13S. Ml (IM i *ft t w ini XIDL Ktt. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24— pol leta........12*— četrt leta........ 6*— na mesec........ 2 — v upravništvu prejeman: celo leto......K 22 — pol leta......._ u«— četrt leta........550 na mesec........1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Irednistvo: Enaflova ulica it. 9, (v pritličju levo), telefon ftt. 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru, UpravciStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vpcslatve naročnine se ne ozira. telefon st 89. celo leto pol leta četrt leta na mesec .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 28'— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30"— K 25— . 13-, 6 50 . 2-30 Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravntttvo: Kn&flova nlica it. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85 Važna preuredba »Slovenskega J(aro5a". Razvoj vseh naših razmer in S]o-^enski Narod« z onim izza prvih ča-.-pozna šele popolnoma velikanski -a p redek v vsakem oziru. Dandanes Slov. Narokoro ravno toliko gradiva, kakor ► kdaj na vseh treh straneh. A življenje ne počiva. Vsak dan r finese časopisju nove naloge in te -r» tako mogočno narasle, da se je Narodna tiskarna«, ta trdnjava slo-enstva in naprednosti, odločila za \eIevažno preuredbo našega lista. S 1. julijem t. I. začne „Slovenski Narod" izhajati po dvakrat na dan. Moderni čas zahteva kar mogoče hitro in kar mogoče natančno informiranje o vseh dogodkih. V prejšnjih časih to ni bilo mogoče, ker so bila občevalna M*edstva preveč slaba in ker informacijska služb« ni bila tako organizirana in koncentrirana, kakor je dandanes. Z izkoriščanjem modernih sredstev, kakor so brzojav in telefon ter z vporabo novodobnih informacijskih birojev, je poslalo mogoče obveščati občinstvo, o vseh važnejših dogodkih vprav čudovito hitro. Kakšen prevrat je svoj čas pro-vzročil »SloV. Narod« V vsem slovenskem časopisju z uvedbo telefonskih poročil, vsled česar je bil n. pr. v položaju, da je o umoru cesaric« Elizabete poročal že dobro uro po storjenem zločinu in da je o srbski revoluciji, ki je Ohrenoviče vrj»rla s prestola, že par ur pozneje mogel napraviti posebno izdajo. /daj se zgodi nov važen korak v razvoju našega lista. Za naše čase in naše razmere ne zadostuje več, da izhaja Slov. Narod' samo enkiat na dan, in pri enkratni izdaji ima tudi ze premalo prostora za izpolnjevanje vseh svojih nalog. Veliki listi velikih narodov izhajaj«) že davno po dvakrat na dan. a na vsem slovanskem jugu je bil doslej en sam list, ki je dnevno dvakrat izhajal, namreč zagrebški »Obzor«. Zdaj stepi na njegovo stran tud: > Slovenski Narod«. Dnevno dvakratno izdajanje Slov. Naroda« ,je bil dolgo let nai ideal, za katerim smo >tremili in čigar uresničenje je občinstvo nujno in iskreno želelo. Zdaj se ta ideal uresniči; kaj to pomeni za \se slovenstvo, da bo imel dvakrat na dan izhajajoč list, pač ni treba šele razlagati, saj mora to vsakdo uvideti. V bodoče bo torej izhajal Slov. Narod« dnevno dvakrat in sicer bo izhajal večerni list kakor sedaj, jutranji list pa tako rano, da ga bodo po vsi slovenski domovini že zjutraj lahko imeli v rokah. Večerna izdaja bo izhajala v dosedanjem obsegu in po dosedanji ceni, jutranji list bo pa seveda manjši in bo vsled tega tudi cenejši. Naj za danes zadostuje to kratko naznanilo, ki ho brez dvoma vzrado-valo vse prijatelje narodne in napredne misli. Kar so za države njihove armade in vojne ladje, to so za narode in stranke časopisi. Z dnevno dvakratno izdajo postane »Slov. Narod« prvi slovenski dreadnought. Dnevno dvakratno izdajanje »Slov. Naroda« je seveda združeno z ogromnimi izdatki in zato apeliramo že danes na vse slovensko občinstvo, naj nam z duševno in -materijalno podu »rn, s sodelovanjem, naročenjeni in inseriranjem omogoči, da liomo v stanu dobro in častno izpolnjevati ve. like in težke naloge, ki smo si jih naložili, saj bo to v korist in v čast vsema slovenskemu narodu. mišlloeost „Mira". Nedavno je bilo citati v koroškem tedniku Miru«, da je »najboljši branitelj a cje« in to istočasno, ko je z vso srditostjo nastopal proti C. M. družbi. Sicer pa dokazujejo kvaliteto tega branitelja meje neuspehi koroške politike, ki so v zadnjih leiili naravnost smrtonosni za koroške Slovence — Nadalje se je imenovalo v Miru« dr. Brejca, ki je nekakšen šef reda k ter lista, »najboljšega odvetnika na Koroškem« in to z ozirom na slučaj, o katerem dr. Brrj-u samemu ni bilo prav ničesar znano, ker je bil slučajno za nekaj tednov iz Celovca odsoten in v katerem slučaju je njegova pisarna — podlegla. — Poslednje se sicer lohko zarodi najboljšemu odvetniku vsak dan parkrat, a v tem slučaju ilustrira to dejstvo, kako ceneno se prodnvajo pompozne pohvale pri »Miru«. Skoraj v vsaki številki je čitati nekaj takih neokusnih, kmečkih hahai'M, s kakršnimi ne operira nobeden drug slovenski časopis. V zadnjih-številkah se ponavlja zaporedoma ponašanje, da je bil shod »Katol. pol. društva« tako silnega vtisa, da se liberalci, njim na čelu dr Gosak, niso upali govoriti. — Mi smo smatrali to pisar jen je za prazno ba-harijo in smo dolgo časa molčali. Ker pa le ni miru, moramo domišljavim gospodom povedati resnico. Važna vprašanja so se razpravljala pri tajnem posvetovanju, in je dr. Brejc takoj po vstopu dr. Gosaka, ki je v prepričanju, da je zborovanje že javno, stopil prerano v dvorano, klical reditelje* na pomoč. — To je bilo seveda nepotrebno, ker se dr. Gosak gotovo ni nameraval uti-hotapiti, ampak je bil samo napačno podučen od enega izmed rediteljev, ki mu je dejal, da »se že srne notri«. Značilno pa je za dr. Brejca, ki je imel toliko slabo vest, da jo i:larmiral taikoj svoje policiste, da ne bi slišal njegovih besed mož, ki bi jih dal pod kritično lu]>o. Pri javnem zborovanju pa je hotel dr. Brejc pojasnila o sledečih točkah: 1. Kedo je v konzorciju »Korošca«; 2. kaj se namerava pred vsem ukreniti v najbližji bodočnosti v napredni struji na Koroškem in 3. je hotel i uit l i ua shodu škandal, navi- ziio povzročen po liberalnem govorniku dr. Gosaku. Dr. Brejčev nastop je bil na javnem shodu tako izzivajoč, njegovo koprnjenje po senza ciji tako veliko, da je bil njegov namen dr. Gosaku takoj očiten. Dr. Gosak, ki pozna tehniko klerikalnih shodov, je prav dobro vedel, da bi ob prvi malenkosti insceniralo vodstvo shoda razburjenje »katoliških«, na shodu zbranih mož (saj je bilo več kot 2/3 duhovnikov) in potem bi kričalo vse časopisje: Glejte, kakšni so liberalci, na mirno, resno in važno posvetovanje uglednih »vernih« mož so prišli razgrajat, ali niso res taki, kakor smo vam jih prej slikali v govorih?!!« Šlo se je torej za to, kdo bo t notri padel« ali dr. Gosak, če bi se dal speljati na govorniško tribuno, da tam izpove tajnosti nasprotnega tabora, ter se mu potem z »ogorčenjem« (!) (!! »vsled nečuvenih napadov na vero!!«) onemogoči z velikim truščem nadaljevanje govora ali pa tir. Brejc, ako se mu ta finta ne posreči. Blamiral pa se je dr. Brejc, ker se je dr. Gosak temu prozornemu manevru na shodu mirno smejal, ter j na, stroške klerikalnih prenapetežev sijajno zabaval; potem pa odšel, ne da bi ustregel nujnim željam dr. Brejca in sodrugov. »Mir« je že sam enkrat priznal, da so »ravnali liberalci modreje, ker niso govorili«, a zopet prihaja s solznimi očmi in videti mu je, da nikakor ne more preboleti bolesti te ponesrečene finte. Fiducit- OsKrtnlitvo Haflj&ersa— kooperator JOdmnrlie. V zadnjih dveh ali treh letih, odkar je preminul v Planini prejš- nji oskrbnik kneza Windischgratza, pokojni Hanusch, se je pri nas mar* sikaj izpremenilo. O notranjem, gospodarskem preobratu nečemo tukaj pisati, ker nas niti za las ne tangira. To je stvar drugih oseb. Pogledati pa moramo, kako se v nacijonalnem oziru ravna s Slovenci; saj smo imeli itak predolgo zaprte oči. Slišali smo žvižgajoči bič krivice, ki je v tujčevi roki udrihal po nas na naši zemlji, a nismo si upali stegniti rok, za klicati v javnost in se postaviti v, bran. Prišel je nekje od Loškega po* toka novi oskrbnik, gozdni mojster Kdrbl. Nova metla, pravijo, dobre pometa. Tudi ta mladi mož je začel prav pridno pometati s tem, da je poslal v pokoj stare, izkušene logarje, ki so bili pri našem knezu v službi že takrat, ko je bil gospod Korbl še šolarček. Kaj je bilo temu vzrok, ne moremo direktno povedati. Trdili pa bi skoro apodiktično, da nemško-naeijonalna zagrizenost, ako pomislimo, da so bili na mesta starih logarjev - Cehov, poklicani sami — Nemci. Če niso mogli drugače dobiti nemških uslužbencev, so jih šli iskat celo na Bavarsko, kar bi znal povedati gospod geometer Joahim. Lahko bi se dalo mnogo, mnogo pisati, ali zadostuje naj, da konstatiramo: »Knez AVindisehgratzov oskrbnik, Korbl, v Planini je blagajnik nemške »Siid-marke« in svoje »delovanje« uravnava kot tak!! Nedavno tega je, ko je iskala graščina novega ribiča. In čujte in strmite! Slovencu, domačinu so ponudili mesečno 36 K, tujcu, Nemcu iz Solnograda pa so dali 90 K! Kje je tu pravica?! Se li ne pravi to, domačine za nos voditi? Kje so dandanes oni uradniki, ki so bili slovanske narodnosti?! — Veseli morajo biti kmetje, ako jim kak grajski uradnik odzdravi v popačeni slovenščini! —■ Imamo dokaz, gospoda, jasen dokaz, da hočete zadnjega Slovana iz službe odstraniti! Radovedni smo le, če se vam to i nadalje posreči. Mi še vedno zaupamo v pravičnost Njegove Svitlosti, kneza \Vindischgratza, in upamo, da ne bode pripustil dalje, da bi bilo njegovo oskrbništvo igrača v rokah nepoklicanih oseb. Prepričani smo, da bi niti tako daleč ne prišlo z izpodrivanjem Slovencev v njegovi graščini, ako bi bil le bolje informiran. Prosperirali ste, ker ni bilo človeka, ki bi vaša dejanja natančneje opazoval! Pokojni knez, LISTEK. Jurlstlnja v strahu. S kakimi občutki sem se odpra-' ila po dobro prestanem zrelostnem /nitu na Dunaj, tega vam nisem stanu povedati. Ženski občutki to [so bili, ampak nekak nenaraven ponos pomešan z burševsko drznostjo in samozavestjo. Zdelo se mi je, da i je ves svet pokoren, da sem vzvišena nad vse. Strahu nisem poznala ii domotožje sem pustila doma. Na Dunaju sem se seznanila z njedicinko Ivanko in sem sklenila ž njo najtesnejše prijateljstvo. Bila je že 26 let stara, polnega života, črnih las in finih manir, bila je pa tudi na vse pretege pretkana. Dostikrat sem ► la priliko opazovati, da je ugnala v kozji rog celo omizje juristov in iuristinj. Ko sem napravila prvi državni izpit iz rimskega prava, pandekt, nemškega prava, kanonskega prava in avstrijske zgodovine, sem si domišljala, da že nekaj razumem. Rada sem bila v družbi mladih doktorjev, h katerimi sem se kaj rada prerekala o juridičnih vprašanjih, posebno če so bili gospodje doktorji mladi in lepi. Ob takih prilikah je bila Ivanka vedno zraven in mi je pomagala stopati gospodom, na juridična kurja očesa. Med tem sem se pridno učila kazenskega zakona in sem ga premlela že do prestoj>kov. Kar dobim brzojav od svojega brata Joška, ki je bil takrat šele 20 let star in državni uradnik, da me poseti za kakih 14 dni, ker ima radi nekega izpita daljši dopust. Vzradostila sem se te vesti, ki sem jo še gorko prinesla prijateljici Ivanki. Vsedli sve se na tramvaj z rdečim znakom in se peljali bratu naproti na kolodvor. Prve ceremonije predstavljanja so bile kmalu končane in začel se je vesel čas. Jaz in Ivanka sve prenehali študirati, krok se je vrstil za krokom, izlet za izletom. Minilo je 14 dni, a brat Joško ni mislil na odhod, temveč ostal na Dunaju in se veselil z nama. Ivanka je bila ves ta čas vedno pri nama in se niti za trenotek ni ločila od naju, kar se mi pa ni zdelo nič sumljivega, saj sve bili preje tudi skoraj vedno skupaj. Nekega večera smo vsi trije prav pošteno krokali v predmestni restavraciji, kar pride v gostilniško sobo dama, docela podobna moji materi. Naravnost k naši misi je sla in po kratkem pozdravu začela mene in brata kregati, Češ: lepo delata, mesto da bi se učila vsak za svoj izpit, pa krokata po Dunaju brez konca in kraja. Nazadnje je povedala, da ji jo bilo po otrokih tako dolgčas doma, da ni mogla več vztrajati in nas je prišla obiskat. Bila je namreč vdova in sva bila jaz in Joško edina otroka, ki sva imela svoj čas podedovati njeno precejšnje premoženje. Dober teden dni je bila mati pri nama na obisku. Cez dan smo si ogledovali različne zanimivosti, za zvečer pa je naročila Ivanka na našem stanovanju večerjo za vse štiri, češ, da se ji gabi večno popivanje po gostilni. Imenitna večerja je bila in pili smo buteljske: Feslavca, Gumpolds-kirehnerja in mozeljsko vino. Ko smo postali zidane volje in je tudi mati rada in veliko govorila, vstane brat Joško in v začudenje nas vseh nove — da se je med tem z Ivanko zaročil. Strmeli smo vsi, vendar takrat ni nihče ne odobraval in ne odgovarjal. Ćudili smo se pa vsi, ker je bila Ivanka vendar starejša in ker se nam o'tem še sanjalo ni. Drugi dari je bil brat brzojavno pozvan v službo. Spremila ga je Ivanka, ki je vzela s seboj tudi svoj kovčeg. Moja mati, ki je bila praktična kakor vse matere in bi bila rada videla, da Joško kaj priženi, ni Ivanki prav verjela, ko je trdila ta, da ima še 4000 K dote v hranilnici in da ima v kovčegu nad 500 K gotovine in hranilno knjižico za 4000 K. Pri Ivankinem odhodu ji je hudomušno rekla, če ame vzeti is kovčega kak stotak, če bi ji »slučajno« zmanjkalo denarja, Ivanka je v to takoj privolila in dala ključ od kovčega, češ, da bo ostal kovčeg dober teden na kolodvoru, dokler ne pošlje ona železnici svojega naslova. Docela je bila prepričana, da ne bo stikal nihče po njenem kovček u. Toda nevesta obrača, tašča in spe pa obrne. Komaj je odpiskal vlak, je rekla, da gre domu v sobo, ker ima migreno, meni pa je izročila ključ od Ivanki-nega kovčka z izrecnim naročilom, da naj odprem kovček in pogledam, če ima Ivanka res hranilno knjižico z vlogo 4000 K in gotovine 500 K. Ugovarjala sem materi, ki je imela precej zastarele nazore, da je nedostojno stikati po tujih kov čeki h, da me je sram itd. Toda mati je ugovarjala, češ da ji je Ivanka celo dovolila, da sme nekaj denarja vzeti in da stori manje nego sme, če samo pogleda v kovček. Oporekala sem ji, da naj bi bila storila to preje, ko je bila Ivanka še navzoča, ne pa zdaj, ko se je odpeljala. Toda mati me odločno odvrne: »Ce hočeš, poglej ti v kovčeg, če ne, grem sama s postre ščkom.« Videč, da ne pomaga noben ugovor in da mogoče vsebina kovčega vendar ni za vsako profano po-streščkovo oko, sem vzela ključ in se napotila v shranjeval išče prtljage. Ko sem povedala, da je kovček moj, da sem nekaj v njem pozabila, kar hočem sedaj vzeti in ko tem ee timovala s ključem, je ukazal službujoči uradnik dvema uslužbencema, naj me peljeta v shranjevališče, kjer imam sama pokazati dotični kovček, uslužbenca pa naj pazita, če bo pokazani ključ tudi res odprl dotični kovček. Šla sem in pokazala naj-slabejši in najgrši kovček, ki sem ga dobro poznala. Bil je tak kakršnega nese vojak, dosluživši 3 dolga vojaška leta, ves vesel na kolodvor in ga, vedoč da ga ni škoda, spotoma od samega veselja trešči ob tla. Ko sta videla uslužbenca, da sem res odklenila s ključem kovček, sta odšla. Preiščem bolj površno, toda denarja in knjižice nikjer. Preiščem natančno, takisto brez uspeha. Postane mi vroče, grozna misel se me polasti. Kaj, če je kdo drug odprl ta kovček, ki se da odkleniti z vsakim zakrivljenim žebljem in vzel denar in knjižico. Kot juristinja, ki sem že predelala kazensko pravo, sem se z grozo zavedala položaja: Ivanka bo prisegla, da je bil denar s knjižico vred v kovčeku, oba uslužbenca, ki sta videla, da sem odklenila kovček, bosta to pod prisego izpovedala in pristavila, da sta se takoj potem odstranila in porotniki bodo prepričani, da sem vzela jaz oboje. Mislila sem, da je najbolje, če takoj javim železniškemu uradniku, kako da je. Pa sem se premislila, ker aem so zbala, da bi takoj poslali po policijo in bi me zaprli, daai je mogoče v! dobrohoten moi in kavalir prva vrste, bi se v grobu obrnil, če bi videl ta preobrat, kako se Slovence prezira. Korakali ste preko nas in zidali nemški most do Adrije v družbi s Drago Schrautzerjem, ki je v vaših očeh tako velik German, kakor v naših — odpadnik! V nadalje pa bodete morali iti čez nas! Naše oko bo vedno pazilo na vsak vaš korak in pravična kritika vam je zagotovljena v javnosti. Za danes dovolj. Mogoče drugič kaj več jako zanimivih podrobnosti; gradiva, žalibog, imamo dovolj! _ Držouna podpora Šolskim družbam. Socialno- demokratski poslanci so v današnji seji poslanske zbornice vložili ta - le predlog: Vlada se poživlja, naj nemudo-mo predloži poslanski zbornici načrt zakona, ki ima izvesti ta - le temeljna načela: I. Do končne zakonite rešitve o snovanju, organizaciji in učnem načrtu narodnih manjšinskih šol, o nadzorstvu nad temi in o pokritju njih stroškov dovoljuje država vsako leto 3 milijone kron v te - le namene : 1. za podporo občin, ki so zakonito obvezane, da vzdržujejo manjšinske šole: 2. za podporo družb, ki imajo po dvojih pravilih nalogo, snovati manjšinske šole izključno za pripadnike njihove narodnosti. Ta znesek se i ni a dati v proračun ministrstva za nauk in bogo-častje. II. Ta znesek se ima razdeliti med osem narodnosti, ki bivajo v državi, v razmerju njihove številnosti. To razmerje določi statistična centralna komisija po vsakem splošnem ljudskem štetju, ministrstvo za nauk in bogočaMje pa je razglasi. III. Zastopniki vsakega naroda v poslanski zbornici odločujejo o vporabi kvote, ki pripada njihovi narodnosti. Narodni oddelki poslanske zbornice, ki so sestavljeni v to svrho. morajo o tem sklepati pred začetkom proračunskega leta in morajo svoje sklepe naznaniti naučne-mu ministru. Minister ima te sklepe izvesti, v kolikor odgovarjajo določbam tega : č:kona. Ako se del dotičnemu narodu nakazane kvote ne porabi, lahko dotični narodni odbor v prihodnjem letu odredi vporabo onega zneska v smislu določb tega zakona. IV. V svrho izvedbe tega zakona se ima poslanska zbornica razdeliti v osem narodnih odsekov, in si-cer: v nemški, češki, poljski, maio-ruski, slovenski, italijanski, srbo-hrvatski in romunski. Zbornični predsednik ima dolž-tiost, vsakega poslanca uvrstiti v odlije jrove narodnosti. Ako se dvomi o narodnosti kakega poslanca, ali ako ne pripada nobeni izmed osmih niu-odnosti, potem se ga naj uvrsti v odsek one narodnosti, kateri pripada večina prebivalcev njegovega volilnega okraja. Odseki si sestavijo v vsaki volilni periodi svoj poslovnik. Ta predlog bo v današnji seji poslanske zbornice utemeljeval predsednik socialno - demokratskega kluba, dr. Viktor A d 1 e r. K temu predlogu pripominja jvArbeiter Zeitung«, glasilo socialnc-demokratskega kluba: »Predlog zahteva državno podporo za šolske družbe vseh narodov, kovčeku vendar oboje kje skrito. Poslala sem po postreščka in dala zapeljati kovček v svoje stanovanje, kjer sem vendar lahko mnogo na-lančneje preiskala kovček. Razgrnila in razprostrla sem vsako stvar posebej, — pa nikjer niti vinarja niti knjižice. Brzojavila sem Ivanki, da je izginil denar s knjižico vred, in sem plačala odgovor. Dobila sem obvestilo, da je v dotičnem mestu ni. Brzojavila sem v Ivaukin domač kraj vsem hranilnicam in posojilnicam, da naj take in take knjižice ne izplačajo, marveč naj dajo zapreti prinesitelja. Od vseh sem dobila odgovor, da se na prepoved ne bo oziralo, ker nisem navedla, na čigavo ime se glasi knjižica in kako številko ima. Tega obojega pa vedela nisem. Moje mlado juridično znanje in poznanje vseh slabih strani porote — dobrih strani menda i tik nimajo — me je gnalo v obup. K vsakemu vlaku sem šla čakat Ivanko, če se mogoče vendarle vrne in skozi tri dni sem ji vsak dan brzojavila v mesto, kjer je služboval Joško. pa sem dobila vedno odgovor, da je tam ni. Brzojavila sem Jošku, pa se mi je sporočilo, da ga tudi še ni. Kakor furi-ja sem begala okoli vsa obupana. Nič nisem mogla ne jesti ne spati. Videla sem se na obtožni klopi pred porotniki. Državni pravdnik je sple- ki snujejo iole za narodne inanjahts, kjer tega ne store občine. Proti delovanja šolskih drota so lahko marsikaj ugovarja, na da pa se tajiti, da te družbe v mnogih krajih vrše nalogo, ki bi jo sieer morala izvrševati javna uprava, osiresne dotične avtonomne narodnosti... Znesek, ki ga naj država vporabi za manjšinske šole, se ima po določenem ključu razdeliti med narodnosti, o vporabi kvote, ki je odkazana vsaki narodnosti, pa imajo samostojno odločevati poslanci dotičnoga naroda. Na ta način se vprašanja manjšinskih šol odtegne narodnostnim sporom. Narodnostni odseki poslanske zbornice, ki se jim ima poveriti ta naloga, ne bodo ničesar drugega, kakor narodni parlamenti: njih ustanovitev bi bil prvi korak h konstituiranju narodnosti, prvi korak k izvedbi narodne avtonomije.« Ta predlog, ki so ga vložili socialno - demokratski ]>oslanei v |>o-slanski zbornici, je vsekakor zanimiv in ima tudi na sebi mnogo dobrih, uvaževanja vrednih strani. Ker pa stvar sama še ni dozorela, ne kaže, da bi že sedaj precizirali svoje stališče nasproti socialno - demokratskemu predloga. Načrt novega Kazenskega 3akona. Dr. Alojzij Kokalj. XII Načrt ima pa tudi posebna določila za milejše kaznovanje. Ako je namreč storilec zakrivil kažnjivo dejanje telesne poškodbe v taki silni razburjenosti, ki se da po okolnosti h upravičiti, potem pa, dopušča načrt znatno milejšo kazen in sicer namesto težke ječe od 2 do 15 iet ali namesto težke ali lahke ječe cd 1 do 10 let lahko ječo od 3 mesecev do 5 let, namesto tc^žke ječe od 1 leta do 5 let ali namesto lahke ječ** od o ali G* mesecev do 5 let lahko ječo od 4 tednov do 3 let, namesto lahke ječe ali zapora od 4 tednov do 3 let lahko ječo ali zapor od 1 tedna do 1 leta. namesto lahke ječe ali zapora od 1 tedna do 1 leta lahko ječo ali zapor do 6 mesecev, namesto lahke ječe ali zapora od 3 dni do b* mesecev ali namesto denarne kazni od *J0 do 3000 K zapor do 3 mesecev ali denarno kazen do 1000 K. Iz teb določil je razvideti, da načrt v polni meri upošteva takozvane olajšilne razlesre in da pri toni pušča sodiščem zelo proste roke vsaj v tem, da ni ustanovil deloma celo nobenega naj-nian.i>^^ra kazenskega stavka. Prihodnje kažnjivo dejanje je pa telesna poškodba s poškodvanetvim do\oljen j«m. Tega kažnjivoga dejanja se pa okrivi oni, ki drugemu z njegovim privoljenjem prizadene težko poškodbo na telesu ali težko škodo na zdravju. To kažnjivo dejanje se pa kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 2 tednov do L! let. To določilo je diktirala skrb za vojaški stan. V veljavnem kazenskem zakonu pa nimamo takega izrecnega določila. Pač na se po braml>enem zakonu kaznuje tako poškodova n je po določilu splošnega kazenskejr;: zakona kot težka telesna 7io>kodba. Kot sledeče kažnjivo dejanje pa navaja načrt pretep. O tem aznji-vem dejanju je pa tedaj možn<> govoriti, ako se je kdo udeležil ' akega pretepa ali skupnerra napada, pri katerem je utrpel nekdo težko poškodbo na telesu, težko škodo na zdravju ali celo smrt, na ta način, da je iz njegove udeležbe utegnil nastati ta učinek, a se ni moglo dognati pro- tel vse mnogobrojne indicije v ne-prodorno železno mrežo, v katero me je vedno bolj zapletal, kakor pajek muho i u vedno očitneje so mu pritrjevali porotniki. Razlagala sem jim ves dogodek in naglašala, da je vzel te stvari lahko kdo drug, pa so 6e mi le neverjetno in pomilovalno smejali. Zagovorniku se ni posrečilo tudi ne na enem kraju prodreti mreže indicijev ter je končno le še prosil milostne sodbe. Postala sem vsled takih misli malodanc blazna. Ko čakam četrti dan na kolodvoru tako iz navade poštnega vlaka, ne da bi bila le količkaj upala, da pride Ivanka, me izbudi iz sanjarjenja njen glasen, ljubezniv pozdrav. Pomlajena in srečna me je poljubo-vala in objemala ter začela izpraše-vati, kaj je na vseučilišču novega. Resno sem ji prekinila gostobesedno povpraševanje in sem ji povedala vse, ter strahom čakala obsodbe. Ivanka pa se na ves glas nasmeje in pravi: »Norica, saj nisem imela ne denarja ne knjižice, saj pa tndi ničesar ne rabim, saj imam svojega Joška«. Tedaj so se obrnile oči sto in sto izstopivših potnikov na naju, ker sem iz peta vzdihnila oz. se oddahnila in ker je padel s silnim ropotom na tla kamen, ki ee mi je odvalil od src«. M, CL varoJstelja telesne pešfeodhe. Te vrste ksnsjlvo dejanja ee pa kaznuje s lahko ječo ali zaporom od t tednov do 2 let. ITseajivega dejanja lipilišas se pa okrivi oni, U spravi otroka ali koga dragega, ki ee radi svojega duševnega ali telesnega stanja ne more sam rešiti, v tak položaj, da je ogroženo njegovo življenje. Tako dejanje se pa kaznuje a težko ječo od 1 do 5 let ali pa z lahko ječo od 6 mesecev do 5 let. Ako se je pa to dejanje izvršilo pod posebno nevarnimi okolnostmi, potem je pa storilca kaznovati s težko ali lahko ječo od 1 do 10 let. Ako je pa to dejanje zagrešila inati na svojem novorojenem otroku pod vplivom s porodom združenih izprememb, v težki sili ali v namenu, da bi prikrila svojo sramoto, potem jo je pa obsoditi v lahko ječo od 4 tednov do 3 let. Milejša kazen pri materah v teh slučajih se nam zdi popolnoma umestna. Nastopno kažnjivo dejanje je pa ogroženje po spolni bolezni. Tega kaznjivega dejanja se pa ne okrivi samo bolnik, temveč tudi oni, ki daje potu ho takemu nevarnemu spolnemu občevanju. To kažnjivo dejanje se pa raztezuje tudi na vse bolne dojilje, ako vzlic svoji bolezni nastopijo svojo službo. To se nam zdi popolnoma pravilno in umestno, ker se je ravno vsled skrajne brez vestnosti takih dojilj že premnogokrat v popolnoma zdrave rodbine zaneslo naj-grše bolezni in s tem zakrivilo neodpravljivo škodo in gorje. Kažnjiva pa ni samo spolno bolna dojilja, ki v svoji brezvestnosti nastopi, dasi je bolna, službo kot dojilja, temveč tudi oni, kdor vzame zdravo dojiljo k spolno bolnemu otroku. Tudi to določilo je seveda popolnoma umestno in pravično. Oba slučaja se pa kaznujeta z lahko ječo od 4 tednov do 3 let. Kot kažnjivo dejanje se pa tudi označuje vsako oprroženje zakon-skejra družeta s spolno boleznijo. Da pride do kazni, je pa pogoj, da ogroženi zakonski druže nastopi pot zasebne obtožbe. S tem pa pridemo k dvoboju. Načrt označuje kot kažnjiv ne samo dvoboj kot ićik. temveč tudi poziv k dvoboju. izzivanje k dvoboju in J ončno tudi kršenje pri dvoboju veljavnih pravil. Pri opisu vseh teh kažnjivih dejanj bomo našli taka določila, katerim se mora nepogoj-no pritrditi; našli bomo pa tudi take izjeme, katerih ne moremo odobravati; opazili bodemo pa končno tudi pomanjkljivosti, katere bode treba odpraviti v onem slučaju, ako naj postane načrt zakon. Kaznjivega dejanja poziva k dvoboju se pa okrivi tako oni, kdor drugega k dvoboju pozove, kakor tudi oni, ki sprejeme tak poziv k dvoboju. Kazen za to kažnjivo dejanje .je lahka ječa ali zapor od 1 tedna do 1 leta. Poleg te kazni se pa lahko izreče vedno tudi denarna kazen do 10.000 K. Kažnjivo dejanje dvoboja pa vidi načrt tedaj podano, ako je kdo pri dvoboju rabil orožje ali če se je dogovorilo, da ima boj trajati toliko časa, dokler eden ali drugi izmed obeh dvobojnikov ne postane popolnoma nesposoben za nadaljni boj. V prvem slučaju se kaznuje dvoboj z lahko ječo ali zaporom od 2 tednov' do 2 let, v drugem slučaju pa z lahko ječo ali zaporom od 4 tednov do 3 let. Kadar so pa pogoji dvoboja taki, da iz njih izhaja, da mora eden dvobojnikov obležati mrtev, potem je pa izreči kazen lahke ječe od 6 mesecev do 5 let. V vseh slučajih se sme poleg poprej navedenih kazni obsoditi tudi v dertamo kazen do 20.000 kron. Kakor je iz vseh teh določit razvidno in kakor izhaja posebno iz precej milostnih kazni, smatra načrt dvoboj kot nekako potrebno zlo. Nadaljnega kaznjivega dejanja izzivanja k dvoboju se pa oni okrivi, ki drugemu grozi z zaničevanjem v namenu, da bi ga izzval k dvoboju ali kdor drugemu kaže zaničevanje radi tega, ker svojega nasprotnika ni pozval k dvoboju ali ker ni sprejel dvoboja. To kažnjivo dejanje se pa kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 1 tedna do 1 leta. Poleg te kazni je i »a dopustna vselej tudi denarna kazen do 10.000 K. Načrt pa navaja tudi Izjeme, ki imajo za posledico ngasnjenje kažnjiv osti. Te izjeme so pa sledeče. Pri izzivanju k dvoboju ugasne kaznjivost za onega, ki odstopi od dvoboja prostovoljno in pred začetkom dvoboja. Sekundanti pa postanejo tedaj ne kažnjivi, ako prostovoljno odstopijo in sieer še poprej, predno se je dvoboj dogovoril. Vsak drugi udeleženec pa postane tedaj nekaznjiv, ako se je potrudil, da ne bi prišlo do dvoboja in ako se potem tndi res ni udeležil dvoboja ali ako je dvoboj izostal vsled prostovoljnega odstopa. Končno je nekaznjiv tndi zdravnik, ki prisostvuje dvoboju. Za svojo dolžnost pa smatramo, da okrito povemo, da ee nam zdi poslednja Izjema asfcabs asIigUna. V zagovor te izjeme ss bodo morda navedlo, da se vendar dvobojnikov no smo postiti hm sdravniah* roma«, ker bi bilo to aočloiofcor>bno Tndi se bodo povdarjalo, da vender ne gre kaznovati zdravnika, ki prisostvuje dvoboju, ker pri dvoboju nima drugoga posla, kakor eventuelno in za slnčaj potrebe vršiti svojo dolžno*; kot zdravnik. Pripoznavamo v polni meri, da ee ta zagovor opira na navidezno vsega uvaževanja vredne razloge, vender vseh teh razlogov ne moremo označiti za dovolj tehtne In močne, da bi upravičili zgoraj navedena lajamo za zdravniški stan. Zakonodajalec mora stati na neomaja-no načelnem stališču, ali smatra dvobojevanje za dopustno ali nedopustno. Kakor hitro pa smatra dvoboj s tem, da ga označuje kot kažnjivo dejanje, nedopustnim, potem mora raz to svoje načelno stališče označiti ne glede na stan in poklic kot kažnjivo vsako udeležbo pri dvoboju in torej tudi udeležbo od strani zdravnikov. Nadalje je zakonodajalec s tem, da je označil dvoboj kot kažnjivo dejanje in zagrozil s kaznimi vsem onim, ki se pregreše zoper prepovedi o dvoboju, jasno izrazil svoj namen preprečiti vsako dvobojevanje. Tega svojega namena pa zakonodajalce ne bode nikdar dosegel, ako bode nekaterim udeležnikom pri dvoboju priznal nekaznjivost. Dvobojevanje se bode samo tedaj usj>eš-neie utesnjevalo in zatiralo, ako bode zakon vsakega udeležnika brez izjeme označil kot kaznjivega in posebej torej tudi sodelujoče zdravnike. Ako hoče torej zakonodajalec doseči svoj glavni namen glede dvoboja, moral bode črtati izjemo glede zdravnikov kot nelogično ali pa bode moral računati s tem, da bod-j vzlic vsem prepovedim ostalo vse lepo pri starem in da se bodo ljudje še naprej dvobojevali, čeprav ;;im je zagrožena kazen. Načrt označuje kot kažnjivo tudi kršenje pri dvoboju veljavnih pravil. To kažnjivo dejanje je pa po načrtu tedaj podano, ako kdo krši od nekdaj pri dvoboju veljavna ali pa dogovorjena pravila, da bi usmrtil svojega nasprotnika ali mu pri-zadjal težko poškodbo. Kršitev teh pravil vse kaznuje pa po predpisih o uboju in telesni poškodbi. Kakor razvidimo iz ravnokar navedenega določila razlikuje načrt med takozvanim! pravilnimi in nepravilnimi dvoboji, ker ustanavlja za pravilne dvoboje veliko milejšo kazen nego za nepravilne. Tega razlikovanja pa se dobro nikakor ne more zagovarjati, ker se vender nekako čudno sliši, ako zakonodajalec na eni strani vobče obsoja dvoboj kot kažnjivo dejanje, na drugi strani pa zopet govori o pravilih, katera se morajo spoštovati pri tem prepovedanem in kažnjivom dejanju. Kavno to razlikovanje dokazuje, da se načrt ne more povspeti do odločnega in načelnega stališča nasproti dvoboju. V tem je pa videti vsekako veliko in neopravičljivo hibo. Načrt je pa končno glede dvoboja ustanovil tudi neko izjemo, kateri se mora pač vsak razsodni človek protiviti z največjo odločnostjo. Ta izjema pa obstoji v tem, da je načrt izrecno ustanovil, da menzure ne spadajo pod določila o dvobojih in telesnih poškodbah. Načrt določa namreč, da določil o dvoboju in telesni poškodbi ni uporabljati na udeležbo pri menzurah, pri katerih naj bi bila dogovorno in s sočasno uporabo zavarovalnih sredstev izključena vsaka znatnejša poškodba. To je nedvomno velikanski poklon nemškemu dijaštvu, ki že itak po krivici uživa velike predpravice na akade-mičnih tleh in tudi drugod. Ta poklon velja onemu nemškemu dijaštvu, ki naravnost brutalno, a skrajno dosledno nastopa proti svojim a kademičnim tovarišem drugih in posebno slovanskih narodnosti; ta poklon velja onemu nemškemu dijaštvu, ki je v nemar devajoče splošno veljavna načela občnega bratstva in enakovrednosti vseh narodov ustanovilo nove pojme o »narod ih-gospodih« in o »manjvrednih narodih«; ta poklon velja torej ravno onemu dijaštvu, ki bolje zasluži ime »divjaštvo« nego dijaštvo. Naravnost strmeli smo, ko smo čitali to izjemo v načrtu in kar nismo mogli verjeti svojim očem, da-li čitamo prav ali ne. Ta izjema se pač ne da z nobenim pametnim razlogom upravičiti, vsled česar jo je tndi obsoditi kot ustanovitev absolutno nedopustnega, naravnost krivičnega in skrajno nevarnega privilegija v korist še itak preveč vročekrvne mladine, predvsem nemška narodnosti. Iz vseh teh razlogov moramo tudi z vso odločnostjo zahtevati, da se crta ta izjema iz načrta, ker pač ni nobenega pametnega razloga za to, da bi že itak preveč razširjeno pretepavanje med nemškim dijantvom še dobilo posebno zaščito in priznanje v zakonih. Tako daleč pa pač ne sme iti favoriziranje še itak preobjestnega in preveč nadutega dijaštva. Upamo, da so naših misli vsi razsodni državljani in da bodo naših misli tndi oni poslanci, ki bodo imeli svo-jodobno odločevati o usodi tega načrta koseneksge zakona, flomisH izlet v Betonu • MU tod. Včerajšnji »Obzor«, eden najuglednejših in najboljših hrvatskih listov piše: »Bratje Slovenci delujejo nemara med vsemi Slovenci največ na idej* narodnega edinstva Slovanov, zlasti pa jim je največ ležeče na čim najtesnejšem zbližanju južnih Slovanov. V težki narodni borbi, ki jo imajo, da se ohranijo proti navalom nenasitnega nemškega »dranga«, ne pozabljajo nikdar ostalih Slovanov Samo svoji veliki žilavosti se imajo zahvaliti da jih nemški »drang« že ni pokopal pod sabo. Zavedajo se dobro, kake važnost; je v takih borbah skupho delo, zate jih vidimo, kako stopajo sedaj ram< ob rami s Čehi, da jim pomagajo v njihovi borbi proti Nemcem, a tako; za tem jih zremo, kako se bore roke v roki z nami za naše pravice. A dolžnost nas ostalih Slovanov zlasti balkanskih je, da podpiramo Slovence v njihovi borbi, zakaj boreč se proti nemškemu »drangu«, se ne vojskujejo samo za se, marveč v ena ki meri tudi za nas. Ako podleže jo oni germanskemu naskoku, podlegli smo mu tudi mi. Slovenci to dobro uvidevajo, zato tudi iščejo stikov z ostalimi balkanskimi Slovani. Slovenci delajo na to, da bi sa vsi med sabo spoznali, da se strnemo v krepko bojno vrsto, ki je ne bo mogel prodreti tujinski naval. V kratkem razdobju pretekla, nista niti dva meseca — so Slovenci posetili nas Hrvate dvakrat. Bil je to njihov »Merkur«, ki je tako številno prišel v posete k našemu društvu »Merkur«. Drugi impozanten poset je nam napravila »Glasbena Matica«, ki je nas očarala z milozvočnimi akordi ljubke slovenske pesmi. Toda žilavi Slovenci ne odnehajo, dokler svoje naloge popolnoma ne rešijo. Oni nadaljujejo započeti posel. Po posetih, ki so jih napravili nam Hrvatom, evo jih sedaj, ko se pripravljajo, da obiščejo tudi Srbe v Belgradu. »Ljubljanski Zvon« se napoti 1. julija v Belgrad. Sodeč po pripravah na obeh straneh, bo to prava manifestacija zbli-žanja južnih Slovanov. Slovenci ne žalijo niti stroškov, ne truda, da bi bil ta njihov izlet čim veličastnejši. Na drugi strani se pripravlja Belgrad. da sprejme čim dostojneje svoje goste in da jim napravi bivanje v Belgradu čim prijetneje. Na čelo odbora za sprejem je stopil sam bel-gradski župan Košta Glavini ć. Da bo sprejem Slovencev veličasten, naj služi kot dokaz to-le: Te dni slavi belgradsko pevsko društvo »Stankovič« razvitje društvene zastave. Ob tej priliki so se obrnili na župana za podporo, a ta je. odgovoril, da vse rad stori za slav-nost, a da mu je to pot glavna skrb, da čim najlepše sprejme dra.ge Slovence, ki pridejo v Belgrad. Gostje bodo v Belgradu imeli na razpolago poseben brezplačni vlak za izlet v Smederevo, odkoder se s parobrodom povrnejo v Belgrad. Vojaška godba belgradska bo svirala slovenske pesmi in koračnice, da ž njimi pozdravi Slovence ob prihodu. Na Kalemegdanu prirede Srbi veliko ljudsko veselico na čast slovenskim gostom. Pripravljalni odbor je naprosil Slovence, da pri slavnosti sodelujejo s petjem, da se da tako tudi širšim narodnim slojem možnost, da slišijo slovensko pesem. Na Kalemegdanu bodo Slovenci uživali čaroben pogled na vijugasto Donavo, na divno nepregledno slovansko in banatsko ravan. Slovenci dospo v Begrad 2. julija okrog poldne, popoldne pa poset i jo grob pokojne slovenske umetnice Vele Nigrinove. Na grobu svoje velike rojakinje bo »Ljubljanski Zvon« zapel dve žalostinki. Dne 3. julija prirede Slovenci koncert v narodnem gledališču, dne 4. julija pa izlete v Smederevo.« — Tako piše o slovenskem izletu v Belgrad hrvatski list »Obzor«. Slovenci! Srbi in Hrvatje po* zdravljajo slovenski izlet v Belgrad z zadoščenjem in navdušenjem, ali hočete vi ostati ravnodušni 1! Rodoljubni Slovenci in Slovenke, pohitite v Čim največjem Številu v Belgrad, ker napravite s tem veselje ne samo bratom Srbom, ki vas sprej mo z odprtimi rokami, marveč tudi bratom Hrvatom, in ker s tem priložite tudi mogočen kamen k zgradbi jugoslovanskega edinstva. Prijave za izlet sprejema odbor »Ljubljanakega Zvona«, oziroma njega predsednik dr. Anton Svigelj, odvetnik v I4ubljani. Po najnovajšik poročili* znaša vožnja is Tagisbo v Belgrad in nazaj T reda pm 14 Točne podatke o tem prihodnji teden. mTL Seja poslanske zbornice. — Proračunska debata. — Nujni predlog o tkalcih. Včerajšnja seja poslanske zbornice je trajala jako dolgo, namreč do polu 9. po noči. Toda klopi v zbornici so bile skoro prazne in debata sama ni nudila čisto nič zanimivega. V začetku seje je bila sprejeta S. skupina proračuna. Zbornica je takoj nato prešla v razpravo o 3. skupini: ministrstvo za javna dela, po-Ijedeljsko, trgovsko in železnično ministrstvo. Med dr. je govoril posl. Povše; zavračal je očitke proti poljedelcem kakor bi bili oni krivi draginje. — Med govorom posl. Pal-meja (soc. dem.), ki se je pečal s položajem porcelanskih delavcev, je napravil posl. Malik nek medklic; soc. ilcmokratje so ga zato napadli s klici > denuncijant«. Slednjič se je moral posl. Malik podati iz dvorane. — Posl. Krenn (kršč. socialec) povdar-. a da so zadnje vremenske katastrofe pokazale, da ne zadostujejo podpore od slučaja do slučaja, temveč da je potrebno obligatorično zavarovanje nroti vrememskim katastrofam. — >■■<». demokrat Ausobskv govori o trebi izpopolnitve obrtnega nad-^rstva in o potrebi razbremenitve irtnih nadzornikov s tem, da se jim pridele i>omožne izdatne pisarniške >ile. Slednjič zahteva izdatne podpora za poj d a vijence na Štajerskem. — Nemški radikalec Lossl pravi, da je boljša ]>ot k saniranju financ šte-i rii je; štedi t i pa se mora seveda le im\ pravem mestu. — Mladočeški po-• Cei-h zahteva različne socialne reforme, s katerimi bi se odpiatilc razmere v trgovskem Manu. Kršč. socialec Geissler govori o vzrokih draginje in povdarja, da vzroka draginji ni iskati pri kmetih, temveč pri drugih faktorjih. — Benkovie govori o vprašanju tarifov za rjavi premog in o visokih tarifih južne železnice. Ko se bodo tarifi znižali, naj vlada skrbi, da '.i.do tega deležne tudi alpske dežele. Govornik zahteva dalje izpopolnitev *elefonskega omrežja na Spodnjem Štajerskem in na Gorenjskem ter te-Vtonsko zvezo teh krajev z Zagre--'m. Urgira gradnjo železniške p£e-Cr1' Polzela - Kamnik in belokranjske železnice. Nato govori o slovenski ob-rnkr-iji v štajerskem deželnem zbo-Slovenci so bili k tej obstrukciji iTOOsl prisiljeni. Vlada in Nem--i • v veliki zmoti, če mislijo, da bo ogorčenje zaradi ohstmkcije renče kar uničilo. Obstrukcija je «;!a oflgovor na zatiranje Slovencev. S dnjič se peča z ne v zdrži i ivi m i i z merami na državnem kob,dvoru lovcu in pri ravnateljstvu drž. eznie v Beljaku ter končno izjav-». da bo glasoval proti proračunu. Nemški nacionalec Bernkopf iz-upanje, da bo vlada kmalu predla zbornici svoje jezikovne pred are. Nemci bodo vedno pripravljeni niti - Cehi sporazum, toda Čehi »rajo staviti sprejemljive pogoje. to se debata prekine in nada-• razprava o nujnem predlogu oo-nca Li-ctra glede tkalcev na Ce-- Govori minister Weiskirch-f r. ki pravi, da simpatično po-Ija nujni predlog. Vlada bo rila, ker bo v njeni moči, da lanjša bedo tkalcev in sploh neu-ra zrn ere delavcev, ki delajo na. Predložila bo v jeseni potrebne predloge. Prihodnja seja danes dopoldne. Obrtni odsek. Pododsek obrtnega od.seka je v ' -erajšnji >eji sklenil vlado pozvati, aj uredi delo v kaznilnicah po slečem načrtu: Obrtniško rokodelstvo v kaznil-* -ah naj se omeji na najmanjšo me-. izdelki naj se event. naročnikom unijo za tisto ceno. ki je v onem raju navadna. Pred vsem naj se kaznilnice ozirajo pri tem na lastno ?rebo. Kaznjenci naj se za to vpo-•bljajo pri poljedelskih in meliora-rlelih. pri pogozdovanju Kra-*a it i: To ;.a le tam, kjer s tem ne jejo interesom drugih delav-Hv. Za državo naj kaznilnice sploh -prejemajo nobenih dobav. Vse to uredi država naredbenim potom. Laška fakulteta. Včeraj sta se podala posl. Ploj 'n Šusteršio kot zastopnika obeh ju-%<> lo\ anskih klubov k ministrskemu aedniku. Baron Bienerth je obe-1 <•> poslancema povedal kompromis-[•redlog glede laške pravne faknl- in je prosil z ozirom na to, da bo fakulteta v neslovenskem mestu, Jugoslovani temu kompromisne- 0 red Togu ne nasprotujejo. Poslanca sta izjavila, da so v tem vprašanju vsi Jugoslovani edini, da jem-Qeta vladno naznanilo o kompromisnem predlogu na znanje in ga bo ta predložila jugoslovanskemu vseučili- nu odseku. Mnenja sta, da bo od- sklenil brezpogojno obatrnkeijo fakultetne predloge. it klana« pozi. Olombinaki je imel~daljai razgovor z baronom Bienarthom glede laške fakultete. V zvezi z tem razgovorom se sliši, da bi »Poljaki klub« ne nasprotoval zahtevi Slovencev za pripustitev slovenskih docentov krakovski univerzi. Vlada je predložila deželnemu zboru proračun za leto 1910. Izdatki so proračunjeni na 74,297.712 K, dohodki pa na 74,322.409 K. Vabilo na Raz m m» in obenem Jubilejno slanost Dnae si. Orila ii leMa iLjiHjani v nedeljo, 3. julija 1910 ob 10. dop. r Ljflkljni. i Rfflri tiiraai .Janfttgi SPORED. 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajni kov o poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. PoroČ-ilo nadzoruištva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo.1) 6. Volitev nadzorništva (5 članov).-) 7. Volitev razsodništva (5 članov) .a) 8. Slučajnosti. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda c v Ljubljani, dne 28. maja 1910. 1) Iz vodstva izstopijo letos gg.: Andrej Senekovič, dr. Ivan Mcrhar. Fr. Pahernik, dr. Gregor Žerjav. Umrl je dr. Karel Bleiweis vitez Trsteniški, odpovedal pa se je radi premestitve g. prof. Fr. Vajda. Voliti je torej šest odbornikov, štiri za dobo treh let, dva za dobo dveh let. V odboru ostanejo še gg.: Fr. Ornagoj, dr. Ernest Dereani, Gregor Einspieler. Aleksander Hudovernik, Luka Svetec, Ivan Vrhovnik. -) V nadzorništvu so bili gg.: dr. Fr. Ilešič, dr. Ferdo Miiller, Matija Prosekar, dr. Vladimir Kavnihar. Miloš Stibler. 3) V razsodništva so bili gg.: dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogej, Karel Šavnik, dr. Fr. Tekavčič, dr. Karel Triller- Dosta vek: Dne 1. in 2. julija se priredi obrambni tečaj, h kateremu je dostop dovoljen samo proti osebnemu povabilu. V sol>oto, dne 2. julija ob osmih zvečer bo prijateljski sestanek na vrtu »Narodnega doma«. V nedeljo, dne 3. julija popoldm ob treh je pričetek velike ljudske slavnosti v Tivoli, katero prirede v korist družbi sv. Cirila in Metoda narodne dame iz vseh slovenskih pokrajin. Dnevne vesti. -{- »Slovanska Enota« in Jugoslo-\ani. Oba jugoslovanska kluba sta se, zedinila zaradi skupnega nastopa glede italijanske pravne fakultete, ki jo hoče vlada s jjomočjo svojih strank in s podporo socijalnih demokratov uveljaviti, ne da bi dala za to Jugoslovanom kakšno kompenzacijo. Če se ustanovi italijanska fakulteta, ne da bi se ob enem zagotovila ustanovitev* enake slovenske fakultete, se razmerje moči na slovanskem jugu premene v znatni meri na korist Italijanom in na škodo Slovanom. Zaradi tega apeliramo na vse v »Slovanski Enoti« zastopane stranke, da so in ostanejo solidarne z Jugoslovani in da kakor en mož podpirajo slovensko in hrvatsko zahtevo. Gre se za življenjski interes Jugoslovanov, in bilo bi pravo »izdajstvo na Jugoslovanih, ako bi se vsa »Slovanska Enota« složno ne potegnila in zavzela za jugoslovanske vseučiliške zahteve. 4- Šuklje-Jare. Deželni glavar S u k 1 j p namerava odložiti svoj d r ž a v n o z b o r s k i mandat, obdržati pa hoče seveda svoj deželnozborski mandat še dalje in ostane torej deželni glavar. Za naslednika mn je klerikalna stranka izbrala prof. Jarca, ki bi pa menda raje ostal deželni odbornik in se brani državnozborskega mandata, kajti da bi kot državni poslanec mogel ostati tndi deželni odbornik, je po znanih izjavah klerikalne stranke nemogoče. + V »Zvezi južnih Slovanov < je poslanec dr. Dulibić v včerajšnji seji spravil v razgovor razpust občinskega sveta v Makarski ter se pritoževal proti temu, da je vladni komisar Oberthor vso Uno takoj odpuotii, dobim je pridrzal v službi vse občinske nastavljene*, ki ao Tf^miHr"11^1 hrvatske stranke. Dr. Dulibić je terjal, naj klub zahteva pojasnila od ministra notranjih del dr. Haerdtla o tem postopanju deželne vlade dalmatinske. Ker poslanca dr. Ivčeviea, ^ dalmatinskega deželnega glavarja, ni bilo na Dunaju, je klub z večino sklenil debato o tej stvari odgoditi dotlej, da se dr. Ivčevič vrne na Dunaj. S tem sklepom dr. Dulibić ni bil zadovoljen in je zagrozil, da izstopi iz kluba, ako bi večina v zadevi ol>čine Makarske odločila proti stranki prava in na korist hrvatske stranke. V tem slučaju bi z dr. Dulibičem izstopil iz kluba tudi gosp. poslanec Prodan. — Registriramo to vest i>o dolžnosti kronistov. -f Nemška hranilnica, obrtna dola in »Slovenec«. V zadnji seji občinskega sveta je prišel na razpravo tudi javni škandal, ki ga je storila nemška hranilnica s tem, da hoče 1. maja 1911. c. kr. unietnoobrtno šolo vreči na cesto. Hranilnica ve, da dotlej novo poslopje še ne more biti gotovo in bi prav lahko svoje prostore še dalje pustila na uporabo važnemu šolskemu zavodu, pa tega nalašč neče, da bi spravila v zadrego šolo in mestno občino, ki mora skrbeti za šolske prostore. Oškodovan 1k> torej učni zavod, oškodovana bo torej mestna občina in oškodovana bo torej slovenska mladina, ki ta zavod obiskuje. Stvar je gotovo velikega javnega pomena in se tiče klerikalcev ravno tako, kakor naprednjakov. Občinski svetnik dr. Tr i 11 er je postopanje nemške hranilnice v torkovi seji občinskega sveta po znsluženju ožigosal. In »Slovenec«? Ta je vse zamolčal! Zamolčal je, kar je povedal dr. Triller in zamolčal, kaj je storila nemška hranilnica. Da je zamolčal govor dr. Trillerja, mu čisto nič ne zamerimo. Klerikalni backi so pač tako trdni v svojem katoliškem prepričanju, da za ves svet ne smejo izvedeti. kaj govore naprednjaki v deželnem zboru in v ljubljanskem občinskem svetu in »Slovenec« varuje samo interese klerikalne stranke, če vse take govore zamolči. A da je zamolčal tudi to, kar je storila nemška hranilnica, da je prikril javnosti to Škandalozno dejanje, to vnovič osvetljuje sramotno ljubezensko razmerje, ki vlada med nemško hranilnico in med klerikalno stranko. Kar je storila nemška hranilnica, to interesira "vso jasnost, naj bo že naprednega ali j klerikalnega naziranja, in tako de-i janje kar popolnoma zamolčali, to je pač dokaz največje korupcije, dokaz, da so klerikalci od nemške hranilnice resnično podkupljeni. -j- Odkrita beseda. Zadnji »Domoljub« je napisal prav dragoceno priznanje. Pravi namreč dobesedno: »Katoliška cerkev, ne pa klerikali-z< ni, obsoja civilne poroke.« Mi še nikdar nismo identificirali klerika-* lizma s katoliško cerkvijo, ozir. s ka-i toliško vero. Pač pa to delajo naši klerikalci, ki celo na političnih shodih naglašajo, da govore kot duhovniki, to je kot zastopniki katoliške cerkve. Mi smo se bojevali vedno edino le proti klerikalizmu, proti nadvladi duhovniški. Zdaj pa pride »Domoljub«, ki je prej vedno identificiral klerikalizem s kotoliško cerkvijo, in pravi, da katoliška cerkev pač obsoja civilni zakon — klerikalci pa ne. Naši klerikalci, katerih glasila so »Slovenec«, »Domoljub« itd., torej odobravajo civilno poroko. Mi tega do danes nismo vedeli. In če bi vedeli, bi pač ne pisali, da se general Sifkovski, ki hoče svojo hčer civilno poročiti, ni zbal premog-očne klerikalne gospode. Napisali bi, da »je ustregel klerikalni gospodi, ki odobrava civilno poroko.« + Največji avstrijski čudak. V Hagu na Nižje Avstrijskem živi advokat dr. Ferdinand S i e g 1 , ki je po naši sodbi največji čudak, kar jih yivi v avstrijskem cesarstvu. Ta mož je obelodanil odprto pismo na finančnega ministra Bilinskega, v ka tezam razvija in utemeljuje gorostasno misel, naj država konfiscira vse cerkveno premoženje. Kakor znano, so davki, direktni kakor indirektni, v Avstriji tako visoki, kakor v nobeni irugi evropski državi. Vsled teh silnih davkov, pod katerimi omaguje prebivalstvo, vsled katerih je pri nas vse veliko dražje kakor v drugih državah, vsled katerih so stanovanja, živila in obrtni izdelki dragi, vsled katerih hira industrija, ki bi sicer lahko pomagala prebivalstvu do blagostanja, trpi vse. In še ni dovolj. Država potrebuje denarja, ogromne milijone potrebuje in hoče poleg starih davkov uvesti de nove davke in povrh nekatere stare davke še povečati. Z ozirom na to je pozval rečeni dr. Siegl vlado, naj konfiscira U Dr. Siegl dokazuje, da bi drsava s dohodki is cerkvenega prenašanja lahko pokrila da bi htio pomagano drJavi ta ljuaV ztvn. Saj je popolnoma resnično, kar piae ta dr. Siegl, aH da apMi zmleli, da bo neea, do konti klerikalna država to tndi storila, to kaže, da je velikanski čudak, če že ne popoln norec. Prej bo drsava ljudstvo do arajee slekla, predno se bo dotaknila mnogo tisoč milijonov znaša jočega cerkvenega premoženja. Cerkve vseh vero-izpovedanj lahko mirno sede na svojih nabasanih denarnih žakljih, država se jih ne bo dotaknila, pa če bi ljudje kar trumoma od lakote umirali. Kaj misli vlada o nasvetu dr. Siegla, se vidi iz tega, da je njegovo »Odprto pismo« na finančnega ministra — konfiscirala. Naj dr. Siegl le gleda, da ne bodo še njega konfiscirali in ga v norišnico vtaknili, zakaj cerkveni denarni žaklji spadajo med najsvetejše svetinje vsakega dobrega in vernega naroda. 4- Nove šenklavske orgije že po jo! Kakor znano, je nemška »Kranjska hranilnica« darovala letos za nove orgije v ljubljanski stolnici 26.000 kron, za frančiškansko cerkev na Viču pa še posebej 6000 K. S tem je hotela kupiti molk naše klerikalne stranke o dejstvu, da je špar-kasa črtala tudi zadnji vinar podpore siromašni slovenski šolski deci in sploh vsemu kulturnemu prizadevanju 90% njenih vlagateljev. In zahvala našega presvetlega knezoškofa za ta plemeniti čin njegovih luteranskih nemških prijateljev-upnikov ni izostala! »Domoljub« je moral naravnost v ogenj v prid nemško-lute-ranski šparkasi, »Slovencu«, ki vendarle mora računati z narodnim čutom gotovega dela svojih čitateljev, pa so navezali — nagobčnik. V zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega dognalo se je, da nemška šparka-sa iz gole — ljubezni do slovenske Ljubljane meče na cesto c kr. obrtno šolo in s tem naravnost v nevarnost postavlja obstoj tega, za ves slovenski narod velevažnega učnega zavoda. Tisti knezoškofov »Slovenec«, ki sicer čenča ri o najnepomembnejšem sklepu občinskega sveta cele strupene uvodnike, pa molči kot ponižen lakaj ter beleži zgolj, da je mestna uprava vzela odpoved stanovanja e. kr. obrne šole »na znanje«. Niti protesta na ministrstvo, ki ga je sklenil občinski svet soglasno zoper kričeče postopanje kranjske hranilnice, se ni upal priobčiti ta neodvisni organ naše »Slovenske Ljudske stranke«. — Tako sta se torej našla navzlic Boromejevi eneikliki v bratskem objemu knezoškof Bonaventura in pastor Hegemann ob zvokih slovensko - rimsko - nemško lutranskih šenklavških orgelj. Heil! 4- »Slovencu« iz Črnomlja v odgovor se nam piše: Na ponižno vprašanje iz Črnomlja, priobčeno v »Slovencu« dne 14. t. m., odgovarjam za sedaj le toliko, da se računi denarnih zavodov, zlasti posojilnice in posebno pa še pod državnim nadzorstvom stoječih mestnih hranilnic sklepajo zelo temeljito in revidirajo ne samo po en teden, marveč več tednov skupaj. Za napravo takih računov se potrebuje mesece, — brez drugega dela in pisarniških izvežbanih moči. Radovednemu dopisnika bodi povedano, da ima mestna hranilnica v Črnomlju samo enega uradnika, ki mora voditi vse knjige, izvrševati vse zem-ljiško-knjižne zadeve, napravljati izvlečke, sestavljati tabularne listine, voditi in reševati korespondenco, s strakami občevati in poleg tega — brez vsake pomoči — še sestavljati letno bilanco. Da je z delom preskrbljen in preobložen, je jasno dovolj, ako se upošteva, da imajo slični zavodi po dve do tri pisarniške moči in torej lahko preje računske zaključke napravijo nego jaz. Mestna hranilnica v Črnomlju, katere tajnik sem od prvega početka — je imela v letu 1909 denarnega prometa 1,300.000 K, čistega dobička pa nad 4000 K; dokaz, da se krepko razvija vkljub raznim podlim in neosnovanim napadom. — Gustav B1 a ž o n, tajnik »Mestne hranilnice«. -f- Slavizlranje sodišč na Spodnjem Štajerskem. Nemški poslanci a la Marckhl vpijejo po Dunaju, kako se sodišča na Spod. Štajerskem slavizirajo. Kakšno je to »slavizira-nje«, se razvidi iz tega, da je bil te dni imenovan za namestnika državnega pravdnika v Mariboru Nemec dr. Beisner. Državni pravdnik Nemec, njegov namestnik Nemec, to je res strahovito sleviziranje! Slavizi-ranje je menda tudi to, da ni pri državnih pravdništvih v Mariboru in Celju prav nobenega slovenskega uradnika! Ubogi Nemci! Če bo sla» viziranje tako aaanredovalo, bo res kmalu vsa Spodnja Štajerska »slavi« + Kandidat socialnih lltev v Gorici bo brezposelni tiskar Callini, bivši laiki podanik, ki je pred kratkim časom dobil avstrijsko ležijo drzavnozborske volitve na dan 26. t. m. Narpdno-napredna stranka* je sklenila čisto pametno, da se ne udeleži volitev sedaj, ker pač ni pričakovati nikakega uspeha in ker je škoda truda in denarja samo v to, da bi se pokazali, da so tu, ko pa lezi na dlani, da bi se tudi v tem oziru ne doseglo pričakovanega. Klerikalci bi radi dali kandidata iz svoje srede, delali pa naj bi naprednjaki, kajti ni misliti na to, da bi nastopal dr. Gregorčič s svojimi pristaši proti dobrim zaveznikom, laškim liberalcem, katere bi se eventuelno spravilo v ožjo volitev. In če bi bila ožja volitev, bi drl dr. Gregorčič z odprto glasovnico glasovat za laške liberalce. On je kriv, da ne kaže Slovencem v Gorici udeležiti se dopolnilne drzavnozborske volitve. S tem pa ni rečeno, da Slovenci retirirajo v Gorici, marveč razmere med njimi se morajo spremeniti, mogoč mora biti skupen nastop in dobro zasnovano veliko pripravljalno delo; potem se bo izplačalo nastopiti; ob času zveze Gregorčiča s Pajerjem pa je škoda truda in denarja za brezuspešno volilno borbo. -f- Istrska deželna razstava. Če* ški listi, predvsem »Den«, prinašajo vabila na istrsko deželno razstavo. Ta vabila izhajajo iz informačne pisarne češke deželne zveze za pospeševanje prometa s tujci v kraljevini Češki. Čudno je, da je ta zveza tako slabo informirana. V Kopru ni istrska deželna razstava — temveč laška razstava. Iz te razstave so izključili vse, kar je slovenskega ali hrvatskega. Mi opozarjamo Čehe, da na ti razstavi ne smejo češki niti govoriti. In če zahtevajo v slovanskem jeziku vstopnico ali kozarec vina itd., ne dobe niti odgovora. Toliko češki javnosti na znanje! + Palica in koran. V lovski raz* stavi na Dunaju je napravil cesar pri svojem obisku jako pomembno opazko. Obiskal je namreč tudi etiopsko vas, in ko so mu tam pokazali šolo črnih, je rekel: »Prav kakor v Egiptu! Učitelj sedi tu s palico, razven korana se pa ne uči dosti drugega.« Kdor zna logično misliti, bo v tej opazki popolnoma jasno zapazil pointo, ki se ne obrača samo zoper šole abesinskih črncev. Egiptovske šole, v katerih sedi učitelj s palico v rokah in v katerih se razven korana ne uči dosti drugega, je cesar videl leta 1863., ko je bil ob priliki otvoritve sueškega kanala gost kediva Is-mail-paše. Leto pozneje so V Avstriji odpravili konkordat ter je stopil v veljavo ljudski zakon, ki ni samo pregnal palice iz šole, temveč ustvaril tudi idealno možnost, da se uči tudi še nekaj drugega nego katoliški koran, namreč katekizem. Vsaj teoretično imamo od leta 1868. šolstvo, ki se razločuje od šolstva islamit-skega zamorca. Vendar pa imamo še vedno v naši državi zelo mogočne in tudi pri kroni vplivne činitelje, ki se z vso vnemo trudijo za to, da se zopet vpelje etiopski učni sistem. V tem oziru je pač zelo interesantne slišati izrek cesarjev, ki tako ironično karakterizira šolski princip — črnih. + Slovenski duhovnik, uči se rodoljubja od bosanskega frančiškana! Ob priliki otvoritve bosanskega sabora so priredili sarajevski frančiškani na čast poslancu St. Zagorcu in dr. Banjavčiču, ki sta prihitela iz Hrvatske, da prisostvujeta temu pomembnemu dogodku, banket v samostanskem refektoriju. Na tem banketi je med drugimi govoril tudi frančiškanski provincial Alojzij Mišić. V navdušenih besedah je proslavljal delo za narod in končal svoj govor z vzklikom: »Kakšna korist bi naj to bila. ako si ohranimo vero, ako nismo obenem tndi ohranili hrvatsko narodnost?! Ohranimo hrvatsko narodnost in rešili bomo tudi vero!« Tako govori rodoljuben svečenik, ki res čuti narodno. Kako pa govore naši slovenski duhovniki? Kaj to, ako izgubimo svojo slovensko narodnost, samo da ohranimo sveto vero! Tako govore in delajo, žal, naši duhovniki, zato pa tudi v narodnem oziru tako nazadujemo. — Tekoče šolsko leto se je izvršilo na tukajšnjih državnih učiteljiščih danes, dne 18. junija. Na moškem učiteljišču je bilo v I., II. in m. letniku 91 gojencev. Učni uspeh je bil pri 83. gojencih ugoden in sicer pri 4 z odliko 8 gojencev ima v začetku prihodnjega šolskega leta ponavljahu izpit. Od 128 gojenk v prvih treh letnikih je izvršilo nauke 128 gojenk z ugodnim uspehom, 29 od njih z odliko, 2 gojenki imata ponavljahu izpit, pri 1 gojenki je učni uspeh nezadosten. Ustni zrelostni izpiti se začno v ponedeljek, dne 20. junija. Za izpiti je priglašenih na moškem učiteljišču 28 rednih gojencev in <$ privatnih, na zenakem učiteljišču 40 rednih gojenk in 22 pri- V nedelje Ok k 20. ncTteJjfičn so pristopne venkomur, kdor se za nje zanima, otrokom pa le Vj spremstvu odraslih. — Vodovod na Dolenjski cesti. Kakor znano, je občinski svet sklenil, da se podaljša na Dolenjski cesti vodovod od Galjevice do Magistra. Dotične vodovodne cevi so že zdavnaj pripravljene ondi in ljudje se sprašujejo, zakaj se vodovod ne zgradi. Stvar je pa ta-le: Ko so delali na Rakovnik vodovod, je voda silno nagajala, ker se je zemlja vsled nje vedno udirala pri izkopavanju temelja za cevi. Zato se je z delom gori omenjenega vodovoda slenilo, počakati toliko časa, da se zemlja osuši, da ne bo nepotrebnih stroškov. Vodovod se zgradi avgusta. Toliko v vednost vsem. ki se čudijo, čemu se toliko časa z njegovo zgraditvijo odlaša. — Za trpeče brate Srbe so poslali: Omizje v gostilni g. Bole darovalo na predlog g. Rupuika. ki je daroval 1*20 K, li K, gostilničar 1 K, skupno 4 krone. Avgust Jenko 10 kron, M. Tavčar 2 kroni, Anton Gutnik 1 krono, Marica Gašper-lin 2 kroni, Anica Glawacka 1 krono, R. Debevc 1 K. Jak. Furlan 1 K, Iv. Smolič 1 K, K. Josin 2 K, Nežika Jenko 3 K, N. Panholzer 2 K, Anton Drenove 1 K, Fran Zupančič 1 K, Ivan Fenic 1 K, Jos. Drenovec 1 K, Neimenovana tvrdka 20 K. Fran Ks. Stare 2 K, E. Hieng 1 K. Ing. Faich 1 K, C. Pontello 2 K, Mantuani 2 K, vsi v, Ljubljani. Iskrena hvala! — Prva slovenska tovarna za igralne karte se je osnovala v Ljubljani. Lastnik tovarne je g. Fran t ebokli. Koncesijo za to podjetje je dobil z velikim trudom, zato želimo, da bi podjetnik, ki je zaveden Slovenec, imel s svojimi proizvodi tem večji uspeh. Z Viča. Odgovor »Slovencu«. Te dni je zašumelo po celi občini, tako pričenja dotični »Slovencev« članek Kaj se je pa zgodilo.' Okrajni šolski svet je imenoval mladega sokoliea g. ♦los. Tribuča za krajnega Šolskega nadzornika na Viču. Dopisnik pravi, tla g. Jos. Tribuč ni ničesar storil za občino, oziroma šolo, da je ustanovitelj sokolskega naraščaja, nadalje trdi, da se je velika krivica zgodila drugim zaslužnim možem, ker niso bili imenovani, da so liberalci dali g. županu veliko brco za njegov trud pri liberalni stranki in slednjič da so bile ogorčene takorekoč vse tri stranke. Naenkrat se skoplje na občinski odbor, ker so mu, kakor je videti, zadnje volitve v želodcu obležale. Premelje tudi te. Vse te dopisnikove nevolje so pa krivi ti preklicani liberalci, ki v naši občini niso nič boljši nego drugod in jim je občinska korist postranska stvar it*L. itd. Zdaj pa k stvari! Kakor se splošno čuje, je imenoval okrajni šolski svet res g. Jos. Tribuča za krajnega šolskega nadzornika, definitivno pa to še ni. — Da nima gospod Tribuč nikakili zaslug za občino, je neresnično. Ravno nasprotno je res. Veliko je že daroval v dobre namene, tudi cerkvi je svoj čas daroval tri sto kron ter so v tem času njegovi konji vozili dva dni z njegovega dvorišča k cerkvi zemljo, katero je on radevo-Ije prepn-til. De]ave<- j<- >«• !o z v-liom nagradil. Vsega tega pa dopi-nik s svojimi črnimi očali ni videl. Splošno se pa mora reči. da je g. Jos. Tribuč jako dobra in poštena duša. Če pa slučajno drugače misli, nego si fanatični dopisnik želi. je to njegova stvar. Da bi se - tem komu kaka krivica zgodila, je tudi neresnično. Kdo pa hoče dandanes kaj zastonj delati? Nihče ne! Krivico more to imenovati kvečjemu kak čast i lile p-než. Da bi se s tem dala brca gospodu županu od strani liberalcev, je tudi le domišljija napilinenega. dopisni-ka.Župan, kakor tudi drugo ljudstvo, se le malo zmeni zato, kdo je slučajno imenovan za krajnega šolskega nadzornika. Župan je s tem le nekoliko razbremenjen. Ni pa bilo potreba in popolnoma lahko bi to izostalo, da se je drugega volilo, kajti kot tak ie bil tu na mestu. Naš župan je namreč vseskozi vesten in delaven mož ter uživa popolnoma po zasluženju "ugled in veljavo pri prebivalstvu. Tudi za občino ima že veliko zaslug. A ker ima vsaka *dava svojo pamet, tako se je tudi tukaj po pomoti neke jrlave to zgodilo. Sicer se pa do danes v javnosti na Viču živ krst ni brigal, kdo je krajni šolski nadzornik, kakor bi se tudi sedaj ne, ako bi ne pričel vpiti nek nepoklicani psevdo-Vičan. \a dopisa je razvidno, kako fanatičen je avtor tega članka, trdeč, da se njegovi pristaši ne upajo odločno nastopiti pri občinskih sejali, čeprav imajo večino. Ne i>ove pa, čemu naj nastopijo. Nadalje kliče, možje, še je čas in enajsta ura bije že, da se odločite, kajti šviga švaga nič ne pomaga. Kaj se to pravi, menda vsakdo razume! Boj in prepir, to zahteva dopisnik. K nam pridite v katoliški tabor, tako kliče dalje. O ironija! Jeli to katoliško, če kličeš ljudit na boj, i;a ločitev duhov, če opravljaš svojega nasprotno mislečega soseda, mesto da ga skniai s lepim izgledom pridobiti za-ee. Rajši ga pa pasti. Ne da ti tvoja a ko vidiš, da se ljudstvo noee prepirati, ampak hoče v občimi, me glade na politično prepričanje, mirno in skupno živeti. Pojdi tja dol med islamce in uči se tam dostojnosti in prisaneslji- vosti! Je-li Kristus učil, da ljubi svojega prijatelja in sovraži svojega sovražnika, kakor ti zahtevan ločitev duhov. Kako moreš trditi, da si katoličan, ako netiš sovraštvo in zahtevaš prepir. Ako tedaj trdiš, da bije že enajsta ura v občini, tedaj moraš imeti vzrok za to, katerega pa nisi navedel. Ali se ne gospodari v občini dobro in pošteno? Ali ne napreduje naša občina, četudi tiho in mirno in sicer boljše nego marsikatera druga! Komu se godi krivica v občinskem odboru I Ali ne deluje odbor po večini soglasno I Kdaj se je naredila še kaka izjema od strani odbora z oziroma na politično prepričanje tega ali onega prosilca? Kdaj je vladal v odboru terorizem t Nikdar! na to lahko vsak odbornik priseže. Čemu hočeš tedaj, zgaga, delati raz-dvoj? Kaj ne po izreku razdvajaj, pa bodeš vladal?! Le stopite v stran vi ozn an je vale i prepira in nesloge ter nehajte iskati svojih ljudi, češ, ta je naš, oni ni naš. Pustite ljudem njihovo prepričanje, kajti kar svet stoji, še niso vsi enako mislili, pa tudi ne bodo. Pri zadnjem shodu, ako si bil navzoč, si lahko ljudem z obrazov bral, kako so do grla siti te vedne strankarije in prepirov. Le nehajte, gotovi dopisniki, s svojimi prepirljivimi dopisi in gotovi izkoriščevalci s svojim izkoriščevanjem, pa se bo ljudstvo samo prav dobro razumelo neglede na mišljenje posameznikovo. Samo da je človek pošten in dostojen, . Ne tisti, ki pravi gospod, gospod«, ampak tisti, ki pošteno živi, je postavo izpolnil. — Vičan, pa ne psevdo. Odgovor »Domoljubu«. Kranjskogorski občinski oziroma vaški petelin sedi na kupu gnoja in poje svoj kikiriki. Vesela novica za Novo mesto. Dne 16. t. m. je dobil novomeški prost, g. dr. Sebastian Elbert od finančnega ministrstva brzojavno poročilo, da se je vprašanje za gradnjo novomeške gimnazije ugodno rešilo. Gosp. prost se je sploh zanimal za ugodno rešitev tega važnega vprašanja, kajti udeležil se je vselej depu-tacije, ki je bila tozadevno že večkrat odposlana na Dunaj. Dasi se letos še ne bo pričelo z zidanjem poslopja, kajti kakor je bilo že poročano, se je oddal dotični stavbni prostor za letos v najem, moramo vendar pozdravljati ugodno novico, ne toliko radi nas kakor radi mladine, ki je v vedni nevarnosti, da se usodnega dne ne znajde pod razvalinami prahu in trohno-be. Poleg tega so pa tudi sedanji prostori premajhni za število učencev, ki se množi od leta do leta. Zavetišče za obrtniške vajence se te dni otvori v Celju. To zavetišče nima prav nobenega drugega namena, kakor da čim preje ponemči slovenske vajence. Naj bi slovenski starši in drugi poklicani faktorji skrbeli, da ne zaide slovenska mladina v vz-gojevališče renegatov. Samomor. Iz Laškega trga ob južni železniei se nam poroča dne 17. t. m.: Danes v jutro se je L'Jletna celjska poštna oficijantinja Ela Sa d-n i k , ki je bila v substitucijo čez poletje prideljena tukajšnjemu ; oštne-mu uradu, vrgla pod vlak, ki jo je ravno preko boka razdvojil. Mlado, brhko in zdravo dekle je baje gnala v zadnjo, prostovljno smrt — nesrečna ljubezen. Njen oče, ki je bil tudi poštni uradnik v Celju, kateri se je pred leti tudi usmrtil. Vsled zastrupljenja je umrla v A^rtičah na Štajerskem žena župana Slovenca. Nekaj dni na to je umrl tudi njen mož. Zvišanje dokladc na pivo. Cesar je sankcijoniral v štajerskem deželnem zboru sklenjeni okvirni zakon glede davka na pivo. Za zvišanje tega davka so glasovali tudi slovenski klerikalni poslanci. Radi detomora. V Podvincih na Štajerskem so zaprli posestnika Petroviča, p. d. Žepka, ker je na sumu, da je imel s svojo deklo otroka, katerega je pa baje po rojstvu zadavil in pod nekim drevesom pokopal. Tudi deklo so zaprli. Detomor. V Kostrivnici pri Rogaški Slatini je porodila Antonija Inkret nezakonskega otroka, ga takoj po porodu umorila in zakopala v bližnjem gozdu. Detomorilko so zaprli. Kako se graška inteligenca vede napram kmetom? Piše se nam: Pred kratkim je več graakih gospodov v spremstvu nekaj dam in otrok vilo v okolico izlet. Med potjo so birali in trgali na polju in travnikih razne cvetlice. Tako so vdrli tudi v neki ob cesti ležeči travnik in žitno polje, da si tam natrgajo cvetlic. Razdelili so se tam tako, da so eni bili na travnikih, ostali pa so gazili po dolgem žitnem klanju. Kaset kot J asi nit tega zemljišča ko m ta ohola in m sadra dolgo travo in lepo klasno žito, jo opominjal, da maj se takoj odstranijo im mm me naprav ljajo škode, ker so Hak letine vedno slabe. Na ta kmetov opomin pa so se ▼011» si i njim norca brili in ga psovali s najgršimi in impertinentnimi psovkami, ter tako nadaljevali svoj posel, ne meneč ae več za kmeta. Tako se vede nemška inteligenca napram nemškemu kmetu, kako se le potem proti slovenskemu. To je menda torej tisti toliko hvalisani nemški »fortšrit«, katerega nemško časopisje ne more nikdar dovolj prehvaliti. Celovški župan Metnitz je jako oblasten mož in je vsled tega prišel v navskrižja s svojimi lastnimi pristaši. Ne da bi bil občinski svet sklenil, je dal župan podreti neko hišo, ki je last občine. Za obrtnike, ki so bili v tej hiši nastanjeni, je dal sezidati leseno kolibo, a zopet ne da bi bil to sklenil občinski svet. Ker hoče končno izročiti vodstvo zgradbe električne železnice inženerju, ki mu je mnogo dolžan, je naposled nastalo proti njemu nasprotje, ki je pa bo spretni Metnitz že premagal tako, da mu ne bo sitno in da bo svoje ljudi že zopet trdno držal na vajetih. Hišne preiskave v Trsta. V četrtek je prišel okrog pol 12. dopoldne v tiskamo »Amati e Donoli« v Trstu, kjer se tiska italijanski dnevnik »In-dipendente«, policijski komisar dr. Hofer s celo vojsko policijskih agentov, se izkazal z nalogom preiskovalnega sodnika ter nato izvršil hišno preiskavo pri odgovornem uredniku preiskavo pri odgovornemu uredniku Marcelu Demonte in ravnatelju tiskarne Aronu Morpurgo. V istem času so drugi policijski oddelki preiskovali v Demon te jevem in Morpur govem stanovanju. Ravno tedaj, ob isti uri, je policija izvršila preiskavo tudi v pisarni in stanovanju odvetnika dr. Igina Brocchija v ulici S. Lazzaro 10 in v pisarni ter stanovanju odvetnika dr. Nikolaja Vida-covicha v ulici Cassa di risparmio, ozir. G. Rossini. Preiskava je bila zelo natančna. Trpela je povsod skoraj po tri ure. Premetali so vse papirje in pregledali ter prečitali vse, kar je bilo mogoče najti. Pri odvetniku, dr. Brocchiju so zaplenili nekaj prepisov iz listov, ki so priobčili računske zaključke o izletu v Milan, pri dr. Vidacovichu pa nekaj pisem osebnega značaja. Pri Demontu in Morpnrgu niso zaplenili ničesar, kakor tudi v tiskarni ne. Kakor je razvidno iz tega, so se vršile preiskave zaradi onih demonstracij ob priliki izleta v Milan. Preiskave so se vršile vse obenem, v istem času, in je sodelovalo pri njih osem policijskih komisarjev. Pa rf u miran bankovec ga je izdal. Kakor smo že poročali, je bila uradniku, Gilbertu Torinelliju, pri tvrdki Hahn & Kalmus v Trstu iz suknje ukradena denarnica z zneskom 1600 K. Tatvine je bil osumljen šele v službo vstopiši uradnik, Gellert. Bil je pod strogim nadzorstvom in ko je te dni menjal bankovec za 10 K, je bil aretiran. Bankovec je dišal po parfumu in Torinelli ga je po tem takoj spoznal za svojega. Gellert je sprva tajil, potem je rekel, da je denarnico z denarjem vred vrgel v Kopru v morje, ko so ga pa pripeljali v Koper, da pokaže kraj, kjer bi imel biti denar, je priznal, da ima denar doma v Trstu. Pri njem so dobili še 1030 K. Iz ljubezni. Ko se je p red v čer a-nji?u okrog 2. ponoči peljala prostitutka, Hermina Bizjak, s svojo prijateljico po tržaških ulicah na iz-prehod, je stopil pred izraelitsko šolo h kočiji 251etni čevljar, Viljem Bion-di, ter zahteval, da naj BizJakova izstopi. Ker ga ni ubogala, je potegnil revolver ter vanjo ustrelil, nato pa zbežal. Biz Jakova je, zadeta v desno stran, padla iz voza; prepeljali so jo v njeno stanovanje. Biondija so zaprli. Pravi, da je streljal vsled ljubosumnosti in da se je nameraval z Bizjakovo poročiti. Za izseljenec v Kanado. V zad-njeja času so zopet poostrili postave glede priseljencev v Kanado. Vsak prišel ni k, ki hoče stopiti na kanadsko ozemlje, se mora izkazati v mesecih od marca do konca oktobra, da razpolaga z najmanj 125 kronami in voznim listkom do kraja namembe. V mesecih november do konca februarja pa znaša predpisani znesek celo 250 K, ker so razmere glede zaslužka še slabše. Če potuje v Kanado cela družina, se mora gospodar za vsakega rodbinskega člana v starosti od 5 do 18 let izkazati a 60 kronami od glave ter plačanim voznim listkom. V tem oziru niso ondotne oblasti prizanesljive in so izvzeti le slučaji, 5e kdo potuje k svojim najbližjim sorodnikom. Elektroradiegraf »Ideal«, Frane-Josefova cesta s*. 1, kotel pri »Malice« ima od sobote, dne 18. junija do torka, dne 21. junija sledeči spored: Medvednik ▼ Ariegu. (Naravni posnetek v barvah.) Martina Pregreha. (Umetniška drama.) rekordna vožnja v Modemi. (Aktualen naravni posnetek.) Ferragne. (Drama.) Gospod Lenivec si vzame dopust. (Komično.) — Zadaja pred. ob lepem vremenu vrši na — Dodatek k zadnjima srna ob 7. in pol 9« Odvođenje. (V barvah.) Dve sirotici. (Drama.) Obe služkinji. (Jako komično.) — Vsak torek in petek od C do IS. sodeluje slav. »Slovenska Filharmonija«. Semenj v Ljubljani. Dne 15. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 203 konj in volov, 40 krav in telet, skupaj 243 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, pri konjih pa srednja, ena goveje živine je bila od 62 do 74 v kilogram žive vage. Hudobno poškodovanje. Človek, ki ni imel boljšega dela, je iz zgolj hudobije v noči od 13. do 14. t. m. iz-podrezal na koncu hiše kovaškega mojstra gosp. Josipa Kunstlerja na Lepem potu (Tržaška cesta) v Ljubljani, lepo, že 6 let staro vrtnico in jo pustil na mestu. Gosp. Kunstler razpisuje tistemu, ki krivca dokazano izsledi, 20 K nagrade. — Več današnji inserat. Nezgoda. Ko se je včeraj popoldne kopal v mestnem kopališču magister pharmacije, gosp. Ivan Pon-gračič, se mu je ubila neka steklenica, ki jo je imel seboj. Stopil je pozneje na steklo in se na levi nogi tako obrezal, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. S kolesom je podrl na tla snoči Pod trančo nek kolesar 201etno Ivanko Lekanovo, katera se je pri padcu na ustnicah znatno poškodovala. Kolesar je znan. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 15 Bolgarov, 14 Slovencev in 8 Hrvatov. Nazaj je prišlo 7 Hrvatov. — V Reko se je odpeljalo 6 Hrvatov, v Zagreb pa 11. Izgubljeno. Trgovčeva žena, gospa Mina Gruškova, je izgubila zavitek blaga. — Neka gospa je izgubila zlato brožo z rdečim kamnom. Uradne vesti. Dne 5. julija bo pri okrajni sodniji v Senožečah dražba posestva, obstoječega iz mlina št. .^6 v Hruševju, cenjenega 3011 K 12 vin. — Najmanjši ponudek znaša 2011 K 12 vin. — Dne 6. julija bo pri isti sodniji dražba posestva hiš. št. 5/6 v Dol. Vremah, cenjenega 5440 kron 32 vin. Najmanjši ponudek znaša 3626 K 88 vin. — Dne 5. julija bo pri okrajni sodniji v Krškem dražba zemljišča, obstoječega iz hrama, vinograda in gozda, cenjenega 450 K. Najmanjši ponudek znaša 225 K. Narodna obramba. Jubilejne slavnosti družbe sv. Cirila in Metoda bodo po tem-le redu: Dne 1. in 2. julija priredi »Adrija« obrambni tečaj z važnimi referati o naših ogroženih krajih. V nedeljo, dne 3. julija bo dopoldne slavnostna velika skupščina, popoldne pa ljudska veselica v Tivoliju (Švicarija). Veselica bo resnično nekaj nenavadnega. Vse planote s sosednjimi gozdiči se spremene v pravo orijentalno sejmišče z raznovrstnimi šotori. 7očilo se bo vino iz vseh slovenskih pokrajin, stregle bodo naše mile sestrice Štajarke, Tržačanke, Goričanke, Gorenjke, a največ pozornosti bodo brez dvoma zbujale brhke Zi-Ijanke v slikoviti narodni noši. Svi-lale bodo razne godbe, sploh bo razvedrila in bučnega življenje na vseh loncih in krajih. Ljudovlada Cirilmetodarije. Od zadnjega mojega poročila v št. 133 vašega čisl. lista, se položaj ni čisto nič poboljšal, marveč še poslabšal. Izvršilo se je sicer par aretacij, a aretirani so bili koj izpuščeni, ker se jim ni moglo ničesar dokazati, glavni kravci so pa še vedno prosti. Nova republika zavzema veliko okolu 800.000 dm2 obsegajočo pokrajino, katera se je dosedaj imenovala »Strašni dol«. Imenuje se pa zato »strašni«, ker se je tu bil ljut boj med našimi in Francozi, pred približno sto leti, kakor pripoveduje domača zgodovina. Ta »Strašni dol« je oddaljen za počasno hojo 240 sekund od Matenje vasi, boljši pešci pravijo, da pridejo v petih minutah, od kolodvora Prestraneka pa 600 sekund, ali za boljše pešce 12 minut, torej lepa tura tudi za veleturiste. Kaj vse se bode godilo dne 24. julija v »Strašnem dolu«, ne smem še danes povedati, sicer — pravijo pri nas, da sne-jo mravljinci. Obrambni tečaj v Ljubljani dne 1. in 2. julija, bo pokazal, da smo se tudi Slovenci začeli zanimati za to važno panogo v našem življu. Referati so v rokah strokovnjakov. Za našo narodno bilanco bi se moral resno zanimati vsak Slovenec. Kdor se misli tečaja udeležiti, mora se čim-preje prijaviti v upravništvu »Slov. Branika« (Tržaška cesta 33), da ae mn pošlje vabilo. Brez vabila ni pri- VeMka veselica v Stopanji vasi. X aamlji. dne i* t. m* priredi »Ci- ril . Metodova podružnica za občino Dobrunje« veliko ustanovno veselico pri g. J. Bricljn v Stopanji vasj. Veselica se vrši na obsežnem, senčnatem vrtu. Brezdvomno take veselice še ni bilo v Štepanji vasi. Se pa tudi naši mladi narodni bori te lj i in bori-teljice trudijo, da bo cen j. gostom v vsakem oziru ustreženo. Priprave za veselico so že vse izvršene. Zverinjak je poln najrazličnejših zveri, muzej s »turškimi glavami«, handžari in starimi topovi, domača apoteka, zanimiva zlasti za ženske, vse je v redu. Dika vseh živali je Zlatorog. Sprva sami nismo mnogo verjeli zatrjevanju našega najsrčnejšega in naj-spretnejšega lovca, da ne bo njegov lov brezuspešen, a glejte, skazal se je neustrašenega junaka in pripeljal Zlatoroga. Ce imate rogove te prekrasne živali, si lahko pridobite zaklade zlata in srebra, ki so zakopani v gori Bogatinu. Toda komu naj pripadejo ti rogovi? Odbor po^lriiznice je sklenil, da se vrši v nedeljo tudi tekma ženske lepote. Ona gospodična, kateri bo občinstvo prisodilo prvenstvo, dobi rogove in ž njimi pride lahko do zakladov v gori Bogatinu. Gospodične, ali Vas nič ne mika.' A tudi drugače je skrbljeno za zabavo. Vozila bo šaljiva pošta, pri šaljivi loteriji boš lahko poskušal svojn srečo. Plesaželjnim je na razpolago veliko plesišče. Poleg plesne godb^ bodo svirali na vrtu tamburaši »N. D. O.« Zraven se bomo naslajali ob milih zvokih čarobnih naših pesmi, ki jih bodo peli iztežbani pevci. Pri šotorih in pod rdečimi dežniki bodo prodajala brhka štepanjska dekleta cvetlice, slaščice, kavo itd. Razume se, da bo g. gostilničar postregel /. vsem, kar si bo poželelo suho grlo in lačen želodec. Upamo, da ne bo na-trud zastonj, ampak da bo primerno poplačan s tem, da nas poseli v obil nem številu zavedno narodno občinstvo iz Ljubljane, Ciril-Metodarji iz Most, Sela, Vodmata in okolice, da položimo po svojih močeh dar, domovini na altar. Veselica mokronoške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki je bila dne 12. junija na Pleterškovem vrtu, je uspela v moralnem in gmotnem oziru prav lepo. Izmed domačinov je ta ali oni pogrešal tega ali onega, okolica pa je bila izvrstno zastopana. Našteli smo tudi lepo število Ljubljančanov. — Koncertne točke je odlično izvajal moški zbor, ki je štel 18 izurjenih pevcev. Velik uspeh je imela burka »Luna ga trka!« V tej igri nastopi kar pet igralcev v komičnih vlogah. Tu najdemo vse prehode od najfinejše do najbolj drastične komike. Vloge so hvaležne, vendar obstoji nevarnost pretiravanja. Pri nas niso pretiravali, saj so pa tudi nastopili samo starejši, priznano dobri igralci. Vse vloge so bile izvedene dosledno^ Zato pa je bilo čuti cele salve smeha. — Dež je nekoliko ponagajal, vendar nas ni pripravil ob dobro voljo. Če je kdo ob šaljivih dobitkih delal kisel obraz, ga je hitro potolažil uspešni lov na jestvine. Veselo vrvenje so povzdignile naše narodne gospodične, ki so pridno razpečavale razglednice in šopke v korist družbi. Tako se ji je pridobilo do 140 K. Hvala vsem! Druftvena naznanila. K I. zletu Ljubljanske sokolske župe. Preteklo ni še čisto 6 let, kar se je vršil veličastni II. vsesokolski zlet v Ljubljani. V grandijoznem izpre-vodu nad 2000, slovanskih Sokolov je vsega slovenskega Sokolstva bilo le okoli 500 članov, med okroglo 70olagajo župe in naposled v večjem razdobju Zveza vsega Sokolstva. Župe družijo manjše skupine Sokolstva. da vzpodbujajo k čim krepkejšemu delu v dru- - vi h samih, da vzgajajo posamezna društva k skupnemu delu z drugimi župnimi društvi. Zvezi je izpolnjevati to nalogo glede žup. Tako je torej zgrajena mogočna stavba sokolske organizacije na kar najintenzivnej-šem delu posameznih enot — društev —, ki ga združujejo potem župe in zveza v eno samo. veliko, cilja svesto delo. Tako spajajo sokolske zupe in zveza moči, ki bi posamezne ne pomenile ničesar, v ogromno moč, jo ;pirajo in uveljavljajo v enotno Miier v izvršitev kar najtežjih nalog, dosego kar najvišjih ciljev. Malo obstoji Ljubljanska sokolska župa. Jutri prvič nastopi z združenimi svojimi vrstami. Mlada je. ali prepričani smo, da je dobro porabila dosedanji kratki čas svojega življenja, da si vstvari, čim trdnejši temelj in že pri prvem svojem nastopu pokaže čim boljše uspehe. Ti pa. ki gledaš • lakat za jutrišnji njen zlet. pa ma-f*š z glavo, češ. že zopet zlet, — ve- —*li >** raje intenzivnega dela slovenja Sokolstva v središču Slovenije v njeni okolici in če se že sam ne u-ležuješ tega dela. oglej si ga vsaj, ►rda ti iskr«-je zasveti oko, zapolje /ivahneje kri. zatriplje krepke je *rce! I. župni zlet »Ljubljanske sokolske župe« je pred durmi. Prvikrat iza svojega obstoja nastopi župa vno. ter tako izroči uspeh svojega tanjega delovanje presoji širše nosti. Zelo mlada je »Ljubljanska >«-kolska Zupa« in razven ljubijan- - "gra Sokola", obsega samo mlada sokolska društva. Vendar pa župe to :'i motilo, da ne bi /e jk> tako kra* kem obstoju položila javen račun. Nimamo namena delati na preddan zleta mogoč« • občutja za sodbo ' (»nega dela. Opozarjamo le cenjeno očinstvo, da si naj jutri ogleda javno telovadbo na dirkališču ter naj m potem samo napravi sodbo o sokolio delu »Ljubljanske sokolsko župe«. Telovadno društvo Sokol v Ljubljani ponovno opozarja svoj'1 <-lane na današnje zadnje redovne e v telovadnici ler pričakuje pol-\ i 1 nega odziva. Na zdar! Kresna veselica. O t**j prireditvi tubljanskega »Sokola« priobčili smo • večkrat celoten spored in poročali liko podrobnosti, da bi bilo pač od-< . ako bi hoteli ^e danes znova be-/iti posameznosti: Izza prejšnjih je gotovo cen. občinstvu kresna • »Hica in njen raznovrsten spored dobrem spominu. Leto se pa spo- spopolni z obče priljubljenimi armornatimi skupinami iz življenja starogrške telovadbe. Prireditev skupin na takem prostoru, kot dirkali^«-. }t i e h nično jako težko in le spretnosti optika g. Karel Jur-ina.ua se je zahvaliti, da se te skupi-» • uprizon* ter bodo nedvomno vzbudi pozornost. Ker se ljubljanski So-: i strašil ne truda, ne ogromnega ''Ha. ki je s takimi prireditvami v ' vezi ter se ne straši tudi rizika, ki m u preti vsled skrajno neugodnega je dolžnost cen. občinstva, da iskane Sokolu ae to s svojo obilno udeležbo svoje simpatije in priznanje. dan. Deželna vlada je prepov jutrišnji sokolski sprevod po bnrgovi ulici mimo kastne. Gospodom na Bleiweisovi cesti še pač vedno straše po glavah septembarski dogodki, zato se ne morejo dokopati do pameti. Kolikokrat smo jim že dopovedovali in dokazovali, da se Slovenci toliko brigamo za kazino in za ondi zbrane nemčurje kakor za lanski sneg, toda brez vspeha, — kako tudi saj »mit der Dummheit streiten selbst die Gotter vergebens«! Vsled vladine prepovedi se bo torej sokolski obhod vršil mesto po Šeleu-hurgovi ulici po Wolfovi in Prešernovi ulici. Bratje Sokoli! Redovne vaje za tiste brate, ki se udeležijo izprevoda na jutrišnjem zletu, bodo nocoj od S. do pol 10. v telovadnici Ljubljanskega Sokola in ne od pol 9. do 10., kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno. Tdeležite se jih i>olnoštevilno! Kolinska kavna primes na jutrišnji kresni veselici. Kakor se nam poroča, je podarila »Kolinska tovarna za kavne primesi« v Ljubljani večjo množino svoje izborne Kolinske kavne primesi za Sokosko kresno veselico, ki se bo vršila jutri zvečer na dirkališču. Na ta način bo omogočeno, da se vsak sam prepriča o kakovosti te kavne primesi. In gotovo bo vsak izprevidel. da je ta izdelek od vseh tovrstnih najboljši. II. Veliki »Tabor narodnega delavstva« se Vrši v nedeljo, dne 26. junija 1910 na vrtu in dvorišču pri Novem Svetu« v Ljubljani. Sodeluje slavna »Slov. Filharmonija« razni pevski zbori in tamburaški odsek N. D. O.^ Koncertni del spopolnju-jejo slavna »Slov. Filharmonija« ter preje omenjeni zbori. V zabavnem delu je sledeče: Paviljoni: Kavarna, slaščičarna in cvetiičnjak. Srečolov z bazarjem. Veselični poštni, brzojavni in telefonski urad. Najnovejši umetniški paviljon itd. Kegljanje na dobitke, ki se je pričelo 12. t. m. bo trajalo do 26. t. m. Dobitki so sledeči* I. 30 K. II. 20 K. III. 15 K. IV. 10 K, V. za največ serij 5 K in VI. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. Serija 3 lučajev 20 v. Dobitki se raz-dele na dan veselice ob 10. zvečer. Ples se vrši v salonu ob 7. zvečer. Povodom veselice se vrši_ tudi kolesarska polževa dirka ob pol 4. popoldne od I. državne gimnazije do restavracije »Novi svet«. Začetek Tesel iee ob 4. popoldne. Vstopnina za osebo 40 v. Otroci do 12. leta prosti, člani z izkaznicami 20 v. K obilni udeležbi najvljudneje vabi — Veselični odsek N. D. O. Pevski zbor slov. trg. društva »Merkur« namerava poleteti v soboto, dne 25. t. m. v Idrijo, ter še isti dan prirediti pevski koncert, drugi dan pa si ogledati ondotni svetovne, znani rudokop. Odhod 25. t. ni. opoldne, nepevci ozir. dotični, ki so zadržani, odhajajo 2G. t. m. zjutraj. Ge: člane in prijatelje društva vabimo, da se izleta udeleže in pravočasno prijavijo. »Češkoslovenski klub«. Po ustanovnem občnem zboru, ki je danes popoldne ob f>. v mali dvorani Mestnega doma bo ob K zvečer v hotelu ^Tivoli« prijateljski sestanek. Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi svojo običajno veselico dne 7. avgusta. Proslava petdesetletnice naše budnice »Naprej zastava Slave' c v Kranju. Gorenjska sokolska župa s sedežem v Kranju priredi jutri teden, dne 2H. t. m. ob 4. popoldne na gostilniškem vrtu gospe Marije Maver je ve v Kranju veliko narodno si a vnos t v proslavo petdesetletnice nase budnice »Naprej zastava Slave!« Na s|k>redu so pevske točke mo-škega in ženskega zbora Narodne či-talniee v Kranju, glasbene točke salonskega orkestra »Sloge« v Kranju in slavnostno predavanje. Natančni spored te slavnosti, katere s:- udeleži tudi sivolasi naš starina Davorin Jenko, skladatelj slavnoznauega »Napreja«. objavimo pravočasno. T" pa m o, da zavedna Gorenjska dostojno proslavi petdesetletnico naše marseljeze »Naprej zastava Slave!« Ti ost je od vseh strani lene Gorenjske, kakor tudi iz drugih krajev ljube zemlje slovenske, na veselo snidenje dne 26. t. m. v Kranju, ko bomo imeli v svoji veseli sredi moža, ki nam .le dal večnolepi napev naše budnice. Da ste nam dobrodošli! Čakamo vas prebivalci starodavnega Kranja z odprtim srcem. Kranjskogorska podružnica S. P. D. napravi v nedeljo 19. t. m. iz Dovjega izlet na Golico. Prva partija odide zjutraj, druga ob 2 V4 po-jioldne od restavracije Zupan poleg kolodvora. K obilni udeležbi vabi odbor. Otvoritev Sokelskega doma eb priliki dvajsetletnice telovadnega društva Sokol v Zagorju ob Savi. Kakor je bilo že objavljeno v naprednem slovenskem časopisju, praznuje naše društvo letošnje leto dvajsetletnico svojega obstanka, zdrnieao s otvoritvijo Sokolskoga doma, ki je v pravem pomenu besede zahteval marsikatero žrtev, položeno domu na altar. Vsakdo ve, kdor čuti s nami, s kom, s kakim so vragom se imamo boriti. Na eni strani hoče najkrutejši naš sovražnik zidati preko naših trupel most do Adrije, na drugi strani nas ovira naš rodni brat. Vedno bolj se množe bojne vrste naših sovragov\ z vedno večjo eneržijo prodirajo v našo lepo domovino. Toda naša sokolska misel, naša ideja, vzklila iz slovanskih src. ne more trpeti tega robstva teme, ne more postati suženj našim sovra-gom. Z jekleno voljo se mora upreti vsemu, kar nam zastavlja pot k napredku, svobodi, bratstvu, edin-stvu. Zatorej dragi bratje na noge! 17. julija t. 1. prihitite v lepo našo Zagorsko dolino, pokažimo našim krutim sovražnikom, da še stoji trdna skala na meji, katero ovreči bode nemogoče, ako hodeino v istini nastopali, kakor nastopa rojak proti rojaku, brat proti lastnemu bratu. Za danes objavljamo samo majhen spored, natančneji sledi v kratkem času. Spored: 1. Na predvečer sere-nada kumici. 2. V nedeljo, 17. julija sprejem gostov. 3. Telovadna skušnja. 4. Otvoritev Sokolske.^a doma. 5. Izprevod. 6. Skupni obedi. 7. Javna telovadba. 8. Ljudska veselita. Bratska društva, ki se nameravajo udeležiti slavnosti naj nam izvolijo čimpreje naznaniti u deleži-tev in tudi blagohotno javijo s katerim vlakom pridejo in kdaj odhajajo nazaj. L'eiteljska vest. Meti najie]>še dneve Smarsko - rogaškega učiteljskega društva smemo šteti 9. dan junija, ko smo zborovali v prijaznem Št. Vidu pri Grobelnem. Krasen in solnčen dan privabil je od blizu in daleč do 30 članov in mnogo cenjenih gostov tovarišev in drugih, ki so zopet pokazali simpatije do učitelj-stva, v našo sredo. V veselim srcem smo pozdravili vrlega A. Černeja, ki nas je povedel s svojim izbornim skioptikonom v krasoto Saivinske doline. Temu je sledilo poroči!o T. Kurbusa o reviziji učnih načrtov. Z vidnim zanimanjem so navzoči sledili predavanju A. Stritarja »o telovadbi in kopanju v zvezi s plavanjem. Skupno smo nato obedovali v Bevče-vi gostilni, kjer se je ob kapljici ruj-nega vinca rekla marsikaka moška. Ko smo ugodili željam želodca, smo se podali na vrt. kjer se je razvila prav prisrčna in neprisiljena zabava. Vmes pa se je iz krepkih grl razlegal slovenske pesmi glas. ob katere zvokih se je le prehitro približala ura odhoda. Z veseljem, da smo preživeli lep dan, in nado, da nam zasijejo še lepši dnevi bodočnosti, smo se razšli. Da se vidimo na Donački gori! Slavnost gasilnega društva. Dne 26. junija bo že 24 let delujoča požarna hramba v Ljubnem razvila krasno novo zastavo. Zanimanje za slavnost je zelo veliko. Celo rojaki v daljni Ameriki so poslali za zastavo krasen trak. Dne 27. junija bodo gostje s člani poleteli v Logarjevo dolino. Čebelarski shod v Zgornji Vesci na Koroškem se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ob 3. ]>opo!dne v gostilni gosp. Petrovca. Na shodu bo predaval zast. osr. čebelarskega društva iz Ljubljane g. nadučitelj Liko-zar. < 1ebelarstvo se tudi na Koroškem zadnji čas dobro razvija. Zveza narodnih društev na Goriškem je imela v četrtek v Gorici svoj redni letni občni zbor. Zveza šteje sedaj 120 društev, vseh članov je okoli 7000. Delovanje centralne knjižnice je bilo kaj uspešno. Nad 3000 knjig je bilo prečitanih. Predavanj je priredila Zveza 129. Želeti je, da bi pomagali pri predavanji akademiki. Zveza razpošilja tudi pre čitane časopise v razne kraje. Živahna debata je nastala radi plesa. Občni zbor se je izrekel za to, da ne nasprotuje društvenim plesom, ki se vršijo pod nadzorstvom društvenih organov, pač pa občni zbor ne odo bruje zakotnih plesov, prirejenih od zasebnih fantovskih odborov, ki se vršijo brez kontrole ter vedejo v de-lomržnost, lenobo in pijančevanje: zato se pozivlje županstva, da naj ne dovoljujejo takih zasebnih fantovskih plesov. Izven Zveze je še kakih 40 društev, ki polagoma tudi pristopajo k tej za ljudsko izobrazbo tako važni organizaciji. Slovanski log. Hrvatska vlada proti hrvatskemu šolskemu društvu na Reki. Na Sušaku so pred nekaj meseci osnovali društvo »Ljudevit Gaj«, ki si je nadelo nalogo, da ustanovi na Reki potrebno hrvatsko šolo. Društvo je predložilo svoja pravila v odobrenje hrvatski vladi. Kakor poročajo hrvatski listi, je hrvatska vlada sedaj na vlogo društva »Ljudevit Gaj« odgovorila, da pravil ne more odobriti. Češ da že obstoji v Zagrebu društvo z enakim smotrom — hrvatsko prosvetno društvo. Ali po hrvatskih zakonih ni dopustno, da bi obstojali dve društvi z enakimi ci- lji! Ni verjetno! Za zavrnitev pravil so pao morali biti merodajni drugi motivi! Skoro gotovo ima pri tem svoje prste vmes madžarska vlada. Sicer pa hrvatsko prosvetno društvo niti nima v svojih pravilih, da bi snovalo šole, marveč društveno delovanje se omejuje na snovanje ljudskih knjižnic, razširjanje popularnih knjig in prirejanje ljudskih predavanj. — Zagrebško gledališče na Ce-tinju. Po poročilih iz Kotora je črnogorska vlada sklenila povabiti hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu, da pride ob času jubilejnih slavnosti ob priliki petdesetletnice vladanja kneza Nikole na Cetiuje in da priredi tu slavnostno predstavo. Hrvatsko gledališče bo seve to vabilo z veseljem sprejelo. — Razvitje zastave pevskega društva »Stanković« v Bel grad 11. rs i si a društvo »Stanković v Belgra-du razvije svojo zastavo v ponedeljek 20. t. m. Zastavo bo blagoslovil sam srbski metropolit Dimitrije. Slavnosti se udeleže vsa srbska in razna slovanska pevska društva. Na slavnosti bo zastopano tudi slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki je poslalo tjakaj svojega predsednika dr. A nt. Šviglja in tajnika Zorka. Dr. Švigelj zabije v imenu svojega društva v zastavo srebrn žebelj, ki ga je posehe v to svrho dal napraviti »Ljubljanski Zvon«. Med darovatelji žebljev je tudi hrvatski poslanec dr. Hinko Hinkovič. Mestna občina belgradska je dala »Stan-k o vicu« pri tej priliki 2000 K podpore. — Vseslovenski sokolski zlet v Sofiji. U pravni svet bolgarske sokolske zveze »Junak« je najel velikanski prostor, kjer se ima vršiti sokolski zlet. Okrog prostora za javno telovadbo bodo postavljene ogromne tribune in sicer amfiteatralično. Na tribunah bo prostora za 200.000 ljudi. — Srbski koncert v So Ti ji. Srbsko akademično društvo »Obilic« iz Bel grada je pri redilo v torek v narodnem gledališču v Sofiji koncert. Gledališče je bilo polno najodličnej-šega občinstva. Izmed ministrov so bili navzoči ministrski predsednik dr. Malinov. naučni minister Muea-nov in trgovinski minister Ljapčev. Izmed vodij političnih strank so bili navzoči: T. Todorov in Iv. Gešev, voditelja narodne stranke, dr. Hod-zov, Kamburov in St. Pipo v. voditelji progresivno-liberalne stranke'. Izmed drugih odlicnjakov se je koncerta udeležil tudi predsednik pripravljalnega odbora za slovanski kon-greB»vseučiliški profesor St. S. Bob-čev. Koncert je vspel v vsakem oziru pivkrasno. Veliko navdušenje je zavladalo med občinstvom, ko so pevci zapeli bolgarsko narodno himno »Šumi Marica«. Ploskanja in navdušenih klicev ni hotelo biti konca. Koncerta se niso udeležili stani-bulovisti, ki so na Bolgarskem to, kakor frankovci na Hrvatskem. — Samo Bolgari, ki nečejo ničesar slišati o ostalih Slovanih. V sredo so srbski akademiki napravili izlet v Pavlovo, kjer so njim na čast priredili njihovi bolgarski tovariši in to-varišice sijajen banket. Po slovanskem svetu, — Spomenik Fr. Palackega, češkega narodnega buditelja in zgodovinarja bo dogotovljen do jeseni leta 1911, tako da bo odkritje že o sv. Vaclavu prihodnjega leta. 1 — Za drugi milijon češke »Šob f Matice« je zbranih doslej 78.000 K. Slovenci zganite se, da doseže tudi naš »Obrambni sklad« kmalu svojo nameravano višino 200.000 K. — Češko dijaštvo na slovanski jug. Kakor se nam poroča priredi akademični »Klub A nt. Čižek« letos v drugi polovici julija izlet na slovanski jug. Ta izlet pa ne bo repre-7entacijski, temveč v resnici informacijski: izletniki hočejo spoznati naš narod in na£e razmere. Izletnikov bo okoli 50. — Češki akademiki naj bodo prepričani, da jih bomo sprejeli s prav prisrčnim veseljem v naši sredi. — Riehard Strauss, ki je zadnjo nedeljo dirigiral v praškem »Nar. gledališču« svojo »Elektro«, je bil z velikim entuzijazmom pozdravljen. Občinstvo ga je poklicalo šestnajstkrat na oder. Vsi veliki nemški listi so polni hvale o krasnem sprejemu nemškega komponista v prvem češkem gledališču. Ko bi se tudi hoteli zamisliti nad razliko med slovansko in nemško kulturo! Nemci so izžviž-gali v Lineu in drugje virtuoza Ku-belika, ker je Čeh, pobijajo okna slovanskim šolam in drugim kulturnim zavodom, Slovani |>a so vedno pripravljeni gostoljubno sprejeti nemško in vsako drugo resnično kulturo pod svojo streho. RflllievnosL Nova šolska knjiga. Ministrstvo je odobrilo učno knjigo: Macher Iv., Botanika za višje razrede srednjih šol. Cena 4 K 50 v. Več luči! Te zbirke poljudnih, poučnih spisov je izšel 4. snopič, ki obsega razpravo »Bira, kongrua in cerkvena konkurenca«. Cena 30 vin. Založil I. P. Lampret v Kranju. Vojeslav Mole: Ko so cvelc rože. V Ljubljani 1910. — Pod tem naslovom je izšla v založništvu Ig. pl. Kleinmavra in Fed. Bamberga precej obširna (135 str.) zbirka pesmi slovenski publiki že več ali manj znanega pesnika. Vojeslav Mole je skozi nskoz lirik, večinoma erotične vsebine. Forma njegovih pesmi je skoro povsod gladka in ji ni kaj očitati; najdejo se seveda tupatam prisiljeni, nenaravni verzi, pa to nazadnje ni tako važno. To bi se dalo sčasoma odpraviti. Kar se pa tiče vsebine, se mi pa te Moletove pesmi zde dolgočasne in monotone. Nobene originalnosti, nobene živahnosti. Ko bi ne bilo na knjigi zapisano, da je vse to zložil Vojeslav Mole, bi človek res ne vedel, komu naj te pesmi prisodi, v katerem vrtu naj išče zibelke tem rožam. Kratko: Vojeslav Mole ni nobena izrazita pesniška individualnost, in to je predpogoj za resničnega pesnika. Oblika naj bo še tako dobra in umetna, če ni izrazite vsebine, in predvsem te, je taka zbirka pesmi pač samo — potiskan papir; nič več. V. M. Z. Vse tu naznanjene knjige se dobivajo ▼ »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. Razne stvari. * Kdo je kriv? Sveti oce jo je S svojo encikliko hudo polomil. Kakor vselej pri takih prilikah, neče biti nihče zanjo odgovoren. Vsak vali krivdo od sebe in na drugega. O papežu so takoj razglasili, da ni kriv te enciklike in se niso nič zmenili za to, da bo tudi najbrumnejša duša vprašala: Kaj podpisuje papež najvažnejše uradne spise, ne da bi jih sploh prebral? Torej papež ni kriv. Krivda je padla najprej na kardinala Me-ry del Val. Ta je hitro rekel, da enciklike ni spisal. Potem so dolžili kapucinskega kardinala Vives y Tuto, da je encikliko spisal, a tudi ta je izjavil, da je nedolžen. Zdaj je padel sum.na milanskega nadškofa, kardinala Ferraro. ki pa se je hitro oglasil in povedal, ne le da enciklike ni spisal, marveč da tudi obžaluje, da je bila izdana. Ko se je Ferrara zma-zal, sta postala sumljiva dva nemška prelata, katerima da je pomagal papežev nuncij v Monakovein. Toda nuncij ni hotel prevzeti krivde, in je hitra razglasil, da ni v nobeni zvezi ž njo. Zdaj leži sum na dveh jezuitih iz Lombardije, da sta zakrivila to bec\kliko, a tudi ta dva se branita in pravita, da nista v nobeni zvezi s tem izvrstnim spisom. Ker je že res preveč smešno, kako zdaj ta, zdaj drugi zatajuje encikliko in vali krivdo od sebe. bomo pa mi užgali bakljo resnice in razsvetlili položaj. Naj torej čuje svet, kdo je spisal encikliko. — Moškerc jo je spisal. * Umor. V Radomu na ruskem Poljskem je neki policijski agent ustrelil žandarmerijskega polkovnika, pl. Wonsiatskega. Morilec in neki sokrivec sta se na mestu usmrtila. * Veliko srce ima prineezinja Chimav, ki je svoj čas ušla svojemu možu ter se poročila s ciganskim primasom. Rigo. Tudi ta ji ni ugajal, zapustila ga je ter vzela nekega Riz-ziardija. Toda tudi od tega se hoče ločiti. Upa. da dobi še četrtega moža. * Nova trdnjava. Kakor poročajo češki listi, hoče vojna uprava mesto Pi-erov na Moravskom spremeniti v trdnjavo. Okoli mesta hočejo zgraditi velike moderne fortifi-kacijske zgradbe. Vojna uprava smatra to mesto zaradi tega za tako važno, ker je križišče večih železnic. f Povodnji v Mali Aziji. Mesto Hassankaleh v Mali Aziji je skoraj popolnoma uničeno. Več sto ljudi je mrtvih in še več ranjenih. * Na Tafta, predsednika severo-ameriških Zedinjenih držav, je bil nameravan napad. Nek človek, najbrže slaboumen, je prišel že do Taftove pisarne; tu so ga prijeli. V žepu je imel revolver. * Velike povodnji na Ogrskem. V Krasso-Szorenvskem komitatu se je v trgal oblak ter povzročil velikansko škodo. V Szorenyskem okraju ni kraja, kjer ni povodenj uničila ljudi, železnic in setve. Telefonske in telegrafske zveze so uničene, ceste nepo-rabne, mostovi razdrti. V Tregovaj-skem okraju so vse ceste in vsi mostovi razdrti. Mnogo hiš je zrušenih. Do zdaj so dobili štiri mrtve.V Mol-davskem okraju je več krajev pod vodo. V Nj. Moldavi je več šolskih otrok vtonilo. V Jamskem okraju se je več hiš zrušilo. V Szokovaczu se je podrlo 40, v Bogodinu 38 hiš, več oseb je vtonilo. V vasi Monil je 6 mrtvih, v Becsinskem okraju 14, v Dalbosenczu 10, v Mocserisu 7 in v Rasporu celo 50 mrtvih. Vas Usapot je voda odnesla. Tudi kraj Ponvasz-ka je popolnoma izginila. V Orsov-skem okraju so vse kulture uničene- V Oraovi se je podrlo 200 hie, jr lle-hedli 500. V Mehadli je vtonilo 13 oeeb. V Jablanici. ki je podobna razvalinam, so do zdaj dobili 46 mrtvih. iV Berzaaki in Spodnji Jubkovi je vtonilo kakih 100 ljudi. V Szikovacu in Felso-Jubkovi je 9 ljudi vtonilo. Vode so odnesle mline, živino in mostove. V AlsoJubkovi je voda odnesla celo železen most. V Szaszka-Kanva je vtonila ena oseba, v Slatini 3. V okraju Karnsebes je vtonilo 6 oseb. Iz mnogih krajev še ni poročil, ker je ves promet oviran. Skoda znaša milijone. Tudi Donava narašča ter nosi vtopljence. * Nevihte in povodnji. Letošnje leto je leto neviht, povodenj in strele. Kakor je polje lepo obetalo, tako ima kmet vedno manj nade na bogate pridelke. Vendar je drugod še hujše kot pri nas. V Srbiji so imeli letos že drugo veliko poplavo. Pretekli torek je v okrajih mest Jagodine. Ćuprije, Bagrdana in Svilajnaca lilo neprestano. Reki Morava in Re-sava sta izstopili iz svojih bregov ter poplavili polja in travnik?, vasi in mesta. Žetev v naj rodov i t ne jšem delu Srbije, v Moravski dolini, je popolnoma uničena. Česar niso uničili nalivi, to je pokončala toča. Škoda je ogromna. V Svilajnacu je utonilo 20, v Bagrdanu 6 oseb. Včeraj je kralj Peter odpotoval v spremstvu dveh ministrov v Svilajnac. Velike povodnji so bile v torek tudi na Tirolskem, Solnograškem. Bavarskem in v Švici. Zlasti zahodna Tirolska je mnogo trpela. Poplavljeni so celi okraji, podrti jezovi in mostovi. Prometne zveze so na mnogih krajin pretrgane. Mnogo vasi je pod vodo. Neki uradnik pri glavarstvu v Imsta je utonil. Na Bavarskem je lilo neprestano 36* ur. Bodeusko jezero je prestopilo svoje bregove. Železniška zveza med Lindauom in Kempteinmi ie pretrgana. Reka Ilier je tako narasla, da je podobna jezeru. Razdejanih je nebroj mostov. Spomenik kralja Ludvika se je podrl. — Hude nevihte in plohe so bile po celi srednji in vzhodni Švici. V Altdorfu se je uirgala zemlja in je zasula hišo nekega pismonoše. Žena in deset otrok ie bilo mrtvih. Blizu Curiha sta utonila dva moža, železniška zveza je na več krajih pretrgana. * Velik narodni dar. Pretečeni teden je umrl na Kralj. Vinogradih računski revideni, I. Kužel. ki je zapustil vse svoje premoženje v znesku 45.000 kron »Češki šolski matici.« Da bi našel še mnogo posnemovalcev ! * Strupeno mleko. Te dni se je na Dunaju zastrupilo s kislim mlekom deset otrok. Pri petih so se znaki zastrupljenja le malo poznali, do-čim so bili ostali otroci v veliki nevarnosti. Neki 13Ietni deček je vsled zastrupljenja umrl. * Zastrupljeni svatje. V Sehavi na Štajerskem je bilo povodom sva-tovanja zastrupljenih 20 svatov. Ženin je bil že tako slab. da so ga deli v poslednje olje. Hujše nesreče ni bilo; tudi ženin je okreval. Kako se je zastrupljenje zgodilo, ni znano. + Župan, ki hodi po glavi. Takega župana imajo v Poznanju. Imenuje se Wilms in je zelo 1 judomil. Veliko dobrega napravi, skrbi pa tudi. da drugi dajo. Premožni meščani niso niti pri večernih zabavah pred njim varni. Pred kratkim je dobil v neki družbi nekega bogatega trgovca, katerega je župan vljudno prosil, naj daruje 5000 mark za neko novo (grevarno. »Zato se lahko postavita na glavo in še bi se praskal«, je odgovoril trgovec županu. »Prosim torej, le praskajte se,« je rekel pretkani župan, in že je stal na glavi. Kaj je preostajalo trgovcu drugega, nego da se je popraskal za ušesi ter naštel županu pet tisočakov. * Žensko truplo v kovčegu. Kakor sme že poročali, so te dni potegnili iz Komškega jezera v južni Italiji žensko truplo. Ženska je bila oblečena, kakor da bi bila namenjena na izprehod. Na glavi je imela 5 ran, vendar so pa zdravniki izjavili, da niso smrti provzročile rane, marveč se je ženska zadušila. Bila je torej najprej ranjena in potem živa zabita v kovčeg in vržena v jezero. Iz pisem, ki so se dobila pri njej, se je dognalo, da je umorjenka Marija Scott, ki je zadnji čas živela v onem kraju s svojim možem, Porter Charl-tonom. Ona je bila stara 35 let, njen mož 23 let. Marija Scottova je bila hči igralca iz San Jose v Kaliforniji. Tudi ona se je posvetila gledališču, kjer pa ni imela prav posebnega uspeha. Nadevala si je pri raznih gledališčih in gledališčnih družbah tudi različna imena. Scottova je bila menda zelo histerična in ekscentrična ženska. Vsled tega jo je že pred leti zapustil v New Yorku njen prvi mož, ki je odvetnik v Alaski. Leta 1909 je hotela vjeti v svoje ljubezenske mreže newyorškega odvetnika, Craiga. Ker ta ni maral njene ljubezni, je v newyorskem hotelu »Astoria« nanj streljala. Na srečo je bil Craig le lahko ranjen. Pred dvema mesecema se je ljubezni željna poročila o Cbarltonom, 231et- sjfaa sjsjsji ankofs isihiiia Was-bingtonu. Mladi zakonski par je odpotoval v Evropo. Charlton je baje nameraval vstopiti pri neki hambur-ški banki v službo. Kako da sta prišla v italijansko mesto, Moltrasio ob Komškem jezeru, je še neznano. — Umor se je izvršil, kakor vsi znaki kažejo, vsled ljubosumnosti. Njen mož je bil namreč grozno ljubosumen. Dasi je imela polno najele-gantnejših oblek, je vendar morala biti vedno oblečena v črnino, in kadar sta šla z možem na izprehod, je morala vedno deti čez obraz gost paj-čolan. Ljudje, ki so stanovali v istem hotelu, so večkrat čuli, kako jo je mož vsled ljubosumnosti psoval; včasih jo je celo pretepal. Tudi iz njenih pisem sledi, da je bil mož zelo ljubosumen. Po vsem tem se opravičeno sklepa, da je Charlton iz ljubosumnosti potolkel svojo ženo, jo potem zabil v kovčeg in zavlekel v jezero. Za njim ni nikakega sledu. V njegovi družbi so včasih videli nekega Rusa z imenom Ispolatov. Ispola-tova so zaprli, toda zatrjuje, da je popolnoma nedolžen. Afera s strupenimi pllaloml. Čitatelji se bodo še spominjali, da je svoječasno preiskovalni sodnik dr. Grasselli pozival vse tiste, ki bi slučajno začetkoma meseca aprila videli na državni cesti Trst - Ljubljana voziti rdeče pobarvani avtomobil, naj se zglase pri sodišču. Ta poziv po časopisih je imel uspeh, zakaj dognalo se je. da te v kritičnem času . ^ vozil med Trstom in Ljubljano avtomobil, ki je bil rdeče pobarvan: nadalje se je dognalo, da je bil ta avtomobil last tvrdke Anton Škerlj v Trstu in da je bil na tem avtomobilu šofer mehanik Viktor Stua. Policija je zaslišala Viktorja Stua. kateri je izpovedal, da je Fr. Hladnik res najel avtomobil v kritičnem času za vožnjo iz Trsta v Ljubljano. Avtomobil je vodil on Stua. Sprva so se hoteli ustaviti v Logatcu, a so si premislili in so nato nadaljevali vožnjo naravnost v Ljubljano. S Hladnikom se je vozil še neki njegov prijatelj, katerega pa Stua ni poznal. V Ljubljani so se ustavili na nekem dvorišču za avtomobile v bližini neke gostilne. Hladnik in njegov prijatelj sta se napotila v mesto, češ da morata poiskati nekega zdravnika/Drugi »lan ob 8. zjutraj so se odpeljali iz Ljubljane. Ustavil] so se v Logatcu, kjer se je Hladnik sestal s svojo ženo. ki je nekaj dni preje prišla iz Tr>ta tjakaj. V Logatcu -o obedovali, na kar so se vrnili v Trst. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Star znanec sodišč je *>0 let stari dimnikar Janez \Vohlgemuth iz Cer-kelj, nestalnega bivališča. Nič manj nego 14krat je bil zaradi raznih hudodelstev in prestopkov že kazno-\an. Zadnjo kr.zen zaradi uboja je prestal 28. novembra 1909. Letošnje leto meseea svečana sta lnIs ou ill njegov tovariš Andrej Ovijač v Prestovi krčmi v Bazovici po orožnikih zaradi sumljivosii neke tatvi-ne aretovana. Imela sta pri sebi vsak nabit revtdver. Med esknrto se je \Vohlgemuth začel z orožniki prerekati, češ da se premalo ozirajo na njegov zdravstveni položaj. Pri tem je rabil besede, s katerimi je žalil cesarja, posta voda jalee in orožnik*-. AVohlgemuth deloma priznava; obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. Prizanesljiv oče. Stari France Lavrin je izročil pred dvema letoma sinu Janezu svoje posestvo v Spod. Prekru, ter si izgovoril potrebni vžitek. Kakor je že to navada na deželi, sta se potem stari in mladi večkrat sporekla. Sin je očetu večkrat očital, da popiva, mesto da bi doma delal. Ko je nekega dne v letošnjem predpustu prišel stari Lavrin domov, ga je sin po kratkem prerekanju zgrabil in ga vrgel preko veznega praga. Dobil je na desnem komolcu lahko poškodbo. Ker oče ni hotel proti lastnemu sinu pričati, je sodišče Janeza Lovrina oprostilo. Slab poduk. Posestnik Anton Praznik in še nekateri drugi posestniki na Vinkovem Vrhu so minulo leto in že preje skrivaj kuhali žganje, ne da bi kuho naznanili finančni oblasti. ITvedla se je preiskava, v kateri je Miha Otrin prisegel, da ni nikdar videl, da bi kdo kuhal žganje brez dovoljenja. Otrin je pa pozneje priznal, da je krivo pričal in da sta ga h krivi prisegi nagovorila posestnik Anton Praznik in posestnikov sin France Koren, ki sta mu rekla, da pred financarji storjena prisega nič ne velja. Radi tega bo sedel Praznik dva meseca, Otrin šest tednov in Koren štiri tedne v težki ječi. Tatinska tovarišev 2e trikrat zaradi tatvine kaznovani Fmnes On« ljot, delavec pri tvrdki eAgro-Mer- knr« je iz skladišča te tvrdke v Spodnji diski izmaknil 15 kg vežak hleb sira, katerega je prodal. Par dni potem je z delavcem Francetom Zlobcem, s katerim skupaj stanujeta, popival po Ljubljani. Proti večeru sta se vračala mimo skladišča imenovane tvrdke domov. Galjot ni bil več delavec pri rvrdki, a je poznal dobro krajevne razmere skladišča. Zlezel je notri skozi okno in vzel 22 kg težak hleb sira, med tem ko je Zlobec zunaj straži 1. Skušala sta sir v trgovini Tonih prodati, ker je pa bila stvar sumljiva, so poslali po orožnike, ki so ju aretovali. Galjot je bil obsojen na 4 mesece težke ječe, Zlobec pa na 4 tedne strogega zapora. Telefonsko in 6 porotno. Klerikalne spletke t Dunaj, 18. junija. Načelnik poljskega kluba je včeraj konferiral z ministrskim predsednikom glede italijanske pravne fakultete in z njo v zvezi stoječimi zahtevami Jugoslovanov. Oficijozni komunike pravi, da je i>oljski klub prijazen zahtevi Slovencev, naj se na vseučilišču v K rakovu ustanovi ena slovenska docen-tura. — Nasproti temu je konstatirati: 1. da sta se združila oba jugoslovanska kluba na skupno soglasno in solidarno postopanje v vseučili-škem vprašanju; 2. da ni bil nihče upravičen, samovoljno in na svojo roko, brez vednosti in dogovora z drugimi poslanci se pogajati s Poljaki; 3. da še govora ni o tem, da bi se Jugoslovani zadovoljili z eno docentu ro v Krakovu. Kdor je informiral Poljake, da hočejo Jugoslovani za eno (!) docent uro v Krakovu odnehati od svojih zahtev, je uprizoril neod-pustljivo spletko. Bienerthove konference z zastopniki J ugoslova nov. Dunaj, 18. junija. Vesti dunajskih listov o konferenci ministrskega predsednika, barona Bienetha, s poslancema dr. Plojem in dr. Šuster-šičem, glede italijanske pravne fakultete, so povsem netočne. Takisto so tudi netočne vesti, kakor da bi bili Jugoslovani dovolili v neko prehodno stanje s slovenskimi vseučiliški-mi stolicami v Pragi in v Krakovu, kateremu prehodnemu stanju bi potem sledila ustanovitev vseučilišča v Ljubijani. Slovenski poslanci bodo, kadar 1k> v to primeren čas, svoje zahteve točno formulirali in stopili ž njimi tudi pred javnost. Bolgarski car in srbski akademiki. Sofija, IS. junija. Splošno pozornost je vzbudil tukaj ta - le dogodek: Car Ferdinand in prestolonaslednik Boris sta se sprehajala po mestnem J »arku v bližini dvora. Nasproti so jima prišli člani srbskega akademič-nega pevskega društva »Obilic«, ki so v torek zvečer priredili v narodnem gledališču koncert. Car in prestolonaslednik sta jih ustavila in se jela ž njimi razgovarjati. Med drugim sta izrazila svoje obžalovanje, da sta bila zadržana se udeležiti koncerta. Nato sta dijake povabila na zajtrk v Borisov park. Ker pa so bili akademiki že na potu na kolodvor, se vabilu niso mogli odzvati. Ob slovesu je car Ferdinand dijakom zakli-cal: Na svidenje v Belgradu. Turški sultan v Sofiji. Sofija, 18. junija. Ko se car Ferdinand vrne s svojega jx>tovanja na Francosko, se vnovič napoti v Cari-grad.da obišče sultana Mohameda V. Sultan vrne nato carjev obisk v Sofiji. Ta poset se izvrši na jesen. Papežev državni tajnik ostane na svojem mestu. Rim, 18. jnuija. Časnikarske vesti, da ho papežev državni tajnik, kardinal Merry del Val, z ozirom na blamažo, ki jo je doživel s papeževo encikliko o Karlu Boromeju, so popolnoma neutemeljene. Stališče Mer-ry del Vala je docela neomajano. Telefonska zveza z Dunajem je bila ves popoldne prekinjena, vsled česar so izostale popoldanske tele-konske vesti. * Gospodarstvo. Zadružni polomi. Tekom zadnjih dni je bilo uradoma razglašeno, da sta dve mlekarski zadrugi, namreč mlekarska zadruga v Poljanah in mlekarska zadruga vRibnem sklenili likvidacijo. To sta poloma, ki dajeta misliti. Ravno mlečni pridelki in izdelki se dajo najlaglje zadružnim potom razpečevati. V vseh agrarnih deželah cveto mlekarske in sirarske zadruge in donašajo na Nemškem, na Danskem in na Fin-skemkmetovalecem naravnost ogromnih dobičkov. Mleko je drugod glavnih virov pri nas je velevažen gospodarski faktor. A vzlic temu Sta propadli omenjeni mlekarski zadrugi. Obe sta bili v klerikalnih rokah. O vzrokih likvidacije še nismo podučeni, ali že dejstvo, da je prišlo do likvidacije, priča, da se je pri teh zadrugah ali slabo gospodarilo, ali pa sploh ni bilo življenjskih pogojev za zadrugo. V enem, kakor drugem slučaju so odgovorni ustanovitelji. Premovanje konj v mesecu juniju« Poroča se nam, da se vrše državna premovanja konj v naslednjih krajih: dne 24. junija v Bohinjski Bistrici, 25. junija v Kranju in 27. vmija v Mengšu. Nadalje priredi konjerejska zadruga v Lescah premovanje konj zadružnih članov dne 23. junija v Lescah in konjerejska. zadruga na Igu premovanje konj zadružnih članov dne 28. junija v Škofljici. Premovanje se prične v vseh krajih ob 8. zjutraj. — Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Avstro - ogrska banka in Slovenci. Naši slovenski denarni zavodi in privatniki nimajo skoraj nič akcij avstro - ogrske banke. Cehi pa se že leta in leta organizirajo, da dobe v tem največjem in najvažnejšem denarnem zavodu primerno zastopstvo. Slovenci seveda sami ne morejo doseči uspehov, pač pa morejo pomagati Čehom, da se tudi v tem prvem gospodarskem podjetju v Avstriji zlomi moč krivične nemške nadvlade. Kdor se hoče udeležiti prihodnjega občnega zbora »Avstro - ogrske banke«, mora imeti najmanj 20 akcij, katere morajo biti najpozneje do 30. junija t. 1. na njegovo ime prepisana. Priporočamo, da se začne tudi slovenski kapital, predvsem naši denarni zavodi zanimati za »Avstro-ogrsko banko« in da si torej do zgoraj omenjenega časa kupijo primerno število akcij in si jih dajo prepisati na svoje ime. Kapital je v akcijah »Avstro-ogrske banke popolnoma dobro naložen; dividenda za leto 1909 je znašala 81 K 40 vin., to je 5*814 /'r. Tozadevne nasvete dajo ra-devolje vse naše slovenske banke. Zahvala. Na dostojen način, ki je vreden vzvišene naloge sokolske organizacije, je preteklo nedeljo v Ljubljani manifestirala Sokolska Župa Ljubljana I. prvič sokolsko misel. Podpisano predsedstvo se zahvaljuje za cenjeno pozornost, katere je bila župna prireditev deležna od strani si. občinstva, posebej pa se zahvaljuje g. županu mestne občine ljubljanske, si. občinskemu svetu — zastopnikom Gorenjske Sokolske Župe, br. društva iz Zagorja, Slovenske Sokolske Zv*»-ze, njenega tehničnega odseka in br. ljubljanskega Sokola. Nastopilo je pri sprevodu 250 bratov v kroju. 115 bratov pri prostih vajah, 32 dam pri vajah s praporci, 80 naraščaja pri prostih vajah in igrah. Da je mogla Župa nastopiti v tako mogočnem številu gre zasluga vsem župnim društvom in odsekom, ki so pokazali v pripravi za nastop izredno vstrajnost in marljivost in katerim izreka župno predsedstvo toplo zahvalo. Istotako se zahvaljuje prav prisrčno vsem cenjenim damam, ki so skušale pripomoči h gmotnemu uspehu župne prireditve. Na zdar! ZUPNO PREDSEDSTVO. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za dražbe a«. Cirila in Metoda i G. Josip Hočevar, Ljubljana, K 5. — Gdčna. Mara Gostiša v Zidanem mostu K 740, nabrala med izletniki na Lisco dne 12. t. m. pod devizo »Pogled v nedolžno oko«. — Skupaj K 1240. — Hvala! — Na zdar! Poslano. Gotovo ni domaČega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko SJsnafS ia sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*00, pQ postnem povzetji po- šilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLI* c. in kr. dvorni založnik, Daaa|, Tucklauben 0. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOlili 0T preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 29 Is kopališča Daruvarja poročajo: precejšnji napredek, ki ga je poslednji čas napravil Daruvar že rodi sadove, ker vkljub temu, da smo šele v predhodni seziji, je kopališče kvalitativno in kvantitativno izborno obiskano. Mična terasa nanovo zgrajenega kavarniškega kioska nudi vsak večer jako zanimivo sliko. Omeniti je tudi treba udobno opremljene in pred nekaj dnevi nanovo otvor-jene centralne luinate kopeli. Pod smetanim vodstvom iiiti Daruvar do sjjsjae bodoonosti. Se dobi povsod! neobhodno potrebna zobna Creme Mnogo je preizkušena sara ilkalična kislina pri kamenu in boleznih mehurja kot sredstvo spojilno s sečno kislino« Zapomni, ne zabi: Bolan ali zdrav, Le „FL0RIAN" rabi, Želodcu bo prav! je krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2-40. „ „ 4-80. Naslov za naročila: ..FLORIAN". Ljubljana. Postavno varovano. -v Proti izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Besljeva cesta štev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. Melusine-astna In zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mat o Kauri novic, kr. pošte meštar. K- Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljuje okraja1 hranilnici In posojilnici v Idriji, katera je darovala naši revni šolski mladini znesek 50 K (petdeset kron). Krajni eolski avet v Zavratcn pri Idriji, dne 15. junija 1910. Bogatel, predsednik. Umrli so v Ljubljani: Dne 16. junija: Ferdinand Dragatin, ubi-ralec glasovirjev, 60 let, Sv. Florjana ul. 42. — Marija Arkl, žena vpok. poštnega sprevodnika, 71 let, Poljanski nasip 38. — Juri MatiČič, hiralec, 87 let, Radeckega cesta 11 V deželni bolnici: Dne 14. junija: Štefanija Šušteršič, učiteljeva žena, 19 let. — Ana Stružnik, delavčeva hči, 5 let Dne 15. junija: Marija Koztevčar, kuha* rica, 38 let. — Cecilija Jakob, posestnikov* vdova, 24 let Žitne cene v Budimpešti« Dne ia junija 1910. Terasi*. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9 7o RI za oktober 1910 ... za 50 kg 687 Koruza za juli 1910 ... za 50 kg 5 35 Oves za oktober 1910 za 50 kg 7-07 . . . Efekti*. $—*D vin, via]e> K ipntalfl OKStMUtR- (Poroča 1 dr. D. M a j a r o n v seji >bc. sveta ljubljanskega dne 7. t. m.) Gospod župan je poslal personalnemu odseku naslednji dopis z dne 14. marca 1910: »Poslanska zbornica državnega zbora sprejela je dne 22. decembra 1909 zakonski načrt, glasom katerega se dovoljuje poljedelskemu ministrstvu za leta 1910 do 1918 vsakoletna dotacija po 6,000.000 K v svr-ho pospeševanja živinoreje in razpečavanja živine. Od te svote uporabiti je za povzdigo oziroma pospeševanje živinoreje vsako leto 5,000.000 kron, za pospeševanje raz pečava nja klavne živine s posebnim ozirom na aprovizacijo mest z mesom pa 1,000.000 K ter je po ključu, katerega je sestavila c. kr. vlada, prišlo od prvoimenovane svote na kranjsko deželo približno 133.000 K. od dru-po! meno van e pa približno 28.000 K. Vendar pa se bo smelo po meri potrebe iz letnih 5,000.000 K, namenjenih povzctigi živinoreje, prevzeti nekoliko tudi na pospeševanje razpečevanja klavne živine. Važnost tega zakona za a provi-žarijo mest je oeividna. Kajti ena izmed poglavitnih nalog izvrševate-Jiev te^ra zakona bo, da se ustanovi pravilna, naravna relacija med ceno živine in ono mesa, ki prihaja na mestna tržišča. Po pravici namreč trdi c. kr. vlada v obrazložbi imenovanega zakonskega načrta, da je manjkalo tu dosedaj 'vsake štabi lit e-te in da je bila pot živine od hleva do meščanskega pi>kra vse predolga, to pa zlasti zbok nezdravega preku-povanja in barantaštva. tako da mora konsument groveje meso pre-plačevati ter vsled splošne draginje postaja ta hrana nepristopna vedno ^-iršim plastem prebivalstva. Vse to velja tudi za naše razmere, in vsled tega bi bilo po mojem mnenju velevažno. da mestna občina ljubljanska, oprijeniši se imenovanega zakona in njegovih dobrot, ustanovi lastno posredovalnico za razpečavanje živine, mesa, potem pa tudi mleka in drugih živinskih produktov. Glede na to, sem dal sestaviti načrt statuta take posredovalnice, katerega prilagam in iz Je terena naj cenjeni odsek blagovo-'n razAideti. kako*važna in blairodej-na bi lahko postala taka posredovalnica za a provi zaci jo našega mesta. Priporočam torej cenjenemu odseku, da izposluje pri občinskem svetu načelen sklep, da se ima taka posredovaloica na podlagi priloženega statuta ustanoviti, kakor hitro bo zagotovljen od c. kr. poljedelskega ministrstva, na katero se bo v to svrho obrniti, iz uvodoma navedenega fonda primeren vsakoleten pri-spevek. Seveda bi se morala razvijati mestna posredovalnica le po vsi visokosti tega prispevka, tako da bi mestni občini sami ne nalagala posebnih bremen.« Tako g. župan. V imenu odseka že sedaj izjavljam, da s»* odsek popolnoma strinja s stališčem grospoda župana in da bom predlagal, naj si. občinski svet njegov načelen nasvet odobri. V boljš** razumevanje stvari, za katero tu gre. si dovoljujem k županovemu dopisu naslednje pripomniti. Vnauji povod je nasvetu g. župana dal torej zakon o pospeševanju živinoreje in razpečavanja živine, ki je bil razglašen rine 30. decembra 1909 drž. zak. št. 222. Ta zakon obstoji iz 6 kratkih, suhoparnih paragrafov. Vendar pa je eclen izmed najbolj zanimivih gospodarsko - socijalnih zakonov. To se šele razvidi iz pojasnil, ki jih je vlada dodala načrtu tejra zakona, ko ga je predložila državnemu zboru. Sest milijonov se ima vsako le-tn izdati iz javnih sredstev za pospeševanje živinoreje in za pospeševanje razpečavanja živine. Od teh "šest milijonov odpade 5 milijonov na pospeševanje živinoreje, a en milijon na pospeševanje razpečavanja živine, zlasti klavne živine. Će se stvar tako zame, potem je prvi utis ta, da se hoče s temi subvencijami pomagati edino le živinorejcu - producentu, da bode prirejal več in boljše živine in da jo bode tudi lažje v denar spravljal. V ' >tini je to tudi poglavitni namen zakona, saj so agrarni zastopniki že davno zahtevali izdatnih, rednih subvencij za povzdigo živinoreje in razpečevanje, in saj je znano, da je ta zakon nekaka odkupnina za to, da so »agrarci« pristali na trgovsko pogodbo z Rumunijo in na poobla-stilni zakon. Vendar pa so vlado in zakonodavca pri tem vodili tudi oziri na drugo stranko, namreč na kupujoče in konsumujoee občinstvo. Se več: zakon, ki ima odločen namen* služiti interesom prodneentov - mliedei- imenovanih mostnih krogov. To pa je ravno »enimtrm, da se hoče ia kako ae hoče s tem zakoavom spraviti v sklad interese, ki so si navadno nasprotni, in to celo na polju, na katerem so si zadnja leta najbolj navzkriž. Da, z akcijo na podlagi tega zakona naj se celo doseže, da se bodo ti interesi vzajemno podpirali. O tem govori zakon sam, vzlasti pa motivno poročilo. Zakon določa v §-u 2, da se ima en milijon kron vsako leto porabiti med drugim tudi »za razpečavanje klavne živine v zvezi s tem, da se mesta preskrbujejo z mesom.« Motivno poročilo pa naglasa, da je treba skrbeti za povzdigo živinoreje ravne sedaj v večji meri, ker ?ahteva aprovizacijska politika čedalje bolj, da mesta dobijo dovolj mesa in bolj po ceni. Obenem ko se pospešuje produkcija živine, je brezpogojno treba v interesu produceutov in konsumentov, da se z, boljša način razpečavanja živine. Treba je delati na to, da nastane naravna relacija med cenami živine in cenami mesa, in da tako cena živine, kakor cena mesa postane bolj stanovitna. Nadalje pravi motivno poročilo: Ce bi se posrečilo odpraviti preku-povanje in manipuliranje, katero se, večkrat na neraeijonelen ali nereden način vriva med producente in konsumente, in če bi se s primernimi organizatoru i mi sredstvi mižali stroški živinoreje, potem bi poljedelci dobili za svojo živino primerne cene, a tudi meso bi imelo eeno, katero bi zmogel konsument in katera bi tudi povzročala, da bi se znatno povzdignil konsum mesa med ubož-nejšimi. delavskimi, pa tudi med ti-stimi meščanskim i kri^i, ki si sedaj zaradi pretiranih cen skoraj vse leto ne morejo privoščiti mesa. Potreba je torej organizirati promet z živino, racijonelno razpečavanje živine. Dandanes — pišejo motivi — manjka povsodi organizacije za prodajo živine. Mnoge pokrajine so, koder hodi klavna živina iz hleva skozi roke treh ali štirih preknpoval-eev, predno pride do konsumenta . . Naključje, pomanjkanje razumnosti in neredno postopanje, to vso povzroča večkrat cene, katere .?o ko-nečno merodajne za eno najvažnejših živil prebivalstva. To. da se odpravijo vse te pomanjkljivosti v interesu konsumentov in producentov, da se regulira vzlasti tržni promet s klavno živino, da se znižajo cene mesu, to je naloga akcije, ki se ima uvesti na podlagi tega novega zakona. Smoter je: organizacija trga za razpečavanje živine v vseh avstrijskih deželah. Pri tem računa vlada na sodelovanje vseh že obstoječih organizacij za razpečavanje živine. Največ pa bo potreba takih organizacij šele na novo v življenje poklicati. Predvsem pa se ustanovi centrala, ki bode v stanu z višjega stališča opazovati in presojati vsa vprašanja zastran produkcije in prometa živine, oziraje se na splošni tržni položaj, in ki bode zamogla delati ukrepe v vsakem slučaju potrebe. Tudi bode posebna naloga glavne centrale, da spravi v sklad poljedelske interese pri razpečavanm živine z interesi konsumentov in z nalogami aprovizacijske politike. Tz dovoljenih fondov pj hoče vlada podpirati vse organizacije in podjetja, ki se bodo bavila z razpeča van jem živine. * • Že iz tega kratkega posnetka — vladni motivi povedo še mnogo vee — se da sklepati, da gre za velikan« ski organizacijski načrt, po katerem naj se reši cel kompleks vprašanj, ki so doslej zastonj čakala rešitve. Ali se l>odo pri tem dosegli vsi hvalevredni nameni, je kolikor toliko dvomljivo. Lahko se bodo v splošno korist pokazali uspehi pri živinoreji v kvantitativnem in kreditativnem pogledu, težja bode naloga pri razpeča vanju in vnovčenju živine, a najtežja bode zna hi t i, akcijo napeljali v izdatne* korist konsumentov. Jasno pa je že sedaj, da nasproti velikemu organizatoru emu gibanju, ki se prične na podlagi tega zakona, večja mesta, središča konsumentov, ne smejo ostati pasivna, ne smejo držati križem rok. Gre se pri tem za najvažnejši del aprovizaci je, in mesta store prav, če pri nameravani širni organizaciji s svojega stališča sodelujejo, da skušajo za svoja prebivalstva pridobiti koristi, ki jim jih obeta novi zakon, ali da vsaj v novi organizaciji veljajo kot faktor v varstvo konsu-mujočega občinstva. Zakon sam kliče mesta na sodelovanje, ker hoče skrbeti za to, da se mesta preskrbujejo z mesom, in ker hoče podpirati vsako podjetje, ki ima enako nalogo. Mesta sama bedo torej morala snovati taksam podjetja. Zategadelj je popolnoma pravil-mm in ves hvale vredno* da je nim naj se Naj bo to eno izmed tistih podjetij, katerih treba pri izvršitvi zako-' na v prospeh razpečavanja klavne živine in obenem v korist aprovizaci-je našega mesta. Naj ho tO eno izmed tistih podjetij, katerim na podlagi večkrat omenjenega zakona vlada zagotavlja moralno in materijalno podporo. Kakšen konkreten obseg in delokrog naj ima nasvetovana posredovalnica, o tem debatirati in sklepati, mislim, bilo bi prezgodaj. Gospod župan je tudi že predložil »statut« takšne mestne posredovalnice, ki mi ga ni treba prečitati, ker ga imajo gg. tovariša itak tiskanega v rokah.* Pravzaprav pa je to le program za mestno upravo, kako naj bi se skušalo skrbeti za aprovizacijo mest ne le glede preskrbovanja z mesom, ampak tudi z mlekom in drugimi živinskimi produkti. Ta program popolnoma ustreza v gotovem delu namenom, ki jih hoče vlada uresničiti s pomočjo novega zakona, kolikor se tiče razpečavanja živine in aprovi-zacije mest. S tem programom bi bila torej mestna posredovalnica ena izmed tistih ne le gospodarskih, ampak tudi trgovskib organizacij, s katerimi hoče in mora vlada računati pri svoji na široko osnovani akciji. Ako to v principu sklenemo — in več tudi gospod župan ne predlaga — smo za sedaj dovolj storili. V konkretne osnove, kakor vzlasti v ustanovitev posebnega trgovskega oddelka na živinskem sejmišču v svrho paraliziranja, oziroma uničevanja nezdravega barantaštva, ali v ustanovitev posredovalnice, ki bi prevzemala živino direktno od živinorejcev, ter po potrebi radi oskrbovanja živine in razpečavanja na sejmu na račun prodajalca itd. — se za sedaj nikakor ne kaže spuščati. Za to imamo prvič še premalo izkušenj. Dunajsko mesto je 1. 1905, torej šele pred 5. leti ustanovilo v svrho aprovizaci je na centralnem živinskem sejmišču pri St. Marksu »dic stadtisehe Febemahmstelle fiir Vieh und Fleisch«, ki ima namen, da kolikor moči direktno od producentov dobiva klavno žival in jo na sejmišču v komisiji prodaja. Doseglo se je s tem lepih uspehov za aprovizaci jo Dunaja, osobito, odkar se je ta posredovalnica združila 1. 1907 z : občno zvezo poljedelskih zadrug v Avstriji«, ki je bila v stanu dobavljati mestni posredovalnici dovolj živine. Kolikor toliko se je tudi omejil krog živinskih prekupovalcev in oderuhov. Toda drugi poglavitni smoter, namreč regulacija cen se ni dosegla, narobe nikjer niso cene živine in mesa tako nestanovitne, kakor ravno na Dunaju, kjer je vzlic vsemu ostala tudi draginja kronična. * Ta statut se glasi: § 1. Mestna posredovalnica za razpečavanje živine, mesa, mleka in drugih živinskih produktov ima namen : 1. skrbeti za to, da se stalno do-važa na ljubljanski trg dovolj klavne živine, mesa. mleka in drugih ži-\ inskili produktov; 2. dajati v to svrho živinorejcem priliko, da pošiljajo na ljubljanski trg skupno in zlasti zadružnim potom klavno živino, meso, mleko in Tlruge živinske produkte; 3. dosezati primerno in pravično relacijo med cenami živine in mesa ter drugih produktov, izkljnčivši vsako prek u po vanje in barantaštvo; 4. uvesti na ljubljanskem trgu primerne naprave, s pomočjo katerih naj bi se kmetsko blago, prihajajoče na trg pred konsnmoni tako izboljševalo in pripravljalo, da bi doseglo najboljšo kakovost in s tem tudi primerne dobre cene; 5. skrbeti sploh v interesu producenta in konsumenta, da se živina, meso in drugi živinski produkti kar najbolj gospodarsko uporabijo. § 2. Ta svoj namen dosega mestna posredovalnica za razpečavanje živine, mesa in drugih živinskih produktov zlasti s sledečimi sredstvi, kakor so: 1. zboljšanje ljubljanskega živinskega sejmišča na ta način, da bi odgovarjalo vsem zahtevam modernega importnega oz. tudi eksportne-ga tržišča; 2. ustanovitev posebnega trgovskega oddelka na živinskem sejmišču v svrho paralizovanja oz. uničevanja nezdravega barantaštva; 3. prevzemanje živine direktno od živinorejcev ter po potrebi tudi oskrbovanje iste ia razpečavanje na sejmn na račun prodajalca; 4. brezplačno posredovanje t irvhmeke kupčije; dnu a jske posredovalnice, nadkomisar Karel flchwars, je bil ravno te dni sprejet ▼ poljedelsko ministrstvo kot konzu • lent pri akciji za pospeševanje živinoreje in razpečavanja z živino. 8chwarz, ki je vodil dosedaj dunajsko posredovalnico, je lansko leto izdal publikacijo * o dunajskem centralnem živinskem sejmišču, in v njei pravi glede dunajske mestne posredovalnice in velike klavnične delniške družbe ( v prevodu): »Za vsakega objektivnega presojevalca mora biti jasno, da so te občinske naprave zgol eksperimenti, po katerih se je moral stvarni položaj šele razbistriti. Samo lajik je mogel zahtevati,dasenaj tekom nekaj let ali celo le v nekaj mesecih premeni položaj ob tako zapletenih razmerah, kakoršne vladajo na polju aproviza-cije z živino in mesom in kakor so se razvile pol^igoma tekom mnogih let, da celo tekom mnogih desetletij.« In na drugem mestu iste publikacije označuje Schwarz sam dunajsko posredovalnico za goli »gospodarsko-politični studij.« Iz vsega tega je posneti edinole nauk, da je treba marsikaj preuda-riti, predno se »etablira« takšna mestna posredovalnica. In popolnoma umljivo je, da se doslej druga mesta v svrho svoje aprovizaeije niso spuščala v takšna trgovska podjetja, ki so lahko riskantna, poleg tega pa, kakor kaže dunajski vzgled, vendar re u pliva jo sigurno na cene mesa. To utegne biti drugače, ako se na podlagi novega zakona razpečavanje živine po Avstriji sploh orga-nizuje in v sistem spravi. V takšni organizaciji utegnejo tudi mestne posred ovalni c e dobiti ]X)trebno za-slombo in druge pogoje, da bodo v stanu preskrbovati mesarjem dovolj klavne živine, mestnemu prebivalstvu potrebni ga mesa in da bodo znabiti tudi v stanu pobijati draginjo. Zategadelj je treba počakati, kaj vse stori v teh ozirih državna uprava, odnosno njena glavna centrala za razpečavanje živine, počakati, kako se začne razvijati ogromno organi-zatorično delo, in na kakšno podporo, moralno in gmotno, od strani države smejo računati mestne posredovalnice. Če danes mi storimo na svetovani načelni sklep, izrečemo s tem obenem, da nas je resna volja sodelovati pri vsej akciji v zmislu 'boljše in cenejše aprovizaeije našega mesta, in pričakujemo tudi. da nas bodo poklicani faktorji pri tem delu uvaževali. Za aprovizacijo večjih mest so mestne uprave, odločno tudi ljubljanska, doslej storile, kar se je sploh s sredstvi administrative storiti dalo. Vse pa kaže, da bode treba seči tudi po sredstvih druge vrste, kakršna so obsežena tudi v predloženem programu, — naj se 7X>pol-noma obneso ali pa tudi ne. živino, ki bi eventm-ejnp slndiletag a^tMj^ntte na »- 6. primerna uredba ljubljanske mestue klavnice v svrho klanja živine in pripravljanja živine tudi za eksport, to zadnje v prvi -vrsti na zadružni podlagi; 7. zgradba mestne tržnice z modernimi tehničnimi sredstvi, kako«* umetnimi hladilnicami itd. v svrho higijeničnega in racijonalnega razpečavanja mesa na debelo in drobno na podlagi pravične relacije med ceno živine in mesa; 8. ustanovitev mestne tržne stojnice v svrho razpečavanja manj vrednega in le pogojno užitnega mesa po primernih cenah; 9. ustanovitev terino-kemične stacije za predelovanje, izkoriščanje, unovčevanje koofiskatov in mrhovine; 10. ustanovitev mestne mlekarne v svrho moderne aprovizaeije ljubljanskega trga z zadostno množino higijensko neoporekljivega mleka in mlečnih izdelkov. § 3. V svrho lažjega izvrševanja teh svojih nalog stopiti inui mestna posredovalnica za razpečavanje živine, mesa, mleka in drugih živinskih produktov v zvezo s c. kr. kmetijsko družbo za Kranjsko in drugimi centralami kmetijskih gospodarskih organizacij. § 4. Mestno posredovalnico oskrbuje poseben k oratorij 5 članov, katere izvoli občinski svet ljubljanski za dobo enega leta. Vsaj 3 člani kuratorija morajo biti člani občinskega sveta. § 5. Neposredno vodstvo mestne posredovalnice za razpečavanje živine, mesa, mleka in drugih živinskih produktov poveri se posebnemu mestnemu uradniku, katerega imenuje občinski svet Potrebno pomožno osobje prideli mu mestni magistrat. § 6. V svrho pokritja stroškov uprave mestne posredovalnice naprositi je c. kr. vlado za primerno subvencijo iz fonda, ustanovljenega 3 nakanom s dne SO. decembra 1900 dri. sak. it 222. • »Niriftea dea Vereiaee fiir rjseielpnlirika, Zv. 130. Det L 1000. V tem oziru je strokovnjak Schwarz svojo navedeno publikacijo zaključil s temi-le velepomembni< mi besedami (v prevodu): »Tudi razmere aprovizaeije velikih mest se izpreminjajo nepretrgoma, se razvijajo neprestano. Iz tega izhaja, da vprašanj zastran živine in mesa, kakor tudi drugih mnogih vprašanj v socijalni politiki in narodnem gospodarstvu, ni moči »rešiti«, ker se jih rešiti sploh ne da ali pa le za trenotek. Pri vseh teh vprašanjih se zamore na njih razvoj le bolj ali manj vplivati, drugega ne, to pa gotovo. V to je treba vedno prilagoditi se neprestano pre-obrazujočim se razmeram, in zmožnost za to pridobiti si, odnosno udej-stvovati jo, je resna dolžnost naše javne uprave; če se ji to posreči, onda dokaže, da je postala moderna v. najboljšem pomenu te besede.« S teiu citatom naj zaključim tudi to poročilo in obenem predlagam v imenu personalnega in pravnega odseka: Slavni občinski svet skleni: Temeljem dopisa gospoda župana z dne 19. marca 1910 št. 8792 so načelno sklene ustanoviti mestno posredovalnico za razpečavanje živine, mesa, mleka in drugih živalskih produktov po zmislu programa, priloženega, omenjenemu dopisu, kakor hitro bo zagotovljen od c. kr. poljedelskega ministrstva na katero se bo v to svrho obrniti, primeren vsakoleten prispevek iz fondov, osnovanih vsled zakona od 30. oktobra 1909 št. 222 drž. zak. Svobodomiselni Slovenci in Slovenko prispevajte za Trubarjev spomenik.; Zaradi prenovitvi! kavarne predajo se ceno razni biljardi, lestenci si plis, velika osledila ittf. Vpraša se 2031 v kavarni „Evropa" v Ljubljani. Zenitna ponudba. Vdovec brez otrok, večji posestnik, se želi seznaniti z dekletom zdrave iu krepke postave, telesne in duševne lepote, ki bi bila pridna in skrbna gospodinja. — Premoženje postranska stvar Ponudbe naj se pošljejo s sliko pod „Sokol 30" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Tajnost zajamčena. 2067 obstoječe iz ene stare in ene nove hiše, hleva, kozolca in drugih gospodarskih poslopij, se zaradi preobilega posla iz proste roke proda. Okrog posestva je skupno 35.845 m3 lepega sadnega vrta, rodovitnih njiv in travnikov. — V novi hiši je gostilna z vsemi pravicami. Pripravna je nova hiša poleg gostilne tudi za trgovino, katere v vasi ni nobene, dasiravno šteje vas blizo 500 prebivalcev. — Posestvo je v najlepši legi poleg ceste ter komaj par sto korakov oddaljeno od vhoda v premogokopne rove, kateri edini imajo v celi okolici prihodnjost. — Kupcu se preskrbi v slučaju, da ne more plačati cele kupnine, tudi posojilo. — Več se izve pri lastniku 2036 Tono Koprivi v Zagonu ot Savi. V založbi t* %t Ljubljani je pravkar izšel zgodovinski roman izza francoskih časov : x ljubezen :-:: Končanove Klare Spisal Fr. Remec. ms. e i-so, m. k t-M, pa pasti M v vsa. ■ je vssssl te v staosta (• sMst ssisrstst ter te Je aeral si ssletse zahtev« vssautsiti. 3 0675 ognjišča ..foB«pF| TrlgjSffiT« najboljši in MitrodiieisJ Ucle|ek. Najrecja - hranitev goriva. 1 Sniki^%foraćum na iazpoiaaxT Glavni katalog 2044) franko proti dopotlaaT aaaauU Tvonda za Besna afajUča Tritapk S. Qoldschmidt & sin, Wels 18, jorenje jfotrijsl n Otvoritev gostilne! } Pri gorjah nad Bledom, na Dolgem brim se |e iznova otvorila gostilna in se p. t. letovičarjrm, turistom ter slav. občinstva priporoča v blagohoten obisk. Ju se oddajo sabe oziroma stanovanja za družine. Za dobro pijačo in izborna jedila skrbita ter se priporočata L 209! Helena in Fani Per. JH ■V 20? gk___ Ceno posteljno perje priporoča Anton Polednak, Gradec, Mariahilferstrasse 11, K. Cstanovfjeno 1827. Si»o perje (pol kg) . . . «tf K — Boljše paljeno (pel kg) _ l-2f Belo perje (pel kg) ..... 2— Sivi napol puh (poJ kg „ . 2-6« Sivi poh (po! kg) . . . . ■ * — Beli a »p o i psa (pol kg) . • 4*— Beti puh (pol kg) . . . . . Žima (pol kg)...... - —*W po najnižjih cenah. Poste jni kod .... »d K 2*8* Postelju »stavki . . . . — Blazine ....... • • S"— Pasta........ Odeje iz rdi .... Cdeje iz sathu . . . Odeje iz stil. kloti • - 9"- . - 5— Madraci ii morske trave - . 8*— Ustanovljeno 1827. fflodrori iz afrika . . . . ad I 12*— ajodroci iz atrke. troddni . . 1S-— ZianatJ modreci.....• . 32-— Z c: -• Rjnht Prte* Pre« Pret troddai . „ 4&-— .....• • 2*— . . . _ 4 — i uk« . mm ..... 4-- Ceniki za posteljno perje, posteljno blago, parilo in i«no gratis In franko. 1076 Caria Kronste nerf proti vremen odporne apnene oblastveno asadne barve v 50 različnih barvah, kilogram od 24 h naprej. Že desetletja najbolje preizkušene ter prekašajo t»e ponaredki. — Edi prirrerno pobarvan ie za že podbarvane fasado. m»mfl licAno h.ruo ki nikoli ne popuste, krijejo že z eno potezo, J Ulaja&g ja*tivii£ U 31 rta ni treba podbarvanja, emajlnotrde — takoj po- I w rabne, da se le zmešajo z mrzlo vodo. Antiseptične — nestrupene — porozne. Idealno prevlečenje za notranje prostore, še nepobarvane fasade, lesene stavbe n. pr. kolnice, paviljone, plotove itd Dobivajo se v vseh barvah, stroškov za m- 5 h. — Knjiga z vzorci in prospekti gratis in franko. 1448 Cara Kronsteiner, Dunaj lil., Hauptstrasse 120. Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana. Lekarnarja Edino pnsiL balzam iz lekarne pri angelu varhu i. Tlieri 1 Pragrad:. pri Rogaški Slatini. 53 (Obl. varovano.) Edino pristen z nuno kot varstveno znamko. Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, h r i pa v osti itd. - Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika specialna steklenica K 5 —. Lekarnarja A. Tbimfia centifoiijsko mazilo zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škatljici K 3tx). Naslov: lekarna pri angela varha A. Thlorrj v Pregradi prt Bogate«. Dobiva se v skoro vseh lekarnah. C. kr. avstrijske * državne železnice Izvleček iz voznega reda. W«Efovu^s1u, I ScHwa ?assa 1. Mezrsnln A t s 9 ProsTD p šljite mi knjigo -Basnrnvn e moderni elek- bre-terapilH« gratis in frank« pod zaprto kuverto Ime Naslov: pristni krimski lanenooljnati firnež Oljnate barve | v posodicah po 1/2 1 k§ ksalsor tneli v »e6|Jb fasadne barve a kile, pt norcu. Slikarski vzorci k aapir n vzorec takt srisM asfldki s vozove, n poMštva k a poic Steklarski klej nsn vrsti Karbolinej Jfavec (siss) a sHiarjt k 8 savn. ***** a nas ^l|3(nttptnn1al aiMrf jw'wiilaih UeTilijOT In luraoniJOT Poaodbe aa apsavaiirvo »SL Naroda«. I nfshnj aaredna tvrdka Alfonz Breznik to zasflseiesi skeUvsjak det. seaisca snWslili Mm. u. , . - Prodaja na najcenejše obroke — Ugodna zamena. 10 letno jamstvo. Popravila in uglasevanja najceneje. 76 saskj, rkljsa čaaa (isniitl ziiirilij MiHktiiH tiiHlu kipel 35-44 t° Zdravtjeajc s pjt]eni tanulne vole. Razpotiljalaioa term slao vode. Frokvenoa 6000 oseb. Hrvaeka (Hrvaška Švica). aa Snpal t—sa. asliUi — Prospekte k pajasofla taje kopališko ravna-teljotvo ia kopališki atavštt e. Bal. Pravilni naslov samo: Krapinske Toplico, Hrvaško. Krapinske Coplice praae kapeli, Zarariliiki MS k« sok, prekraaca park, terasa, tsrarflttaJ salam. ... . . telefon, avtoBMkilaa garala, posojanje artoaaaUav Htt, Na IdetaMki postaji Rofeteo (stranaka postaja Jninoieleznićne prog c Damaj-Trat) zve'a z avtomobilskim Omnibnsom pri vlakih ob ll nrl 16 m dopj in 5 ari 29 n pop. Na ielezaUkl post. Zabok zveze z avtomobil tlim emaibeeeem pri vlakih ob 10 ari 20 ni ion. in 4 ali 4 a po*, l. maja to 1. oktobra. Mestni dekliški lice] v Ljubljani. Vpisovanje ▼ L razred bode 30. junija od 10. do 12. ure, spre« Jamna izkušnja isti dan po; otdne ob 2. uri. D» klice se m« rajo ogl-siti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim listom in zadnjim šolskim izpričevalom. Ia aprojom ao zali tava: a) tekom 1910 dopolnjeno deseto leto, b) sprejemna zkusnja po d«J- ril h za srednje šole. Vpisovanje v II., III. in IV. razrod bode 3. julija od 9. do 11. ure, Sprejemna izkušnja 4. j u ia oh 8. ari Zahteva se poleg zadostne starosti krstni Ust m zadnje šolsko izpričevalo. Pn vpisovanju se plaća 4 K sprejemnine, 4 K prispevka za učila, za sprejem v II., III. in IV razred pa poleg tega še 20 K pristojbine za sprejemno izkušnjo. Jeseni so bodo vpisovalo 9. septembra. 2i0e Natančnejša p ja&n la v zavodu na črni deski ali pa pri ravnateljstvu. Nihče ne plača za britje in striženje nič, kdor to oskrbi sam. Sam se brije Sam se striže lahko takoj vsakdo mehko in voljno, ne da bi se rani!, z brilnim aparatom JRdeča kapica", h kateremu rabimo lahko klinje Cena za dvojnato klinje K 3— m ah, lahko takoj vsakdo s prima s- iingenskim strojem : za stiiženjc las iz najfin. i jekla, najfin. po ikljano, ! se prestavi lahko na 2, 7 in 10 mm dolgosti reza z j nadomestnimi deli in natančnim navodilom K 5-50, 11. vrsta K 4-50. Dunaj L, Wipplingerstr. 15. 'Tople in lui .rvaškem. postaja Zabok in postajališče Zagorjaaske železaice Kopališče Stnbica. Seslja od 1. maja do 30. oktobra. Topli vrelci 53° C toplote in ložne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje prorJna, revma. tizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, ekstidatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, preholelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park. najlepša okolica. Najcenejša 1650 brezkonknrenčna prav dobra prehrana in stanovanje. Soba od K 1*— aaprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka sprava kopališča Stnbica aa Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna postaja Stnbica. Postaja za interurbani telefon. Trgovsko bolniško in podporno drnštro v L]nbljanL Zap. St 472. 1910. častnim, podpornim in rodnim članom Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani na 72. rodni občni zbor ki bo v noaloljo, dno 3. ImUja 1910, točno ob 10. dopoldne v sejni dvorani mestne hiše. _ Snovni rodi o poslovanju in stanju društva aa lato 1909. " o pregledovanju računskih sklepov M loto 1909 ia • 4. 3. skontriranju imovine. IBiBII,l!?|B!,*f ^» odobre enkratne fakulUtivne podpore, Id lih je ravna« ____fo dovolilo in Izplačalo leta 1909. isssf ■mnanbjssassBi p^t podeljevanja izrednih podpor Članom xa leto 1910. a»08snfas ns^asosjl olsnsOf, ki se morajo po J 4S. dnsitvenlh pravil isroatJ rav* nassljstvu nasmeno vsaj estm_dnl pred občnim zborom. na ol dat t«, iosija I910 assssnanns _________ 36 440 1G WD Tri tme nntt t Pravljica__Spisal A- Daudet 4 \«> t ' »Kaj praviš, Garrigou, dva purama z gomoljikamit« »Tako je, častiti gospod, dva prav okusna purana z gomoljikamL Dobro vem, saj sem jih sam nadevati pomagal. Mislil sem, da jim mora na ražnju koža počiti, tako zelo smo jih nadeli.« »Jezus Marija, in gomoljike so najljubša moja jed. — Daj mi brž koretelj sem, Garrigou — kaj si še drugega videl v kuhinji razen ]/uranov?« — »Oh, same dobrote. — Od polu-dne nismo drugega delali, kakor fazane, brinovke in prepelice smo skub-li — perje je kar frčalo po zraku — potem so nalovili v ribniku jegulje, karpe. postrvi in —« Tolste postrvi. Garrigou, kaj?« »Prav tolste velikane, gospod!« »Oh, moj Bog, zdi se mi, kakor rla bi jih videl pred sabo — kaj pa mašno vino si nalil v posode?« »2e, gospod, vse je pripravljeno. Ali prava revščina je to vino proti tistemu, ki ga bodete srkali po maši. Če bi videli grajsko jedilnico; polne karafinke stoje v vseh barvali druga ob drugi. In potem te srebrna posode, to cvetje, namizje in kandelabri! Take pojedine, rečem vam, častiti gospod, še ni bilo nikoli. Gospod grof je povabil vse plemstvo iz soseščine. Pri mizi bode sedelo najmanje štirideset oseb brez uradnika in brez pi->arja. Oh. srečnega se lahko štejete, _ -:>od, da ste med njimi. Jaz sem purane le duhal. in že me prijetni ta vonj preganja vsepovsod. — Oh!« — Brž. brž. moj sin! Vselej je po-: re>nost pregrešna, nikar na sveto noč. Prižgi ročno sveče in k maši pozvoni. Polnoč se bliža, in muditi no Miiemo.« * Ta pogovor se je razpredel v božični noei Gospodovega leta sest najststo in nekaj črez med častitim gospodom Dominijem Balagu^vjem, ki je bil svoje dni barnabitskegra reda 'inhovnik. zdaj pa je opravljal dobro -lužbo grajskojra kaplana pri gospoji Trinquelage. in pa med majhnim akristanom Garrigoujem, ali prav-aprav tistim, ki si je privzel Garrigou jevo podobo. Zapomnite si nam-ree, da je taisto noč vrag v lastni <4>hi zlezel v okroglo postavo mla-cra zakristana in privzel neizražr-ne njegove poteze, da bi lae-lj** pro-iotil častitega patra in ga zapeljal v grešno požrešnost. Med tem, ko se je takozvani Garrigou (hm, hm!) z vso močjo obešal 7a vrvi zvonov v grajski kapeli, si častiti gospod oblačil v malem j rajskem zagradu mašno obleko, in -^r so ti gastronomski popisi premogli njegov duh, je med oblačenjem rmral pred se: »Pečeni purani — »ti karpi — velikan>ke postrvi —.« . Zunaj je piskal nočni veter in remi jal glasove zvonov. Končno - na ventuških robeh, na kojiii kipe -tari trinklaški stolpi v zrak. zasijala nomeizne luči. To so bile najemni-Iružine, ki so se napotile k pol-»čnici v grad in se zdaj med petjem poedinih skupinah pomikale proti * rhu. Naprej je stopal oče s svetilko, za njim žene v dolgih rjavih plaščih. ■ "I kojimi so se skrivali otroeaji in se pritiskali drug k drugemu. Navzlic pozni uri in ledenemu vetra so judje veselo hiteli; ta misel jih je ►drila, da je po maši — kot vsako •to — zanje v kuhinji miza pogrnje-: a. Od časa do časa so se zasvetila v esečini stekla kakove Brrajske kaose — bakla rji so jo obk rože vali —, ali pa ,]f kak ineze^r ob krasnijčkanjn irno tekel po strmi poti navzpor; pri svitu svetilk, ki so le slabotno sijale skozi meglo, so najemniki spo-ali uradnika in ga pozdravili: »Do-r večer, gospod Arouton.« Dober večer, Bog daj, ljubi ljudje.« Noe je bila jasna in hladna. Na nebu so svetile zvezde, burja je ostro zvijala, in po obleki je parlal dro-han. zmrzel dež, ne da bi jo premočil. 'i i";* ko se je izpolnila tradieija o be-i*m Božiču. Gori na vrhu tiči grad z Lriini stolpi in slemeni; teme kapele kipi visoko v temno modro noč; nešteviloo lueee migljajo, in po ok nih švigajo tja in sem in kakor fan-tastne vešče se premikajo po temnem !"'>lopjn. Onikraj grajskega mostu Jri zapaha so morali ljudje, namenje-1 i k polnoenici v kapelo, preko dvo-- ?i. na katerem kar mrgoli karos, služabnikov in nosilnic, in ki ;je od r,'*kel in od plamena iz kuhinje razbijen kakor po dnevi; tamkaj se sliši vreščanje ražnje v, rožlanje kotlov, žvenket kristalnih čas in srečnih posod — in nad vsem okrajem plava topli duh pečenke in okusnih omak. »Lepa pojedina bode po maši, in dobra«, tako je sam pri sebi govo-ril kaplan, tako so mislili najemniki, tako grajski pisar in sploh vsak. Klinglingeling! — Klinglingo- ling! Polnocnica se začne. V grajski kapeli, v miniaturni katedrali s oblečenimi stenami, z umetno obokanimi okni in vratmi so rasobeeene dragocene preproge, in vse sveee do zadnje so prižgane. In ta množici ljudi! In ta krasna oblačila! Spredaj v mojstrsko izrezljanih cerkvenih stolih krog kora sedi v temnozelenem jopiču gospod grof in ob straneh plemeniti gostje njegovi. Na žametastih klecalih njim nasproti molita stara vdovela markiza v ognjeno rdečem brokatu in mlada grofica, po zadnji pariški modi počesana, z visoko kopico bruseljskih čipk na žlahtni glavi. Zadaj stojita v črni opravi uradnik Arouton in grajski pisar Ambrozij z neizmernima lasuljama, dve temni pegi sredi svetlo blišceče žide in brokata. Za njima pa so uvrščeni široko rejeni opravniki, dalje pazi, lovci, oskrbniki in ključarica z ne-">tevilnimi ključi, ki ji vise na širokem srebrnem obroču ob strani. V ozadju na klopeh sede hlapei in dekle, najemniki s svojimi družinami, in prav spodaj skozi mala vratca, ki se venomer natihoma odpirajo in zapirajo, prihajajo za kratek čas kuharji, in ž njimi uhaja v praznično okrašeno, od vseh sveč razsvetljeno m razgreto cerkev vabljivi duh večerje. Ali so te male bele čepica, ki motijo mašnika pred altarjem * Ali Garrigonjev zvonček, ta zapeljivi zvonček, ki se z vražjo naglico premika v znožju altarja semtertja, kakor da bi brez prestanka klical: »Le naprej, naprej! — Prej ko končamo, hitreje bodemo pri mizi!« In kadarkoli se o£rlr»s^ vr;r>ii ta 'zvonček, vse lej pozabi kaplan na 1110*0 in njegove misli se sučejo krog mize. V ku hinji vidi nemir, odsev žive žerjavice, ki plameni na ognjišču, soparo, ki se kadi iz kipečih loncev in sredi te sopare dva mogočna, nadeta tol-^totrebušna purana z gomoljikami. V svojem duhu sledi neizkončni vrsti brhkih pažev, ki nosijo ključe \ rokah. Y-ep<>vsodi plava prijeten »3uh. Ž njimi vstopi v veliko dvora-110, ki je že za pojedino pripravljena. Kakšna sreča! Tam stoji sredi bli-ščeče svitlobe obsežna pogrnjena miza. Na snežno belem prtu se postavljajo ponosni pavi s sprem in jastimi }>eresi: poleg njih pa razgrinjajo fazani zlate svoje peroti: za mbinasti-mi karafinaini blišče izza zelenega perja visoke piramide, zidane iz sadja, in tam se svetijo čudno lepe tiste ribe, ki je preje Garrigou (saj res. nihče drugi kot Garrigou!) govoril o njih: > srebrnimi svojimi luskinami počivajo na sveži travi, kakor da bi bile še žive, in med zobmi tisč> šop sladko dehtečih zelišč. Vse to prihaja Dominiju Balaguerju na vezenem altarskein prtu pred pogled, tako Ha s<* često zagovori, in namesto Dom inu s vobiacum izgovarja Bene-dicite. Oe prezremo neznatne te jkv mote, izpolnjuje vse časti vredni mo& sveto svoje opravilo zelo zvesto, n«' da hi izpustil le eno vrstico, ne da bi se le enkrat pokloniti pozabil, in do konca prve maš' se vrši vse prav in pravilno. Ali na božično noč mora vsak duhovnik brati tri maše po vrsti. -To bi bila prva, je zamrmral kaplan in zdihnil olehčanega srca; toda 1 • rž, brez zamude da cerkveniku znamenje in — Minglingeling! — klinlingeling! — druga maša se začne in z njo Dominija Balagi rja greh. »Brž, brž, kar naprej!« mu s tankim glaskom drobi Garrigonjev zvonček, in nesrečni, od vražje po-žrešnosti obsedeni duhovnik se oklene mašne knjige in v goreči svoji lakoti dirja z grešno naglico preko strani------ Urno >p priklanja, prekrižuje se le površno, poklekuje Je na pol, vse geste krajša, le da bi preje končal. Komaj da ob evangeliju dvigne roko in da se ob konfi-teorjti trka na prsi. Kaplan in ministrant klepetata kakor za stavo; svetopisemske izreke in response si takorekoč kar mečeta nasproti; besede izgovarjata le na pol, ne da bi usta odpirala, da se noben časek po nepotrebnem ne zamudi, in slednjič se čuje le še nerazločno mrmranje. Oremus ps — ps — ps — Mea cul pa — pa — pa — Prav kakor vinščaki, ki mečkajo grozdje v čebrih, takisto sta oba ropotala mašno latinščino, in le posamezni zlogi so ostali. »Dom — scum —« pravi Ba-laguere. »— Stutuo! —« odgovarja Gar-rigon, in venomer jima doni preklicani zvonček na uho kakor dirjajoči m poštnim k lekarn kraguljčki. Da v takem tempu maša ni dolgo trpela, to se ve. »To bi bili zdaj dve« je dejal kaplan, ves zasopljen, in s temno rdečim, potnim obrazom, ne da bi hlastnil po sapi, skoči po stopnicah navzdol, klinlingeling! — klinglin-geling! in že se tretja maša začne. Le še nekaj trenotkov in potem pa k mizi. Ali bolj ko ae pojedina bliža, bolj nadleguje nestrpnost in poiros- ubognga BeJaftmrja. Zapeljiva podoba ao mu vodao jasnejše prikazuje; tolsti karpi, pečeni parani — tu stoje prod njim — da bi jih lahko prijel — ie sega z roko po njih — Moj bog. Sklede ae kade, vino duh ti — in vražji zvonček drobi rezko: »Le brž naprej, se hitrejše!« Kamt Ali še ni dovolj hitro 1 Komaj toliko časa si vzame, da ustna pregiblje, vse besede izgovarja nerazločno — nesrečnež hoče ukani-ti ljubega boga za celo mašo! — Iz ene izkušnjave pada v drugo, v začetku pozabi en verz, potem dva; poglavje se mu zdi predolgo, konec kar spusti, naglo šine mimo evangelija in kreda, preskoči pater, dirja skozi introitus, prehod k maši in hiti slednjič v divjih skokih naravnost v večno pogubljenje. Malopridni Garri-gon (apage Satanas!) spremlja ga s čudovito gotovostjo, obrne kar dva lista naenkrat, zadene ob polico, spusti vrčka iz rok in vihti neprenehoma svoj zvonček, ki poje vedno više, vedno hitrejše. Poslušalci delajo dolge obraze. Nihče ne razume uobene besede in le iz kaplanovega obraza in kretanja ugibljejo, kam je s svojo mašo dospel, tako da eni vstajajo, ko drugi poklekuje jo, da sede, ko bi morali stati, vse se strašno meša. Tam nad malim betlehemskim hlevom sije božična zvezda. In zvezda osupne nad to zmešnjavo in počasi 1 »ob led i. »Abbe izgovarja prehitro — saj mu ne morem slediti«, tako šepeče stara markiza in zmajuje začudeno z glavo. Arnotou, z velikimi očali na nosu, išče po svojem molitveniku, kje za vraga naj bi cital; ali v kotičku svojega srca se dobri ti ljudje prav nič ne jeze, da maša hiti dalje kakor vihar. Ko namreč Do mini j Balaguere z žarečim obrazom zakli-če svoj: »Ite missa est«, odgovore mu verniki tako veselo: »Deo gra-tias«, kakor da bi že pri polni mizi sedeli. (Dadaljevanje na 11. strani.) 2 stanovanji eno s tremi manjšimi sobami, kuhinjo in pritiklinami, drugo obstoječe iz ene velike sobe, kuhinje in pritiklin, se po ceni odda za avgustov termin 1984 na Dunajski eesti it Stampilijc vseh vrat sa arade, drmstva, trgovce itd. Anton tone Udelovateij stampllij UBUinHLSv.Petroc.8. Ceniki franka. 179 Svoji k svojim! Konccaijonirana Prra in edina češko - slovanska TvrdKa za posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. Uglašuje „ Glasb eni Matici" in drugim slovenskim zavodom. — Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno. Naj topleje se priporoča G. F. Juržsek, prvi krani.-slov. aelssevslec klavirjev Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 62 a. I. nadstr. II Edino w I i J zastopstvo znamke i j KINTA 1 je ▼ teku in trpežnosti nedosežno j sedanjosti. 1053 I I e ! j Zalega Puchovih koles, j j Kolesa sprejema t peprav^, Mka)* j j izposojevanje koles, j '- Mh, nNh to on bvriitcv. j I t I j Karel Čamernik 4s|sb, Hnjsb usta t. Ljudevit Borovnlk puškar v Borovljah (Fcr-lach) na Koroškem. ae priporoča v Izdelovanje vsakovrstnih pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-ralnid in od mene preizkušene. — Huetro-13 van I ©oni k 1 zastonj. Ceno posteljno perje! Najboljši teški na kupni vir. 2815 Kg. sivega, dobrega, p al j enega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; kg velefinegi sne-inc belega, pulje-nega, 6 40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prni puh 12 K. Naroeila od 5 k£ naprej franko. Zgotovljene postelje drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 crn d :lga, U6 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 58 cm sir f polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh Ž4 K; posamezne pernice 10 K, 1? K, 14 K, 16 K, zglavmce 3 K, 3 50, 4 K. Razpošilja se po pevzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se frank > zamenja ali vzame nazaj, za neugaja-joče &e vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benlscn. Dešenre it, 767. Šumova. Vfopr 1164 Izgotovljene (kite) v veliki izbiri, najboljše kakovosti in po najnižjih cenah priporoča S. Strmoli, brivec in lasničar Ijnbljana, pod Irančo 1. Prevzema narocbe na vsa navadna in umetna lasni carska dela. Zunanja naročila se izvršujejo vestno in brzo. V Ameriko in Kanado ia sanesl;lva voiaja Cunard Line. i Odhod Is domačega pristanišča Trsta: Pannonia, 21. junija 1910. Ultonia, 5. julija 1910. Carpathia 26. julija 1910. Iz Urerpoola; 1515 Lusitania (največji in najlepši parnik sveta 18. junija, 9. julija, 6. avgusta, 27. avgusta, 17. septembra, 8. oktobra, 6. novembra in 17. decembra 1910. Mauretania 2. julija, 30. julija, 20. avgusta, 10. septembra, 1. oktobra, 29. oktobra, 19. novembra in 10. decembra 1910. Pojasnila in vozne karte pri Andra w Lkabljanl, Slomškove ulice slov. IS* poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York lil. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. Svoji k svojim! JCaroBna tvrtka! Milko Krape* ar ar ia trgovec SjiUjaaa, >Sčet trg »et. 3. — Ustanovljeno leta 1852. —_ Cent. občinstvu priporočam svojo salofo 1954 Ia tipalk ar, . r.^smev ta variti* Osobito sedaj ob priliki božiča in Nove^ J^^nameri^^m se^grodajati ^^ijpvovttt ^oIbo si Cttsl Zs dobre slasti je lovice zmešana s do po* Slani pijan! felik prikrasekI 5 kg ržene kare za K 4'— pošilja franko po povzetju Mihael Valentin Schik Dunaj VII/ 3, Lerchenleldorstraaae itOV. 67. 3847 Nedosežno +Najnovejša m ameriška iznaia t Higijensko gumasto blago sa moške. Porsbno aa leta. K 4-60. tez 2 miljona kosov prodanih v kratkem časa. Higijensko gumasto blago za ženske* (Varstvo žensk.) Priporočili naiprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2*00. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja AUER tvornica za gumasto blago. Dunaj IX 2, Nussdorier s transe 3—0. + Ptodololko SO iŠGO za podružnico mešanega blaga. Stara mora biti naj man 24 let ter mora sama trgovino voditi. Išče ae tudi učenec iz dobre hiše, 14 let star. Ponudbe na Anton Verbič, trgovec, Sevnica ob Savi. 2084 1 Vinko ]Klaj5ič (Kranjsko). Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 28 V Ljubljani: Podgradu, Trnovem, Kočevju« Trstu Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomosta, Tri-dentu, Zadru, Spljetu, Ercegaovem, Kotoru, Sarajeva in Pulju. Brzojavi: Valjčni mliti, Kranj. 1 • po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji in sicer: Ljubljani, obstoječe iz hiše, hlevov, velikega vrta, ter 9 parcel velikih travnikov in 2 parceli gozda. Nadalje v Rudniku nova vila, Še 16 let davka prosta, s trgovino in dve velemsKtfi na teki, blizu Šoštanja, ter 1 milijon kut. čevljev različnega \m. Več pove lastnik Josip Plailkar, Ljubljana, Dolenjska cesta. 2065 i Slovenski elektrotehnik 1 f r. Sax pobijana, gradišče 7 „Pri kroni." Uvaja vsakojake kot in r, nasvete sa njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novouredbe. laven Ljubljane se priporoča sa elett. ufm aa ličil wtL Na raapolato dobro in zanos* IJivo blafO. nalmmssiiMssMM 0605 8462 C43^^ 6665 FQ 0091 BOjPJBBa Revmatizem, priti, iJtfaj. fernzii «11 rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil mukepolnega trpljenja. Karel Bader, II lertissen, Bavarsko iiuuuuw^ l?* t^^^J !!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in stročnic kot samo VI 424 99 SVETOVNOSLAVUi RANCA tvrdke Fratelli Branca v Milanu edine In izključne lastnice tajnosti m pripravljanja fe najnspeinejia želodčna grenčica na sveta! Veutraljiva ▼ vsaki družini! — Dobiva se ¥ Ljubljani pri: ■aT J. Buzzoiiniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznika. Pai Fr. Mallv A dr. 1 opekarna in Mm n mm s v Srednjih Oassolfaili pri Iijubljani. Pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta 2, priporoča 1073 ini stresi, zidno opeko oa moj ilt najboljše kakovosti in w poljubni množini. Za trpežnost zarezane opeke I. in II. vrste se daje najobširnejše jamstvo. fm&m soba na ulico, lepo mebiov&na se odda s 1. julijem v Sodni ulici štev. 4, II. nadstr., levo 2. vrata. 0582 £1)1 5* Ju ' '>3 dan lahko zaslužijo osebe vsakršnega stanu, z razpečavanjem novega predmeta, ki 1 je potreben za vsako tršo. — Pošljite svoj na slovna : Josipa Saiiča, Idrija štev. 262. 2103 OLLA je več nego 2000 zdravnikov označilo | za najzane-sUvejše. Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka. R. Sušnik. Gabriel Piccoli, lekarnar. A. Kane. dro^enja. Ant Rrisper. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih pc^netkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago". Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvornice za crcial OLLA £nns;u II. 5 >. Pr2terstf. 57. 1000 *^"-'4tV. i- tir gčjo Mol* V** S Scbro zm • 1 9 riVfr 2079 -v &i 3 : » -a m u ran Zupančič, itaU v Piani, Mm ulica št. 5. Filip Lisec £ Zlata kolajna, na]višjo priznanje. R. MfOLF Devin-Buckau Podružnica: Dnnaj m? Ani Heu^^rkt 21. ffF" Premične in nepremične poinoparne in patentne "^ftg ročeparne lokomobile od IO do 800 konjskih sil. Ka^olj ekonomični, najbolj trpeini in zanesljivi stroji za vse sndtasirijelne in poljedelske obrate. V celem izdeianib nad 650.1 PS. nove iz klaae in žagane domače in slavonske hrastov ine, izpsrjene in ovinjene, porabne takoj za vsako v:no, prodaja zadruga Ag?c - Merksr v L]sl>l]anL j Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek! kakor žlindro, kalijevo sol, kajnit, rudninski superfosfat naročite za pomladansko gnojite v takoj pri zadrugi Agro-Merkur v Ljubljani. otrobe in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti dobavlja zadruga j Agro-Me*..? v L^Mfani. VINO kakor ljutomersko, haloško, bizeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 litrov naprej zadruga Agro-Merkur r LJublfani. iz najboljšega avstrijskega jekla, enotne oblike, ki ustreza različnim željam posameznih pokrajin, kaljene in klepane, ponuja zadruga »Agro - Merkur po najnižjih cenah. Vsaka kosa ima vtisnjeno ime »Agro Merkur«. Prodaste se iz proste volje I 2 domačiji v Kozarii tri četrt ure od Ljubljane. Ena za 5 glav in ena za 7 glav živine. Vpraša naj se v Kožarjih ši. 10, Sprejme se takoj ali koncem šolskega lete učenec iz boljše rodovine, s primerno šolsko izobrazbo, v trgovino z mešanim biagon Anton Trevn, Jesenice, Gorenjske. Krojač za salonsko dele* samo spretna moč najprve vrste, se za stalno sprejme v odlično obrt v Spljetu. Začetna plača 36 K na teden. Ponudbe če mogoče v nemškem jeziku s prepisi na 2093 Karla Lerlinger, Spljet Dalmacija. Pod ugodnimi pogoji se proda o o i m z velikim krogom odjemalcev, z obširnimi kletmi, prostora za 2500 hektolitrov, dalje hlev, voda v hiši, nekaj zemljišča, travnik in pa velika množina 209: praznih sodov. Več pove M, trgovina z v Zagorju ob Savi. za 4 osebe se po jakc ugodni ceni proda. Več se poizve 1528 v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku. 1 mmm Rezervni fond 400.000 kron« Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška glavnica k 3,000.000. Stritarjeva ulica štev. 2. Podružnice v Spljetu, Celovca« Trsta In Sarajevu. Sprejema vioge na knpce in na tekoči raon ter jih Mk *| I4 obrestnje 08 5ne tloge po čistih wr |2 (priporoča žrebanje glavni dobitek - promese na Dunajske kom. srečke a K 18*— 1. julija K 300.000— |Q m „ kreditne srečke a „ 24*— „ „ Obe promesi skupno le K 40*—. 300.000*— LKAN 44 špedicija in komisija Centrala v Trstu Podružnica ¥ Ljubljani, &«l«BbMrg«va altoa it T. Telel«n šfr. S8. -^a V • • • 2083 Špedicije vsake vrste. — Prevažanje blaga za trgovce in zasebnike. Preselitve. — Vlaganje blaga in pohištva v skladišča. — .*. Zacarinanja. — Prevzetje blaga v prodajo itd. .*. BALKAN 44 T I špedicija in komisija Centrala v Trstu Podružnica v LJubljani, S SUM «. T. Wai ttov. St. RV 03 12 C0^ m tat (K m. čez pet minut je kaplan že sedel med odlično gospodo y jedilnici. Petje in vpitje, smeh in ropot je napolnjeval razsvetljeno poslopje, in častiti gospod Dominij Balagnere je nabodel na vilice piščanca in z dišečo omako in sladkim vinom je tolažil pekočo svojo vest. In sveti mož se je tako preobjedel in preopil, da ga je še tisto noč udarilo božje, ne da bi se bil preje nad pregreškom skesal. Zjutraj je prišel v nebesa, glava mu je bila še pusta od nočnega šuma in ropota, in lahko si mislimo, kakšen pozdrav ga je čakal tam gori. »Poberi se mi izpred oči, grešni ti kristjan!« mu je zaklical vesoljni sodnik; »vse tvoje krepostno življenje ne od vaga teže storjene pregrehe — za celo mašo si me ukanil! — Tristo jih bodes bral namesto nje in šele potem prejmeš zveličanje, ko bodeš v svoji kapeli, ob navzočnosti vseh, ki so zaradi tebe in s teboj grešili, opravil teh tristo maš!« To je resnična dogodba Domini-ja Balaguerja, kakor sem jo slišal v deveti deželi. Grad je že davno razpadel, ali na ventuškem vrhu stoji kapela, obdana od zelenih hrastov, še dandanes. Vrata so skočila iz tečajev in ječe in stokajo v vetrn; v altarskih kotičkih in v širokih oknih so se ugne-zilile ptice. Ali vsako leto v božični noči se zdi, kakor da bi čudežna svifc loba razsvetljevala stare te groblje. Kmetje, ki hodijo k polnočnici, vidi-jo kapelico kot od nevidnih sveč razsvetljeno, ki ob najhujšem viharju u metežu- mirno dalje gore. Najsi smešno in neverjetno doni, ali vendar mi je pravil kmet imenoma Garrigon, brez dvoma Garrigo-njev potomec, in mi sveto zatrjeval, da se je nekoč na sveti večer izgubil v gorah in da je videl sledeče: Do enajstih je bilo vse temno, puščobno in tihotno. Končno, o polnoči je zaslišal iz zvonika zvone nje, kakor da bi se iz daljave glasilo. Zdajci je Tiarrigon opazil, kako je po strmi poti prihajala bleda svetloba, kako so se pomikale čndne sence. Pri kapeli je šumelo in šepetalo: »Dober večer, gospod Arnoton.« »Dober večer, bog daj, ljubi '.uidje.« Ko je vse v kapelo zginilo, splazil se je moj kmet. ki strahov ni poznal, k vratom, in skozi špranje se mu je odkril čuden prizor. Vsi ljudje, ki so preje s tihimi koraki mimo njega hiteli, so stali v razpadli cerkvi v veličastnih skupinah; tu so bile plemenite dame v hrokatu z umetnimi čipkami v visoko počesanih laseh, odlični gospodje v jopičih z zlatom pretkanih, kmet-je v pisani noši, kakor so se naši dedje oblačili, ali vse je bilo videti utrujeno, staro, trohnelo, premrlo. Sove in netopirji, od svetlobe preplašeni, so boječe frfrali krog luči, ki so gorele kakor v megli, in mož z velikimi očali je neprestano strepal svojo visoko črno lasuljo, ki se je vanjo ujela taca in brez šuma s perotmi trepetala v nji. V koru je klečal majhen star r ožiček in obupno vihtel nemi svoj zvonček semtertje, pred a lt ar jem pa ;•■ -t opal duhovnik v plesni vem masnem oblačilu gor in dal in izgovarjal molitve, ki jih ni nihče razumel. To je bil Dominij Belaguere, ki je bral svojo tretjo tiho mašo. L. R. Cesarico Chorlota. 7. junija je obhajala svojo sedemdesetletnico nesrečna Charlota, soproga ustreljenega mehikanskega -arja Maksimiljana, rojena belgijska princezinja. Žalostno je to slavit . Njeno srce ni več dovzetno za ve-selje. Štiriinštirdeset let je minulo, odkar se je cesarici Charloti omrazi duh, odkar živi zapuščena na svo-jem gradu blizu Bruslja Tam živi ta, ne govori z nikomur, boji se v-;ik*«ga človeškega obličja, njeno '-dino veselje je sestavljanje jedilnih istov. Zadnje ostanke pameti posveta -krbi za želodec. V resnici: najcenejša vseh cesaric . . . Xjen brat je bil Leopold, kralj ^Igijski, eden najčudovitejših vladarjev. Toda ženialen je bil vendarle ta čudak med vladarji. In ravno ta /♦-nialnost, združena s trezno pastjo mu je včasih pripomogla, da 5* je srečno izvlekel iz najnevarnej-pekulacij in podjetij. Toda pri ~r>vi sestri Charloti ta ženialnost Qi bila omejevana, njenih korakov ni nikjer ovirala trezna premisijenost fj,i tod tista velika razlika med bratom in sestro. Sestra ustanovi menici r^ko cesarstvo, ono nesrečno fanatično stvoritev, brat pa državo Kongo, sijajno kupčijo. Oba sta bila Kobiiržana, člana tiste rodbine, kateri je bila očetovska palača preozka kateri se je posrečilo zasesti prestole na Angleškem, Portugalskem, 7 Braziliji in na Bolgarskem« let Je ko * dali vojvodi Mrkviiniljamo »ta 1857. L jo prišel mlad} par i* Bruslja, kjer je bila poroka, na Da- naj. Teden poaneje jo kil slavnosten vhod v Milan. Nadvojvoda Maksimi-ljan je bil a petindvajsetimi leti mogočen gospod, generalni guverner1 lombardako benečanskega kraljestva, obenem pa najvišji komandant cesarske marine. Pridobil si je velikih zaslug — pri tem pa ni pozabil tudi na podrobno delovanje. Razkril je naš jug, ki je bil dotlej neznan, turistom. Grad Miramar, katerega si je sezidal na griljanskih pečinah, je postal kažipot proti naši rivieri. Toda vendar mu domovina še ni zadoščala. Zaželi si dalje, dalje. Tako postane njegovo življenje — potovanje. In na vseh teh daljnih potovanjih ga spremlja njegova soproga. Vidi Dalmacijo, Albanijo, Sicilijo, Južno Španijo, Kanarske otoke, Madejro. Toda j to še ne zadošča. Vožnje so prekratke ... In pri vsem se vidi vpliv žene. Ta je zelo častilakomna. In ta demon išče le trenotka, da jo dobi popolnoma v svoje mreže. Našel ga je. Nadvojvodi ponudijo krono. Mladi princ se je nekaj časa obotavljal. Toda njegova soproga je bila preveč častilakomna, da bi izpustila to priliko, ki se ji nudi. In končno sta meseca marca 1864. 1. v Parizu — cesar in cesarica mehikanska. Tam sta se poslovila od Napoleona III., katerega smatrajo za ustvaritelja tega mehikanskega cesarstva. Toda to je popolnoma napačno. Mehikansko cesarstvo je ustvarila klerikalna politika, vatikanska diplomacija, ki je hotela s to izpremembo vladne oblike povzročiti, da dobi mehikanski klenis konfiscirano cerkveno premoženje nazaj. Zm te namene so j*ra \ zaprav Napoleona 111. izrabljali le kot orodje. Vendar so pa bili njegovi pristaši jako ponosni na to njegovo vlogo in so menili, da je nečakovo delovanje že zdaj ]>omeinbnejše nego stričevo; ta je razdajal sam* kraljeve krone, oni pa daruje celo cesarstvo. Toda razpoloženje obeh cesarjev. Napoleona in Maksimiljana, že takrat ni bilo nič kaj dobro. Nik^kega navdušenja, nikakega pravega veselja. Maksimiljana se je polastilo do-motožje, predno se je ločil od domovine. S solzami v očeh se je poslavljal. Toda Charlota je bila srečna, vesela. Zanašala se je na svojo prijateljico Evgenijo, francosko cesarico, s katero ste bili najboljši prijateljici. Obe lepi — Charlota je imela štiriindvajset let, Evgenija je bila za štirinajst let starejša. Zadnje skupno kosilo popisuje vojvoda Ernst kobur-ški. Bilo je kakor veselo- in žaloigra. Možje malobesedni, žene razposajeno vesele. Govorile so le španski. Po obedu je rekel Napoleon vojvodi: »Une tres mauvaise affaire!« Na njegovem mestu bi jaz tega ne prevzel. Tako so mislili, še predno je bil novi cesar v Mehiki. Maksimi ljan sam je bil prepričan, da bo vse brezuspešno. In hitro je prišla nesreča. Čez dve leti je prišla neka uboga žena z objokanimi očmi od daleč v Pariz, prosit Napoleona III. pomoči. Ce vzame francoske čete iz Mehike, bo vse izgubljeno. Toda Francija ni mogla več pomagati. Žrtvovala je že tšsoon človeških življenj in tristo milijonov. Bazaine se je vrnil s svojimi četami na Francosko. In kaj je temu sledilo, je znano: Maksimiljan mrtev, cesarica nora. Od tistega časa je njeno življenje temna puščava. Bogata je in vendar nima ničesar od vsega bogastva, cesarica — pa je izgubila svoje cesarstvo. Castiblepnost je uničila tega duha. Toda sodeloval je pa tudi čut kesanja, kajti ta žena vendar ni mogla pozabiti, da je bila ravno ona, ki je svojega soproga s sladkimi besedami spravila v pogubo. Ženska politika le malokdaj ustvari kaj dobrega, in mnogokrat se politika maščuje nad ženami, ki se nepoklicane podajajo v njene mreže. Pozor I Dober in malo obrabljen parni stroj S.KUHST Velika zaloga obuval 1 s» stasi ceai. Vse lajssasjtj*. — Pri te Msfsvtti viuict sastati O*0+O00»»»»»0#0i iavrsnjtjo tsčat ta sutssJbjsJu is lik saj Fr. P. Zajec »Mik, »rar in zlatnino in •r.krnin.. Stari trg 26. H Ns obroke 11 IJfTn dsAe*Mlstass spsSjto H nmmm brez povišanja cen. RazaotftJjs as vse strani. Ugodni pogoji. 4 B mesečno. Zahtevajte naroCHni Ust »■§■■», Več najinih ii velikih hiš i med katerimi ste tudi dve dobro 2033 vpeljani gostilni a mi u man mi mu Pojasnila se dajo v Globin Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potmn- tčine kakor tudi že obrabljen« woi«vt in konjske nprave. ht. Krejci Ljubljana, Vtolfova nI. it. 5. priporoča svojo bogato zalOfJO najmodernejših, najfinejših klobukov slamnikov in čepic. Prevzema radi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupnje tudi vsakovrstne koto uUi jačino in jih najbolje plačuje. Najbolje za zoba JANUS TlMliU nuik kolu. 3 teta giago ceno in ssli za SO kOOJnkik aH, nov sistem je po nizki ceni Ukof ■■fMilJ Naslov pove iz prijaznosti uprav. »Slovenskega Naroda«. 2006 Pol ure od Golfa V se nahajale posestvo aroodirano, čez 49 Oralov (bmeJj, vinograd, gozd, polja, travnik, mnogo žlahtnih sadnih dreves, bila, gospodarska poslopja in ppmhsVint, krasen razgled po Savinjski dolini), Tioniia lezBib koles. 3 leta. Prve vrste vozna kolesa a _ in zavoro na pritisk nasaf od 95 E naprej. Janas pioilotsCns os s zavoro na pritisk nasaf, 1 leto jamstvo, 15 K. Plašče od 4 K naprej, dobre nunssssnPJnl Sf prima psdsll in prima verižice od 3 E naprej. Zvonci od 30 vin. naprej, kolotocon zvonec od 1 1 acstlllsnku od 1 E naprej, » aro n slo proti State kompletno iz pločevine alMesa JMK 36^vfau sedlo, Isrts^osj, Lastna popravila, ponikljanje is emajliranje. Zaktonajto kojoti »lavni katalog 1M0 fjratia ia franko. Uvozno ta*yovino za istdu-otiHJo vozil »tinoj I., Stubonring it- 6. rjitgasa, Vetfm ifice a. 3. jtvdov, zbtiist ta src-Mst, razUcnii ur, iki- ■uv, pr-staiov, verižic ii v^s^ss ssv^s ■snasnaska snsOsno ffPJPJvOnVJ lOnjlTl se sprejme takoj dober pomočnik /glasiti se je pri terfa, ■padalo ftika it 66. 2034 na zelo dobrem in zdravem zraku, z 3 sobami in pritiklinami, pripravno za oženjene penzioniste, 1607 m odda v Vidmarjih blizu kolodvora« Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Dober postranski zaslužek se nudi z nabiranjem izčesanih in odrezanih ženskih In; s pismenim jamstvom za stalno odje~ manje vsake množine. 1442 Josip N&gele, Iglava, Moravsko. Kmetovalci pozor! Zaradi opustitve proda Jako krasno kmetijstva se 2049 s e s t v o farne cerkve, u/4 jaznega v najlepšem delu slov. Koroiko, tik 3/4 ure od malega pri-mesta, za jalco nizko cene 18.000 X. Posestvo obstoji iz jako lepih njiv, travnika, potrebnega gozda in dobrih poslopij. Živine se redi 12 glav, ter do 3 konji in 30 svinj. — Natančneja pojasnila daje do 20. fnnija Fr. Kamnik ar, Scbiffgssse it 2 v Celovca. — Na poznejša vpra«-šanja se ne bode oziralo. Pod HairlSpm pokrovitelistrom HJ. c. in kr. ■tolikega VeUtanstva c«tar]a Franca Jokala L lovska razstava na Dunaju uio maj — oktober. Lov in lovski obrat, industrija in obrt, promet s tujci, umetnost in umetna obrt, poljedelstvo, stalna razstava avtomobilov. Časovne prireditve: Razstava konj. Razstava domaćih zajcev in perutnine. Razstava trofej. Razstava psov. Tekma lovskih fanfar. Letalna tekma 1534 listov ni h golobov itd. Lnna-park. Kinematografi, lovske diorame itd. lamam mm L liani dobitek K 100.000 (narodni Dom) v Voloskem tfili isUmh dmuii Uiti v ItGlifla Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Preskrbljen je z vodovodom in električno razsvetljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu je restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatinska vina. Cene zmerne. 1949 Priporoča se lonja zaknpnica. pristno brnsko blago ipkhmzjja. srirav 3i0 Mg * m r 1 kupon 7 kros 1 kupon IS kros 1 kasta 12 kros 1 kupon 15 kron 1 kspus 17 krta (suknja,hlače,telovnik) 1 kupus IS kras stane sauso 1 1 kspus 20 kras Kupon za črno salonsko obleko K 20—,. dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna m poštena vrlo znana C9:C 7 ^94334 Julija Stor v Prešernovih ulicah Mev. S. MrKi nhp ■tu. IbM k _ torti«. ww a l»m k pAkk pinnltl inU {nljn. |W 8271 »o a S s Poštne hranilnice »t- 49. Glavna posojilnica registrovana zadruga z neoaeiraa pisama u Kongresnem trio It. 15, Šotama m t LjsUjal aprejoma in izplačuje hranilne vlogo, stile po fVi on dne vložitve do dne rzdlga : a brez odbitka rentnega davka. 1950 [3 Uradne ure od 8. 12, dopoldne in od 3.—6. popoldne. imm tajizict se »rs« M mm n£ aa bi se BferesteHij! srstrgala. I t Nobena dama se ne ubrani izkušnjavi'-. Ne kupajte, dokler niste videli prekrasne kolekcije firme BRATJE K REJC AR, Dobruška št. 9181, tkalnica platnin in bombaževin. Vse vzorce pošiljamo na ogled gratis in franko. Naročite na poizkušnjo 6 belih rjuh brez siva 150 200 cm velikosti za samo K 13-60. Štev. 21. Razglas. 2078 Vsled odloka okrajnega šolskega sveta v Ljubljani z dne 2. decembra 1909, štev. 3244 polom pno! Krajni M m\ m Vilo pri lili pri zgradbi nove 6 razredne ljudske šole s 14 učnimi sobami sledeča dela: 1. pleskarska dela, 5. lončarska dela, 2. steklarska dela, 6. inštalaterska dela, 3. slikarska dela, 7. dobava okenskih zagrinjal, 4. dobava železnih peči, 8. naprava strelovoda in hišnega signala. Načrte se lahko ogleda, tudi ustmena pojasnila se dobivajo v obč. pisarni tia Glincah št 8. in to vsak dan od 15 t. m. naprej od 5 do 7 ure zvečer, kjer se obenem tudi dobijo proti primerni odškodnini, dokler zaloga traja, iztisi splošnih proračunov, posebnih pogojev in ponudb. Ponudbe po pogojih in po predpisanem vzorcu sestavljene se morajo vložiti najpozneje do & jDfliia 1.1. do 7. ore zvečer v eftki pisani h ilioal it. I Ob enem z vložitvijo ponudbe se mora vložiti 5% vadij v vrednostnih papirjih ali potom hranilne knjižice v občinski pisarni istotam. Ponudba naj ima naslov: „Posudba za dola pri zgradbi noro ljudske Me on Vita." Na Viču dne 14. junija 1910. Za krajni Šolski svet Andrej Knez. predsednik. izvin Sla i T Železo viti — in .] I 1 34-45° C. Mramorne, porcelanske kopeli, lečenje tango, lečenjo a mrzlo vodo, zračne in solnčne kopeli, prosta ležišča. Izvrstni uspehi pri leoonjn ženekih boleznip krvnoatii reumatizmu, kaetobolju in boleznih, slasti iechiaeu. Zmerne oene. Proepekte poftilja na 1706 ravnateljstvi paaa. Ključavničarstvo Ig. Fasdringa vdova tt. SJ otroških vozičkov tirne. nLFaklč Stan Se malo dni! — Že 30. junija 1910 bo vlečenje kralj« ogrske državne dobrodelne loterije. «aral dobitek 150.000 kron. nr M atitki 385.IU lm i litimi. En vda stan 4 hm Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu (glavni carinski urad), prf vseh postnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh — železniških postajah in po skoro vseh trafikah, menjalnicah itd. —- 1506 Kralj, o«rake loterijsko OohoOnrstvono rnvnnteljntvo. Ustanovljeno lota 1S42. Tovarna oljnatih barv, laka in firneža Brata EBERL Prodajalnica i || Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". Ljubljana ja, stavbna in pohištvena pleskarji Delavnica s Igriška ulica štev. 6. 343 m o« 3 O O Josip Rojina krojač prve vrete se Babaja sedaj ▼ lastni hiši flauta Jožefa cesta l konkurira z največjimi tvrdkami glede f i nogo kroja in elegantne izvršitve. ftoBta zalega najfinejših aagl. io frant spetijalitet blaga. Opr. štev. A 30/10/-20 2050 nepremičnin. Najboljši kosmetiški predmeti za olepianje polti in telesa so: ^»110 no 80 k, s cream po a — 1 K; ^a Menthol n natna voda po 1 K; zobni prašek po OOk; za ohranitev io rast las: lasna voda po tda Ti izdelki „AdaM, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev 0 11 o Ph. Mr. Josip Čizmar v Ljubljani. Kupajte zaopno te domače izdelke! Pri c kr. okrajnem sodišča v Kostanjevici so po prošnji dediče? Franceta Romana iz Št. Jerneja 15 naprodaj na javni dražbi sledeče nepremičnine za katere so se ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer: hiša št. 15 v Št. Jerneju, pripravna za trgovino in gostilno z gospodarskimi poslopji (23.840 K), travnika (560 K, 140 K), sadni vrt (1000 K), vrt za zelenjavo (500 K), njive (3000 K, 2200 K, 1800 K, 180 K), vinograd s hramom in nekaj posode (689 K), vinograd (150 K), gozd (600 K), solastninske pravice (600 K). Dražba se bo vršila dne 27. Junija 1910 ob 8. dopoldne v Št. Jerneja. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Dražbeno izkupilo je vplačati: 73 takoj, V3 v P°l leta» ostanek v enem letu. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tem sodišču. C. kr. okrajno sodišče v Kostanjevici, oddel. I, dne 8. junija 1910. I uarilo! ' 5fhirht-0U0 milo |e pravo Odlikovana talca klavirje« Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Gradišče samo 2 imenom Schichr in z znamko .Jele n". 11 nj ovoje io narejene Poprave n btuli »ratii Traiiu radnu kanji h Milija ZAJEC & HORN dol is „umetnefa kamenja" kakor: stopojice, postamente, balustrade, ornamente in kipev vrtne ograje po načrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne mušlje, 1714 cementne cevi itd. ■anarlzaozj io tooslaoiaotov so strofo v izvršitev. OT (Garralvtk pstOOt) za obhajilne mize, oltarje, prevleko stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah. je izmed najboljših tlakov sa cerkve, javne in za-stavbo. Zelo prilagođen za pisarne, hodnike, sobe; tiha hoja, topel, brez sprasj (zato iz zdravstvenih oziror priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv, v poljubnih barvah od najpriprostejše do najfinejše izvršitve. (tov, rezervarjev (sodov za vino) in celih tovornpo'inienirju-strokovajako, kateri daje sa željo tudi strokovna mnenja. 7Sa Tetana 217. iSlS^^H^. m 38 060531 7A 5433 L2 S+K3 6 8Q