THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
AMERIKANSKI
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 202.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 17 OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 17, 1929.
LETNIK XXXIII.
Previsoko oono v bolnicah-Demonstracije proti Šopom
STROŠKI ZA BOLNIŠNICE SO PREVISOKI. — SKRB, KAKO JIH PO PLAČAL, NEUGODNO VPLIVA NA BOLNIKOVO BOLJŠANJE.—POLOVICA BOLNIKOV PLAČA STROŠKE Z VELIKIMI ŽRTVAMI.
Chicago, 111. — Na svetovnem zborovanju zdravnikov, ki se vrši ta teden v Chicagi, je prišlo do ostrega kritiziranja bolnišnic in visokih stroškov, ki' se nalože bolniku. Že na enajstih letnih konferencah so prej obravnavali to zadevo, a postaja vedno slabša, namesto da bi se izboljšala. Dr. Mayo iz Rochester se je izjavil v svojem govoru, naj bi se pri graditvi bolnišnic mislilo v prvi vrsti na navadne ljudi in na to, koliko povprečna oseba lahko plača za bolniške stroške, in naj bi se vse nepotrebne razkošnosti, bodisi pri upravi, ali pa za bolniške strežnice, odpravile.
Kakor pa danes razmere stoje, velika večina bolnikov le s težavo plačuje račune za bolnišnico. In ko bolnik leži v sobi, kakor je potreben miru, ga neprestano straši misel, kje bo dobil denar, da bo stroške poplačal; in ta strah pred računi ki jih bo moral poravnati, ko ozdravi, je večkrat večji, kakor pa strah pred smrtjo. In razumljivo je, da ta skrb ne vpliva ravno dobrodejno na bolnikovo zdravje.
Kako neprimerni so današnji stroški bolnišnic v primeri z gmotnim položajem večine prebivalstva kažejo številke. Le 15 odstotkov vsega prebivalstva naše dežele je tako premožnih, da jim bolniški stroški ne delajo skrbi. V nasprotju s tem pa je drugih 15%, ki si lahko privoščijo bolniško o-skrbo le s pomočjo milodarov. Izmed ostalih 70% je 20 odstotkov takih, ki še ravno izhajajo v slučaju bolezni. Končnih 50 odstotkov vsega prebivalstva pa tvori razred ljudi, kateri, ako sploh morejo plačati stroške za bolnišnico, store to s skrajnimi žrtvami, pritrgova-njem in stradanjem.
Dela se na to, da bi se vse bolnišnice spravile na enotni sistem glede uprave, kakor tudi glede cen.
-o-
BANKET NA ČAST JOS.
TRINERJU
Chicago, 111. — Zveza tuje-jezičnih časnikarjev v Chicagi bo v petek, 18. okt. priredila v» Hamilton Club banket na čast Mr. Jos. Trinerju, predsedniku družbe Jos. Triner Co. Udeležili se bodo uredniki tujejezič-nih listov iz raznih mest srednjega zapada. — Jos. Triner je še mlad mož, a se je s svojo vztrajnostjo povzpel, da zavzema danes najodličnejša mesta. Svoje študije je končal na Columbia University.
ODMEV NA SOV JET. GROZODEJSTVA
Več sto oseb demonstriralo pred nemškim konzulatom. — Pošiljajo apel celemu svetu, naj se zavzame za nje.
Harbin, Mandžurija. — Kakor je bilo že poročano, so sovjetske kavalerijske čete nedavno napadle več obmejnih vasi, izvlekle moške prebivalce iz vasi na polje in jih postreljale s strojnimi puškami. Preteklo nedeljo pa se je zbrala velika množica tukajšnjega prebivalstva in demonstrirala pred nemškim konzulatom, zahtevajoč, naj se druge države zavzamejo za nje in jim nudijo zaščito pred podivjanim sovjetskim vojaštvom.
Demonstracije so se pričele, ko se je skoraj celokupno tukajšnje belorusko prebivalstvo zbralo v pravoslavni katedrali, kjer so opravljali molitve za postreljene žrtve. Iz tega se je pozneje nehote razvila politična demonstracija proti sovjetski Rusiji. Zbirali so tudi prispevke za stroške, da pošljejo brzojav na predsednika Hooverja, an angl. min. preds. MacDonalda, na francosko, nemško in italijansko vlado, kakor tudi za zvezo narodov.
Položaj je še poostrila smrt beloruskega detektiva Gesto-nova, ki sta ga umorila dva komunista. Njegovega pogreba se je udeležilo nad 10 tisoč oseb.
Kakor se poroča, so sovjetske čete izvršile še več nadaljnjih divjaštev, podobnih gori omenjenim. Ker žvljenje moških prebivalcev obmejnih vasi ni več varno, so baje Kitajci sklenili, da jih bodo mobilizirali in uvrstili v svojo armado. -o--
NESRAMNOST SUHAČEV
Detroit, Mich. — F. H. Burke se je zvečar vozil s čolnom po jezeru v družbi svojega tovariša in dveh žensk. Nenadoma pa pričnejo proti njim padati streli brez vsakega povoda. Šele po petem strelu se jim približa drug čoln, v katerem so sedeli suhaški agenti. Burke je protestiral proti neumestne mu streljanju, neki suhač pa ga robato zavrne: "Molči in vesel bodi, da te nismo ubili!" Nato so prebrskali čoln, a niso našli v njem nikake pijače. --o-
ARABCI VRAČAJO PLEN
KRIŽEM SVETA
—	Buenos Aires. — Prva pošiljka po direktni zračni pošti med Zed. državami in Argen-tinijo je dospela semkaj pretekli ponedeljek. Pošta tehta skupaj pribl. 110 funtov.
—	Mexico City, Mehika. — Prosluli bandit, R. Cueves, ki ga je policija brezuspešno preganjala skozi 18 let, je zdaj storil prav neslavno smrt. S
Ko so se po nemirih v Pa Iestini vrnile normalne razmere, so morali Arabci vrniti vse blago, ki so ga naplenili od Judov. Slika nam kaže nekate re, ki so na potu k policiji, da prinesejo blago nazaj.
ROPARSKA NADLOGA V KANADI
Regina, Sask. — Tekom zadnjih dni se je izvršilo toliko ropov in drugih zločinov v provinci Saskatchewan, zlasti pa v obmejnih mestih, da se je izkazala potreba, da se patru Ije državne policije pod\*oje Prebivalstvo je bilo oškodovano že za mnogo tisoč dolarjev.
ŠTEVILO AVTOMOBILSKIH ŽRTEV NARAŠČA
NOVI ZRAČNI VELIKAN
Anglešk zrakoplov R-101 na svoji prvi vožnji. — Po velikosti presega nemški "Graf Zeppelin".
—o—
London, Anglija. — Milijoni in milijoni oči je bilo v ponedeljek popoldne obrnjenih navzgor, ko je nad mestom plul nov angleški zrakoplov, R-101, na svojem prvem poletu.
Angleži ne marajo zaostati za Nemci, in ta njih novi zrakoplov po velikosti prekaša nemški zrakoplov "Graf Zeppelin", ki je nedavno letel nad Ameriko. Je sicer krajši, kakor nemški zrakoplov, in sicer za 70 čevljev, zato pa je v preseku debelejši za 31 čevljev. Nemški zrakoplov vsebuje plina za 3,700,000 kubičnih čevljev, dočim jih 'ima angleški 5 milijonov. Izračunano je bilo, da taka krajša, a debelejša oblika lažje klubuje vetrovom.
Pri nemškem "Zeppelinu" se nahaja gondola za potnike na spodnji strani sama za se, dočim je pri R-101 pokrita z zunanjim ovojem. Potnikom je dovoljeno tudi kaditi, dočim je pri Zeppelinu strogo zabranje-no, in znano nam je še, v kako nemilost pri drugih potnikih je padel pri zadnjem poletu neki potnik, ko si je drznil prižgati cigaro in s tem spraviti v nevarnost celi zrakoplov.
Na svojem prvem poletu se je nahajal R-101 5 ur in je nosil 38 oseb svojega moštva in poleg tega 14 potnikov.
LINDY SE POVRNIL V NEW YORK
Iz Jugoslavife.
OSTANKI POGREŠANEGA PASTIRJA ANT. PIBRA NAJDENI. — ŽELEZNIŠKA NESREČA V GROBELNEM. — RAZNOTERE DRUGE ZANIMIVE VESTI ŠIROM STARE DOMOVINE.
Kup človeških kosti v planini.
Bled, 26. septembra. Leta 1925. je Anton Piber po domače Trojčičev iz Mlina št. 18 pri Bledu služil za pastirja na Oblakovi planini s Kuplenika.
PROGLAS NA NEMŠKI JUR0D
Sprejetje in plačevanje reparacij je edino pametno, kar morejo Nemci storiti.
—o—
Berlin, Nemčija. — Republi kanske nemške stranke, ki so v večini zastopane v vladi, so v ponedeljek izdale proglas na celokupni nemški narod, v katerem ga rotijo, naj se nikakor ne da zapeljati nacijonalistom, da bi podpisali zahtevo po splošnem ljudskem glasovanju proti sprejetju nedavno slcle njene reparacijske pogodbe. Izrecno je omenjeno v tem proglasu, da vsakdo, ki bi zahteval tako glasovanje, bi pripomogel k razdoru države in k zasužnjenju nemškega ljudstva, ako bi prišlo do odklonitve plačevanja reparacij. "Zdaj je čas," pravi proglas, "ko ima nemško ljudstvo voliti med zdravo človeško pametjo in o-čividno nespametnostjo". Sedanja politika nemške države je edino mogoči način, da se more Nemčija zopet povzpeti do moči.
Manifest so podpisali vsi člani vlade, kakor tudi več drugih vplivnih in znanih oseb. -o-
CHICAŠKE DEKLICE, POZOR
Chicago, 111. — "Išče se naj lepša noga, katere lastnica pa mora bivati v Chicagi, ali vsaj v državi Illinois". To je razglas Zveze illinoiških kiropodi-stov, ko so razpisali kontest za najbolj prefektne ženske noge, ki se bo vršil 27. oktobra v Sherman hotelu. Obilo sreče, dekleta.
svojo tolpo je namreč napadel množico drvarjev, izmed katerih mu je eden pognal kroglo v glavo.
—	Chicago, 111. — Prepir s svojim možem si je Mrs. E. Gallery, 28 let stara, tako vzela k srcu da je odšla v kuhinjo, kjer je odprla plin in se zadušila. Ko so jo našli mrtva.	,
—	Minot, So. Dak. — Z mu-čenjem so roparji prisilili nekega tukajšnjega farmerja J. Krima, da jim je izpovedal, j kje ima skrili denar. Pretepali in zbadali so ga tako dolgo, da se je udal. Odnesli so mu gotovine $2000,
—	Bombai Indija. — Izredno naklonjena se je izkazala sreča nekim tukajšnjim ribičem, ko so našli v vodi biser, vreden 250 tisoč dolarjev. KO je eden izmed njih prejel svoj delež, je sreče zblaznel, ko ni še nikoli videl toliko denarja.
—	Bayonne, N. J. — 58 let stari F. Drudi je poslušal na radio potek igre med Athletics in Cubs ki se je igrala pretekli ponedeljek. Ko je začul, da so Cubs izgubili, ga je to tako prevzelo, da ga je zadela srčna kap in je po nekoliko minutah umrl.
-o-
TISTIM, KI IŠČEJO POMOČI
Chicago, 111. — Kongresnica Ruth Hanna McCormick javlja, da se ji je posrečilo ustanoviti v Washingtonu pisarno, ki služi v ta namen, da daje pojasnila in nudi morebitno pomoč volilcem v državi Illinois, katero ona zastopa. Vabi torej vse tiste, kateri potrebujejo kake male usluge, kakor za-j časno dovoljenje za vselitev,' podaljšanje potnega lista, pri-1 tožbe glede davkov in razne druge zadeve, naj se obrnejo na naslov Congresman Ruth Hanna McCormick, House of j Representatives, Washington, D. C.
-o-
FILIPINCI ZAHTEVAJO NEODVISNOST
Manila, Filipini. — Že dolgo se je vodila kampanja, ki je v sedanjem zasedanju senata zavzela določno obliko, da se namreč začetkom novembra pošlje v Zed. države deputaci-ja, ki bo zahtevala popolno neodvisnost Filipinov. Deputaci-jo bo vodil M. Quezon, senator-ski predsednik, ki bo imel nalogo, da prej ne zapusti Zed. držav, dokler ne bo'to vprašanje rešeno. Mnogi smatrajo to zahtevo le kot politični "trik", prevladuje pa tudi mnenje,, da Filipinci to resno mislijo.
-o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
Chicago, 111. — V tukajšnji okrajni bolnišnici je podlegel poškodbam, ki mu jih je prizadel neki avtomobilist na Winchester Ave. in 73. cesti, 72 letni John Oman, 6425 So. Ashland Ave. V tem letu je to že 724 žrtev v chicaškem okraju.
Tam je pasel živino. Ko so ga nekega dne šli domači obiskat, ga niso nikjer našli. Vse iskanje za njim je bilo zaman. Od takrat je izginil brez sledu.
Dne 23. septembra pa je neki voznik iz okolice Železnikov iskal pri Oblakovi planini primerne poti za vožnjo. Pri je bila že tem je naletel na kup človeških kosti. Voznik je takoj sklical skupaj ljudi, da jim pokaže grozno najdbo. Po dolgem ugibanju so ugotovili, da so kosti zemeljski ostanki pred 4 leti izginolega pastirja Antona Pibra.
Obleka je bila od dežja izprana. V obleki se je še nahajala zarjavela ura in listnica z več bankovcev po 10 Din. Bankovci pa so vsi strohneli. Klobuk s trakom je še dobro ohranjen. Danes 26. t. m. ga bodo prepeljali v dolino in jutri dopoldne bo pogreb rajnika na Bledu.
Nesrečni Piber je najbrže padel čez pečino in se ubil.
-o-
Vagon mu je odrezal roko.
Celje, 26. septembra. Dne 25. septembra popoldne se je pri premikanju tovornega vagona na (železniški postaji v Grobelnem primerila huda nesreča. 30-letni železniški pre-mikač Ivan Kosernik, doma iz Rogatca, bi bil moral ustaviti prazen tovoren vagon z malo železniško zavoro, tako imenovano cokljo. V trenutku, ko je položil zavoro na tir pred premikajočim se vagonom, pa je zavora spodrsnila s tračnic in kolo vagona je šlo premika-ču čez podlehtje desne roke. Z zlomljeno in razmesarjeno desnico je premikač pol nezavesten obležal poleg tira. Prvo nomoč ie nonesrečen-
padencema je nudil prvo pomoč zdravnik iz Sv. Lovrenca, za skrivnostnimi napadalci pa poizveduje orožništvo.
-o-
Nesreča voznika.
V	sredo popoldne 25. sept. je vozil po Ruški cesti v Mariboru, hlapec Anton Kolar z dvema konjema voz, natovor-jen z vinskimi sodi. Prehitel ga je avtomobil in mu splašil konje, ki so v divjem galopu zdirjali in zavozili na kup gramoza, zaradi česar se je voz prevrnil in pokopal pod sabo voznika. Pasanti so priskočili ponesrečencu na pomoč dvignili voz in tudi naložili sode. Kljub ranam in hudim poškodbam je odpeljal hlapec tovor domov in se nato peš napotil na rešilno postajo, odkoder so ga z avtom prepeljali v bolnišnico.
-o-
Ker so jedli meso stekle ovce.
V	Pasteurjev zavod v Osije-ku so prepeljali 15 oseb iz vasi Bobote. Ti ljudje so pojedli ovco, ki jo je poprej ugriznil stekel pes. V isti zavod so prepeljali tudi 24-letnega kmeta. Tega je pred dvema mesecema ugriznil stekel pes, toda kmet se ni nič zmenil za rano. Sedaj, ko so se pojavili na njem znaki stekline, so ga prepeljali v Osijek, toda zdi se, da bo najbrže prepozno.
-o-
Nesreča pri delu.
V	celjsko bolnico je bil prepeljan 20-letni delavec Jože Hribernik, doma iz Rečice ob Savinji, ki je bil zaposlen na žagi v Nazarju. Težak del stroja mu je padel z višine na levo ramo in mu izpahnil levo roko. V bolnici so ugotovili, da ima tudi zlomljeno levo nadlehtnico.
cu
nudil postaj enačelnik, ki mu je obvezal roko nakar je bil Kosernik s popoldanskim
New York, N. Y. — S svoje zanimive vožnje preko divjih srednjeameriških pragozdov se je Lindbergh povrnil pretekli ponedeljek v New York. Molčeč je po svoji navadi in komaj da kak odgovor, ako ga kdo vpraša po njegovih doživljajih.
-o-
Kdor oglašuje, ta napreduje I
— Blue Mountain Miss. — Učenke neke tukajšnje višje šole so se na porču svojega stanovanja zabavale. Nenadoma pa se porč podre in vse deklice, 49 po številu, zgrnre navzdol 20 čevljev globoko. Vse so zadobile večje ali manjše poškodbe.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
vlakom ob pol 16. prepeljan v Celje, kjer je bil seveda takoj sprejet v bolnico. Danes se je izvršila operacija in ponesrečencu so žal morali amputirati desno roko tik pod komolčnim sklepom.
-o-
Poskušen dvojni roparski umor
Maribor, 26. septembra. Sinoči sta se vračala s postaje Sv. Lovrenc v Dravbki dolini proti trgu veleposestnika Jakob Grešnik in še neki drugi posestnik iz Device Marije v Puščavi. Nenadoma sta začutila udarce na glavi in obležala
v nezavesti. Grešnik je dobil poleg tega tudi vbodljaj z nožem v vrat. Napadalci pa oči-vidno niso mogli izvršiti svoje roparske nakane, ker sta oba napadenca prišla k zavesti in so se od daleč začuli koraki, nakar 50 roparji pobegnili. Na
Zopet težka nesreča kolesarja.
Ne samo ob nedeljah, tudi ob delavnikih se dogajajo na cestah težke nesreče, katerim je kriv navadno velik promet. Dne 27. sept. malo pred 8 zjutraj, je pred papirnico v Medvodah prišlo do hudega ka-rambola, 21-letni postajni delavec na ljubljanskem gorenjskem kolodvoru Filip Škof, stanujoč v Pirničah 29, se je peljal s kolesom z doma na delo. Pred papirnico mu je naenkrat privozil nasproti vojaški kolesarski bataljon. Škof in en vojak sta trčila s kolesi in padla oba na tla. Vojaku se ni pripetilo nič hudega, Škof pa je obležal na tleh nezavesten, z veliko rano na glavi.
-o-
Ker domovina nima kruha.
V Francijo se je v četrtek 26. sept. popoldne odpeljalo z mariborskega kolodvora s trebuhom za kruhom okrog 300 delavcev Hrvatov in Slovencev. Izjavljali so, da morajo v svet, ker domovina zanje nima kruha ubiti pa žen in o-otrok ne morejo.
i AMERIKANSKI SLOVENEC
i Peri in najstarejši slovenski The First and the Oldest Slove-
1	list t Ameriki. .^.J- nian Newspaper in America
--v-V Ustanovljen leta 1891.	Established 1891.
(___	"P"	__
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- T«ued daily, except Sunday, Mon-Beljkov in dnevov po praznikih.	<W and the day after holiday«.
Izdaja in tiska	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in aprave:	Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. , ... Telefon: CANAL 0098	Phone: CANAL 0098
Naročnina:	Subscription:
Za čelo leto .__$5.00 For one year--------$5.00
Za pol leta-----2.50 For half a year-----------2.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto-----$6.00 For one year--------$6.00
Za pol leta___________3.00 For half a year ........................- 3.00
POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači,
Bo kedaj imata list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker i tem veliko pomagata listu.__________
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov Uredništvo ne vrača.__________
Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____
kev zastavila svoj vpliv, da bi kolikor mogoče omejila klanje in bojevanje, in pod kaznijo izobčenja iz.cerkvenega občestva je izdala odredbo, da se od srede ob polnoči do naslednje nedelje ne sme vojskovati, prijeti za orožje. Enako je bilo za daljše dobe v letu, tako da je vladal mir — božje premirje — treuga Dei vsaj v dveh tretjinah leta.
Mirovno gibanje dandanes je bolj podobno "rimskemu miru", to je miru nasilja, volje močnejšega. Vse to nekaj po-i meni za mir, a le tako dolgo, kakor dolgo se močnemu dopa-de, ali dokler, kakor pri starem Rimu, ne pade ta moč. To ni noben mir, kvečemu le neko nasilno premirje.
O "božjem miru — treuga Dei" se današnji svet ne meni rad, misli kvečemu, da so časi minuli, a prav v ideji tega "božjega miru" je edino sredstvo, ako bi svet kdaj hotel priti do 1 kakega tako zaželjenega miru. Ako odklanja idejo,- odkla-I nja tudi vsako možnost do miru.
I----——-,-
J. M. Trunk:
Premirje, mir
O premirju se govori le na koncu kakega vojnega spopada, kadar vsaj ena prepirajoča stranka uvidi, da ne gre več naprej. Navadno pa hrepenita po premirju obe stranki, dasi zmagujoča skuša to prikriti. V svetovni vojni so bili praktično vsi tepeni.
O miru govorimo, kadar je prepir končal, biia borba u-stavljena. Dosedanja izkušnja je pokazala, da svet dozdaj kakega pravega miru še ni videl. Ali ga bo kdaj? Borba preneha v miru za nekaj časa, potem zopet izbruhne morda celo v hujši obliki. In če se res kaka borba ne ponovi več, da nastane vsaj tukaj mir, se hitro prikaže kje drugje kak spopad, in mir je ogrožen, navadno tudi skaljen.
Govorjenje o miru nekaj pomaga k miru, popolnega miru pa bo težko prineslo. Tisti, ki so na krmilu in ne morejo napraviti miru, stalnega, miru, se hudo napadajo in kritizirajo, opravičeno morda, morda tudi brez podlage, in oni, ki jih napadajo in kritizirajo, se navadno vedejo tako, kakor bi bilo le na njih in njih programu, da bi zavladal mir. Vse to je pisano prvič bolj za naivneže, ki vse požerejo, in drugič iz golo političnih ozirov, da se vladajoče kolikor-mogoče diskreditira, in se postavlja sebe v najboljšo luč, saj je predvsem v politiki od nekdaj veljalo: Mors tua, vita mea — če ti izgineš iz po-
zorja, se prikažem jaz.
Težkokdaj je bila v zgodovini kaka doba, kjer bi se bilo tako splošno po vsem svetu govorilo in razpravljalo o miru, prav svetovnem miru, kakor ravno zdaj in po še skelečih ranah svetovne vojne. Ampak glede kakega pravega miru stoji zelo slabo.
Mir, mir, razoroževanje, omejenje spopadov, tako se ču-je, in pri tem kriku se brusijo meči, čim daljši in večji meči, oboroževanje do zob, naravnost besno oboroževanje vidimo vsepovsod, kjer je le količkaj penezev ali vsaj kredita za nove dolgove. Mir, mir ... in tam na vzhodu preti spopad med Rusijo in Kitajsko, in baje radi jamrajočih Judov ob zidu starega templja v Jeruzalemu je tako zabiisnilo, da se je zdelo, zdaj pa zdaj bo začelo goreti. In tako utegne iti naprej in naivni bodo še naprej priporočevali svojo robo za.— stalni mir. Narod do naroda, pravijo, in mižurkajo, ker dobro vedo, da Stalin ni noben narod. He, he.
Zgodovina pozna dozdaj le dvoje uspešnih mirovnih gibanj. Zelo se razločujeta v času in oblikah.
Prvo je bila znana pax romana — rimski mir. tTa mir je bil narodom naložen po pesti rimskega imperija. Ce se je kak narod zganil, jih je dobil. Moč in prebrisanost sta dali mir svetu po volji Rima.
Drugo gibanje je malo znano, a nič manj vsaj značilno. To je treuga Dei — božji mir, o kakršnem poroča zgodovina.
Po razsulu rimskega imperija so nastale naravnost strahovite razmere. Brez katoliške cerkve bi »bila šla vsa civilizacija. Cerkev sama pa je delala pod groznimi težkočami, ko je bilo nasilja vsepovsod le odveč. Posameznik se je moral zateči pod varstvo mogočnejšega, ki je zopet z mečem moral braniti sebe in varovance. Vse je šlo, kakor je šlo, in razume se, da je postalo vojevanje nekaj vsakdanjega in pravi biznes za vse slabe elemente. Klanje je bilo vsak dan in vsepovsod. Ljudstvo je bilo zelo slabo, a cerkev je bila upoštevana, ker vera pri ljudeh kljub slabi moralnosti ni izginila. Tu je cer-
CHICAŽANI, KAJ MISLITE O TEM ?
Chicago, III.
Že večkrat smo zapisali, da slovenska naselbina v Chicagi stalno narašča. In to je res. Slovenske družine, ki so živele po rudarskih okrožjih v Illi-noisu, Kansasu, Minnesoti, Mi-ehiganu, se stalno priseljujejo v Chicago iz vzroka, ker po premogorovih se čedalje slabše dela, vedno manj zaslužka in kruha je za njih. Po "eg tega jim odrašča mladina, katera je zmožna tukajšnjega jezika, ima ameriške šole; mnogi izmed teh so izdelali srednje šole in kot taki sposobni za dela v uradih in boljša odgovorna dela. Ti ne morejo ostati v malih rudarskih vaseh, ampak gredo v večja mesta za službami in delom, kjer se jim -nudi prilika do razmaha in napredka. Z njimi prihajajo navadno i^di starši, da tako ostane družina skupaj. V večjih mestih dobijo delo navadno vsi in vsi taki kmalu vidijo, da so storili napako, da niso že preje zapustili dela v rudnikih in šli v večja industrijska mesta, kjer je več dela in več prilike do napredka, kakoršen je že pač dosegljiv v sedanjih delavskih razmerah. To je torej vzrok, da se naselbine kot Chicago, Milwaukee in Detroit stalno dvigajo in po številu naših ljudi množe. Chi-caga je v zadnjih letih zelo narastla. Koliko takih družin je prišlo že samo v našo slovensko naselbino k sv. Štefanu ! Koliko se jih je pa razkropilo po južnem, zapadnem in severnem delu mesta, za katere niti ne vemo. Vendar od časa do časa pridejo ti ali oni po opravkih med Slovence in povedo, kdo in odkod so. Vse to kaže, da Slovenci v Chicagi zavzemajo precejšnje število in da chicaška naselbina bo brezdvomno druga največja slovenska naselbina v Ameriki. Cleveland nas res po številu zelo nadkriljuje. Tudi tamošnja trgovina je dobro organizirana, dočim je v Chicagi še skoro dosti nimamo. Vendar pa prednjači Chicago
(pred Clevelandom v tem, da je 'njena slovenska naselbina v središču Amerike, v velemestu, v katerega se stekajo vse niti ameriškega gospodarskega življenja'in prometa. Tudi z ozirom na slovenske razme-re tvori Chicago nekako središče. Tu izhajata dva slovenska dnevnika, ki sta razširjena po vseh slovenskih naselbinah in prednjačita glede dostave naročnikom po naselbinah vsled ugodnih zvez iz središča Chicage pred vsemi drugimi listi. Obenem so okrog Chicage večje slovenske naselbine kot Joliet, Milwaukee, Wau-kegan, La Salle in več drugih manjših naselbin. Je to okrožje, ki nekaj pomeni, dasi je vsaka naselbina sama zase.
Na nekaj, kar bi morala slovenska naselbina v Chicagi misliti, je to, da bi morala organizirati bolj kompaktno slovensko naselbino. Treba, da se naš narod naseli bolj skupaj, pa naj bi bilo to kjerkoli. Taka naselbina bi nekaj pomenila v našem narodnem, gospodarskem in političnem življenju. Tako pa, razkropljeni, ne štejemo mnogo ne v enem, ne v drugem oziru.
V taki kompaktni naselbini bi bilo mesto za razvoj slovenske trgovine, slovenskega gospodarstva. In tu je, kjer bi dobilo podlago in temelj slovenstvo. V chicaški naselbini n. pr. ni vzroka, zakaj bi ne mogla sijajno prospevati slovenska banka. Pomislite, samo v soseščini sv. Štefana je 33 slovenskih društev. Koliko jih je, ki spadajo pod SNPJ., SSPZ. Ne vemo natančno, a lahko rečemo, da več kot 50 slovenskih podpornih društev vseh baž je prav sigurno. Ne-) katera izmed društev imajo prav močne blagajne. Koliko denarja leži samo tukaj po tujih bankah, s katerim razpolagajo tujci. Imamo več stav-binskih društev v Chicagi.' Naše stavbinsko društvo Slovenski Dom samo premore nad pol milijona dolarjev. Koliko naših ljudi kupuje hiše in si iz-posojuje denar iz tujih zavodov, v katere se potem izteka-1 jo obresti, a vse to gre v tuje.
roke. Koliko tisoč in tisoč de-' narja našilf delavcev Slovencev je deponiranega na hranilne vloge v razne banke poj Chicagi. Ako vzamemo vse to pred naše oči in le malo proučimo, vidimo, da bi Chicaga že zdavnaj morala imeti lastno slovensko banko. Poglejte Cehe in Poljake, kako so na gospodarskem polju organizirani. Mi v tem oziru samo prav malo, dasi imamo vse ugodnosti. Treba je le par dobrih voditeljev, podkovanih v gospodarstvu in bančnem poslovanju in v par letih bi želi občudovanja vreden napredek.
Še to-le: Ako pojde v tem naprej, da bo premogarska in rudarska industrija na splošno potrebovala še vedno manj delavcev kakor jih, in to radi strojev, ki izpodrivajo delavce od dela in nekaj radi drugih sredstev, kot olja in petroleja, ki hudo spodrivata premog kot kurilno sredstvo, je računati še na tisoče in tisoče naših ljudi po Ameriki, 'ki se bodo izselili in prihajali bodo tja, kjer bo boljša ugodnost za dobiti delo* itd. Chicaga kot metropola ameriškega kontinenta, njegovega prometa in industrije, bo to priliko vedno nudila vsaj toliko, če ne bolj, kakor kaka druga mesta. In še dobro organizirano slovensko gospodarstvo bi kakor magnet vleklo naše ljudi v to središče. Ste že kedaj mislili na to? Ako ne, Chicažani čas je, da začnete!
Začnimo premišljati o tem, Kdor ima kako dobro misel, naj bo za ali proti, je prošen, da jo prinese na dan. "Ameri-kanski Slovenec" je vsem na razpolago v tem oziru in bo rade volje priobčil vse, kar se te-g£ vprašanja tiče. Citatelji povejte o tem svoje misli, se vam ideja dopade ali ne? Je Chicagi kaj takega potreba ali ne? Ali je bolje, da bomo vse čase našega obstanka odvisni od tujcev v gospodarskem oziru našega življenja. Povejte svoje misli!
-o-
O IZGREDIH V CANONCIT-SKI KAZNILNICI.
Canon City, Colo.
Gotovo bo zanimalo bravce par originalnih vrstic o izgredih, ki so nastali med lukajš-nimi jetniki in stražniki v tu-kajšni kaznilnici in o katerih ste dragi čitatelji gotovo sirom Amerike že čitali.
Dne 5. oktobra ko so šli jetniki iz obednice od kosila, so bili jetniki zmenjeni. Eden se je skril, kar pa stražnik ni zapazil preje, dokler niso šli ven. Ko ga je pa zagledal, ga je takoj udaril, nato ga še drugi jetnik ustreli do smrti. Drugi stražnik je ustrelil na jetnika in ga močno poškodoval/Nato so se še drugi jetniki nazaj vrnili in dobili stražnike pod svojo kontrolo. Ko so začele piskati sirene stno se vsi zaeu-dilijn mislili, da je kje izbruhnil ogenj, takoj nato začno žvižgati dve sirene, parne pi-
ščalke, ki naznanijo nemire. Z sosedo se vsedemo na karo in gremo gledat, kaj da je. Ko pridemo tja je bilo že vse mesto na nogah. Vse je hitelo na lice mesta in imelo strelno o-rožje, ki so ga dobili v železnih trgovinah. Naš sosed nebo-ječ, nas pelje skozi po ulici ob zidovju do vode, kjer streže vodo en jetnik in daje pit ljudem, kamor ljudje pridejo pit. Polno se je nas zbraloo krog njega poizvedajoč kaj je, kaj se godi notri. Revež še odgovarjati ni mogel vsem. Povedal je, da so že trije stražniki u-1 biti in mogoče bo vsa skupina,' kar jih je še pod kontrolo.ujetnikov. Odpeljali smo se nazaj po cesti ob zidovju. Staro in mlado vse oboroženo, okna na zgornjem poslopju so bila pobita, pokanje, da je bilo res strah.
Kmalu potem pridejo mili-čar j i v zrakoplovu iz DenVer-ja. Ponehala je vojska za par sekund. Potem pa spet se čuje pokanje, kakor bi koruza pokala na razbeljeni peči do treh zjutraj. Ob pol eni zjutraj so zažgali zaloge dinamita, da je streslo vso okolico in detonacijo je bilo čuti več milj daleč, kakor, da je velik potres.
Škoda je velika na poslopju. Groza je bila, da se ne da o-pisati.
Še nekaj drugih novic iz naše naselbine. Zadnji mesec sept. je bil poškodovan v pre-mogorovu Mr. Matt Grebene. Padel mu je kamen na noge. Par mesecev nazaj je tudi pobilo njegovega sina Franka v istem rovu tudi na nogo.
Na bolniški listi se nahajati Mrs. Ana Pierce in njena hčer. Mrs. Jerman in Mrs. Dremal. Mrs. Jerman se je mogla podvreči Operaciji na žolčnem kamnu in je operacijo srečno prestala. Mrs. Dremal je bila tudi operirana. Želimo vsem skorajšnjega okrevanja. Naj jim ljubi Bog povrne ljubo zdravje.
Z delom gre pri nas zmeraj bolj počasi. Eni rovi delajo, po dva tri dni na teden. Vreme i-mamo zdaj lepo in gorko, kakor bo že zanaprej.
Pozdrav Vsem bravcem tega lista, posebno pa uredniku!
A. Šušnian.
RAZNO IZ CONNEAUTA.
Conneaut, Ohio.
Skoro ne morem verjet, da bi bilo res toliko časa, odkar je bil zadnji dopis od nas v "Am. Slov." A resnica je, da so minili že trije meseci. — Mnogi tožijo o pomanjkanju dela in slabih delavskih razmerah,''jaz imam pa dela vedno dovolj, nikdar se mi ga ne zmanjka in mi čas z največjo naglico beži, le ta križ je, da je pri delu, ki ga imamo navadno ženske doma pri otrocih, namesto dohodkov, sami stroški.
Dne 1. in 2. t. m. smo imeli Pali Festival ali otvoritev jesenske sezone, kjer so po končani slovesnosti dobili mnogi
lepe nagrade za razne najboljše poljske pridelke in drugo, dva najbolj srečna sta dobila, eden Radio, drugi pa lep avtomobil, toda ta sreča ni hotela med nas Slovence.
Od dne 14. do 16. novembra bomo pa imeli cerkveni bazar, na katerem bo tudi najbolj srečni dobil avto in sicer Stu-debaker (Dictator Sedan) vreden $1500.00.
Ameriška državljana sta postala Mr. Thomas Cebasek in Mr. John Kovačevič.
Jugoslovanski Delav. Klub tukaj prav dobro napreduje, zdaj so kupili farmo v E. Conneaut, kjer bodo imeli prostor za piknike in druge zabave.
Vsem čitateljem pošilja najlepše pozdrave,
Angela Berus, zastopnica. -o-
O IZLETU IN DRUGEM.
Omaha, Nebr.
Tukaj vam pošiljam 5 dolarjev kot celoletno naročnino na nam cenjeni list, katerega ja-ko rada berem. .
Posebno me zanimajo dopisi iz naselbin širom naše nove domovine Združenih Držav A-meriških.
Ker sem tudi jaz ena tistih, ki rajši dopise bere kakor pa piše, bom vse eno poskusila nekaj napisat. Ako mi boste dali malo prostora v listu "A-merikanski Slovenec."
Kakor pravi stari pregovor, da vsaka ptica gre rada pogledat v gnezdo iz katerega je prišla, tako sem šla tudi jaz pogledat in na kratke počitnice v bakreno okrožje Calumet, Mich.
In to je ravno na sedem let. Malo v dvomu kako me bojo sprejeli stari prijatelji in znanci, sem bila res gin j ena v dno srca.
Kako sem bila povsod sprejeta jaz in moji štirje otroci. Vsi so tekmovali, kateri bo kaj več za.mene storil in Vsaki mi je Hotel pokazat kaj bolj zanimivega. Tako da je čas pošel dosti prehitro.
Ker pa tudi ženske nočejo bit nikjer ta zadnje, tako so si tudi ža mene zmislile surprise party, in mi podarile lepo darilo za spomin. Kateri me vsaki dan spominja na vse prijatelje na Calumet, Michigan.
Zatorej še enkrat najlepša valiti vsem po vrsti. Najprvo Mr. in Mrs. John Shuty, ki so mi dali stanovanje in me postregli z vsem kar so mogli.
Potem ženskam, ki so naredile in prišle na party, katere so: Mrs. John Kocjan, Mrs. John Jeran, Mrs. Mary Zaje, Mrs. John Sprajcar, Mrs. She-ringer, Mrs. Sterbenc Mrs. Sr'e-brnak, Mrs. Joe Weiss, Mrs. Lokar, Mrs. Ilenič, Mrs. John Zunič in njene hčeri, Mrs. Safer, Mrs. Fr. Klobučar, Mrs. Majerle.
Nadalje se zahvalim Mr. in Mrs. Anton Udovič iz Milwaukee, za postrežbo in prijaznost, ki so nam jo iskazali, ko smo
(Dalje na 4. strani.)
ail!lllllllllllinilliM!!M^
h PODLISTEK *
^M^lliH.iriiiT^imiiirilii'iun;.,..,,::,:,,:::!:■..iii''1..!'-;1.;,. . ..... ..... .......M;,:,- ..L.. -
Dr. Ožbolt Ilaunig:
KAPELSKI PUNT.
"Čas je, da odrinemo," opozarja gališki župnik. Rekši, stisne komendatorju roko in se zahvali za gostoljubnost. Njemu so sledili vsi drugi, cerkvena ključarja «ta pa kot slednja spoštljivo poljubila svojemu župniku roko. Komendator je spremljal goste do vrat in se od njih prisrčno poslovil. V kuhinji pa je bila gospodinja Tre za prav dobre volje, saj vsak gospod je dal kot napitnino srebrnjak in to ni vsak dan. Bo pa spet zaloga za lepo naglavno ruto in pisan predpasnik.
Doli na vasi je bilo v obeh gostilnah živahno življenje. Pri Kovaču je piskal na klarinet Baštlnov Jozej, tisti, ki je bil tudi tedaj navzoč, ko so nesli cesarico Marijo Terezijo v grobnico pri kapucinih. Na eno
oko je bil napol sle]), a to ga ni oviralo, da je z drugim poškilil po gostih, kje bi še bil kak poln kozarec, zakaj čutil je ;vedno žejo v svojem grlu. Ljudje so ga imeli radi in če je včasih le predebelo lagal, kako je bilo pri vojakih, in je ta ali oni majal z glavo, se je pridušil, češ, santa Marjeta, če ni res, pa idi vprašat. Seveda nihče ni hodil vprašat, verjeli pa mu tudi niso vsega.
Jozej je torej pritiskal danes na svoj klarinet, poleg njega pa je bil Truden, ki je vlekel harmoniko, da je kar hreščalo po sobi. Mladi parčki so se gnetli na plesišču in takorekoč tiščali eden drugega, zakaj o kakem plesu ni bilo govora. Nekateri, posebno gorjanci, so še celo poskakovali in gorje, kogar je zadel debelo okovani čevelj; ta se je še dolgo spominjal reber-škega žegnanja.
Veselo- življenje je bilo tudi pri Graj-narju. Spodaj v pritličju so bili bolj odlični gostje, zgoraj v prvem nadstropju pa so se sukali mladi pari, katerim so štirje godci iz Dobrlevasi pihali na trobente, kar je sapa dala.
"No, Anka, zakaj pa nič ne plešeš?"
nagovori Piskernikov Tomej krasno dekle, ki je sedelo v postranski sobi v kotu v družbi svojega brata Andreja.
"Me nič ne veseli, bolijo me noge," odvrne mu dekle; "saj je drugih deklet dovolj."
"To je prazen izgovor," meni Tomej, "včasih si rada plesala, danes se pa držiš, kot bi ti bila kura kruh pojedla. Pojdi no, da se zasučeva!"
Prime jo za roko, da bi jo odvede! na plesišče, a ona se mu iztrga in se vsede nazaj na stol.
"O, tako ponosna, glej jo, Anko; le čakaj, to si zapomnim, sedaj vem, da ti je zmotil oni zeleni škric glavo, le glej, da ti ne bo žal,"	s
In odšel je brhki fant, a ne na plesišče, ampak doli v pritličje, se stisnil v kot in se tolažil pri vinu. Bolelo ga je, da mu je to. napravila Anka, ki jo je videl tako rad in katero bi tucji-zasnubil. Bila mu je vedno prijazna, a sedaj naenkrat je vsa drugačna. Kako vendar to?
* s!: *
Pa poglejmo nazaj v pretekle dni. da izvemo, zakaj je dala Anka takšen odgovor.
Prodno prideš po široki državni cesti v trg Kapla, zagledaš ob desni strani blizu ceste malo, pray čedno hišico, s škriljicami pokrito. V oknih so postavljeni lončki z raznovrstnimi cvetlicami, pri hišici je majhen vrt z lično ograjo, zraven pa mala njivica. Zadaj za hišo je skromno gospodarsko poslopje s prostorom za dve kozi in kakega prešička.
V tej hišici je stanoval Urban Hribernik s svojo ženo Klaro. Bil je nekak nadzornik pri rudarjih, ki so kopali svinčeno rudo visoko pod Obirjem. Imel je' lep zaslužek in dobro se je godilo obema. Klara je osrečila svojega moža z dvema otrokoma, Andrejem in Anko. Bila sta pridna in delala veselje svojim starišem. A sreča na svetu ni stalna. Bilo je pred devetimi leti v neki hudi zimi. V pondeljek, ko je šel Urban kakor navadno od domu v rudnik, je bilo vreme jasno, a na noč je bila burja in začel-je neprenehoma padati sneg. Potegnil je jug in plazovi so drveli iz vseh . vrhov v doiino. V soboto bi se moral, kakor navadno, vrniti mož, toda Klara gu je. čakala zaman. V pondeljek so prinesli štirje rudarji na ndailnici mrtvega Urbana
v prej tako srečni, tihi dom. Zasul ga je plaz, ko je hodil v soboto domov.
Neskončna je bila žalost vdove Klare. Sama je ostala z dvema otročičema v starosti 14 in 12 let. Težko je bilo za njo, ker je odpadel lepi zaslužek, ki ga je prinašal oče domov. Z malo pokojnino ni mogla izhajati.
A čas celi vse rane. Nesrečni materi sta bila v tolažbo Andrejček in Anka; prvi je stopil v službo pri županu, pozneje pa je šel k rudarjem na Obir, Anka pa se je učila šivati. Ker je bila spretna, je postala tako izurjena, da so ji nosile kmalu vse tr-žanke obleko v delo. Tako je imela opravka dovolj in mati Klara je bila v sredi svojih pridnih otrok prav srečna in je le želela,' da bi ostalo tako.
Piskernikov Tomej iz sosedne hiše je ■ bil tudi rudar na Obirju. Hodil je vedno s Hribernikovim Andrejem na delo in skupno sta se vračala. Vsak pondeljek sta si natovorila koše z živežem za cel teden, naložila težko breme na močne rame, v eni roki sta držala to in ono, kar ni bilo za koš, v drugi pa močno palico.
(Dalje prih.)
DP YBll KNOW WHY - - Stenographers Can Ball Tiling? Up lite This?_____dm
r	] fS) II ' S^SJ^T) air cSSl^U II
I	.sec. TO S<W+0«T )sou>Nr	\ TOCW.--0 ,	> l>BAywj	) ,0,;£ ,0uBOOa) KINO«.- )	(_——,— /Jflm
-—^	'	.(Teceiveo
International Cartoon C» n Y. J *r	II	II	.._	L_——
wis«	/
ujOU<-0-( S«-Op	1-V
MOise. SOU BOOB) «iNOv.-< ) —> us heni fecm I L HOV^ "lOuO* tSui-i ' )
vNl^l	NOKj SiCW \
L MN .I«MI;	---'
ft
Jcr-Ttv« (MP
kJf 1 MN ) F GX	"vHWct-
*Jr (roiMtJS y<A	^
TH>5 ^TTEK.i
■ 6GP>W »S-" ^00. , get TO so
I OUT OF HSHE.efW > NOV/ 614 S'MP) ^ 1--""I HOP« TOSCJ;
Za dinarje
Za ameriške dolarje
Četrtek, 17. oktobra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3.
ČERNETOVA FIRMA ZMAGUJE NA CELI ČRTI V CLEVELAND!]
Med vsemi naselbinami v 'Ameriki je pred vsem Cleveland na prvem mestu, da sprejmejo bodisi umetnika ali u-metnico iz domovine. Brez dvoma število odgovarja. Manjše naselbine so morda po kvaliteti storile več. Niso bile pa vpo-števane ali pripoznane, ker je bilo manj groša. Clevelandska urednika od A. Domovine in Enakopravnosti sta me učila dostojnosti. Sedaj 'se ravnata oba po mojem receptu: dostojno je lahko pisati dokler ima človek opravka s poštenimi in odkritosrčnimi ljudmi. 'Za hinavce, izkoriščevalce in ciganice je treba predpisati ta-k'h zdravil, ki tem boleznim odgovarjajo. Treba sneti rokavice in jim dati pošteno s kolom po glavi. To je storila A. Domovina in Enakopravnost v Clevelandu. Častitam Vam, da Vas je enkrat pamet srečala in da ste po teku dveh mesecev javno pripoznali, da je Černe prav imel in resnico pisal o ja-ri gospodi. Obžalujem le to, da "Slavinčan" in "Cleveland-čan" nimata toliko poguma, da bi se podpisala s polnim imenom. Bo pač zajčja sezona!
Veseli me, da "Černetova firma" v Clevelandu dobiva podružnice. Čudno da je ta mali Sheboygan vedno tisoč milj pred drugimi. Pri Vas ste se zgražali nad "jaro gospodo" pri "Prosveti" so se preduševa-li radi mojega "komišna" in še stokajo koritarji, ker nimate v Ameriki niti enega, da bi to golazen uničil. Ta ubogi Sheboygan mora biti vedno na fronti in kadar ta Sheboygan-sln bič udari čuti cela Amerika, med tem ko so članki bolj kunštnih brez pomena.
Živela torej Černetova firma v Clevelandu! Častitam vam, da ste tudi vi prišli do spoznanja, da upoštevate dobro im« in poštenost svojega naroda v Ameriki.
POSNETEK NAREDNIKOVEGA MOJSTERSKEGA ČINA
Da sem bil jaz prvi, ki sem javno nastopil in razkrinkal dolarsko ljubezen nekaterih, spričuje dopis v Enakopravnosti priobčen 7. okt. 1929. Dopis se glasi:
"Čital sem v dveh listih o dveh umetnikih, ki sta ravnokar prišla med nas, da nas kratkočasita na koncertih z različnimi pesmi, koncertnimi in opernimi. Do tukaj je vse dobro. Kadar pa umetnik zgubi svojo dostojnost, potem ni več umetnik in se ga more le obsojati. Nisem verjel pisavi teh dveh listov, akoravno je pisec neki Slavinčan povdarjal, da se je do takrat samo tiho sušljalo, da je sedaj pa že znano, kaj so naši umetniki peli pri neki gramofonski družbi. Sedaj pa ni samo znano po govoricah, lahko poslušate in vam precej glasno upije, kako so se naši umetniki prišli predstaviti našim ljudem v Ameriko. Kupite ploščo "Kvartir-majster v Dolenji vasi" in ko to izigrate, obrnite in vam zopet zaigra "Ko se je maček šockov". Saprament, kako div-no je to poslušati! Zamislili se boste, da ste v kaki starokraj-ski zakotni gostilni, kjer se shajajo pokvarjeni elementi, kateri vam za glažek šnopsa kako tako zdeklamirajo. Kdor ima le nekoliko čuta do samega sebe in do svoje časti ne bo nikdar niti v družbi znancev poskušal govoriti tako nesram no, kaj še, da bi si upal, da pride taka nesramnost na ploščo. In sedaj bodo navijali to ploščo naši ljudje po hišah. Poslušali jo bodo otroci — da se pohujšajo — ali ni to škandal vseh škandalov!
Te "umetnike" se vabi v Cleveland! Ako pridejo, naženite jih z metlo nazaj v stari kraj, kjer naj po beznicah prepevajo o us .. . srajcah.
Toliko za enkrat, ako bo potreba, pa se bom še oglasil.
—Clevelandčan."
Ta dopis pove vse. Prišla je med nas brez karakterja, značaja in poštenja. V New Yor-ku so jo krepirani liberalci dobili v roke in s tem pokvarili vse za zmeraj in tudi za druge, ki jim je na srcu dolarska ljubezen.
Slovenija se ni brigala za nas preje. Prezirala nas je. Reši naj svoje stališče!
Rev. James Cherne.
POUK 0 TEM IN ONEM,
Ena izmed glavnih točk, ki je bila na programu na letošnjem kamivalu vojaške šole v Washingtonu, je bil posnetek junaškega čina narednika A. Yorka, ki je med vojno v Franciji naskočil s par možmi sovražni oddelek strojnih pušk in zajel 4 nemške častnike in 128 mož.
m

KAJ SE SLIŠI PO SVETU?

SREBRN DENAR NA ČEŠKO SLOVAŠKEM
Na Češkoslovaškem bodo še ta mesec izročili v promet prve srebrne novce in sicer pet-kronske, kateri bodo zamenjali dosedanje niklaste petkron-ske novce. Poleg tega bodo dali v promet tudi srebrne deset-kronske novce, tako da bo na Češkoslovaškem samo drobiž (vštevši krone) kovan iz manjvredne kovine. Češkoslovaška državna kovalnica denarja v Kremnici na Slovaškem je od leta 1921, ko so začeli kovati novce v Kremnici, pa do danes nakovala 30 milijonov starih petkronskih novcev, 100 milijonov enokronskih, 55 milijonov novcev po 50 vinarjev, 120 milijonov po 20 v, lOOmilijo-nov po 10 v, 73 milijonov po 5 v in 22 milijonov po 2 vinarja. Novce po 2 vinarja so kmalu vzeli iz prometa in danes je najmanjši češkoslovaški novec za 5 vinarjev. Sedaj bodo na-
kovali 20 milijonov srebrnih petkronskih novcev, od katerih jih je gotovih že 9 milijonov. Tudi en milijon srebrnih novcev po 10 kron je že izgo-tovljenih. V preteklih 8 letih je tedaj kovalnica v Kremnici nakovala nad 510 milijonov novcev v vrednosti 386 milijonov čeških kron.
-o-
KRIŽANI ' ČASNIKAR.
V Rusiji vlada veliko sovraštvo med kmečkim ljudstvom in vladnimi priganjači. Vsaka vas ima stalnega vladnega dopisnika, ki poroča v Moskvo o vseh sumljivih protirevolucio-narnih znakih. Tak vladni časopisni poročevalec je bil tudi Lepkin v neki vasi blizu Moskve. Mož je naznanil vse kmete, ki niso hoteli prijaviti svojih žitnih zalog vladnim komisarjem. Razjarjeno ljudstvo pa je moža zgrabilo in ga križalo.
FORD IN TRST.
Ameriški "Ford" je nameraval povečati svoje delavnice v Trstu in se je že pogajal z vlado za potrebno dovoljenje. Kakor poroča "Piccolo", so se pogajanja razbila, ker je italijanska vlada dvignila svoje zahteve, ko je Amerika zaprla pot italijanskim pridelkom z novimi carinami. "Piccolo" je zdaj zvedel, da se je Foi;du posrečilo dobiti dovoljenje za zgradbo nove avtomobilske zaloge v Livornu in da se tržaške "Fordove" delavnice ne povečajo.
-o-
ČUDNI ZLOČINI. Londonska policija je vsa pokoncu. Lastniki velikih trgovin pa še bolj. Kaj se godi? Že par dni opažajo trgovci, da jim nekdo z dijamantom veže velika izložbena stekla. Pretekli teden so neznani zlikovci razrezali 300 šip. V pondeljek zopet 500. V torek je policija nastavila pred okna par sto policistov. Pa glej, spaka, zvečer je zopet pridrlo na policijo nič manj ko 400 trgovcev, da so jim zopet razrezali šipe. Razrezane šipe, to je zadnja največja senzacija Londona.
-o-
VES OBČINSKI SVET ZAPRT
V Haarlemu na Holand-skem je bil te dni ves občinski svet zaprt. Častitljivih mestnih očetov pa niso peljali v ječo, marveč so bili v svoji posvetovalnici zaprti od zunanjega sveta. Občinski svet je imel do pol 6 zvečer javno sejo, nato je pa še ostal skupaj, da so se razgovarjali o gotovih zaupnih zadevščinah občine. To posvetovanje se je pa gotovo vršilo zelo tiho, zakaj vratar magistrata je mislil, da so že vsi odšli in je zaklenil zunanja vrata dvorane. Ker občinski svet večkrat razpravlja pri zaklenjenih vratih, se ni nikomur čudno zdelo, da je bila sejna dvorana zaprta že ob pol 7 zvečer. Prav ob tem času pa je bilo zaupno posvetovanje končano in občinski svetovalci so hoteli hitro domov. Ali vrata se niso odprla, najsi so še tako poskušali. Mestna oblast je bila ujeta v svojem lastnem prostoru. Tudi policisti, ki so ka-
kor običajno stražili na galeriji, so bili brez moči. Šele po dolgem času je slišal vratar ropot in zbijanje po vratih. Prišel je s ključi in odrešil mestne očete, da so šli lahko domov.
-o-
ORIGINALNA REKLAMA
Madžarski čevljar iz Tapri-osa, Janoš Gergely je bil originalen človek. Ostal je dosleden samemu sebi do smrti. O-riginalen človek napravi tudi originalno poroko. Gergelyje-va zadnja volja je bila, da ga polože v krsto brez čevljev, ki morajo biti med pogrebom pritrjeni na krsto. "In sicer zato," pravi oporoka, "da se bodo tisti, ki bodo šli za pogrebom, kakor tudi oni, ki bodo pogreb gledali, mogli prepričati, da so čevlji, ki sem jih jaz izdelal, fini in solidni, in da bodo z naročili prišli k mojemu sinu, ki se je od mene naučil izdelovati enako dobro obuvalo." Čevljar Janoš je bil pokopan, kakor je želel, a že naslednji dan so prišli vaščani, da naroče pri njegovemu sinu čevlje. Originalna reklama je uspela.
-o-
GLADOVNA STAVKA KAČE
Zoološki vrt v Saint Louisu v Združenih državah si je nedavno nabavil velikanskega u-dava (boo). Ujetnik pa je naenkrat začel z gladovno stavko, kakor da bi hotel protestirati, ker so ga oropali svobode. Nekateri prijatelji zoološkega vrta, ki so se bali, da bi ogromna kača ne poginila od gladu, so nasvetovali upravitelju vrta, naj jo zopet izpusti. To pa ni bilo tako lahko. Kačo bi morali prenesti nekaj tisoč kilometrov do pragozda, kjer so jo ujeli. Na drugi strani bi pa upravitelj zoološkega vrta silno nerad zgubil to kačo, ki je izredno lepa in velika. Zato se je odločil, da bo neubogljivo kačo s silo krmil s pomočjo železne palice. To pa ni bilo tako enostavno, ker je bilo treba devet krepkih mož, ki so komaj obvladali tega zmaja, Par dni nato, ko se je udav verjetno prepričal o brezmisel-nosti svoje "stavke", je začel sam jesti in se pomiril s svojo usodo.
ZRCALA VARAJO.
Henry, Masse, priljubljeni angleški portretist damskih obrazov je po dolgotrajnih študijah prišel do zaključka da ogledalo nikoli ne zrcali naravne barve kože na obrazu in životu, ampak da zmanjša njeno resničnost za 10 do 20 odstot. Potemtakem ni čudno, če se dame pred zrcalom časih tako čudno našminkajo Ton barvila, ki si ga naneso na kožo, ne more biti nikoli pravilen njegova nepravilnost pa zavisi v glavnem od rožnate, odnosno zelenkaste barve stekla.
-o-
AKROBAT — ŽRTEV LJUBOSUMNOSTI.
V nemškem cirkusu Gleich, ki gostuje trenutno v Toulonu na Francoskem, se je pred nekaj dnevi odigrala strašna drama. 40-letnemu ai'tistu Jova-noviču, rodom Čehoslovaku: se je pri neki j ležalni produkciji utrgala vrv in mož je z višine 12 m treščil na tla in seveda obležal na mestu mrtev. Ko je po predstavi komisija pregledala plezalno vrv, je ugotovila, da je bila ta na dveh mestih narezana, tako da bi bil pravi čudež, če se ne bi pretrgala na dvoje. Čigava roka je storila dejanje, niso mogli ugotoviti, domnevajo pa, da je postal akrobat žrtev ženske ljubosumnosti in osvete.
-o-
NEZNANI MECEN.
Iz nemškega kopališča Bad Neuheim poročajo, da je neka Američanka, ki noče biti imenovana z imenom, ostavila kopališču milijon dolarjev z določbo, da se mora vsota porabiti za ustanovitev kakšnega zavoda za lečenje srčnih bolezni. Milijon dolarjev baje predstavlja volilo njenega moža, ki je še za svojega življenja želel darovati to vsoto za človekoljubno napravo v obliki bolnice. Ker pa je umrl nepričakovane smrti in ni bilo najti tozadevne zapuščine v o-poroki, je darovala milijon dolarjev Neuheimu v počastitev moževega spomina sama žena. Seveda je upravi kopališča i-me dobrotnice znano, na njeno željo ostane javnosti pokrito.
"PEKLENSKE PIVNICE" Zgodovina kave po arabskih in evropskih sporočilih
Kava; ki jo smatramo danes za neizogibno nasladilo, je ena izmed najmlajših pridobitev človeškega sladokustva. Tisočletja kulture, ki so poznala vino in pivo, so izhajala brez nje. Prof. J. Ruska raziskuje v strokovnem vestniku "Medizini-sche Welt" problem izvora ka ve in prihaja do zaključka, da so se ljudje seznanili z učinki aromatičnega zrna in z njego vo pravilno uporabo šele v 15. veku. Prva, legendarna poročila segajo v začetna desetletja imenovanega stoletja. Kava torej ni stara v našem gospodinjstvo več nego pet sto let. In tej poltisočletnici veljajo naše besede.
Arabci niso odkrili kave, kakor se je dolgo časa po krivem domnevalo, oni so le pripomogli, da se je kava razširila. Ka-vin grm ni doma v južni Arabiji, v pokrajini Jemen, odkoder se je razširil po drugih krajih. Coffea arabica. uspeva kot divja rastlina na abesinski visoki planoti, posebno v Kaffi, po kateri je tudi dobila ime.
moti pri opravljanju verskih dolžnosti. Drugo sporočilo pa pripoveduje, da je prvi izkusil moč kave neki potujoč menih, ki je zabredel in so ga kavina zrna poživela. V resnici pa so že Abesinci poznali učinkovitost kave, ker so se lahko preverili, da razvijajo goreči listi kavinega grma poseben vonj. Vsekakor ni dvoma, da so bili muslimanski menihi prvi, ki so okusili moč in privlačnost kave ter so tudi cenili njen u-činek. Tako je prišla kava že v 15. veku iz Abesinije v Arabijo, zlasti v njene južne predele. Po arabskih izročilih jo je .zanesel mednje neki Ali ibn Omar al Šadhili, muslimanski svetnik, ki je umrl 1. 1418. A-rabci še danes časte tega moža kot zaščitnika kave. Kuharji kave in kavopivci spoštujejo v njem največjega vzornika. S kavo so začeli najprej trgovati v Mehiki. Nekaj časa je bila pijača tako dragocena, da so jo kuhali in srkali celo v džamijah. Polagoma so obrtniki spoznali privlačnost pijače in so začeli odpirati posebne pivnice, v katerih so kuhali kavo za drag denar. Potem se je raz-
širilo pitje kave v 15. stoletju na arabskem ozemlju. Uživanje kave se je že do začetka 16. veka tako razprostrlo, da so se jeli pobožni muslimani zgražati nad tem. Ko je turški sultan Oansuh iz Kaira poslal nasilnega Khair bega v Meko, se je začelo prvo zasledovanje kavopivcev. Slične poskuse so delali pozneje tudi v Evropi. Namestnik vladarja je dal ka-vo-pivce s silo razganjati. Leta 1511 je celo sklical sloviti sinod zaradi kavopitja. Svečeniki in zdravniki so tedaj proglasili kavo za "mrzlo in suho' ter opojno pijačo. Postavili so jo v vrsto vina in zabranili, da bi jo smeli uživati Alahovi sinovi. Med ljudstvom so se tudi širile govorice, da bodo kavopivci prišli na sodni dan s črnimi obrazi pred večnega sodnika. Tisti, ki se niso pokorili zapovedi in so kljub temu pili kavo, so bili izpostavljeni javnemu sramotenju. Posadili so jih na osle in so morali za-denski jahati skozi mesto.
Vsi ti ukrepi pa niso mnogo zalegli. Kava je po jemenskih derviših kmalu prišla do Kai-
Tam je zelo razprostranjena in seže do velikih jezer. Tam je doma rastlina, ki vedno zeleni in se ponaša s črešnjam in lo-vorju podobnimi listi, ki daje prijetno dišeč cvet in rodi škr-latnordeče sadove z dvema zrnoma. V Orijentu ne služi za pripravljanje pijače samo zrno, ampak porabijo tudi lupino, ki jo speko in zmeljejo.
Podoba je, da Arabci niso prišli sami na čudovite učinke kavinega zrna in njegove lupine. V zgodovini kave, posebno v evropskih sporočilih o njej naletimo na legendarna pripovedovanja, ki izhajajo vsekakor od Arabcev. Pripovedke segajo v 17. stoletje. Neki abesinski pastir je pasel v pokrajini Kaffa čredo ovac. Nekega dne pride k menihom, ki so i-meli samostan v bližini njegove paše in pove, da so živali, mesto da bi spale, vso noč skakale in se niso mogle umiriti. Menihi so naknadno ugotovili, da so ovce popasle listje in cvetje divjih kavinih grmov. Tako so prišli menihi na misel, da bi o-kusili učinek zrn. Spoznali so učinek kave in so jo uporabljali predvsem za preganjanje lra," kjer je bila 1. 1532 strogo spanca, ker niso hoteli, da jih! (Dalje na 4. strani.)
DP YOU KNOW WHY - ■ - Stenographers Can Ball Tiling? Up lite This?
■■■	„ i.,.	*1 ■ • __ , -.„ , —.	»" ■■ 1	■ t	_——x.
Of«wn tor this papet By fiStlBf
( ME MS JSOUNr
I -<o\J <*> WNR4B JWPMENT OF/tonnvt* too^N)
International Cartoon Ci> N Y. 2 H
NlCfX

4wpR W- X0UQ1 w , 1 hwjo I eet TO ^ seJ
I ^^OU^^ I ^rie	1
I tOOP>n 7tOP IIVM-
u;0U<-0
■o-
NEXT DM 5MITH THIS LfcTTTTeR.
i
"SHE .4. —
Denar v Jugoslavijo brzofavtiim potom!
MI RAČUNAMO:
5.00 ....	6.15	200 Din ....	.$ 4.45
10.00 ....	.... 11.25	500 Din ....	9.80
15.00 ....	16.35	1000 Din ....	18.90
20.00 ....	.... 21.45	1500 Din ....	. 28.00
25.00 ....	.... 26.55	2000 Din ....	.. 37.00
35.00 ....	36.70	3000 Din ....	.. 55.40
50.00 ....	51.90	4000 Din ....	. 73.50
75.00 ....	.... 77.50	5000 Din ....	91.60
100.00 ....	.... 103.00	10000 Din ....	. 182.00
200.00 ....	204.00	15000 Din ....	. 273.00
300.00 ....	.... 306.00	20000 Din ....	. 363.00
400.00 ....	.... 407.50	30000 Din ....	. 543.00
500.00 ....	.... 509.00	40000 Din ....	. 724.00
600.00 ....	.... 610.50	50000 Din ....	. 902.00
700.00 ....	.... 712.00	60000 Din ....	. 1082.00
800.00 ....	.... 813.00	70000 Din ....	. 1260.00
900.00 ....	.... 914.00	80000 Din ....	. 1441.00
1000.00 ....	.... 1015.00	90000 Din ....	. 1620.00
Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov ▼ Evropi.
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Uradujemo: Dnevno od 9:00 * jutra} do 4:00 popolfine. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer.
KAPITL in' PREBITEK........$. 300,000.00
PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00
SIJAJNI SPOMINI.
Rimski pisatelj Plinij pripoveduje, da je perzijski kralj Cir imel tak spomin, da je na pamet znal imena vseh svojih vojakov. Kineas, odposlanec e-pirskega kralja Pira, si je v enem dnevu zapomnil imena vseh rimskih senatorjev. Papež Gregor III. je znal na pamet vse psalme tudi od nazaj. Na pedagoškem zborovanju v Rimu leta 1880. je neki častnik pokazal svoj izredni spomin. Znal je našteti po abecednem redu imena vseh italijanskih občin in število prebivalcev.
[ Pred poroto. Zagovornik: "Dokazano je, da je obtoženec imel v eni roki palico, v drugi revolver. Vprašam vas gospodje porotniki, kako bi bilo mogoče, da bi bil pri tepežu vmes udrihal, ko ni imel nobene roke proste?!"
KANADSKI VESTN1K
Urejuje Rev. A. Mlinar, Eston, Sask., Canada.
Prispevki in dopisi za Kanadski Vestnik se naj pošiljajo na njegov
naslov.
V gostilni. Žena svojemu možu, ko odhajata iz gostilne: "Cemu si pa dal natakarju cel dolar napitnine, saj veš kako nam gre trda za denar?"
"Molči; poglej v kak lep površnik n;e je oblekel."
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
jkramentov. Poznam več sluča-jjev, da so bili poklicani pred božjo sodbo, ne da bi imeli priložnost se spraviti z Bogom. Res, kako je resničen pregovor: "Kakor življenje, taka smrt." Sem poznal enega^ ki me je večkrat posmehljive vprašal, kam da grem, ko sem šel v cerkev. Enkrat sem se mu odrezal: "Zate molit." Ni bilo dolgo potem, ko ga je smrt zadela v topilnici in je šel pred Boga, kakršen je bil. Poznam drugi slični slučaj. Kadar je videl duhovnika na cesti, se mu je posmehoval. Enkrat je bil dober katoličan. —| Kako se človek da zapeljati. | Tega je zadela smrt kot prvega. Poznam še druge, ki nam vsi dajo opomin na one strašne besede: "Bodi pripravljen, ker ne veš ne dneva ne ure, kdaj te bo Gospod poklical."
Tukaj v Trail ni dosti Slovencev, malo vec je bratov Hrvatov in največ od teh so tako dobri katoličani, ki že leta niso videli cerkve od znotraj. — Jaz jih nočem sodit, ampak nekaj mora biti narobe doma. Če je večina Slovencev tukaj dobrih katoličanov, zakaj no najdemo take primere med brati Hrvati? (Hvala Bogu. s katerimkoli Slovencem sem se seznanil v Kanadi, bil je zvest sin katoliške cerkve. — Op. ured. K. V.) Sedaj pa, ko je Father Hobson prišel k nam 1 in ko sem sam postal opat, pa I bova delala skupaj, pridigala : in molila za Slovence, Hrvate in tudi še Italijane tako, da ko pride g. Mlinar zopet na : obisk, ga ne bom sam čakal, j ampak cela trurnja spokorni-kov. V naši opatiji, če jo že moramo tako imenovati, pa je vsak spokornik dobrodošel.
Andrej Kavčič. -o-
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA.
Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander I. potpisao je od-luku, da se u buduče naziv:
Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca, zameni nazivom: Kraljevina Jugoslavija. Mole se sve iseljeničke ustanove kao i pojedinci, da izvole svoja pisma u buduče slati Ge-neralnom Konsulatu na adre-su: Generalnom Konsulatu Jugoslavije.
Iz Kancelarije Ju goslovenskog Gcnsrolnog Konsulata 1819 Broadway New York, City.
— New York, N. Y. — Kakor sporoča Western Union Telegraph Co. se je med tem časom, odkar se nahaja angl. min. predsednik MacDonald v Ameriki, oddalo po brzojavu nad 125 tisoč besed, ki se nanašajo na njegovo poslanstvo.
Jeweler	- <5
!	On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Sheboygan, Wis.	g
"000000000-000000000-0000-00-000000000000000000000000^0-/
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West Sth Street. Sheboygan, Wis
Slovenec, ki pravi, da je katoličan, pa nima v hiši katol. časopisa, je kakor vojak brez puške.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080-W.
He Believes in Sowing ta Fertile Soil
TUBBY
YoOR. FATIAEI2. IS 80SS' VAJITH SOME"
books he brought
HOME FBQM HIS -Ti OFFICE
80T, HOWES'. VAJWV VjOOM'T I DO JOST A"3. \AJEtL? v
LAST M\GWT 'l ^ PROVED FOR A BICVCLE AM1 vou omlv bought me A Pocket- > s. Kwire A
WHYCAM'TPOP
heag THEM
TO MIGHT? I'D 12 AT HER. HE'D COMEALOHGJ
COt^E,DEM2y GET GEADV F6E BED
AWD mother. VMILL
HEAI2. VOUta PQAYERS J
VJELL,. I DCW'T CA12-E-- | VOAKJ'T POP TO HEAR'EM TOMIGHT
DOPIS KANADSKEGA PIJO-NIRJA.
Trail, B. C.
Cenjeni g. urednik: — Še nikdar v življenju nisem pisal v kak časopis in sedaj na svojo starost pa se le moram oglasiti. Ti naši dopisovalci se prav dobro imajo s svojimi dopisi in se pomenkavajo ravno, kakor njim srce narekuje. Me veseli, da se tako zanimajo za dobro stvar. Pri meni pa je maio drugače. Ne bi se oglasil v K. V., pa se moram, ker so mi gosp. Mlinar vzeli moje dobro ime. Odkar sem že davno, pred pol stoletjem, krščen, pa do štev. 163. A. S., sem zmiraj nosil iepo ime Andrej, kar naenkrat pa me ta Father pred celim svetom oskubi za to sveto ime in me hoče imeti za enega izmed Francetov. Bila je sila doma, ko smo to zvedeli in vsi štirje, to je moja in pa sin John in pa Frances smo godrnjali, ko si nazadnje le Frances nekaj zmisli, kar nas je ve2 potolažilo. Rekla je namreč: "Ata, kaj pa se jezite, se prav nič ne spomnite več na tedaj, ko sem jaz hotela vstopiti v samostan, pa so mi sestre rekle tam dol v Spokane, da bom dobila novo ime in moram na staro pozabiti? Sedaj pa so Vas Father imenovali za opata Franka, pa "morate tudi Vi bolji biti kot ste bili poprej kot Andrej." K sreči je ravno vstopil Frank Balkovec in pa Frank s citrami, pa smo jo kar potegnili v klet k moštu. Sam sem si pa mislil, s tako študirano punco se ni dobro zgovar-jati. Stari smo pač le bolj za peč, ali pa za v klet.
Gospoda Mlinarja sem spoznal iz dopisov v A. S. pred leti in lansko leto, ko so obiskali znance v Washingtonu so mi pisali, da nas pridejo obiskat v Trail. Hodil sem jih torej čakat dokler niso prišli, in kako sem bil vesel, ko sem po 27 letih zopet zagledal slovenskega duhovnika. Sprijaznila sva se na prvi pogled tako, da ni dneva, da bi se njih ne spomnil in Bog daj, da kmalu pride dan, ko nas zopet obiščejo tukaj na hribu.
Naš dobri Father Mclntyre, ki so bili med nami šele dva meseca, so se vrnili nazaj na Rossland, ker jim tukajšni dim ni ugajal. Na to so nam nadškof poslali Father Hobsona, Ta father je bil tukaj v Trailu pred dvema letoma, ko je župnik šel na obisk v stari kraj. V • štirih mesecih svojega bivanja tukaj se je Father Hobson tako priljubil faranom, da so ga na vso silo hoteli obdržati. Pa le ni šlo. Hoteli smo ga nazaj najbolj zategadelj, ker se je zelo brigal za mladino. Bil je rojen v British Columbiii in le par tednov posvečen, predno je nastopil začasno službo pri litis. Sedaj pa smo dobili, kar smo tako dolgo pričakovali in upali.
Tukaj je pred dobrim mesecem ubilo dva fanta; eden je Slover.cc, Nick Verzun. Hvala Bogu, da ni umrl brez sv. za-
Ne imejskrbi glede moljev
— cbleka varna pred molji
Larvex v resnici zavaruje proti moljem obleko, preproge, pohištvo, tr.ko da ga črvi moljev niti ne bodo začeli razjedati. Novi in sigurni način, ki prepreči škodo po moljih.
LARVEX '(
PRŠMI	PRALNI
LARVEX	LARVEX
zavaruje pred	zavaruje pred
molji tkanino	molji vsako
ki se ne da	volneno pralno
Drati.	blaeo.
POUK 0 TEM IN ONEM.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
prepovedana. Naščuvana množica je nekajkrat naskočila trgovine, prodajalne ter kavarne. Lastniki so trpeli občutno škodo, včasih so bili izpostavljeni celo fizičnim mukam. — Vendar se je kava že tako udomačila, da je ni mogel nihče več odpraviti in omejiti. Iz E-gipta, ki je bil tedaj v turških rokah, je šla kava svojo zmagoslavno pot po svetu. Udomačila se je najprej v Siriji, Perziji in evropski Turčiji. Sultan Selim I. se je seznanil s kavo že v Egiptu. Prvi lcavarni v Carigradu sta ustanovila 1. 1554 dva trgovca, Hakim iz Alepa in Šem iz Damaska. Njuna obrt se je naglo razvijala. Kmalu so se začeli zbirati v kavarnah i učenjaki in visoki uradniki, I celo paše so prihajali tja. Ka-Lvarne so postale središče izo-braženstva, imenovali so jjh "šole omikancev".
Turška duhovščina pa se ni mirovala. Proglasila je kavo za "črno oglje", ki ga je pro-rok zabranil svojim vernikom'. Kavarne so bile po razlagi muslimanskih svečenikov "peklo na zemlji". Ker so Turki videli, da se uživanje kave ne da več odvaditi, so popustili; vlada pa se je tudi sama okoristila s tem, da je kavo visoko obdavčila. Iz Carigrada je nastopila kava svojo pot po Evropi šele v 17. stoletju.
V južno Evropo so prinesli kavo Benečani. L. 1645 je baje bila v Italiji tako razširjena, da se je dobila povsod. Poslanik turškega sultana Mohameda IV. jo je prinesel na francoski dvor Ludovika XIV. Leta 1671 so otvorili prvo kavarno v Marseillu, leto pozneje pa v Parizu. L. 1652 je prišla kava v Anglijo, 1. 1670 v Nemčijo. Cesar Friderik II. je ustanovil državne pražarne za kavo ter jo tako monopoliziral. Kava je bila na ta način šestkrat dražja kakor v prosti prodaji. Friderikov ukrep je imel svoj zmisel v tem, da cesar ni hotel privaditi ljudstva na kavo, ampak omejiti njeno porabo samo na plemstvo.
* * *
Kava, coffea arabica, spada med rubiaceje, vedno zelene rastline. Raste v obliki dreves in grmov. Listi niso nazobčani, ampak celi, široki. Cvetovi razširjajo prijeten vonj.
Vseh vrst kave je kakih 25. Kavin grm raste v tropih in doseže višino 1.25 do 2 m. Roditi začne šele v četrtem ali petem letu ter rodi 20 do 50 let,
kakor ga pač negujejo. Sad ne dozori vedno v istem času. O-birajo ga dvakrat do trikrat. Potem ga sušijo 3 do 4 dni na solncu. Kemična analiza kave je dognala, da vsebuje kavino zrno tudi v suhem stanju približno 10 odstotkov vode. — Glavne sestavine so mu: kofein, beljakovine, legumin, razne kisline, eterično olje, nekaj masti in sladkorja. Razmerje teh sestavin zavisi predvsem od kvalitete kave, ki ni vedno enaka.
Za najodličnejšo vrsto kave velja še danes "mokka", ki u-speva v Hodeidi. Toda pozna-' valci kavinih vrst dajejo prednost kavi iz drugih krajev, na pr. javanskim produktom. Zelo znana je kava s Sumatre, Celebesa in Ceylona, Costa-rice, Guatemale, Venezuele in iz Brazilije. Dobra kava mora po naziranju poznavalcev ležati na suhem 3, 6 ali 10 let. Šele potem jo izroče prometu in porabi.
\i slov/naselbin.
(Nadaljevanje z 2. sti*ani).
čakali vlak za v Michigan in nazaj za Omaho, Nebraska.
Zatorej še enkrat najlepša hvala vsem skupaj od mene in moje družine. Bog Vam povrni stotero.
Ako pa katerega pot prine-i se da pride v Omaho, bom pa tudi jaz in moja družina skušala povernit kar ste Vi nam storili. Zdaj Vam pa kličem še en pozdrav in živeli vsi, katere sem omenila in tudi drugim, kateri so mi izkazali kako u-slugo. Pa bi vzelo preveč prostora, da bi vse imenovala.
Ker pa nočem, da bi rekli, da hočem preveč prostora v nam priljubljenem listu, bom končala za danes.
Tebi "Amerikanski Slovenec pa želim dosti naročnikov!
Mrs. Anna Weiss.
-o-
ZAHVALA.
Chicago, III.
Tem potom se javno zahvaljujemo vsem, kateri so na katerikoli način pripomogli, do tako lepega napredka pri Bunco Party, ki je bil prirejen za cerkev 5. oktobra. Udeležba je bila velika in vse je lepo izT padlo. Dosedaj se še ni naredilo na nobenem bunco partyu tako velike vsote, kar se tiče samo v dvorani. Hvala vsem, ki so se udeležili in vsem, ki so pomagali. Vseh dohodkov je bilo $247.83. Stroškov $34.92, torej čisti preostanek $212.91. Darovali so razne stvari: Leo
Jurjovec, Thomas Doyle, Anna Koren, Cicero, Uršula Bogolin, Mary G/-egorich, 23rd St., Mary Klajderman, Johana Perko, Frances Tič, Mrs. Bahor, Rozi Pičman, Neimenovana, L. Be-zovšek, John Žefran, Louis Kerin, John Terselich, Mr. Palač, Joe Kukman, Mrs. Arba-nas, Mrs. Cernič, Mrs. Mikuš, Mrs. Siller, Mrs. Medic. Dalje najlepša hvala vsem tistim, ki ste pripomogle pri ročnih delih. Mrs. in Miss Medc, Miss Anna in Rosi Prah, Mrs. Ant. Glavač, Miss Anna Perko, Miss Julia Tomažič, Miss Terezija ' ■ Kajžer, Miss Gerlays, Miss L. • Piber, Mrs. Jerin, Miss Cernič, Mrs. J. Beribak, Mrs. A. . Spilak, Mrs. Klara Foys, Miss Koščak, Mrs. Albina, Mrs. Jurkoš, Mrs. Bildaver, Mrs. Kolenko, Miss Sifler, Miss Pe-trič, Miss Retel, Miss A. Re-tel, Mrs. Kure. Hvala najlepša vsem! Saj vse kar darujete za cerkev to darujete sami sebi. Kolikor več bomo dali, ali naredili za cerkejv, toliko lažje bo breme, katerega imamo. Zatorej kadar se gre za kako cerkveno stvar pomagajmo vsi, da bo boljši uspeh. S pozdravom, Odbor. -o-
ŠIRITE AMER. SLOVENEC! !
' <&> 4» # 4? <$?	4* 4 JS
PALACZEV POGREBNIŠKl DOM f
r	Tj®
. Naša postrežba je brezplačna, kar	^
'	sa tiča rabljenja naše mrtvašnice. — / *
'	Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, F
i	Berwyn in vsem predmestjem. — Pre- ) ./•-»-^iffl
i	važamo umrle osebe iz vseh delov me- t »''j®
|	sta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, i Jk 3jjg||§r
'	postrežba točna. — Automobili na raz- \ . j|||||
r	polago za vse slučaje.	\ •	^
! FRANK E. PALACZ	* .^Jftjfej^ J
i	Registrovani embalmer
i 1916 W, 22nd St. near Lincoln,	/'^f f
i	CHICAGO, ILL.	f	-J
' Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882	j
•8
Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912. | ZALOGA POHIŠTVA IN RADIJEV | ^	- j
za gotovino aji iia lahke obroke i	!	• |
Govorimo tujezemske jezike.	r^i^:. ■ aaflghsKsweMpy^ I
2105-11 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL.	"fesgg^^^^^^^m
Da nam bo mogoče nuditi našim cenj. od je
malcem čim najboljšo postrežbo, smo znatno	pflft	""IIbSB^I
povečali naše trgovske lokale, ki bodo v naj-	^hBS' HB
krajšem času otvorjeni. PAZITE NA OTVO-	j lif
1' ^ —^ ' ^ ^ ' ^	'"' ' ' i ' i i <	VtfHta^ift1 txtaotifeM izbira naj- I
"	modernejših peči. Krasni izdelki.
I-—, Ijtsp	Od	^ft višje
__ f£§g i|hgljj 0 ^^ J
Bril f^^^l BHffe"'	SPALNIČNA OPREMA, |
^' '-W^^^H	. . *-.• j.	obstoječa iz treh kosov, oreho- I
H tfU^-SU—	i*	vina, okusni okraski. Pridite po-
V l.L % "(iJfFTxWj	i " n ~ °---------J-	gledat in prepričajte se, kako
[ TT J E J^jj/-■	''j^SBB^KZ I J	vrednost nudimo za OTVORIT-
m^^^g^^pp Samo jggQQ j
Iz življenja in sveta.
GLESKO KRALJICO.
Te dni se je vršil v Kopen-hagnu proces, kakršnega svet ne doživi vsak dan in ki znova dokazuje, da je kljub vsem varnostnim naredbam dandanes še vedno mogoče ugledne, milosrčne osebe oslepariti za velike vsote, če le kdo spretno zastavi in zna najti pravi ton. Obtožen je bil 551etni ti-skarnar Kristijan Sofus Soren-sen, ki je organiziral pravcato mednarodno tovarno za prošnje in kateremu se je posrečilo za velike vsote oslepariti angleško kraljico Aleksandro, dansko princezinjo Marijo, bivšo veliko vojvodinjo Medk-lenburg - Schwerin, kakor tudi lične barone, grofe, generale, veleposestnike, bankirje in posestnike.
MOŽ, KI JE OSLEPARIL AN- svojega 21. leta naprej, torej
skoro 35 let. Kot prvo je osle-paril dansko princezinjo Marijo, ki mu je pripomogla do lastnega ognjišča. Kopenha-genskega milijonarja Ipsena je Sorensen sčasoma osleparil za okroglo 68,000 zlatih kron. Takrat si je gospod Sorensen {nabavil prvovrstne konje, lepo kočijo in prijetno vilo ob morju. Njegov posel se mu je ob-nešel. Ko "pri protestantskem župniku ni bilo več dobiti, je šel Sorensen enostavno h katoliškemu župniku. O tem je pri sodni razpravi katoliški župnik Benzon poročal sledeče: "Sorensen je prišel k meni, o-pisoval svoj nad vse žalosten položaj in dejal, da bi rad prestopil v katoliško vero, če mu bo pomagano. Odgovoril sem mu, da načelno ne kupu-
.... jemo dus. Žal sem se dal pre-Sorensen je nastopal pri svo-; ... ,	...
... 1	. , (govoriti, da sem njega m n;>o-
lili omnQTI 1Q rl r/ roUOriOTIIA !
govo ženo poučeval v katoh. ks
jih sleparijah z neverjetno premetenostjo in se je posluževal celo prav izbranih psiholoških metod, da je zvabil svoje žrtve na led. Opustil je svoje staro stanovanje v mestu in se izselil v Vanlose pri Ko-penhagnu, kjer je kot postransko obrt vodil malo tiskarno, med tem ko je s svojo ženo o-pravljal svoj glavni poklic: fa-brikacijo prošenj. Sorensen si je uredil izborno kartoteko, ki je vsebovala mednarodne naslove ljudi, ki so bili znani po svoii dobrotljivosti. Njegova žena je skrbela, da je bila kartoteka vedno na tekočem in v ta namen je dična zakonska dvojica naročila celo vrsto mednarodnih časopisov, da je bila vedno poučena o dobrosrčnih bogatih ljudeh. Sorensen je imel na ta način naslove iz Londona, Pariza, Hamburga, Bremena, Stockholma, Antwerpna, Curiha, New Yor-ka, Chicage, Kaire, Jeruzalema, Bombaya, da, celo iz Avstralije in južne Afrike. Vsako leto pred Božičem je razposlal celo skladovnico mednarodnih prošenj na svoje naslovljence, njegova žena pa je po uspehu ali neuspehu zaznamovala v kartoteki, če je bila dotična prošnja prav sestavljena, zakaj le prav mal odstotek osle-parjenih je poprej poizvedoval, če so podatki resnični. In tudi v slučaju, če so videli, da ni vse v redu, so poslali podporo. Tako je poslala Sorenseno-va žena nekega dne prošnjo milijonarju baronu Frideriku Rosenkrantzu na Danskem, ki je znan kot zelo radodaren mož. Potožila mu je, da je njen ljubi, zvesti mož umrl in da nima niti pare za pogreb. "Umrl je kot otrok božji" in trdno upa na njegovo pomoč. Baron Rosenkrantz je poslal dva uradnika, da preiščeta, čc so podatki resnični. Po pomoti sta prišla uradnika v roke nekemu sosedu. In glej, gospod Sorensen je živel vesel ko riba v vodi in je šel na osvežujoče "pogrebno" potovanje v Kobro. Na očitke od strani barona je Sorensen takoj odpisal, da dejanja svoje v bedi živeče žene noče olep&avati, ampak "v ostalem je v pismu moje žene samo to neresnično, da sem mrtev!" In rezultat? Baron je plačal!
Posebno hudo je lopov osleparil angleško kraljico Aleksandro, bivšo dansko princezinjo. V imenu protestantske vere, ogrožene danske domovine, njegove jetične žene, njegovih -stradajočih štirih o-trok, ki jih sploh ni imel, si je s kraljico del j časa dopisoval, kar mu je sčasoma prineslo nad 150 angleških funtov ($750). Kraljica v svoji dobrohotnosti sploh ni nič poizvedovala.
Najlepše je, da je Sorensen svoje sleparije uganjal že ocl
veri in dovolil njegovima otrokoma, da sta obiskovala katoliško šolo."
Končno je Sorensena doletela usoda. Svojega 18ietnega učenca je pregovoril, da je za-žgal tiskarno, da bi lahko vtaknil v žep zavarovalnino. Tri dni po požaru je prišlo vse na dan. Mladi, zapeljani učenec je bil obsojen na eno leto poboljševalnice in priporočen za pomiloščenje, Sorensfena pa je porotno sodišče obsodilo na tri leta težke ječe.
-o-
VELIKANSKA SENZACIJA V KAIRU.
Ahmed paša je v Kairu jako znana osebnost in velja med siromaki za vzornega dobrotnika. Zato je zbudil njegov članek, ki je izšel te dni v kairskih listih, nepopisno senzacijo. Paša pripoveduje, kako je ne v pravljici iz Tisoč in e-ne noči, ampak v resnici odkril berača, ki ni berač, ampak milijarder.
Že leta in leta zahaja Ahmed paša v mošejo, kjer se dvakrat dnevno klanja Alahu. Vsako pot tekom zadnjih 15 let, ko je stopil v poslopje, je iztegnil roko z milim pogledom proti njemu berač v cunjah. Paša ga je imel za velikega siromaka in je vselej se-Sjpl v žep po miloščino. Tako mu je tudi te dni hotel stisniti piaster. Mesto da bi sprejel novec, pa je berač vstal in prosil pašo, naj ga obišče na njegovem domu.
Presenečeni paša v prvem trenutku ni vedel, kaj naj stori. A ker je že čestokrat obiskal siromake na njihovih domovih, je še topot pristal na prošnjo. Berač je sedel z njim v voz in kočija je oddidrala daleč ven v predmestje. Berač je izstopil in prosil pašo, naj mu sledi. Pri nekem vhodu je potrkal trikrat s tolkalom. Odprla so se vrata. Paša je zavzet obstrmel in se ni upal sto-
Brezplačno nadušljevim in trpečim na "Hay Fever
Prosta preizkušnja metode, ki jo lahko uporablja vsakdo brez vsake neudobnosti ali izgube časa.
Imamo metod", po kateri s." lahko ljsnebtlc naduhe, i" ieliinp. da bi jo poskusili mi nuno stroške. Hren ožita na to, je-li vp.S slučaj že dolgotrajen, ali se ji' ravnokar raz il, jo-li se pojavlja kot kronična naduha ali kot Hay Fever, pišite po prosto preizkušnjo naše metode. Urez ozira na to. v kakem podnebju živite, ali koliko hI« ttari in knko delo imate, ako vas nadleguje naduha ali Hay Fover, vam b-» naša metoda odpomoprla takoj.
Predvsem hi jo želeli poslati v slučajih, ki so že orivldno br»zupni. kjer niso pomagale vse obliko vdihavanja, uporabe opijn, kajenja Itd. želimo pokazati vsakomur lia naše stroške, da je nliSu metoda prirejena, da konča vso težko dihanje, hropenje in vse tiste st ražno napade.
Ta brezplačna ponudba je mnoRo preveč važna. dtV bi jo zanemarjali samo en dan. risu.. ■(daj in začnite z metodo takoj. N,. ]>„_ illjajt« denarja, ampak samo spodiiji kupon.
piti dalje. Vdal se je šele na beračevo prigovarjanje, da jamči za njegovo življenje in varnost.
Stopila sta naprej. Pri dvoriščnih vratih ju je sprejel liv-riran sluga in ju peljal v salon, ovešen z dragocenimi preprogami. Po stenah je viselo staro orožje, ob zidu je bila klop z dragotinami. Berač v cunjah se je medtem prelevil in pristopil k paši oblečen v svilo z belim turbanom na glavi. Začel mu je pripovedovati svojo zgodbo, ki slove takole:
Skozi štiri generacije se je moja rodbina preživljala z beračenjem. Beračili so vsi rodbinski člani od očeta in matere do vnuka. Način življenja se je podedoval od roda do roda in pred 50 leti ga je prevzel on, sedanji poglavar be-raške rodbine. Imetje se je množilo zelo naglo. Z desetletji so se zgrinjali novci, ki znašajo sedaj milijardne vsote. On sam, poglavar beračije pa je sklenil, da se v primernem času odreče beračenju. Storil je to o priliki svoje petdesetletnice, ko je beračil zadnjič v džamiji in je povabil Ahme-da pašo domov k sebi na čaj. Zanaprej bo živel kot bogataš.
Beraški milijardar je bil tri-, krat oženjen. Svojim otrokom1 je pred nekaj leti zastavil vprašanje, kakšno življenje jim je ljubše: beraško ali bogataško. Odločili so se za drugo posebno, ko so videli, da i-majo dovolj denarja na kupu. Tedaj je berač vsako dete izšolal. Sinovi in hčere študirajo danes na velikih in slovitih i-nozemskih univerzah, medtem ko je njih oče do zadnjega prosil milodarov po muslimanskih svetiščih in ulicah.
-o-
DVOJNI TURŠKI NARODNI PRAZNIK.
Te dni je Turčija proslavila dva važna dogodka, katerih se. je spominjala cela turška javnost in ves tisk. Dne 30. avgusta je preteklo 7 let, odkar se je vršila odločilna bitka pri Dumlu Bunaru med Grki in Turki. V tej bitki je bil vrhovni poveljnik turške vojske Kemal-paša, ki je prevzel poveljstvo od starih, nesposobnih komandantov. Grki
so. bili potolčeni in grška armada je tako hitro bežala, da niti poveljstvo grške vojske ni imelo časa, da se skrije. Turki so ga ujeli. Turki niso pustili, da bi si Grki opomogli in so popolnoma izkoristili zmago. Hitro so podili Grke, ki so pobegnili v Smirno. Čez ]Q dni so Turki vdrli v Smirno.
Ker so Turki zasedli Smirnc in maloazijski teritorij, ki jc po mirovni pogodbi pripadal Grški, je nastalo na Grškem veliko ogorčenje proti rojali-stom, ki so, zanašajoč se na angleško vlado in na angleškega miljarderja grškega rodu Sira Bazila Zaharova, izzvali grško-turško vojno. Grškim monarhistom ni bilo dosti to; kar je Venizelos dobil na mirovni konferenci, čeprav so dobro vedeli, da grški ministrski predsednik ni hotel sprejeti od zaveznikov prevelikega teritorija, vseeno so zahtevali povečanje grške džave. In tako so se uresničile Venizelosove slutnje, da Grška ni zmožna braniti tako velikega ozemlja. Tako je Grška izgubila še to, kar je imela. 14 dni po bitki pri Dumlu Banani ni bilo na maloazijskem teritoriju nobenega grškega vojaka več. Po tem porazu je bil pregnan kralj iz Aten in ponovno je bil. pozvan Venizelos, ki se je za časa monarliističnega režima mudil v inozemstvu. O Božiču
1922.	leta so bili v Atenah u-smrčeni 4 ministri, ki so bili proglašeni za glavne krivce.
Druga obletnica, ki so jo plavili, je bil spomin na podpis miru v Lausanni 30. avgusta
1923.	Turčijo je v Lausanni zastopal ministrski predsednik Izmet-paša, ki je dosegel, da je Turčija mednarodno priznana država. Turška suvere-niteta je bila vzpostavljena in ukinjene takozvane kapitulacije, glasom katerih podaniki vseh tujih držav, posebno velesil, niso spadali ppd kompe-tenco turških sodnij, ampak jih je sodil njihov konzulat. Istega leta je bila v Turčiji proglašena republika in Kemal-paša je bil izvoljen za prvega predsednika.
Obe obletnici so za Turčijo zgodovinskega značaja in se zato slave kot narodni praznik.
VESTI IZ STARE DOMOVINE.
Tudi Belokranjci se pohvalijo z letino.
Metlika, 20. septembra. Suša skoro malo pritiska. Pa ško-|de ni nobene, da bi bila občutna sedaj, ko je ves jesenski pridelek razven grozdja, ajde, repe in korenja pod streho. : Napačen ne bi bil dež, ako bi i imelo deževati dalj časa, kakor en dan, bi bilo preveč, zato je pa bolje, da ga ni, ker a-ko bo začelo deževati, bo takoj bolj hladno in pusto. Sedaj so že noči hladne, kaj pa šele !po dežju, tedaj bodo tudi dne-Ivi. Posebno lepa je letos ajda, ki ni še nič polegla in prav visoko zrastla, kakor že dolgo :ne. Težavno je edinole za vodo j na vaseh, ko so vsi vaški stu-jdenci usahnili, kjer ni bilo žive vode in si morajo ljudje vodo navažati iz metliškega Obrha.
——o--\
Umrli so v Ljubljani
v času od 14. do 21. septembra Marija Wanisch, hišna.posest-jnica, 72 let, Florjanska ul. 12; IFranja Eržen, žena žel. zva-/ničnika, 49 let, Medvedova c. 8; Anton Svetek, računski ravnatelj v p., 82 let, Gosposvet-
ska c. 5; Vlasta Božič, dijaki-i .
nja, 17 let, Lepodvorska ul. 35; Marija Merčun ,zasebnica, j67 let; Dolenjska cesta 17; i Frančiška Štrekelj, vdova 'škof. vrtnarja, 82 let, Sv. Petra cesta 65; — V bolnišnici so v istem času umrli: Leopold Sušnik sin šoferja, 1 leto, Tržič 119; Jera Sturm, žena posestnika, 63 let, Vel. čolnarska ul. 15; Anica Grošelj, hči posestnika, 14 let, Dobračeva 2; ■ Vladimir Videnšek, sin pekovskega pomočnika, 1 leto, Selo 10; Nuška Povše, hči delavca, 1 leto, Moste 4; Ivana Babnik, žena posestnika, 31 let, Stane-žice; Josipina Moschke, zaseb-nica, 47 let, Krekov trg 10; Anton Tršinar, sin dnin a rice, 3 mesece, Bruna vas 10; Peter Zupane, sin rudarja, 3 mesece, Hrastnik, 140; Marija Ko-derman, žena posestnika, 38


Storiti /
to danes.
FREE TIUAi, COUPON
FRONTIKU ASTHMA CO.,
4« J Fron<ier Bids., 462 Niagara Si Buffalo, N. Y.
Send free trial of your method to:
Naznanilo in zahvala.
S tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da nam je kruta neizprosna smrt iztrgala iz naše srede ljubljenega soproga in očeta
Louis Sardoč
dne 2. oktobra 1929 po dolgi in mučni bolezni.
Pokojni se je narodil dne 25. novembra 1876 v Slivni, okraj Nabrežina na Notranjskem. V Ameriki je bival okrog 22 let. Bil je član društva "Slovenski Dom" SNPJ., kateremu društvu izrekamo lepo hvalo za obiske v bolezni in potem, ko je ležal pokojni na mrtvaškem odru.
Dalje se najlepše zahvaljujemo vsem onim, ki so položili vence in cvetlice v spomin in pozdrav pokojnemu, ko je ležal, na mrtvaškem odru. Ti so: Alfred A. Freed, Davis Photo Service, Liquid Carbonic Co., Mr. in Mrs. A. Žlogar, Mr. in Mrs. Fr. Zavertnik in Mr. in Mrs. Joe Kukman, dr. "Slovenski Dom" št. 86 SNPJ., Mr. in Mrs. J. Pire. — Dalje najlepša hvala vsem, ki so poklonili za pokojnika sv. maše. Ti so: Mr. in Mrs. Tra-konia. Mr. Tom Tomina, Mr. in Mrs. Štrohen, Mrs. Putalovich, Mr Charles Štrohen, Miss Eleanor Umek, Mrs. Zeman, Mr. Srawf in Mr. Štayer.
Pogreb pokojnega se je vršil po katoliških obredih in sicer iz hiše žalosti v cerkev sv. Štefana. Za lepo opravljene cerkvene obrede se najlepše zahvaljujemo častiti duhovščini cerkve sv. Štefana. Pogreb je imel v oskrbi Mr. Frank Palacz, znani po-grebnik v naši naselbini, kateri je izvršil vse prav zadovoljivo, za-kar ga vsem priporočamo.
Posebno moramo pa še zahvaliti šolske otroke 7. in 8. razreda šole sv. Štefana, ki so zbrali skupaj za eno sv. mašo za pokojnika. Hvala njim iskrena! Istotako lepa hvala Mimi in Leo Simonšeku za darovano sv. mašo za pokojnika.
Obenem najiskreneje zahvaljujemo vse, ki so nas v teh urah preizkušnje tolažili, obiskali, bodisi sedaj ali začasa pokojnikove bolezni, kakor tudi hvala vsem onim .ki so prišli pokojnika kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru. Posebna hvala pa še onim, ki so se udeležili pogreba za pokojnikom. Bodi izrečena na tem mestu vsem najlepša hvala!
Tebi, dragi soprog in ljubljeni oče, pa naj bo lahka ameriška rrmlja. Spav.?j v miru in spočij se. da se snidemo zopet enkrat vesrii in srečni tam gori nad zvezdami, kakor to nam govori sveti Križ. Spavaj v Bogu in mir in pokoj Ti!
Žalujoči ostali: FRANCES SARDOČ, žena, in OTROCI.
Chicago, 111., dne 16. oktobra 1929.
V MAJEM SE ODDA
slovenski družini stanovanje, obstoječe iz 4 sob in kopalne sobe; elektrika, plin. 1344 W. , 22nd PI. Chicago, — Tel. Roosevelt 2753. '	(2920)
let, Ježa 11; Mica Podukar, žena delavca, 63 let, Vranje pri Golniku; Jožef Kocjan, hlapec, 27 let, Cerkvena ul. 11; Ana Golobič, dninarica, 33 let.
-o-
Roparski napad v gozdu.
Posestnica Terezija Kovačič iz Drenovega pri Bizeljskem se .je pozno v noč vračala iz Bre-;žic domov. Ko je mirno in nič {zlega sluteč korakala skozi lepi gozd Dobrovo med Bizelj-'skim in Brežicami je pred njo i kakor škrat stopila srednjevi-soka, šepava, mršava figura ter zakričala na vse grlo: "Denar ali smrt!" Posestnica se je drznega roparja, ki je bil po-•polnoma zagorel v obraz, starega okoli 35 let, tako prestrašila, da mu je brez odpora izročila vso gotovino, ki jo je i-mela pri sebi. Ropar je pregledal njeno denarnico ter ji pobral ves denar, ji voščil lahko ii6c ter naglo izginil v gozdu. Ropar je govoril po brežiško. Orožniki v Dobavi marljivo zasledujejo tega gozdnega razbojnika, toda vsi sledovi za njim so močno zabrisani.
-o-
Smrtna kesa.
V spodnjem delu kostanje-viškega okraja je nepričakovano umrl po Dolenjskem, Kr-
iz stare domovine "PLANINKA" čaj za zdravljenje.
j V zalogi imamo zdaj iz stare jiomo-' vine naš poznani zdravilni čaj "Pla-! uinka", od znanega lekarnarja v Ljubljani Leo Bahoveca, ki ga izdeluje. "Planinka" čaj pomaga v vsakem slučaju bolezni. Ženske, moški in otroci, vsi danes v Evropi rabijo "Planinka" zdravilni čaj, ki ga priporočajo lekarnarji kot naravno in sigurno sredstvo v vsakem slučaju bolezni. Ako Vam vaš zdravnik ni pomogel, poskusite Planinka čaj in prepričali se boste o njegovi moči. Sestavljen je iz trave, zelišč in korenin, ki so nabrane ob pravem času. Naravno zdravilo za vse. 1 velika škatlja stane samo....$1.00 Imamo tudi druga zdravila. Dr. Wolfsteinovo zdravilo za revmatizem, ki se pije in ki pomaga v najtežjih slučajih bolezni revmatizma.
1 steklenica ..............................$1.25
"Bojokosa", pripomoček proti sivim lasem, vrača lasem pravo barvo. Odstranjuje lišaj in varuje pred izpadanjem las. Ne vsebuje nič strupa, ampak je čisto naravni zeliščni proizvod.
Garantirano. 1 steklenica................$2.00
Ne pošiljajte denarja; plačajte, kadar boste prejeli. Adresirajte pisma in naročila na sledeči naslov: V. S. Vla-hovič, I mporter, P. O. Box 185-W, Union City, N. J.
: vatskem in Štajerskem znani veleposestnik, gostilničar in mesar g. Josip Kalin na Brega-ni. Iz malih razmer si je z marljivostjo pridobil večje premoženje in storil ojsenem mnogo dobrega svoji bližnji o-kolici.
-o-
Suhor.
Zadnjo soboto ob 7 zjutraj se je znesel nad našo vasjo in okolico silen vihar, ki je mahoma otresel vse sadje z dreves. Vinograde je pa že prej zmaličila toča tako, da ne bomo imeli dobre vinske letine. Sadje tod okoli imenitno uspeva in bi bilo gotovo modro in pametno, da bi se ljudje bolj oprijeli sadjarstva.
-o-
Požar v Splitu.
V hiši g. Jele Zeličeve v Splitu je v četrtek 26. septembra zvečer nastal požar. Ker v do-tični ulici ni vode, se je gasilna akcija mogla, pričeti šele liro pozneje. Hiša je pogorela do tal.
"Save the dimes if you want good times".
PARNIKI
Rojakom, ki so namenjeni v stari kraj pred Novim letom, se nudijo sledeči najboljši parniki za potovanje: 16. okt. Saturnia ................................Trst
18.
Ile de France..................Havre
19.	" Deutschland ..	.............Hamburg
; 23.	•" Aquitania ......	...........Cherbourg
'25. '	"' Bremen ..........	................Bremen
26.	" Milwaukee ....	.............Hamburg
■26.	" Majestic .........	...........Cherbourg
30.	" Berengaria ...	...........Cherbourg
30.	" Degrasse .......	
: 1. nov. Olympic .......		...........Cherbourg
j 2	" Vulcania ........	.......................Trst
j 2.	" Leviathan ......	...........Cherbourg
i 6.	" Mauretania ...	...........Cherbourg
I 8.	" Ile de France.	...................Hav:e
1 9.	" St. Louis ........	.............Hamburg
13.	" Aquitania .....	...........Cherbourg
,15.	" Bremen ..........	................Bremen
16.	" Majestic ........	..........Cherbourg
16.	" New York ...	.............Hamburg
16.	" Belgeland ......	..........AntwerpQn
117.	" Rotterdam ...	...........Rotterdam
20.	" Saturnia .........	.......................Trst
'20.	" Berengaria ....	..........Cherbourg
J 21.	" Leviathan .....	...........Cherbourg
123.	" Olympic .......	...........Cherbourg
27.	" Mauretania ...	...........Cherbourg
!30. ( 1	" Milwaukee ...	.............Hamburg
	dec. se vrši naše	božično skupno
potovanje na priljubljenem francoskem brzoparniku ILE DE FRANCE.
7. dec. Vulcania 7. " Leviathan
12.	" St. Louis ...
13.	" Berengaria ..
IS. " Bremen ........
28. " Deutschland
V Vašem interesu,
............................Trst
................Cherbourg
......;...........Hamburg
..............Cherbourg
......................Bremen
...........Hamburg
da se čim prej
'	"" " n't imaaiMaiiKiiMu^i ■tmmmTMattmMam'^ff'np miiw !■!—■■ ^ommbm— r£r
i Postna hranilnica j
f KRALJEVINE SRBOV, f
! HRVATOV m SLOVENCEV f
sprejema hraniine vloge
z 6% obresti
ZA VLOGE JAMČI DRŽAVA.
Denar se pošilja z poštno nakaznico "money order". Ravno tako se more po pošti poslati denar tudi svoji rodbini v stari kraj. Dolarji se zamenjajo po uradnem borznem tečaju brez kakoršnega koli odbitka.
Pišite po brezplačna navodila. Cirkularji s podrobnimi informacijami se dobe v upravništvu Am. Slovenca brezplačno.
POŠTANSKA Š'i EDIOMCA,
BEOGRAD, EU iOPA.
li/Jif

odločite za parnik in na njem prostor rezervirate: kajti čim ttrej se nrisdasi-te. tem boljši prostor bodete imeli.
Za vsa nadaljna pojasnila o parnjkih, potnih listih in drugih potniških zadevah sle obrnite na
PRDBFWTWL B"WK
m



izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH. Podružnice:
HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET
Premoženje čez $5,000,000.

(Prej — ZARAJŠEK & ČESARK)
622 Ninth Ave., cor. 44th St., New York, N. Y.
PRIPOROČILO IN NAZNA-/	NILO.
Podpisani sem zastopnik lista "Amerikanski Slove-venec" za Chicago in okolico. Sprejemam naročnino za list, oglase, knjige, plošče in vse kar je v zvezi s podjetjem A. S. — Dalje imam v zalogi vse vrste zlatnino, lire, verižice, prstane, dam-ske zapestne ure in sploh vse, kar spada v zlatarsko področje. Prodajam Viktro-le, radijo in vse slovenske plošče. Pokličite me na telefon "Commodore 0693" in prišel bom z vzorci na Vaš dom. Se priporočam v naklonjenost.
FRANK GABRIEL 12230 — So. Green street Chicago, 111.



m
PREVOZ - DRVA - KOLN
1
Š
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času Selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
2018 W. 21st Place. Chicaeo. 111. \

>	-OOOOOOOOOOOOO l-OOOOOOOOOOOOO I OOOOOOOOOOOOC I ooooooooooooo >ooooooooooooo »ooooooooooooo >ooooooooooooo I ooooooooooooo
>	ooooooooooooo »ooooooooooooo » ooooooooooooo »ooooooooooooo
>	ooooooooooooo I ooooooooooooo-»ooooooooooooo ' ooooooooooooo ' ooooooooooooo
	V« I
	<
	i
	1
	<
	<
	1
	<
	<
	<
	<
	i
	<
	i
	<
	(
	<
	( <r
T. C. Bridges:
Na pomoč
ROMAN.
►	ooooooooooooo!
►	ooooooooooooo
' OTOOWWWVUV |
►	OOOOOOOOOOOOO J
►	ooooooooooooo.
►	ooooooooooooo,
►	>oooooooooooo<, >joooooooooooo*,
►	OOOOOOOOOOOOO.
►	00000000000001; »ooooooooooooo,
►	ooooooooooooo J ►ooooooooooooo;
ooooooooooooo«
u7uiiiumiiiiilumini,iiuiiuumuLiiu[uiiniiiiiniitii,iui)u.-.iiJ.iiuiuii.ii.iiiuiiiiiu,ii,i,iiiuujiijuiu,L
Jim ni čakal, da bi Sneed prvi spregovoril, ampak nakratko vprašal: "Kje je Sam Lusty?"
"Išči ga!" pravi Sneed in se zlobno reži. "Ali si ga izgubil?"
Jim pa se za rezanje ne zmeni in pravi: "Tukaj je! Sledil sem ga!"
Sneed Jima za hip ogleduje in pravi: "Jaz ne vem, kje naj bi bil! Najbolje bo, če vstopiš in vprašaš Mr. Gadsdena."
Jim je okleval, pa le za hip. Vedel je, da se podaja v nevarnost. Toda Sam je bil v tej hiši in njegova dolžnost je, da ga reši! Stopi torej v hišo, Sneed pa zapre za njim vrata.
"Mr. Gadsden se oblači," pravi Sneed. "Kar z menoj prosim."
Sneed gre kar naravnost po stopnicah gor in Jim mu sledi. Ko sta prišla \ prvo nadstropje, sta stopala po dolgem hodniku, odkoder so držala vrata na obe strani. Sneed eno izmed vrat odpre in vstopi.
"To je Mr. Gadsdenova sprejemna soba," reče Jimu. "Tam onstran pa je njegova spalnica. Pogledal bom, če je gotov, da te lahko sprejme." Gre torej proti vratom na nasprotni strani sobe in potrka, nato pa stopi skozi vrata in jih za seboj zapre.
Jim je slišal več glasov in čakal. Preteklo je nekaj minut, pa Sneeda ni bilo nazaj. Nato Jim ni mogel več strpeti, zato' stopi k vratom na nasprotni strani in jih hoče odpreti. Pa bila so zaklenjena.
"Mr. Gadsden, ali ste tam?" vpraša glasno, pa nihče mu ne odgoovri. Skoči torej nazaj k vratom na hodnik in pritisne na kljuko, pa tudi ta so bila zaklenjena! No in tako je videl, da se je vjel v past še on!
16. Presenetljiva ponudba.
Jim je kar besnel. Bil je divje jezen na samega sebe, da je bil tako neumen in sam zlezel v zanjko; najslabše pri vsej stvari pa je bilo, ker je vedel, da ima zdaj Gadsden vso zadevo v svojih rokah. Lahko je čisto lepo lagodno spravljal svoje reči skupaj in se podal na pot, ker je dobro vedel, da profesorju Thoroldu ne bo mogoče izvedeti, kaj počenja.
Jim hiti k oknu in pogleda ven. Do tal je bilo dvajset čevljev, spodaj pa oster pesek. • Ako poskusi skočiti dol, se bo gotovo grdo potolkel, tu v sobi pa tudi ni ničesar, da bi si mogel napraviti vrv. Zavpil je, pa nobenega odgovora! A Jim ni bil take vrste člov ek, da bi kar zlepa odnehal. Poskusi torej, ako se ne bi morda dala vrata vreči iz tečajev. Pa odpirala so se na noter in bila trdna kot skala; kmalu se je prepričal, da brez kladiva in ostrega dleta sploh ničesar ne opravi. Vsled teh napornih poskusov pa ga je zastrupljena roka še bolj bolela, zato se končno ves izmučen zruši na stol.
Čas je lezel po polževo in Jim je besnel od jeze, ko se končno obrne ključ v ključavnici in stopi v sobo nihče drugi kot sam Gadsden. Jim plane pokonci in se pripravi, da bi ušel, pa Gadsden mu zapre pot in Jim je bil že toliko pameten, da je spoznal: ne morem se mu izmuzniti kakor pes! Gadsden je bil gotovo več ko šest čevljev visok, suh in mogočne postave, res prav lep mož. Toda njegove oči so imele barvo jekla, pa tudi niso bile nič manj trde. Komaj vidno se je smehljal:
"Na, pa si le vtaknil nogo v zanjko, ali ne,
Selby?" pravi Gadsden.
Jim pa se ne zmeni za njegov zasmeh, ampak vpraša kar naravnost: "Kje je Sam Lusty?"
"Pravkar je vstal," reče Gadsden. "Bil je čez noč moj gost."
"Torej priznavate, da ga imate zaprtega kot jetnika?"
"Zakaj pa ne?" odvrne Gadsden hladno. "Če sta ti in on toliko neumna, da prideta v levji brlog, menda vsaj ne pričakujeta, da vaju bo lev zopet izpustil?"
"Mrs. Trant naju bo iskala," ga zavrne Jim. "In če naju ne najde, pojde k Mr. Tre-venu."
Gadsden pa zmaje z glavo in hladno reče: "Mrs. Trant me prav nič ne skrbi."
V Jimu so vse sumnje pretekle noči znova oživele.
"Hočete reči, da ste jo podkupili?" vpraša jezno. "Da ste samo z njeno pomočjo mogli skriti diktafon v moji sobici za radio?"
"Kaj bi si pripovedovala šolske pravljice, Selby," pravi veliki mož zasmehljivo. — "Vendar, mimogrede rečeno, bil je čeden u-speh, ki si ga dosegel! Mislim namreč, ko si dognal, da sem uporabljal diktafon. Imaš boljšo glavo kot večina fantov v tvojih letih.'
Jim pa se za poklon ne zmeni, ampak resno reče: "Ali ste Samu povedali?"
Gadsden pa zmaje z glavo.
"Misliš tisto glede njegove tete? Nisem, seveda ne. Saj nima razloga, da bi jo sumničil, dokler boš seveda ti molčal!" Ko pa je videl, kako je Jim začuden, doda ostro: "Želim, da bi me razumel, Selby: Jaz nisem morda jezen nate ali pa na Lustyja! Zares, še občudujem vajin pogum in vajine uspehe!"
"Zakaj naju pa potem ne izpustite?" ga Jim hitro prime za besedo.
"Tudi to bom storil takoj, kakor hitro mi dasta besedo, da ne bosta občevala s profesorjem Thoroldom."
"Sami veste, da tega ne moreva storiti," ga zavrne Jim.
"Potem se pa bojim, da bosta morala ti in Lusty ostati tukaj, dokler jaz ne odpotujem. Saj vendar ne morem dopustiti, da bi mi križala moje načrte!"
"Pa saj vas Alan Upton in to mesto nič ne briga!" zavpije Jim.
"Upton me nič ne briga, to je res," odvrne Gadsden mirno; "toda kar se tiče mesta Hu-lov, je pa stvar ta, da se pečam z njo že cela leta. Bil sem v Riu že pred vojno in tam toliko poizvedel, da sem prepričan: Hula še živijo in njihovo mesto je skoraj gotovo najbogatejši kraj na zemlji! Ta narod pa se za zlato tako malo zmeni kakor ti ali jaz za staro železo. Neskončnega napora me je stalo, preden sem dognal natančno lego njihovega mesta in zdaj, ko sem ga našel, nisem tak norec, da bi svojo srečo zapravil.
Jimova brada je trmasto štrlela naprej, ko je očital: "Ukradli ste podatke, Mr. Gadsden ! To ste mi sami povedali!"
Gadsden pa ni bil užaljen, še smehljal se
je.
(Dalje prih.)
-o-
"Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-meriki. Naročajte ga!
/fr DNI NA OCEAN U
na Cherbourg — 6 dni na Bremen POTUJTE Z NAJHITREJŠIM PAROBRODOM na VODI
BE SEMEN
S. S. EUROPA, ki se zdaj gradi, se bo postavila v promet v MARCU 1930:
7 DNI DO JUGOSLAVIJE Priročna in najkrajša železniška zveza za vse dele Evrope. R«rdna tedenska plovba s priljubljenimi Lloydovimi parniki.
Za povratna vdovoljenja in za druge podrobnosti se posvetujte s svojim lokalnim zastopnikom ali
NCETH GEE/UAN
Šolska izobrazba.
'liti, in on sam se postavlja za
m . 1-4.	U	vzgled, ces, jaz sem vedno so-
To ie malo sitna roba. Kdo . ,.v . ... ... . , ,
cialisticno mislil, volil, delal...
i_Lcy
130 W. Randolph St., Chicago
Za kuhinjo
IZ FRANCOSKE MEŠČANSKE KUHINJE, je
nov naslov veliki kuharski knjigi, ki vsebuje nad 1000 receptov iz svetovne kuhinje, katere je priredila za naše razmere Marija Moravčeva. Francoska kuhinjska umetnost je svetovno priznana, v stoletjih kulture se je povzpela do današnje stopinje popolnosti. Svoj sloves si je pridobila s tem, ker podaja živila v kolikor mogoče naravni obliki ter polaga vso skrb na svežost in raznovrstnost jedil ter pestri jedilni list. To se strinja tudi z najnovejšo vedo o prehrani človeškega telesa na podlagi vitamin, ker določa, da potrebuje človek za svoje zdravje najrazličnejša jedila, najrazličnejše pripravljena. — Knjiga se tudi razlikuje od drugih slovenskih kuharskih kniig v tem, da rabi mero, mesto vago, po načinu ameriškem. Dalje vsebuje knjiga recepte za odpravo neprijetne debelosti, recepte za hrano bolnikov itd. Cena trdno vezani knjigi je ............................
$4.50
VARČNA KUHARICA, sestavila Marija Remec. Ta knjiga obsega zbirko navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Ta knjiga je primerna za one gospodinje, ki ne žive v razkošju in morajo varčevati. Pri varčevanju pa gospodinja ne sme prezreti tega, da morajo biti jedila tečna ,ker bi sicer trpelo zdravje družine. Varčna kuharica po-■ daja recepte zlasti z ozirom zlasti z ozirom na tečnost jedil v okusni obliki. Vsaka gospodinja bo veliko pridobila, če si naroči to knjigo. Cena ........................................................ $1.50
SADJE V GOSPODINJSTVU, priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Ta knjiga je neprecenljive vrednosti za vsako gospodinjo, bodisi v mestu ali na deželi, ker daje kratko navodilo, kako je ravnati s sadjem, o konservi-ranju sadja in zelenjadi. Zlasti v Ameriki se veliko konservira, in gospodinji ki se o tem dobro ne razume, se veliko jestvin skvari ali pa niso tako okusne, kakor bi lahko bile. Knjiga s 13 barvanimi in 42 drugimi slikami Vas o vsem pouči. Cena ...................................... 75c
SLOVENSKA KUHARICA, priredila S. M. Feli-cita Kalinšek. To je najobširnejša slovenska kuharska knjiga in najbolj popularna. Opremljena je z mnogimi slikami in večbarvnimi tabelami. Obsega priprosto in gosposko kuhi-ujo ter jedi svetovnega slovesa, jedilne liste in ' vse mogoče nasvete za kuhinjo. Nevešča i _ izurjena kuharica najdeta v tej knjigi oporo. Srečna družina, kateri gospodinji dobra kuharica. Kuhanje pa je umetnost, katere se je treba priučiti. To pa se doseže najceneje in najuspešnejše s pomočjo dobre knjige, Slovenska kuharica. Cena ....................................... $5.00
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
WJJMlMJrMJfMJiMJJMfFL
ft I


more biti naravno nadarjen, tudi po izkušnji si more kdo pridobiti zelo dragoceno znanje, a prava šolska izobrazba se ne more z ničemur nadomestiti, in bo pomanjkanje take izobrazbe vsepovsod bruhnilo na dan, ko bi se imela pokazati moč in vrednost take izobrazbe. Ako kdo zavzame mesto v družbi, kjer pride vrednost šolske izobrazbe v pp-štev, je navadno celo vrlo hud na šolsko izobrazbo, ker je pač pri njem ni.
Mesto komisarja za vzgojo je v Rusiji zelo fino mesto tudi pri sedanjih razmerah, ko je baje vse "glih". Komunisti požirajo sline, če kdo postane komisar, več pa ne smejo storiti, ker bi bilo nevarno. Z gotovo zavistjo so sprejeli vsi izobraženi komunisti vest,, da je diktator Stalin postavil za komisarja nad šolami in vseučilišči odločnega, smelega in brezobzirnega "generala" Andreja Bubnova.
Diktator Stalin sam je vrlo malo izobražen. Govori baje samo ruski in mora iti gledat ha zemljevid, da najde, kje je n. pr. Portugal. Anatole Luna-čarskv je razpolagal s precejšnjo mero izobrazbe, kar kaže
in pri tem malo potoži, da pač drugi ali vsaj mnogi nočejo socialistično misliti, in nimajo, kar bi lahko imeli in bi jim po vsej pravici pripadalo.
Zopet bi jaz pripomnil, da je "misliti" vsemu delavstvu zelo, zelo potrebno in dalje pripomnim, da žal, delavstvo res še premalo "misli', ampak, da naj socialistično misli delavstvo, in bi le v socialističnem mišljenju bila njegova sreča in njegov napredek, o tem pa jaz nisem prepričan, niti, kakor vse kaže, delavstvo ni o tem prepričano, ko gre roba' tako klaverno počasi, pač pa bi bila po mojem skromnem mišljenju prava pot do vsaj boljših delavskih razmer v tem, ko bi delavstvo socialno mislilo. Socialno mišljenje pa je od socialističnega mišljenja tako oddaljeno, kakor je nebo od zemlje.
* * *
Blagoslov in greh in pamet.
Izvirni dopisnik v Prosveti ima:
"Na Mirni gori na Dolenjskem so včeraj otvorili planinsko kočo, na Krvavcu pa je pomožni škof ljubljanski dr. Rožman blagoslovil in otvoril kapelico. Obe točki sta bili
med drugim, da je vodil kurz, . . , . ,	, „
,	. , . . ... i polni turistov od vseoovsod,
esteticnega plesa, kjer je bilaj;	,	,
udeležena tudi njegova žena. j
Ampak Stalinu očividno ta
Luničarskega izobrazba ni u-
;ter sta obe proslavi potekli lepo kot se spodobi na planinah. Sicer pravijo, da v Alpah ni— greha — čemu potem blagoslov?"
Blagoslov bi bil toraj potre-
se ve le da je bil pred 26 le-lben le tam' kjer je " greh' in v ' " . :	, ! ker baje v planinah ni take
gajala, in porinil ga je proč, ter postavil na njegovo mesto Bubnova. O tem "generalu"
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas I
Piiite nam po cene predno oddate narooilo drugam!
»3?
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo ix sloveničine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILv»
BREZPLAČNO
Vam pošljemo krasen zlat rožni venec z zlatimi jagodami, vreden $5.
Ako nam
pred koncem
meseca oktobra
pošljete
enega novega
celoletnega
naročnika
(ali dva polletna)
za dnevnik
Amer. Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Ta ponudba v*.lja samo za mesec oktober.
4
Imate prijatelja, sorodnika, poznate rojaka, ki še ni naročen na na dnevnik Amer. Slovenec? — Pošljite nam njegov naslov in mi mu bomo poslali list na ogled brezplačno.
ti vržen v Moskvi iz trgovske akademije kot zelo "nevaren radikalec", a se ni dosti zmenil za kako pravo izobrazbo, pač pa je nastopal pod novim režimom neobzirno v teku rdeče revolucije, urejeval propa-gandistični mesečnik Rdeča Zvezda ter dospel v najvišji svet generalnega štaba kot neizprosen jurišar. V tem je vsa Bubnova moč, v kaki temeljiti izobrazbi je pa ni.
Koliko je slučajev tudi drugod, da so se povspele vrlo prazne glave edinole s svojim ne-obzirnim in predrznim nastopom do važnih in najvišjih mest? Po koroškem plebiscitu je mene v lastni rojstni vasi teroriziral čevljar, ki se hiti pravilno pisati ni mogel naučiti v šoli, a bil je brezpogojen pristaš komunistično - radikalne in nemškutarske stranke.
Mnogi hlapci so postali kralji, in v tem je veliko zlo. * * *
Misli in misli.
Delavski dan je bil v Mil-waukeeju in g. Joseph Ule je šel v Washington Park in opazoval in pozneje je opazova-inja spravil v Prosveti na pa-J piv. Opazoval je opice 111 pravi: "Človeku se zdi, da so te živali dokaj pametne in 'briht-ne'." Hm. Opazoval je pa tudi množico delavskega ljudstva in vrinila se mu je misel: "Kako bi bilo na svetu, ako bi vsa ta masa začela misliti?"
Nočem ravno dlake cepiti, ker marsikaj se zapiše bolj v prenešenem pomenu, a vsaj na zunaj roba tako izgleda, kakor bi opice — mislile, vsaj delavsko ljudstvo bi pa ne mislilo, oziroma še ni začelo misliti. Dosledno bi človek sklepal. da so kake opice na bo-ljem od ljudske mase. Ampak, kakor rečeno, ne cepim dlak,
Jaz vem le toliko, da kake opice niso in nikoli ne bodo zmožne — misliti, dasi utegnejo biti "brihtne", človek je edinole zmožen mišljenja. Ali misli in ali pravilno misli, je pa zopet druga zadeva.
G. Ule bi srčno želel, da bi masa začela socialistično mis-
robe, bi bila tudi blagoslovska roba nepotrebna. He, he. Proti kakemu grehu roba blagoslova ne izda dosti, ampak proti pomanjkanju pameti je pa vrlo dobra, in pomanjkanja pameti je vsepovsod dosti, na planinah in v — kavarnah,, kakor je razvidno iz dopisa. * * #
Tiskarski škrat.
"Slovenski živelj tukaj je nadušen za slovensko pesem . . .," tako je tiskano v navdušenem vabilu na udeležbo pri koncertu slovenskih umetnikov v West Allisu. Upajmo, da je bilo vse navdušeno, in da nihče ni bil — nadušen, in nadušen naj bi bil v bodočnosti
le šmentani tiskarski škratek. * * *
Chaque pour soi . . . vsak po svojem.
V Ratečah ob Sori so volili kraljico kopalcev za Rateče. "Mušter" so si izposodili iz A-raerike, ampak . . . Citam: "Glasovalna pravica je po dinarju . . ., red so delali s kravjim zvoncem . . ., zvečer so jo pripeljali z vlakom in kravjim zvoncem v Ljubljano . . kjer so jo na peronu nosili na ramah — kavalirji . . ."
Naj bo. Potreben je tudi meh za smeh, in nekdo je s svedrom kravo drl.
-o-
Poštenost je resnično najboljše stališče na svetu, toda njena sestra resnica pa mnogim ne ugaja.
HAS
MADE GOOD with
millions!



Same Price for Over 38 Years
25 ounces for 2S/
Pure—Economical Efficient
MILLIONS OF POUNDS USED BY OUR GOVERNMENT