vsch optičnih predmetov. Zaloga In edlna prodaja za zaznamovanje perila. Zaloga S grammophonov s ki igrajo izrecno mučno in natančno. Glavna trgovina: Stari trg štev. 21. Pekarija in slaščičarna J. ZALAZNIK Jilijalke: Glavni trg 6 iu Sv. Petra cesta 26 J. S. Benedikt v Ljubljani, Stari trg (tik glavne prodajalne na voglu). Največja zaloga klotuliov nejnovejše fapone. Prodaja na drobno in debelo. <3^-5= renlkl l>re*|»lfln'«no. =^^f3 I \ Avg. Apola : Ljiihljaiia Dunajska cesta st, 13 i Velika zaloga | steklenine, porce-lana, svetilk, zrcal, ; šip itd. itd. J ; Steklenice, kozarci, vrčki itd. po najnižjih cenah. _yy_ mu j\. ~ r ,s irv jl -. ^ Mehanik *&pL Ivan Škerl ■ ■■■■■II ^^9 ■)!■■■■■■ i Opekarska cesta št. 38. Šlvttlnl stroj I po ns\|nlijl eenl. Bicikle in ? to stroko j*^ TF apadajoča popr»vlla ^MlT^J^ izrr&aie prsr dobro rjjir_J^nOWr7J In f*nO< ■BKnM|A^B^HBS|a|Bj| A. KUNST -^- Ljubljana ~^- Velika zaloga obuval lastnega izdeika zm dame, gospode In otroke je vedno na izbero. VsakerSna naročila izvr^ajejo se točnu te po nizki ceni. Vse more se ehranjujejo in ^aznamenpjejo. -- Pri zunanjih naročilih b]a?ovuli naj se vzorec vposlati. f Ign. Faschirig-a vdove \ [ kljućavnićarstvo \ \ Poljanski nasip šf. 8 (Raichiva hiša) \ i priporoCa svojo bogato zalogo 9 I ćtodilnih ognjIAo j I najprlprostejšlh kakor tuđi najflnejših, ' t z žoltc međjo ali mesingom montira \ \ nih za obklade 7 pečnicami ali fe-a.hla.mi j [ Popravljanja h tro in po ceni. Vnanja j \ oaroCila se hitro izvrSd % Alojzij Kraczmer prodaja in tzposojevalnica glasovirjev in harmonijev Ljnliljaoa Sv. Petra cesta 6. Zastopnik c. kr. dvornega in komor- nega tovarnarja glasovirjev: fLdm Jts> os na upravništvo »Slov. Naroda«. Gospe id gospodične dobe takoj trajen in dober zaslužek. Sprejem samo ob delavnikih od 8.—11. ure dopoludne (1821-3) v hotelu „£loyd", soba št. 7. Opekarski mojster za večje đelo vsprejme se takoj pri Ivanu Prešern, na Bregu, p. Žerov-nica, Gorenjsko. (1867) Pekarija na Sušaku pri Reki je na prodaj pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (1875—1) Pozor! Podpisani dajem s tem na znanje, da ničesar ne plaćam za mojo ženo Marijo Kukenberger roj. Čadej. Mali Cirnik pri Mokronogu, dne 18. julija I9O3. (1866) Jožef Kukenberger. V Latermanovem drevoredu! Svetovnoznaat franeoski cirkus s poniji, psi in opicami bo iiiiel od danes do nedelje 19. i. m. zaradi udobnosti vsak dan 3 predstave iu sicer prva ob pol 5., dru^a ob 6. in tretja ob pol 8. uri. Samo izvanredne in originalne predstava!! Mad mOO živali! K obilnemu obisku vabi najvljudneje (1855-3) ravnateljstvo. Cena vžigalic: owi-2) 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48.— franko Ljubljana2 % popusta, V VŽIGALICE ^ i družbe s»v Cirila in Metoda ' j Zaloga pri Jv Perdanu vLjubljani ; 2 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52-— franko Ljubljana, 2° 0 popusta Iv. Perdan, Ljubljana. Najboljše crnilo svetš. Kđor hoče obntalo jt^_W obraniti lepo ble&čečo f~^§ m trp»5no. naj knpaje \&t9 MAIIIO j^ffiB čeveljsko crnilo mCm&\ MJBf za svetla obutala i%&¥\ Fernolendt creme za &^JkSmL\ naravno nsnje. £L%a3& IhifU \$Vmfm Dobiva se povsodl. ^tšj*?r tovarna ust. 1.1832 (134()-O) na Dunaji. Tmarnltihii Kttlo^ttt Dunaj, I., Schulerstratse 21. Odlikovanja na Dunaju in Parizu: zlata kolajna. V Londonu, Rimu, Ostende: veliko darilo (Grand prix) j AVGUST REPIC] I Ljubljana, Kolezijske ulice 16 i y iv T1 r n o v e xxx) j 3 izdeluje, prodaja in popravlja j H vsakovrstne ' f p^~ «»ocle^ -sa ! J po iiRjnlžjltt eeiiati. jjj | Kupu 9 in prodaja staro vinsko posado, * Suknenih ostankov veliko v zatogi. Za jpomladno in T poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom HUGOIHL I xxxv Ljubjani x x x *y f Spitalskih uticah šU. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. Pariški moderci! Pariški moderci! SpredaJ ravna oblika, n^ tišci Tk^t želodec. priporoča v najveČji izberi /llojzij perschć v Ljubljani Pred škof ijo at. 21. I j Tovarna in prodaja oljnatih j barv, firneža in lakov. [ —»-2 Električni obrat. £-«— | Prodajalna in komptoar : : Miklošičeva cesta št. 6. i Delavnica : | Igriške ulice št. 8. i Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. juž. žeiez. I SliKarja uapisov. 1 Stavbinska in pohištvsna pleskarja. Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tnbah za akad- slikarje. Zaloga čopićev za pleskarje, slikarje in zidarje. štedilnega mazila 2a hrastove pode, karbolineja Itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovej&e, najboljSe in neprecenljivo sredstvo za Hitanje solcnih tal pod imenom „Rapldol'. PriporoČava ee tuđi si. občinstvu za vse v najino Btroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelDO in fino po najnižjih cenah. j Friđ. Uoffmann I v Ljubljani, Dunajska cesta | priporoča svojo največjo zalogo ] ^^^ vseh irst Vf$/ žepnih ur ^UJr^ zlatih, sre- ^^^Sgjgfc*. brnih, iz tule, ^Žf^!^k^S»»^ jeklain nikla jS^S^T^^^Sf^ kakor tuđi ?£?' kleparski mojster v Domžalah. V najem se odda dobro idoča aoslilna ** y Idriji pod ugodnimi pogoji. NhrIov: Srečko Kogej, Šmarje pri Ajdovščini. (1853-2 Pozor trgovci! Ker želim vzeti w najem trgovino s specerijskim ali z mešanim blagom zato prosim vse one trgovce, ki žele svojo trgovino zanesljivemu trgovcu od-dati, naj blagovolijo vsako ponudbo s potrebnimi pogoji poslati na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro Ustrajnost*. Želim pa tako trgovino prevzeti ali kupiti najraje na deželi ali pa v kakem trgu. (1833—2) Triumph-štedilna opjišča ^=^|;^=F===2jf za gospođinj- <^^----~^^t in spefen'ne izginejo, ?-e te nos'j* dr. H6gyes-ovl petentirani asbestovl podpiatl. Par stare 80 hf K 1 20 in K 2 40. Po-šiija se po lovzttju. Prospekti in priznalna pisma t d vrja?>k:h oMasti in naj^if.Vh kro-gcv brezplačrjo FJogata issb*-ra vsef. asbe-stfivih izdelfec^v. Centr.: 1^ibii«*J I.. Ifto-minlkanfrbuNtci 8ti. (lf)6i-6 I 7ovarna peči] 1 I in raznih prstenih izdelkov Alojzij Vecaj I v lij ubijani, Trnovo, Opekar- I I ska cesta, Veliki Stradon 9 I I ft ^%^ priporoCa vsem zidar- I I ^^^^^S0 Bkimmojstrom insta^- I I ^S^SC* benikom svojo veliko -1 I ll^lp zalogo I I f?&:fM najmodernejšiii pre- I 1 h- ,- ^5 san ih. ter barvanih I S ]1- .. \ ■■ "'JI1 4 .. I I ■ fc'.:■■■-'*■■--£« - prstenih I .feii> pečij 1 **O,'i' ff^^^j^ 'n najtrpežnejših I W^Si" šteiiinih opjišč p-; r| lastnega izdelka, in I ' }M sicer rujavih, zelenih, I ^It'.-~----'~^«^ modrih, sivih, belih, I Lij * IH rumenih itd., ponaj- I --------la:yaa ii>kJ1Ii ♦••»■■»■i. I Onlhi hrex|il»f*ii«i !■• |M»Mt~ I nlni* prošlo. Ki—29) I Št. 24222. (1827—2) Razglas. Na dan obi* tnic« poroke Nj. c. in kr. Vtanko&ti gosp^ nstd v«»jvodin;e M^rijH Vnlenj^ rn/H^liti je med pe- tero ubogih vdov ljubljanskih 4OO K. Prošnje z* pr>dc«litav tf-h podpor vladati je tu^at do 30. 4. m. Mestni magistrat ljubljanski dne 7. juhja 1903. Izdclouatclj uozou FRAN WISJAN Ljubljana, Rimska cesta št. 1 1 priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih (1459—8) vozov. [ Ako imaš želodec I bolan, pij brez I besedi „Gorenjski brinovec" I (174B-3; 1 3 O O. [ 1 steklenica gld. 1-20. I Albin Rant, Kranj. Ljudevit Borovnik piiMkar v lf orovljttli (IVrlnfli) na E4tiroi«kl*»l»tr. Židovske ulice. — JLol*»tj.Z£ sohaifiri za Dunaj in Pulj i. t. d. i. t. d. Potnina tukaj, več v pisarni. Ker 8h je dr>s»*danM najennnik preseli! v lastro h'šo, se takoj od-dajo v najam (1858—i) prostori pripravni za prodajalfio in go-fttilno % stanovanjem. Hiša stoji sredi vaši, tam jn obstaU 12 let dobro ob?skana trgovina )n je v hiši nastanjen tadi c. kr. poŠtni urad. V. Čpove.Neža Pauser, hišnn poaestnica v Dolenjivasi pri Ribnici. Istrsko vino lastnega pridelka teran in muškatelj 8f* dobiva pri (1783-4) ! Antonu Ferlan di Giorgio v Rovinju (Istra). Vzorci in cene na zahtevanje, V«l>ilo izrednemn of Dnemnzborn posojilnice za sodni okraj velikolaški ter okolico kateri se bo vršil v nedeljo, dne 26. julija t. 1. ob 3. uri popoludne v posojilnični pisarni v Vel. Laščali. Dnevni red: 1. Odobrenje l«-tnecra računa. 2. I«voiitev nafeUtva. 3. I«vohtev nadzorstva. 4 Prememba pravil. 5. Slučajnosti. Opomba : Ako bi občni zbor cb do-lofiriii uri ne bil skiepćen, se bo vrš'I pol uro poznaju drug- občni zbor, kaltri smt* ski^pati brez Oiirrt n^ etevilo navzodih ude leženuev. (1857» Veliko zalogo j .-*- perila ~*r- j za gospode in dame : glace in trico rokavice j : zadnje novosti v \ t> 1 tL* 2Z *\ IX (j moderce j : franeoskega fazona :: j veliko izbiro I svilenih ovratnic j od 15 kr. do gld 2 — i priporoča tvrdka ^1671—7) I > Y. pl. Gerhauser • i „pri čebeli1' J ] Stari trg št. 13. j Mizarji za stavbe in pohištvo dobi o trsjno delo pri Antonu Ipschick c. in kr. dvornemu mizarju v Gradcu, Lagergass© 91. (i860-2» Sprejmejo 8-» le strohe Ye^či de»!avcL Za I. avpst se odela v novozgrajeni Liši v Soduijgkik ulieah še nekaj stanovanj 8 tremi in Štirimi sobami, porabno eventualno za pisarne in trgovine. Izve se pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. (1080-16, Li pa z dobro irJočo crostilniško obrtjo. tik premrg>kopa v Tnbovljah, obsto-ječ^ iz 4 his 8 30 st*novanji za ru-darje, se takoj iz proste roke proda. Več pnv* i,-.s?nk Dragotiit Berger v Trbovijah. 1*52-2; Perj & za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI na 3 Zunanja naročita se točno izvrsujejo. Nove suhe gobe in vse deželne pridelke knpn|e (1807—4) Anton Kolenc v Celju. PriporoCa tuđi slav. občinšštvu sv<>jo bogato zalogo vsakovrstnega specerijskega blaga j na debelo in drobno. Muhe so zopet sitne! Edinar vsaki zahtevi zadustna priprava za unicenje teh škodljivcev je amerikanski „Tanglefoot". En sam list jih vjarne iu obdrži do 2000. Dobi se v vsch trgovinah po 10 vinarjev list. ui—1(H; Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčić v Ljubljani. NOVO! NOVO! Porabi se na uro približno 2/io ^ špirita. | I Najcenejia kurjava za likanje. Likalnik kuri se s špiritom! Jfajbotjšo vrsto priporoča (1002—10) Val. Lapajne trgovina z železom v Idriji. Gena za I komad 7 kron. Hr«>/. \ Mt*.!*«*^»* «liilit* tu «liint*, l«»r**J Klntobol isključen! „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA« I Akcijski kapital K 1,000.000— I 14u|»tije In |»i-«Mlt»J* I vse vrste rent, zastavnih piBecD, prijoritet, ko- | znunalnih obligacij, areCk, delnic, val at, novcev I in deviz. j Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in ekskomptuje izžrebane vrednostne papirjo iu vnovčuje zapale kupone. Dale predujme na vrednostne papirje. 2ja.-vair-a.je srečice proti Vinkulvge in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. ffJtT Eskonipt In InktuHO meulc. HCQ CkJf Borni« uaruciln. Tt^Q Podružnica v SPLJETU. v tekočem računu ali na Viužne knjižico proti ugodnim obrestim. Vložeoi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga. (2975-95) Promet s čeki in nakaznicami. HT Kupi se img iS papir (Abfall-Papif-T) od trjjovcev in knjigo vezov v veslu množini Ponudb* na Franc Kulowic-a, tovarna papiria v Jurkloštru (Gai-rach) pri Celju. 0795- ;<) izurjen v gprcerijski in železninski stro'ki se sprejme s I. septembrom t. I. na deželi. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda-. (1S16-3 iH£ posestvo obstojece iz vinogradov, polja, sado-nosuikov in travnikov tor gospodarskoga poslopja na Štajerskem v Po-ličanski okolici se t&koj proda pod ugodniini pokoji. — Več v uprav-ništru r8Iov. Naroda". (1844—3^ Zahtova]to pri nakupu §chicht~ovo štedilno milo ~3^9 ~ z znamko „jelen". VARSTVENA ZNAMKA. ! Ono je 8MF~ ^K.s^.%skmmm.^t^mm.^M ^isto ~^PiŠ in brez vsake Škodljive primesi. Pere izvrstno. ^ Kdor hoče dobiti zares Jnum^-^sm«* g»K*2.«#n.«»9 peri!a neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel P vsak komad ime „SCHICHTU in varstveno znamko „JELEN". (931—9) ^___________________________________________________________________________________________ Dobiva se potrsod! G-ospo&ična % izpitom tr^ovske sole želi vsto-piti krt knjigovodka ali blagaj- nićanka. /inoina )e slovenskima in liPinšketra jezika t.«r sfenogralije. Naslov r>cd ,,1851" n* upravništvo »Slov. Naroda«. (1851—3) alatotni dobć čudno lepe, polne telesne oblike po kratki rabi moje li ruti I Ine uto U«* ,,l*iitlie'* (postavno zajamčeno). Dame dobe bujne prsi Zanesljiv učinek, ni slep&rija, strogo reelno, mnogo zahvalnih pišem. Ceu a kartonu gld. 125 po po&tni nakaznici ali proti poštiiemu povzetju, z mivođilom o uporabi. (790 —IH) ltoKiti.-lilj£lJen. ztttuil mtliii. 14a-lariiut jfleiizel* DiiiihJ, \IHl., *)C* li ti U «£110**1«» 3. Za moravsko deželno zavarovalnico (zavarovanja za življenje, rentno iu ljudsko1 se išeejo generalni agenti iu zastopniki pod zelo ugodni mi pogoji. l'prava te zavarovaliiice je pod nad-zorstvom dcželncga zbora iu pod vodstvom dcželuega odbora mejne grolije moravske. Varnost te zavarovalniee je to roj z ozirom na svoj karakter kot de/.ehn zavod nedvoniljiva. — Nataneue poiiudbe na liiijalko na Dunaju II., Ob. Donaustrasse 101. (1-03-2, Jako elegantna * tla! * TaUj $fi posuši! Brez dulia! Sveti se po enem poleti! Pokrije vmhUo prejanje pleskanje. Najbolj blescec! l'oknje luijbvlji' prejšnje pleskanje! Novo! ~j*£Q tfcST Novo! Izborno pleskanje za tla. stene, poh'štvo itd. lUlfll Eolin-lak NOTO! I ■L1UIU" je najboljše samopleskanje za tla! ■Llult'i Ljubljana s 92* -5> M. Spreitzer, Stari trg šl. 30. Daues se bo zaeel točiti „pri Roži" v Ljubljani po posredovanju slavne uprave deželnega vinskega preskuševalisča kupljeni "b-u. :r g* "CL». ĆL e o - Tuđi se toei istotani po ravnoistem posredovanju kupljeni vipavski „sipa" in za Ljubljanu nova vrsta dolenjskega vina, v dobro znani gostilni 9lppi Štemburju" v Kandiji tako priljubljena, zelo voljna „PORTUGALKA" (iz modre^-a portugalskega grozdja). Na zahtevo naravnost iz soda. (1879) Pritlične lokalitete I na j)unajskt cesti št. 11 j je oddati s I. avgustom. „,:, I Vpraša se v I. nađstropju na levo. i ^^pjP^^. Med. đr. Josipa Trauba želodčni prašek ^^3 G- astricin ^^Hffi^^^ zđravniško preizkušen in potrjen. Tisoči in tisoči ljudi so vsled žclodčnili-, črevesnih- in drugih bole/ni primorani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v muko. Po uporabi dr. Jos. Traubovega želodenega praska Ćrastricin je taka dieta /e po kratkom času popolnoma nepotrebna. 15olniki; ki si hočejo z množino živeža oliraniti moči, bodo to z Gastricinom popolnoma dosegli. (Jastriein delnje pri ziieasnib ne-rednostih, kakor pri zgagi fgorečici), pehanju, napihovanju, želodčnili holeznili, bljuvanju, krčili, slabostib in tesnobah, giavobolu vsled slaboga prebavljenja takoj in pri daljni uporabi odpravi tuđi zastarele želodene in črevesne boiczni, ki so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — Gastricin ni odvajalno sredstvo ureja vendar iztrebljenje pcipolnoma. — Nataneueje povedo prospekti. Za gospode zdravnike so poskusnjc zastonj. (11I6-13) V Izubijani se dobiva pri M. Mardetschlagerju, v lekarni pri Orlu, kakor tuđi v većini lekarn. Glavna zaloga Salvator lekarna v Požuuu (Pressburg). Na debelo v medicinalnih drogerijah. ^elil&n Mkallja 3tH, mnla Mk»«IJn 9 14, frnnklriino TO, rrkoniRii- iliruno 4«» li %#•«•. S Jernej Bahovec 1 | trgovina s papirjem, pisal- f | nim in risalnim orodjem I I v tjubljani r h Sv. Petra cesta Ntev. 2 I | FMlijalka: £ | Resljeva cesta štev. 7 I ^, pripuroča: ^ | Nii.jboljša urejeno sealoico r«z- ^ % lleiie^u |h(«|ilrju, Irffu«- ^ ^ IM §4 lift IH |IOHl4Mllllb Itlljii?, t S (*«»ImI4IIi £,%fy.U.4š\ ^ l*iljt»£- E ^ i»U*, «•■*■■ I Im ll«l. l_ ^ Kul«»l4i«nif in MolMl4f Kuji- £ U ««* ki« IJiicImK«* m«»!«-. | ^ Itliftlii \ «*iaHU«* v radnih vezeh. '£_ I Tl*l4«»%iii4» za gospode odvet- \ 3 nike in c. kr. notarje. ^ ':\ F«»l4»yr>ui"^iie aparate ter k % ^ temu potrebne predmete. p ^ I4.li>«* Ml4ft%«*ai*Ullft li<«~i*iitov. | \A Kazno fftiliuifer. hlatfo itd. I- ^ Ni2ke cene, točna in solidna postrežba. i u- \v^^v^^Vl^vrl7.'T\Vl^n^VTWT1Bn^V!^vr'.v^^M^M^vl^T^^v^^v'v»^ Lepoto | polti napravi cvetlično milo | za umivanje obraza , Aida' ^--^ a 6O vin. &s$ Dobiva se samo: v lekarni „pri orlu" mag. ptiarm. Mardetschlager j nusled. Svobode v Ljubljani. Istotani se dobivajo tuđi ceniki (knjižice) s kratkim na-vodilom o nego van jn zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti. izdelke prvih avstrijskih. nemskih, italijanskifi in angleških tovarn C. J. HAMANN , Kalota ,;^% khihukov c. kr. privilegovanih ^4 dvornih klob. tovarn W. Pless, Ouoaj, in J. Picliler, Gradec. iiit|»ovcdi olilikc i7.ilre)C4iiaJo ir 3v. Seunig trgovec z usnjem na drobno in debelo 3) v Ljubljani, Stari trg št. 7 ■ ■ priporoča ■ ol je zope, prah d(»sed»j njijbrljše, prosto l»en-cin:i, smole, iM'irolcjsi t«*r kislin brez konkurence, brez vsacega duha po ms*f mMđćfftl* renah: I UiS' ^^ ■•* ->O I*«. t» ?o li, pri nakupu večje množine še ceneje. JIOWO! Patentirano jtOVO ! nepremočljivo mazilo za poirnenje rujavih £evljew9 iisnja itd. Učenec dovolj star, a potrebno Solsko izobrazbo, su Bprejme v trgovino me* šantrga. blaga (1829 — 3) Uiljem 7omic v Trebnjem, Dolenjsko. Dclniška družba "st'f)l združenih pivovaren želi kupiti dva srednje težka konja pripravna za razvažanje piva in tuđi za vožnjo v koleslju. Ponudbe naj se požiljajo centralni pisarni v Ljubljano, Gradišće 7. 20-30 7C zaslužka vsak dan i majo laliko potniki z razpečavanjem vsakdanje^a predmeta. Vprasanja na: Fran Radeschinskv, Bielitz oest. Schles. W. (1762—5) Izplaciijoče se postransko opravilo brez po8ehnega truda in izgube Časa najđej spoStovane osebe vsakega stanu in povso s prevzetjern zastopa avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema (1463-H) zavarovanja proti požaru, stekla, proti škodi pri prevažanju. proti tatvini po ulomu in življenja". Ponudbe pod ,,1798" Gradec, poste reat Bika plemenjaka, in sicer Pincgau-skega ali Simmentalskega plemena želi kupiti (18G9-1; občina Zagorje ob Savi, Ugodna prodaja gostilne. Gostilna „pri solncu" v trgu Rogatec na Štajerskem naju^odneja le^a, na glavni cesti misproti »oveniii kolodvoru, ki se otvori v jeseni, se tate oj proda, ker iste posestnik ni krčmar, (/ena zmerna, l'la-eilni pokoji jako ugodni. Vpraša se pri lastniku Hugo Schlehan-u, sedaj v Rogatcu ali pa pri Josipu Perhauz, Dunajska cesta št. G, 1. uadstr. (1846—1) Zdravilišče Toplice na Kranjskem, Dolenjsko, železniška postaja Straža -Toplice, Akratoterma 3*° C, pitno in Kopaino zdravljenje, izredno iičinkujoee proti protiBU, kostenici, krču, nevralgiji, kožaim in ženskim bo-leznira. Veliki basini za kopač je, separatua in barska kopalidča (Muurbiider). Prijetno opremljene sobe zn tajce, igralue in družbinske sobe. Zdravo podnebje. JJogato obgozdena okolica. Đubre in cene restavracije Seziia Od 1. maja do 1. oktobra — Prospekte in pojasnila daje brezplaeno (1113—7) upravništvo kopali^ča« Št. im. (1834-2) Raspis učiteljske službe. Ma I. mestni deški ljudski soli je stalno popolniti s početkom šolskeg-a leta 1903 4 me sto učitelja s sistemizovanimi prejemki. Pravilno opremljene prošnje je predlagati uradnim potom najkasneje do 6. avgusta t. I. pri c. kr. mestntm solskem s\čt,u v Ljubljani. Na nezadostno opremljene in zakasnele prošnje se ne bo oziralo. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski dt.v 7. iu lija. 1903. Pošina hranilnica ček. šte/. 849.086. Telefon Stev. 135. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo ---- =| pisama: | =---- na Kongresnem trgu štev. 14, Scuvanova ii sa v Ljubljani sprcjciiiH in l2placiije liranlliie vloffc eliresiflje po 4'h'lo id flae M\\n flo dne Yzđioe lireK odbitka In brez oripovctli. Urađne ure od nm—f •£. «l<»|i(ililiic* ia od :i. G. popoldne. Hranilne knjižice se spre emao kot gotovina, ne da bi se obrestovan e pretrgalo. (IH63-1) Dl»E 1VI» Hudnik^ predsednik. I 3(am pa v neđeljo? i U nedeljo gremo v reslavracijski vrt i „pri novetn svetu" jl kjor se vrsi * vojaški koncert.! j rViu\\ se I)0(U>nio gotovo dobro zabavnli na lepcui scnčnciu vrtu f; ^1 ob kapljici pristnega in naravnega vina ter vedno sve/em car- > jj Skem pivu; dobinio pa tuđi ukusna mrzla in gorka jedila. '& | Za mnogobrojni obisk se prijazno in vljtulno priporoea j -j> . z odličnim spostovanjcin (1870) 5 3 X^A*^ri Kemlc f S roNtavrutor I I Marija Terezija cesta štev. 14 v Ljubljani. 2^r3,!zm.3.:rLllo- Ker se bode trgovina pođpisanega v najem dala in da se v to svrho V Bjej nahajajoča se zaloga, cbstoječa iz manufakturnep, galanterijskega, železninskega, papirnoga in druzega blaga kolikor mcgofie zmanjša. ee bode ista od I. jlllij« naprej po IA etili kupflti ceni in deloma, kar je starejšega, todi pod to CeitO oddajala. aeeo-8)________________?- l(raigher, ?ostojina. £ i ■ mmm^""~^ fted Star tine« i ^ggggggg^ i u Amprikn 1 | ^J ¥ Hlliulli\U> Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana, — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. (1626-5) ===== Pojasnila dajejo:---------- Red Star X.ine, 2O, Wiedener Glirtel. na Đunaji, ali Karol Rcbek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice žt. 32« idjKSk bolhe, grile, ščurke, molje, mravlje, msffifi^gjjS} podgane in misi uničuje se najhitreje mSSsSSS V' Yi<»»*tiMii>eiiiiui (1540 4 UF" 3STa, stotine priznanj! II V Ljubljani se dobi pri sledecih tvrdkah: A. Korbar, V. Schiffer, I. Murnik, A, Prockl in A. Krisper. V Kamniku: Fr. Subely. V Postojni : Ljud. Ditrich in Ant. Ditrich. V Starem trgu: Konsumno društvo. V Škofji Loki: L. Verbić. V Litiji: Jari. Pretsehik, lekarna. VŠmartnem: Slavinec & Šeleker. V Trbovljah: Fr. Dežmann. V Zagorju: R. E. Mihelčič in I. Muller sen. I i | zavarovalna družba za življenje in rente. i S Zavaruje človeško življenje po Dajraznovrstnejši kombinaciji g pod jako ngodnimi pogoji, kot nobeua druga zavarovalnica, zlasti pa je ■ I ugodno zavarovanje doživetja, rente tcr zavarovanje otrok I J za doto. f9ii-ekei|a: j 1 Dunaj I., Franc Jožefovo nabrežje la ! J -v- lastni -oar.č-1 Ib-iSI- 1794-B [ J Pojasnila se đobijo pri Leopold Grunfeldu v Kolizeju, Marije j i Terezije cesta št. H, zastopniku glavnega zastopstva za Kranjsko. j I Tukaj se tuđi nabaja zavarovainica proti požarnim škodam j ) za poslopja in premičnine, avstrijske delniške zavarovalnc družbe ^ proti prirodnim nezgodam. Sj Društvo industrijalcev za zavarovanje proti telesnim nezgodam. j ij Frva avstrijska zavarovalna družba proti tatinskim vlomom. = /^**\ 1 %560.| Senzacionalno!!! 13s-6o. 1 UC3 «^ M^B?y# Samo K 56O stane prava švicarska niklasta anker-m^_^m ^^lflp^ remontoir-ura „Svstem Rosskopf-Patent". ■""™" ■sNI§ ^a Prava Švicarska niklasta anker-remontoir-ura vSy tem /tgi^aggrrr^s^ Rosakopf Patent" s patent, emailiranim kazalrnkom J^e^^^^^S^^^ je taka kakor jo slika kaže, gro 3<> ur in ima ga- ^&^!š0^*lQwS'a**Sg&£^ rantirano dobro idooe kolesje Za vsako uro se n let V5#5f^* Vlf ^^1151^^ piameno garaDtira in je posebno pripravna vsled Vji^r*5l'\ Xil y ^^ffl!m svoje zunanje opreme, (zelo moćni poirrovci iz pra- Iffiffš l^- ^^ * ^*v$BL veSa nikla> za one, ki so v težkem delu, vsleđ če- §Ms5h^-myJ&&-*0^ ^d^^vS^ sar se vsafcemu toplo priporoča. I (MM £ V # pate^ ^~ mBI Ura z verižico in liCriim tokom stane samo •0V»^^^f _^/g^ fasa-lBJ K 56«). Če se naroCi dve uri naenkiat stane vsaka IBM^I^j- ^*^^^ ' 'Smmi le K 5 Tudi dam ts ure 8 *?"' na poskušnjo in lS3^+Zć^ A^Ffc&J^šš *I3m Jih vzamem nazai Cg te ugajajo, ter povrnem ćeli ^SBt*^X Jf^ J ^%^^*MMm zanJe vplačam zneaek. (1320—1«) ^8Bm> ^^-% ' w^ &J$Bm PoSilja le po povzetju ali Ce ee denar posije ^^m^^s^^&^ Josip Spiering ^^^g*B^ Dun?*j I., Postgasse 2 w. Prva kranjska mizarska zadruga: v Šent Vidu nad Ljubljano | Hse priporoča si. občinstvu v naročitcv | raznovrstne tcmne in Jikane doline oprave iz suhe^a lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcili. VeliUa 2rwlojKW raznovrstne izdelane oprti^e xa »Hlone, Npalnr \ 111 Jeililne Nube je na izbero ce-§ njeuim naroenikom v lastnem skladišču ^-'^\T ^^^-^gfr tik kolodvora v Vižinarjih. i ^^^SJ^H^^^tS^f V prav obilno naročitev se priporoča ■HH 3os.ilrhar fcL> ' ■ n- ■!!' -*' :^j^ načelnik. (81—28; §P 7A IFP li IHULU Iijubljana Stari trg štev. 28 urar, tr^rovec r. zlatnino in nrebrnino in X Nikelnaeta remontoar nra od gld. !••«. Srebrna cilinder rem. ura od gld ai'ule in |H»trcl>H^tit«*, kirurglčna obve-ziia vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek. in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruiitn in I4onjal4n. — Zaloga sveiih ntl-neruliftlli \ocl in solij za kopel. Oblastv. konces. cddaja strupov. Ka živinoi* oj C5 ^ posebno priporGčljivo: grenka sol, dvo|na sol, soliter, snejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvrgujejo točno in solidno. ->s Drogerija s*- Anton Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. najnovejše fazone pr*iporo6a po najnižji ceni Blaž Jesenko I*jubijana, Stari trg 11. ! Anton Presker | I K^jać in dobavitelj uniorm a»strij- I | skbg^ društva železrtiških uradnikov | 1 Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 I priroroča svojo veliko zalogo I ft ^^^^^ r»*%#/>*#ili j ■' V Oblek© po merl se po najnovejSih I asorcih in najnižjih cenah zvrfeujejo. | Restavracija. ] I SI. septembrom t. I. odda se v Gorici dobro vpeljana ^ t restauracija pod zelo ugodnimi pogoji v najem. I»ta se naliaja i | v eni glavnih in najprometiiejših ulic, ter obstoji iz velikega senčnatega \ | vrta; prostorne dvorane ter sploh snažnih in pripravnih prostorov. j m Najemuik dobi na željo lahko tudi 10 sob za tujce v I. nadstropjn * iste hiše. Z ozirom na gradbo nove bohinjske železnice, ima lokal go- ■ * tovo lepo prihodnjost. — Ponudbe sprejema in podrobne informacije 1 I daje iz prijaznosti _ . __, ^ I J ž J Josip Rovan ^ I (1615-6) zalagatelj vrhniškega piva v Gorici. , \ Kmetska posojilnica ljubljanske oko^ut j • reglstrovana zadrug'a z ueomejeao zavezo J I v Knezovi niši, na Marije Terezije cesti št. 1 \ \ obrestuje hrani Ine vloge po 4a|9 °|,» \ \ brez otlhlikt« rentnega davka, katerc^a ponojll- > i iilca* »ama za vložnll^c plaćtije. < r TJrađne ure : raznu iiedelj in prazuikov vsak dan od < J 8.—12. ure dopoludne. (ćtOi-4-j) \ I Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. \ w * Univ. med. dosluženi sekundarij deželne bolnice uljudno neznanja, da se je naseli! za okrožnega zdravnika I v Kranjski gori. - ^W Kranjska gora, 14. julija I9O3. .1836-2)^^^ Ces. kr. avstrijske ^^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. želoznice v Beijaku. la^ađ. ia Tosa.oga roda. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. O&hod iz LjntijaE© iuž. kol. Pr-ga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m pouoCi osobni vlak v Tibiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Tnomost, Monafeovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifiing v Steyr, v Linč na Dunai via Atnstetten. — Oo 5^ uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. Juliji do 15 septembra ob nedeljah in pra^nikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Liubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitiing v Šieyr, Linč, Badjevice, Plzen, Marijino vare, Heb, Francove vare, Prago, Lr'psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pr.ntabe!, Beljafc Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — 0b 1. uri 40 ram. popoldne osobni vlak v Lcsce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beijak, Celovec, Franzensfesto, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez K!ein-Reitiiog v Steyr, Linč, Budejevice, Pizen, Marijino vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Ainstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfesto, lnornost, Monakovo. (Direktni vozovi 1. in 11. razreda.) — Prora v Novo nešto m v Kocevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečor v JNovo mcejto, Kočevje. Prihod v Ljubijano jr^ž. kol. ?rc£3 ix Trbiaa. 0b 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Danaja čez Amstetten, Mo nakovo, Inomost ^direktni vozovi 1. in II. razreda;, Franzensieat-e, Solnugrad, Linč, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj oaobni vlak 12 Trbiža. — 0b 11. uri lb m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Anistetten, Prago ^direktni vozovi I in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Soinograd, Linč, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Želi ob jezeru. Lenu-Gastein, Ljuuno, Celovec, Šc. Moaur, PoLtabel. — 0b 4. uri 44 m popoladne osobni vlak z Daaaja, Ljuaru, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakuvega. Inomosta, Fraazensleaia, Pontabla. — Ob ti. uri olin zveCor oaouni vJak z Dunaia, Ljubna, Beljaka. Celovca, Poniabla črez SelzLhai iz Inomosta, čez Kleia-Reitiing iz Steyr, Linča, Budjtsvic, Pizna, Manjimn varov, H^ba, Fraucjvih varov, Prage, Lipskega — OD 8. uri 58 ni zvečer osobni viak iz Le«jce-BJed samo ob nedcijali m prazni feih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponuči o^ebni vlak iz Trbiža od 1 juiija do io. septembra, ob nedeijah in {. "~a. iai»_>če n»r»«»l»r ■ in pofiruve točno, solidno in najecneje. ■ Z velospoStovanjem (543 -i9) i Fran Sevčik I puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. I w+ Iluilroion eenlk mn iiomIIJi« n» zalite%o *«»»tonj. wq Lepa, suha stanovanja 3. 4 ali 5 Bnbami na đobrem zraku, z vsemi pritiklinami in prosto pornbo t% se za avgu&t poceni oddajo. Stanovanja so na Bleiwesovi >sti v hiši št. I (pri Korsiki), pcm.ve se pa tuđi lahko v trgovini « etlicami in semeni v Šelenburgovih ulicah St. &. U74e—5) i ^33^ FRAN CHRISTOPH-ov aS&S&k i ; (VrJ/sveth lak za tlšrf*Iyj)J 1 ^^5gg^ je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. ^^fiP^ 1 \ Christopli-ovo zrcalno svetio voščiloj . za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po 1 ' vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. J V Ljubljani: Anton Ktucult — v Kranju: Fr. llotfiiz; — v Skofji Loki: i 1 Fr. Uolenz: — v Postojini: C\ Pikrl. i929-5) \ !■* na bb u mi ■■ ■■ ■■ ■■ na ■■ ■ ■■ _ ■>■ . aaa _ ■«■ _ ■■■ _ ■■_■■_ aa_aa_aa_bb)_■■_m_u_aa_m^ Od leta 1868 aa ierger-jeva medicinsko-higijenična mila t.oparne G. Bell Jt Comp. v Tropovi se z najholjiim vspehom vporabljajo v tu-_ in inozemstvu. Zlata kolajna l'»ria 1900. ~ (471__12' lergerjevo 4O ođst. kotranovo milo \ proti izpuscajem inpoit-lergerjevo žvepleuo kotranovo milo J nim Veznim. terererievo srlicerin kotranovo milo 1 proti poitnim necistosum , ° . ° , . -i kot milo za umivanje in lergerjevo panama kotranovo milo j kopanje. Posebno priljubljena so se naslednjs mila : brncOf-milo, b&tutk&ovO milo, Jcarintlopo inilo, naftotovo • pio za tište osebe, katerim je neprijtiten kotranov vonj, pri poltnih boleznih, iwj*lrno milo, iveplnio tnler-no ;'tvj>I^n« j>e*čnato milo. milo jtroti solncnicu.ni in petrOttitlfol-milo proti rdečici obraza in arbečici, taniiln-milo. Hergerjeva zobna pasta, v tttbah, at. 1 la norruiluo zob©, st. 2 3H* kadilce no najboljča ćistila sa zobe. >.t Hrrffer/eva ntila iz tovarne G. HELL & A %jMtJ^ JL ZalOgO za LjubljanO imajo gg. lekar- r-.r-, seljana že 30 ut imajo na etiketah kot J^^^bS narji: M. Leustok, M. Mardetschlager, rnamenje priatuoati poleg etoječo TBrnoBtno a*^.A lv^^B _, __. . amko m podpis firme G. Hell * Comp. v ru- ^ V^ jF ^S. Mayrf G. P.CCOli 1D Ubald Pl. deči barvi. ^%A3»^ Tmk6czy in vs6 druge iekarne na Kranjskem. ' Naročajte izborno ljubljansko delniško pivo iz pivovaren v v Žalcu in Laškem trgu. — I Naročila sprejetna | — Centralna pisama y Ljubljani, Gradišće štev. 7. ^B 9H New-York in London ništa prizanaSala niti evropski celini ter je bila velika to-JJ ^B varna srebrnine prisiljena, ođdati vso bvojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-W£y&t ^u d^3-""1^ moči. Poobla&čen sem izvrSiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur i ^ zW Eledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: f Vp 6 komadov najfinejžih namiznih nožev s pristno angleško klinio; §1 6 kcmadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; ]l 6 komadov „ „ Jeiilnih žlic; U 12 kc-madov „ n kavnih žlic; 21 1 komad amerikanska patentirana sretrna zajemalnica za juho; »i 1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; #m 6 komadov angleških Viktoria čašic /a podklado; U3L 2 komada efektnih namiznih svečnikov; (165—27) Sggfc 1 komad cedilnik za čaj; apaglt 1 komad uajfmejsa sipalnica za sladkor. ^Br 4:2; ltc»M»a«lov skapa| samo grld.« O*OO. f*3fc Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj do- f I kiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. AmeriCansko patent srebro je skozi in skozi 1 S bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2b let, za kar se garantuje. V najboljši do- m^M kaz, da leta inserat ne temelji na nlkakšni sl^p«%«*ftfl. zave- v^B zujem se s tem javno, vsakemu, kaveremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez S g zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krntno 9 B Itariilturo, ki je posebno prikladna kot prekrasno jyg svatbeno in prilodfcnostrio davilo 9H kakor tuđi za v^ako boljše ^oMpodarstvo. — Dobiva se edlno 1« v 13 A. HIRS€HBEHCi-a ^B eksportni hiši amerićanskega patentiranega srebrnega blaga §na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ^C«|^ Cletllnt prašek za njo »tane IO kr. ^ ^ft # Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko {zdrava kovina). ^* 9 ^£ Izvleeek Iz pohvalnih plfiem. ^|Jf Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro aem iiko zadovoljen. Ljubjana. jako zadovoljen. Oton Bartusch, c.inkr. 8totnikv27.pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru. Ker ie Vaša garnitura v gospođinjstvu jako koristna, prosim, da mi po&Ijete šo cdno. — Št. Pavel pri Preboldu. Tr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. ^^^fev <3-lo"fc>ian /^mmk i« najboljše čistilno sredstvo 'll^Pltel za lično obuval°- '^^2^^^^&Wm C*oWn napravi usnje voljno in trpežnof ^^Š^^^^^Kk z n^im se hitro dosežt3 naJ*cPgl *«sk. -C£tf^^^p/ Nenadomestljivo sredstvo za ohranitev 7it^tttt^ *mr ševrin-usnja, Box- in Calf-usnja ter lako- "^^r.^^- vega usnja. (1623—o> V zalogi imajo vrnepa in hurvtinr^a tvrdke: Ivan Jebačin, trgovina s špec. blagom C. C. Holzer, trgovina s 5pec. blagom.^ Jos. Kordin, trgovina s špec. blagom. Anton Korbar (Iv. Fabiana naslJ, trgovina 8 špec. blagom. Edmund Kavčič. trgovina s Bpec. blagom. Mihael Kastner, trgovina s špec. blagom. Peter Lassnik, trgovina s Spec. blagom. A. Lilleg, trgovina 8 Spec. blagom. Josef Murnik, trgovina s špec. blagom. Vaso Petričič, trgovina z galant. blagom Karl Planinšek, trgovina s špec. blagom. Viktor Schiffer (Iv. Ev. Wut-scher-ja nasl.), trgovina 8 spec. blagom. Anton Stacul, trgovina s Sj^ec. blagom. Julija Stohr, trgovina s čevlji. Jostp Seunig, trgovina z usnjem. A. Sarabon, tr* govina s špec. blagom. Ivan Stritar, trgovina s špec. blagom. Alojzij Sušnik, trgovina 8 spec. blagom, ZaloSka cesta Bt. 15. Najvačjt utofa Mvadilh dl MjHMjilk otroških vozičkov in navadne do najflnejše iQL«iiiiA a^ai .^aaaaaBBflBB^BMBB^BBkidHBHBB^BB^ ^aUflP V^ ^ " ^f lHMBBBpaMp IH. rflKlC Zahtevajte pravo Ciril-Metodovo kavino primes katero priporoca domaJ^A I. jugoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani. Zahtevajte jo povsod!! JCrasno izbero za dame m đektice \ kakor tuđi manufakturno blago i vsakovrstne preproge > i. t. čL- i"5 >- poroea Anton Sehuster : lij ubijana ; Špitalske ulice stev. 7. | - Solidno blago. -- \ % * Nizke cene. * | Veliko zalogo | rokavic "0^0™e kravatza gospode toaletnega blaga dalje ščetic za zobe, glavnikov. dišav. tnil itd. itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoca Alojzij Persche Ljubljana I Pred škofijo št. 21. ■aaBHBBmn^BBBBMBšBBBamjnaBBnBaVaVaVaVKaaVaaMflBjMBBBBBBBBaM-a.^ Založnik c. kr. državnih uradnikov. | Založnik c. kr. državnih uradnikov. cilindre, čepiće in slamnike v najnovejših faponah in [ v veliki izberi | 31 priporoca Ivan Soklič Pod tranćo U. 2. Postf»|» rlektr. seleznlee. 3(o zjitlraj zgoda] vstanem, na „Gorenjski brinovc" planem; Stani v granju ga ima, vsakemu ga rad proda. a854-3> 1 stektentca 1 g!4. 20 kr. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe V Trbovijah priporoCa svoj pripoznano izrvrsten Wi^m*w~GB.mkwm.0M. ■- cement v vedno jednakomerni, vse ođ avstrijskega drufitva inženiriev in arhitektov doloCene pred-dpise gledć tlakovne in odporne trdoto dal«»r nadbrlljujorl dobroti, kakor tuđi svoje priznano izvrstno «ftg»aa.<»« Prlporoćlla In spričcval» raznih aradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (1182-12. Dunaj^ I-, Maacimilianstrasse 9. Razpis. Za zgradbo vodovoda za trg Vrhniko na 88.OOO kron proračunjena dela m dobave se bodo odđale potom javne dražbe« Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkib na enotne cene proračuna naj se predlože do dne IO. avgusta t la| do IO. ure dopoludne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Vrhniko«. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudaik stav-bene oogoje po vsej vsebini in da se jim brezpo^ojoo ukloni. Razven tega je dodati kot vaiij še 5% stavbenih »troakov v gotovini ali pa v pupilarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. NaĆiti, proračun in stavbeni p 'goji so na ogled pri občinskem uradu. na Vrhniki. 2upaxistiro na Vrhnilil dDe 10. julija 1903. Cabrijel Viktor Jelovšek m. p. (1796-2) župan. ^l I (1126-13) I JŠ^' Jako važno za vsacega kolesarja! jjBF^ I ft>A, ŽPredno se kateri odloči, kupiti f /^Zjfcg^Tv )] si kolo, naj ne pozabi ogledati si i V—^^^V^^ ali vsaj naročiti cenik pravih : •^mT.^iiS^rSSv.n' J. Puch-koles jT Franc Guden v Ljubliani, H^ Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom in z za- Aw| voro v zadnjem kolesu (Freilauf mit Hinterradbreinse). ft^Bj SMP" ^» v*«»lto Pueh-kolo jamel «l%e leti. "^K! ^Wf V zalog-i nahajajo se tuđi različni modeli raznih tovarn od n 75 glđ. dalje. — Ceniki zastonj in poštnine prosto. K st. 4652 -A m (1848j Zaradi zagotovitve zakupne doba\ e sena, slame, drva, premoga in ovsa za čas od dne 1. septembra 1903 do 30. septembra 1904 vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr vojaških preskrbovalnih magacinov, in sicer v nastopnih postajah: v Gradcu dne 27. julija 1903 „ Mariboru „ 14. avgusta 1903 „ Celju „ 10. „ 1903 „ Ljubljani „ 7. „ 1903 „ Celovcu „ 20. „ 1903 „ Beljaku „ 19 n 1903 „ Trstu 5. 9 1903 „ Gorici „ 3. „ 1903 „ Pulju „ 24. julija 1903 Natančneji pogoji in ponudbeni obrazci razvidijo se iz obširnega razglasa v št. 160 „Slovenskega Naroda" z dne 15. julija 1903, kakor tuđi pri vseh c in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih do obravnavnega dne mej 10. in 12. uro dopoludne. C. in kr. intendancija 3. voja v Gradcu. I Založena 1847. | | Založena 1847. | I Tovarna pohišiva . *0^ T T NAfiT ASl^ -¥ v Ljubljani *> p|T^;^::':;^|. Turjaški irg št. 7 Trnovskl pristan št. 810 l& ^*BHII §t priporoča po najnižji ceni: B^j^^j^^^^^^Mfff oprave za Spalne SObe 4 oprave za KS^^^fS^^SlE I jedilne sobe, oprave za salone, HI^^Ih^^H žimnate modroce, modroce na Hl^^^j||^^^^S I peresih, otroške vozičke, za- ^^P""""?9t I store* preproge itd. I ► Naravne mineralne vode * I in vrelčni produkti vedno svezi pri tvrdki ( PETER LASSNIK. «48i-8) Na Brezovico! * Uci ano pcdpisani naznnnja p. n. občinstvu, da je otvorit i i gostilno na Brezovici št. 16 i J *^ S»s-* M^.f u B. ■ J a n 1. 4 * Priporoča sa vljuđno p. n. izletnikom v poset. Na razpolago ^ f. ima velike in zračne lokalitete, senčnat vrt, izborna, obče 4 ► znana Zajčeva vina in pa Koslerjevo marčno pivo. < i Gorka in mrzla jedila, osobito domaće svinjsko meso, •« £ vedno na razpolagro. (1B78—7) * i ifcST Letoviščarjem so na razpolago tuđi stanovanja. ~S£OJ « I Za obilni obisk se priporoCa Vran poeU 0Ostiini6ar. < L LUSER-jcv oWiž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kur-(746) jim očesom, žuljem Itd. 19 I *. Glavna zaloga: \ % L. SCHWENK-o?3 lekarna «WfBc\ DunaJ-lCeidllng. <]pp ^:Lnser-ie¥-°™ ^H-^S~ Vaj' JU * pc K1 • 2O. St fcJT^JJ "* Dobiva se v vseh lekarnah. aKg^*J V Ljubljani: M. Mardet- ^^P schlšger, J. Mayr, G. Pic- ^1^^^ coli.VKranja.K. Savnlk. Lepo posestvo s hišnim in orrppodarskim poplopjern in zemljisči v Lescah na Gorenj-skem, tuđi za Jetovišće prikladno, proda se proatovoljno skupa) aii na več dflov. Pojasnila daje c. kr. notar Ivan Plantan v Ljubljani. (1832-4) Kv • _______ ja klavir jicgii Uiktcr parma ;e f&la t julija t i v „Jfovih akordih". (Hl letnik LI. 3vc^ck- — Narocnina: 8 kron na loto.) '147) J 6RAND PRIX Pariški svetovna razstava 1OOO. 5"DOCTEUR PIEBBE ™^Wl fffffc-T ■ i. *"' „-.Mi^llH: Svetovnoslavna usina voda. i Dobiva sa povsod. (231—50) I « Vodno ^dravil^s^e * i Kopališče Kamnik na Kranjskem. ^^^siTM'te1116^ V Popolno vodno zdravljanje, nolnenr kopell, suhovroča zračna zdrav. ■ ljenja, kopeli z ogljenfievo kialino, masaže, gimnastika in elektr zdravljenje* I Zmerne cene. Začetek sezije 15. maja. Navodila daje ravnateljstvo zdraviližča. l^^k (1515—10) Zdravnički vođja: 1 . ■•■. dr. Kuclolf* ICualtf. Ustanovljeno leta 1832. f Prodaja na debelo! \ Prodaja na drobno! > Ilustrovani cemki so dobe drezpiačno. Priznano najboljše zmlete s »troji najnovejse sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omo^cčajo z iako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizlcih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih bar/, firneža, laka in steklarskega kleja. Klelitričiii «a»M»at. (413-24 Oddaja trgovine. | Usojam si s pričujočim vljuđno naznaniti, đa sem svojo pd protokolirano tvrdko Ernest Hammerschmidt imajočo trgovino z železnino in kovinami z dnem 30. rožnika t. 1 gospodom , Edvard Madile, Ludovik Nagelschmid in Sigmund VVutscher prodal. j Za to mi do sedaj v tako polni ireri izkazano blagohotje in zaupanje ! svojo najiskrenejo zahvalo izrekajoč, najvljudneje prosim, isto tuđi mojim gospodom naslednikom prijazno nakloniti, in se pnporočam z odličnim spoštovanjem ______Ernest Hammerschmidt. Prevzetje trgovine. Ozirajoč se na predstoječo okrožnico gospoda Ernest Hammerschmidt-a si usojamo najvljudneje caznaniti, da smo od imenovanega mnoga leta imajočo trgovino žz&JL&mTiLlttL I*x kovin dne 1. t. m kupnirn potom prevzeli in bodemo isto pod sedanjo protokolirano tvrdko i Krnest Hammerschmidt? nasledniki Madile, Wutscher & K2: v istem obsegu dalje vodili. Proseč, načemu gospođu predniku izkazano zaupanje tuđi nam prijazno ! nakloniti, zagotavljamo, da se bodemo, opirajoč se na naše večletne skušnje v naj- ! znamen'tejših, Zodevajočih trgovinah monarhije, vsikdar prizadevali, isto s strogo I solidnim ravnanjem in postopanjern cpravičev,;ti. | Z odličnim spoštovanjem Ernest Hammerschmidt-a nasledniki j (1830 3) Madile, Wutscher & C2: j v^ ________ _.......__......____________________ j Hotel KoJljeck „Znr Limit" 1 DUNAJ., Laxenburgerstrasse 19 I lik Jiižno^rn in «iriinnv;rH kolodvora I PostHJMli.š<*e el^klrii-ne remn« šelez. I nice 11» \t*e ni rani Fina meščanska, novo opremljena niša. Elektr. razsvetlj»va, kopalnlce, cene i zmerne. Postreiba in razsvetljava se I ne računa posebej. 1674-4 I Fran Kolbeck, hotehr. i Radi izpraznjenja skladišc i se proda iz proste roke j v htši št. 3 v Špitalskih uticah neka] polic ' in železnih delov ! za solnčne strehe ! Vprasa naj se v trgovini F. IVI. Regorschek. (1849—2> i i I f V Frana Zemana I mlatilnice gepeljni motori za petroleum šivalni stroji stroji za prati set najboljši. Zaloga: 1761-3 ^ Ljubliaha # Poljanska cesta št, 24. ! Drenikoi? vrh. { Slavnemu občinstvu vljndno naznanjam (1864—1) otvoritev gostiine na Orenikovem vrhu. i I Skrbelo se bode za najboljšo pijaco kakor tuđi za ■ 1 gorka in mrzla jedila, kavo, čokolado i. dr. ter za ■ I točno postrežbo. W ' Z o'iliCnim spo^tovanjem KLUI$5» ^| _ .___._________^_ J Otvoritev nove trgovine. Vljuđno naznanjam, da sem z dnem 11. maja otvopil \r Siski ob glavni cesti poleg cerkve h. št. 2 (v lil£i ^OM|i. Meiilel-iiii) špecerijsko trgovino in prodajo moke Ker mi je na tem, da p. n. odjemalce vseskozi zadovoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi glede nizkih cen upam, da bode spoštovano obcinstvo mojo dobro voijo upoštevalo, ter moje priza-devanje, postrezati z najboljsim in najfinejšim blagom podpiralo z najmnogobrojnejšim obiskom. ~r~r^:^r ""-- V prijetni nadi, da mi izkažejo p. n. odjemalci svojoj naklonjenost, bilježim z odličnim spo§tovanjem (1273-12) Makso Lavrenčič. 200 do 400 kron na niesec laliko zaalažijo oaobe \rsacega siauu % vseh krajfh gotovo io poStono brea ka pitala in rizike s prodajo zakonito dcvoljenih državnih papirjev in srečk. fonadbe na: Posifach 18Of Hauptpost, Budapesi. I06* —6; Suehard ^ | 4> MILKAj čokolada iz čiste sme-i tane v tablicah in zvitkih.l i Smetano jako bogata! mlečna čokolada. ITajnovejše iz svetovnoslavne I tovarne za čokolado. I I'H. M'MM. | | Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: t | 17 milijonov kron. nad 400.000 kron. •* i * ■ ■" - - y < J i i na Mestnein trga zraven rotovža \ f sprejema hranilne vloge vsak đelavnik od 8. do 12 ure dopolu \ $ dne in jih obrestu.je po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjdue obresti j g vsacega pol leta h kapitalu. Rentiii da^ek: od vložaili obresti J £ plaćuje hraniiiiica \z svojega, ne da bi ga zaračunil?i vla- \ ^ gH teli em \ g Za varnost vlog' jamči poleg lastnegfa rezerv- \ £ nega zaklada lnestna obćina ljubljanska z vsein \ ^ svojim preinoženjeni in vso svojo davčno niočjo. ; i Da je varnost vlog- popolua, svedoči zlasti to, ; £ da vlag-ajo v to liranilnico tuđi sodišča denar 5 ^ maloletnih otrok in varovancev. 5 S Denarne vloge se sprejemajo tuđi po pošti in potom c. kr. poštne hra.iilnice. i h Posoja se na zemljišča po 43/4° o na leto. Z obrestmi vred pa 3 H plaća vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to i ^ odplačilo ravno 5° 0 i2posojenega kapitala. Na ta način se ves i J dolg poplaća v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplaćati 5 3 dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih f tedaj mora plačevati S g na leto 6% izposojenega kapitala. (89-7) s 5 Posoja se tuđi na menice in na vrednostne papirje, in \ g sicer po 4Vi°/0 do 5°/«. 5 isdajaftelj in odgovorni arodoik; Dr. Ivan Taviar. Laatnina in tuk .Narodne tiskarne*.