Puituins ptsfiud v (otovinL Leto XVn., št. 155 Ljubljana, sreda 8, julija 1936 Cena 2 Din o pravru&tvo: t-juDijium, tuiailjeva ulica 6. — Telefon S t. 81224, 3123. 3124. 3125, 8126f* fnseratnl oddelek: LJubljana, Selen-Durgova oL S. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11, — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon 5t_ 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, W1en St. 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dm 25.— Za Inozemstvo Din 40«— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 1L relefon št, 2440. Celje, StrossmayerJeva uhca štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Kitajske homatije Zaradi neprestanih nesoglasij me^ evropskimi silami je dobila Japonska proste roke na azijski celini, kjer si je v zadnjih letih zgradila zelo močno pozicijo. Angleži in Američani trdijo, da je zasedba Mandžurije in petih severnih kitajskih pokrajin prva etapa, ki jo je določil Japoncem v svoji oporoki maršal Tainaka, ko je svojemu narodu od-kfizal visoko nalogo, da se polasti vse Azije in od tod drzno potrka na vrata Evrope. Nankinška vlada je doslej pokazala popolno nemoč v boju proti osvajalcem in to dela v nacionalističnih kantonskih vrstah južne Kitajske zelo hudo kri. Na Nanking dežujejo obto-žiitve bojazljivosti, podkupljenosti .n izdajstva; v zvezi s tem razpoloženjem pa širi grozeče protijaponsko gibanje, kitajskega juga. Vsa znamenja kažejo, da se bo na jugu pričela vojna proti Japoncem in proti Čankajšku, kateremu očitajo, da svoje vojake uporablja samo proti svojim notranjim nasprotnikom, japonske zasedbe pa ne vidi, ali noče videti. Vendar se kantonsko bojevito razpoloženje za sedaj smatra le za grožnjo nankinški vladi in Čankajšek je še v položaju, da se odloči za eno ali drugo stran. Ako se odlloči za Japonce, bo izgubili podporo onih narodnih mas, ki so razpoložene Japoncem sovražno, ako pa se postavi na čelo barbi proti Japoncem, bo maral pokazati, koliko so res vredne njegove čete in koliko se smejo kitajski domoljubi zanašati na nje ali njih poveljnika. Doslej so japonske in nan-kinške čete operirale v dveh čisto ločenih pravcih. Čankajšek je pobijal juž-nokitajske revolucionarje, med tem pa so Japonci na severu brez težkoč in brez hudih bojev zasedali pokrajino za pokrajino. Čankajšek in nankinška vlada stojita na stališču, da je najprej treba zatreti notranje upornike in tako zediniti vso ogromno državo, potem pa bo mogoče obračunati tudi z Japonci. Južnokitajski revolucionarji se označujejo za komuniste. Prevzeli so rdečo zastavo in uživajo podporo Sovjetske Rusije. Zato imata Čankajšek in njegova vflada lahko stališče, češ da vodita vojno proti mednarodnemu komunizmu. Poznavalci razmer pa zatajujejo, da so južnokitajski revolucionarji v resnici fanatični nacionalisti in po svojem programu in delu daleč od komunizma. V štirih nižnih pokrajinah — Sečuan, Kansu, Šensi in Ho-nan — M jih imajo v svoji oblasti, so maalastili veleposestnike in zemljo razdelili med kmete. Z utemeljitvijo, da hočejo zatreti kajenje opija, so prepovedali sajenje maka. Ustanavljati po-sicušajo organizacije, zgrajene na načelu vzajemne pomoči in podobne evrop-sldm zadrugam. Ustanavljajo tudi šole ter skušajo razširiti civilizacijo. Brez dvoma je v vsem tem delu mnogo vpliva iz Sovjetske Rusije, toda za bedno kitajsko ljudstvo so ti poskusi in te reforme nad vse privlačni. Simpatije vzbujajo tudi po drugih kitajskih pokrajinah, koder gre glas o njih. Zlasti se za nje navdušujejo mladi kitajski irateli-gerati, ki so se šolali v Ameriki in Evropi. Da so kmetje navdušeni, je razumljivo, saj je večina kitajskih kmetov le v položaju najemnika, a tudi samostojni kmetje imajo samo po toliko zemlje, da se ne morejo niti preživljati. Ne more se trditi. da si tudi Čankaj-škova vlada ne prizadeva, kako bi dvignila gospodarsko in kulturno stanje naroda- Zelo skrbi za javno zdravstvo-za. šolstvo, za. fizično kulturo in osobito za.tira kajenje opija ter se zavzema za osvobojenje kitajske žene iz suženjskih običajev in predsodkov. Toda nankinška vlada se je postavila proti agrarni reformi, označila je vse zahteve revolucionarnih kmetov za komunizem in to ga ije dal predsednik gdanskega senata Greiser Poljakom dober nauk in znova 90 se lahko v Varšavi prepričali da gre prijateljstvo Nemčije samo do gotove meje. Ne malo pozornost pa 90 izzvale v francoskih krogih vesti, da je med Nemčijo in Poljsko že prišlo do načelnega sporazuma in da je Poljska pristala na večino zahtev Nemčije v pogledu G danske Po teh iz nemških krogov izvirajočih informacijah je bila pred par dnevi tik pred gdansko razpravo v Ženevi v Wei-marju važna konferenca pod predsedstvom Hitlerja- Na tej konferenci so bili navzoči tudj voditelji narodnih socialistov v G-an~ku. Konferenca se je bavi!a ieključ. no s problemom Gdanska ter je bilo sklenjeno, da mora Nemčija čimprej izsiliti odpoklic visokega komisarja DN in zopetno priključitev Gdanska k Nemčiji. S Poljsko bi Nemčija sklenila posebno pogodbo, v kateri bi bile zavarovane pravice poljske narodne manjšine in poljske pravice za izhod na morje. Med poljsko luko Gdinjo in nemškim Gdanskom naj bi se ustvarilo čim tesnejše sodelovanje pod vodstvOm posebnega nemškopoljske-ga gremija. Upoštevali bi se tudi interesi Francije, Anglije in skandinavskih držav v pogledu mednarodnega pomorskega prometa. GdanSk naj bi zopet postal nemška vojna luka, kakor je bil pred vojno. Nemčija namerava v Gdansku zgraditi ladjedelnico za podmornice. O vsem tem se hoče Nemčija na prvo >porazume'i s Poljsko in jo pridobiti za to, da Poliska sama predlaga Društvu narodov spremembo gdanskega statuta. Ob povoljni rešitvi tega vprašanja bi se Nemčija vrnila v Društvo narodov. V francoskih krogih bi zelo radi videli, da bi čimprej priš'ir> sporazuma med Nemčijo in Poljsko, ktr bi to zelo olajšalo stališče Društva narodov jn omogočilo hitrejšo reširtev drugih perečih problemov, pri katerih bi morala sodelovati Nemčija. Poljski zunanji minister Beck je imel v zvezi s tem dole razgovor s francoskim zunanjim ministrom Delbosom in ga je informiral o stališču Poljske. Prijateljski opomin Poljske v Berlinu Varšava, 7. julija, o. Popolnoma nepričakovano se je snoči vrnil v Varšavo zunanji minister Beck, ki se je takoj sestal z vrhovnimi voditelji Poljske. 0 tej konferenci ni bilo izdano nikako službeno poročilo, vendar se je izvedelo, da so sklenili prijateljsko opozoriti Nemčijo, da bi bili dobri nemško-poljski odnošaji najresnejše ogroženi, če bi Nemčija s silo poskusila odvzeti poljski manjšini v Gdansku njene dosedanje pravice, še hujše pa bi bile posledice, če bi skušala pridružiti Gdansk svojemu državnemu ozemlju. Za ta korak se je moral Beck odločiti kljub svojemu prijateljskemu razpoloženju napram Nemcem, zlasti zaradi tega. ker v javnosti vedno bolj narašča nezadovoljstvo zaradi popustljive poljske politiko napram Nemčiji. Becku je za enkrat uspelo doseči. da" se je poljska vlada zadovoljila le s takim diskretnim korakom v Berlinu. Grei-serjev nastop je tolmačil kot izpad proti Društvu narodov, ki se Poljske več ali manj neposredno ne tiče. V opravičilo svoje politike je Beck razširil govorice proti državam. češ da se trudijo povečati spor med Nemčijo in Poljsko zaradi Gdanska. da bi tako poslabšale poljsko-nemške odnošaje. Vsekakor ima sedaj Beck svobodne roke za službena pogajanja v Gdansku in ne-slnžbene razgovore v Berlinu. Beck bržkone misli, da bo mogoče doseči kompromis, po katerem bodo narodni socialisti sicer lahko izpolnili vse svoje načrte v borbi pro- ti opoziciji v Gdansku, a se bo na drugi strani položaj Poljske na Gdanskem še oja-čil. Celo revizija gdanskih statutov bi bila mogoča, čeprav v drugačni obliki, kakor sta si jo je zamislila predsednik gdanskega senata in narodno socialistični voditelj Gdanska ter nemški tisk. Polslužbena »Gazeta Polska« opozarja na težko diplomatsko nalogo, ki čaka sedaj Becka, da poravna mednarodni spor zaradi Gdanska. kakor je to v interesu Gdanska samega pa tudi Poljske. Italijansko mnenje Rim, 7. julija, o. »Gazeta del Popolo« se v svojem današnjem uvodniku po drohno bavi z gdanskim vprašanjem. List pravi, da Nemčija ne bo popustila. To vprašanje je zanjo v tesni zvezi z vpra šanjem organizacije evropskega miru. Anglija in Francija še zmerom nočeta pri-poznati dejstva, da je dosedaj dominantni problem evropske politike revlzjonistični pokret. Ta pokret stalno napreduje, čeprav se mu države, ki so ostale zveste mirovnim pogodbam, še toliko protivijo. Ne smiselno je, da se nemški sovražniki sestajajo v ženevi ali pa izven nje in da izdelujejo fantastične načrte o mednarodni varnosti, o kolektivnih in regionalnih pogodbah. Revizionizem se sam po sebi vsiljuje in spontano narašča ter se bo prej ali slej tudi realizr-1 Anglija se umakne Iz Egipta London, 7. julija. AA. Po vesteh iz Kaira bo vsak čas sklenjena pogodba med Anglijo in Egiptom. »Times« piše da bo nova pogodba imela značaj prijateljstva in zavezništva. Najvažnejše poglavje v tej pogodbi je tisto, ki govori, da bo Egipt in Sueški kanal v slučaju napadov od zunaj branil Egipt sam in ne več Anglija kakor je to bilo do sedaj. Dokler pa ne bo Egipt mogel sam prevzeti svoje obrambe, ostane tam angleška posadka. Toda ta razprtije voda na japonska mlin in Kitajska, tako ogromna po zemlji in ljudeh, se še dolgo ne bo mogla uspešno upreti navalu neprimerno manjšega japonskega sovražnika. posadka ne bo več v Kairu, ampak v Ismailu ki je v puščavi. V Kairu bo ostal samo glavni štab. Toda povečale se bodo angleške letalske posadk« v Egiptu. V Aleksandriji bodo angleški mornariški oddelki. Egiptska vlada se obvezuje, da bo zgradila dobre ceste, da bi bil tako mogoč hiter prevoz angleških čet lz Ismaila aa vse strani Egipta. Egipt «e obvež°- da ne bo z nobeno drugo državo sklepal pogodb, ki bi škodovale Angliji. Angleške čete se bodo iz Kaira umaknile šele čez nekaj let ko bodo v vsem Egiptu zgrajene vojašnice za angleške čete posebno v zoni Sueškega kanala. Egiptska vojska se bo povečala za 8.000 oficirjev in vojakov, orožje pa bo naročeno v Angliji. drugih aktualnih prometnih problemih. Turistični odbor bo sestavil končni načrt za ustanovitev balkanskega turističnega komiteja, ki bo skrbel za skupno turistično propagando držav Balkanske zveze, za velike turistične prireditve, skupne razprave, za ustanovitev skupnih turističnih birojev in drugih takih ustanov za pospeševanje tujskega prometa. Plenum gospodarskega sveta Balkanske zveze se znova sestane 15. julija in bo razpravljal o predlogih posameznih odborov. Letošnjemu zasedanju gospodarskega sveta BailkanSke zveze bo predsedoval naoeflnik gospodarsko-konzularnega oddelka našega zunanjega mnistrstva dr. Svetislarv Predič. Po zaklučku zasedanja bodo delegati odpotovali v Ljubljano, kjer jim bo ban dr. Natlačen priredil banket Nato se bodo z avtobusi odpeljali na Sušak, Dubrovnik, Split, Kotor in na Cetinje. V naši delegaciji so poleg dr. Prediča pomočnik generalnega direktorja drža -nih železnic Cugmus, načelnik oddelka za pamorstrvo v trgovin, ministrstvu Pe-novič, načelnik carinskega oddelka v finančnem ministrstvu Jovan Radulovič, svetnik zunanjega ministrstva dr. Ni-kodej Jovanovič in šef odseka za turizem Grgaševič ter drugi. Grška delegacija je zelo številna in pride na Bled pod vodstvom bivšega ministra Haritakisa. Turška deflegacija, ki jo bo vodiil generalni direktor zunanjega ministrstva Ahmed Begi, bo štela 10 članov. Ru-munsko delegacijo bo vodil predsednik samostojne uprave državnih železnic Ta-bacovici. Nemčija in Društvo narodov V berlinskih krogih so razočarani nad razvojem v ženevi in računajo z novo okrepitvijo ženevske ustanove Berlin. 7. julija, r. Po izstopu Nemčije nemška politična javnost še nobenega zasedanja DN ni spremljala s toliko pozornostjo, kakor tokrat. Pričakovali so, da bo neuspeh sankcij dovedel do razpada DN ali pa vsaj do izločitve »versajskega« duha. Namesto tega pa so morali v Berlinu ugotoviti, da se je znova posrečilo ohraniti DN in da bodo zadnji dogodki v mednarodni politiki dovcdli morda celo do okrepitve ženevske ustanove. Z velikim nezadovoljstvom je bil v berlinskih krogih sprejet francoski predlog za reformo Društva narodov, ki pomeni po njihovi sodbi ne samo. da vztraja Francija na ideji Društva narodov, nego da mu hoče dati celo vojaško eksekutivo. Dočim so se nemški _'sti poprej vedno zavzemali za reformo .jtu-štva narodov in navajali to kot pogoj za povratek Nemčije v Ženevo, smatrajo sedaj, da bi bila reforma zaenkrat še preura-njcna. Precej je presenetilo berlinske kroge tudi dejstvo, da so tudi nevtralne države za ohranitev DN. ki bo tako postalo po pisaniu nemških listov le ustanova za borbo proti fašizmu. »Frankfurter Zeitung« piše, da je reforma DN v tesni zvezi z bodočo orientacijo Evrope. Priti mora do odločitve, ali se bo Evropa razdelila na dva sovražna tabora. Na eni strani bo zveza Pariz - Praga - Moskva - London, na drugi pa Nemčija - Italija s svojimi zavezniki. Tak razvoj dogodkov bi pomenil silno .ie-varnost. ker bo dovedel do strahovitega oboroževanja in docela onemogočil mednarodno sodelovanje. Po sodbi »Berliner Bor-senzeitung« streme vsi predlogi za reformo Društva narodov po vojaški izolaciji Nemčije. Že na tem zasedanju se je pokazala nova grupacija. Eno skupino tvorijo nevtralne države, drugo silno oborožene zapa-dne velesile, tretjo pa Mala antanta in Balkanska zveza. Spričo takega položaja je razpoloženje Nemčije za sodelovanje na lok-msk' konferenci in za zopetr.i povratek v Ženevo znatno popustilo. Napetost napram Ženevi se je še povečala zaradi Gdanska. Berlin bo zaradi tega ostal rezerviran in bc počakal, kako se bodo razvili dogodki. Italija ne zaupa Angliji Očita ji, da z obkroževanjem Italije nadaljuje politiko sankcij — Italijanska rezerviranost o mednarodnih akcijah Rim, 7. julija, r. Čeravno so v rimskih krogih z zadovoljstvom sprejeli sklep o ukinitvi sankcij, so vendar še tudi nadalje skrajno rezervirani. Dejstvo, da je Italija odklonila sodelovanje na dardanelski konferenci ter poslala v Montreux samo svojega opazovalca, kaže da ne misli spremeniti svojega stališča v pogledu sodelovanja pri reševanju perečih evropskih problemov. V utemeljevanje svojega rezerviranega stališča navajajo v rimskih krogih, da so gospodarske sankcije sicer ukinjene, toda proti Italiji se še naprej izvaja politika, ki ogroža njene interese. Pri tem napadajo italijanski listi zlasti Anglijo, kateri očitajo, da se kljub ukinitvi sankcij ni odrekla svoji politiki obkroževanja Italije, dočim si na drugi strani prizadeva, da z vsemi sredstvi pridobi Nemčijo za povratek v Ženevo. Ciljem angleške obkroževalne politike služita tudi dardanelska in lokarnska konferenca, ker forsira Anglija ti dve konferenci tudi brez sodelovanja Italije. V rimskih krogih so v tem pogledu precej vznevoljeni, ker so mnenja, da se konferenci brez pristanka Italije ne smela vršiti. Koncesije, na katere je pristala Anglija v pogledu dardanelskih ožin, so po sodbi rimskih krogov naperjene direktno proti Italiji in ogrožajo njen prestiž na vzhodnem Sredozemskem morju. Koncesije Rusiji in Turčiji smatrajo za najboljši dokaz, da Anglija nadaljuje svojo sankcionistično politiko proti Italiji. »Tribuna« piše, da Italija budno spremlja diplomatske akcije Anglije ter da jih bo znala v danem primeru parirati, četudi za ceno največjih žrtev. Nabiralna akcija za Abesinijo v Angliji London, 7. julija, o. Po povratku iz Ženeve se je neguš spet nastanil v svoji hiši v Londonu. Abesinski cesar je zelo vznevo-ljen zaradi tega. ker so ga švicarske oblasti opozorile, da ne bo mogel računati^ s tem, da mu bo dovoljenje za bivanje v Švici podaljšano. Neguš smatra to naravnost za izgon iz Švice- Novinarjem je izjaviti, da namerava nadaljevati vojno. Potrebna sla mu dva milijona funtov za nabavo vojnih letal. Opozicijski tifk ie zelo toplo sprejel novo neguševo akcijo, ki jo sedaj vodi abe-sinski poslanik v Londonu dr. Martin. Abe-sinsko poslaništvo ie objavilo proglas, v katerem poziva vse angleško ljudstvo, naj prostovoljno prispeva za abesinsko osvobodilno vojno. Angleški li.«ti toplo priporo-čaio to nabiralno akcijo. Dardanelska konferenca Prišlo je do znatnega zbližanja med Anglijo, Rusijo in Turčijo — Italija protestira Montreux, 7. julija. w. Konferenca za morske ožine je imela danes dopoldne privatno j plenarno sejo ter je proučila novi angleški j načrt o konvenciji. Ta proučitev je prinesla nekaj sporazumov. Tako je dobila Francija dragoceno koncesijo giede preskrbe svojega brodovja s petrolejem. Turčija m Rusija sta odklonili prosti prehod podmornic skQ7.i morske ožine. Konferenca se bo najbrže pridružila temu stališču. Francija, ki vztraja pri načelu enakosti, je prijavila svoje pridržke. Anglija zahteva proet prehod velikih letalskih matičnih ladij skozt ožine. Rusija pa je proti temu predlogu. Prevladuje vtis, da se stališči Anglije in Turčije vedno bolj približujeta. Rim, 1. julija, o. Italijanski tisk objavlja daljša poročila o nadaljevanju konference v Montreuxu. Pri tem soglasno nagla ša. da se vprašanje morskih ožin ne more in ne sme rešiti brez Italije. Udeleženci konference ne smejo pozabiti, da je Italija zelo zainteresirana na vprašanju ponovne oborožitve in utrjevanja Dardanel. Priporočljivo bi Wlo, da se v Montreum zbrani diplomati z rešitvijo tega problema ne prenaglijo, saj iimajo že dovolj izkustev iz najbližje preteklosti, ki so jasno pokazale vsemu svetu, da se Italija ne boji, da pa ne želi biti postavljena pred gotovo dejstvo. Popuščanje angleških admiralov napram Rusiji gre izključno le v škodo Italiji. Ta taktična poteza pa bi se lahko maščevala. Obletnica verdunske bitke Berlin 7. julija AA. Odbor za proslavo 2q letnice največje bitke svetovne zgodovine, kj se je vršila pri Verdunu, je poslal vabila. Proslava bo 13. julija t. 1. Bivši nemški bojevniki se bodo vabilu odzvali. Okrog 500 bivših nemških bojevnikov, ki so večinoma osebno sodelovali pri verdun-ski' bitki, odpotuje 12. julija iz Saar-brtickna v Verdun. kjer bo 13. julija skupni kongres bivših bojevnikov. Nemške bojevnike bo vodil znani nemški junak rezervni stotnik g. Brandis, ki je osebno vodki napad na Douaumont. Smernice, cilji in sredstva naše zunanje politike Glavne misli iz referata dr. Alberta Kramerja na kongresa Jugoslovenske nacionalne stranke Zaključni programatični referat na kongresu JNS je bil posvečen naši zunanji politiki, o kateri je razpravljal g. dr. Albert Kramer. Iz njegovega govora posnemamo nekaj glavnih misli. Dr. Kramer je med drugim izvajal: Dogodki, ki se poslednje mesece odigravajo v Evropi, zahtevajo največjo pažnjo vsakega nacionalnega človeka. Tudi naša stranka mora o njih voditi skrben račun. Obžalovati je treba, da se naš narod ne obvešča v zadostni meri o mednarodni situaciji, v kateri se razvaja pregrupiranje sii in se pojavljajo nove tendence, nekatere od njih zelo važne za življenjske interese naše države. Uspehi Velikega kralja Mi smo svojo svobodo in neodvisnost trdno naslonili na Društvo narodov kot zanesljivega čuvarja miru in po mirovnih pogodbah stvorjenega stanja. Zavarovali smo se s sistemom zavezniških pogodb, ki so nam prožile možnost diplomatske aktivnosti ter nam zagotovile v svetu tehtno besedo in ugled, obenem pa nam omogočile zanesljivo organizacijo naše narodne obrambe za primer opasnosti. Pokojni Veliki kralj nam je s svojo dalekovidno modrostjo zgradil Malo antanto, preko katere so Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija zavzele v evropski politiki položaj velesile. Z ustvaritvijo Balkanske zveze je kralj pretvoril geslo »Balkan balkanskim narodom« v dejstvo ter stvoril na Balkanu situacijo, da nas nihče ne more več izigravati drugega proti drugemu. Ako bi bil ostal živ, bi bilo to veliko delo danes gotovo že dovršeno. Zvezna pogodba s Francijo nam je zagotovila politično sodelovanje in medsebojno pomoč z velikim zapadnim narodom, s katerim smo se v času svetovne vojne skupno borili za pravico in svobodo. Srednjeevropski odnošaji Na predpostavki, da se politično in teritorialno stanje v Srednji Evropi ne more enostransko menjati, vodimo iskreno politiko srednjeevropske konsolidacije in čim tesnejšega, zlasti gospodarskega sodelovanja, da bi dosegli srednjeevropski narodi srečnejšo bodočnost. V prepričanju, da sosednje in ostale velike sile Evrope ne žele narediti iz našega naroda in naše države predmet sebičnih interesov, smo gradili prijateljske odnošaje z njimi. Našega naroda najbolj plemenita ambicija je, da po svojih najboljših močeh prispevamo k ojačenju miru med narodi in da naši Jugoslaviji pridobivamo simpatije in prijateljstva vsega kulturnega sveta. Pri tem stremimo za oja-fenjem ugleda naše države in za spoštovanjem konstruktivne sile našega naroda in njegovih sposobnosti, a tudi odločnosti, da )i očuva izvojevano svobodo in neodvisnost za vsako ceno. To je bil in mora biti tudi danes in v bodoče cilj celokupne naše zunanje politike. Kriza Društva narodov V zadnjem času pa so nastopili dogodki, ki zahtevajo od nas, da na novo skrbno preštudiramo smernice naše zunanje politike. N ismo se obrnili od Društva narodov, to-da oči ne moremo zapirati pred dejstvom, da se Društvo narodov nahaja v tragični krizi. Ni to krivda te po svojem bistvu plemenite institucije, ki jo želimo ohraniti na dosedanji demokratični bazi, marveč je kriza posledica slabosti in neodločnosti članic ON. Ženevska institucija ni pokazala dovolj odločnosti in moči, da bi zavarovala svoje članice pred nevarnostmi ekspanzijskih politik. V kolikor je bila torej naša splošna evropska politika, posebej pa še obramba naše integritete in neodvisnosti zasnovana na paktu solidarne pomoči kulturnih narodov v primeru neizzvanega napada, jo moramo podvreči trezni in skrbni reviziji. Novi momenti v politiki velesil Izstop Nemčije iz lokarnske zveze je Btvoril med rajhom in francosko republiko nove odnošaje, katerih posledice zanašajo elemente globokega nemira v vso evropsko politiko. Nemčija se na vso moč podviza, da^ bi čimprej zopet postala najjačja oborožena sila v Evropi. Naš narod jemlje lojalno na znanje njene svečane izjave miroljubnosti in pripravljenosti, da se vsa še nerešena vprašanja rešijo s prijateljskimi sporazumi, ne sme pa pri tem prezreti no ve napetosti v evropski atmosferi. Italija se je vrnila iz zmagovite vojne v Abesiniji. Ta vojna ni dobljena samo nad črnci v Afriki, marveč pomeni tudi velik diplomatski uspeh. Zmaga je visoko dvignila samozavest italijanskega naroda. Pokazala je njemu in celemu svetu veliko moč nacionalne misli. Na žalost pa je obenem vrnila veljavnost staremu pravilu, da sila kuje pravico. Računati moramo, da bo zmagovita Italija iskala še novih sfer za svojo ekspanzijo. Pri tem ne smemo pozabiti, da je s francosko-italijanskim aran-žmanom ekspanzijska politika Italije zlasti olajšana na jugovzhodu Evrope, kjer živi naš narod v krajih, ki so geopolitično že od nekdaj spadali med najinteresantnejše ter bili predmet ambicij in spopadov velikih evropskih držav. Italijanskemu narodu ne zavidamo njegovih uspehov in mu želimo biti prijatelji na osnovi medsebojnega spoštovanja pravic in življenjskih interesov obeh narodov. Z vzhoda se pojavlja Rusija kot nova zainteresirana sila v srednjeevropskih in za-padnoevropskih problemih. Pogodbi s Francijo in Češkoslovaško, razgovori z Rumu-nijo, upravičena zahteva Turčije glede morskih ožin, vse to privaja Sovjete v neposreden stik z odnosi, razmerami in konflikti med narodi srednje in zapadne Evrope. eno dejstvo je treba zabeležiti. Anglija je popustila v vprašanju svoje svobodne pc.tj v Indijo, torej v enem izmed življenjskih vprašanj angleškega imperija. Mnogi računajo, da se zlasti v Srednji Evropi .ne bo več pojavljala v svoji dosedanji neposredni zainteresiranosti. Vendar bi bilo po-grešno smatrati, da je italijansko-angleški spor že definitivno likvidiran na račun Anglije. Moč angleškega imperija je bila v zgodovini redko definitivno poražena. Verjetno pa je, da bo Anglija vsaj nekaj časa vodila politiko, ki bo v glavnem koncentrirana na njene neposredne interese. Habsburška restavracija V borbi proti nemški nevarnosti se francoska politika v Srednji Evropi, vsaj mnogi znaki kažejo tako, zopet vrača na kombinacije, ki so tembolj aktualne, ker izgledajo, kakor da so v skladu s srednje-evrop-skimi načrti Italije. V tej zvezi je aktualno vprašanje habsburške restavracije v Avstriji. Mi napram temu vprašanju ne moremo spremeniti svojih naziranj. Biti pa moramo pazljivi in moramo zlasti s svojimi zaveznik' v Mali antanti tudi v tem pogledu ohraniti popolno edinstvo. Do viška izpopolniti moramo našo vojsko Ako pregledamo evropsko situacijo, moremo reči, da je danes taka, da postavlja tudi našo državo v težek položaj in zahteva od nas, da napnemo vse moči za odvr-nitev vsake nevarnosti in za okrepitev miru, da pa se istočasno tudi sami usposobimo, da bomo mogli s polnim uspehom braniti svojo svobodo in svojo neodvisnost. Vsi evropski narodi delajo danes skrajne m.pore, da zlasti s tehničnimi sredstvi okre-pe svoje vojske. Tudi naši prijatelji in zavezniki žrtvujejo ogromna sredstva za svojo vojaško pripravljenost. Pred par tedni je razpisala Češkoslovaška posebno obrambno posojilo. V kratkih dneh je češki narod za svojo vojsko v gotovini vplačal skoro celo milijardo čeških kron. Jugoslovenskemu vojaku se drvi ves svet, toda v smislu svoje pacifistične politike in zanašajoči se na Društvo narodov, smo dajali svoji vojski samo najnujnejša in res neodložljiva sredstva. Čas je sedaj resen in tudi mi moramo storiti vse, da izpopolnimo tehnično pripravljenost naše vojske do viška. Oči vsega prebivalstva moramo upreti v našo oboroženo narodno obrambo ter fundirati zaupanje, ki ga že uživa, s stvarnimi dokazi njene popolne nele moralne, marveč tudi tehnične pripravljenosti. V današnjih razmerah je opasno, ako kdo trdi. da je ta ali ona vojska popolnoma pripravljena, ker bi to lahko dovedlo v optimizem, ki se ne bi dovolj jasno zavedal, kolika je dolžnost naroda do njegove obrambne sile. Naš narod živi v težkem gospodarskem stanju in zločin bi bil zahtevati od njega, da žrtvuje magari en sam dinar, ako to ni potrebno. Toda on mora vedeti in se zavedati, da je vprašanje dovršeno oskrbljene in pripravljene vojske danes bolj ko kdaj vprašanje njegovega življenja in njegove eksistence. Sodelovanje javnosti ln narodnega predstavništva Mednarodni problemi v današnjih prilikah ne morejo biti predmet kabinetske politike. Ves narod se mora zainteresirati k sodelovanju pri njihovem reševanju. Sistematično je treba širiti razumevanje najširših krogov za življenjske probleme naše države v mednarodni politiki. V času, ko veliki in mali parlamenti v Evropi posvečajo svojo pažnjo mednarodnim odnošajem, mora tudi naše narodno predstavništvo pozitivno in konstruktivno sodelovati prt izvajanju naše zunanje politike. Razume se posebej, da je treba pri tem skrbno izločiti reperkusije naših notranjih konfliktov na državno zunanjo politiko. Po našem globokem prepričanju je nujno potrebno, da narodna skupščina in senat vzameta probleme državne obrambe in mednarodne politike med predmete svoje stalne skrbi in največje pozornosti. Moč slovanske misli Naša zunanja politika se mora tudi v bodoče razvijati na osnovi medsebojne zvestobe s prijatelji in zavezniki. Mi želimo, da ne bi ničesar zamudila, kar more služiti varnosti naše domovine, utrditvi prijateljskih vezi in ne nazadnje tudi gospodarskim interesom našega naroda. Naš narod ni osamljen. Pred nekaj dnevi je predsednik češkoslovaške vlade g. Hodža upravičeno rekel, da je v Evropi 55 milijonov Čehoslo-vakov. To velja tudi za nas. Mala antanta predstavlja tudi za nas tako močno in solidarno obrambno edinico, da lahko tudi mi rečemo: Jugoslovenov nas je 55 milijonov! Slovanska misel je po vojni tudi pri samih Slovanih izgubila precej svoje moči. Ako pa se spomnimo, koliko moralne opore in podpore je nekdaj vsem nam dajala v borbi za ohranitev naše eksistence, za osvoboditev izpod tujega jarma in za zedi-njenje posameznih slovanskih narodov, ako premislimo, koliko je v njej bilo ustvarja-jočega kulturnega duha, potem bomo spoznali, da nam more biti slovanska misel tudi danes krepka opora v naši borbi za mir in za življenje. V vojni in po vojni je slovanstvo v posameznih svojih narodih doživelo vstajenje svojih sanj, v drugih pa preživelo vso tragiko nacionalne katastrofe. Tudi mi smo plačali svoje zedinjenje ne samo z neizmernimi žrtvami na bojiščih, marveč tudi s težko izgubo živega narodnega telesa in njegove zemlje. Po vsem svetu so raztreseni sinovi našega naroda, ki jim domača zemlja ne more dati dovolj kruha. Premalo smo se dosedaj brigali zanje in mnogo smo krivi tragike izgubljenih jugoslovenskih duš. Tudi ta problem v bodoče ne sme stati več tako ob sirani, kakor je stal dosedaj. Potreba notranje konsolidacije Vse opasnosti, ki izvirajo iz današnje evropske situacije, vse težkoče, ki se groze postaviti naši Jugoslaviji na pot, bomo obvladali in prebrodili, ako bo naš narod, združen v čvrsto enoto in zedinjen v isti misli, krepko odločen jih premagati. Zato je vprašanje naše notranje konsolidacije ena glavnih osnov, ki nam omogočajo voditi dobro zunanjo politiko. Vse, kar delamo in mislimo, mora imeti samo en cilj: da izide Jugoslavija svobodna, neodvisna in ojačena iz vritinca strasti in sporov, ki danes pretresajo Evropo, -Beležke Kdor seje veter, Sanje vihar Gotovo ni slovenskega lista, ki bi uporabljal izraz »fašist« in »fašističen« bolj pogosto kakor »Slovenec« in »Slovenski dom«. S fašisti sta zlasti zadnje čase zmerjala vse, ki jima politično niso po volji. Pokazala pa se je zopet enkrat stara resnica, da, »kdor seje veter, žanje vihar«. In tako čitamo v »Slovenčevem« premišljevanju o nevarnostih »ljudske fronte« tudi naslednje jadikovanje, kako strašno se je razpasel naziv »fašist« med našim sloven-skim ljudstvom: Iz njihovega (propagatorjev »ljudske fronte«) pisanja in govorjenja spoznaš, koga smatrajo za fašista. Oče, ki skrbi za svojega otroka in ga tuintam malo na-šeška, jim je nasilnež in fašist. Ako pa ne pusti, da bi šel med komuniste, jim je pa naravnost nasilnež nad njegovo vestjo. Pogumna in odločna žena, ki ne pusti možu, da hi se slinil vsak teden za drugo kikljo, jim je vsa zakopana v fašistični miselnosti. župnik, ki odredi, da bo on maševal zjutraj, kaplan pa ob desetih, jim je diktator in fašist. Kanlan, ki napravi s kolesarji izlet na Brezje, jim je fašistični vodja. Blagajnik, ki zahteva od članov, naj plačajo članarino, jim je ves fašističen. Vsakogar, ki zagovarja demokracijo, proglašajo za svojega pristaša, kdor pa na to ne pristane, je takoj proglašen za najbolj strupenega fašista, ker izven njihovih vrst nihče ne sme zagovarjati demokracije«. »Slovenec" o centralizmu Na koncu svojega dolgega članka, v katerem se obračunava e poskusi ustanovitve ljudske fronte med Slovenci, je napisal »Slo. venec« tudi naslednje stavke, ki so vredni da se otmejo pozabljen ju: »V centralizmu se nobeno vprašanje ne bo prav rešilo, ne delavsko, ne starostno, ne posamično, ne družinsko zavarovanje; ne_ kmečki in obrtniški dolgovi, nič, prav nič. centralizmu se vse ponesreči. Zato je voditi neizprosno torbo proti centralizmu m kapitalizmu; hvala Bogu, da je to tako močno povezano, da z enim pade tudi drugo«. Te ugotovitve »Slovenca« so pomembne zaradi tega. ker imajo gospodje oikrog »Slovenca« danes moč, da svoje besede spremene v dejanja. In dejanja bodo z veseljem pozdravili tudi nacionalisti ki so «lič-no zahtevo postavili na kongresu JNS. Tudi dr. Kumanudi zavrača spletke in izmišljotine Beograjsko »Vreme« objavlja daljšo izjavo narodnega poslanca dr. Kumanudija, ki odločno zavrača poročila »Vremena«, da je igral pri pripravljanju kongresa JNS dvolično vlogo. »Pri pripravah za kongres, pravi med drugim dr. Kumanudi, ni bilo prilike za nobene dvolične vloge. Obžalujem samo, da je poročevalec »Vremena«, ki je obelodanil te informacije, nasedel tako prozornim klevetniškim insinuacijam, kakršne si izmišljajo sleherni dan intriganti in kovači laži, na katerih je današnja doba tako bogata.« Ljotič o dr. Mačku . V Novem Sadu je imel voditelj »Zbora« Dimitrije Ljotič konferenco svojih prijateljev; nad dve uri je govori] o raznih političnih problemih. Dotaknil se je tudi hrvatskega vprašanja in snovanja narodne fronte. >Mi imamo Jugoslavijo, ki jo tvorijo Srbi, Hrvati in Slovenci. Potrebno pa je, da jo bodo tvorili tudi Bolgari. To bo prava in večna Jugoslavija. Žal še nismo dospeli do te poslednje etape, ampak se nahajamo šele v prvi. Mi (zborasi) smo jugo-el o venski pokret. Mi smatramo Hrvate za nedeljiv del jugoslovenskega naroda. Nikogar ni, ki bi smel deliti usodo Hrvatov od usode Srbov in Slovencev. Dr. Maček ne more vladati samo nad eno tretjino Jugoslavije, lahko pa nad vso Jugoslavijo. Za to pa je potrebno, da jo pojmuje kot celoto«. 0 nacionalni fronti je izjavil g. Ljotič; >Ako bi nam bilo samo do političnega uspeha, potem bi že danes brez pomišljanja vstopili v nacionalno fronto- Mi pa 6e vprašujemo. če zahteva nacionalna fronta tudi spremembe v gospodarskem redu. Ako hoče nacionalna fronta red in blagostanje naroda, potem pojdemo tudi mi z njo iu za nio.« Generalni direktor Poštne hranilnice v politiki in nacionalni fronti Na Ubu v drinski banovini je imel minister brez portfelja g. Voja Djordjevič sestanek svojih prijateljev. Govoril je obširno tudi o reorganizaciji JiNS. Po njegovem mišljenju tudi reorganizirana JNS ne bo sposobna dati narodu tega, kar pričakuje od nje. Veliko zanimanje pa je vzbudilo v beograjski politični javnosti dejstvo, da je na konferenci govoril tudi generalni direktor Poštne hranilnice dr. Milorad Ne-deljkovič, ki je dobro znan tudi slovenskim gospodarstvenikom. V svojem govoru je generalni direktor ostro napadal »gosposko politiko« in izjavil, da se priključuje kmečkemu pokretu. Na žalost »Vreme«, po katerem posnemamo to poročilo, ne objavlja nikakih podrobnosti iz govora g. Ne-deljkoviča. Rojstni dan dr. Mačka V ponedeljek dne 20. t. m. ima dr. Vlad-ko Maček svoj rojstni dan, v torek 21. t. m. pa svoj god. Na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Bosni se vrše velike priprave, da bi letos Mačkov rojstni dan in god posebno slovesno proslavili. V četrtek je bil v Splitu sestanek pristašev bivše Radičeve stranke, na katerem so sestavili program proslave za Dalmacijo. Baje nameravajo proglasiti 20. julij za hrvatski narodni praznik. Dr. Maček je bil rojen 20. julija 18"9. in bo torej ta mesec star 57 let. Huda eksplozija v Bitolju Bitolj, 7. julija, p. Danes dopoldne je nastala v Rističevi zvonarni huda eksplozija. Eksplodirala je stara granata, ki so jo našli nekje v bližini in so jo hoteli razstaviti. Neki vajenec je bil ubit, dva delavca hudo ranjena. Zvonarna je močno poškodovana. Dr. Korošec o občinskih volitvah Kakor smo ie včeraj poročali je bila v ponedeljek ln torek seja glavnega odbora JRZ. Na seji je poročal notranji minister g. dr. Korošec tudi o letošnjih občinskih volitvah. Med drugim je izjavil: Po občinskem zakonu se morajo vršiti letos občinske volitve po vsej državi. Občinske volitve so zelo važne za naše kmečko ljudstvo in za vse druge družabne sloje kakor tudi za samo državno oblast Občina odločuje v mnogih stvareh sama o svoji usodi, za državno oblast pa so občine edi-nice. preko katere opravlja mnoge posle obče državne uprave. Občinski predsednik mora biti v svoji občini oče in mati občinske rodbine, poln skrbi za občane kakor oče in poln ljubezni kakor mati za svoje otroke. Delo občinskega predsednika in odbora mora biti nesebično, polno požrtvovanja in se mora raztezati na vse, zlasti na siromašne, ki so največ potrebni pomoči in podpore. Čista uprava, čista občina in široko socialno čustvovanje in delo, to je naš ideal. Naš sovražnik govori neprestano o kolektivizmu, vsi in vse naj bo posvečeno skupnosti, vsi in vse naj dela za splošno blaginjo in za družbo. Nikjer ni mogoče lepše izvajati kolektivizma kakor ravno v občini. Vendar pa s to razliko, da gledamo mi na to stvar bistveno drugače, kakor naši sovražniki. Po našem pojmovanju voditelji občinskih kolektivov niso komisarji, marveč jih izvoli ljudstvo samo. Program dela in samo delo pa se ne odreja s puškinim kopitom, in bičem, nego z demokratičnimi razgovori in sklepanjem. Z idealnim in požrtvovalnim delom bomo najlažje premagali komunizem in sploh vse nezadovoljneže, jih odvrnili od njihovih zablod ter obvarovali tudi druge pred njihovimi zmotami. Pri pobijanju komunizma ne smemo vsega prepustiti samo policiji, marveč moramo skrbeti za vse ljudstvo, če želimo doseči uspeh. Na podlagi teh načel in oprti na tako gledanje na delo, hočemo vstopiti v letošnji boj za kmečke občine. Po teh načelih bomo izvolili kandidate in v tem duhu bomo vodili ves boj. Vsi smo prepričani, da bomo zmagali in zato predlagamo: 1. Ehi pričnemo v vseh banovinah boj za občinske uprave, da v vseh občinah v katerih žive pristaši JRZ, postavimo svoje kandidate in da skrbimo za njihov uspeh. 2. Da poskrbimo v vseh občinah za enotne liste, da pa sicer prepustimo povsod izvolitev kandidatov našim pristašem. 3. Da postanejo kandidati pošteni in pametni možje, priljubljeni med ljudstvom in zvesti pristaši JRŽ. 4. Da damo v vseh banovinah navodila o volilni tehniki (volilni seznami, reklamacije, kandidatne liste, sestava volilnih odborov in samo volilno dejanje). 5. Da v vseh banovinah organiziramo agitacijo s sestanki, shodi, potom časopisja, s letaki in lepaki itd. Kaj vse ve »Slovenec" o razmerah v JNS Predsednik JNS g. Peter Živkovič je odpotoval ir Beograda v Soko banjo- Na potu ee je ustavil v Jagodini, kjer je obiskal tam se mudečega častnega predsednika JNS g. Uzunoviča ter ostal i njim v daljšem razgovoru. Tudi g. Uzunovič odpotuje prihodnje dni v Soko banjo, kjer bo imel tako priliko za temeljita posvetovanja s predsednikom Zivkovičem. V zvezi a potovanjem g. Živkovi^a objavlja »Slovenec« zopet dolgovezen članek o razmerah v JNS, kakor si jih predstavlja a$i vsaj želi on sam. Predvsem bi rad dokazal svojim čitateljem. da je Peter Živkovič nezadovoljen s svojimi sodelavci, z obe ma podpredsednikoma Banjaninom in De-metrovičem ter z generalnim tajnikom stranke dr. Kramerjem- Po »Slovenčevih« infor-macijaLh je Peter Živkovič sedel takoj po objavi ukaza o 6voji prevedbi v rezervo v avtomobil in 6e odpeljal v Soko banjo ter pustil ota podpredisednika in generalnega tajnika brez navodil To obnašanje je »napravilo na bivše samostojneže. ki imajo vsa vodilna mesta v stranki v svojih rokah, porazen vtise »Slovenec« je res sijajen. Prejšnji teden je skušal dokazati svojim čitateljem, da so »pohorci in drugi fašisti« priredili v stranki nekak puč s tem. da so se skrivaj zvezali z Zivkovičem proti Uzunoviču. Zdaj naenkrat pa naj njegovi čitatelji verjamejo, da obstoje med pohorci in Živkovičem tako huda nasprotstva, da je Živkovič kar bre* sporočila in brez slovesa odpotoval h Beograda. Ravno tako se bodo »SI o v en če vi« čitatelji začudeno vpraševali, kako je vendar mogoče, da se gg. Uzunovič in Živkovič stajata in posvetujeta, ko je vendar isti-' »Slovenec« ves pretekli teden zatrjeval, ko huda nasprotnika sta. Cene pšenice Beograd, 7. julija, p. Danes dopoldne je imel gospodarsko finančmi odbor ministrov svojo drugo sejo, na kateri je razpravljal o cenah pšenice. Danes eo trii« končno določene definitivne cene pšenici, ki jo namerava nakupiti država s posredovanjem Pri zada. Za pšenico slabe kvalitete je bila določena minimalna cena po 107 Din, za pšenico dobre kvalitete pa 126 do 140 Din za stot, Slep Tiea, Cene so približno enake lanskim. Sanacija gledališč Beograd, 7. julija, o. Prosvetni minister Stošovič je o uredbi o gledališčih izjavil novinarjem da je »vrha uredbe sanacija finančnih razmer naših gledališč. Gledali šča se morajo osvoboditi vseh starih dolgov B posebnim konsolidadijskfcm posojilom, a tako, da njih redni dohodki ne bodo obremenjeni z amortizacijskimi obroki za to posojilo, kakor se je to dogajalo dosedaj, zaradi česar so imela gledališča doslej tolike težave. Strokovni izpiti za učitelje gimnastike Beograd, 7. julija. AA- Od 2. do 6. julija t- L »o se vršili v naši dTŽavi prvič izpiti za učitelje obvezne telesne vzgoje za nedeljske tečaje. Teoretične izpite so po-dagsfli v požarnem poveljstvu, praktične pa na ©okolskem telovadišču v Beogradu. Izpite so opravili pred komisijo ministrstva za telesno vzgojo ljucktva, v kalteri so bili načelnik Milivoje Aračič kot predsednik komisije in podjpolkovmk Franjo Ni-količ, profesor Viljem Mesner, vršilec dolžnosti šefa strokovnega odseka dr. Radmilo Belič, šef odseka obvezne telesne vzgoje Stevan Sujič in predstavnik Sokola kot člani- Od 52 kandidatov, prijavljenih za izprt, ga je opravilo 10, 11 jih bo imelo popravne izpite, drugi pa so bili odklonjena. Podobni izpiti bodo tudii v drugih krajih naše države. Izmenjava dijakov med Poljsko in Jugoslavijo Beograd, 7. julija. AA. Urad za praktična dela akademske sekcije poljsko-jugoslo-venske lige v kraljevini Jugoslaviji je tudi letos organiziral izmenjavo dijakov med Jugoslavijo in Poljsko, ki bodo preživeli letošnje počitnice pri praktičnih dijaških delih na Poljskem, oziroma v Jugoslaviji. Te dni je odpotovalo iz Beograda, Zagreba in Ljubljane 70 jugoslovenskih dijakov na Poljsko, isto število poljskih dijakov pa bo na vajah v Jugoslaviji. Zopet samomor Slovenke v Zagrebu Zagreb, 7. julija. o. Pred dnevi se je pripeljala v Zagreb 391etna Angela Župančičeva. žena znanega trboveljskega gostilničarja Ivana Zupančiča. Z doma je odšla že 30. junija- Iz neznanega vzroka je izvršila samomor. Skočila je v Savo in utonila. Dane« so potegnili njeno truplo iz Save in ga cmalu identificirali. Sumljivi požari v italijanskih tovarnah Napulj, 7. julija w. Velik požar je uničil več skladišč velike električne centrale. Škoda znaša nad 300.000 lir. Sumijo, da gre za čin sabotaže. To je v kratkem času že tretji požar v velikih italijanskih tovarnah. Podržavljen je cest v Angliji London, 7. julija, r. Prometni mtatete* Hore Belisha je napovedal v spodnji zbornici skorajšnjo predložitev zakona o podržavljen ju cest v Angliji. Gre za podržav-ljenje okrog 7.000 km že obstoječih cest, razen tega pa bo predvideval zakonski načrt izgraditev cele vrste novih modernih cest, ki naj omogočijo najkrajšo zvezo med glavnimi kraji. V bistvu gre za izgraditev važnih strategičnih Cest ter za. enotno upravo, ker občine, ki eo doslej upravljale ceste, ne zmorejo velikih stroškov za modernizacijo in razširjenj« cestnega omrežja. Preprečen puč španskih fašistov uondou, 7. julija, g. >Dai5y Herald« javlja iz Madrida, da so oblasti prepreči, t fašistični puč. Po vsej Španiji so v ponedeljek aretirali nad 1000 fašistov, v ka. terih stanovanjih so našli velike množine orožja in municije. Fašisti so namerar vali prirediti pohod na Madrid, Nemški teniški igralci v Zagrebu Zagreb, 7. julija. o. Snoči ob 31. no prispeli nemškj teniški igralci z brzovla-kom iz Monakovega v Zagreb. Na postaj! so jih sprejeli zastopniki jugoslovenske teniške zveze in mnogo prijateljev beflsga športa. Nemci so se nastanili v >Esplana-du.« S sinočnjim brzovlakom sc prispeli Henikel, Lundt in Menzal. V četrtek pa se pripeljeta še Cramm in kapetan moštva dr. Kleinschroth. 2e danes dopoldne so nemški igralci pričeli trenirati na igrišču akademskega kluba, kjer se bo vršila tudi tekma, že pri današnjim treningu so pokazali, da so v najboljši formi. Poleg njih pa sta treni rala tudi Punčec in Palada. Znižana voznina za teniške tekme v Zagrebu Zagreb. 7- julija, o. Prometno ministrstvo je odobrilo 30odstotni popust na vseh jugoslovenskih železnicah udeležencem teniške tekme za Davisov pokal, ki se bo vršila med reprezentancama Jugoslavije m Nemčije v Zagrebu. Popust bo veljal od 9. do 16. julija, v to svrho se bodo izdajale posebne legitimacije na železniških postajah. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Planit visokega pmMmska ise Se vedno vzdržuje nad vzhodno, jugovzhodno m južno Evropo, kjer ohranja jai^no vreme depresije z večinoma oblačnim vremenom pa vlada v ostalih delih Evrope. Jugoslavija: Jasno in toplo vreme v vsej kraljevini, minimalna temperatura Plevdje 9, maksimalna Peč 38 stopinj. Vremenska napoved za daneS: Jasno vreme, deloma oblačno v zapadnih m severnih krajih. Ponekod krajevne nevihto s plohami. Temperatura se bo še dvignila-Sonce vzhaja ob 4. in zahaja ob 19-25 Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, stalno, vroče. Dunajska vremenska napoVfd za sredo. Vroče vreme z veliko možnostjo neviht, zlasti na zapadu. (PeK/ean trpentinovo miCof po&e$no %a pranje v trdi vodi Ob grobu Jovana Miodragovica V strogi anonimnosti je kot novinar nad 30 let vzorno služil narodu in državi — Vse za druge, ničesar zase Zoccer pred iehtc pa na-Mf ateajte s cHadcst peitc ta, kjer se je mnogobrojno občinstvo poslavljalo od njega in ga spremilo do mestne meje. odkoder ga je nato mrtvaški avto ljubljanskega pogrebnega zavoda odpeljal na njegov rojstni dom. Se dan pred smrtjo je pokojni Svetko pripovedoval prijateljem, da namerava v svojo ožjo domovino, tožil pa je tudi o nekih bolečinah na levi strani telesa. Posloval se je od družbe ob 9. zvečer in odšel domov. Krepko so mu prijatelji stisnili roko m mu želeli srečno pot k domačim... Okrog pol 2. ponoči je prišel domov tudi njegov podnajemnik g. David Kobiljo m našel nesrečnega Peruzzija ležečega na pra-cru kopalnice v mlaki krvi. Skušal mu je pomagati, a je takoj uvidel, da je Svetko ze mrtev. Takoj je obvestil sodnega zdravnika o- dr Arambašina, ki je dognal, da je pokojnika zadela srčna kap, in preiskovalnega sodnika g. MatkovhSa, ki je po ogledu ukazal prenesti truplo v mrtvašnico. Danes se nahaja blagi pokojnik že v svoji rojstni hiši v Lipah, odkoder se bo vršil pogreb ob 16. na pokopališče v Tomišelj, kjer ga bodo položili k njegovemu očetu Martinu, ki je umrl prav kakor on na dan sv. Cirila in Metoda pred 36 leti, in njegovi materi Franji. Naj mu bo lahka rodna zemlja! $0 let moške CMD v Ptuju Ptuj, 7. julija. Kresovanje na večer pred godom slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda sta letos porabili ptujski podružnici Družbe so Cirila in Metoda za proslavo 50-letnice moške podružnice. Ko je na griču Panorami zaplapolal kres, je predsednik moške podružnice CMD g. dr. Matej Sen-čar pozdravil v ogromnem številu na slav-nost prispelo občinstvo. Med udeleženci smo videli župana g. dr. Remca, banovinskega svetnika g. dr. Visenjaka, poveljnika ptujske orožniske čete kapetana g. Bervaldija, predstavnike vojske in zastopnike najrazličnejših društev. Slavnostni govor je imel gimnazijski ravnatelj dr. Kovačič in spominjal prisotne na delo naših sosedov, ki ne stremijo le za ohranitvijo lastne narodnosti, ampak izku-šajo svoj narod pomnožiti z raznarodovanjem našega naroda. »Tujega nočemo, našega ne damo!« je zaključil govornik svoj govor in pozval občinstvo, naj se oklene CMD. Podružnici je nato k njenemu lepemu slavju čestital odposlanec centrale CMD upokojni sreski šolski nadzornik g. Toma-žič iz Maribora, a naposled še župan mesta Ptuja g. dr. Remec, ki je kot otrok sam posečal šolo CMD v Trstu. Med posameznimi govori je pela ptujska Glasbena matica naše lepe pesmi. Ko je predsednik podružnice jubilantke g. dr. Senčar zaključil ofi-cielni del, je zaigrala ptujska mestna godba, ki J9 še pozno v noč družila na slavnostnem prostoru številno občinstvo. Naši kraji in Zlet gorenjskega Sokolstva v škofji Loki (Poročilo o krasni prireditvi objavljamo na 7. strani) Zbor Sokolstva na Mestnem trgu Četa planincev prihaja na telovadišče Slovenke perejo z najbolj trdo vodo v državi• ZaUar rabijo naše gospodinje posebno milo, Tu pomagaTMlVSIN/ Lase reši prhljaja, prepreči izpadanje las ter sploh ugodno upliva na rast las. Kdo pa je to bil? — Mi. ki emo poznali tebe in tvoje delo. se nismo čudili takim vprašanjem. Kdo naj razume, da v dobi, ko mali ljudje z velikimi ambicijami s krikom in vikom na vse strani trosijo velike besede, živi človek ogromnega znanja, sija ne pismenosti in globoke morale, ki desetletja seje plodove svojega duha, a jih ne podpisuje. Kdo naj še danes razume človeka, ki ni ničesar zahteval, ničesar dobil, drugim pa vse najboljše dajal- Odlikovanja, časti in slasti so pač za ljudi, ki sj to vroče želijo, ne da bi se vpraševali, če kaj la-kega tudi zaslužijo. Govori so navzočne pretresli do dna duše in vei so se spoštljivo poklonili spominu Jovana Miodragoviča. Tudi bolgarski tisti so mnogo pisali o Mnedragoviču, slaveč ga kot odličnega novinarja in javnega delavca- Svetko Peruzzi v rojstni hiši Kakor smo že poročali, je v Splitu umrl v nedeljo znani slovenski kipar prof. Svetko Peruzzi. 0 tej nenadni smrti, ki je globoko presunila vso našo javnost, smo do-znali še naslednje.: Blagi pokojnik se je rodil 17. oktobra 1881 v Lipah pri Ljubljani. Sedaj je poteklo ravno 26 let, odkar je bil nastavljen za rednega profesorja na splitski srednji tehniški šoli in zato ni čuda, da si je pridobil tekom svojega dolgega službovanja številnih prijateljev, ki ga bodo težko pogrešali. To je dokazal tudi njegov pogreb v Spfi- Beograd, 7. julija | O presrani in nagli smrti urednika »Politike«, Jovana Miodragoviča je poročalo že pomedeljako »Jutro« s poudarkom, da je bil pokojni novinar Miodragovič kot referent za zunanje-politične dogodike velevažen član uredništva »Politike«, pri tean pa nenavadno skromen človek — poosebljena anonimnost ▼ požrtvovalni službi javnosti. Ob njegovem pogrebu se je zbrala včeraj na zemunskem pravoslavnem pokopališču velika množica novinarjev, ostalih javnih delavcev, znanstvenikov, pisateljev in pokojnikovih osebnih prijateljev. V imenu Jugoslovenskega novinarelkega udruženja je govoril ob grobu tajnik centralne uprave Gtrgur Ko6tič Med drugim je naglašal: Težko 6e je posloviti z navadnim govorom od starejšega tovariša, ki bi bil, Če ga ne bi bila zajela smrt, prav gotovo zahteval, naj se o njem nič ne govori. Delovanje^ Jo-ve Miodragoviča v najhujših časih za Srbe m Hrvaste pod Avstrijo pa je bilo tako pomembno, da je treba navesti vsaj glavne njegove zasluge. Pokojnikovo osebnost je značilno očrtal njegov nekdanji sošolec inž. Raniko Vujič. Navedel je, da zemunska gimnazija ni in tudi ne bo imela takega dijaka, kakršen je bil on. Na Dunaju, na univerzi je govoril svojim tovarišem: Doživeli bomo uedinje-nje in svoje sive brade bomo gladili v veliki lastni državi. Znanje si moramo priboriti ne zaradi bogastva, marveč za borbo Dražilec: Nič ne bodo usahnile, jih bomo dali v rejo! Psiha brez ogledala je Šla za 50 Din, ogledalo tudi za nekaj kovačev. — Holt, ogledalo ni brušeno. Denar nazaj! Dražilec: Kdo pa je danes brušen, pejte no! Fant ob pultu je rinil mamico in kazal na radio. Sline je požiral. Drezal je v mamo in nestrpno čakal, kdaj bo prišla stara Škatla na vrsto. Naposled se je ojunačil in stopil v ograjen prostor in začel strokovnjaško otipavati radio. Ves potrt se je vrnil in po-šepnil mami v uho, da je za 150 voltov. Doma pa imajo 220 voltov. Dražilec je na mah izgubil mladega interesenta. Na vrsto so prišli gramofoni. Prav počasi ie dražilec odprl pokrov in naravnal iglo. Vse je bilo zaprašeno, izrabljeno in oguljeno. Beraško tihožitje v baraki je podkrepilo muzikalno spremljevanje. V beračijo je zahreščal Straussov valček. Čudovita harmonija prostora, objektov in zvokov je zavladala v barak!. Povesili smo glave. Dražilec si je zopet prižgal cigareto in se zamislil. Kdo ve, česa lepega se je spomnil. Interesentov pa ni bilo. Dražilec je ustavil gramofon in zaprašen pokrov se je zgrnil nad zdrajsano ploščo, na kateri smo čitali »Kfinstlerleben.« — Stenska ura, S' kukavico, zgodovinske vrednosti! Kdo da kaj? Za zgodovinsko vrednost je premlada, je menil nekdo, za sodobno vrednost pa prestara. Tudi nihalo je manjkalo in kukavica ni kukala. Za to stensko uro ni bilo interesentov. kakor tudi ne za počen? in šepa-cti štedilnik in razbito omaro, v kateri so bili raztrgani, pošvedrani, prepoteni in I in za veliko nacionalno dedo. Tehniko ie študiral kot stipendist Matice srpake. Bil je vedno odličnjak. Kadar je bil izprašan iz matematike, so mu profesorji čestitali, mi pa smo uživali. Bi! je pravi fenomen. Po treh letih pa je zapustil dunajsko tehniko in 6e Matici srpsJcj zahvalil za štipendijo. Odšel je v Zagreb kot pravi vojak narodne ideje, da v uredništvu »Srbobranac brani našo nacionalno stvar. Pravijo, da bog vojne Mars je svoje 6inove. A tudi ideje jedo svoje najboljše sinove, najboljše sinove naroda. Bosna je imela jekleno mladino, ki je bil naš ponos. Njenega reprezentanta Grdjiča smo nazvali »beli orel*. Naš jekle-oi orel, naš orel poštenja in pameti pa je bil Jovan Miodragovič. V imenu tovarišev iz uredništva »Politike« je govoril Pjer Križanič. Začel je takole: »Oprosti, tovariš Jovo, ker bomo ob tej tragični priložnosti razkrili to. kar si vse svoje življenje skrival- Kršiti moramo tvojo legendarno skromnost in odkriti moramo to. kar si 30 let na vso moč skrival; legendarno anonimnost, ki je bila silno redka tudi v onih časih, ki niso bili tako bučni, kakor 60 današnji. Dolžni smo to tudi zaradi onega, morda malega dela naše javnosti, ki hoče v današnji moralno tako motni dobi, v dobi lažnivih vrednosti in malih ljudi odkrivati pravo vrednost ln veličino človeka. Ko so ljudje včeraj zjutraj odprli novine in prečitali nekrolog novinarja Jovana Miodragoviča, so mnogi vpraiševali: umazani čevlji. Našel pa se je interesent za hrastovo spalnico s posteljo brez stranic. Naposled je bila izklicana še birmanska ura. Nihče je ni maral za 70 Din, čeprav bi bila lahko, kakor tisti avstrijski zakoniki, dragocen predmet za inspiracijo pisatelja, ki bi znal z mojstrskim peresom popisati pot birmanskega darila od birme do ekse-kutorske barake na Jegličevi cesti. Sicer pa: V prvem, v drugem in... in v . . . tretjem. Stavka cestnih delavcev Zagorje, 7. julija Slavki cestnih delavcev v Slačniku so se pridružili še delavci v Kandršah in na cesti Trebeljevo-Ljubljana- Vsi vztrajajo na zahtevi, da bodi najnižja plača na uro B do 3.50 Din. Prebivalstvo je stavtkujočim naklonjeno in jim glede hrane gre na roke. Vsekako neprimeren je sklep občinske uprave, da bodo odslej zaposljeni pri javnih delih le oni brezposelni delavci, ki imajo zagorsko občanstvo- Ta sklep Je zadel mnogo brezposelnih. Številni rudarji, ki so za volk) redukcije morali že pred leti iskati zaslužek drugod, so zaradi desetletne odsotnosti izgubili zagorsko ohčanstvo in bi zdaj po tem ddepu ne imeli pravice niti do tega majhnega zaslužka. Točno pla£u) »Jutro« naročnino Vnrtrf svojcem zavarovalnino zfl na obrazih in kretnjah posamesnffcov, da se pripravlja nekaj nenavadnega. Društvena uprava se shaja dnevno k sejam, v telovadnici se vrsti oddelek za oddelkom, načelniki vseh odsekov živahno razpravljajo o poteku nedeljskega slavja, godba se pridno pripravlja, pevski odsek se neumorno vadi, i» tudi gospodinjski odsek ima polne roke dela. Da, še celo nalašč za nedeljo ustanovljeni »odsek za lepo vreme« ,nosi bahavo glavo pokoncu, češ: je že urejeno in Jupiter Pluvius nam bo naklonjen. Mojster br. Repič pa jo je že pobral v belo Ljubljano, da nam pripelje delo svojih rok, katero postavimo v noči na sredo. Spored slavja je tale: v soboto 11. t. m. ob 20.80 baklada po trgu, nato pa v Sokol-skem domu slavnostna akademija; v nedeljo zjutraj ob 5. budnica; ob 8. skušnje vseh oddelkov; ob 9. se pokloni članstvo na grobu prvega staroste društva br. dr. Antona Schiffrerja: ob 9.30 sprejem gostov na postaji; ob 11. slavnostno odkritje spomenika pred Sokolskim domom; popoldne ob 15. sprevod po trgu, nato pa Javni nastop na letnem telovadišču; po nastopu velika narodna veselica. V soboto 11. t. m. ob 17. bo slovesni sprejem pokrovitelja našega slavja br. dr. Petra Zeca. namestnika kraljevih namestnikov in senatorja, ki ga pričaka članstvo pred Sokolskim domom. Prometno ministrstvo je dovolilo za vse posetnike naših slavnosti polovično železniško vozno ceno z veljavnostjo od 9. do 14. t. m. Vsak posetnik naj pri odhodu kupi poleg voznega listka še rumeno železniško legitimacijo (obrazec K. 13), kar mu omogoči brezplačen povratek s potrdilom našega društva, da se je prireditve res udeležil. Zaprosili smo tudi za preložitev tovornega vlaka, kateremu naj bi železniška uprava priklopila nekaj osebnih vozov z odhodom proti Ljubljani ob 21. Rešitev te naše vloge bomo pravočasno objavili v dnevnem časopisu in na dan prireditve po javnem nastopu. Do svidenja! Pogled na ogromno množico gledalce* — V ospredja olimpijska sokolska vrsta na krogih Na dražbi Tihožitje revščine Ljubljana, 7. julija. — Plača kdo 300 Din? Pult je izklican za 5500 Din. Plača kdo? Trije, ki so menda vselej navzoči, kadar Je »uradni dan« v tej baraki, so stopili k pultu, ga otipavali in — molčali. Predrag je in sploh ni zanimanja za stari pult, za katerim je morda kdaj prej sedela brhka tipkariea v lepi pisarni. Usoda ga je naposled zanesla v barako. Zdaj je predrag, nihče ga noče za 300 Din. Tja v barako na Jegličevi cesti spravi namreč vse zarubljene predmete mestno poglavarstvo. Baraka je mračna, pač primeren prostor za beraško tihožitje, ki ga je tu ustvarila eksekutorjeva roka. Kaj vse kradejo čitamo tu pa tam v časopisih. V tej baraki človek pomisli: Kaj vse zarubijo? Za pisalni stroj »Ideal« je večje zanimanje. Dražilec ima nos za interes in interesente. Da bi le ne pokvaril štimunge z iz-klicevanjem starih pultov, črvivih nočnih omar brez nog in vrat, pošteno dosluženih starih radio aparatov in gramofonov, za klump torej, ki bi bil neprecenljive vrednosti kot objekt za umetnika nove stvarnosti. Skoda, da naši umetniki ne iščejo motivov za svoja tihožitja v tej baraki! — Na pisalni stroj že težko čakate. No, pa ga dajmo. 1200 Din. plača kdo? Šel je za 1500 Din. Dražilec si je od veselja prižgal novo cigareto in si mel roke. Saj je bil to njegov največji adut med za-rubljeno beračijo. Ali naj izkliče zarubljene nagrobne kamne? Ali zarubljene škarpete? Ali zaboj z debelimi knjigami, ki so sami stari avstrijski zakoniki? — Pisalna miza, cenjena na 150 Din. Plača kdo? Nihče se ne oglasi. Po mučni tišini za-mrmra prekupčevalec, da je predraga. — No, bomo pa šli malo dol! Plača kdo 100? Kdo bo plačal 100 Din za mizo, ki ni vredna, da bi jo ra-zsekal ln z njo podkuril za zajtrk? V kotu je naslonjen na steno motocikel Douglas. Revež je tako zmartran. da se nihče ne obregne obenj. Gotovo je bila njegova preteklost bolj sijajna, kakor je njegova sedanjost. Njegova bodočnost Je pa brezupna. Nad črvivo in močno pohabljeno nočno omarico visi slika Matere Božje, ki žalostno gleda na početje v baraki. Dražilec že izgublja živce. — A ni nič več interesentov, primojdu-naj? Peč za 50 Din? Kdo da 50? V prvem, v drugem in v . . . tr... No, ne bo nič? Ni interesentov in jih ni za zarubljeno beračijo. Anatole France bi pokupil vso barako in spisal knjigo o vsem, kar je v baraki. Poglavje o usodi zaboja z avstrijskimi zakoniki bi bilo klasično. Interesenti v baraki pa ne gledajo z filozofskimi očmi, kar je velika škoda za Mestno poglavarstvo. — Vrt, kavarniški vrt za 4000 Dm. Palme. lorberji. limone! Kdo da 4000? Zagledali smo se v kavarniški vrt v mračni baraki. In v čase, ko je »ober« nagnal malega; Zani nesi vrt pred hišo! Zadišalo je po kavi. Interesentov pa ni bilo. Menili so. da je vrt predrag. Ali bi ga dali za 1000 Din. saj bodo pnlme, lorberji in limone usahnile v baraki? Župni starosta br. Špicar govori - Ribniški Sokol odkrije spomenik kralju Uedinitelju Ribnica, 7. julija Samo še nekaj dni nas loči od nedelje, ko proslavimo 30-letnico ribniškega sokolova-nja m odkrijemo pri tej priliki spomenik blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Dober opazovalec našega vsakdanjega življenja bi kaj hitro opa- Velika odprodaja vsega poletnega blaga 20 Q(o popust A. 2LENDER MANTJFAKTURNA TRGOVINA LJUBLJANA, Mestni trg 22. Domače vesti * Uprava radiofonsfce oddajne postaje ▼ Ljubljani javlja radijskim poslušalcem, da bo izvršila nekatera dela na anteni v Domžalah., ki morajo biti opravljena le ob lepem vremenu poleti. Zaradi teh del se bo mogoče danes 8. t. m. opoldanska cddaja zakasnila ali pa bo celo odpadla. * Zračna zveza Beograd—Dubrovnik dvakrat na dan. Redni zračni promet med Du. brovnikom in Beogradom ki je bil otvorjen 1. t. m., se tako lepo razvija, da hoče Aeroput urediti še eno progo, da bi njegovi aparati vTŠili promet na progi dvakrat dnevno. Domači podjetniki tn tujci se v velikem številu poslužujejo nove proge. * Za 11. olimpijske igre v Berlinu inKie-lu dovoljujejo nemške železnice: aktivnim udeležencem, voditeljem moštev, trenerjem, spremljevalcem, članom odborov in zastopnikom časopisov, kakor tudi rodbinskim članom navedenih skupin do 30. septembra brezplačen prevoz prtljage s športnim orod- Seiazacija za kopalce! novo sredstvo brez masti in olja zanesljivo ščiti pred sončarico in naravnim potom kožo hitro porjavi. Mala steklenica 100 gr Din 12.— velika steklenica 200 gr Din 20.— BROGEBIJA K A H C LJUBLJANA — MARIBOR. jem vred do teže 75 kg na vsaki vozni listek od mejne postaje do Berlina oziroma Klela in nazaj. Oblika, zavoj, velikost in teža posameznih kosov prtljage morajo omogočati prevoz prtljage v prtljažnih vozovih-Pri direktni odpravi te prtljage v jugoslo-vsnsko-nemškem prometu potnikov in prtljage mora dotični potnik pokazati uradno olimpijsko legitimacijo (s fotografijo) kakor tudi list za brezplačen prevoz prtljage do 75 kg podpisan od organizacijskega odbora za 11. olimpiado v Berlinu in tudi od nacionalnega olimpijskega odbora. Lisit vrne železniška postaja po izročitvi prtljage in športnega orodja z žigom potniku. Voz-ninske postavke na jugoslovenskih progah ostanejo neizpremenjene, kakor so navedene v veljavni direktni tarifi. Za prevoz navedene prtljage po madžarskih, avstrijskih in češkoslovaških železnicah veljajo olajšave. t. Izvrstno trajno ondulacijo »• z aparatom, katerega jakost dopušča samo 24 voltov, ter je s tem podana popolna varnost vsake dame. Izvršuje frizerski salon FRANK IVAN, Ljubljana, Zeljarska ul. 11 — Trnovo — Kolezija. * Nastop sokolske čete v Laporju je bil na god. sv. Petra in Pavla na nedavno zgrajenem litnem fcelovacjfjču. K uspelemu nastopu moramo četi Čestitati, kajti marsikatero starejše društvo včasih ne zmore tega, kar je pokazala mlada četa. Starosta br. Logar, načelnik br. štok, na-čelnjca s. šetarjeva in sploh vsa četa zaslužijo za svoje delo vse priznanje. Nastop je ©tvorila ženska deca, nato pa so razen članic nastopili vsi oddelki in so svoje vaje prav lepo izvedli. Zelo so ugajale vaje s sabUcamt, kolo in tudi orodna telovadba je bila dobra. Obširen spored le zaključila državna himna. Vrlo četo je pozdravil in jo pohvalil starosta matičnega društva br. Vigele iz SJovenske Bistrice. * Kozjanski okraj zahteva telefon. Pišejo nam: Trg Kozje, kjer je sedež sreskega sodišča davčne uprave in dejansko središče Celega sodnega okraja z nad 20.000 prebivalci, je od železniške postaje Mestinj oddaljen 25 km ter nima z zunanjim svetom druge zveze kakor brzojav. V obratu je sicer telefonska linija Šmarje pri Jelšah— Podčetrtek, podaljšek to linije Podčetrtek-Buče-Kozje pa je sicer zgrajen, ni pa pri-puščen javnemu prometu, tako da je Kozje brez telefonske zveze s sedežem svojega sreza. V zadevi prepustitve omenjene telefonske linije javnemu pometu sta intervenirala pri poštnem mtaistrstvu v Beogradu nar. posil. Ivan Prekoršek in odposlanec združenja trgovcev g. Fran jo Pauko iz Kozjega. Dobila sta na pristojnem mestu zagotovilo, da se bo upravičeni zahtevi ugodilo, ker je to velike važnosti za ves okraj. * Film iz ruske revolucije pretvon-jen v krvavo resnico. V Split je pred nekaj dnevi prispela neka nemška filmska skupina, ki sestavlja film iz borb Vranglovih gardistov z rdečimi četami na Krimu, imenovan »Beli sužnji«. Filmski podjeftniki so najeli 24 domačinov za statiste, da bi igrali rdeče in bele gardiste. Najeli so znane tipe splitskega pristanišča, ki so se takoj znašli v svojih novih vlogah. Oblečeni in oboroženi kot beli in rdeči gardisti, so še prenatančno izpolnili režiserjevo naročilo, naj igrajo kolikor mogoče naravno. Ko je nemški režiser napovedal: Naprej! so se prav zares spopadli. Nastala je prava bitka med divjim kričanjem. da je režiser ves navdušen vpil: Sehr gut! Bojevniki so bili krvavi po rokah in glavah in mojstru scene pozneje ni bilo treba uporabljati rdečega barvila. Igra pa je bila tako naravna da borbe ni bilo mogoče ustaviti. Z bojišč so morali odnesti v bolnišnico pet ranjencev in bo mogoče to tvorilo posebno, nepričakovano poglavje drastično igranega filma. Režiser pa je le uvidel. da njegovi statisti igrajo preveč zares in za prihodnje scene je najel tudi dva stražnika. * Diplomirani so bili na elektrotehničnem oddelku ljubljanske univerze gg.: Frelih Marijan iz Ljubljane. Milač Leopold iz Ljubljane in Zabkar Edvard iz Maribora. Čestitamo! * Na Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju odhaja I. skupina dece na letovanje v nedeljo 12. t. m. Prtljago naj prinesejo in pridejo k zdravniški preiskavi v soboto 11. t. m. ob 9. uri v Zdravstveni dom. Maribor, Koroščeva ul. 3-V nedeljo 12. t. m. se naj zberejo do 15. pri banovinskem dečjem domu v Mariboru, Strossmayerjeva ulica 30, odkoder se bodo odpeljali z avtobusom na Počitniški doni Deca iz drugih krajev pa se pripelje z vlakom v Slov. Bi6trico-mesto v nedeljo ob 17.20, odkoder se pelje tudi v avtobusom na Počitniški dom- * Ali so umetniški fotografi zaresni mnet. niki? V včerajšnji polemiki pod tem naslovom si je dovolil tiskarski škrat poleg drugih malenkosti »popravek«, ki sicer ne kvari smisla, vendar naj bo se povedano, kako se mislil jaz: namesto »ustnjakarjev« v peti vrsti četrtega odstavka naj bi stalo »umetnjakarjev«. — K. K. * Korist in škoda Plavskega jezera. Med Plavom in Gusinjem ter med vznožji Pro-kletije in Komov se razteza ob albanski meji romantično PLavsko jezero. To jezero privabi vsako leto mnogo domačih in tujih izletnikov, mnogo pa koristi tudi ribičem iz Plava in Gusinja ter okoliških naselbin. Pri vsej svoji romantični legi in bogatem ribolovu pa napravi tudi dosti škode, ker se vsako leto tako razlije, da poplavi nad 1.100 hektarjev plodne zemlje vse do Gusinja. V zadnjem času so bili banski upravi predloženi načrti za preprečitev takih poplav. Najboljši bi še bil načrt, ki se bavi s pogiobi-tvijo struge reke Lima. Ta reka izvira iz Plavskega jezera, ima sprva precej široko in kakih 5 m globoko 6trugo, v dolnjem toku pa se struga močno zožuje in je povrh še pri Murini, kjer se v reko izliva Beli potok, globoka komaj 3 m. Ce bi strugo razširili in poglobili, bi prenehale poplave, ker bi struga reke Lima z lahkoto odvajala vodo iz jezera- * Skrivnost umora v Arandjelovcu. Pred dnevi smo poročali, da so v Arandjelovcu neznani zločinci umorili najbogatejšega člo veka tamošnjega okoliša. Joco Uroševiča, ki je živel kot samec sicer skupaj z ostalimi člani svoje rodbinske zadruge, a je veljal za nezaupljivega in nekam skrivnostnega človeka. O njegovem privatnem premoženju sorodniki nimajo pravega pojma in celo nje gov brat Pera ne more niti približno povedati, s kakimi posli se je Joca vse ukvarjal in koliko naj bi vsaj približno znašali njegovi dohodki. Ko je bil umor razkrit, so eni trdili, da so zločinci odnesli več milijonov v bankovcih, zlatu in vrednostnih papirjih, drugi pa spet mislijo, da je bilo v bankovcih, srebru in zlatu odnešenih največ kakih 50.000 Din- Orožniki so zaprli več sumljivih oseb iz Arandielovca in okolice, med preiskavo pa so večino že izpustili, ker je bil dokazan alibi. V zaporih je samo še nekaj sumljivcev, med njimi tudi strežnica umorjenega milijonarja- Kakor obširno poro-čajo beograjski listi, sorodniki umorjenega Joee nikakor ne morejo pomagati preiskovalnim organom, ker o svojem sorodniku ne vedo dosti več kakor o kakem tujem človeku. Pač pa so se vsi zatekli k stari vraži-Iz rjuh postelje, na kateri so našli razmesarjenega milijonarja, so izprali kri ter .jo potem zmešali z vodo devetih vrelcev. Ta mešanica stoji v posebni posodi poleg postelje. na kateri so našli žrtev zločina. Zraven gori noč in dan debela sveča. Po starodavni vraži bo ikri, zmešana z vodo devetih vrelcev, privabila v hišo zločinca, da se bo sam izpovedal- Doslej se seveda to še ni zgodilo. * V nedeljo vsi v Logatec, kjer priredi tuiskoprometno društvo veliko gozdno veselico v smrekovem parku na Naklu- V primeru slabega vremena nedeljo kasneje. * Prosimo dotično tvrdko, ki je iskala dne 9. junija po malem oglasu slugo, da takoj vrne onim. ki so se za to službo oglasili, spričevala in ostale dokumente. Oglasni oddelek »Jutra«. + Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Vročina je spet pritisnila. Davi je Ljubljana zabeležila 20 stopinj C. Že tretji dan je raz jasno nebo pritisnilo toplo sonce in po poldnevu dvignilo živo 6rebro na letošnjo rekordno višino 31 stop. v senci. V vsej državi se je zjasnilo, ponekod je barometer le za spoznanje padel. Vročina je pritisnila tudi v Primorju in so včeraj imeli v Splitu 33 stop. Žgoče južnozapadne, pri nas znane suhe fenove struje so popoldne povzročile, da je soparno ozračje izpolnilo vse senčne kotičke. Kakor v vsem letu je tudi poleti južni fen pri nas neredek pojav. ki vselej povzroči, da toplota skokoma narašča, v fenovem vetru se naglo suši seno, ker je zelo suh in vroč. prav neprijetno vpliva na človeka- Na Štajerskem so tople in suhe južne struje že manj aktivne, vendar so včeraj tudi v Rogaški Slatini izmerili 30 v Mariboru pa le 27 stop-C. Dokler bo preko notranjskih planin vpa-dal k nam topli in suhi veter, bo znamenje, da ni nad morjem nikjer vlažnega <*i. kionskega jedra, napovedalo za toplo poletno nočjo spet lep in sončen dan. u— Vročina in led. Že nekaj let je bilo v Ljubljani tako urejeno, da je mestna klavnica čez poletje na željo posameznim strankam dostavljala led s higienično urejenim avtomobilom na dom. Letos tega. ni več in morajo stranke same tudi po uro daleč pošiljati po led v klavnico, ali pa morajo uživati od vročine pokvarjena jedila in sparjeno pijačo. Pošiljanje po led pa ne hasne dosti, ker se polovica ledu stopi, preden ga prinesejo v tej vročini domov. Zadnje čase ponujajo led tudi neki privatni dostavljalci. Ta led neznanega izvora dostavljajo na umazanih vozičkih in tako pozno, da ga že polovica manjka. 11 ne- dostatki pač ne odgovarjajo higieni tako velikega mesta, kako je Ljubljana, in zato naj občina spet prične z razvažanjem in dostavo ledu na dom, kakor je bilo to doslej. u— Smrt znanega Ljubljančana. Včeraj opoldne je umri na svojem domu na Sv. Petra cesti splošno znani ljubljanski kro-jaški mojster, trgovec in gostilničar g. Jernej Ložar. Dosegel je starost 59 let, ko je podlegel hudi bolezni. V mladosti se je izučil krojaštva, se po takratni navadi izpopolnil s potovanjem križem Evrope, potem pa si v Ljubljani ustanovil lastno krojaško podjetje. Bil je tudi lastnik znane gostilne »Pri kaplanu«. Vse življenje je bil pristaš bivše SLS, a zaradi svojega vedre ga značaja je bil cenjen tudi pri političnih nasprotnikih. Precej časa je bil član ljubljanskega mestnega sveta, že dolga leta vse do svoje smrti pa podnačehiik združe. nja krojačev Naj mu bo blag spomin! u_ Pogreb pokojnega kiparja Peruzzija se ho vršil danes ob 16. iz Lip žt. 1. Avtobusi odhajajo točno ob 15- izpred gostilne Pengov na Karlovški cesti u— Hrvatje »o osnovali svoje prosvetno ognjišče. V ponedeljek zvečer se je vršfl v salonu pri »štruklju« širši sestanek, na katerem so v Ljubljani živeči Hrvatje ustanovili podružnico svojega prosvetn°ga društva »Napredalt«. V imenu pripravljalnega odbora je zborovanje vodil uradnik generalne direkcije TPD Franjo Harazim razen njega pa 6o poročali še podpredsednik osrednjega odbora dr. Dečak iz Zagreba, zobni zdravnik dr. Kallay. ki je pre-čital pravila, in pa tajnik zagrebške po družnice Zrnec. Ljubljanska podružnica »Napredka« bo posvetila posebno pozornost vzgoji hrvatske mladine, ki jo je življenjska pot zanesla v metropolo Slovenije, zlasti visokošolcem. ki iz vseh hrvatskih krajev, posebno pa še iz Bosne iz Hercegovine v velikem številu obiskujejo našo univerzo. Takoj ob ustanovitvi društva je prijavilo vstop 142 članov. DR. VOLAVŠEK ne ordinira od 12. VII. do 3. Vin. Sokol Ljubljana - Vič se z veliko vnemo pripravlja na letni nastop, ki bo v nedeljo 12. t. m. ob 16. na letnem telova-dišSu na Gliincah. Pni javni telovadbi bodo nastopili vsi iteloved|ni oddeliki s prostimi vajami 'in vajami na orodiju- Posebnost letnega nastopa pa bodo naia narodna kola in pa v začetku nastopa »Pozdrav državni zastavi«. Vabimo brate in sestre ljubljanskih in okoliških bratskih društev, da se našega slavja udeležijo v slavnostnih krojih. Vse članstvo naj bo na Viču v Sokolskem domu v nedeljo ob pol 16-, odkoder bo skupen odhod na letno telovadišče in kjer bo skupen pozdrav državni zastavi. Pri javni telovajdbi in nato sledeči zabavi bo sodelovala naša marljiva godba Sokola I s Tabora. Za vsestransko postrežbo bo v obiilni meri poskrbljeno. Pridjiite, da z obilnim posetom izkažete priznanje marljivemu viškemu Sokolu. KINO UNION, tel. 22-21 DANES PREMIERA BURKE: 2 x ZAROČEN ( Doppelbrautigam ) FRITZ KAMPERS v gl. vlogi in z njim LIEN DEYERS, JAKOB TIEDTKE Predstave ob 19.15 in 21.15 uri, popoldanska predstava ob 16. ari odpade vsled poletne vročine Predprodaja vstopnic od 18. ure dalje u— Nesreča Dukičevega delavca v Ljubljanici. Včeraj kmalu potem, ko so po običajnem opoldanskem premoru vnovič prijeli za delo, je pri regulaciji Ljubljanice prišlo do precej razburljive nesreče. Dva izmed vagončkov, v katerih odvažajo izkop, sta zajela 47-letnega delavca Franceta Dovjaka in mu precej nevarno natrla prsni koš. Reševalci so ga prepeljaai na kirurški oddelek. u— Krošnjarji poravnavajo račun® med seboj. Včeraj popoldne so se v Kolodvorski ulici srečali trije krošnjarji z juga, 3Hetni Pero Jurič in še dva Bosanca. Jurič je tovariša opomnil nekega neporavnanega računa, onadva pa sta se na mah tako ujezila, da sta s palicami in noži planila nanj. Prebitega in nekajkrat ranjenega so Ju-riča prepeljali v bolnišnico. u_ Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obrtov pozivlje svoje članstvo, da ee v polnem številu udeleži pogreba dolgoletnega podpredsednika združenja g. Ložarja Jerneja. Odbor. u_ Uradne ure na banovinski podkovski šoli r Ljubljani so od 7- do 13.30 in to do 31- avgusta. u— Darilo- Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je darovala namesto venca na grob člana njene uprave g. Janlka Češnika, trgovca v Ljubljani, znesek 1000 Din Domu slepcev v Škofji Loki. u—. Pozor. Drevi ob 24. na svidenje v Radion posvetovalnici, Mestni trg 23. Predavanje — kino — darilo, brez vabil — brezplačno. u_ Značilno. Preteklo soboto ajutraj, ko sem se odpravljal na planine, sem slišal, kako je neki gospod klical svojemu znancu. ki je hitel v smeri hotela Miklič; France. kam pa tako letiš?« Kopat ee grem na Sušak« in hitel je dalje do hotela Metropol, kjer se je res usedel v že čakajoči velik moderni avtobus- Pomislil sem, kako blizu nam je zdaj, ko imamo redno avtobusno progo s Sušakom. kamor prispemo že po kratki. 6urni lepi vožnji, naše morje, in nič več se nisem čudil onemu gospodu, da se je odpeljal na morje kopat. Ob pol 7. zjutraj odpelje avtobus, ob 12- uri je že na Šušaku. Vse popoldne je na razpolago za kopanje, zvečer pa za obi6k izvrstnih vinam in restavracij. Cenenih in snažnih prenočišč je tu dovolj. Drugi dan. dopoldne, je zopet kopanje ali kak kratek izlet s parnikom. Popoldne ob pol 3. pa zopet z < avtobusom v Ljubljano, kamor prispe ob j 8- zvečer. I u— Zobozdravnik dr. MIlan Perico ordinira do nadaljnjega vsak teden v torek, sredo in četrtek. Iz Celja e— Žrtve napadalcev. V nedeljo so 6« stepli fantje na gasilski veselici na Rečici pri Laškem. Pri pretepu je hotel posestnikov sin Konrad Kozoinc z Rečice zamahniti z nožem proti enemu izmed fantov, pri tem pa je po nesreči zabodel svojega 26-letnega brata Jurija v prsi. V ponedeljek je neka ženska zagnala v 26-letnega trgovskega pomočnika Vinka Sodina iz Bukovega žlaga pri Celju tintnik in ga močno poškodovala po glavi. V Gruščah pri Dram-Ijah sta Franc in Martin Tlakočar napadla 27-letnega dninarja Antona Grajžla iz Grušč in ga s pestmi hudo poškodovala po glavi. V nedeljo je neki moški pri Sv. Emi napadel 24-letnega, pri tvrdki Suppanz na Pristavi uslužbenega hlapca Alojza Bega in mu zabodel nož v levo rame. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Drzen vlom v Zavodni. V noči od nedelje na ponedeljek so neznani storilci vlomili v bivšo Schwabovo tovarno kisa v Zavodni. ki jo je kupil veletrgovec g. Božidar Ravnikar in preuredil v skladišče. Vlomilci so izkopali v zid ob Voglajni luknjo, Tlezh v notranjost in odnesli sladkorja v vrednosti 1800 Din. e— Roparski napad. Na okrožnem sodišču v Celju se je zagovarjal včeraj 27-let-ni delavec Fortunat Pogorevčnik iz Šmart-nega pri Slovenjgradcu zaradi roparskega napada. Pogorevčnik je 26. aprila zvečer na banovinski cesti pri Šmartnem napadel mlinarja Lovrenca Onuka iz Tomaške vasi, s katerim je bil malo prej pil in se tudi pobratil. Pobil je Onuka z nekim lesenim predmetom na tla ter mu vzel srebrno verižico in uro. klobuk in 4 kovance po 50 Din. Pogorevčnik je 6. maja izvršil tudi neko manjšo tatvino in goljufijo na škodo Alojzije in Josipa Mallija na Zg. Rarborju. Obsojen je bil na 3 leta in 1 mesec robije, na izgubo častnih pravic za dobo 5 let in vplačilo 500 Din povprečnine. Iz Maribora a— Naša obrt na Mariborskem tedna. Priznati je treba, da so obrtne razstave na vseh dosedanjih Mariborskih tednih bile najprivlačnejša točka obiskovalcev. Kako živo je zanimanje za letošnjo revijo obrtništva na jubilejnem V. mariborskem tednu med obrtništvom samim, kaže dej. stvo. da se je doslej prijavilo že mnogo razstavljalcev, tako da bo to res prava ln nazorna slika našega obsevernega obrtniškega stanu. Prav gotovo pa ee bo v do-glednem času prijavilo še mnogo mojstrov, pomočnikov in vajencev, ki bodo na razstavi utrdili svoj upravičen sloves. Na obrtni razstavi v okviru V. mariborskega tedna bodo razstopane vse panoge obrtništva. Z oblačilno stroko nas bodo seznanili krojači, šivilje, modistinje, krznarji, klobučarji in pletivo. Čevljarji, torbarji ln sedlarji bodo obiskovalcem prikazali usnjarsko obrt. Skomine bodo vzbujali s svojimi dobrotami slaščičarji in medičarji. Mnogo želja bodo gotovo vzbujali s svojimi krasotami draguljarji, urarji in zlatar, ji. Za mlade ljudi bo zlasti mikavna razstava mizarjev, tapetnikov, rezbarjev, ple-tarjev in pečarjev, ki jim bodo pokazali vse, kar rabijo za zakonsko življenje. Tudi slikarji in pleskarji ae bodo tam postavili s svojo izurjenostjo ta umetnostjo. Izredno zanimivi bodo na razstavi tudi izdelki ključavničarjev, kleparjev, elektrl-karjev, kotlarjev, mehanikarjev ln knjigovezov. Največja privlačnost letošnje obrtne prireditve bo vsekakor velika modna revL ja, ki jo bodo aranžirali in prideflilt naši obrtniki sami. Omenimo na^ še, da se pripravlja tudi mogočen obrtniški kongres, ki se bo vršil v okviru letošnjega Mariborskega tedna. Na tem kongresu se bodo zbrali vsi slovenski obrtniki in manifestirali za izboljšanje svojega položaja. Dr. MARINIČ FRANC ge je preselil 1. julija v KOROSCEVO ul. 26 in ordinira od 9. — 11. in od 14. — 16. ure. a— Mariborčani na kolesih po češkoslovaški republiki. Predvčerajšnjim je odpotovala na Češkoslovaško na kolesih skupina 16 mariborskih dijakov pod vodstvom prof. V. Gruntarja. ki bodo prevozili bratsko češkoslovaško republiko in se seznanili s ta-mošnjimi razmerami. Češki listi bo o tem kolesarskem potovanju Mariborčanov le mnogo pisali. a— Najboljša mariborska strelca ▼ olimpijski ekipi. Pred komisijo za malokaliber-sko puško L t. m. v Beogradu je dosegel Mariborčan prof. P. Cestnik od dosegljivih 600 točk 581 in se je s tem plasiral na prvo mesto, knjigoveški mojster R. Vukma-nič pa 569 točk in se je s tem plasiral na četrto mesto. S tem prideta oba vrla mariborska strelca v olimpijsko ekipo in jima želimo, da bi čim uspešneje zastopala naš strelski šport na berlinski olimpiadi. a— Iz Francije se je vrnila te dni v Maribor slovenska rudarska družina, ki je morala zaradi nezaposlenosti nazaj v domovino Jugoslavijo. Družina živi y veliki bedi. Odrasli otroci govorijo in pišejo perfektno več jezikov in sicer francoščino, madjar-ščino, slovenščino, poljščino in nemščino. a— Banovinska zemljišča na prodaj. V bližini poslopja kemičnega preizku sevali šča ob Vrbanovi ulici je na prodaj okoli 90.000 kv. m parcel, ki so last Vinarske in sadjarske šole. Omenjeno zemljišče, ki prihaja v poštev kot stavbni prostor, saj je lega zelo ugodna, je banovina ponudila v nakup že mariborski mestni občini. Kakor doznavamo. se za nakup zanimajo tudi nekateri drugi krogi, med drugimi Pokojninski zavod v Ljubljani. Na omenjenem zemljišču bi se zgradila cela nova četrt stanovanjskih hiš in vil. MOČVIRNO KOPALIŠČE PIEŠTANY: Denar lahko položite pri vsa&eni JsL poštnem uradu. Pojasnila to pavšalni cenli. — Zagreb Ple6tany. Informator. 8 trossmayerov trg 1/H- BdmvUnoBt močvLroiii kopeli pri revml pov Je posledica tlpere-mizlvanja. a— Deca se vrača iz Počitniškega, doma kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju v soboto 11. t. m. V Maribor-glavnd kolodvor prispejo z vlakom ob 11.14 urL Starše prosimo, da pričakujejo svoje otroke na kolodvoru. ar— Del stavbinsklh delavcev stavka. Ker niso doslej podpisali nekateri manjši mariborski in okoliški stavbeniki spora-zuma med stavbinekim delavstvom in stavbeniki, je včeraj zjutraj nastala stavka onih stavbmskih delavcev, ki »o zaposleni pri manjših stavbenih podjetnikih. Skupno »e nahaja v stavki okoli 100 delavcev. a— Odpuščeni kaznjenci. Včeraj je bilo iz tukajšnje kaznilnice pogojno odpuščenih 19 jetnikov, ki so bili obsojeni na kaml od 10 do 15 let robije. a— Za las je ušel smrti. Na Velki rx> podirali drevo. Navzočen je bil tudi 6-letni delavčev sinko Franc Kožar. Ko je drevo treščilo na tla. se je dečko v zadnjem trenutku rešil izpod padajočega drevesa, katerega veje pa so ga vseeno oplazile in mu strle desno roko. Ponesrečnega dečka po morali prepeljati v splošno bolnišnico. a— Smrtna žrtev vinjenih fantov je postal 46-letni posestnik Ivan Majer iz Koša-kov. V neki gostilni v Počehovi »o štirje vinjeni fantje v nedeljo pozno zvečer razbijali. ker jim gostilničar ni hotel dati pijače. Posestnik Ivan Majer, ki je s svojim sinom po naključju prišel v gostilno, je hotel miriti, a ko se je približal najbolj glasnemu razgrajalcu. 27-letnemu Alojziju Kar-nelu, je ta potegnil nož ter nesrečnega, pf>-sestnika zabodel v trebuh. Podivjani fantje so zbežali, Majerja pa so mariborski reševalci odpremili v bolnišnico, kjer pa je ▼ noči na torek podlegel smrtnonosnim prN škodbam. Orožniki v Košakih s*> tako$ uvedli preiskavo, aretirali Karneta in ga. izročili sodišču. Pod sumom soudeležbe prf krvaveim dogodkn so orožniki ovadili državnemu tožilstvu v Mariboru še tri mlade fante iz Košakov. Fini bukovi PARKETI se ugodno dobe v tovarni Remec & Co, Kamnik a— Krvavi ponedeljek. Ko je tkalec Jože Ošičnik delal y ponedeljek v vinograda v Košakih. se je pojavil v vinogradu neki moški, ki je z nožem zamahnil dvakrat, proti njemu in mu priza-djal dve poškodbi ▼ tilnik. Občutne poškodbe na desni roki tn hrbtu je zadobila 41-letna delavka Jožefa Deutschmanova, ki jo je napadel neki moški in jo obtolkel z nekim trdim predmetom. Tudi 52-letni strojevodja Friderik Klar iz Maribora je postal žrtev nasilnega napada. Nekdo ga je na ulici treščil s toliko »iio na tla, da si je Klar pri padcu stri desno nogo. Na 41-letnega delavca Gašperja Cafuto h Rač sta se spravila h zasede dva drzna napadalca in mu e ndarci ročice zlomila levo roko. Vsi napadene* m zdravijo v splošni bolnišnici. Iz Trbovelj t— Letni almanah za rudarske revirje. Delavno in vzpodbudno podjertje »Zora^, kri je ipred kratkim pričelo poslovati r Trbovljah, si je nadelo hvalevredno n da za vsaiko leto izda praiktičen dfriržrinski koledar katerega uredništvo je preval ™ f1X5iti knMževnik L. ™"ze1-, Knjtiga bo vsakokrat majhen, a brez dvorna uspešen propagandni afaronah, ta bo slovensko javnost opozarjaj na življenjske probleme Trbovelj, Hrastnika, Zagorje in vsega laškega sreza. Iz Ptafa Napad na orožnika, v boln±šr*co 00 pripeljala 291etnega orožniškega kapiarja Jurija Božo iz Cirkovc, ki ima preceSaje poškodbe na telesu. Poškodovanec Je pove. dal, da so ga 5. t. m. v SrkoSah napadg fantje s kamenjem. ZUkovce zasleduj« orožništvo. Strela je zažgala preteku teden med nevihto domačijo posestnika Jožka Bed-rača v Vareji. Vsa zgradba Je zgorela do tal. živino so komaj rešili. Posestnik trpf veliko škodo, ker je bil zavarovan komaj za 2.000 Din. J— Mrhovino Je prodajala. Posestnika Alojza Mahoriču v Drstenji Je pogiaOo žrebe. Žena Ivana je meso razsekala, naložila na voz in v mestu prodajala za teleti-no po 3 do 5 Din kg. Orožništvo je za zadevo izvedelo, pa sta Anton in Ivana Ma horičeva prišla pred sodnike- Posestnik Mahorič je bil oproščen, ker ni vedel kaj je žena storila z mesom. Ivana Mahoričeva je krivdo priznala. Zaradi priznanja Je bila kaznovana le na denarno globo 180 Din» odnosno tri dni zapora pogojno na tri leta. Plačati mora tudi stroške kazenskega poi stopanja. Namesto venca na grob g. Senekovi-ča Franca, člana Lovskega društva iz Ptuja, so darovali pokojnikovi lovski prijatelji 200 Din za protituberkulozno ligo. i— VII. redni občnj zbor Drarskega drn-štva v Ptuju se bo vršil danes ob 19 v Narodnem domu. * ŠKOajAN PRI TURJAKU. Dne 12 t m bomo blagoslavl jali gasilski dom ' in bnzgaLno. Naša četa si je že 1. 1928- frSit dom ki je v ponos vsem Sko-cijancem. Nabavila ei je tudi octverokolno roono bnzgalno. Toda šele zdaj bosta cfcvm m brizgalna blagoslovljena- Spored- ob pol 14. sprejem kumov g. grofa Auersper-ga k1» soproge neto sprevod s šentjur-§ko godbo pred dom. pozdravni nagovor, sledijo b delnic, švicarska skupina pa 52%). Tako bo tvorniica pK> dolg-i vrnsti let v kratkem lahko znova pričela z obratovanjem in bo zaposlila okrog 2000 delavcev. Državno podjetje Šipad pa bo lahiko v tej tvornici izkoristilo vse odpadke kt?a od svojih žag, kar je bil tudi prvotni namen te ustanovitve = Znatna okrepitev žitnih cen v Ameriki. Na ameriških žitnih borzah je zadnje dni prišlo do naglega dviga žitnih cen. 2e v soboto je cena za julijsko pšenico prekoračila mejo 1 dolarja za bušelj (100 centov); v ponedeljek je bil zabeležen tečaj 105.875, včeraj pa že 110. Ta okrepitev je značilna, ker prihaja tik pred novo žitno kampanjo. Po došlih vesteh se je stanje letine v Ameriki bistveno poslabšalo. Tudi cena koruzi, ki je v soboto dosegla 72.125 (za julij), se je v ponedeljek dvignila na 76.125, včeraj pa na 79.50. = Mizarski strokovni tečaj za kalkulacijo. Zavod za pospeševanje obrti pri Zboranici za TOI v Ljubljani prireja za mizarske mojstre in pomočnike mizarski strokovni tečaj za kalkulacijo, ki ga vodi prof. Janko Lenarčič. Tečaj se je začel dne 5. t. m. in bo trajal do 6. septembra t. 1. Vrši se vsako nedeljo od 8.—12. ure do- poldne. Kdor se želi naknadno Se prijaviti za obisk tečaja, naj se javi ▼ nedeljo 12. t. m. pri vodji tečaja na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, Aškerčeva cesta (vhod čez dvorišče). Stalno nazadovanje brezposelnosti v Angliji. Ob koncu junija je bilo v Angliji skupaj 1,702.700 brezposelnih delavcev in nameščencev, t. j. za 237.400 manj nego pred enim letom. Borze 7. Julija Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoro brez sprememb. V privatnem Jcliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.82. dočim 90 angleški funti ponovno popustili in so se nudili po 240, v zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.80, v angleških funtih po 237.87, v grških tonih po 27.75 in v španskih p>ezetah po 6.60. Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 13.90, v Beogradu po 13-8041 in v Zagrebu po 13.8250, odnosno za 15. julij po 13.79 in za 15. avgust po 13.65. Italijanske lire notirajo v privatnem kliringu v Beogradu 320 _ 326- Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna škoda zaključena po nekoliko višjem tečaju 367. v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. Devize Ljubljana. Amsterdam 2964.58 — 2979-18, Berlin 1752.77 — 1766.65. Bruselj 734.90 — 739 96, Curih 1424.22 _ 1431.29, London 217-91-219.96, NewYork 4311.81—4348.14, Pariz 288.32 _ 289.76, Praga 180.76 -181.86. Curih. Beograd 7. Pariz 20.2425, London 15.3250, New Y0rk 305.25, Bruselj 51-65, Milan 24.10, Madrid 41. 95, Amsterdam 208.05, Berlin 123.20 Dunaj 58, Stockholm 79. Oslo 77, Kobenhavn 68.40. Praga 12-70, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 365 _ 367, 4% agrarne 48 den.. 6°/« begluške 68.50 den-, 6% dalm agrarne 66 den., 7®/. invest 83 den-, 7% etabiliz. 81.50 — 82, 7% Drž. hip. bantka 84 den., 7"/« Blair 74 _ 74-50 8% Blair 82 — 83; delnice: PAB 232 — 234, Trboveljska 135 — 140, Šečerana Osijek 120 — 135. Beograd. 4% agrarne 48.50 — 49. «•/• begluške 69-75 — 7o (69.75), 7% invest. 83 — 84, 7*U etabiliz. 82 — 84 (83 — 84), 7°/» Blair 74.25 — 76, 8% Blair 83.50 — 85, Narodna banka 6240 — 6270, PAB 232.50 _ 233.75 (234). Blagovna tržišča 2TTO '4- Chicago, 7. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 110, za sept 108.625, za dec. 108.50; koruza: za julij 79.50. + VHnnipeg, 7. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 95.50, za okt. 93. + Novosadska blagovna borza t, m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica nova: baška, sremska. banatska in ladja Tisa 100 _ 101; pšenica stara: baška in sremska 118—119; okolica Sombor in ba. natska 117—119, baška ladja Tisa 121 —123, ladja Begej 119—120; slavonska 119 —120 Oves: baški, sremska in slavonski 100—102. Koruza: baška, sremska in banatska 97-99- Moka: baška m banatska »Og« in »Ogg« 195—205; »2« 175-185, »5« 155—165, »6« 135—145, »7« 115—125, »8« 105—107.50. Otrobi: baški, sremski in banatski 90—95. . + Budlmpeštansfca termlnska borza (7. t m.) Tendenca prijazna. Koruza: za julij 12.18—12.20, za sept. 12.10—12.13. B0MBA2 + Liverpool. 6. juiija- Tendenca rfaJma- Zaključni tečaji: za julij 6.76 (6.77), za dec. 6.27 (6.24). 4- Newyork. 6. julija. Tendenca čvrsta. Zafldjučrai tečaji: za julij 12j52 (12,39), za dec. 11-87 (11-73). PE1 LJUDEH, NAGNJENIH K MAŠČOBI se izkaže naravna FRANZ - JOSEFOVA gremčica kot zanesljivo ln prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. FRANZ - JOSEFOVA grenftlca se dobiva t lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogt reg. 8. Ot. 80*7*86. Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: LJubljana, Knafljeva nlica 5. Izvleček ii programov Četrtek. 9. Junija Ljubljana 12: Glasbene slike na ploščah. _ 12.45: Poročila, vreme. — 13: čas, spored, obvestila. _ 13.15: Radio orkester. — 14; Vreme, borza- — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila- — 19.30: Nac. ura. — 19.50; Naši akademiki po jo (plošče). — 20.10; Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30; Koncert pevskega zbora »Grafika«, vme6 igra radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22-20: Prenos plesne glasbe iz Park hotela na Bledu. Beograd 18.20: Pevski koncert. _ 18.50: Plošče. _ 20; Violinski koncert. _ 20 45; Orkestralna glasba- — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.45: Godalni kvartet. _ 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19.30: Orkestralen koncert; plesi in rapsodije. — 20-30: Veseloigra. — 22.15: Lahka godba orkestra. — Varšava 20-15; Koncert Regerjeve glasbe. — 21: Pesmi. _ 21-30: Revijske melodije- — 23: Plesna muzika — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Lahka glasba na ploščah. _ 17.30; Koncertna ura. — 19-10; Pesmi. _ 20; Veseloigra. — 2210: Orkestralen koncert. _ 23.45: Plesna muzika. _ Berlin 19: Komorna glasba. — 20.10: Pester večer. — 22.45; Plesna glasba orkestra. — Mnnchen 19: »Kmečko leto«. — 20.10: Večer nemške umetnosti. — 22.45: Pevski koncert. _ 23: Komorna glasba. — Stnttgart 19; Zsbaven program- — 20.10: Koncert orkestra in solistov. — 21: Lirične zvočne slike. — 22.30; Komcrni koncert — 23.15; Ples. — 24: Nočni koncert iz Frankfurta- ŠPORT Jugoslovenska ekipa na „Tour de France" Ves športni Pariz je pričakovali včeraj v .torek kakor že 30 let sem tudi letos z velikim zanimamjem start vsakoletne francoske krožne vožmje kolesarjev. Pred uredništvom lista »L' Airto«, ki prireja to dirko, kakor tudi v Veeinetu, kjer je odhod, je kar mrgolelo dirkačev, njihovih sorodnikov. simpatizerjev in trisočglave množice, da ob odhodu na ta križev polt iz Pariza po prašnih in razžarjenih cestah, ob belgijski meji dalje po alpskih gorovjih na jug Francije k morju ter čez vrtoglave s snegom pokrite pirenejske vršace skozi Bordeaux nazaj v Pariz pozdravi in želi srečno Dot gigantom železne volje. Letos so se po tolikih letih tudi med jugoslovenski mi kolesaril" našli fantje, ki so se odločili, da v tej najtežavnejši svetovni krožni vožnji okrog Francije zastopajo našo mlado državo. So to večkratni državni prvak Grgac. star in preizkušen dirkač Ljubic (njegovi sovrstniki ga imenujejo »vojvoda«), naš Ljubljančan Abul-naT in pa predlanski državni prvak Fiket. ket. Popolnoma na tihem in skoraj brez sredstev — ker niso na vse prošnje našli odmeva in razumevanja — so se borci odpeljali 1. julija zvečer v Pariz, odlkoder 90 se že pismeno oglasili im sporočili, da kot docela novi go«tje vzbujaio pozornost med tamkajšnjo publiko, posebno med časopisnimi poročevalci ki pravijo, da so jugoslovenski teniški igralci nedavno marsikoga presenetili in da tudii pri jugoslo-venskih kolesarjih taka presenečenja mogoče niso izključena- Naši kolesarji pa pravijo: Ako že zastopniki raznih narodnosti preizkušajo svoje moči v tej vožmji, zakaj tudi naši dirkač' ne bi okusili »sladkosti in grenkobe« »Toura«. Tetošnjii »Tour de Framce« men v skupni dolžini 4413 km in je razdeilien v 21 etam: 7. julija Pariz — Lille 258 km, 8. julija Lille — Charlevffle 191 km, 9. julija Charleviile — Metz 160 km, 10. julija Mertz — Belfort 220 km, 11- julija Bel. fort — Evian 298 km. Odmor. 13. julija Evian — Aix le® Bains 207 km. 14 julija Aix les Bains — Grenoble 229 km, 15. julija Grenoble — Briamcon 194 km, 16. julija Rriancon — Digne 220 km. Te 4 etape so v Alpah, kjer morajo dirkači premagati prelaze Arravis 1470 |n, Galnbier (sneg) in še nekaj manjših. Nato sledii zopet odmor. 18- julija Digne — Niče 156 km (gori Col de Braus in Sorpel). 19. julija Niče — Camnes 126 km. Zopert odmor. 21. julija Camnes — Marseille 195 km, 22. julija Marseille — Montpellier 172 km (40 km dolga puščava La Crau. kjer morajo dirkači pretrpeti marsikak gTenki trenutek zaradi vročim e in pomanjkanja vode), 23. julija MorirtpeElrier — Perpignan 177 km. Odmor. 25. julija Perpignan — Luchon 325 km (Pireneji — gora Col de Puymorens). Odmor. 27. julija Luchon — Pau (pireneji — vršaci Col de Tounma-let 2000 m. Aubi®que 1710 m) 196 km. Odmor. 29. julija Pau — Bordeaux 214 km. 30. julija Bordeaux — La Rochelle 183 km, 31. julija La Rochelle — Angers 204 km, 1. avgusta Angers — Caen 266 km, 2. avgusta Caen — Pariz 221 km- Dirkači, ki se te vožnje udeleže, so razdeljeni v tri kategorije, in sioer sestavljajo A kategorijo naslednje države: Belgija 10 dirkačev, Francija 10, Nemčija 10. Špamija in Nizozemska po 4 dirkače. Kakor običajno bi morala tu nastopiti tudi Itali ja, ki pa se je zaradi političnih razmer (sankcije) odpovedala. Drugo, B kategorijo sestavljajo vseka po 4 dirkače: Luksemburška, Švica, Jugoslavija, Rumumija. Avstrija. TuTiisrtovska kategorija pa obstoja iz 30 francoskih dirkačev- V nekaj vrstah Preteklo nedeljo se je ▼ Domžalah vrSila revanžna kvalifikacijska tekma med jeseniškim Bratstvom in SK Domžale. Zmagalo je Bratstvo z 2:0 (l.-O) ter se tako kvalificiralo za nadaljnje tekmovanje. Igra sama je nudila nebroj lepih im napetih momentov. Domžalčani so sicer igrali požrtvovalno toda nepovezano. Napadalna vrsta Bratstva, zlasti Crnobori, je neprestano ogražala gol domačinov. Sodil je g. Vrhovnik v obojestransko zadovoljstvo. V nedelo se je v Pančevu vršil lahko-atletski miting, katerega se je udeležilo tedu nekaj atletov ljubljanskega Primorja. Za nas je bilo malo neprijetno presenečenje, da je Nikhazi na 800 m premagal Gorška. Na 1500 m pa je zmagal Czurda. Rezultati so bili: 800 m: 1. Nikhazi 2.04.1, 2. Goršek 2.04.2 ? Legetič (Pan-čevo), i4. Czurda. Tek šče V Pančevu ni baš dobro, zaradi česar so tudi izostali pričakovani rekordi. 100 m: 1. Bauer 11. 2. Dremil 11.1, 3. Banščag 11.2 4. Delari 11.4. Skok v višino: 1. Mor 180, 2. Telesko m Vučevič 175. Junior Marko vi č od beograjske Jugoslavije je dosegel 170. Met krogle: 1- Kovačevič 14.29, 2. dr. Naran-čič 13.96, 3. Vučevič 13.88. Met diska; 1. dr. Narančič 41.91, 2. Kovačevič 39.30, 3. Vučevič 35.50. 400 m: 1. Nikhazi 52.2, 2. Skušek (Primorje) in Banščag v mrtvem teku 53. 1500 m: 1. Czurda (Primorje) 4.21.8, 2. Deči 4.30, 3. Čeke 4.31. Skok v daljavo: 1. Bankovič 6.32, 2. Rupauer 6.23. Kukuljevič se je predsnočnim vrnil tz Wimbledona v Zagreb. Zanimivo je, da je Kukuljevič izjavil, da v Londonu nihče ničesar ne ve o tem, da bi se von Crammu dogodila pred finalno igro s Perryjem avtomobilska nesreča Res je, da si je Cramm pri enem svojih močnih servisov nategnil žilo na nogi. — V Zagrebu so priprave za veliki dvoboj Jugioslavija : Nemčija končane. Na teniškem stadionu je noč in dan delale 70 delavcev. Tekmovanju bo lahko prisostvovalo v stadionu 7.000 oseb. 5.000 je sedežev. 2.000 pa sto-JidS. Naši teniški igralci, zlasti Punčec in Palada, pridno trenirajo tudi po najhujšem solncu, da bi si ohranili kondicijo. Mitič se pripravlja za double. Kukuljevič p>a je včeraj pričel s treningom. Madžarski pDavači Abbay, Grof, Csik in Lemgyel so v nedeljo v Budimpešti po. stavili nov evropski rekord v štafeti 4 x200 m s časom 9:13.8. Dosedanji evropski rekord je znašal 9:22.4 ter ga je postavila francoska štafeta. * Službeno iz LNP. Drevi ob 20. 6eja u. o v tajništvu- Beethovnova ul. Ljubljanski hazen^ki podsavez. Redna obvezna seja uprav, odbora drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evrope. Pred pravo kvalitetno vožnjo motornih koles. Prihodnjo nedeljo bo Ljubljana zopet oblekla slavnostno oblačilo: železničar-ski kongres bo dal pobudo za marsikatero zanimivo športno prireditev. Gotovo največ zanimanja pa bo vzbudila v Ljubljani kvalitetna vožnja, katero priredi p>od pokroviteljstvom bama dravske banovine agilna motosekcija *MOTO-HElRiMiES« v okviru slavnostnih športnih prireditev ŽSK Her-mesa. Interesantno na tej kvalitetni vožnji je, da je vodstvo tekmovanja določilo start poedinim tekmovalcem tako, da pridejo na cilj v kratkih presledkih in pa vsi ▼ času med 11.30 in 12.30. Olj te prireditve bo pred Narodnim domom na Bleiweisovi cesti. Ob prihodu tekmovalcev bo tudi promenadni koncert železničarske godbe. SK Mar«. Pozivajo »e vsi igralci in vsi odborniki, da 6e sigurno udeleže sestanka, v četrtek ob 20-30 v društveni sobi. Ob 17.30 trenting na dva goda. Na sestanku se porazgovorrmo o nedeljskem izletu SK Laško priredi v nedeljo 2. avgusta IX- športni dan z bogatim im zanimivim sporedom- Za posetnrike-kopalce je zagotovljena znižana kopalni na v radiotermal-nem kopališču. Prosimo sosedna društva, da se na našo prireditev blagohotno ozirajo. S AH Banovinsko šahovsko prvenstvo 7. kolo turnirja je prineslo prvi poraz Šiški, in je neporažen doslej edino še inž. Weiss. Partija Šdfika-Vidmar je bila dolgo časa izenačena, nato je pa Vidmar žrtvoval za napad kvaliteto in v krasnem stilu zmagal Šiška je bil precej utrujen, ker je prejšnji popoldan igral prekinjeno partijo « Preinfalkom, zvečer pa še z Weissom. Nenavadno hitro se je končala prartiia Lešnik-Singer. Mariborčan je že v otvoritvi nad-igrai Kranjčana, ki je zatem še nepravilno žrtvoval figuro in se je nato moral že v 16. potezi predati Lešniku. Preinfalk je kot črni premagal Berčiča. Marek pxa je brez boja dobil točko proti Kranjcu. Klanjšček se je dolgo časa dobro držal proti Cibicu in je že imel dobljeno končnico, ki jo je pa zaradi slabe igre upropastil in izgubiL Partija Šorli-Weiss še ni končana, v nadaljevanju prekinjenih partij je šiška spregledal proti Preinfalku celo figuro in se je moral zadovoljiti z remijem. V partiji proti Weis-su ima Šiška sicer kmeta več, a se partija najbrž ne da dobiti. Stanje po 7. kolu: Šorli 5<1), Marek 5, Šiška 4 im p»l (1), Lešnik. Vidmar 4 in pol, Weiss 3 in pol (2), Preinfalk. Cibic 3 in pol, Berčic 3, Singer 2 in p>ol, Klanjšček pol. Danes igrajo v 8 kolu: Klanjšček-Prein-falk, Weiss-Berčič, Vidmar^Sorli, Marek-Ši-ška, Cibic-Lešnik, Singer je prost. Turnir v Podjebradih V I- kolu mednarodnega turnirja sta tuli končani le dve partiji. Fazekaš je podlegal Foltysu, Eliskaeee je pa remiziral z Opočen-skim. Vse ostale partije so bile prekinjene. Aljehin ima proti Flohru boljšo pozicijo, Pire stoji kot črni pred zmago proti Zin-nerju, enako Menčikova proti Treybalu in Skalička proti Tbomasu. V partijah Ricli-ter-Pelikan, Steiner-Frydman in Petrov-Stahiberg je izid negotov. V I1- kolu je FrJdman premagal Treybala- Namesto Rusa Ragozina, ki je v zadnjem hipu odpovedal udeležbo, igra letonski prvak Petrov. Naši šahisti se bodo pomerili v Zemunu Upravni odbor Jugoslovenske šahovske zveze je nedavno sklenil, da bo XIII. nacionalni amaterski turnir zveze od 2. do 20. avgusta v Zemunu. Pravico prijave imajo naši državljani, ki so člani zveze, katerih klubi so plačali zvezno članarino. V primeru, da se za turnir prijavi večje število članov, kakor je razpoložljivih mest, bo poslovni odbor odločil, kateri prijavljenci bodo igrali. Turnir bo vodil Zemunski šahovski klub kot domačin. Prijave naj se pošljejo do vštetega 23. t. m. izključno le na naslov blagajnika g. Antona Periča, Zagreb, Hatzova 25/11. S prijavami morajo priložiti izkaze klubskih uprav o šahovskih uspehih, doseženih v poslednjih dveh letih. Žrebanje bo 2. avgusta v prostorih Narodnega doma kralja Aleksandra v Zemunu ob 20. Pri žrebanju morajo biti prisotni vsi tnrnirski udeleženci. Prvo kolo se bo igralo 3. avgusta v prostorih Zemunskega šahovskega kluba od 19. do 23. ure. Vložek znaša 200 Din za igralca in se mora plačati pri žrebanju številk reditelju turnirja g. dr. Radoju Markoviču. Vseh Igralcev bo 24. Nagrade »o 1300, 1000, 700. 500, 400, 350, 300 in 250 Din. Redna letna skupščina Jugoslovenske šahovske zveze bo 2. avgusta ob 15. v prostorih Narodnega doma kralja Aleksandra v Zemunn. Na dnevnem redu bosta med dragim irprememba pravil in sklepanje o organizaciji pod zveze. Zvezna društva se opozarjajo, naj najkasneje do 23. t. m. plačajo dolžno zvezno članarino blagajniku g .Antonu Periču, Zagreb. Hatzova 25/TI. ali preko »Šahovskega glasnika«, da bodo imela pravico glasovanja v smislu pravilnika. Postani in ostani član Vodnikove družbe S Dardanele v preteklosti Legenda o Heri in Leandru — Ahilov grob — Timurlenk pred^ evropsko obalo - Vojskovodja Kserkses — Angleži in morske ožine Dardanele, ki obračajo s konferenco v Montreuxu ponovno pozornost vsega sveta nase, so imele veliko vlogo v zgodovini človeštva še v časih, o katerih nam poročajo le sive bajke, še danes živi legenda o Heri in Leandru. ki jo je grški stari vek smatral za zgodovinsko resnico. Pavzanij, nekakšen Badjura helenizma, poroča, da je v nekem stolpu od Dardanelih še videl svetilko, ki je kazala nesrečnemu Leandru pot po valovih do ljubljenega dekleta. Iz daljave pozdravljajo potnika, ki se vozi skozi ožine, razi ».line Troje in ga spominjajo na dvig in pad premnogih pokolenj, ki so tu v tisočletjih gradila svoja mesta na razvalinah minulih mest. Potujoči cesar Hadrian je imel tu eno svojih najljubših vil, v kateri je živel skrivnostni Bitinec Antonius, ki se je pozneje v nilskih valovih žrtvoval za srečo svoje" ga gospoda, še bližje ob morju se dviga Ahilov grob, ki ga je opeval lord Byron, a ta veliki pesnik sam je bil najbolj ponosen na svoj plavalni rekord, s katerim je tu posnemal primer nesrečnega Leandra. Bolj na jugu izginja na obzorju domnevni grob Kartaginca Hanibala, ki je hotel od tu mobilizirati vzhodni svet proti zapad-nemu svetu. Na dnu Dardanel ležijo ostanki velL kanskega brodovja Arabca Maslama, ki je štelo preko 400 ladij in ki so ga Bizantin-ci 1. 698. uničili s pomočjo »grškega ognja.« Za neko utrdbo na griču, ki gleda daleč v deželo, stoji grob tuneškega kor-zarja Hajredina Ilderima, »Bliska«, na katerega spominja Byronova pesnitev >Korzar.« Današnje vasice na azijski stra ni Dardanel so ostanki mkdanjih cveto čih mest ki jih je 1. 1403. upepelil mongolski razdiralec sveta Timurlenk. Tu je stal uničevalec toliko ljudstev in kultur in gledal proti obalam Evrope, ki naj bi ji veljal njegov naslednji pohod. Toda upori v Aziji so ga poklicali nazaj na vzhod, kjer ga je v Samarkandu zalotila smrt. L. 1807. je Angležem prvič uspelo, da so pripluli z vojnim brodovjem proti volji Turkov v Dardanele. Toda vodja angleškega brodovja, admiral Duekworth. je moral tedaj izjaviti, da pomeni napad na te ožine eno najbol-j nevarnih in najtežjih vojnih podjetij. Vsa zgodovina teh ožin mu daje prav. Dokler so Turki in še prej drugi gospodarji Dardanel stali na straži in pazili na svoje utrdbe, ni bilo sovražnika. ki bi mogel sem prodreti. Poseben strategični pomen so dobile Dardanele zlasti po izumu topov, kajti topovi so potem brez težave obvladovali ožine, dočim je bilo prej mogoče tuja brodovja zavrniti samo s pomočjo obrambnega brodovja. Bilo pa je do vpada Angležev poleg že omenjenih premnogo drugih, ki so si tu hoteli izsiliti prosto kot skozi ožine ali pa preko ožin od celine na celino, že Kserkses je tu preko mosta, ki ga je sestavljalo 360 ladij,, in s pomočjo brodovja iz 314 ladij prepeljal svojo, baje milijonsko armado na evropska tla. Tudi Aleksander Velik1 je uporabil Dardanele za prehod v Azijo. L. 1356. so Turki ob slabotnem odporu Bi-zantincev prekoračili Dardanele in so potem kot gospodarji Carigrada zavladali deželi, ki se ji je bilo bati napadov le z morske strani. Tedaj je postala utrditev Dardanel za sultane življenjsko vprašanje. Najprvo je Mahomed I. 1. 1462. zgTa. dil oba »stara« gradova Sedil-Bar in ča-nak-Kalesi. Na nasprotni strani je Mahomed IV. 1650. postavil »nove« dardanel-ske gradove Kum, Kale in Kilid-Bar. Vse poznejše utrdbe so nastajale okrog teh od kozmični žarki? Njih intenzivnost ni popolnoma enakomerna V postaji za proučevanje kozmičnih žarkov na Hafelekariu ("2300 in) pri Innsbrucku deluje družba učenjakov pod vodstvom slovitega vseučiliškega profesorja dir. Viktorja Hessa že tri leta samo s proučevanjem tega zanimivega znanstvenega problema. Kakor znano, je bil baš prof. Hess tisti, ki je pred štiri in dvajsetimi leti z meritvami na poletih z baloni odkril skrivnostne žarke. Sedaj je svoje raziskovalno delo prilično zaključil. Ugotovili so, da se intenzivnost kozmičnih žarkov v teku dneva nekaj spreminja- Okrog poldneva ie največja, ponoči pa najmanjša. S tem je dokazano, da ima sonce neki določeni vpliv na to žarkovje, nikaKor pa ni s tem rečeno, da izvirajo kozmični žarki iz njega. Pred leti je Američan Millikan zastopal naziranje, da so ti žarki elektromagnet-ski valovi skrajno majhne dolžine, še manjše nego je dolžina Rontgenovih žarkov. To naziranje so sedaj dokončno ovrgli. Izkazalo se je namreč, da gre za silno probojne delce (elektrone, protone i. t. d.), ki jih magnetno polje zemlje odklanja in ki opisujejo zelo zamotane proge, preden dospejo na zemijo. Ameriški učenjak in Nobelov nagrajenec prof. Compton je pred kratkim izračunal, da zadevajo zemljo, ki se giblje s sostavom Rimske ce>te z brzino km na uro proti drugim, silno oddaljenim podobnim sostavom, pri tem gibanju različne množine kozmičnih delcev v skladu z njeno togo napram zvezdnemu nebu. Po njegovih ra- čunih bi moralo kozmično žarenje vsak dan okrog 20.40 zvezdnega časa doseči maksimalno moč. Triletno opazovanje na Rafele-karju te njegove račune precej dobro potrjuje. To pa pomeni znaten korak naprej glede rešitve vprašanja, od kod izvirajo ti žarki. Sedaj je že skoraj gotovo, da izvirajo pač iz drugih, oddaljenih sveto vi j. Vendar je treba še nekoliko let opazovanja, ker je nihanje intenzivnosti v zvezi z zvezdnim časom zelo malenkostno, nihanje po sončnem času je sedemkrat večje in se da vsekako lažje ugotoviti. S tem ni rečeno, da utegnejo kozmični žarki izvirati prej iz sonca nego iz oddaljenih svetovij. Sonce vpliva na svojem dnevnem pohodu le na magnetska in električna polja v najvišjih zračnih plasteh, ki imajo spet svoj vpliv na intenzivnost in odklon kozmičnih žarkov. Na Hafelekarju so tudi preiskovali, ali je imela nova zvezda v Her-kulu. ki se je pojavila v decembru 1934., kakšen vpliv na kozmično žarenje. Kakor znano, so tedaj neki raziskovalci nastopili s trditvijo, da takšen vpliv obstoji in so iz tega sklepali, da izvira kozmično žarenje iz eksplozij v svetovnem prostoru, ki se nam prikazujejo v obliki novih zvezd. Istočasne registracije treh merilnih instrumentov na Hafelekarju pa so pokazale, da tistega vp!i- j va ni bilo. Danes vse kaže, da kozmično ' žarenje nima svojega izvora v svetovju naše Rimske ceste, temveč dn " 'mia iz dosti bolj oddaljenih svetovij. gTadov, ki so jih oborožili z mogočnimi topovi. Turki so si vedno prizadevali, da bi utrditev Dardanel ustrezala najnovejšemu stanju oboroževalne tehnike. Tako jim je bilo mogoče odbiti tudi najbolje opremljene sovražnike, kakor Benečane, ki so se hoteli polastiti njih prestolnice. Kadar so v tej čuječnosti popustili, so imeli gotovo škodo. Tako se je 1. 1770. sedmim ruskim vojnim ladjam i 1 poveljstvom admirala Elphinstona posrečilo, da > prodrle brez ovire skozi pas prvih utrdb. ker Turki za topove niso imeli municije. Dalje pa se Rusi niso upali. Ta napad je Turke tako prestrašil, da so se takoj lotili popravila in opreme svojih dardauelskih trdnjav. L. 1807. so se bili spet nekaj zanemarili, to je bilo takrat, ko je angleškemu brodovju iz osmih linijskih ladij, štirih fregat in večjega števila manjših enot uspelo, da je brez ovire preplulo Dardanele in se pojavilo nenadno pred otomansko prestolnico. Velikih uspehov pa angleško brodovje celo v teh okoliščinah ni doseglo in ker so Turki sedaj z mrzlično naglico opremljali svoje utrdbe, so se Angleži zbali, da se bodo ujeli v past in so se hitro umaknili. Pa ne tako hitro, da bi jim novi topovi dardaneiskih trdnjav za slovo ne prizadel: še velike škode- Odtlej se ni posrečilo nikomur več, da bi brez dovoljenja Turkov plul skozi Dardanele. Rusi. Angleži in Francozi so mogli z vojnimi ladjami tedaj skozi, če je šlo za varstvo turških interesov. Italijani so 1. 1912., za časa tripolitanske vojne, prišli pred ožine in jih začeli obstreljevati. Morali so se umakniti brez uspeha. Kako so se morali zavezniki med svetovno vojno po dolgih, strašnih bojih umakniti od tam, pa je še vsem v spominu. Spominu kralja Alberta Veliki kip belgijskega kralja Alberta, ki ga bodo postavili na kraju, kjer se je boril kralj s svojimi vojaki v svetovni vojni Podtaknjeni ženin Na svetu je navzlic krizi še zmerom dovolj lahkovernih ljudi Mladenič je ljubil dekle, ki ga ni maralo. Ta stara zgodba se je dogajala v Solunu. Mladenič se ni ustrašil, bil je trdno odločen. da si pribori izvoljenko svojega srca. V nočeh brez spanja si je izmislil načrt, ki se mu je videl nepogrešljiv. Njegov prijatelj je bil ne o dol j iv premagovalec ženskfh src. Tega je naprosil, naj njegovi izvoljen-ki zmeša glavo, da se bo dala od njega ugrabiti. Prijatelj je potreboval samo dva tedna, da je storila tako, kakor je sam hotel. Ponoči jo je odvedel iz očetove hiše skrivaj in zjutraj sta šla v majhno cerkev, kjer naj bi ju duhovnik poročil. Toda ženin je nenadno izginil in na njegovem mestu se je pojavil z zmagoslavnim nasmehom odklonjeni snu-bač. Toda mladi človek se je zmotil. Dekle se je branilo poročiti s podtaknjenim ženinom. Duhovnik je pozval policijo in namesto pred oltar je mladenič romal za zamrežena okna. Z dinamitom na upornike Konec romantične ljubezni Ljubezenskega zakona bivšega španskega prestolonaslednika z lepo Kubanko Edel-miro Sampedro bo sedaj konec. Zakonca živita že več mesecev ločeno, kar je dajalo često povod za ugibanje o ločitvi, sedaj pa je žena naročila svojemu odvetniku, naj pri sodišču v Havani vloži tožbo za dokončno ločitev. Ločitveni razlog je različnost obeh značajev, žena je izjavila da bo po civilnih ločitvenih formalnostih vložila pri papežu tudi prošnjo za cerkveno razveljavljenje zakona. Zakon princa Asturskega, kakor Se je španski prestolonaslednik prej imenoval, je bil sklenjen 1. 1933. v Lozani ob splošnem zanimanju evropske javnosti. Prej sta se sin in oče, bivši španski kralj Alfonz XHX, še hudo sprla, princ pa je s 6vojo družino pretrgal vse stike in se oženil. Najgrši spomenik Angleške čete v Jafi so razstrelile zatočišče arabskih upornikov Prominentni pariški arhitekti in umetniki vodijo že leta žilav boj proti vsemu, kar francoski prestolnici ne rabi baš v okras-Posebno Zveza francoske umetnosti se bori proti spomenikom, ki mestu luči niso v čast. Pred kratkim je organizirala nagradno anketo o najgršem pariškem spomeniku. V tej konkurenci je pripadla »častna« nagrada grdote kipu Leona Gambetta. Več nego tisoč odličnih osebnosti je zahtevalo, naj se ta kip odstrani. V precejšnji daljavi od tega kipa sledijo nekateri drugi. Za odstranitev Ole-menceaujevega kipa se je oglasilo 347 oseb. za odstranitev kipa sv. Genovefe 326, proti Mussetovemu kipu 299 in proti kipu Wal-deoka-Rous6eauja 292 oseb. Med ostalimi spomeniki, ki so jih omenili udeležniki te ankete, je skupina katarinet, kip generala Mangina, spomenik prvemu poletu z balonom in drugi. MODEREN NAČIN PRANJA JE PRANJE S PRALNIM PRAŠKOM P E R I O N UPORABLJAJTE GA IN VAŠE PERILO BO HITRO IN LEPO OPRANO. Neguš s svojim londonskim poslanikom dr. Martinom in s svojimi otroki. Kakor znano, je neguš pred svojim odhodom iz Ženeve izjavil poročevalcem, da bo o svojem nadaljnjem stališču sklepal po sestanku s svojo deco Mlada dekleta Izginjalo Kako je Bretonska ostala brez svoje velike senzacije in kako so Bretonci dobili velike nosove S svojim bogastvom, ki ga je imel od mladih let, si je gospod Le Boutillier lahko privoščil v svojih starejših letih, da je živel sam zase na svojem posestvu v Bretonski, nedaleč - od mesteca Quimpera. Številno služabništvo mu je omogočalo življenje podeželskega francoskega plemiča naših dni in se načelno ni brigal za klepet, ki so ga gnali ljudje okrog njega, odkar se je bil svetu tako rekoč odpovedal. To, da prav za prav ni šlo za pravo in popolno odpoved, je postalo kmalu jedro klepetanja, pa to ga v njegovi večni dobri volji ni motilo. Ali naj se s pičlimi šestdesetimi leti res popolnoma odpove življenju ljudem na ljubo? Ali bi si res ne smel privoščiti luksu-za družabne dame«? Alije to zločin, da je imel že nekoliko let to ali ono mično mlado dekle okrog sebe, da jo je imel kakor oče hčer in s poštenimi nameni? Toda ljudje so znali seveda povedati, da ima Le Boutillier z deklet! povsem druge namene. V njegovem gradu podobni vili ni šlo vse v redu, skratka, ljudem se je videl kot nekakšen bratranec velike pošasti francoske kriminalne zgodovine, imenovali so ga v svojih skrivnostnih šepetih za bretonskega — Landruja. Na kaj so se opirale te govorice? Med drugim na to, da je bilo vsakomur strogo prepovedano stopiti na njegovo posest, dalje absolutna molčečnost Le Bouti-lierovega služabništva, predvsem pa to, da je vsakokratno dekle, potem ko je delalo kakšno leto dni staremu gospodu družbo, odšlo nekega dne z njim na potovanje — tega dekleta ni potom nihče več videl. Na njeno mesto je kmalu potem stopila druga družabnica, ki je čez leto dni izginila na isti skrivnostni način. Ali niso to pomembni znaki, ali niso to že dokazi za pošastne stvari, ki jih je moral uganjati stari pohot-než? Seveda, prav na glas ni nihče povedn svojega mnenja in tudi k orožnikom ni nihče stopil, toda nekega dne, ko se je gra-ščak vrnil s svojega obligatnega letnega potovanja brez svoje zadnje mlade družabni ce in ko je bilo že vse prepričano, da se bo sedaj zgodilo že dolgo pričakovano odkritje, je stopil pristojni župan na »nevsiljiv« obisk k 9vojemu najboljšemu davkoplačevalcu, da si od blizu in neopazno ogleda vso zadevo. Uradni mož pa je že po previdnem uvodu pogovora padel v najhujšo zadrego, ko je začei njegov gostitelj brez ovinkov m tudi precej grobo, kar drugače ni bila njegova navada, govoriti o mučni »aferi«. Skrivnosten umor v Chicagu Chfcaška policija se bavi s skrivnostnim umorom. Možno je, da je ta afera v zvezi z delovanjem »Črne legije«, naslednice Ku ktuks klana, o kateri so vedeli listi pred kratkim poročati vsakovrstne senzacionalna stvari. Policijski uradniki so v sobi nekega hotela našli truplo 251 eto©. repe iFlorence Castleove, lastnice nekega nočnega lokala. Na steklo stenskega zrcala je bilo z rde-čilom za ustnice napisano: »Črna legija« Edina priča tega umora je. bil Tletni sin umorjenke James, ki je povedal, da je ne-kj zamorec ali maskiran mož vdrl v sobo. Ta mož je potem mater pobil z opeko, ki jo je bil iztrgal jz kamina. Otrok sam 6e je bil tako prestrašil, da mi mogel vpiti na pomoč. Policija nima nobenih drugih sledov razen napisa na zrcalu. Smatra za popolnoma verjetno, da je hotel morilec z napisom na zrcalu spraviti policijo na napačno sled. Poroka princese Mdivani Tradicijo obeh svojih proslulih, danes že mrtvih bratov, hoče menda nadaljevati princesa Nina Mdivani. Pravkar je v Parizu naznanila, da se bo poročila z Denisom Percyjem Stevardom Conanom Doyleom, sinom slovitega pisatelja detektivskih romanov. Zaročenec je najstarejši pisateljev sin. Seznanil se je s princeso, ko je prišla do tragični smrti svojega brata Sergeja v London. i Vse te človeške opice in klepetulje v kra«-' ju, je dejal gospod Le Boutillier, bi morale pometati rajši pred svojimi pragi in si stokrat premisliti, preden bi človekoljubna dejanja starega, osamelega moža vlekle tako v blato, kakor delajo. Kaj pa je storil slabega? Mlada, mična dekleta, ki sem jih imel rad z očetovsko naklonjenostjo, je čisto enostavno spravljal v zakon in do domačega ognjišča. Vabil jih je iz vseh strani Francije, vedno je gledal na to. da so bile med najbednejšimi, na svojem posestvu jim je omogočal, da so se malo popravile, seznanjal se je z njihovimi skrbmi, sanjami in željami — in potem je šel ter jim te sanje izpolnjeval. Vsaka je imela nekje svojega »prijatelja«, hi ga je morala »staviti v solzah, ker je pač morala po svetu, da bi si služila kruh. Stari rrospod pa Je vedel, kaj lahko stori z vsem svojim denarjem. poskrbel je, da si je dekle s svojim prijateljem lahko ustvarilo skromno, toda brezskrbno zakonsko srečo. To so bili njegovi »zločini« — zločini samo zato. ker je hotel srečo svojih starih let tako kovati, kakor je pač sam hotel in ne kakor bi morda hotel svet ... In stari gospod je resnico svjpjih trditev razkačeno dokazal s kopico dokumentov in pisem. Miss Francija Sedemnajstletna Lina LasalK H je dobila naslov letošnje francoske lepo« tiče anekdota Slikar Salvator Rosa Je bil tudi kos pesnika in glasbenika. Nekega dne, ko je igral na svoj slabi klavir lastno skladbo, prišel je neki prijatelj in se začel norčevati iz klavirja. »Ni tako slab.« je dejal Salvator Bosa užaljeno, »prepričan sem, da ga lahko prodam za tisoč dukatov.« Prijavi j se je še bolj smejal, češ: »Prepričan sem, da ne dobiš zanj niti trideset.« »Staviva,« je predlagal slikar. >Ce dobim tisoč dukatov, mi plačaš še dve sto, če dobim manj, plačam jaz dve sto tebi.< Sklenila sta stavo. Naslednji dan je Sal- vsakITan ena »Požuri se, požuri, saj vidiš, da imam samo še dva pasja kolača...« (»Tidena Tegn«) ZANE GRET: 14 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije »Oh, niiti koraka ne smete več storiti,« je odločno rekel, videč, kako je mahoma prebledela. »Izpahnili ste si gleženj, in zdaj si nezmiselno mučite. Dovolite, da vas odnesem domov.« »O ne, nikar!« je z očitno nejevoljo vzkliknila Betty. »Saj pojde. Saj ni tako — hudo daleč.« Spet je počasi in s težavo zašepala dalje, a komaj je bila storila nekaj korakov, je znova obstala, in to pot se ji je iztrgal rahel stok. Omahnila je, in če bi Alfred ne bi-1 vrgel puške od sebe in je prestregel v naročje, bi bila padla, »Al,- bi hoteli — prosim — stopi® po koga?« je s slabotnim glasom zašepetala, trudeč se hkratu, da bj ga pahnila od sebe. »Kako smešno!« je jezno vzkliknil Alfred. »Kaj neki mislite? To je samo dolžnost vljudnosti. Niti malo me ne mika, da bi vas v svojo zabavo vlačil okrog. Z,di se mi, da morate biti precej težki!« To je rekel s trdim, trpkim glasom, globoko užaljen, ker se je branila celo take majhne prijaznosti. Pogledal je v stran in čakal. In zdajci se je oglasilo z Betkinih ust tiho, na pol pridušeno, tako brezmejno nesrečno ihtenje, da se mu je srce zmehčalo. Saj je bila prav za prav še otrok. Obrnil se je in videl. Kako so d! tekle solze po Učili; s pritajeno kJetvico na svojeglavost mladih žensk vobče in te gospodične še posebej je stopil naprej, in preden se je utegnila upreti* jo je vzel z njenimi cvetlicami vred na roke in urno krenil proti domu. Betty je presenečeno in nejevdjno zavpila in se nekaj trenutkov upirala, potem pa takisto nenado-rrto mirno obležala v njegovem naročju. Alfred je čutil, kako lahko breme je bila, iin jeza se mu je izpre-menillia v kes. Pobesil je oči do temne glavice, ki mu je slonela na ramenu. Njen obraz je bil skrit pod valovitimi lasmi, ki so se mu usipali po prsih, se dotikali njegovih lic in mu vihrali po ustnicah. Dotik teh dehtečih pramenov je bil kakor mehko miilova-nje. Skoraj nehote jo je še tesneje stisnil k sebi. Sladko, brezumno hrepenenje se je polagoma dramilo v njem, in divja zmešnjava mu je vrvela po možganih; samo tega se je še zavedal, da mu leži v naročju, da je negotovosti za zmerom konec in da jo ljubi. Tako jo je nesel po griču nizdotl do hiše polkovnika Zana. Črnec Sam, ki je tisti mah stopil iz kuhinje, je izpustil vedro, ki ga je držal v roki, in stekel v hišo, ko ju je zagledal. Ko je Alfred prišel do vrat, sta mu že prihitela naproti polkovnik Zane in Izak. »Za Boga! Kaj se je zgodilo?« je vzkliknili polkovnik. »Sam je planil v hišo in naju prestrašil z divjo istorijo. Zdavnaj je vedel, pravi, da boste še kedaj Betkina smrt!« »Starec me najbrže ne mara,« je odvrnil Alfred in zanesel Betko v hišo. »Nu, upajmo, da se moti... Le tiho, Mrs. Zanova, nič hudega n!.« Betko so položiflti na zofo in jo predali v spretne roke njene svakinje, ki je takoj spoznala, da gre za hudo izpahnittev. »Nu, Betty, zdaj boš morala nekaj dni mirovati.« je rekla s tihim posmehom, ko ji je previdno otipala zatekli gleženj. »2e drugič ste nam bili angefl varuh, Alfred.« ie rekel Izak; »res ne vem, kako naj se vam oddolžimo.« »Ne skrbite, prilika se že najde,« je Alfred šaljivo odgovoril, se nato obrnil k ostalim in resno nadaljeval: »Opravičiti se moram, da se nisem zmenil za željo Miss Zanove, ko me je prosiila. naj ji ne vsiljujem svoje pomoči. Te prošnie jd na žalost nisem mogel izpolniti, in mislim, da ji je moja nevljudnost prihranila dokaj bolečin.« »Kaj pomeni to, Betty?« je vprašali Izak in dodal, ko ni dobil odgovora: »Človek bi rekel, da ne veš, koliko hvale smo dolžni Mr. Clarku.« Z vso stepoto brata, ki ne bo nikoli razumel, kako sestra čuti ji misli, je zapel prijatelju hvalo, sam pri sebi meneč, da utegne biti rdečica, ki je zalivala Betki obraz, posledica bolečine v gležnju... Teden dni se Betty ni smela ganiti iz hiše. in med tem prisilljenim počitkom je imela obilo časa in prilike, da je premišljevala o svoji srčni zmedi. Betkina sobica je gledala na reko in na trdnjavo. Večino dne je sedela pri oktiji in izkušala brati svo- je najljubše knfge; loSa oči so fi pogosto uhajale ▼ miroljubno pokrajino, na reko, ki je počasi lezlla svojo pot, med večno se menjavajoče listje dreves ia na pašnike, kjer so se pasla rdeča in bela goved: ali pa je z malomarnim, sanjavim pogledom spremljala let vran nad gričevjem in ljubke gibe kragulja, ki se je vozil po vedrem nebu in počasi plul po sinjini kakor belo, daljno jadro po gladini toplega morja. Toda Betkino razpoloženje se nikakor ni ujemalo s tem mirnim prizorom. Zavest izpremembe njenih čuvstev do Alfreda Olarka. izpremembe,^ ki je sama ni mogla dojeti, jo je begala in dražila. Zakaj je tolikokrat mislila nanj? Seveda, bratu je bil rešil življenje. A vendar si je priznavala, da to ne more biti odločilni vzrok. Kolikor koli si je prizadevala, m:sli nanj ni mogla prepoditi. Spet in spet jo je prevzemal spomin ma (trenutek, ko jo je M kakor otroka vzel v naročje. Nekajkrat ga je skozi okno videla, kako je jahal čez trg med vralfi in bratovo hišo, ter ga po ženski navadi skrivaj opazovala. Kako ravno se je držal! Kako prijeten je bil njegov globoki glas, kadar je govoril z bratom! Cim bollj se ji je gleženj popravljal in čim zanesljiveje je vedela, da ne bo več dolgo ujetnica v svoji sobi, tem bolj se je od dne do dne bala misli, da ga bo spet srečala. Sama sebe ni več razumela; čudne sanje so jo preganjale; mnogokrat je jokala brez razumljivega vzroka in zmerom se je čutila nemirno in nesrečno. Nazadnje se je je-la jezita nase in se oštevati, da je neumna in preobčutljiva. Kulturni pregled Nov zvezek »Ljubljanskega Zvona" Pravkar je izšel počitniški (7-8.) zvezek naše najstarejše literarno-kulturne revije. Uvodnik »Umetnost in tendenca je spisal Ivo Brnčič- Mladi kritik in esejist obravnava eno najbolj perečih vprašanj današnje umetnostne kulture: odnos med umetnostjo in tendenco. Članek pa vsebuje še več: obrazložitev same umetnosti, kakor jo pojmuje pisec in podrobno obrazložitev pojma tendence, ki je dokaj različen, tako da so mnogi po nekem pojmovanju tendence njeni nasprotniki, po drugem, širšem in bistvu t metnosti bližjem pojmovanju pa njeni pristaši. Tu pač velja: Pove; mi, kaj misliš pod tendenco, pa ti povem, kaj mislim jaz. piščevo pojmovanje tendence in nje pomena za umetnost je materialistično — dialektično, vendar pa najbližje Krleževemu nazoru, ki je v veliki razdalji od vulgarnega pojmovanja socialne tendencioznosti. Posebnost, prav senzacionalna novost novega zvezka LZ so »Balade Petrice Kerem-puha«, ki jih je prispeval Miroslav Krleža. Zvonu je samo v čast, da eo te svojske pesmi rajvečje literarne osebnosti v današnji Jugoslaviji prvikrat izšle v slovenski reviji, časi po svoji jezikovni formi ne spadajo vanjo. Kajti Krleževe kajkavske balade bodo pravo odkritje za literarne kroge na vsem slovanskem jugu. iBalade Petrice Kerem-puha« niso spisane v kajkavščini, kakor i o je rabil pokojni Domjanič n. pr. v »Kipcih in popevkah:, marveč v težji, anahironistični. že patini rani besedi starih kajkavskih pisateljev Tite Brezovačkega in Pavla Štosa. Ta književna kajkavščina je s svojim vonjem starine dala Krleži priliko, da evocira pod plaščem kajkavskega Ti!a Ulenepiegla Petrice Kerempuha vso težko stvarnost dobe, v kateri sta se hrvatski in slovenski kmet skupno upirala in borila za staro pravdo. Ponekod imajo te balade vprav villonovsko silo: iz njih duhti stari panonski uporniški duh kakor opojni vonj iz stoletnega težkega vina. Vprašanje je samo. koliko se bo lahko slovenski čit^telj preril do njihove besedne sile in metaforične originalnosti, kajti kdor fe ni čital starih kajkavskih tekstov, mu tudi z opombami ob koncu pesmi ne bo docela pomagano. Nadaljuje se razprava Vladimirja Premrua >1. P. Pavlov in njegovo delo«, prispevek, ki ni zanimiv samo kot najobsežnejša domača študija o največjem fiziologu našega časa. marveč tudi po svoji filozofski koncepciji, ra katero je naslonjena razlaga Pavlovljeve. ga epohalnega dela in pomena za spoznavanje tajn in čudes življenja. Mile Klopčlč nadaljuje prevod Heinejeve eatirično-ironične, v mnogem še danes Zapiski Jan Jakubec umrl. y Pragi Je dne 5. t. m. umrl profesor Karlove univerze, češki literarni zgodovinar dr. Jan Jakubec. 74Iet-ni pokojnik ima za seboj obsežno znanstveno delo- Spisal je celo vrsto monografij o vodilnih osebnostih češkega preporoda (n. pr. o Dobrovskem, Kollaru, Čelakovskem i. dr.) in sodeloval pri veliki Laichterjevi izdaji Češke literature 19. stoletja. Jabub-čevo življenjsko delo je »Zgodovina češke literature od najstarejših dob do politične prebujen, Smrt pa ga je prehitela pri redakciji nove izdaje tega monumentalnega spisa. Po smeri in metodi je bil pozitivist, ki je stremel po čim večji objektivnosti, zato imajo njegovi spisi trajno znanstveno vrednost. Slovenski literarni obrat. V najnovejšem zvezku »Ljubljanskega Zvona« je dr. Božo Vodušek nekoliko odprl okno v zatohli prostor, v katerem nastaja sodobna slovenska literatura. Med drugim pravi; >Naš literarni obrat je majhen in zaradi tega odloča v njem le par ljudi, vsi drugi pa 60 od njih odvisni, saj ogniti se Ljubljani slovenskemu pisatelju ni mogoče. Zgneteni v tej Ljubljani si vidimo vsi drug drugemu v že. lodec in 9 strahom merimo milimetre, za. katere nas ie morebiti kdo drugi prerasiel, 2ato pa javno sekamo s kolom drug po drugem do tiste višine, do katere pač smemo, a le šepetaie intrigiramo proti tistim, ki imajo našo usodo v rokah. Takšna ie podoba naše literarne družbe in tudi zato je pri nas tako malo resnice. Vsega ni kriva politika. Pisec bi hotel navesti o ozadju naše literature kaj konkretnih primerov in je radoveden, kateri urednik bi mu objavil tako studijo. Urednik Zvona je pripomnil pod črto, da bi jo LZ nedvomno priobčil, »tudi debata o njej bi marsikaj živo osvetlila in odkrila še druge momente naših zatohlih razmer-....« _ Ni nezanimivo, da je skoraj ob istem času izpregovoril o majhnosti češkega literarnega obrata dr. Pavel Eisne" (»Čin«. 2. julija t. 1.). Pisec zatrjuje, da češki pisatelj takoj zadene na osebni odpor če realistično slika na pr. kakšnega slabega kirurga, ker je kirurgov v malem narodu malo in bi vsi kazali s prstom za njimi, a pisatelj bi imel neprilike. Preveč smo 6i na očeh, pravi pisec, vsak vsem in ved vsa- kar žgoče aktualne pesnitve >Deutechland« (Nemčija). France Brenk je avtor komedije iz študentovskega življenja »Naše življenje«; iz nie je priobčil urednik prizor iz zadnjega dejanja. Prizor je sicer majhen, vendar pa značilen odlomek dela, ki obravnava v duhu našega časa (socialni boji, brezposelnost, samopomoč mlade inteligence) 6tari problem 6tarejše in mlajše generacije. Odlomek ;e dramatsko tako izdelan, da vzbuja zanimanje za celoto. Nadaljuje se avtobiografski spis Franceta BeVka »Začudene oči«. E. K- posveča tople besede spominu velikega ruskega epika in dramatika Maksima Gorkega Marijan Li-povšek je prispeval poglavje o našem koncertnem življenju (Koncert Ljubljanske Filharmonije in drugi). Vladimir Pavšič podrobno in sicer bolj idejno kakor dramatur. ško razglablja Laveryjevo »Prvo legijo« v uprizoritvi ljubljanske drame- K. Dob i da piše o razstavi bratov Vidmarjev, Kristina Vrhovec pa načenja svojo »Študijo o plesu«. S prvo izdajo Prešernovih »Poezij« se bavi v članku »Bibliofilske ugotovitve« prof. dr. Kidrič. N. Bahtin poroča o vsezvezni konferenci prevajalcev v Rusiji. B. Vodušek pa je prevel Sergeja Tretjakova članek »Pisateljeva vloga v graditvi«, ki vsebuje mnogo zanimivih podatkov iz literarnega življenja sovjetske Rusije. Boleče mesto domačih kulturnih. posebej še literarnih razmer razkrivajo razmišljanja B,- Voduška »Brez naslova«. V rubriki Kritika ocenjuje Boris Merhar Izbrane spise J. Murna Aleksandrova v redakciji Silve Trdinove in izdaji Tiskovne zadruge, Vladimir Premru se podrobno bavi s knjigo dr. Derganca >Svetozor«, K. Do-bida piše o albumu Mihe Maleša »Sence*, Jože Kerenčič nadaljuje svoj »Študij o naši vasi« (tokrat se bavi z vprašanjem viničar-jev), Ivo Brnčič pa obširno polemizira z Antonom Slodnjakom zastran vrazovstva in z njimi združenih vprašanj. Novi dvojni zvezek »Ljubljanskega Zvona« vsebuje potemtakem mnogo resnega štiva. Težišče revije se je pomaknilo iz leposlovja na področje miselne problematike sodobnosti; tudi poezija in proza dobivata vsaj delno od tod svojo barvo. Zato je vsak zvezek Zvona pod sedanjim uredništvom (pisatelj Jus Kozak) čitatelju nov stimulans in opomin k razmišljanju o usodnih sodobnih problemih. Naj zaradi kronike zabeležimo, da se je s pričujočim zvezkom »Ljubljanski. Zvon« vrnil v Narodno tiskarno, kjer je izhajal dolga leta pred prevratom. Natisnjen je prav okusno. —o* kemn »Prav za prav to ni življenje, to je obrekovalnica. Večno oprezovanje skozi luknjo ključavnice. A ključ v to luknjo je vsak roman, ki skuša pošteno obračunati z realnostjo določenega družbenega okolja...-.« Če slišimo takle glas iz velemestne Prage, kaj naj 'rečemo o tesnih ljubljanskih razmerah, kjer je količkaj odločnejši realistični pisatelj v večni nevarnosti, da ga vržejo v kriminal neznani mu junaki njegovega satiričnega romana, ki so pri črtanju knjige začu-do spoznali svoj — grdi obraz?! Odnosno; pri nas takih spisov sploh nihče ne piše. ker bi se bil moral dvigniti nad svoje okolje, a tega v Ljubljani nihče ne razume in ne odpušča. Mimo tega sta se obrekljivost ioi zavist močno razpasli med samimi pisatelji, katerih znatnemu delu nedostaja za resnični moralni patos satire osebne veličine in etičnega vzgona. Zato pa domače leposlovje vedno bolj izgublja vpliv na našo družbo; v tem ga ne more rešiti niti prizadevanje po politični in socialni aktualnosti. Angleški vodnik po slovenskih Alpah. Pravkar je izšla v Ljubljani 128 strani obsegaioča knjižica žepnega formata »A Short Guide to the Slovene Alps (Jugo-slavia) for British and American Tourists«. Knjižico sta priredili dami F. S. Copeland in M. Debelakova, prvenstveno zaslugo za njo pa ima ga- Copelandova, ki je knjižico tudi založila. Prizadevna lektorica angleškega jezika na naši univerzi, čije tiho zaslužno delo je naši javnosti vse premalo znano in priznano, je izdala že prej knjigo o slovenskih Alpah (Beautiful Montains in 'he Jugoslav Alps). Kakor poudarja v uvodu svojega vodnika, opisuje ta priročnik samo izbrane poti, ki so se zdele avtorici najbolj primerne in najtolj slikovite. Ker pa vemo o obeh avtoricah, da sta izborni poznavalki naših Alp, moramo to preudarno izbiro camo odobriti in pohvaliti. Knjižica ima v začetku nekoliko praktičnih navodil za tujega turista in ga celo vabi k-pristopu v SPD nato označuje hotele in planinske koče SPD z vsemi predpisi in (na posebni prilogi) tudi s cenami, za tem pa avtorici podajata splošne opombe o hribolastvu, dostavljata na prilogi legendo za zemljevide SPD, ki jih ga. Copelandova že v uvodu veže z uporabo svoje knjižice. Posebno poglavje ozna-I čuje najboljša izhodišča za Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške planine. Nato so vse tri gorske skupine obdelane vsaka posebej, v glavnem po metodi, ki jo je pri | nas uvedel R. Badjura. Navedeno je vse. kar potrebuje tujec; kolikor lahko presojamo po nestrokovnem listanju te knjižice, je novi vodnik zelo pregleden, praktično upo-Tabljiv in zanesljiv. Ob koncu so tudi najvažnejši podatki o Pohorju. Zasavju, Gorjancih, notranjskem gorovju, Polhograjskih Dolomitih in okolici Ljubljane. Knjižico zaključuje appendix najpotrebnejših besed, izrazov in fraz v slovenščini na pr. inn=gostil-na (gostewna), prenočišče (praynochishchie); farm=kmetija (kmayteeya) itd. Knjižico uvaja švigljev posnetek Triglava. Naš tujski promet in njegovi činitelji so lahko upravičeno ge. Copelandovi hvaležni za novi dokaz njene ljubezni do naših krajev. Knjižica »A Short Guide« je izšla v komisiji pri tvrdki Kleinmayr & Bamberg in stane 30 Din. »škofja Loka in njen okraj«. Naše domoznansko slovstvo je Odbor za I. obrtno-in-dustrijsko razstavo v Škofjj Loki obogatil za knjigo, ki znatno presega pomen in vrednost priložnostnih publikacij; izdal je 80 strani ob6egajočo obilno ilustrirano brošu- ro »Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj«. Okusno opremljeno publikacijo sta uredila dr. Rudo!! Andrejka in prof. France Planina. Rojak iz teh krajev, prav kakor letoviščar ali drugačen njihov prijatelj, bo s pridom segel po tej publikaciji. Vsebuje med drugim pesem Tineta Debeljaka o Škofji Loki, dr. Pavla Blaznika zgodovinski oris »Škofja Loka in njen okraj v preteklosti«, dr. Rudolfa Andreike članek o škofjeloških cehih. Janeza Veiderja članek »Umetna obrt na škofjeloškem ozemlju«. Franceta Planine statistični pregled »Obrt n ost loškega okraja v povojnih letih« (z grafičnimi ponazoritvami), dr. R. Andrejke donesek »Tujski promet v škofjeloškem okraju«. Dr. Tine Debeljak obravnava v posebnem članku škofjeloško pa-sijonsko procesijo in razvoj pasiionskih iger sploh, v nadaljnjem prispevku pa navaia kulturne delavce loškega okraja v preteklosti in sedanjosti; pestro množico znanih in manj znanih imen, razdeljeno po posameznih krajih. Tako je naposled tudi starodavna Škofja Loka dobila knjigo, ki je ogledalo njenega pomena v preteklosti in sedanjosti. Krasen sokolski praznik v škofji Loki Zlet gorenjske sokolske župe — Ogronma udeležim Sokolstva in občinstva — Sijajen javni nastop Škofja Loka, 7. julija. »Jutro« je že v ponedeljski številki prineslo pregledno poročiloo krasni sokolski svečanosti, ki jo je v nedeljo doživela Škofja Loka ob priliki 30-letnice domačega so-kolskega društva, združene z otvoritvijo letnega telovadišča in z zletom vse gorenjske sokolske župe. Kakor je bilo citati in slišati o drugih letošnjih sokolskih prireditvah, tako se je tudi v škofji Loki pokazalo, kako zelo se je v zadnjem času okrepila sokolska misel med našim prebivalstvom in kako se je še bolj razširila. Udeležba SokolStva je bila izredno velika, še bolj pa je vse pričakovanje presegla udeležba Sokolstvu naklonjenega občinstva pri otvoritvi telovadišča in pri javnem nastopu. V soboto zvečer je Škofjeloški Sokol po prisrčnem sprejemu jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola otvoril na telovadišču spominsko ploščo z napisom »Čuvajte Jugoslavijo«. Kratek otvoritveni govor je imel br. Vojteh Debeljak. Nato se je razvila baklada po glavnih mestnih cestah. Na vseh sosednih vrhovih pa so pozdravljali Sokola kresovi in streli iz topičev. Pri obeh jutranjih vlakih v nedeljo je škofjeloški Sokol sprejel svoje goste, ki so prispeli v izredno velikem številu. Z dvema godbama jih je nato spremil na te-lovadišče kjer so se takoj začele skušnje. Od tam so se Sokoli podali na pokopališče, da so počastili z venci in šopki spomin 52 umrlih bratov in sester, med njimi tudi prvega staroste Flisa, na katerega grob so položili lep lovorjev venec. Pod tehničnim vodstvom župnega načelnika Beznika se je ob 11. dopoldne razvil mogočen sprevod, ki ga je otvorila konjenica Ljubljanskega Sokola in v katerem je korakala tudi četa naših vrlih, priljubljenih planincev. V povorki je bflo t okrog 30 prapori Sreko 800 Sokolov in Sokolic, ki so se na lestnem trgu strnili v zbor. V imenu Sa-veza SK.J jih je pozdravil br. Švajger, v imenu ljubljanske župe br. Flegar, za njima pa je govoril, že ob nastopu burno pozdravljen, popularpi župni starosta br. Špicar, ki je s svojimi ognjevitimi besedami ponovno izzval viharna pritrjevanja. Spomnil se je tudi zaslužnega staroste škofjeloškega Sokola br. Dolenca st., ki se zaradi bolezni žal ni mogel osebno udeležiti lepega slavja. Zahvalil se je vsem korporacijam, ki so poslale na svečanost svoje zastopnike, /j gromovitim »(Zdravo!« se je velika sokolska družina odzvala njegovemu vzkliku vrhovnemu sokolskemu starejšim kralju Fe-tru Godba je z državno himno zaključila zbor, nakar se je Sokostvo vnovič razvilo v povorko in krenilo nazaj na telovadisce. Otvoritev telovadišča Opoldanski vkali so s severa in juga pripeljali na zlet nove množice. Avtobus in veliki kmečki vozje pa so neprestano priva-žali sokolsko deco ter prebivalstvo iz Poljanske in Selške doline. Škofja Loka že vrsto let ni videla toliko množic. Celo uro se je vila gosta procesija proti Puštalu na telovadišče, ki je bilo ob 15. uri svečano otvorjeno. Telovadišče ima krasno lego in — kar je za stadion izredno dragoceno — v velikem griču ogromno naravno tribuno. Vsi udeleženci so bili soglasni, da spada telovadišče med najlepše v Sloveniji. Udeležba občinstva je bila ogromna. Cenijo jo na okrog 4.000 ljudi. Med občinstvom so bili tudi odlični gostje, med njimi bivši minister dr. Kramer, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, komandant škofjeloškega polka polkovnik Lukič s polkovnikoma Babičem in Markuljem, nar. posl. dr. Fux iz Ljubljane, kranjski župan Ciril Pire, bivši nar. posl. Ivan Lončar, stara sokolska borca Bojan Drenik in dr. Murnik, ki je pripeljal iz Ljubljane svoje olimpijce, glavni urednik »Jutra« g. Virant, predstavniki lokalnih oblasti, oficirski zbor itd. Telovadišče je s kratkim, toplim nagovo-vorom otvoril domači podstarosta br. Horvat, ki je svoje navdušujoče, z viharnim odobravanjem sprejete besede zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petra. Godba je intonirala himno, na sosednem griču so za-doneli topiči, na visokem drogu pa je zapla-polala velika državna trobojnica in sporočila, da ima škofjeloški Sokol svoj stadion. Telovadni nastop Javni telovadni nastop sokolske župe Kra/nj z vsemi njenimi oddelki in gosti iz Ljubljane je bil nad vse dostojen in mo- gočen zaključek sokolskih. svečanosti. Najprej je nastopila na ogromnem prostoru sokolska deca, moška in ženska. 165 nežnih otrok je prikazalo vsakovrstne igre, raznoterosti vseh mogočih zamisle-kov; posamič v skupinah in tudi z uporabo telovadnega orodja. BSla je prele-staa slika ob pogled« na mladi svet. Strumno, kakor vedno, so prikorakali po tem pod vodstvom poročnika, br. Svetoza-ra Cudanova na telovadišče vrli planinci, (96) Id so želi za svoje dovršeno izvajane vaje s puSkami viharje priznanja. 2ivo nasprotje 6o jim članice (110). Ko se je odražala pn. vojski odločnost in sila, se je odlikoval nastop sokolskih sester z mehkobo in globoko čuvstvenostjo, 6 podajanjem, ki mora osvojiti slehernega gledalca. Kot naslednja je nastopila zopet moška in ženska deca e prostimi vajami. Kakor na hip se j© zgenilo 476 mladih bratcev to sestric, ki so po zvokih godbe pod osebnim vodstvom kapetana g. Grgi-ča, nad vse skladno, enotno in v dobrem kritju pokazali uspehe prizadevanj naših telovadnic. Kakor so bile vse tofike nad vse skrbno pripravljene ln izvajane, Je vendarle več-tjsočglava množica z vso nestrpnostjo pričakovala — olimpijcev! Ni čuda, da je zajel orkan navdušenja sokolski stadion, ko se je pojavil br. dr. V. Murnik s svojimi. Mednarodna telovadna vrsta je v prijetno in učinkovito razporejenem redu prikazala potek nastopanja, ki se dogaja na internacionalnih forumih in je bila seveda deležna za svoje krasne like na drogu, konju, bradlji to krogih ter proste vaje gromovitega aplavza. Za olimpijci je nastopil moški naraščaj izklesano, stasito to udarno, potem pa je 207 članov z vso lepoto izvajalo proste vaje. Kot poslednji so se izkazali Ljubljančani. Jezdni odsek je bi deležen najpri-arčnejših simpatij vseh prisotnih. S tem je bil obsežni spored (Skoro 3 ure) končan to reka sokolskih bratov to sester in gostov se je razlila s telovadišča v Sokolski dom, ki je bogato okrašen s cvetjem to zelenjem, le deloma mogel sprejeti vase one, ki so hoteli na sokolsko zabavo. Prostori so se Izkazali za premajhne. Obedve dvorani z vsemi stranskimi prostori so odmevale živahnega vrvenja to veselega razpoloženja. v* v. Krasna sokolska svečanost v Trzicn Zaradi stiske s prostorom m nam je zakasnila objava poročila o lepi sokolski prireditvi v Tržiču. Objavljamo ga naknadno danes. Razvitje naraščajskega prapora v nedeljo 21. p. m. je poteklo pri najlepšem vremenu in ob velikem navdušenju sokolskega članstva in vsega, ki 6impatizdra s sokolsko idejo, vsega, kar ljubi poleg slovenske tudi veliko jugoslovensko domovino. Zdi se, da so se naša sokolska društva, oproščena in očiščena onih, ki so se tako rekoč po službeni dolžnosti in ne iz prepričanja vpisovali vanje, s podvojeno aktivnostjo in elanom lotila sokolskega dela v telovadnicah in izven njih. To je pokazala tudi tržiška sokolska nedelja. Že v soboto zvečer je napolnilo napredno občinstvo iz Tržiča ln okolice Sokolski dom. kjer je bila slavnostna akademija. Br. dr. Premrov je orisal v slavnostnem govoru pomen razvitja prapora in namen, ki ga kaže slika na praporu; Sokol^ z buzdovanom v krempljih leti preko ljubeljskih piramid; tako naj naš mladi" sokolski naraščaj ponese nekoč svobodo bratom za mejami. Pevske in glasbene točke sokolskega pevskega zbora in orkestra ln deklama-cije so 6e vrstile nato s telovadnimi nastopi članic članov in naraščaja, občinstvo pa jih je spremljalo z neprestanim odobravanjem in ploskanjem. V nedeljo zjutraj je našel krasen poletni dan naše mesto v slavnostnem razpoloženju. okrašeno z zastavami in rdečim cvetjem soklskih krojev Članstva, dece in naraščaja, ki ie vrelo v Sokolski dom. Od lain je krenil "proti 11. uri sprevod z godbo kranjskega godbenega društva proti Tržiču-Na trgu pred pošto je sprevod obstal in So-kolstvo se je grupiralo okrog tribune, na kateri je sprevod pričakoval zastopnik visokega kuma g. polkovnik Lukič, mestni komandant v Škofji Loki. z njim kumica sestra Hnykova, s reški načelnik g. Gregorin, starešina kranjske sokolske župe br. Špicar, predsednik občine br. Globočnlk z mnogimi drugimi zastopniki društev in ustanov. Na prošnjo društvenega načelnika br. Markelja je zastopnik kuma s kratkim nagovorom m pozdravom naraščaja razvil prapor in pripel spominski trak kuma. Nj. Vis. kraljeviča Andreja, godba pa je zaigrala državno himno. Ko je še sestra kumica pripela svoj trak, je zastopnik kuma izročil prapor starešini društva br. Vidmarju. Br. starešina je naglaSal globoko hvaležnost vseh Članov za čast, ki je doletela društvo in je pozival članstvo, naj vztraja v neomajni zvestobi in vdanosrti kralju in domovini. Izročil ]e prapor mlademu praporščaku, ki ga je sprejel z obljubo, da bo z vsem naraščajem varoval prapor in ga ohranil čistega in ne-omadeževanega in da bo vselej sledil njegovemu pozivu; »Čuvajte Jugoslavijo « Sledil je nato mimohod mimo prapora in mimo zbranih odličnikov, nato pa se je razvil sprevod, na čelu zastopnik kuma, kumica, prapori,' župno starešinstvo, narodne noše, nato pa vrste dece. naraščaja, Sanic in članov v kroju in velika nmožica članstva v civilu. Sprevod ee je pomikal burno po-zdravljan od občinstva, ki je tvorilo špabr in raz okna oteipalo sprevod s cvetkami. Sprevod je šel po Ljubljanski cesti, Glavnem trgu Ljubeljski cesti do vhoda v Grad in nazaj "do" pošte, kjer ee je po pozdravu zastopnika kuma razšel. Množica ljudstva, ki je prisostvovala razvitju, in ogromni sprevod sta pokazala, da je sokolska misel v Tržiču nad pričakovanje močno zasidrana. Takoj po kosilu eo začele prihajati čete članstva, naraščaja in dece na telovadišče pri Sokolskem domu, pripeljalo »e je deloma s popoldanskim vlakom, detoma z avtomobili Članstvo drugih edinic 4. skupine, za katere je bil nastop obvezen. Hitro se je izvršilo še nekaj skušenj, sokolska družina tržiška pa ee je dala v spomin pomembnega dne slikati. Ob pol 16. se je pričel telovadni nastop; deca, moški, ženski naraščaj, člani in članice eo nastopili z dovršenimi prostimi vajami, mala deca še posebej z igro »Na plamneah solnčece sije«, katero je s spremljevanjem godbe nad vso ljubko izvajala, nato pa so člani in naraščaj še nastopili z vajami na orodju. Vse točke so sledile hitro in pokazale velike uspehe sokolskega dela. Po nastopu se ie razvilo v Sokolskem domu in okrog njega prijetna domača zabava, od katere smo se vračali zvečer zadovoljni in prepničani, da je lepa slavnost razgibala naše vrste in pridobila vzvišeni sokolski ideji mnogo novih pripadnikov. UUUUUUUUUULLJLI^^ i I I I I I ITI ČITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON« . ................ 1-rm JI ci Ga patruli d — tftoma.ii v sliicah• Sam In Pat sta pozvedovala za najemnikom hiše s predorom. Skrival pa se je za pogodbo, ld jo je podpisal neki neznanec v Jmenn »Pozavarovalne banke«. 23- »Hvala lepa, gospod Gaspar. Moramo zvedeti, kdo je bil pravi najemnik. Z "[njegovim imenom bi nam »Pojdiva, Pat ! čaka najn še obilo dela.« »Čez hip bomo zaprli pisarno. Ako želita, pojdem kar z vama na policijo.« »Gospodična Lukes naju' bo spremila.« »Me veseli, samo hitimo!« i »Pat mi je pripovedoval o vaši zbirki slik zločincev. Tako bi jo rada videla.« C 1935. Ki os Fr«!ttm S,n rix-.tr. Jot, Greti Bn:«m nght, rwrrW Copyright »Pantheon« & »Jutro«. »Stari, te posle bi lahko drugič opravil.« »Kaj misliš? Zasledujem samo novo sled.« vr CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3..— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogJasa Din 20«—>. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^-% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n!M « . _ _ odgovor, priložite JLlin v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Beseda 1 Din. davek 5 Dir ca šifm al' dajanje naslova 5 Din. NajmanajS) znesek 17 Din Brivski pomočnik dober, dobi službo. Na stopi lahko takoj. Iran Prešern, Radovljica. ii5686-l Tri preprodajalce »silne, za najboljši predmet, iščem. Potrebno 200 Din. Javita se F. Mlakar, Krakovski nasip 14. 1GG37-1 Dekle poeteno, pridno, zanesljivo ki zna nekoliko kuhati, vešče gospodinjskih del ter »e razume na vrtno delo, dobi takoj službo v ljubljanski okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažna in zvesta«. 15638-1 Prodajalko u kavcijo za trgovino z rae-Kanim blagom in buffet v Ljubljani, izurjeno mlajšo moč, takoj sprejm-am. Ponudbe pod »Poštena prodajalka« na ogl. odd. Jutra. 106*4-4 Vodjo podružnice ki ima lahko pisarno na doimu. iščem za koncesio-nira.no podjetje vseh mest Jugoslavije. Ponudbe na Ferdo Rozman. Maribor, — Glavni trg. 166*2-1 Kakršnokoli službo išče izobraženo gospa. Gre tudi k otrokom. Zmožna I*>leg slovenščine tudi nemščine. oziroma sprejme službo blagajn ičarke, pro-daja.lke ali vzame čez dan otroke boljših družin varstvo. C-enj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubiteljice otrok«. 15634-? Mlajša gospodična išče službo natakarice - j začetnice v Ljubljani ali | Celju. Ponudbe na oglasni | odd. Jutra pod šifro »Prid na - pošteno«. '5639-2 i Beseda 1 Din. iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova " Din. Najmanajši zne«;k 17 Di n Kolesa ponikljana in pokromann vseh _ nemških znamk naprodaj po neverjetno nizkih cenah. NOVA TRG9-V1NA, Tvrševa 36. 1SG43-11 Kolesa malo rabljena in nova po izredno nizkih cenah edino le _ pri »PROMET« (nasproti križan ske cerkve). l!5633-1i< Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanajši znesek 17 Din. |Lahka LETNA OBLAČILA b u r e t kaša i i s t e r i. t. d. . <>dlieni izdelav ■s' nabavite najceneje pr4 PKESKERJL -V PRTRA C. 14. Natakarico »prejme takoj Klajnšek. gostilna. Breg št. 3. Celje. 1(5941-1 Služkinjo ia vsa hšna d^la, ki zna nekoliko kuhat: tar ljubi otroke, sprejmem takoj. — Gaberšček. Puharjeva 5/1. 15638-1 ^Garantirano 10.000 mesečnega zaslužka onemu, ki prevzame samostojno vodstvo za plasiranje epo-halnciga, vsakemu potrebnega predmeta. Pot reb p n kapital do 10.000. Obširne in resne ponudbe pridejo v pošten. Ponudbe pod »?reča« na Publicitas. Zagreb. 16619-1 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro sli dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Razno pohištvo dobro ohranjeno, prodam zaradi odpotovanja. Friško-vec 3. 15613-18 Beseda 1 Din, davek S Din ■a šifro ali dajanje na-slova S Din. Najmanajši znesek 17 Din. Psa volčjaka eno leto starega, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ni5645-27 Službe išči Vsaka beseda 30 par; davek 8 Din. ta dajanje naslova 5 Din, naJmanjV «ne»ek 12 Din. Služkinja pridna in poš+ejia, hišnega a'i kakršnegakoli d--Ia vajena, žela priti k majhni, doibri družini v Ljubijairo najrajši pa na Štajersko. — Ponudbe pod »Cista« na ogl. odd. Jutra. 16657-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din sa šifro ali dajanje naslov3 > Din. Ncimanajši znesek 17 Din. Hranilne knjižice vnovčite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-16 168-16 G. Th. Rotman: Miha Klapoiah in njegovi prijatelji Ali, jojmene, kamenje je bilo toliko težje od kruha, da se je slikar, ki je sedel sanio na majhnem zložljivem stolčku, kar precej vznak prevrnil. Njegova mojstrovina, ki je bila skoraj že dokončana in toliko lepa, da ni mogel nihče razbrati, kaj predstavlja, se je prevrnila z njim vred. Zanimalo, Vas bo. da ima tvrdka Pri JROFB" na zalogi vse vrste kot crepe de chine, crepe marocaine itd. v najno vejših vzorcih mode. Zelo ugodne cene! Za pomlad ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brei napak, pristnobarvnl. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov touringov in cefirjev ta moške srajce. vsak ko* najmanj 3 m. dalje »Paket Serije &o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne oble ke, de6ve (Dirndl). v naj lepSih barvah, predpasniki Itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 30 m platna, posteljnina, žensko, moško :n namizno perilo, barvasto ter »Paket serija P/I« 10 do 16 m istega najfinejše ga belega blaga. — Nepri merno vzamem nazaj in za menjam Dalje najcenejše blago za vsa moška in teo ska oblačila Vzorci brez plafino. »KOSMOS« razpošiljalnlca ostankov, Maribor. Dvora-kova cesta št. 1. Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za 3liko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor. Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najm.inajši znesek 17 Din Hišo trgovinskim lokalom oa zelo prometni točki v Ljub ljani. prodam. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodnoc. 15425-20 Stanovanje Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanajši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje oddam v vili maloštevilni odrasli boljši stranki za avgust. Cesta v Rožno dolino 2>4. 15634-31 2 stanovanji v novi hiši, Bežigrad št. 3, oddam 1. avgusta: 3-sobnc s kopalnico, poselsko sobo in pritiklinami; 3-sobno s pritiklina.mi. Ogied vsakodnevno med 10—112 in 14 —<*©: pojasnila v visokem pritličju. 15636-21 Boljši družini oddam avgusta zaradi službene premestitve zelo lepo j čisto dvosobno stanovanje no zmerni ceni. Ogled dnevno od 10—^.12 in od 15. do 14I8. ure. Predovi-čeva ulica lil, Ljubljana, Moste. 15620-31 Parketirano sobo 2 aH 1, oddam takoj ali avgusta. Poseben vhod. — Ogled od 15.—17. in od 20. zvečer. Prule. Sokol-Ska lt4. isa: 15-23 Kabinet fat večjo sobo v centru, oddam gospodičnam. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15630-33 r/J' Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din. Ing. Z--6 Nedeljo IS. zadržana, prosim 17. 148 zvečer pred muzejem. Resno 88. 15615-24 2-sobno stanovanje lepo, solnčno, parketirano, oddam na Cesti 2®. oktobra (Rimska) štev. 33. 15623-21 "fr l'M i r Beseda 1 Din, davek 3 Din zn šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Solnčno sobo oddam gospodu uradniku. Poljanska cesta l/II. 13935-33 2 gospoda učitelja tečajnika, sprejmem v neposredni bližini Srednje tehnične šole v prijazno sobo in dobro domačo hrano. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15402-33 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, takoj oddam. Sternad, Žabja.k 6/1. 15629^33 Iz življenja na deželi ORMOŽ. Dne 4. in 5. t. m. je slavila našo gasilska četa 50-let. Obenem je bil zlet ptujske gasil. župe. V soboto zvečer je bila baklada s podoknico kumicama dr. Hrova-tovi in Kuharičevi in častnim članom. Drugi dan v zgodnjih urah je bila budnica skozi mesto, ki je bilo vse v zastavah. Nato je sledil sprejem gostov na postaji. Prišlo je okoli 500 gasilcev iz dravske in okoli 100 iz savske banovine. Dalje je domača četa dopoldne na mestnem pokopališču položila krasne vence na grobove umrlih ustanoviteljev in članov. Ob 10. se je vršila sv maša, ki jo je daroval msgr. LTčak iz Ljubljane ob asistenci domačega gg. župnika in kaplana. Po sv. maši je bila blagoslovitev novega gasilskega avtomobila. G. Učak je imel pri tej priliki govor o pomenu gasilstva. Obenem je predsednik domače gasilske čete g. Raku-ša pozdravil došle goste in gasilce. Sledili so govori župnega starešine g. Muzka, zastopnika gasilske zajednice g. Kopača, zastopnika bana g. dr. Praha in zastopnika gasilcev iz savske banovine g. Dolanskega. Po govorih je bil mimohod gasilskih čet pred častnimi gosti. Popoldne se je ob 14. začela velika gasilska vaja domače čete, ki je pokazala lepo disciplino in izurjenost ormoških gasilcev. Nato so nastopili gasilci ptujske gasilske župe v Mestni grabi s prostimi vajami s sekiricami, ki so pričale, da gasilci niso izvežbani samo za pomoč pri požarih, ampak da tudi gojijo telesno vzgojo. Prav lep je bil tudi nastop članov iz Ptuja s prostimi vajami. INSERIRAJTE V „ JUTRU"! SENZACIONALNE NOVOSTI.' Vrtni solnčnitci potenSl od Din 200.— Patentirani fotelj sa rc. guliranje s tkanino. Patentne poljske posta. Ue v največji popolnosti Edini izdelovalci „MASA" izdelkov, tovarna pohištva, šotorov, vrtnega pohištva, itd. JU«OTEU$TllL"-OSl,9EK KLIŠEJE ENO VEČBARVNE JUGOGUAHKA SK PETRA NAM ^ m m m M pf m m m ^ Sctftvaia. Ob priliki moje sedemdesetletnice sem prejela od svojih prijateljev in znancev toliko čestitk in pozdravov, da mi je — kakor bi sicer rada — nemogoče, zahvaliti se vsakemu posebej. Izrekam radi tega vsem, ki so se me spomnili, tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. ROG. SLATINA, 6. julija 1936. Ana Podkrajškova 7'A.k m ■jim Jjgi m 7M "M vM AiTi Telefon PREMOG DRVA in KARBO-PAKET1 IV. SCHUMl Dolenjska ZAHVALA Dobri Bog naj stotero povrne vsem, ki so nam ob smrti našega nepozabnega sina, brata in strica majorja FRANČEKA ZACHERLA bili ob strani in nam lajšali najtežje trenutke bodisi z besedami, bodisi z dejanji. Zahvaljujemo se njegovim tovarišem, prijateljem in znancem iz Strumice in okolice, ki so omogočili prevoz trupla in ga častno odpremili na železniško postajo, nadalje vsem številnim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč kropit dragega pokojnika in ga spremljali na zadnji poti k počitku v ljubljeni domači zemlji, ki so ob odprtem grobu opravili zadnje molitve, mu izkazali zadnje vojaške časti, mu v slovo govorili, peli in igrali žalostinke. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so obsipali krsto našega Frančeka s cvetjem ali darovali namesto cvetja v dobrodelne namene. LJUTOMER, v juliju 1936. Obitelj ZACHERLOVA. NARODNA TIISKARNA f ."N-IC, i'J-C\'I/ I/c^n