POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA' 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO; OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesiu 5 Doštrii predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celie. Delavska zoornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, muli oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 104 • Maribor, sobota, dne 15. oktobra 193& • leto XIII Plebiscita v ČSR ne bo Dosežen je sporazum. Mednarodni odbor štirih velesil v Berilu se je dogovorno z zastopnikom Če^ škoslovaške sporazumel, da med Nemčijo •n Češkoslovaško ne bo nameravanega Plebiscita glede odstopa daljnjih obmejni krajev, ampak bosta to dogovorile med seboj obe prizadeti državi. Češkoslovaški zunanji minister dr. Chvval-kovsky Se je v četrtek ob 21.20 uri odpeljal v spremstvu češkega legacijskega svetnika ^r- Masaryka in zastopnika nemškega zunanjega ministra iz Berlina v Berchtes-Saden k Hitlerju, da tam uredi ne samo *°nčne meje, ampak predvsem tudi bo-°če razmerje med Nemčijo in Češkoslovaško. Toiiko Madžarov, kolikor le Slovakov v Madžarski Pogajanja v Komarnu prekinjena. Češkoslovaška komisija v Komarnu je stavila Madžarom svoj končni predlog za ^Porazum v tem smislu, da bi odstopila Madžarski kraje, naseljene popolnoma z Madžari, kar bi bilo okrog 400.000 prebivalcev, t. j. toliko, kolikor je še sedaj Novakov v Madžarski. Grof Kanya je zvečer javil slovaškemu ministrskemu Predsedniku dr. Tisu. da Madžarska tegs Predlpga ne sprejme in vsled tega prekinja Pogajanja. Ta spor bo torej, morala v smislu miinchenskega dogovora rešiti nova konferenca velesil. Madžari zahtevajo, da niora biti podlaga za razmejitev ljudsko štetje iz 1. 1910., ki so ga seve še izvajali Madžari po svoji svetovnoznani madžarski metodi. Strokovne organizacije predlagajo potom Delavske zbornice banski upravi BV I II i I | I. ivisanje mflmmaiitm mes Akcija, ki jo pozdravlja vse delavstvo J Svobodne strokovne organizacije v sklopu Strokovne komisije za Slovenijo so stavile potom Delavske zbornice banski upravi v Ljubljani predlog za zvišanje mini malnih mezd, ki so bile določene dne 1. avgusta 1936. Tej akciji so se pridružile vse ostale delavske in nameščenske organizacije. Pričakuje se, da bo banska uprava sklicala posvet, na katerega bo povabila predstavnike strokovnih organizacij, Delavske zbornice in delodajalcev. Delavstvo v tovarnah in obrtnih delavnicah naj da povdarka tej akciji s tem, da enotno nastopi za te zahteve in sledi navodilom, ki jih bo dobilo od strani strokovnih organizacij. Gre za izboljšanje gmotnega in socialnega položaja delavstva. Z režimom nezadovoljni Polfakl Socialisti in kmetiška stranka ne bodo volili. Na Poljskem imajo parlamentarne vo-•itve od 6. do 12. novembra t. 1. Opozicio-flalne stranke so zahtevale izpremembo volilnega reda iz 1. 1933., po katerem vo-hl° občine parlament deloma, deloma ga Pa tvorijo »honoratiores«. Socialisti in poljska narodna kmetiška franka so sklenili, da se volitev ne udeleži ker po tem volilnem redu ne morejo robiti v parlamentu primernega zastopstva. — To je boj proti večletni reakciji za svobodo. Nove demonstracije proti kardinalu Innitzerju na Dunaju Zaprtje vseh katoliških šol na Dunaju. , Z ozirom na oživljeno akcijo dunajskih ^toliških krogov, ki so začeli zadnji čas, plasti demonstrativno obiskovati cerkve, imel v četrtek zvečer komisar Ostmarke rekel na velikem narodno-sociali-/•čnem zborovanju govor, v katerem se j® v ostrih besedah postavil proti politič-emu katolicizmu. Povdaril je, da bodo . ^kompromisno zaprli vse cerkvene šo-jVker ne moreio dopuščati, da bi politi-uloča duhovščina vzgajala mladino. V , a]oližjem času bo izdana amnestija, s ka-r° bodo odpustili vse politične kaznjen-. i toda iz te amnestije bodo izvzeti vsi ulv0vniki, katerih nobeden ne bo pomi-^ Scen- Govor komisarja Biirckla je sprem-nJ a množica z običajnim ogromnim in Rženim ploskanjem in klici proti du- ^9 zborovanju se je razvil po mestu I ■ nifestacijski obhod, ki je šel pred pa-? kardinala dr. Innitzerja in je na trgu sinove cerkve prirejal dolgo demon-Clie proti kardinalu dr. Innitzerju. Okvirna naredba o minimalnih mezdah pri nas ni osnovana na podlagi vsaj približnega eksistenčnega minimuma. Temeljna minimalna mezda je globoko pod takim minimumom. Delodajalci sploh, tudi tisti, ki opravljajo javna dela in javna naročila, se jako radi sklicujejo na postavke minimalnih mezd po naredbi. Zasilna in ta-kozvana javna dela, ki se obavljajo na račun takozvanilt »brezposelnih fondov«, se pa vobče ne plačujejo višje, prej nekod še slabše. Jako važen argument je tudi statistika socialnega zavarovanja, ki navaja, da znaša ob sedanji najboljši konjunkturi po krizi, povprečna dnevna mezda le okoli 23 do 24 din in je za 5 do 6 din skibe.iša kakor ie bila v najboljši konjunkturi. Povprečna dnevna mezda i:i me^de sploh se v tej dobi torej niso dvigale v enaki meri kakor konjunktura, čeprav je pa v tem času draginja znatno porasla. Vse to smo že dokazMi v prejšnjih razpravah o mezdnih in draginjskih razmerah, kar pa itak ve vsak delavec in vsak konzument. Mezde so zaradi večje draginje izgubile na realni vrednosti in so zaradi tega prej slabše kakor boljše, kakor so bile ob največji krizi. Naredba o minimalnih mezdah, ki ima svoje slabosti že po svoji naravi, malo koristi, če se ne regulira po dra-ginjskih razmerah. To bi bilo potrebno tudi tedaj, če bi minimalne mezde pomenile eksistenčni minimum, tembolj pa ie potrebno ob naraščanju draginje. da se sedaj veljavne minimalne mezde, ki nikdar niso bile eksistenč- ne, tudi zvišujejo. Upamo si celo trditi, da je moralna dolžnost za minimalne mezde odgovornih faktorjev, da smatrajo minimalne mezde le kot izhodišče za uveljavljenje mezd v višini eksistenčnega, minimuma. Žal je sicer, da so določbe naredbe omejene tudi navzgor, kar zopet silno ovira izvajanje naredbe že v normalnih razmerah, kaj šele ob izrednih razmerah, v katerih je polno ovir za socialni dvig delavstva. Nekatere banovine so že ponovno revidirale minimalne mezde. Pri naš v Sloveniji je še yedno v veljavi prva naredba, dasi so se socialne razmere znatno boslabšale. Zaradi nepopolnosti okvirne naredbe in narasle draginje je nujno in socialno potrebno, da se banovinska naredba o minimalnih mezdah revidira in izboljša, kolikor je mogoče v zmislu okvirne naredbe. ki jo je izdalo ministrstvo socialne politike. V današnjih razmerah ni le dolžnost delavstva, da se bori za izboljšanje svojega socialnega položaja, ampak tudi dolžnost oblasti. Okvirna naredba sama daje to nalogo v omejenem obsegu podrejenim oblastem, ki pa morajo tudi same paziti na to, da se socialne razmere državljanov, tudi de-jlavcev, izboljšujejo in postajajo človeka vredne. Nosilec liste Združene opozicije bo dr. Maček Sklep glavnega odbora ZO je bil sprejet soglasno. Dne 11. t. m. se je sestal v Beogradu glavni odbor Združene opozicije na posvet radi udeležbe oz. nastopa združene opozicije pri volitvah v narodno skupščino, dne 11. decembra t. 1. Na seji je bil določen kot nosilec liste združene opozicije dr. Maček. Sklep je bil sprejet soglasno. Prvotno se je mislilo, da bo nosilec liste združene opozicije to pot Aca Stanojevič, predsednik radikalne stranke. Aca Stanojevič pa je kandidaturo odklonil m sam predlagal dr. AAačka za nosilca. V tej gesti Ace Stanojeviča, kot predsednika srbske radikalne stranke, vidi javnost odgovor na trditve, ki' jih iznašajo gotovi listi, češ, da si srbski del združene ! opozicije ne upa več z dr. Mačkom in Hr-| vati, ker da je vsa Srbija proti takozva-nemu sporazumu združene opozicije, ki je bil sklenjen dne 8. oktobra 1937. Iz razvoja mednarodnih dogodkov sledi nasprotno, da moramo naša notranja Ivprašania rešiti čimprej, vsekakor poprej, predno bi se komu zahotelo, da iz tega napravi zunanje-| politično vprašanje. Sporazum združene opozicije nudi bazo za rešitev perečih no~ j tranj, političnih zadev v duhu demokracije in uveljavljenja narodnih svoboščin, da bo to, kar je plod vekovne revolucije, narodna država južnih Slovanov, ostala trdna in neporušna tudi tedaj, ako bi tujcem to ne bilo všeč. Na tem smo zainteresirani v enaki meri Srbi, Hrvati in Slovenci. Tudi INS pregovarja z združeno opozicijo Kdo vse pojde z združeno opozicijo, trenutno ni mogoče popolnoma točno povedati, ker so pogajanja in razgovori z raznimi grupami v teku. Vsekakor bo moralo obveljati načelo, da moreio iti z združeno opozicijo v resnici le demokratične skupine, nikakor pa ne nosilci bivših diktatorskih režimov in stebri strank, ki so te režime podpirale, še manj seveda oni elementi, ki še danes izpovedujejo enaka načela ali se celo love za parolami mednarodnega fašizma in ga presajajo na naša domača tla. Zanimivo je. da se je odločila navezati stike z ZO Živkovičeva JNS in da je glasnik te stranke, dr. Kramer, prišel v Zagreb na razgovor z dr. Mačkom. Združeni opoziciji bi se rad priključil tudi Ljo-tič. čigar politični cilj ie stanovska diktatura po vzgledu fašističnih držav. Položaj v Sloveniji V Sloveniji se vrše razgovori med strankami in skupinami, ki izpovedujejo demokratična načela radi skupnega nastopa pri teh volitvah. Teh razgovorov se udeležuje tudi bivša socialistična stranka po svojih zastopnikih. Glede nastopa pri predstoječih volitvah vlada v bivši socialistični stranki popolna soglasnost v vsej državi. Čim bodo razgovori, ki se vodijo med, prej omenjenimi skupinami zaključeni, bo-1 mo o tem poročali. Bolgarska opozicija zahteva uveljavljenje stare ustave. Umor generala Pejeva je pokazal, da režim v Bolgariji prikriva pravo sliko razmer pred svetom. Te dni je zasedala parlamentarna opozicija v Sofiji, ki je sklenila zahtevati od vlade uveljavljenje stare u-stave in uvedbo resničnega parlamentarnega režima. To dokazuje, da javnost bolj in bolj prihaja k spoznanju, da ob današnji civilizaciji diktature niso primerna oblika vladavin. V zvezi z umorom generala Pejeva so aretirali številne pripadnike skupine polkovnika Vlčeva, ki je bil 1. 1934. aretiran in obsojen na smrt, ker je pripravljal zaroto proti kralju. 3000 ljudi aretiranih v Sofiji Umor šefa generalnega štaba Pejeva še vedno ni pojasnjen. Trdi se, da gre za akcijo makedonskega revolucionarnega odbora. Sofijska policija je izvršila veliko preiskavo v vsem mestu. Vse prebivalstvo je moralo ostati v hišah, dokler ni bila preiskava zaključena. Aretirali so samo 3000 ljudi. — Atentator je umrl in odnesel skrivnost, zakaj je ubil generala, s seboj v grob. Dr. Beneš, bivši predsednik češkoslovaške j republike, je odklonil povabilo ameriških univerz v Chikafu, da bi tam predaval. Izjavil je, da želi ostati navaden državljan Češkoslovaške republike. Misijonar miru Chamberlain pojde tudi v Rim? Radi Španije. V angleških vladnih krogih že govore, da pojde predsednik Chamberlain v Rim, da uredi tam z Italijo špansko vprašanje in uveljavi s tem sklenjeno sredozemsko pogodbo, ki sta jo sklenili Anglija in Italija, ker se je položaj tam zaostril. Razgovori se bodo vršili brez prave Španije, Chamberlain poizkusi uvesti pogajanja tudi med Francijo in Italijo na željo francoskega predsednika vlade Daladiera. Odhod mednarodnih brigad iz republikanske Španije Krvavi boii v Palestini Anglija hoče vzpostaviti mir za vsako ceno. Barcelonska vlada je odredila, da vsi vojaki mednarodnih brigad odlože orožje, zapuste fronte in se zberejo v posebnih taboriščih, od koder bodo polagoma odposlani iz Španije domov, oz. v države, v katere žele oditi. Španska republikanska vlada je že zdavnaj pristala na odpoklic dobrovoljcev. Ministrski predsednik Negrin je imel nagovor na večjo skupino teh dobrovoljr cev in izjavil, da se jim republikanska Španija zahvaljuje za izkazano pomoč. — Ko bo pa praznovala svojo zmago, jih bo sprejela zopet nazaj in bodo vsi, ki so se borili zanjo, našli v njej svojo drugo domovino. Boji ob Ebru. Boji ob Ebru se vodijo z nezmanjšano čitve na tem bojišču najbrž še ne bo tako kmalu. Boji so zvezani s precejšnjimi žrtvami, ker sta oba tabora osredotočila na tem delu fronte svoje najboljše sile in tudi vse vrste modernega vojnega orožja. Nacisti skušajo z bombardiranjem zaledja razkrajati moralo republikancev, deloma tudi poškodovati razne industrije, ki so važne za vojno proizvodnjo, vendar škoda, ki jo povzročajo, ni nepopravljiva. Italijanske izgube v Španiji Iz Rima poročajo, da znašajo italijanske izgube v Španiji od početka vmešavanja Italije v državljansko vojno in do začetka oktobra t. 1.: 227 mrtvih in 697 ranjenih častnikov, 2430 mrtvih in 8161 ranjenih vojakov, vjetih je bilo 351 Italijanov, zbolelo jih je 278, 2000 pa bo in- živahnostjo. Napadajo pa izmenoma na- validov. Skupna izguba znaša 12.047 čast cisti in potem zopet republikanci. Odlo-1 nikov in vojakov. Sedal priienja spor na Daljnem vzhodu med Anglijo in Japonsko. Japonci so izkrcali 50.000 vojakov na morski obali kvantunške province v južni Kitajski in nameravajo, da se polaste Kantona. Do tega koraka jih je privedlo predvsem dejstvo, da v severni in srednji Kitajski ne pridejo nikamor več naprej in da tudi ni izgleda, da bi v bližnji bodočnosti Kitajce lahko odločilno porazili. Kitajci dobivajo vojnega materijala na pretek in to ne samo iz Rusije, ampak tudi iz Anglije, preko Honkonga, ki je pristaniško mesto v kvantunški provinci, vendar angleška posest. Iz Honkonga vodi železnica v glavno mesto južne Kitajske, Kanton. Japonci hočejo dobiti to progo pod svojo nadzorstvo in s tem onemogočiti, da bi Angleži pošiljali vojni materijal Kitajcem. ki se izdeluje deloma v Honkon-gu, deloma pa ga dovažajo angleške ladje po morju v honkongško pristanišče. V posebni noti, ki je bila dostavljena vsem na Kitajskem interesiranim državam, je Japonska sedaj opozorila na to, da ho- če preprečiti nadaljnji dovoz orožja preko južne Kitajske, da bo sicer vpoštevala vse tuje interese na Kitajskem, da pa bo nastopila z vso silo proti tihotapljenju vojnega materijala in če treba tudi proti tujim državljanom. To opozorilo Japonske je neprikrita grožnja Angliji. Kakšen odmev bo rodila, bomo skoro videli. Bliža se čas, ko bo v svrho očuvanja miru moral Chamberlain žrtvovati angleško posest in angleške interese. ker tam slučajno ni nobene Češkoslovaške, ki bi bila lahko za angleško daritveno jagnje. Kitalci odbili Japonski napad na Jugu v kvantunški provinci. Japonci so kmalu po izkrcanju njihovih čet v južni Kitajski izvršili napad proti Kitajcem, ki pa so ta napad odbili. Kitajci so tudi podrli vse mostove proti Hon-kongu, ker nastopajo japonske čete, ki se še vedno izkrcavajo v južni Kitajski. Iz Palestine prihajajo zelo vznemirljiva poročila. Arabci, nahujskani po mednarodni propagandi, so organizirali velik upor, ki mu angleške oblasti s silami, katere so jim trenutno na razpolago, niso več kos. Arabci zahtevajo, da se prizna Palestina kot del arabske države in izžene Jude, ki so se zatekli tja iz vseh krajev Evrope. Tisti, ki hujskajo Arabce k uporu v Palestini in pri tem kažejo na Jude, zasledujejo druge cilje. Judje so jim samo dobrodošli, da lahko razplamte arabski nacionalni šovinizem. V stvari pa se gre tej inozemski propagandi zato, da bi zanetila vojno arabskega sveta proti Angležem. Tudi Angleži ne branijo v Palestini Židov, ampak svoje interese, predvsem petrolejske daljnovode, po katerih se pre- taka nafta iz Mezopotamije čez Palestino in pri Jaffi na obalo Sredozemskega m°r‘ ja- V Palestini ne mine več dan, da ne M bilo vsaj po par mrtvih in ranjenih in t° Arabcev, Judov ter angleških vojakov. -Organizirani napadi na judovske naselbine so na dnevnem redu in razdejanje v tej deželi, ki so jo Judje pričeli smotreno kolonizirati in kultivirati, je vsak dan večje. “ Angleška vlada je sedaj naročila vrhoV; nemu komisarju za Palestino, da vzpostavi red v tej pokrajini in naj stane kar hoče-To znači, da bo angleška vojska v Pal* stini pomnožena in da bo začela pr0*1 Arabcem prava vojna, ki bo trajala, dokler le-ti ne bodo odložili orožja. Dama U» pa svetu Volilni boj za JRZ bo otvonl v nedeljo pred- j Obtok bankovcev. Obtok bankovcev je zna-sednik JRZ dr. Milan Stojadinovič v Beogradu. ! šal lani 8. oktobra 5829.8 milijonov ‘dinarjev, po radiu. Govoril 'bo Državni volilni odbor je imel prvo sejo. Dne 13. t. m. je imel državni volilni odbor prvo sejo. Sklical je sejo predsednik senata dr. Želi-mir Mažuratiič, Na seji je bilo določeno število volišč. Kandidatne Hste za skupščinske volitve bodo mor-biti predložene kasacijskemu sodišču v Beogradu najpozneje 26. novembra. Javna dela. Časopisje poroča obširno o naj-raznovrstnejših javnih delili, gradnjah hiš, mostov in železniških prog. Obeta se ogromno dela tja do decembra, ko nastopi mraz in je potem trebf s takimi deli seveda prekiniti. Senator je postal. Dr. Gustav Gregorin v Ljubljani je bal imenovan za senatorja. ob istem času 7241.1 milijona dinarjev, se je povišal obtok bankovcev v septem- letos Zeio bru, ko je nastopila mednarodna napetost in so ljudje dvigali denar iz denarnih zavodov. Sedaj je pričel oibtok bankovcev zopet padati. Prvi elani slovenske akademije. Imenovani so bili za prve redhe člane slovenske akademije: dr. Aleš Ušeničnik, dr. Rajko Nahtigal, dr. Fr. Kidrič, dr. Milko Kos, dr. Franc Ramovš, dr. Leonid Pitamic, dr. Metod Dolenc, dr. Gregor Krek, dr. Polec Janko, dr. Rado Kuse j, dr. Rihard Zupančič, dr. Plemelj Josip, dr, Jovan Hadži, Oton Župančič, Matija Jama, Franc Finžgar, Jože Plečnik in Jakopič Rihard. Zveza kmetiških zbornic. Te dni se je vršila v kmetijskem ministrstvu konferenca zastopnikov kmetiških zbornic, na kateri je bilo skle- njeno, da se osnuje Zveza kmetiških zbornic. Delegati so se izjavili tudi za ustanovitev ju-goslovanske-francoske kmetiške zbornice. Naši sezonski delavci v Nemčiji se vsak dan v skupinah vračajo in je pričakovati, da bodo vsi še pred zimo zopet v domovini. Vračajo se iz tujine nezadovoljni, kakor še nikoli in ne bodo prihodnje leto več podlegli mamljivim obljubam raznih agentov. Lokomotiva je iztirila v sredo, dne 12. t. m. zvečer na postaji v Sevnici. Vsled česar je bila blokirana proga proti Ljubljani in Zagrebu celih sedem ur. Zaradi grozdja so se stepli v bližini Sarajeva kmetje iz dveh vasi. V pretepu je bilo 30 ljudi ranjenih. Volitev novega prezidenta ČSR se bo po sklepu vlade vršila šele meseca novembra, ko bodo že bolj urejene notranje razmere v državi. ! 1 Protest prod zasedbi Karvina. Kot znano so Poljaki zasedli čisto češke kraje, med dragim rudarski okraj Karvin. Prebivalstvo v Karvinu, čigar večino tvorijo rudarji, se je tej zasedbi uprlo s pasivno rezistenco. Delo v premogovniku je zastalo, fcsr povzroča Poljakom 'nemalo skrbi. Prebivalstvo tega okraja pravi, da zahteva plebiscit, ozir. da naj napravijo s to pokrajino karkoli, samo Poljski da ne sme pripasti. »Nova Svoboda Izdajateljstv.o socialno demokratskega kulturnopolitičnega tednika »Nova Svoboda« v Pragi javlja, da vsled razvoja zadnjih tednov prehodno ustavlja izdajanje in se bo javilo, kakor hitro bodo to zopet dovolile razmere. Sedaj je na vrsti Rumunija. Rumunske manjšine so se pričele živahno gibati, kar povzroča veliko skrb rumunskim državnikom. V Bukarešti pričakujejo, da bo Madžarska pričela kampanjo tudi za revizijo rumunskih mej, kar bi utegnilo ugajati tudi kaki velesili, ki je zlasti zainteresirana na rumunskih petrolejskih vrelcih. Iniciator protikomunističnega pakta v Berlinu, Politični krogi pripisujejo velik pomen imenovanju novega japonskega poslanika Hiro-ši Ošine v Bedinu. Po poklicu je igeneralštabni oficir. On je dal svojčas iniciativo za sklenitev protikomunističnega pakta med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Za novega francoskega veleposlanika v Rimu je bil te dni imenovan Francois Poncet. Generalni tajnik Društva narodov Avenol se mudi v Barceloni, kjer razpravljajo z republikanskimi državniki o odpoklicu prostovoljcev. Avstrijske novice Povodom demonstracij hitlerjevske mladi" ne proti kardinalu Innitzerju na Dunaju je bilo aretiranih tudi 23 duhovnikov iz njegove?2 spremstva. Katoliški demonstranti, so pozdravljali Innitzerja z besedami: »Mi pozdravljam0 našega voditelja!« Pri tem so izzivalno «a' glašali besedo »našega«. Kardinal Innitzer Je bil tudi lažje ranjen. Zgodilo se je pa to na *a način, da je prišel Innitzer do knezoškofijs^ palače v trenutku, ko so demons/trantje vrt? nekega duhovnika skozi okno na ulico. Ta duhovnik je pri padcu oplazil Innitzerja. Poročila iz Dunaja trdijo, da je po nedeljskih dogodkih opažati v vsem mestu neverjetno ve’ lik naval katoličanov v cerkve. V bližini cerkve sv. Stefana na Dunaju stražijo sedaj ce® odredi policije, zlasti tudi motorizirani od' aelki. * O procesih proti duhovnikom ne smejo list' ničesar pisati. Kaj je povedal Hitler v SaarbriicknU? Hitler je izjavil: Srečen isem, dla se nam je vrnilo deset mil*' jon Nemcev in da je bil rešen mir; toda D<*| izkušnje teh zadnjih osemnajst mesecev so na1" v Pragi začasno prenehala. ■ p0kazalei vniško pomoč, da ne bo tpovoda za upra-V1cene pritožbe. 1 okojni Verdaj se je ipred približno enim _6secem javil sklad niču e mu .zdravniku v svrho ravljenja. G. zdravnik ni mogel ugotoviti ■kake posebne bolezni težjega značaja. Dal . u ie le neka mazila, češ, da gre za neko staro o ezen. Pokojni pa se s to izjavo ni mogel a ovoljiti, ker je sam čutil, da mora 'biti bo-ezen mnogo resnejša. Dal se je preiskati pri hrastmskem zdravniku OUZD, ki je ugotovil nnfnlf f””8*10 1,n rebrne mrene. Obenem mu je iskati se ^la ®e istega dne pre- •mnenif ^rer>tgenu v Trbovljah, ki je po trdil p zdravnika Okrožnega urada. sp Zo 1 ,a ^,UC^' pljučnica. Z zdravljenjem pa ni pričelo. Zdravnik bratovske sklaidnice, -a eremu se je Verdaj povrnil, ga je napotil v Ljubljano, na preiskavo k dr. H. , .'f' ta je ugotovil zelo kritično stanje pri-etega. Nato se je šele odločil zdlravnik Bra-o\ ''• e skladnice, da ga ipošlje v celjsko bol-uso. lemu pa je pokojni ugovarjal, češ, naj ga ravi doma, ko je vendar -v posesti obeh iz-preisJtavf bo gotovo lahko predpisal rebna zdravila. Zdravnik je vztrajal pri svo-m ln ga m prišel niti obiskati, češ, da bolnik j'™1 zaupanja vanj. Prišel je 'potem šele, na ervencijo zaupnika bratovske sklaidnice pri ravnatelju kot predsedniku. olezen pa se je hitro slabšala, tako, da je o nik končno sam prosil za previoz v bolnico, ^uipremljen je bil z avtom v celjsko bolnico. *.rPel je neznosne bolečine. Toda za zdravlje-i ,e ie bilo že prepozno. Po treh tednih je polomi preminul. Ugotavljamo.^ da v navedenem slučaju ni bilo Potrebno ipošiljati bolnika- na pregled v Ljub-lano, ko je lečeči zdravnik imel že v rokah "Zv popoldne. Vstopnina za osebo din 3. — g~j^ priljubljeni domači kvartet, šaljiva pošta, _,i'vi zapor itd. Za obilen poset te vsakoletne ■reditve se najvljudneje priporoča odbor. POBREŽJE PRI MARIBORU dom bo gradila naša občinska Začv3- hotdi biti demagogi, potem bi tak vp'*‘ pr°t' temu načrtu, kot to dela Doii^vana, večini pobreške občinske uprave Činic? sor°dna opozicija v trboveljski ob- j p0 ’ 1“Slovenec« n. pr. z velikim odobravanjem bora j 0 nameri pobreškega občinskega od- j 2ard: dia ZKradi občinski dom, pa niti malo ne j Proti'’* u na drugi strani ugania demagogijo! ena. trboveljski občinski upravi, ki je zaradi j Dravr mis^ ne more dovolj grajati. Gospodje j da]a Uo: da naj bi trboveljska občina raje zi-1 donla stanovanjske hiše namesto občinskega I iiPrav ,?v t° bi lahko svetovali naši občinski Da S*’ na tem polju še ni storila ničesar, Zida , ^'iub teinu privoščimo, da naj v miru Zv xVo' dom. IS. j kino Pobrežje predvaja v soboto, dne ^Perp*?1' v nedeljo 16. oktobra 1938 veselo to »Povratek v srečo«. Pripravimo se na volitve! Od vseh strani prejemamo vprašanja radi volitev. Ponekod se oglašajo razni agitatorji, ki bi radi begali zlasti delavstvo in vplivali na njegovo zadržanje. Za socialiste velja samo eno, kar smo povda-rili že v prejšnji številki našega lista: Pripravimo se na volitve! Navodila bodo pravočasno poslana od strani sodrugov, ki bodo vodili volilno akcijo. Nobenih razgovorov, nobenih podpisovanj in obvez na svojo roko, ampak vse samo skupno, enotno. K pripravam za volitve spada zagotovitev volilne pravice, potem pa tudi širjenje »Delavske Politike«! LJUBLJANA Tudi ljubljanska ulica govori. Kakor strela z jasnega neba je zadela zaspane Ljubljančane vest o razpustu narodne skupščine in razpisu volitev v narodno skupščino. Kaj sedaj, se izprašujejo? Kakor povsod, tako imamo tudi v Ljubljani precej pisano družbo, ki se lovi za političnimi bilkami in gesli, kakor veter piha. Ob razpisu sedanjih volitev v narodno skupščino se pa vendar pojavljajo bolj energični glasovi in povsod ljudje že kar javno, ne samo med štirimi očmi, priznavajo, da je zadnji čas, da se vrnemo k svobodi in demokraciji. To ni nič, pravijo, da bi samo kimali in mol- čali, tudi govoriti in odoločati moramo. Splošno veselje se pa pojavlja med volilci, da bo pri volitvah odločitev lahka, ker ne bo velike izbire. Svoboda in demokracija je glavna zahteva. Posebno ponosni smo lahko, da smo se vsaj ločili politično v tem važnem trenutku v tabor demokracije in v tabor obljub. Mi bomo volili' za tabor demokracije, če prav smo na glasu kot malomarni mlačneži, ker sedaj pač ne gre samo za demokracijo in svobodo, ampak, da v državi uredimo svoje notranje razmere sporazumno, da se tuje sile ne bodo igrale z nami. MARIBOR Še enkrat. Kolikokrat že smo čuli o zidanju carinarnice in moderniziranju plinarne. Ljudje so mislili, da je stvar že davno urejena. Kakor pa vidimo, je bila javnost v zmoti. Šele sedaj je zadeva odobrena in »Slovenec« jo je še enkrat pogrel. Mogoče bomo ob priliki tudi zvedeli, kako je z zamenjavo dravske vojašnice in vojaških skladišč. Po pravem bi že morala biti lastnica vseh teh objektov mestna občina. Ljudje, ki hodijo mimo vojaških skladišč, pa vidijo, da tam okoli ni nobenih mestnih delavcev, ampak da jih straži še vedno vojska. Liter vinskega mošta — din 2. Kako tuji vinogradniki v Mariboru in okolici odirajo meščane pri prodaji grozdja, za katerega, kljub izborni letini, zahtevajo še danes din 5 do 6 za kg, vidimo najbolje v tem, ako primerjamo cene grozdju in moštu oz. vinu. Za en liter mošta je treba vsaj 2 do 3 kg grozdja. In sedaj primerjamo izkupiček, ki ga je dobil lastnik vinograda v bližnji okolici, z izkupičkom, ki ga prejme naš kmet, ki grozdje izključno samo predeluje v mošt in vino od vinskih trgovcev, ki so zopet povečini tujci. Naš kmet je izročen na milost in nemilost tem' tujim vinskim trgovcem, ki plačujejo letos za vinski mošt te-le cene: mošt s 14 stop. sladkorja liter din 2, s 15 stop. din 2.50, s 16 stop. din 2.75, s 17 stoip. din 3 (več letošnje vino, zlaisti iz kmečkih vinogradov ne bo doseglo), z 18 stop. din 3.25, z 18 stop. din 3.50, z 20 stop. din' 4. Gosposki vinogradniki v neposredni okolici mesta plai bodo razprodali isto vino in isto kislico po vinotočih in v količinah ipo 5 litrov naiprej po din 8 do 10 za liter. Vsled ugodne lege svojih vinogradov in bližine mesta so gospoda torej zooet na boljšem, kot naš kmet, ki vsled odi-daljenoti mesta ne more organizirati samopro-daie lastnega Dridelka, ampak ga mtora proda-iati trgovcu. Kako naj potem kmet shaja in kakšna je krivica, če se iod*nerja kmetu zemljiški davek v isti višini, (kakor tem gosposkim vinogradnikom. Na ta način lahko »Weingarten-besitzerji« tako gosposko živijo, ko jim* maši viničarji še zastonj delajo! Bele nogavice pred upravnim sodiščem. Nekateri mariborski sinovi bočatih trgovcev, podjetnikov in vinogradnikov, ki so bili radi nošenja belih nogavic obsojeni na denarne kazni, so vložili inotom tukajšnjih nemških adlvokatov proti odločbam upravnih oblasti tožbe na u-pravno sodišče. Vsled tega ,bio imelo 'Sedaj tudi uioravno sodišče nriložnost razisojati, če se sme po nlaših mestih z belimi nogavicami razburjati domačine in kaliiti javni red in mir. Proti odločbi uoravnega sodišča rpa je še dopustna pritožba na državni svet. Pošta iz Prage se je prejšnji teden enkrat ie tako zboljšala, da smo dobili časopise že tretji dan. Takoj na to je zopet izostala in sedaj že par dni dobivamo pošto iz Prage, tudi časopise, komaj šesto ali sedmi dan. Navezani smo torei zopet le na praški radito, ki pa je glede novic zelo skop in rezerviran. — Moravska Ostrava sploh ne daje več čeških poročil, ker je padla tamošnja radiorpostaja, ki je bila precej oddaljcnK od mesta, sedaj v nemško ozemlje. Prav težko že čakamo, da pridemo zopet v stalen duševni stik s Češkoslovaško, tem bolj, ker tudi obljubljena srbohrvatska oddaja po radiu iz Bratislave ne posluje več, odkar imajo v Bratislavi samostoino slovaško vlado in vsled tega tam očividno nimajo več časa za poročila Jugoslovanom'. Letalski napad bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 16.15. Prebivalstvo, ki ga preseneti znak »vzbune« na ulici, se mora skriti v najbližje hišne veže, hodnike, javne lokale itd. Avtomobili in druga prevozna sredstva se morajo takoj umakniti v stranske skritejše in neprometne ulice in se tam razvrstiti ob desni strani cestišča. Ročne vozičke in slično je treba spraviti v najbližja dvorišča, toda tako, da ne bodo ovirali vhoda v dotične hiše. Nikdo ne sme ostati na ulici ali kje drugje in tudi ne pri oknih, da bi od tam opazoval kretanje ,aero-planov. Ob času napada bodo poleg varnostnih organov na ulici samo reševalni oddelki, člani požarnih bramb in službujoči organi odbora za zaščito mesta od letalskih napadov. Znaki za »vzbuno« so sledeči: 1. zvonenje vseh z.vonov. 2. piskanje tovarniških siren v presledkih od treh minut, 3. trije topovski streli. Celotna vežba bo trajala 15 minut. j Ponovno prestavljen. Višji komisar pri tu- l kajšnji policiji g. Kos, ki je bil pred kratkim prestavljen v Ljubljano, je bil povišan v svetnika, obenem je pa dobil dekret, s katerim je prestavljen v Skoplje. Poroki, Znani gostilničar pri Sv- Bolfenku g. Ludovik Setina se je iporočil z gdč. Frančiško Hafnerjevo, Hubert Angleitner iz Maribora pa z gdč. Anico Messnerjevo. Čestitamo! Tridesetletnico obstoja je praznoval reševalni oddelek Prostovoljne gasilske čete. Slavje je bilo združeno s prevzemom v službo novega reševalnega avtomobila in avtomobila požarne čete za vožnjo k požarom manjšega obsega. Reševalni oddelek je od 'svoje ustanovitve do jubileja izvršil 56.999 prevozov in nudil v svoji ambulanci pomoč v 12.741 slučajih. Vstopnice v predprodaji za Cankarjev spominski koncert ,se dobijo v (upravi »Delavske Politike« in pri s, Vidloviču (Strokovna komisija). Plesna šola I. Delavskega kolesarskega društva v Mariboru. Redni pouk se prične v nedeljo, dne 16. oktobra ob 15, uri popoldne v Gambrinovi dvorani. Nadalje se vršijo plesne vaie vsak četrtek od 20. do 22. in vsako nedeljo od 15. do 18, in od 20. do 22. ure. — Vpisovanje bo v Gambrinovi dvorani pred vsakim poiukom. Plesni tečaj voidi osebno g. I.udovik Simončič. — -K obilni udeležbi viabi odbor. Pekovski športni klub (PSK) v Mariboru priredi v soboto, dne 15. oktobra t, 1, v Gambrinovi dvorani vinsko trgatev. Sodeluje pevsko društvo pekovskih pomočnikov. Igra priljubljena godiba. Začetek ob 20. uri, konec zjutraj. Prijatelji društva vljudno povabljeni. Od- j bor. Kongres osrednje zveze lovskih društev iz i vs« države bo v nedeljo, dne 16. t. m. v Mariboru. Predobjava. Glasbeno društvo žel. del. in uslužb. v Maribortl bo priredilo dne 5. nov. t. 1. v Unionski dvorani veliki jubilejni koncert. Vstopnice v predprodaji pri godbenikih in od,-bornikih društva. — Odbor. Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu KRANJ Spomini... Aretacija dr. Dragoljuba Jovanoviča je v Kranju vzbudila zanimanje. Njegovo ime je namreč znano iz knjige dekana Škrbca, »Šenčurski dogodki«, ki so bili v zvezi s punktaško akcijo proti JNS diktaturi. Gospod dekan se v knjigi obširno peča z doživljaji v zaporu, posebno pa slika svoje odnose z dr. Jovanovičem. Značilno pri tem je, da je g. dekan za časa skupnega bivanja v zaporu v dr. Jovanoviču spoznal odkritosrčnega in poštenega človeka... — Radovedni smo, ali ga ima g. dekan za takega še tudi. danes... Toda, kakor vse kaže, se dr. Jovanovič od takrat še ni nič poboljšal... Gospod dekan Škerbec propoveduje v oktobrski številki svojega glasila takole: »Hišni posestniki, ki sprejemajo v svoje hiše na stanovanje konkubinarje — to je divje zakone — in tako podpirajo nemoralo in pohujšanje, smrtno igreše.« Gospod dekan je že poskrbel za to, da se bodo njegova izvajanja predvsem strogo vpoštevala v podjetjih, ki jih neposredno ali posredno kontrolira on ozir. njegovi privrženci in to: hotel »Jelen«, katerega lastnica je njegova »Hranilnica in posojilnica«, potem v hotelu »Stara pošta«, katere lastnik je cerkveni ključar g. Gorjanc. G. dekan torej ni mislil na samo ubogo delavsko paro, ki večkrat ne ve, kam bo zvečer položila svojo trudno glavo, ampak hoče, da velja ta moralni red vsesplošno. Kako najema kranjska občina posojila? Predsednik finančnega odseka kranjske občine g. Fock je na zadnji seji predlagal, da najame kranjska občina pri Mestni hranilnici v Kranju posojilo 1 'A milijona dinarjev. Predsednik Mestne hranilnice v Kranju, g. Fock, je ponudil kranjski občini to posojlio po takih in takih pogojih. Član uprave kranjske občine g. Fock je sporočil občinskemu odboru, da je uprava pristala na pogoje tega posodila in občinski odbor je na predlog g. Focka, člana občinske uprave, predsednika finančnega odseka in predsednika Mestne hranilnice v Kranju sprejel ponudbo Mestne hranilnice v Kranju za posojilo 1 'A milijona dinarjev. Odplačevali pa bodo to posojilo zopet trgovci, obrtniki, delavci in kmetje! TEZNO PRF MARIBORU »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 16, oktobra v gostilifi Felič trgatev s pestrim sporedom. Začetek ob 15. uri. Vstop prost. Pridite, sodrugi in Sodražica! Vabi odbor. UsseSno zaključeno Temeljne mezde povišane za din 2.50 do din 3, V sredo, dne 12. oktobra so se vršila na rudniku Pečovnik ponovna pogajanja za povišanje mezd in ureditev gotovih spornih vprašanj. — Po daljši razpravi se je dosegel siporazuim. Povišajo se temeljne mezde za din 3 na storjeni šiht, česar bo deležno 75 odst. rudarjev, a ostalim pa (razen žensk) din 2.50. Vsi akordi so se povišali za 6 odst. Zvišala se je tudi količina deputatnega premoga od 1500 kg na 2600 mezdno gibanje v rudniku Pečovnik kg za oženjene in za samce pa od 1000 kg na 1200 kg. Rešile so se tudi nekatere druge zahteve, ki so za rudarje zelo važne. S tem je to nad poldrugi mesec dni trajajoče mezdno gibanje za rudarje uspešno zaključeno. Upamo, da bodo znali rudarji ceniti ta uspeh tako, da se bodo vsi idio zadnjega organizirali v svoji razredni strokovni organizaciji »Zvezi rudarjev Jugoslavije«, Občine zahtevajo ponekod za vpis v volilni imenik tudi predložitev kazenskega lista ozir. potrdilo državnega tožilstva, da uživa dotični častne državljanske pravice. Na to opozarjamo vse, ki reklamirajo volilno pravico, da si v slučaju ipotrebe priskrbe tako potrdilo. Od državnega tožilstva, v čigar okolišu bivajo, dobe tako [potrdilo tudi ako ga zahtevajo pismeno. Navesti je ime in priimek, poklic, rojstvo (kdaj in kje), ime starišev in točen naslov. Brezbožniki so imeli kongres v Londonu, o katerem poroča katoliško časopisje precej obširno in opozarja na nevarnost, ki jo predstavlja brezbožn. za ves svet. Značilno je, da je na tem kongresu govoril tudi profesor na pro-testantovski bogoslovni univerzi v Ameriki, dr. Bodboroaugh. Mednarodni 'svobodomiselni zvezi Nemci niso priključeni. To je deloma tudi razumljivo, ker resnični svobodjomisleci priznavajo svobodo verskega iprepričanja, za- J stopajo ipa načelo popolne ločitve cerkve od i države. V verskih vprašanjih je treba ustva- i riti tako strpnost, kot jo potznajo v Ameriki in j kakor natn to kaže slučaj dr. Bodborou^ha, ki je kot ateist profesor na protestantovskem bogoslovju. Mir s častjo, V angleškem parlamentu je odgovarjal Chamberlainu tudi bivši član vlade Cranborn. Govoreč o monakovski konferenci je dejal: »Kje neki je tisti s častjo sklenjeni mir, ki naj bi ga bil g. Chamberlain prinesel s seboj? Za monakovski sporazum lahko rečemo, da ima neposredno nekaj opraviti z mirom, s pravičnostjo pa ničesar, Mir brez pravičnosti pa ni časten.« Dobiček angleških delniških družb. Angleži majo 3348 delniških družb, in sicer v Angliji 194, drugod po svetu ipa 3154. Vse te družbe* so imele leta 1937 čistega dobička 368 milijonov funtov šterlingov ali 87,700 milijonov dinarjev, Delniške družbe v Angliji (194) so dale 12.1 milijonov funtov dobička, v inozemstvu (3154) pa 355.8 milijonov funtov šterlingov. Dobiček se je povečal v primeri s prejšnjim letom za Veliko izbiro češkega in angleškega blaga za moške in damske obleke, plašče, kostume, hu-bertuse itd. najboljše in najcenejše dobite samo v CESKEK MACAZmU MARIBOR Ulica 10. oktobra Krojaške potrebščine' Brezobvezno se lahko prepričate! Socialistične stranke in vojna v zvezi z nastopom Nemčije proti čeSkoslovaSki ilC»¥3fllOSI Oklic angleške delavske stranke nemškemu čiti vojno in rešiti civilizacijo, je treba, da naroda. ; se svobodoljubni narodi takoj dogovore Dne 28. septembra so odbori angleške in enotno nastopijo v obrambo pravice in Jubilej najstarejše delavske strokovne organizacije Sedemdesetletnica strokovne organizacije grafiiarjev delavske stranke, strokovnih organizacij in parlamentarne skupine naslovili poseben oklic na nemški narod, ki so ga s posebnimi kurirji poslali v Nemčijo in ga razglasili tudi potom tajne radio oddajne postaje v Nemčiji. V oklicu opozarjajo nemški narod da zakonitosti. Nemška socialna demokracija nemškemu narodu. Predsedstvo socialno demokratične stranke Nemčije je 14. septembra izdalo oklic v katerem pravi: Poraz in dokončno premaganje militarizma so predpogoji za so mu zamolčali najvažnejša prizadeva- ; mir in obnovo Evrope. Kot zavezniki na nja za mir; tako Rooseveltovo poslanico strani nasprotnikov... se bomo v vojni in pa mirovni poziv, ki ga je poseben po- borili za svobodo in kulturo Evrope. slanec angleške vlade dostavil Hitlerju pred njegovim govorom dne 26. septembra. Nadalje pravi oklic: »Nemčija ni obdana od sosedov, ki bi jo hoteli obkrožiti. Napadalna politika, ki se vodi na drugi strani navdaja narode s skrbjo in zapre-paščenjem. Spričo tega je angleška delavska stranka, čije miroljubnost je znana, odločena, da v slučaju napada, mora podpreti tiste, ki se branijo, da ne bi bile uničene pravice in svoboščine človeštva. Preprečiti je treba, da bi moč in nasilje odločala pri reševanju mednarodnih vpra- v • /j san]. Obsodba vladine politike. Dne 21. septembra je prej omenjeni forum angleškega delavskega gibanja objavil naslednji manifest: »Z globokim obžalovanjem smo sprejeli vest, da je praška vlada pod pritiskom angleške in francoske vlade morala sprejeti v Londonu izdelane predloge. To ne pomeni samo žrtvovanje junaškega demokratičnega naroda, ampak tudi angleških interesov, ki so povezani z nedotakljivostjo mednarodnega prava. Onečaščeni sta demokracija in pravičnost, ki sta bili tradicionalno vezani z imenom Anglije. Ta sramota nam ne bo prinesla miru. V Evropi ni nobena meja več varna. To kar se je zgodilo sedaj, bo le izhodišče za nove vojne podvige, dokler ne bo prišlo do splošnega konflikta. Ako hočemo prepre- Nemški narod, skrbi, da rešiš milijone pred smrtjo in sebe. Belgijska socialistična delavska stranka proti fašizmu, ki kali mir. Dne 20. septembra je belgijska delavska stranka izdala ta-le oklic: Reksisti (katoliški fašisti) in nacionalni Flamci, čijih zveze z inozemskimi fašisti so znane, trdijo, da belgijska delavska stranka hujska na vojno. Proti tem očitkom se ni treba braniti. Napori delavske stranke za mir so znani. Po vojni je belgijska delavska stranka z sorodnimi strankami v ostalih državah predlagala razorožitev in sporazumno revizijo mirovnih pogodb. Ako bi jo bili tedaj poslušali, bi bila Evropi prihranjena sedanja težka kriza. Stranka soglaša z vlado in njenimi prizadevanji, ki gredo za tem, da se prepreči, da bi bila Belgija potegnjena v vojni vrtinec. Nizozemska socialna demokracija: varujmo ČSR! Nizozemska socialistična stranka in strokovne organizacije so izdale 16. septembra oklic, ki pravi: Izražamo svojo globoko povezanost z ogroženo ČSR. Upamo, da bodo vlade demokratičnih in miroljubnih držav zastavile vse svoje sile, da obvarujejo ČSR pred krivico in poginom, Evropo pa pred vojno. To pa je mogoče samo na ta način, da demokratične in miroljubne države enotno nastopijo. Grafičarji v Sloveniji praznujejo ta1 mesec sedemdesetletnico ustanovitve svoje strokovne organizacije. Leta 1868. je bila ta organizacija ustanovljena v Ljubljani, pozneje se je razširila na bivšo kranjsko ter se pred vojno končno pridružila .zvezi avstrijskih gra-fičarjev. Takoj po prevratu so se grafičarji na Štajerskem, ki so bili prej člani društva v Gradcu, pridružili ljubljanskemu društvu. To pa je postalo par let po prevratu podružnica grafi-čarske zveze Jugoslavije, ki ima svojo centralo v Zagrebu. Tako predvojna kakor povojna zgodovina organizacije grafičarjev ima važne, resne in težke trenutke v svojem razvoju, o katerih bomo še poročali. Pomembno pa je, da je ta organizacija vedno znala ščititi svoj ugled in avtoriteto ter da je tudi ob najhujših neprilikah izvojevala in-branila razmeroma boljši socialni položaj grafičnega delavstva ter je obenem vedno bila najboljša humanitarna zaščita svojemu članstvu ob bolezni, nezaposlenosti, iskanju služb in ob onemoglosti. Vse te stvari je organizacija lahko vršila, ker je bilo nje članstvo strokovno strogo disciplinirano in tudi izredno požrtvovalno. Organizacija si je zgradila pred leti svoJ dom v Ljubljani, kjer ima uradne, izobraževalne, športne, pevske in druge prostore. Mi ob tej priliki čestitamo organizaciji, £e' stitamo ji na nje disciplini, požrtvovalnosti i" socialni zavesti! V ogledalu Bojeviti bogoslovci in duhovniki. V št. -3® »Slovenca« čitamo o duhovščini v Španiji tole zanimivost izpod peresa španskega prima-sa kardinala Gome: »Nad 500 bogoslovcev s je prostovoljno javilo v Francovo vojsko, na 1300. mladih duhovnikov je bilo poklicanih po?-orožje in so bili poslani na fronte, na vse strani, kjer je besnela državljanska vojna. Župnije so ostale brez dušnih pastirjev in nobena red' kost ni več, da ima po en duhovnik do Pet župnij. O vsem tem izginja religijozno življenje ...« Najhuje pri celi stvari je to, da J11 mogoče trditi, da je kriva rdeča barcelonska vlada, ako so cerkve v nacionalni ŠpaniP prazne in zaprte... V Španiji se bo izpolnijo, kar pravi sv. pismo: »Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan.« Kino Dom - Celic 15., 16., 17., 18. in 19. oktobra: »Domovina«. ^ 20., 21. in 22. oktobra: »Prater«. Film iz življenja mladih Dunajčanov. Delavski Dravni svetovalec Poskrbi za svojo volilno pravico! Navodila za reklamacije volilne pravice 1. Vsakdo (tudi nevolilec) ima pravioo volilne imenike pri občini pregledati in tudi prepisati. Zato se poslužite te pravice in preglejte imenike ter ako vam je le mogoče, prepišite volilni imenik. 2. V volilni imenik mora biti vpisan vsak moški, ki je star najmanj 21 let in ki biva vsaj eno leto v občini. 3. Aktivni državni in javni nameščenci ter uslužbenci državnih ustanov in uradov (železničarji, poštarji itd.) morajo hiti vpisani v volilni imenik dotične občine, v kateri se nahaja njih službena edinica. 4. Kdor ne bo vpisan v volilni imenik, ne bo smel voliti pri volitvah v narodno skupščino dtae 11. decembra 1938. 5. Reklamacije so dopustne samo do vključno 25. oktobra t- k, zato se takoj prepričaj pri občinskem -uradu, ali si pravilno vpisan v volilni imenik. Poglej tudi, ali so pravilno vpisani drugi zavedni delavci in naši somišljeniki iz tvoje občipe. 6. Če nisi vpisan, ali če nisi pravilno vpisan (mogoče imiaš napačno hišno številko, ali je kaka pomota pri tvojem imenu itd.), vloži takoj pri občini pismeno reklamacijo. 7. Reklamaciji je treba priložiti vse potrebne dokaze, s katerimi dokažeš, da imaš pravico biti vpisan v volilni imenik odnosno, da je treba popraviti eventuelno napako pri tvojem vpisu. Če še nisi vpisan, moraš priložiti dokaz, da si 21 let star in da bivaš nad eno leto v občini; če pa si uslužbenec državnih ali javnih ustanov, pa potrdilo dotične ustanove, da si res tam v službi. Če pa zahtevaš popravek kake napake, moraš priložiti potrdilo pristojnega oblastva, ki dokazuje upravičenost zahtevanega popravka. Vsa oblastva (na pr.; župni uradi glede izpiskov iz rojstne -knjige glede -starosti, policijski in občinski uradi glede enoletnega bivanja ■v občim) so dolžna izdajati potrebna potrdila brezplačno in -prosto vsake takse ali koleka. Po § 14, zakona o volilnih imenikih morajo dati oblastva take listine v 24 urah. Tudi reklamacije so koleka -prosto. 8. Pismeno reklamacijo napišeš tako-le a) Ako še nisi vpisan v volilni imenik; Občinskemu uradu Zahtevam, da se me vpiše v volilni imenik, V..................dne............. Podpis. b) Ako zahtevaš vpis kot državni uslužbenec, nameščenec, delavec: Občinskemu uradu v..................... Podpisani.................po poklicul . . . . stanujoč v ....... sem že dovršil 21, leto in sem zaposlen pri .................... kot.....................Vsled tega imam pravico do vpisa v volilpi imenik naslovne občine, ker se v njej nahaja moja službena edinica. V dokaz prilagam potrdilo župnega urada in potrdilo službene edinice. Zahtevam, da se me vpiše v volilni imenik. V . . . . . ., dne.................. Podpis. c) Ako zahtevaš kako spremembo, ker je pri tvojem vpisu napaka; Občinskemu uradu Odpoved poslovnih prostorov (Laško) Vprašanje: Najemniku sem odpovedal lokal za konec oktobra. Najemnik pa že sedaj -pravi, da se takrat ne bo izselil. Ali ga bom mogel prisilno deložirati, odnosno smel vsaj za novega najemnika izprazniti poslovne prostore, v katerih je večina inventarja itak mloja last? Odgovor: Najemnika bodete mogli deložirati takoj po poteku termina, če ste mu sodno odpovedali. Drugače ga bodete mlorali še poprej tožiti na izpraznitev lokalov, ako ne bo šel prostovoljno. Nima pa po izteku termina ni-kakih pravic več do lokala, ki ga lahko Vi mirno zaklenete in najemniku ne dovolite vstopa, če je v lokalu samo Vaš inventar. Zavarovalna pogodba (Hrastnik) Vprašanje: Za nekega sorodnika sem kupil hišo, za katero pa sem zvedel, da je zavaro vana proti požaru šele, ko sem prejel od zavarovalnice poziv zaradi plačila zavarovalnine, Zavarovalnici sem na poziv odgovoril, da hišo renoviram in jo bodem pozneje zavaroval na novi ipodlagi. Ker sem ipa rabil denar, sem pri neki drugi zavarovalnici najel posojilo in sem radi tega bil prisiljen, zavarovati hišo pri tej drugi zavarovalnici, katere zastopnik mi je garantiral, da za mene ne bodo nastale nikake neugodne posledice, če se zavarujem pri njih, namesto pri prvi zavarovalnici. Le-ta me je pozneje ponovno terjala na plačilo premij, češ, da odpovedi ne prizna. Ker nisem plačal, me je tožila in sem bil pred kratkim obsojen. K®' naj sedaj ukrenem, kateri od obeh zavarovalnic naj -odpovem, ker -obema ne morem plačevati premij? Odgovor: Po določbah zavarovalnega zakon® ste imeli pravico prvi zavarovalnici odpovedat* zavarovanje tekom enega meseca, odkar st® zvedeli, da je hiša zavarovana. Sklepamo, 4® sodišče, ki je Vašo tožbo zavrnilo, ni smatrale* da ste sklenili z zavarovalnico novo zavar°", valno pogodbo, ker Vaša izjava zavarovalnic1 vsaj, če je bila taka, kot pravite Vi, za sklenitev nove pogodbe ni zadoščala. Najbrže !e sodišče smatralo, da stare pogodbe niste dovolj določno odpovedali in Vas je zato obsodilo. Zoper sodbo bodete lahko vložili priz>* v 15. dneh, ko jo sprejmete pismeno. O uspeH priziva Vam ne moremo reči ničesar, ker na1® je dejanski stan premalo znan. Tudi pogodba drugo zavarovalnico je veljavna in je ne morete o-d-povedati, dokler ne izteče rok, za katerega ste jo sklenili, razen, če ste se z zavarovalnico izredno pogodili, da velja pogodba njo le, ako je pogodba s prvo zavarovalnic® razveljavljena. V nasprotnem primeru riskira*®1 da Vas bo tudi druga zavarovalnica tožila plačilo premij in na ugotovitev obstoja pogodbe. Razveljavitev te druge pogodbe pa more* zahtevati tudi, če dokažete, da ste takrat, *L ste jo sklenili, utemeljeno smatrali, da pogodb s prvo zavarovalnico ne obstoja več! Podpisani ..................................... po poklicu............. stanujoč v.............. zahtevam, -da se spremeni v volilnem imeniku, v katerem sem -vpisan pod štev. ...... moj naziv v....................(ali: moj naslov v....................). Prilagam pptrdilo pristojnega -oblastva, ki utemeljujejo gornjo spremembo. V...................dne ..... Podipis, (Dalje prihodnjič.) TEflfl fllfl potrebujete, da zaslužite 1000 Din uvUU Ulil mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi:, Anos*, Mo ribe - »Orožnova fi. ProSnJa in opozorilo! Vljudno prosimo vse naše zavarovance in plačnike, da opozorijo prijatelje in znance, ki iz kateregakoli razloga odlašajo s pristopom v „KARITAS“, da imajo čas le Se do 30. novembra t. I. Za zamudnike se začne zavarovanje šele s 1. januarjem 1939, torej šele v prihodnjem letu in s tem po novi višji pristopni starosti. iim višja je pristopna starost — tem manjSa je zavarovalna vsota! Kdor si hoče zagotoviti ugodnost mlajše pristopne starosti, se mora takoj prijaviti v zavarovanje. Prospekte in pojasnila dobite pri naših krajevnih zastopnikih in pri i,KARITAS”, Llubljana, palača Vzajemne zavarovalnice KARITAS” 1» , Maribor, Oroinova ulica 8 • «« fV KARITAS' Največje ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji Podpisani...................po poklicu . . . • stanujoč v............................sem že dovršil 21. leto in bivam v tej občini že nad eno leto. V dokaz prilagam potrdilo župnega urada in občine. kupujte samo pri naših inserentih! i Jutri na TOMBOLO v Kranj Danes zadnji dan za tablice po Din 5"—? jutri so po Din 6"-“ la konzorcij izdala in urejale Adolf Jelen v Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.