PRIMORSKI DNEVNIK
Pottiuna plačana v gotovim	„ 'A {\ !•
ttb. postale I gruppo " L6D3 tU 11T
Leto XXU. St. 140 (6427)
SKUPNI PODATKI O VOLILNIH IZIDIH V POKRAJINAH IN OBČINAH
Iz dokončnih podatkov o volilnih izidih izhaja splošen premik volivcev na levo
Uvodnik v glasilu PSI «Avanti» ter izjave tajnikov strank: Longa, Vecchiettija, Tanassija, Humorja, Malagodija, Covellija in Michelinija - G. Martino izvoljen za rektorja rimske univerze
Končni izidi v vseh treh pokrajinah skupaj:
KD 726.688 (30,4 — na prejšnjih Pokrajinskih volitvah 29,7 odst j 33 sedežev (na prejšnjih pokrajinskih volitvah 32 sedežev).
Psi 209.632 (8,8 — 9,8 odst.) 9 sedežev (9).
PSDI 174.002 (7,3 — 3,9 odst.) 7 sedežev (4).
PRI 73.193 (3,1 — 2,7) 4 sedeži (4). KPI 709.553 (29,7 — 30,6 odst.) 35 sedežev (37).
Psiup 64.908 (2.7 — 1,9 odst.) 3 sedeži (2).
PLI 186.581 (7,8 — 8,8 odst.) 6 sedežev (7).
MSI 186.845 (7,8 — 8,5 odst.) 6 sedežev (7).
PDIUM 36.937 (1,5 — 1,1 odst.) 2 sedeža (3).
(Pripomba: na prejšnjih volitvah •ta ponekod MSI in PDIUM nastopili skupno in sta prejela 34.539 gla-•ov odnosno 1,5 odst.)
Neodvisni katoličani 2456 (0,1) no-, ben sedež.
Nova republika 8889 (0,4 odst.) no-sedež
Skupno je volilo v vseh treh pokrajinah 2.390.790 volivcev.
Dokončni rezultati v osmih občl-°ah glavnih mest pokrajin so naslednji:
KD 800.008 (30,3 — 28,9 odst.)
PSI 262.565 (9,9 — 11,4 odst.)
PSDI 231.555 (8,8 — 5,2 odst.)
PRI 52.394 (2,0 — 1,2 odst.)
KPI 726.821 (27,5 — 29,1 odst.) PSIUP 57.504 (2,2 — 1,8 odst.)
PLI 262.089 (9,9 — 11,8 odst.) PDIUM 43.578 (1,7 — 1,7 odst.)
MSI 191.180 (7,2 — 8,4 odst.)
Razne liste 13.521 (0,5 — 0,6 odst.)
Skupno je v teh osmih občinah Volilo 2,641.015 volilcev .
Za občinske svete v občinah, ki Imajo več kot 5000 prebivalcev in kjer so bile neposredne volitve, so Izidi naslednji (ni vštetih osem glavnih mest pokrajin);
KD 279.643 (39,5 — 35,6 odst.)
PSI 84 251 (11.9 — 10,0 odst.)
PSDI 36.362 ( 5,1 — 5,9 odst.)
PRI 11.288 (1,6 — 1,2 odst.)
RD-PSI PSDI 5394 (0,8 odst.) gD-PRI 1896 (0,3)
KPI 170.537 (24,0 — 31,0 odst.) KPI-PSIUP 22.752 (3,2 odst.)
PSIUP 18.936 (2,7 — 2,2 odst.)
PLI 26.979 (3,8 — 5,9 odst.)
PDIUM 4639 (0,6 — 1,5 odst.)
MSI 30.702 (4,3 — 6,1 odst.)
Razne liste 15.938 ( 2,2 — 0,6 odst.)
Skupno je volilo v teh občinah “09.H7 volivcev.
V občinah, ki imajo manj kot “O00 prebivalcev pa so prejele veči-bo naslednje liste: KD 25, različne levega centra 9. PSI-PSDI 2, KPI 2. razne levice 4, razne centra 1, beodvisne 2, različne 14. Skupno je bilo 59 takih občin.
Včeraj smo že objavili podatke 0 volilnih izidih iz Firenc in Geno-ve, danes pa še objavljamo dokonč-be volilne izide v Rimu s primerjajo z izidi občinskih volitev 1962.
eta.
KD 437.945 (30,8 — 29,3 odst.) 26 Sedežev (24)
PSI 108,436 (7,6 — 12,6 odst.) 6 se-.dežev (10)
pSDl 135.813 (9,6 — 6,3 odst.) 8 sedežev (5).
PRI 24 341 (1,7 — 1,4 odst.) 1 se-
„dež (D
RPI 359.571 (26,3 — 22,8 odst.) 21 .sedežev (19)
PSIUP 29.548 (2,1 odst.) 1 sedež pLl 151.432 (10,7 — 8,3 odst.) 9 sedežev (6)
RIM, 14. — Iz objavljenih treh primerjav o celotnih volilnih izidih izhaja pravilnost naše včerajšnje ugotovitve, da je prišlo na zadnjih delnih upravnih volitvah do novega premika proti levici, ki je po teh dokončnih podatkih še občutnejši, kot je to kazalo po delnih. Istočasno smo prišli tudi v razdobje analize volilnih izidov in sprejemanja političnih zaključkov. Jutri se bo v ta namen sestalo vodstvo KD. v četrtek pa vodstvo PSI, napovedani pa so tudi sestanki drugih vodstev političnih strank.
O izidih so vsa vodstva strank izdala danes različne komentarje. Jutrišnji *Avanti» bo v tej zvezi objavil uvodnik, v katerem bodo ocenili volilne izide, ki »jasno in nedvoumno potrjujejo politiko levega centra* Uvodničar pravi, da je levi center «matiral» upanja opozicije in to liberalcev in komunistov. KD pa je plačala vračanje desničarskih glasov s premikom volivcev na napredne pozicije, saj so ostale stranke koa-
licije v celoti več pridobile kot KD PSDJ je naredila skok naprej, ko se »bori za enotnost vseh socialistov in socialni napredek* tako da se glede te stranke ne more govoriti *o umerjenih tendencah temveč obveznosti za reforme in obnovitev*. V tem j-kviru je treba oceniti rezultat PSI, ki se je morala boriti *v težki in ostri borbi proti napadom KPI in PSIUP, ki so imeli za glavno tarčo PSI*. Umeriene sile v KD so bile proti socialistom, saj so z ovirami obnovitvene dejavnosti vlade ošibile socialistične napore. Vendar pa ugotavlja uvodnik »Avanti*, da ie PSI ohranila vso svojo moč in sedeže.
Tajnik KPI Longo je izjavil, da je njegova stranka lahko zadovoljna z izidi, saj je dokazala, da je sposobna napredovati tudi tam. kjer je na prejšnjih volitvah naredila skok. Tudi v Rimu, kjer je prišlo do padca glasov v primerjavi z zadnjimi volitvami, je KPI prejela več glasov in do-
itiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiimmiiitiimii
OD VČERAJ V BEOGRADU
Razstava dokumentov odporništva v Italiji
Pogovori med ZBB Jugoslavije in Mednarodno federacijo odporniškega gibanja - Razprava o deviznem režimu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — V prostorih kulturnega centra Beograda so danes odprli razstavo fotografij in drugih dokumentov, ki na pregleden način prikazujejo začetek in razvoj antifašistične borbe v Italiji. Ob navzočnosti številnih bivših borcev, pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, javnih in kulturnih delavcev Beograda je razstavo odprl predsednik zveznega Združe-jna borcev narodnoosvobodilne vojne Beograda Jevrem Popovič, ki je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da je Jugoslovanom dana priložnost, da se seznanijo z odporniškim gibanjem Italije tem bolj, ker sta antifašistični gibanji obeh držav povezovali ne le isti smotri, temveč tudi konkretne borbene akcije, v katerih so vzporedno sodelovale jugoslovanske in italijanske partizanske enote. Popovič je omenil, da so se takrat prijatelji Italije, številni italijanski antifašistični borci pridružili skupni borbi proti okupatorju v Jugoslaviji in da je v teh borbah padlo več tisoč Italijanov.
«Mi bi želeli,)) je poudaril Popovič, «da bi se italijanski javnosti dala priložnosti, da si ogleda podobno razstavo dokumentov o antifašistični borbi v Jugoslaviji.*
Na vabilo zveznega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije je prispela danes v Beograd delegacija Mednarodne federacije odporniškega gi-
noosvobodilne vojne Jugoslavije c aktualnih vprašanjih borcev in nadaljnjem sodelovanju med Mednarodno federacijo in Zvezo združenja borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije.
Osem odborov gospodarskega, zveznega, organizacijsko - političnega, prosvetno - kulturnega sveta zvezne skupščine je danes razpravljalo o raznih dokončnih osnutkih večinoma s področja gospodarstva, ki bodo na dnevnem redu na prihodnji seji zveznega in gospodarskega sveta, med drugim tudi o osnovah deviznega in zunanjetrgovinskega režima. Razprava o tem je bila posebno zanimiva, ker so proti tezam, ki jih je pripravila posebna skupščinska komisija, nastopile gospodarske zbornice iz Zagreba, Sarajeva in Beograda skupno s svojim skupnim predlogom. Predlog skupščinske komisije, predvideva namreč določene omejitve glede razpolaganja z deviznimi sredstvi. Zbornice pa predlagajo, da se podjetjem prepusti svobodno razpolaganje z deviznimi sredstvi, ki jih ustvarjajo z izvozom, to je s tistim delom, ki ostane po vplačilu naprej določenega odstotka za potrebe federacije.
V razpravi odboru gospodarskega sveta zvezne skupščine za družbeni načrt in družbeno - gospodarske odnose, pa je večina članov dala prednost tezam skupščinske komisije, ki so po mnenju poslancev realnejše, ker upoštevajo obstoječe plačilno - bilančne možnosti in druge objektivne pogoje. Predlog zbornic je po mišljenju večine poslancev pretiran in idealiziran.
B. B.
banja. 'Delegacija se bo pod vod-
<» -« “d“J 1 tak,	“m
-15! *“•> Hi
•»................mn...................................-...n...........
Demonstracije in spopadi v Sajgonu Policija je uporabljala orožje
Vojaški direktorij bo ostal na oblasti najmanj še eno leto * Izjave predstavnika osvobodilne fronte v Ženevi
SAJGON, 14. — Danes so bile v Sajgonu nove protivladne a«monstracije. Demonstranti so zjutraj zažgali en ameriški in »n policijski džip. Policaji so na demonstrante metali solzil-JJe bombe in so tudi streljali. Aretirali so okoli 20 budističnih
^dneev in redovnic.	_____________
Demonstracije so trajale ves "fedpoldne in udeležilo se Jih je *«č tisoč budistov. Večje skupine demonstrirale v raznih delih me-•t*. Končno so se demonstranti Jjhiaknili v bližino budističnega zajeda, od koder so začeli obmetava-11 policaje s kamenjem.
, Južnovietnamska vlada je skleni-da bo narodna skupščina, ki jo j°do izvolili 11. septembra, ustavodajna, skupščina brez zakonodaj-?e oblasti. To pomeni, da bo vojaki direktorij vladal verjetno še JJo leto, t. j. še drugih šest mescev p0 razglasitvi ustave. Man-
JJkt ustavodajne skupščine bo pre-Pfhal, ko bo razglašena ustava, ? vojaški direktorij bo tedaj imel
Ijaiogo ustanoviti ustanove, ki jih 5° določila ustava, v času od treh šestih mesecev.
, To je danes sporočil na tiskovni 5?bferenci glavni tajnik vojaškega J^ektorija, ki je imel nalogo prijaviti volilni zakon. Volitve bodo 2 Podlagi kandidatnih list s pro-. 2"Cionalnim predstavništvom. Kan-JJdati bodo morah biti starejši od {, bndvajset let. Določeno je tudi, so lahko kandidati samo tisti, e 1 niso neposredno ali posredne JMovali v korist komunizma in
H.tralizma*.
bili ubiti med boji v Danangu. Poziv so oddajali po tajnem radiu, ki oddaja iz neke pagode v Hue. Po mestu krožijo vojaki v popolni bojni opremi in pozivajo z zvočniki trgovce, naj odprejo trgovine. Večina trgovin Je namreč zaprta iz protesta proti sajgonski vladi.
V okviru zasedanja svetovnega sveta za mir v Ženevi je delegat južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte Dinh Ba Ti izjavil, da budistične demonstracije v Južnem Vietnamu proti vojaški vladi imajo v bistvu isti smoter kakor osvobodilna fronta. Dodal je: «Zaradi tega narodnoosvobodilna fronta pozdravlja in spodbuja borbo budistov.* Dejal je, da nedavni dogodki v Danangu in v Hue dokazujejo, da je »globoko protislovje med vietnamskim ljudstvom in ameriškimi napadalci, ki ga lahko samo konec napada in likvidacija slamnatega režima v Sajgonu reši*. Ti je nato dejal, da je Tič Tien Hao podpredsednik narodnoosvobodilne fronte, čeprav je vedno predstavniška osebnost južnovietnamskih budistov.
Predstavnik odbora za mir v Severnem Vietnamu Ngujen Dui Tinh je izjavil, da ameriški piloti, ki jih
niso neposredno ali posredno “lovali v knrlst komunizma in „
ujamejo v Severnem Vietnamu, ne h'rHue“so budistični redovnikiI veljajo za vojne ujetnike, temveč {J)*vali prebivalce mesta, naj ju-1 jih imajo za «zračne pirate* Pri-^Vgladujejo štiriindvajset ur, da, pomnil pa je, da z njimi č.ove-•^astijo spomin budistov, ki so l ško ravnajo. Poudaril Je, da je tre-
ba vprašanje ameriških vojakov, ki so ujetniki osvobodilne vojske, rešiti neposredno z Rdečim križem narodnoosvobodilne fronte.
Oba predstavnika sta zanikala trditve, da se sevemovietnamske čete borijo v Južnem Vietnamu, in sta dodala, da odnosi med Severnim Vietnamom in južnoviet-namsko osvobodilno fronto niso tako tesni, kakor skuša prikazati ameriška propaganda. Tinh je izjavil, da ima osvobodilna fronta odnose s hanojsko vlado v okviru odbora za afriško-azijsko solidarnost, ter da ni pravega predstavništva Severnega Vietnama pri osvobodilni fronti.
bila dve novi mesti v občinskem svetu v primerjavi z zadnjimi u-pravnimi volitvami. Značilno je dejstvo, da je KD v vseh glavnih mestih pokrajin, kjer so volili za občinske svete, zabeležila upadanje z izjemo Firenc in Rima. To dejstvo, ob pomembnem padcu glasov desnice, govori o nezadovoljstvu, ki ga vzbuja pre-potenca KD in njene zahteve po političnem monopolu. Longo nato ugotavlja, da se je del liberalnih glasov prelil k socialdemokratom in se je s tem ustvaril položaj, ki ne more biti brez vpliva na socialiste in perspektivo socialističnega združevanja. Levi center ni reši! m žnosti uprave v pomembnih središčih, kot so Firence, Forli in Piša, ter v številnih drugih mestih V takih primerih predstavlja zavračanje levičarske rešitve še posebno veliko odgovornost.
Tajnik PSIUP Vecchietti je dal krajšo izjavo, v kateri pravi, da so liste PSIUP povsod zvišale število glasov in povsod se je povečal tudi odstotek. Nato govori o »režimskem ozračju*, ki sta ga izkoristila KD in PSDI na škodo PSI, tako da so se v levem centru okrepile umirjene sile. Tak položaj pa ustvarja za vlado in zlasti za PSI nove težavne probleme.
Generalni tajnik PSDI Tanassi je ugotovil veliko napredovanje PSDI, ki je plovsod povečala število glasov. Najpomembnejša pa je po njegovem ugotovitev, da so bile na teh volitvah poražene sile, ki so se borile proti levemu centru in Droti socialističnemu združevanju. Politika levega centra je izšla okrepljena kot tudi politika socialističnega združeva nja.
Generalni tajnik KD Rumor je prav tako zadovoljen z izidi, češ da je KD presegla vsaka najbolj optimistična predvidevanja. Tudi on ugotavlja, da so volitve potrdile zavezništvo levega centra, aa‘ to pa skuša dokazati, da so na volitvah komunisti izgubili glasove.
Tajnik PLI Malagodi pravi, da je stranka »vzdržala*, češ da so izgubili zelo malo glasov, da pa bodo morali zaradi tega okrepiti svojo bitko, ker se nič niso spremenile napake levega centra Tajnik PDIUM Covelli krivi za poraz njegove stranke »ozračje strahu*, kar z drugimi besedami ugotavlja tudi tajnik MSI Miche-lini, ki pravi, da predstavljajo te volitve rezultat operacije »strahu in oblasti*.
Z izvolitvijo prof. Gaetana Mar. t.na so se zaključile volitve za rektorja rimske univerze. Martino je prejel 150 glasov, prof. Mon-talenti 77, prof. Orestano pa 36 glasov; belih glasovnic je bilo 6. neveljavna ena bilo 7
nik PLI in je bil dalj časa posla nec, februarja 1954 je postal minister za javno šolstvo, od septembra istega leta do maja 1957 Pa je bil minister za zunanje zadeve. 1. januarja 1930 je bil imenovan za rednega profesorja univerze v Messini za človeško fiziologijo, kjer je bil rektor od leta 1943 do 1957, ko je prešel na rimsko univerzo.
Danes se je sestal izvršni odbor PSI, ki je govoril izključno o sindikalnih vprašanjih. Poročal je odgovoren za sindikate v vodstvu stranke Bartocci o sedanjem sindikalnem položaju in o potrebi, da se pritiski posameznih ka-! tegorij združijo v skupen načrt, ‘ ki bo upošteval potrebe reforme in splošnega gospodarskega ter socialnega napredka, kot zahteva socialistična struja v CGIL. Ugotovil je tudi primernost vladne pobude, da se začne globalen razgovor s sindikalnimi organizacijami Glede konkretnih bitk pa je omenil važnost boja kovinarjev, katerim bi lahko pomagali z ob novitvijo pogajanj za delovne pogodbe za državna podjetja. Razpravo bodo nadaljevali v četrtek, ko bodo govorili tudi o volilnih izidih.
Minister za delo sen. Bosco se je danes popoldne sestal s sindi kalnimi organizacijami zdravnikov CGIL, CISL in UIL, s katerimi je razpravljal o nadaljnji proučitvi spora med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami.
Turški zunanji minister, ki je danes potoval skozi Atene, se je znova sestal z grškim zunanjim ministrom in se z njim pogovarjal eno uro o Cipru. Zatem je turški minister izjavil, da skušajo omogočiti sporazumno rešitev ter izboljšati odnose med Grčijo in Turčijo. Potrdil je, da se bodo pogajanja nadaljevala v neki nevtralni državi na ravni poslanikov
Vejvoda pri predsedniku poslanske zbornice
RIM. 14. — Predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducci je sprejel danes na vljudnostnem obisku jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Iva Vejvodo.
Predsednik republike na obisku v Švedski
STOCKHOLM, 14. — Predsednik republike Saragat je prispel danes z letalom na Švedsko, kjer bo štiri dni na uradnem obisku. Na letališču v Arlandi, ki je 40 km od prestolnice, je predsednika republike pozdravil kralj Gustav VI., katerega so spremljali princ Bertil in najvišji predstavniki vlade. Predsednik republike se je nato odpeljal v kraljevo palačo, kjer bo prebival dva dni in kamor je popoldne prispel iz Bruslja tudi zunanji minister Fan-fani, medtem ko se je minister za proračun Pieraccini pripeljal skupaj s Saragatom.
Zvečer je priredil kralj gostu na čast večerjo, med katero je v zdravici omenil dolgotrajne vezi med Švedsko in Italijo ter pomembno število švedskih kulturnih osebnosti, ki so se formirale v Italiji. Omenil je tudi tesno sodelovanje med obema državama na mednarodnih forumih za utrditev miru. Saragat je v svojem odgovoru prav tako govoril o kulturnih vezeh med obema narodoma, navedel je pomoč švedskega ljudstva, ko se je Italija borila za združitev. Tudi on je zaključil svojo zdravico s pozivom za še tesnejše sodelovanje za mir in napredek.
Jutri si bo predsednik republike ogledal dve važni strokovni šoli, nato pa bo gost občinske upra-
TRST, sreda, 15. junija 1966
Poslednja pot Albina Dujca
Včeraj popoldne smo se v Kopru za vedno poslovili od tovariša Albina Dujca, ki je v nedeljo nenadoma preminil v zrelih letih za srčno kapjo. Na zadnji poti ga je spremila ogromna množica ljudstva, ki je prihitela, da mu izkaže poslednjo čast. Poleg sorodnikov, številnih prijateljev in predstavnikov oblasti se je udeležilo pogreba, ki je trajal dobro uro, nešteto koprskih meščanov ter ljudi iz drugih krajev, ki so pokojnika globoko spoštovali. Na pogrebu smo opazili tudi nekaj tovarišev z njegovega procesa leta 1941, ki so prišli iz Trsta.
Pogrebni sprevod se je razvil izpred stavbe koprske občinske skupščine, kjer je ležal dragi pokojnik na mrtvaškem odru. Preden se je začel pomikati s tega kraja žalostni sprevod, je koprska godba zaigrala žalno koračnico, pevski zbor pa je zapel žalostinko. Zatem se je poslovil pred poslopjem od pokojnika z ganljivim govorom predsednik občinske skupščine Koper Dušan Barbič.
Na čelu pogrebnega sprevoda so nosili zastave, katerim je sledilo nešteto vencev. Zatem je peljal voz s krsto, pred katerim so nosili na blazinicah vsa odlikovanja in spo menice iz leta 1941, s katerimi je bil odlikovan pokojnik. Za krsto so šli najprej užaloščeni sorodniki, za njimi pa smo med drugimi opazili podpredsednika ljudske skupščine SRS dr. Marjana Breclja, predsednika republiškega zbora ljud-
lllllllllllllllltl
..................................iiii.ihiiui..
RAZOROŽITVENA KONFERENCA V ŽENEVI
Nobene bistvene spremembe v stališču treh skupin
Dean Rusk je napovedal nove ameriške predloge
ŽENEVA, 14. — Po približno enomesečni prekinitvi se je danes obnovilo’v Ženevi delo razorožitvene konference, ki se bo moralo zaključiti avgusta, da pripravijo poročilo za glavno skupščino OZN.
* Današnjo sejo je začel sedanji predsednik, mehiški delegat Antonio Robledo. Govorila sta nato sovjetski predstavnik Rošin in ameriški predstavnik Foster.
V začetku seje sta sopredsednika
jenju jedrskega orožja ovira, ki jo postavlja Zahodna Nemčija, ker hoče dobiti jedrsko orožje. Ovira proti sklenitvi pogodbe o prekinitvi podzemeljskih jedrskih poskusov pa je ameriška zahteva po mednarodnem nadzorstvu. Foster je odgovoril s tem, da je ponovil že znano stališče v obeh zadevah. Konferenca se bo ponovno sestala v četrtek.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk, ki je govoril danes v Den-veru v državi COlorado, je izjavil,
avna ena, razpršenih pa je glasov. Martino je predsed-
Belgija in NATO
BRUSELJ, 14. %- Belgijski zunanji minister Harmel Je sporočil v poslanski zbornici, da Je vlada mnenja, da se ne more odtegniti svojim obveznostim ter odgovarja pritrdilno na zahtevo za premestitev SHAPE na belgijsko ozemlje. Minister je dodal, da je treba tudi atlantski svet premestiti.
Harmel Je Izjavil, da ni bil še Izbran novi sedež SHAPE (vrhovni glavni štab zavezniških sil v Ev-ropi), toda sedež bo nedvomno v bližini Bruslja. Nato Je minister izjavil, da Belgija ne bo sprejela drugih vojaških organizacij NATO ter da bi morali pri premestitvi SHAPE upoštevati belgijski prispevek NATO.
Ciper
konference sporočila delovni spored za prve štiri tedne. Konferenca bo imela dve tedenski seji, ki bosta prvi teden posvečeni splošni razpravi, zatem bodo govorili o ukrepih proti širjenju jedrskega 0-rožja, druge seje pa bodo posvečene drugim vzporednim razorožit-venim ukrepom s posebnim ozirom
na prekinitev jedrskih poskusov in £™v orimavUaio nredlig zaVaz^ končno bodo govorih o splošni m faJDA «opr^ z^a raz
popolni razorožitvi.	SOy tucii na podzemeljske poskuse,
Med današnjo razpravo niso pri- ki presegajo določeno stopnjo mo-šle do izraza bistvene spremembe či. Dodal je, da ZDA pripravljajo v primerjavi s stanjem, kakršno nove korake za izboljšanje odno-je bilo ob prekinitvi zasedanja, sov med vzhodom in zahodom. Mehiški, ameriški in sovjetski de- Rusk je omenil še posebej načrt legat so v glavnem ponovili že konzularnega sporazuma med ZDA znano stališče treh skupin držav, j in Sovjetsko zvezo in posebno po-. .	. :1 . I oblastilo, ki ga je Johnson zahte-
Mehlški delegat jc poudaril, da se val 0j kongresa glede pogajanj za je treba zavedati važnosti sedanje- trgovinske sporazume s komuni-ga zasedanja spričo poročila, ki ga stilnimi državami, je treba pripraviti za glavno skup-.
ščino OZN. Ameriški delegat Fo-1 Rusk pa je priznal, da je glav-ster je poudaril, da je treba nujno na ovira za popustitev napetosti najti sporazum proti širjenju jedr- vojna v Vietnamu, ker je Sovjetskega orožja. Sovjetski delegat Ro-, ska zveza «občutljiva za pekinške šin je izjavil, da se strinja z ame- \ obtožbe, češ da kuje zaroto z ZDA riškim delegatom, vsaj kar se tiče proti Severnemu Vietnamu* Pono-nujnosti vprašanj, toda ne strinja1 vil pa je, da se ZDA ne morejo se z njim glede bistva vseh teh «odtegniti obveznosti, ki so jo pre-vprašanj. Poudaril je, da je naj- vzele v jugovzhodni Aziji in v Ev-večja težava za sporazum proti šir- ropi*.
iiiiiiiiiiiitMiaiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiittiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiii
Silovite demonstracije gradbincev v Amsterdamu
En mrtev m mnogo ranjenih • V mestu je še vedno napeto
Zasedanje ZEZ
PARIZ, 14. — Danes se je nada ljevalo delo rednega zasedanja skupščine zahodnoevropske zveze. Razpravljali so o evropskem sodelovanju na vesoljskem sektorju. Britanski laburistični poslanec Brovvn.je podal poročilo, ki našteva nekatera priporočila v zvezi s tem sodelovanjem. Skupščina je nato sprejela priporočilo, naj se nadaljuje dejavnost ELDO na podlagi sedanje pogodbe.
Pričakuje se posebno živahna debata o evropski varnosti in o NATO Francoski odgovor na Sandysovo poročilo s tem v zvezi je že prišel v obliki note, ki jo je danes popoldne predložil golistični poslanec Baumel. Izjavil je, da temelji San-dysc o poročilo deloma na »lažnih predpostavka* in da «v duhu francoske vlade si jedrske strategije ni moč zamisliti brez lojalnega zavezništva med ZDA in Francijo*. Ponovil je nato razloge, zaradi katerih se je Francija umaknila iz vojaške organizacije zavezništva in je dejal, da načelo vojaške integracije zavezniških sil «samo zaostruje togost ameriško-sovjet-skega strateškega ravnotežja in zaradi tega manjša svarilne možnosti zavezništva*. Kritiziral je trditve o morebitni nevtralnosti Francije v primeru vojne in je dejal, da so te trditve v nasprotju z izjavami francoske vlade, da bo Francija tudi po letu 1969 spoštovala obveznosti v okviru severnoatlantske pogodbe. Končno je dejal, da je Francija, s tem da si pridržuje pravico, da vsak trenutek svobodno nastopi na katerem koli delu sveta, koristnejši zaveznik za ZDA kakor druge države, ki strogo sprejemajo ameriške teze.
ske skupščine SRS Tineta Remškar-ja, organizacijskega tajnika ZKS Alberta Jakopiča-Kajtimira, republiškega poslanca Julija Beltrama, tajnika ZKS občine Koper Branka Gabrščka, spomeničarje in španske borce, tovariše s procesa iz leta 1941, predstavnike turističnih, gospodarskih in drugih organizacij itd.
Pogrebni sprevod se je pomikal najprej ob obali, mimo avtobusne postaje, ob zunanjem robu mesta ter šel od tam na pokopališče pri Škocjanu. Ves čas je godba igrala žalne koračnice, ob straneh pa so stale goste vrste ljudi, ki so se poklanjale spominu prerano umrlega, ki je toliko prispeval k razvoju Kopra in vsega področja.
Na pokopališču sta se ob odprtem grobu poslovila od umrlega revolucionarja in borca Rado Pišot-Sokol in Ivan Mauser, predsednik kultur-no-prosvetnih organizacij v Kopru. Oba sta poudarila ravno revolucionarno pot pokojnika, ki je že leta 1934 stopi! v vrste KP in doživel najprej preganjanje v stari Jugoslaviji, kjer je bil zaprt v Sremski Mitroviči. Poudarila sta zatem njegovo borbo proti fašizmu, ki ga je privedla pred izredno fašistično sodišče za zaščito države, ki ga je leta 1941 obsodilo na 30 let ječe. Orisala sta zatem njegov pobeg iz zaporov leta 1944 in njegove zasluge v osvobodilni borbi ter njegovo prizadevno in požrtvovalno delo v povojnih letih v političnih organizacijah ter v zadnjih letih v vlogi predsednika medobčinske turistične zveze Koper-Izola, člana predsedstva turistične zveze Slovenije in člana upravnega odbora turistične zveze Jugoslavije. Na koncu je zbor zapel še žalostinko, godba pa je zaigrala «žrtvam».
Vsi, ki smo poznali Albina Dujca, skoraj nismo mogli verjeti, da naa je tako nenadoma zapustil. Zlasti njegovi bivši tovariši zaporniki se bodo vedno spominjali njegove vedrine in humorja, ki je pomagal njemu in njim preživljati temne dni, saj jim je s svojo dobro voljo vedno vlival v srce poguma in vere v bodočnost. Zato bo ostal lik Albina Dujca vsem, ki so ga poznali in ga imeli radi, in tudi vsem tistim, ki ga sicer vsa ta dolga leta niso pogosto videvali, v trajnem hvaležnem spominu.
F. K.
NEW VORK, 14. — Glavni tajnik OZN U Tant je obvestil varnostni svet, da se Je napetost med Grki in Turki na Cipru povečala in da bi se utegnila dogoditi nova naši lja. U Tant pravi, da ni na vidiku napredovanje za stalen sporazum med obema skupnostima, ter poziva varnostni svet, naj podaljša za drugih šest mesecev mandat varnostnih sil OZN na Cipru. Mandat teh sil poteče 26. junija; varnostni svet bo o tem razpravljal v četrtek.
Te U Tantove Izjave vsebuje poročilo, ki ga Je tajnik poslal članom varnostnega sveta, število varnostnih sil OZN na Cipru znaša 4900 vojakov in približno 175 policijskih agentov.
Nekateri delegati v OZN kažejo rahel optimizem spričo dejstva, da so se v Bruslju začeli neposredni pogovori med Grčijo in Turčijo.
AMSTERDAM, 14. — V Amsterdamu so bile včeraj in danes močne demonstracije gradbenih delavcev, med katerimi so se demonstranti spopadli s policaji. Včeraj je med demonstracijami umrl en delavec, eden pa je bil ranjen, danes pa je bilo ranjenih 11 demonstrantov.
Demonstranti so protestirali proti odbitkom od mezd, ki naj bi sluzil za upravne stroške. Mirno so se zbrali pred občinsko palačo, da bi poslušali govor svojega voditelja. Posedli so po cesti in s tem ovirali promet. Policija Je nastopila in jih Je začela razganjati. Delavci so ostro reagirali in napadli policaje s kamenjem. Med spopadom se je nenadoma zgrudil 55-letni delavec in je umrl, drugi pa je bil hudo ranjen v glavo. Policija je danes Javila, da Je delavec umrl za srčno kapjo.
Danes so gradbeni delavci stavkali. Okoli poldne se jih je več tisoč zbralo pred sedežem lista «De Telegraf*. Zažgali so avtomobil, v katerem je bilo več izvodov časopisa. Razbili so tudi šipe na oknih na sedežu časopisa. Nastopili so gasilci in zatem policaji, ki so na demonstrante streljali. Nato so demonstranti odšli na Trg Dam. Tu je število demonstrantov narastlo. Policija trdi, da so skušali napasti policijsko postajo v bližini kraljeve palače. Po ulici, ki pelje od postaje do kraljeve palače so demonstranti raztrosili žeblje, ki so preluknjali gume na številnih policijskih avtomobilih. Policaji na konjih so ostro nastopili in so tudi večkrat stre-liall. Predstavnik policije je izjavil, da je bilo 11 ranjenih. Amsterdamski župan je zahteval davi nastop
kraljeve žandarmerije, ki Je odvisna od ministrstva za obrambo.
Demonstranti so demonstrirali pred listom »Telegraaf*, ker je objavil netočna poročila o včerajšnjih demonstracijah. Komunistični poslanec Jager se je danes pogovarjal z notranjim ministrom, od katerega Je zahteval, naj kaznujejo policaje, ki so krivi za nerede, ter naj odstavijo mestnega policijskega poveljnika.
V mestu je nocoj še vedno napeto. Načelnik policije je izjavil, da je v nekaterih delih mesta «skrajno nevarno*. Pozval Je radovedneže In pešce, naj bodo daleč od središča mesta, in je dodal, da so demonstracije povzročili «izvežbani agitatorji*.
DŽAKARTA, 14. — Indonezijski radio je javil, da sta se general Suharto in predstavnik malezijskega zunanjega ministrstva sporazumela o pobudah za mirovni sporazum med Indonezijo in Malezijo. Agencija Antara je javila, da bo parlament v kratkem odobril resolucijo, ki poziva vlado, naj se Indonezija vrne v OZN.
RIM, 13. — Pretekle dni sta druž-ba «AFNE» (Astilleros y Fabricas Navales del Estado) iz Buenos Airesa in turinska FIAT podpisali sporazum, ki daje omenjeni argentinski državni družbi licenco za izdelovanje močnih dvotaktnih pomorskih motorjev Fiat v Argentini. Sporazum določa tudi široko tehnično pomoč FIAT za izdelovanje in za nadomestne dele pomorskih motorjev do 30.000 KS.
Subandrio pride pred sodišče
Nad 200 zastrupljenih zaradi uhajanja klora
LA SPEZIA, 14. — Davi ob 2.30 je v predmestju Spezie začel uhajati klor iz cevi nekaj metrov od morja na glavnem mostu «Enel». Plin je zajel vsa bližnja področja in tudi dve obljudeni področji.
Policija in gasilci so takoj poskrbeli za izpraznitev stanovanj. Od 2.30 do 7. ure je moralo več tisoč ljudi zapustiti stanovanje. Mnogo zastrupljenih so odpeljali v bolnišnice v Spezii, Lerici in Sarzani. Takoj so poklicali v bolnišnice vse zdravnike in bolničarje. Zatrupilo se jp nad dvesto oseb, od katerih so jih 115 takoj odpeljali v bolnišnico. Po štirih urah dela je gasilcem m tehnikom uspelo ustaviti uhajanje plina. Ker je pihal veter proti morju, je zanesel oblak dima daleč od mesta na sredo morja. Zvečer je državni pravdnik odredil preiskavo, da ugotovijo vzroke nesreče. Vsi zastrupljeni se zvečer počutijo bolje. Popoldne se je javilo v bolnišnici drugih 50 oseb, da jih pregledajo.
Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo dokončne volilne izide in tudi skupne podatke o volitvah v treh pokrajinah, volitvah v občinah, ki so glavna mesta pokrajin, ter končno o volitvah v občinah, ki imajo več kot pet tisoč prebivalcev. Iz teh podatkov nedvomno izhaja nov občuten poraz skrajne desnice in resno nazadovanje liberalcev. Stranke levega centra ter PSIUP in KPI pa so se v celoti okrepile, čeprav so nastali pri tem nekateri notranji premiki in predvsem se je zaradi obstoja PSIUP znižalo DŽAKARTA, 14. — V tukajšnjih število glasov PSI. Vse stranke so
političnih krogih čedalje bolj prevladuje prepričanje, da v bližnji prihodnosti položaj Sukama kot predsednika države ne bo ogrožen. V nasprotju z nedavnimi bolj ali manj odkritimi kritikami na račun njegovih «zablod», s predlogi, da bi kdo drug zavzel predsedniški položaj, ter z mnenji, da je treba vodstvo prepustiti «mlajši generaciji*, so zdaj pripadniki različnih organizacij objavili sporočilo, v katerem soglašajo, da ostane Sukar-no šef države. Med drugimi sta takšno stališče objavili tudi akcijska fronta zahodne Jave in študentska organizacija KAMI.
Kakor poroča indonezijska agencija Antara, je javni tožilec general Sugiharto izjavil, da bodo bivšega podpredsednika vlade in zunanjega ministra Subandria postavili pred sodišče. Povedal je, da je že končano prvo in drugo zaslišanje Subandria. Skupaj s Subandriom bodo sodili tudi osemnajstim bivšim ministrom, ki so obtoženi zlorabe oblasti, kraje, nemorale in sodelovanja v lanskem izjalovljenem državnem udaru.
BUKAREŠTA, 14. — Danes so uradno javili, da bo predsednik kitajske vlade prišel 16. junija na uraden obisk v Romunijo, kjer bo ostal do 24. junija.
že dale prve ocene izidov, v kratkem pa se bodo sestala vodstva, ki morajo sprejeti tudi ustrezne zaključke, ki ne bodo brez vpliva na vladno politiko.
Včeraj je ženevska ra/orožitvena konferenca začela ponovno zasedati predvidoma z dvema sejama tedensko vse do avgusla. Toda v sla-liščih delegatov ni bilo opaziti bistvenih sprememb. Delegati Mehike, SZ in ZDA so v glavnem ponov li že znana stališča treh skupin držav. Sovjetski delegat je sicer izjavil, da se strinja z ameriškim, vsaj kar zadeva nujnosti, vprašanj, ne pa glede njihovega bistva. Vendar pa je ameriški državni tajnik Rusk včeraj v Ameriki izjavil, da ZDA pripravljajo predlog za raztegnitev prepovedi jedrskih poskusov tudi na podzemeljske, toda le na tiste, ki «ne presegajo določene stopnje moči*. Za zboljšanje odnosov med zahodom in vzhodom na je priznal, da je glavna ovira viet* namska vojna.
Tudi včeraj je v Sajgonu demonstriralo več tisoč budistov, ki so zažgali en ameršiki in en policijski džip. V mestu Hue pa so budistični redovniki po tajnem radiu pozvali meščane, naj danes gladujejo štiriindvajset ur v spomin budistov, ki so bili ubiti med boji v Danangu. Na zasedanju svetovnega sveta za mir pa je predstavnik osvobodilne fronte izjavil, da fronta pozdrav-lja in spodbuja borbo budistov.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.8, najnižja 22.2, ob 19. uri 25.2; zračni tlak 1011.7 pada, vlaga 60 odst., veter 7 km vzhodnik, nebo 9 desetin pooblačeno, padavine 0.10 mm. morje mirno, temperatura morja 24 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 15. Junija
Vid
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 3.02 in zatone ob 17.23 Jutri, ČETRTEK, 16. junija
Jošt
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Razprava o zakonskem osnutku
o pomoči deželne uprave dijakom
Številni odgovori odbornikov na vprašanja in interpelacije svetovalcev
Na včerajšnji seji deželnega sveta so bila najprej na vrsti vprašanja in interpelacije, nato pa se je začela razprava o zakonskem osnutku q spremembah deželnega zakona št. 19 od 6. septembra 1965. ■Ker so se vprašanja zelo zavlekla, »liso končali te razprave in bosta odgovorila poročevalec in pristojni odbornik diskutantom na današnji seji. Glavna sprememba zakona je v tem, da bo po novem zakonskem osnutku dežela prevzela nase vse izdatke pri dodeljevanju podpor dijakom za potovanja in študijske štipendije ne glede na pomoč občin.
Poročilo o. zakonskem osnutku je podal socialist Volpe, ki je predvsem poudaril, da morata država in dežela odstraniti ovire gospo-
darske in socialne narave, ki pre-človeške
prečujejo popolni razvoj osebnosti.
V	razpravo so posegli komunist Bosari, misovec Morelli, socialdemokrat Bertoli, liberalec Morpur-go ter demokristjana Gina Idi in Pittino. Nekateri svetovalci so kritizirali zakonski osnutek, vendar so izjavili, da bodo zanj glasovali. Sicer pa ni nihče nasprotoval niti v pristojni komisiji.
V	začetku seje je odbornik Gia-cometti odgovoril komunistu Kosanju in drugim iz njegove skupine na vprašanje o prvi fazi izdelovanja deželnega urbanističnega načrta. Giacometti je rekel, da je s sklepom od 24. maja 1966 deželni odbor poveril družbi Tekne iz Milana, naj izdela deželni urbanistični načrt, To nalogo bo opravila do konca februarja prihodnjega leta. V tem času bodo med seboj v stikih strokovnjaki te družbe in deželni odbor, tako da se določijo prednostne intervencije na tem področju ter uskladijo vse načrtovalne pobude v deželi. Čeprav to-rej ne bo na razpolago načrt vse do februarja prihodnjega leta, bo dežela lahko nakazala svojo u-emerjenost raznih krajevnih uprav ■konzorcijev itd o tem vprašanju. To bo dopuščalo splošno usklajevanje, tako da ne bo škodljivih
posegov na urbanistično ureditev ‘ “ele.
deže .
Ker je o tem postavil vprašanje tudi liberalec Trauner, in sicer, zakaj je odbor izbral prav družbo Tekne za izdelavo načrta, mu je odbornik Giacometti pojasnil, da se je dežela prej dobro informirala o strokovnih in znanstvenih sposobnostih družbe.
Odbornik Nardini je odgovoril svetovalcem Traunerju, Bergoma-su, Calabrii in Semit ki so ga vprašali, ali je res v načrtu skrčenje ustroja vsedržavne ustanove za matere in otroke, da bi ga prilagodili finančnim možnostim. Nada-
fot____
Ije so vprašali, ali nameravajo odpustiti začasno osebje, ali mislijo skrčiti tudi število otroških jasli in materinskih posvetovalnic ter končno, kaj namerava storiti dežela. Odbornik je odgovoril, da bodo v kratkem predložili v parlamentu vladni zakonski osnutek, ki se tiče ONMI. Ce bodo ta zakonski osnutek odobrili, bodo lahko preuredili ustanovo.
Odpustu okrog 1500 začasnih u-službencev so se izognili tudi na posredovanje ministrstva za zdravstvo. Seveda bi ustanova morala odpustiti osebje, če ne bi razpolagala z denarjem. Toda proračun so odobrili in začasno osebje je sedaj redno v službi. Ostaja pa odprto vprašanje organika začasnega osebja.
Odbornik Dal Mas je odgovoril komunistu Šemi glede pokrajinske komisije za bolniško blagajno obrtnikov in glede nadzorstva nad volilnimi izidi. Rekel je, da so nekateri kandidati liste št. 3 vložili
ugovor na pokrajinsko komisije za obrt v Trstu v zvezi z volilnimi
rezultati v tej organizaciji. Ker je ta komisija ugovor zavrgla, so se obrnili na odborništvo za delo, ki ga sedaj proučuje.
Isti odbornik je odgovoril na vprašanje komunista Coghetta v zvezi z disciplinskimi ukrepi, ki sta jih sprejeli avtobusni družbi «SAITA» in «RIBI» iz Gorice v zvezi s stavkami uslužbencev. Pri
tem je nakazal razne pravne vidike in obširno orisal juridično prakso v teh primerih. Rekel je, da se bo odborništvo še nadalje zanimalo za stvar. Odbornik Dal Mas je končno odgovoril tudi na vprašanje socialdemokratov Bertolija in Dulcija o kriterijih, po katerih se je predsedstvo ESA (ustanove za razvoj obrti) ravnalo pri izbiri podjetij, ki so se udeležili nedavne razstave obrti v Florenci.
Odbornik Marpillero pa je odgovoril na interpelaciji komunista De Caneve, socialista Mora in na vprašanje pslupovca Bettolija
kriterijih, po katerih se je pred. sednik deželnega
odbora Berzanti ravnal, ko je pooblastil rudarsko družbo Pertusola, da opravlja na rabeljskem področju raziskave v zvezi s svincem in cinkom Komunisti, socialisti in psiupovci se namreč ne strinjajo s tem odlokom. Odgovor odbornika Marpille-ra, ki je po poklicu odvetnik, je bil s pravne plati zelo izčrpen, vendar ni zadovoljil interpelantov.
Delegacija KZ in ZMP
pri deželnih odbornikih Comeliiju in Iripaniju
Pred nekaj dnevi sta deželni odbornik za kmetijstvo odv. Comelli in odbornik za finance dr. Tripa-ni sprejela delegacijo deželne Kmečke zveze 6 (Alleanza dei con-
tadini) in Kmečke zveze ter Zveze malih posestnikov, ki ju je zastopal občinski svetovalec in tajnik ZMP Marij Grbec. Delegacija je deželnima odbornikoma izrazila zaskrbljenost prizadetih kmetovalcev zaradi nesrečnega vprašanja izplačila odškodnine po hudem neurju lanskega leta. Deželna odbornika sta delegaciji zagotovila, da je dežela določila 83 milijonov lir za izplačilo omenjene odškodnine, predvsem za škodo, ki so jo utrpele kmetijske strukture (zgradbe in naprave). Potrebno pa je, da parlament odobri zadevni zakon (leg-gina), kar se bo verjetno v kratkem zgodilo. Nato bodo lahko začeli z izplačevanjem odškodnine prizadetim kmetovalcem v deželi.
Odpusti v podjetju Pecas
Včeraj je podjetje PECAS sporočilo obema sindikatoma delavcev mizarske stroke, da namerava odpustiti 110 delavcev zaradi dovršit-ve del na ladji Eugenio C. Sindikata sta takoj izjavila, da ne pri-
stajata na te odpuste
.....	Hilli lllllllllllllll...llllllll................................................
PO ZAKLJUČENEM SOLSKEM LETU
208 dijakov slovenskih srednjih šol polaga v teh dneh zrelostne izpite
Maturanti višjih srednjih šol bodo začeli z izpiti v začetku julija - Učni uspehi na vseh srednjih šolah
S pismeno nalogo v italijanščini so se v ponedeljek začeli tudi na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem zrelostni izpiti, kakor po vsej Italiji. Včeraj so dijaki pisali nalogo v slovenščini, jutri pa bo na vrsti tuj jezik. Pismene naloge se bodo zaključile v soboto, nato pa bodo sledili ustni izpiti. Na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem (Sv. Jakob, Sv. Ivan, Kati-nara, Rojan, Dolina, Prosek, Opčine, Nabrežina in Križ) polaga zrelostni izpit skupno 208 dijakov, med katerimi so 4 privatisti. Predsedniki izpitnih komisij so: srednja šola pri Sv. Jakobu: prof. Jože Tavčar, v Rojanu in na Proseku: prof. Marija Blazina, Sv. Ivan; prof,, Janko. Jež, Dolina: prof. Vlar dimir Deško, Opčine: prof. Laura Abrami, Nabrežina; prof. Josip Se-ražin.
Kakor je znano, se je letos zaključilo prvo obdobje popolnega delovanja enotne srednje šole po uveljavitvi šolske reforme, s katero so bile ukinjene strokovne šole (avviamento), ki so bile spremenjene v enotne nižje srednje šole. Dijaki, ki zaključijo šolanje na srednji šoli, morajo opraviti zrelostni izpit, ker gre za zaključno šolanje, po katerem dijak dobi diplomo. Vsem dijakom, ki imajo zdaj zrelostne izpite, želimo, da bi jih uspešno končali. Pri tem pa po-
MmiiiiiiuiniuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiHiiiiiiiuiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiii
25. IN 26. JUNIJA TER 29. IN 30. OKTOBRA V TRSTU
Deželno zborovanje o javnih prevozih
Na obeh zasedanjih bodo razpravljali o krizi mestnega prometa in o urbanističnem načrtovanju za rešitev tega važnega vprašanja
Mestni promet zajema že danes takšen obseg, da začenja dušiti zlasti središča mest. Zato je potrebno reševati tudi to vprašanje v okviru urbanističnega načrtovanja. Potrebni so takojšnji posegi za organizacijo prometa v velikih središčih. Potrebno je tudi smotrno izkoristiti ves, čeprav omejen prostor, ki je še na razpolago.
Zaradi tega bi bilo treba za rešitev teh težav upoštevati sledeča vprašanja: prispevek, ki ga lahko da javna prometna služba za rešitev teh vprašanj; omejitve', pri uvedbi avtomatične izdaje vosov nic na javnih prometnih vozilih možnosti, da se zlasti v srednje velikih mestih uporabi mešani pre vozni sistem s podzemeljskimi že leznicami in sedanjimi sredstvi (privzdignjene ceste, podzemeljske ceste za avtobuse, trolejbuse in tramvaje, ločitev voznih stez za zasebni in javni promet).
Na ta In še na mnoga druga vprašanja bodo skušali odgovoriti strokovnjaki na deželnem zborovanju o javnih mestnih in medkrajevnih prevozin, ki bo v Trstu na dveh zasedanjih. Prvo zasedanje, na katerem bodo razpravljali predvsem o vprašanjih mestnega prometa, bo 25. in 26. tm. Drugo zasedanje, ki bo 29. in 30. oktobra letos, pa bo posvečeno razpravi o prometnem načrtovanju v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Obe zasedanji bosta v dvorani trgovinske zbornice v Ul, S. Nicold 5.
Na prvem zasedanju bosta imela glavni poročili docent za prometno tehniko in ekonomijo na univerzi v Piši in glavni ravnatelj rimskega podjetja za mestni promet ATAC prof. Corrado Guz-zanti, ter ravnatelj zavoda za arhitekturo in urbanistiko na tržaški univerzi in predsednik deželne sekcije vsedržavnega zavoda za urbanistiko prof Pio Montesi. Na jesenskem zasedanju pa bodo govorili prof. tržaške univerze Giuseppe Fontanella, ravnatelj zavoda za ceste in promet na tržaški univerzi prof. Matteo Matternini in prof. Umberto Pototschnig, docent za administrativno pravo na univerzi v Pavii.
Zasedanje prirejajo tržaško občinsko podjetje Acegat, videmsko občinsko podjetje ATM in odborništvo za mestni promet goriške občine pod pokroviteljstvom občinskih in pokrajinskih uprav ter trgovinskih zbornic iz Trsta, Vidma in Gorice in deželnega odbor-rižtva za promet.
Dr. Doria o tržaškem gospodarskem položaju
Na glavni skupščini tržaškega združenja industrijcev v sejni dvorani trgovinske zbornice je predsednik združenja dr. Doria podal izčrpen pregled o položaju tržaškega gospodarstva. Poročevalec je označil položaj za «kaj malo tolažilen« kljub nekaterim pazitivnim dejstvom. Zlasti je tožil o krizi v ladjedelništvu, v gradbeništvu ter v komplementarni industriji. Ko je omenil nove pobude, že izvršene ali pa načete, predvsem v industrijski coni v Savljah, je dr. Doria podčrtal večje zanimanje za osnovne probleme tržaškega gospodarstva na področju infrastruktur in je v tej zvezi omenil pomol VII., avto cesto, letališče in program modernizacije telekomunikacij. Dejal je tudi, da lahko na perspektivo tržaškega gospodarstva vplivata ustanovitev deželne finančne u-stanove in pa pristaniška ustanova.
Med skupščino je podal poročilo tudi predsednik vodstva malih industrij Modiano, ki je podčrtal nujnost odstranitve ali zmanjšanja tistih ovir, ki preprečujejo razvoj podjetij.
ZBOROVANJA KPI Dane« ob 9.30 bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 skupščina komunistov iz velikih tovarn (ladjedelnic Sv. Marka. Tovarne strojev in Arzenala) z diskusijo o temi; ((Neposredne ln dalnje perspektive tržaške ladjedelnlške Industrije.« Poročilo bo podal Inž. Antonlno Cuf-faro. Vstop z izkaznico KPI.
Danes ob 20. uri bo skupščina članov federacije KPI. Govoril bo tajnik federacije dr. Paolo Šema o volitvah 12. t.m. v Italiji in o prvi ocenitvi volilnih rezultatov. Vstop z izkaznico KPI ln FGCI.
Jutri ob 20.30 bo javno predavanje o vprašanju pravične stvari pri od pustih ln o statutu delavcev na sedežu krožka «Pisonl» v Zgornji Ko lonji. Govoril bo Livio Saranz v okviru sekcije KPI «Garibaldi».
ZBOROVANJE P8IUP
Danes zvečer ob 20. uri bo na trgu v Skednju Javno zborovanje PSIUP, na katerem bo govoril o sedanjem krajevnem ln vsedržavnem političnem položaju tajnik tržaške federacije Ezio Martone.
novno opozarjamo pristojne organe na nujnost, da se čimprej ustanovijo tudi za slovensko mladino, ki dokonča srednjo šolo in sg namerava vključiti v produkcijo, strokovni zavodi.
Objavljamo sezname šolskih izidov v posameznih razredih vseh slovenskih sredniih šol v Trstu.
SREDNJA SOLA PRI SV. JAKOBU
RAZRED I. A: izdelali so: Aleks Gustinčič, Sergij Požar, Lucija A-brami, Tatjana Bandi, Tatjana Ciuk, Majda Demark, Marta Iva-šič. (Popravne izpite ima 6 dijakov, odklonjeni so 3.)
I.	B:	Danijel Zavadlal, Marta
Kozmina, Vihra Kodrič, Majda Mi-lir, Helena Sancin, Magda Stoka (pop. »7. odkl. 3).
II.	A: Lucijan Derganc, Viljem Godnič, Dušan Jelinčič, Ivo Jev-nikar, Klara Andlovič, Gracijela Belli, Lucijana Bembi, Magda Bizjak, Marija Gracija Fabian, Marijan Pulič (pop. 8, odkl. 1, 1 neocenjen).
II. B: Livij Pertot, Nadja Babič, Vesna Davidovič (pop. 13, 1 neocenjen).
UČITELJIŠČE
RAZRED I.: Nadja Jazbar, Roza na Vatta, Marija Vidmar, Gabrijela Žerjal (pop. 5).
UTI.: Marija Benedetti, Marta Bevilacqua, Nataša Calzi, Alenka Čepar, Libera Harlng. Vanda Husu, Sheila Lavrenčič, Silva Pernarčič (pcp. 5).
III : Majda Cemeka, Milojka Sos-si, Alekseja Skerk, Vojka Trampuž, Sergij Verč (pop. 1).
IV.: vseh 16 dijakov je bilo pri-
puščenih k zrelostnim izpitom.
TRGOVSKA AKADEMI
IIJA
Razred I. A: Nadja Filipčič, Ana Guštin, Marija Hrovatin, Nadja Hrvatin, Miroslava Leban, Vojko Lovrlha, Sonja Lukač, Ervin Mezgec, Edvard Ukmar, Savo Ussai (pop. 6 — odklonjen 1).
I.	B: Ksenija Abrami, Vera Ca-harija, Eligij Kante, Lidija Prešelj, Marija Škabar, Sonja Terčon, Zdenka Trampuž, Franko Turk (pop. 5 — odkl. 2 — 1 neocenjen).
II.	A: Nadja Brišček, Nada Ca-harija, Sonja Cebulec, Milica Ceh, Marina Gržančič, Zdenka Prasel, Oskar Sedmak, Albin Spetič, Marij Spetič, Neva Starc, Gabrijela Valič, Vladimir Wilhelm, Doroty Zega, Sonja Žerjal (pop. 2 — odkl. 4).
II.	B: Sonja Blažina, Stanislav Calzi, Adrijana Cibic, Marina Ci-blc, Boris Ciuk, Branka Koren, Marjan Mauri, Eda Milič, Boris Sik, Neva Terčon, Adrijan Zacca-ria, Boža Žagar (pop. 3 — odkl. 3).
III.	: Danilo Baša, Edvard Bevi-lacqua, Klara Bevilacqua, Nadja Bevilacqua, Nadja Carli, Draga Corbatti, Nada Franco, Boris Her-vatin, Nives Maganja, Igor Orel, Sonja Rupel, Tatjana šiškovič, Nataša Sossi, Pavel Švara (pop. 10 — odkl. 2).
IV.	A: Fabij Bemetti, Klavdij Brainl, Marko Canciani, Boris De-beljuh, Marijan Giaconi, Boris Gombač, Branko Graccogna, Peter Hočevar, Dušan Mauri, Jurij Tom-masi (pop. 6 — odkl. 1).
IV.	B: Gabrijela Andlovič, Majda Batelli, Marija Corbatto, Ivanka Guštin, Elvira Kompare, Bogomila Kravos, Saša Križmančič, Milena Mužina, Alenka Renar, Nadja Sancin, Sonja Škabar, Magda Starec, Vesela Starc, Zoja Tence, (pop. 6).
V.	A in B: vseh 39 dijakov je bilo prepuščenih k zrelostnim izpitom.
VIŠJA KLASIČNA GIMNAZIJA RAZRED IV.:	Ravel Kodrič.
Franc Mahnič, Tamara Blažina, Pa tricija Howie, Alenka Mihalič, Jas-
na Rauber, Mara Rogelja, Rada Subani, Mojca Šiškovič (popr. 2).
RAZRED V.: vseh 7 dijakov je bilo pripuščenih k izpitu za vstop v klasičrii licej.
KLASIČNI LICEJ RAZRED I.: Josip Barič, Borut Kodrič, Aleksander Rojc, Rada Košuta, Majda Sancin, Slava Starc, Bojana Vatovec (pop. 1).
II.	: Mihael Beličič, Igor Simonič, Ivan Sossi, Adrijan Zavadlal, Nadin Filintv Vivi.en:’ - n
ja Ivančič, Ksenija Nibrandt (pop. 2)
III.	: vseh 7 dijakov je bilo pri-
puščenih k zrelostnim izpitom.
!ET
ZNANTVENI LICEJ
I.	razred: David Kocjančič, Emil Guštin, Marijan Nabergoj, Dinora Korošec, Katja Kralj (pop. 5 — 2 neoc.)
II.	: Danilo Košuta, Walter Klun, Danimir Mikolj, Igor Sancin, Vincenc Sandalj, Nevija Bandelli, A-lenka Bufon, Livija Campagnalli, Neva Daneu, Savina Knez, Neva Lukeš, Breda Pahor, Marija Pegan Žvokelj, Olga Pulič, Marina Sera-žin, Ana Marija Stegu, (pop. 2).
III.	Edvard Čermelj, Ivan Fer-foglia, Marijan Jevnikar, Boris Košuta, Milan Pahor, Aleks Peroša, Sergij Tavčar, Aleksander Zupančič, Lucijana Sancin, Silvester Urbančič, (pop. 12).
IV.	Edvard Bole, Emil Bole, Bojan Brezigar, Livij Hervatin, Peter Gruden, Ljubomir Stele, Jelka Danieli, Mira Stegu, (pop. 7 — odkl. 2).
V.	vseh 34 dijakov je bilo prepuščenih k zrelostnemu izpitu.
PREDAVANJE O RAKU
Na sedežu kulturnega krožka v Ul. Apiari 31, bo ob 20.30 predavanje o zdravljenju in ugotavljanju raka pri ženskah. Predavali bodo primarij tržaškega centra o raku dr. M. Lovenati, dr. Mastrangelo ln ravnatelj občinskega higienskega u-rada dr. Fabiani.
Jutri ob 20.30 bo na Sedežu KPI pri Sv. Jakobu (Ul. San Zenone 10) javno predavanje o borbi proti rakastim obolenjem pri ženskah. Predavala bosta primarij tržaškega centra za ugotavljanje ln zdravljenje raka dr. Mario Lovenati in dr. Dolores Cecilia Mastrangelo. Vstop prost.
S V četrtek, 16. t.m. ob 20. nri
bo na Igrišču rekreatorija «G. Pa-dovan« zaključna prireditev, ki bo obsegala telovadni nastop, nastop pevskega zbora, otvoritev razstave ročnih del in koncert godbe na pihala
VČERAJ POPOLDNE OB CESTI OPCINE-FERNETICI
Tragična smrt žene iz Repna pod kolesi traktorja s prikolico
Nesreča se je pripetila v trenutku, ko se je traktor začel pomikati ritenski navzdol po travniku - Nesrečnica je bila na mestu mrtva
V Repnu se je včeraj popoldne kot blisk razširila presunljiva vest o tragični In nenadni smrti 56-letne Marije Pegan por. Škabar, ki je stanovala v hiši štev. 25. Spočetka nekateri niso hoteli verjeti, na žalost pa je bila novica resnična. Pegano-vo je do smrti povozil traktor, ko se je pripravljala, da bi na prikolico nakladala seno.
Pretresljiva nesreča se je pripetila približno ob 16. uri na kraju Imenovanem «Na jami«, nekaj desetin metrov od državne ceste Opčine—Fernetiči, blizu trase naftovoda. Tja so se popoldne odpravili Peganova. njen 32-letni zet Romano Purlč iz Repna 16 in še drugi, da bi natovorili seno in ga potem prepeljali domov. Traktor znamke «Sane-puledro« z evidenčno tablico TS 00100 je upravljal Purlč in ga ustavil na robu travnate ograde, ki se precej strmo spušča v nekakšno dolinico. Kosci so se takoj lotili dela in začeli nakladati, toda nepričakovano se je pripetila pretresljiva nesreča
Zdi se, da je Purič pozabil potegniti ročno zavoro pri traktorju.
Težko vozilo, h kateremu je bila priklopljena prikolica, je nenadoma začel ritenski drseti po strmem travnatem pobočju ograde. Vozili sta začeli vedno bolj drveti proti dolini in nihče ni mogel ničesar napraviti, da bi zaustavil blazno vožnjo.
Usoda je hotela, da se Peganova ni pravočasno zavedla nevarnosti, ko pa se je tega zavedla je bilo žal že prepozno. Vozili sta z vso silo treščili vanjo. Jo podrli, nakar so po njenem telesu zapeljala kolesa vozil, ki sta se končno prevrnili.
Prisotni so nesrečnici priskočili na pomoč, toda vse je bilo že zaman. Peganova je bila na mestu mrtva zaradi prebitja lobanje in hudih notranjih poškodb. Nekaj minut kasneje so na poziv prihiteli karabinjerji s postaje na Opčinah in občinski zdravnik, vendar sam ni mogel napraviti ničesar razen tega, da je ugotovil smrt nesrečne Peganove. Kasneje sta na kraj pretresljive nesreče prišla sodni zdravnik dr. Nicolini in namestnik državnega prokuratorja dr. Brenči. Po pregledu sta sodna izvedenca izdala dovoljenje za odstranitev trupla, ki so ga prepeljali v kapelo na pokopališču na Repentabru, kjer ie na razpolago sodnim oblastem.
Kruta usoda je iz objema svojih dragih iztrgala 4?no in mater in nepopisna je žalost, ki se je vselila v hišo štev. 25 v Repnu. Za pokojnico žalujejo inož Ferdinand in pet otrok, dva sinova in tri poročene hčere- Hudo prizadetim 'z-rekamo iskreno sožalje v imenu našega Usta.
slanik ZDA v Rimu dr. Reinhard. Ugledni gost se je popoldne podal v občinsko palačo, kjer ga je sprejel župan dr. Franzil, ki ga je zadržal na prisrčnem razgovoru. Veleposlanika je spremljal generalni konzul ZDA v Trstu mr. John Fuess. Ob 19. uri se je veleposlanik udeležil sprejema, ki ga je njemu na čast priredil gen. konzul ZDA Fuess v prostorih konzulata, zvečer pa sprejema, ki mu ga je pripravilo italijansko - ameriško združenje v prostorih golf-kluba na Padričah.
Stavke kovinarjev gradbincev in kamnarjev
Včeraj se je začela tridnevna stavka kovinarjev IRI, ki se je udeležujejo v Trstu delavci ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev, Tržaškega arzenala in železarne Italsi-der v Skednju. Stavka je popolnoma uspela. Ob 9. uri so se delavci, člani FIOM, udeležili v Ljudskem domu v Ul. Madonnina skupščine, na kateri so jim sindikalisti obrazložili položaj, ki je nastal po razbitju pogajanj med sindikati in Intersindom v Rimu.
Včeraj se je pričela tudi 48-urna stavka 'gradbenih delavcev in pleskarjev, ki tudi zahtevajo sklenitev nove delovne pogodbe, saj je stara zapadla že konec lanskega leta. Prvi dan se je udeležilo stavke 90 odstotkov delavcev in so popolnoma počivala vsa največja gradbišča. Zjutraj so se delavci sestali na enotni skupščini’ v Ul. Pondares, kjer sta jim tajnika FILLEA-CG1L
Criscenti in FILCA-CISL Degrassi orisala položaj in izjavila, da so sindikati vedno pripravljeni na pogajanja, če bi nanje pristali delodajalci. Stavka se bo končala danes opolnoči.
Končno se je včeraj končala dvodnevna stavka kamnarjev in 'Mesarjev, ki se tudi bore za novo delovno pogodbo. Njihova pa je zapadla že pred dvema letoma, kar še posebno kaže na nepopustljivost delodajalcev.
VčerAf**. krožku «Salvemini*
Veleposlanik ZDA na obisku v Trstu
Stvarno predavanje prof. Bormeja o italijanski manjšini v Jugoslaviji
Včeraj dopoldne je prispel iz Rima z letalom na ronsko letališče in od tam z avtom v Trst velepo-
Sinoči ob 16.45 je v socialističnem krožku »Gaetano Salvemini« predaval prof. Antonio Borme, ravnatelj rovinjskega italijanskega liceja o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji.
Priznati je treba, da je prof.
NA SEDEŽU CENTRA ZA TEORETSKO FIZIK0
Dve poročili protesorice Hack o proučevanju dveh vrst zvezd
Gre za zvezde-dvojčice in za zvezdo RU-Cant Včeraj so govorili še znanstveniki iz petih držav
Na sedežu mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu se je včeraj nadaljeval »Mednarodni simpozij o astrofiziki.. V dopoldanskih in popoldanskih urah je bilo podanih več poročil, med katerimi je treba omeniti dve važ ni poročili ravnateljice tržaškega zvezdoznanstvenega observatorija prof Margherite Hack, ki ju je sestavila s pomočjo sodelavke prof. Faraggiane.
Prvo poročilo prof. Hack se je nanašalo na njeno dveletno proučevanje zvezd-dvojčic, ter je poudarila predvsem, kako časovno druga drugo prekrivajo. V dveh letih študij je prof. Hack ugotovila, da so te zvezde dvojčice sestavljene iz ene velikanske rdeče zvezde in ene manjše modre zvezde. Prof. Hack je poudarila v svojem poročilu, da ne more še povzeti dokončnih zaključkov o tem pojavu, ker ga ie vedno proučuje.
Drugo poročilo pa se je nanašalo na proučevanje zvezde RU-Cam iz skupine siprocefaidnih zvezd. Omenjena zvezda predstavlja zanimivo posebnost. Do pred
iiiiiiimiimitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiimiiiiitiiiiiiiiiiitmtiiiimiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiimniiiiiiiiiHiiiimiititiiiitti
GROZEN ZLOČIN BREZSRČNE MATERE V MILJAH
Komaj rojenega otroka odvrgla v smetiščno jamo pri pokopališču
Trupelce je moralo ležati med smetmi okrog 8 dni • Brezvestno mater so aretiraR ■ Obdukcija bo morala ugotoviti vzroke otrokove smrti
dvema letoma Se je ta .zvezda postopoma krčila in stalno zmanjševala svoj obseg. V zadnjih dveh letih pa se je ta pojav prekinil.
Na včerajšniem zasedanju sta govorila še dva francoska znanstvenika, Anglež, Japonec, Poljak, Indijec ter dr. Alberto Righi. Zasedanje se nadaljuje.
Nova javna dela
Oddelek za javna dela vladnega komisariata sporoča, da so oddali na dražbi naslednja javna dela: ureditev izliva potoka Boveda v Barkovljah za 20.704.122 lir podjetju Mari iz Trsta; prekritje cestišča Istrske ulice za 9.252.245 lir podjetju Brussi iz Trsta; prekritje cestišča na cesti v Sesljanu za 8.440.500 lir podjetju Barbettl iz Vidma; zgraditev opornega zidu ob cesti v Sesljanu za 4.689.600 lir podjetju Mari v Trstu.
Trčenje avta v tovornjak
Žrtev prometne nesreče je postal včeraj zjutraj 28-letni šofer
Walter Felluga iz Ul. Economo 3, ki je navzdol po Ul. Milano vozil
avtofurgon bianchina TS 47925. Ko je privozil do Korza Cavour, je trčil v tovornjak leoncino, ki ga je ritenski vozil 24-letn.i Carmelo Pre-te iz Ul. Maniri della Liberta 9. Zaradi trčenja se je Felluga v notranjosti svojega avta pobil po hrbtu. Z zasebnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 dneh spejeli na ortopedski oddelek.
Z motofurgonom se je zaletel v avto
Brezsrčna mati je pred nekaj dnevi v Miljah rodila otroka in se ga znebila, tako da ga je odvrgla na nekakšno smetišče v neki grapi na kraju, imenovanem Taglada, blizu pokopališča v Miljah.
Kriminalno dejanje pa ni ostalo prikrito in včeraj o karabinjerji s postaje v Miljah priprli 28-letno Eleno Bandi iz Milj, Ul. Bembo ter jo zaslišali. Bandljeva je priznala svoje nečloveško dejanje in karabinjerjem opisala kraj, kamor je vrgla komaj rojeno dete. V popoldanskih urah so karabinjerji po dolgem iskanju
med smetmi našli majhno trupelce, ki pa je bilo že v razpadajočem stanju Trupelce so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Po prvem pregledu se zdi, da je dete ležalo v smeteh približno 8 dni, šele po obdukci i bo mogoče vedeti, ali se je dete rodilo mrtvo ali pa ga je kruta mati umorila.
Karabinjerji so Bandljevo, ki je neporočena in ima 2-letnesa otroka ter živi v Miljah z ločenim moškim očetom štirih otrok, priprli. Danes bodo nadaljevali z zasliševanjem brezvestne mate-
re, ki je zakrivila tako grozen zločin.
LADJE V PRISTANIŠČU
Vicenj.a, Palladio, San Giorglo, Borea, Irma, Brennero, Illiria, L. Laura, Pegaso, E. Cosulich, Adige, G. Ferraris, Tritone, Piave, Gere-mia, Lucrino, Rolluce, Saipa II, Selene, Americano (It.), Pelješac Opatija, Uljanik (Jug.), Palyam (Isr.), Ronald, Old Oak, Astor, I. Trader (Pa.), Mynlas, Fivelstad (01.), Halcyon, Parana, Alexandra
(Li.), H. Lage (Bras.), Areti (Li-ban.), Ege (Tu.V, C. du Sud (Fr.),
Desmin (Bu.), Marichu (Sp.),
Pri trčenju motofurgona ape v fiat 1100 se je včeraj zjutraj ponesrečil 22-letnj mehanik Santo Zac-colo iz Precenicca di Udine, Ul. Pescarolo 64, uslužbenec inženirja Livia Vidalija z uradi v Ul. sv.
Frančiška 47. Nesreča se je pripetila v Ul. Coroneo nia vogalu Ul.
Zanetti, kjer je Zaccolo z motofurgonom TS 30283 trčil v zadnji del avta TS 47263, ki ga je pred njiim vozil 47-letni uradnik Antonio Valenti jz Ul. Romagna 150. Zaradi sunka se je Zaccolo v notranjosti motofurgona pobil po glavi. S policijskim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zaccolo se bo moral zdraviti teden dni.
Borme, ki je tudi predsednik Italijanske unije za Istro in Reko, govoril zelo sproščeno ter brez pomislekov prikazal vse težave, ki tarejo jugoslovanske državljane italijanske narodnosti predvsem na kulturnem področju.
Predavatelj je navedel številne podatke o italijanskem šolstvu v Istri ter o pobudah, ki so v teku, da se to šolstvo in sploh vsa kulturna dejavnost italijanske manjšine vključi v plodonosno sodelovanje z večino prebivalstva in služi sodelovanju med obema sosednima državama.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
sporoča ljubiteljem ljudskih Iger, da priredi v nedeljo, 26. junija popoldne ob 17. uri in zvečer ob 21. uri v Kulturnem domu gostovanje odlične dramske skupine prosvetnega društva »Lojze Košak« iz Kostanjevice pri Krki.
Skupina dvainsedemdesetih igralcev bo nastopila s priljubljeno
MIKLOVO ZALO

Vstopnina: odrasli 500, otroci 300 lir, pevci bodo imeli običajni popust.
Rezervacija vstopnic bo možna od naslednjega ponedeljka dalje v Tržaški knjigarni.
Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE«
sklicuje občni zbor v društvenih prostorih v sredo 22. junija t.l., v prvem sklicanju ob 20.30 ali Istega dne ob 21. uri ob vsakem številu prisotnih članov.	Odbor
Šolske vesti
V Slovenskem znanstvenem liceju
na Lonjerski cesti 13 je odprta razstava risb še danes', 15. tm.
Slovensko učiteljišče pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio, ima razstavo risb še danes 15. tm.
Osnovna šola v Boljuncu bo imela zaključno šolsko prireditev v ponedeljek 27. tm. po šolski maši ob 10.30.
Osnovna šola pri Domju bo imela zaključno šolsko prireditev v šolskem poslopju v torek 28. tm. po šolski maši ob 10.30.
Vabljeni starši in prijatelji mladine.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cankar«,
Ul. Montecchi 6, priredi v petek 17. tm. ob 21. uri: Rapa Suklje: Večer umetniške besede «John Steinbeck«. Režija: Sergij Verč, glasbena oprema: Jurij Kufersin. Nastopajo člani društvene dramske skupine.
Razstave
V občinski umetnostni galeriji razstavlja do 18. tm. slovenski slikar Demetrij Cej.
Nazionale 16.00 «Delitto in prima pa-gina» Dan Diurea, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelslor 16.00 «Una vergine per !l bandito« Beba Lončar.
Fenlce 16.00 «Fr„nky e Johnny» Tecti-nicolor. Elvis Presley.
Eden 16.00 «Per 1000 dollarl al gi°r-no» Technicolor. Annamaria Pleran-geli.
Grattaclelo 16.00 «Uccellaccl e
uccei-
lini« Totd. Prepovedano mladm pod 14. letom.
Alabarda 16.30 »Madame X« TecJ’tntJ color. Lana Turr r, John Forsy • Filodrammatico 16.30 «Orrizontali ' lusso« Nadia Tiller. Prepovedan
mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Or.ibaba« Prepovedan«
mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «11 giorno della detta« Technicolor. Kirk Dougi .
Anthony Quinn.
Garibaldi 16.30 »La corda tesa«
nie Girardot. Prepovedano mladini pod 16. letom.	ft.
capitol 16.30 «West Side Story» Tecn nicolor. Nathalie Wood. Prepoved no mladini pod 14. letom.
Impero 16 30 «11 nostro agente Fiw» Prepovedano mladini pod 14. let°„ Vittorio Veneto 16.30 .Donne mitra e diamanti« Technicolor. Jean M rais, Liselotte Pulwer.
Moderno 21.00 Trofeja sv. Justa stival neznanih popevkarjev«. Astra 16.30 «Stanlio e Olio in vacan'
Ideale 16.00 «Bravados» TechnlcoW.
Gregory Pečk, Jean Collins, Abbazia 16.30 «L'isola dei delfini ver' di» Technicolor.
Astoria Počitek.
LETNI KINO
Satellite 21.15 — blagajna ob »Brevi amori a Palma de Maj® ca« Technicolor. Alberto Sordh ° ' linda Lee, Dorian Grey.	,n
Paradiso 21.15 — blagajna ob »o.a «La nave de' diavolo« Technicolor. Christopher Lee,	..
Arena Diana (Ul. Revoltella) **•* blagajna ob 20.30 «1 sette del » xas» Technicolor. Debra Paget, n: Hundar.
Slovenski klub
priredi v nedeljo, 19. t. m.
IZLET V TUPELCE Odhod iz Trsta ob 14. uri’ Cena vožnji 800 Ur. — Vpis<> vanje pri agenciji »Aurora« » Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Izlet je združen z ex tempore, natečajem za slikarje in P®s' nike.
IR LASKA KNJIGARNA
Trat - Ul. ar. FrnnHška 20 1 rleloii «1-71)2
Novo:
Mladinska knjiga:
Janczarski:
Novi prijatelji medvedka
Uhačka
1.050 lir
SPDT priredi 1J. «. izlet na vanke z Izhodiščno točko na Uu°., lju. Izletniki se bodo lahko Povz^ez na 2064 m visoko Begunjščlco ali žičnico na Zelenico.
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 26. Junija izlet Ribnico, Kočevje in Kočevski r0‘-Vpisovanje na sedežu društva.
Cok z
Prosvetno društvo Andrej
Opčin priredi v nedeljo 26. tm.
dnevni izlet v Pulj. Vpisovanje pekarni Drašček.
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 15. t.in. ob 19.30 Cinemascope barvni film:
aUALCUNO VERRA’
(NEKDO BO PRIŠEL)
Igrajo: Shirley Mac Lalne, Dean Martin ln Frank Sinatra
Himna
mmm-
predvaja danes, 15. t.m. ob 18. uri zabavni film:
Ifigli del deserto
(OTROKA PUŠČAVE)
Igrasta: STAN LAUREL In OLIVER HARDI
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14, Junija 1966 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 7 oseb.
UMRLI SO: 71-letria Edvige Koro-lanyi vd. Volil, 44-letnl Mario Col-lavin, 7 ur stari Pierpaolo Terpin, 45-letna Teresa Žuli a por. Glavina 56-letni Pietro De Val, 65-letnl Arri-go Sauli, 84-lctna Eugenla Kriszhlak vd. Lenarduzzl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do l(. ure)
Ali'Angelo d'oro, Trg Gold°nl ®' Cipolla, Ul, Belpoggio 4; Mafcn . Ul, Glnnastlca 44: Mianl. Drevore Miramare 117 (Barkovlje),
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 0.30)
Al la Basllica, Ul. S. Giusto 1: B“j solini. Ul, Revoltella 41: INA^1 .V,
Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl. Settefontane 2,
Potrti naznanjamo žalostno vest, da je včeraj tragično preminila naša draga, nepozabna
MARIJA PEGAN por. ŠKABAR
Pogreb bo danes ob 18. uri lz kapele repentaborskega pokopališča.
žalujoči:	mož Ferdinand, sinova
Milan In Milivoj, hčerke Albina. Olga ln Ivanka, sestre, bratje 1» drugo sorodstvo.
Veliki Repen - Gropada, 15.6.1966

VZROKI KANADSKEGA EKONOMSKEGA NACIONALIZMA *
Industrijska zmogljivost in proizvodnja za 60 odst v rokah ameriškega kapitala
Bivši in sedanji finančni minister pozivata k reševanju suverenosti dežele
QUEBEC, junija. - Kadar kanadski visoki funkcionarji govore n največjih težavah svoje dežele, najprej omenjajo problem enotnosti in sicer v zvezi z določenimi težnjami «najbolj francoske province* — Quebec, ki da bi se rada osamosvojila in se torej od federacije ločila. Ker pa so zadnje volitve dokazale, da te težnje vendarle niso tako močne, se pojavlja v ospredju kot morda v bodočnosti prvo največje vprašanje — vprašanje ekonomske odvisnosti Kanade od svojega velikega južnega Soseda ZDA. To bi znalo v daljši bodočnosti postati glavni in življenjski problem Kanade.
V vsakem letu zadnjega desetletja so ameriški proizvajalci prodali Kanadi za milijardo dolarjev Več blaga, kot so ga od Kanade kupili. Vsako leto je torej Kanada beležila po eno milijardo dolarjev deficita v trgovini s svo-l'fn južnim sosedom, kar pomeni, da daje Kanada, ki je v primerjavi z ZDA kaj majhna država, ameriški plačilni bilanci polno milijardo dolarjev.
In vendar ta velika vsota ka-
luiiiii!iiiiimiiiilliiilimiiimiiiiil|liiililliiiIinim,,i
Tretji festival gradiščanskih Hrvatov
V vasi Borištu na Gradiščanskem je bil predvčerajšnjim tretji folklomo-glasbeni festival. Na niem je s pestrim sporedom sodelovalo 15 tamburaških ansamblov s približno 300 izvajalci iz različnih gradiščanskih vasi. Med drugimi so bili navzoči zvezni kancler Josef Klaus, jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Prpič, predstavnika Matice Hrvatske prof. Dlaženčič in Ivo Marinkovič ter Predstavniki političnega in kulturnega življenja.
Več sto prebivalcev je toplo pozdravilo nastop tamburaškega ansambla društva «Pajo Kolariču iz Osijeka. Ta bo skupno s pevskim zborom «Sokadijau priredil te dni koncerte še v mnogih drugih gradiščanskih krajih ter v Linzu in na Dunaju.
Kancler Klaus se je toplo .zahvalil izvajalcem in organisatorjem ler jim čestital k uspehu. Nato je v srbohrvaščini izrazil udeležencem zahvalo za trud in jim zaželel še mnogo uspeha pri negovanju hrvaške kulture, glasbe, jezika in narodnih običajev.
Sam festival je organiziralo hr-Vatsko-gradiščansko kulturno društvo. Zadnja leta je doseglo pomembne uspehe pri širjenju in ne-govanju kulture in prosvete po gradiščanskih vaseh in gojitvi materinega jezika, ki ga uporabljajo gradiščanski Hrvatje poleg nemščine.
Antično gledališče
v Sirakuzi
SIRAKUZA, 14. — Letošnji ciklus Predstav starogrških klasikov, ki se je predsinočnjim zaključil s Sofoklejevo «Antigono», je obsegal trinajst predstav, t j. eno več, kot le predvideval program. Državni zavod antičnega gledališča, ki je organiziral ta ciklus, je v petek zvečer sklenil, da se uprizori še ena predstava «Antigone», da se omogoči še večji obisk.
Letošnje prireditve, ki so se začele 25. maja, so predvidevale 6 Pfedstav Ajshilove drame «Sedme-rlca v Tebah» in 6 predstav So-ioklejeve «Antigone», ki pa je, kot srno že rekli, doživela še sedmo uprizoritev.
.Da je bila tudi sedma uprizoritev «Antigone» upravičena, dokazuje dejstvo, da si je vseh 13 Pfedstav ogledalo v celoti kar 300 tisoč domačih in tujih gledalcev.
nadskega deficita še ni vzrok naj- ; ne osvobod1 tega pritiska, more
večje zaskrbljenosti kanadskih odgovornih krogov, ki izhajajo iz dejstva, da bi se iz gospodarske odvisnosti mogla razviti tudi politična odvisnost dežele. Kanadski funkcionarji se v zvezi s tem vprašujejo že o dejanski suverenosti dežele, ki bi v doglednem času mogla postati že dvomljiva. Dejansko se je v javnem življenju Kanade, posebno med gospodarstveniki, začela obsežna debata, v kateri prihajajo do izraza mnenja, da je že skrajni čas, da se glavni odgovorni krogi z največjo vnemo lotijo iskanja poti za ohranitev nacionalne bitnosti Kanade in da speljejo svojo deželo iz preveč močnih tokov, ki vodijo Kanado v asimilacijo z veliko južno sosedo.
«Kadar govorimo o našem »ekonomskem nacionalizmu» — je pred dnevi rekel premier Pearson — mislimo predvsem na zaščito naše politične in kulturne bitnosti. Nacionalna občutja kanadskega ljudstva odklanjajo koncepte o ekonomski uniji z ZDA, ker povsem upravičeno smatramo, da bi politično neodvisnost Kanade ne mogla dolgo zdržati v takšni konstelaciji.*
Vse kanadske vlade so se v večji ali manjši meri držale političnih načel odprtih vrat do ekspanzije ameriškega kapitala v Kanadi. Ta kapital je — pravijo — tudi danes dobrodošel. Nihče iz kanadskih uradnih krogov, ko je govora o nevarnosti zaradi prevladujočega položaja ameriškega kapitala v kanadskem gospodarstvu, ne misli na to, da bi se vrata povsem zaprla. Toda kanadske statistike govorijo, da ameriški kapital nadzira že 60 odst. vse kanadske industrijske proizvodnje. Če pa moremo verjeti — in čemu bi ne verjeli — ameriškim podatkom, ki jih je nedavno objavila ustanova »Labour Research Assoeiations, znašajo ameriška vlaganja v Kanadi danes že 25 milijard dolarjev. Konkretna slika pa je naslednja:
Kanadska avtomobilska industrija je stoodstotno v rokah ameriškega kapitala, industrija gume je za 91, elektroindustrija za 56 odst. kemična za 54, industrija kmetijskih strojev za 52, industrija nafte in plina za 60, rudarska industrija za 52 odst. v rokaji ameriškega kapitala. Kanadski gospodarstveniki in ljudje, ki se ukvarjajo z načrtovanjem kanadskega gospodarstva, so posebno ob koncu lanskega leta postali zelo zaskrbljeni, ko so videli, da Johnsonova administracija, v naporih da zmanjša plačilno bilanco ZDA, neposredno poziva lastnike svojih družb v Kanadi, naj se čutijo predvsem — Američane.
V praktičnem smislu bi to pomenilo, da naj družbe usmerijo svojo proizvodno in razpečevalno politiko v duhu interesov ameriškega gospodarstva:	da naj prekinejo
vlaganja in da naj dolarske dobičke iz Kanade pošiljajo v ZDA. Nadalje se to da tolmačiti tudi tako, da naj se ameriški podjetniki v Kanadi pri nakupovanju opreme, surovin in reprodukcijskega materiala usmerjajo na ameriško tržišče. Prav poslednja zahteva je bila tista, ki je «izbila sodu dno», kot se temu reče.
Bivši finančni minister v Pear-sonovi vladi Walter Gordon je pretekli mesec prvi zelo obširno in temeljito prikazal položaj Kanade v pogojih vedno večje nadoblasti tujega kapitala v njenem gospodarstvu. Kot minister za finance v dobi od 1963 do 1965 si je mogel dejansko stanje na tem področju dovolj od blizu ogledati. Sedaj Wal-ter Gordon dviga alarm in pravi, da prevelika kontrola tujega kapitala veže roke tudi političnim ljudem: da je učinek pritiska, ki ga vrši tuji kapital «na voditelje in predstavnike vseh strank v Kanadi ogromen«, da Kanada, če se
priti «v kolonialno odvisnost od ZDA in biti na koncu absorbirana*.
Kmalu po teh izjavah je to problematiko na dokaj podoben način odprl javnosti tudi novi finančni minister v Pearsonovi vladi Michael Sharf. Diagnoza, ki jo je on postavil, je več ali manj enaka. Napisane in izražene so že malo manj kot alarmantne ugotovitve z dokaj podobnim zaključkom, da se postavlja že problem neodvisnosti Kanade.
Bivši finančni minister Walter Gordon zahteva že instrumente za omejitev tujega kapitala. Sedanji finančni minister pa je predložil, naj bi se začela «kanadizacija» tujih podjetij in družb v Kanadi in to v smislu, da bi tuji lastniki teh podjetij začeli poslovati kot «vsi dobri Kanadčani*.
Marsikaj je ostalo še neizrečenega, posebno to, kako to doseči, vendar se že sedaj smatra za gotovo, da se bo v oktobru, ko se bo sestala nacionalna konferenca vladajoče liberalne stranke, vse to znašlo v središču pozornosti.
B. D.
Partizanska borba je zelo težavna. In vendar se med eno bitko in drugo najde nekaj časa tudi za pesem. Na sliki dve južnoviet-namski borld ob spremljavi kitare pojeta svoje otožne pesmi.
PO IZKUŠNJAH NARODOV, KI ŽIVE Y VROČIH PREDELIH
Najboljša svežilna pijača za vroče poletje je - čaj
Največ čaja spijejo Angleži - Kitajska je daleč ta drugimi državami, pa čeprav je bila nekoč na prvem mestu, kar zadeva proizvodnjo čaja
Po dolgem pričakovanju je končno «izbruhnilo» tudi poletje. Pravzaprav še nimamo koledarskega poletja, imamo pa poletno vročino z vsemi ustreznimi posledicami, med katerimi je tudi povečano uživanje tekočin, ki se pogosto sprevrže v pretirano pitje najrazličnejših hladilnih pijač. Da v poletnih mesecih človek uživa več tekočine kot v hladnih letnih časih, je razumljivo, celo normalno, ker v vročih dneh organizem z znojem izloča več vlage kot sicer. Zdravniki pa ne svetujejo prevelikega uživanja tekočin, ker to obremenjuje določene organe. Zato velja pravilo, da v vročih mesecih smemo uživati nekaj več tekočin, vendar ne preveč, hkrati pa je priporočljivo, da od časa do časa zaužijemo tudi nekaj več soli kot sicer, ker z znojenjem organizem izloča tudi nekaj več najrazličnejših soli, ki so sicer organizmu hudo potrebne.
Sedaj bi sicer morali dodati, da je uživanje hladnih pijač v po-
letnih dneh trenutno prijetno, vendar pa prav nič priporočljivo, ker hladna pijača na eni strani ne odžeja, na drugi strani pa more povzročiti celo vrsto črevesnih motenj. Narodi, ki žive v izredno vročih pasovih zemeljske oble, kot na primer ves arabski svet, si proti žeji nikoli ne pomagajo s hladnimi pijačami, pač pa z -vročim čajem. Na prvi pogled se to zdi čudno, vendar je res, da bo skodelica vročega čaja človeka veliko bolj odžejala kot kozarec najboljšega hladnega piva. In kar velja za pivo, velja za vse hladne pijače in napitke. Sicer poznamo vrsto čajev ki so zelo priporočljivi za vroče poletne mesece, vendar menijo, da je čaj, to se pravi čaj, ki ga poznamo pod imenom ruski, najbolj priporočljiv.
In vendar bi znal zdravnik reči, da si ne smemo privoščiti preveč čajev na dan. To je tudi razumljivo, kajti če nam zdravstvo odsvetuje preobilno uživanje kave
MNENJE GRŠKEGA IZVEDENCA, KI JE BIL V JUGOSLAVIJI
Razčlenjena obala Jadrana je pravi raj
za «yaehting turizem
Tovrstni turisti so zelo petični - Potrebne pa so večje investicije - Načrti, ki jih je nakazal grški strokovnjak,
predvidevajo marsikaj
Mali portič ob jadranski magistrali
Po mnenju izvedencev v Evropi ni obale, ki bi bila tako ugodna za križarjenje z motornimi čolni ter jahtami, kot je to jadranska obala Jugoslavije.
Zaradi njene izredne razčlenjenosti ima ta obala veliko izredno dobrih naravnih luk ter zavarovanih zalivov. Obala in otoki — saj jo imenujejo tudi «deželo tisočerih otokov« — imajo skupaj nad 4.000 km dolžine. Nad tisoč otokov ter 400 luk in pristanov je na razpolago športniku, ki želi svoj oddih prebiti na križarjenju po morju.
Jugoslovansko Primorje je obenem sončna dežela, saj nam statistika pove, da je tu povprečno po 200 dni na leto nebo brez oblakov. Zato je razumljivo, da vsako leto vedno več turistov prihaja na Jadran s svojimi motornimi čolni.
To naravno bogastvo, ki ima obilico prednosti za širok razvoj yachtinga, pa doslej, žal, ni bilo dovolj izkoriščeno. Zato je pobuda zveznega komiteja za turizem, da se namreč obrne za strokovne nasvete na grškega izvedenca za gradnjo yachting-luk ter servisnih postaj, zbudila veliko zanimanje vseh prijateljev tega lepega, danes vse bolj pri-
g V//////. V, '//////s
/ssfmssj
Radio Trst A
7j00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Tržaške pesmi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov; 17.00 uTeen-Agers«; 17.20 Pesem in ples;
18.00	Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 I. Lang: Štiri skladbe; 18.50 Motivi, ki so mladim všeč; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Zbor Slov. filharmonije;
20.00	Šport; 20.35 Harmonija zvokov; 21.00 Simf. koncert; v odmoru: Socialne vede; 22.30 Musiča sprint; 23.00 Izvajalci jazza.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 J. Cocteau - F. Poulenc: «La voix humaine; 14.15 Sto let Furlanije v Italiji; 14.30 Ansambel «Gli angeli«.
Koper
7.15 Glasba za dobro Jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasbeni spo-red; 9.00 Prenos RL; 10.30 Vesela glasba; 11.00 Pesmi; 11.15 Plošče; 11.30 Pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in'13.00 Glasba Po željah; 13.50 Ruske narodne; 14.15 Tretja stran; 14.40 Operna Panorama; 16.00 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Slov. narodne; 17.15 Lahka glasba; 18.00 Operni orkestri in Jbori; 18.45 Ital. narodne; 19.00 Prenos RL; 19.20 Športne vesti; 20.30 Prenos RL; 23.15 Za vas igra N- Riddley.
SREDA, 15. JUNIJA 1966
Nacionalni program , ^fd. fig iMSiaf^Ts
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Bee- | Sopranistka O. Jež in mezzoso thovnove skladbe; 9.45 Popevke;
10.05 Weber in Verdi; 11.15 Ital. popotovanja; 11.30 Mozartove skladbe; 11.45 Novi ritmi; 13.30 Lahka glasba; 15.15 Filmske novosti; 15.45 Gospodarstvo; 16.00 Spored za najmlajše; 18.00 Pregled prireditev in umetnosti; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.25 Pizzetti: icKlitemnestra«.
II. program
8.00	Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Paola Bertoni; 9.35 Plošče; 10.35 Nove pesmi; 11.40 Skladbe za orkester; 14.00 Pevci; 15.00 Ital. zbori; 15.15 Izbrani motivi: 15.35 Album za mladino; 17.00 Plošče; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Pisana glasba; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.30 Od svvinga do bopa; 21.00 Dante po svetu; 22.15 Plesna glasba.
III. program
18.30 Gledališki pregled; 18.45 Gabriellijeve skladbe; 19.30 Koncert; 20.40 Kabalevsky: Koncert štev. 3; 21.20 Luciano Folgore; 21.30 Sedem Bergovih Lieder; 22.15 Ruski avantgardisti: Hleb-nikov.
Slovenija
7.00	Jutranji dnevnik; 9.05 Glasbena matineja; 9.55 Pisan svet
pranistka V. Klemenšek; 11.45 Človek in zdravje; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Iz Puccinijeve opere «Turandot»; 13.40	«0 kresu...«;
14.30 Priporočajo vam; 15.05 Za šolarje: Morje; 16.30 Igra pihalna godba; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Pianist A. Trošt; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Ansambel Week-end; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Massenet: «Don Kihot«; 23.10 Melodije; 23.50 L. Stermecki: Pesmi; 24.05 Skladbe A. Sossa.
Ital. televizija
17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Luciano Rondi-nella; 19.00 Varnost pod morjem; 19.45 športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Hrana in zdravje; 22.00 Dante: Srečanje z Beatrice; 22.15 Športna sreda; 2?.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 A. Beme-de: »Belfagor«; 22.15 Znanost in tehnika
Jug. televizija
18.35 Poročila; 18.40 Dogodivščine majhnega zajčka; 18.55 Pionirski TV studio; 19.25 Obzornik; 19.45 Opera skozi stoletja; 20.15 Filmski pregled; 20.40 Cikcak; 21.00 Dnevnik; 21.30 Iz opere »Lu-cia di Lamermoor«; 21.50 Kulturna panorama: 23.30 Poročila.
ljubljenega vodnega športa, pa tudi vseh obalnih krajev in njihovih turističnih organizacij.
Ta pobuda je prišla dejansko o pravem času, kot pravimo «pet minut pred dvanajsto«. Znano je, da se je po vsem svetu v zadnjih letih izredno razvilo t.i. «malo ladjedelništvo«, t.j. graditev športnih ladjic. Zlasti je z razvojem obmorskega turizma izreden razmah doživela graditev motornih čolnov in jaht. Ob takem »boomu«, kot ga danes lahko opažamo v vseh industrijsko razvitih deželah, — njegovo potrdilo so vedno novi, udobnejši, pa tudi cenejši tipi motornih čolnov in jaht na številnih vsakoletnih navtičnih razstavah, »salonih«, kot so n.pr. tisti v Genovi, Parizu, Amsterdamu, Hamburgu itd. —- se nam nehote vsiljuje primerjava, čeprav v številčno manjšem obsegu, s podobnim izredno naglim razvojem avtomobilizma v preteklih desetletjih. Sodobni yachting postaja vse bolj nekak »avtomobilizem na vodi«, le da ima še bolj izrazito rekreativni značaj.
Na j več ji razvoj tega športa (in proizvodnje) je, podobno kot nekoč v avtomobilizmu, zabeležila Severna Amerika. Kako širok razmah je v Ameriki že zavzel ta šport, nam kažejo podatki o graditvi luk za jahte in druge manjše čolne za šport in rekreacijo. Tako je v 1964. letu bilo samo ob kalifornijski obali zgrajenih okrog 60.000 modemih navez zanje. Gradijo se vedno bolj prostorne luke, tako ena lahko sprejme celo 8.000 čolnov, druga 6.000, a vse druge večinoma nad 1.000. Uporabniki tam plačujejo mesečno po 2 do 6 dolarjev po metru dolžine čolna oz. jahte.
Ob predlanski svetovni razstavi v New Vorku so v Flushing Bayu zgradili veliko propagandno športno luko za 2.000 športnih ladjic.
Evropa je v tem novem športnem užitku nekaj v zamudi, ki pa jo v zadnjih letih v nekaterih deželah naglo dohitevajo ter tovrstni šport že postaja množičen. Ovira za njegov širši razmah je predvsem to, da je to precej drag šport ter spričo tega še ni dostopen širšim slojem, marveč
le premožnejšim ljudem. Toda z vedno višjim standardom, z novimi cenejšimi modeli že postaja vedno bolj množičen tudi v Evropi, ter je to vsekakor tudi že v evropskem turizmu stvar bližje bodočnosti. Zato je utemeljeno mnenje, da se je za yachting turizem tudi ob jadranski obali potrebno pravočasno pripraviti.
V Evropi se tovrstni šport razvija predvsem na treh področjih: na odprti in močno naseljeni atlantski obali, kjer se razvija v glavnem ob ustjih rek, zatem na bolj zavarovanem, sončnem in zato tudi za tak šport ugodnejšem Mediteranu, ter na notranjih vodah. t.j. na jezerih in rekah.
Ce je želja vedno bolj številnih sodobnih motoriziranih turističnih nomadov, prebiti dneve svojega dopusta v svobodnem križarjenju po morju, na svežem zraku in soncu, za kar je prvi pogoj seve — priti do lastnega ali pa vsaj najetega motornega čolna ali celo jahte — pa je tisto, kar je turistične gospodarstvenike tudi v Jugoslaviji spodbudilo, da so se začeli z večjim zanimanjem ukvarjati z možnostmi razvoja te vrste športa in turizma na Jadranu, predvsem njegova pomembna gospodarska plat.
Pa prepustimo besedo izvedencu kap. A. Londosu, ki je o smotrih razvoja yachtinga v svojem predlogu napisal tole:
((Glavni smoter te aktivnosti je povečanje priliva konvertibilnih deviz iz turističnega prometa. V to kategorijo (t.j. lastnikov jaht in motornih čolnov) spadajo turisti z največjimi plačilnimi možnostmi. Med križarjenji vzdolž obale oni obiskujejo naravne in zgodovinske znamenitosti ter pri tem zahajajo v prvi vrsti v luksuzne (dražje) hotele, restavracije. kabarete itd. Ce so ob obali za to zgrajene primerne naprave, oni na takem področju puščajo svoje jahte po navadi po nekaj let, t.j. po 4 do 6 let. Skrb za večje jahte prepuščajo navadno kapitanom in strojnikom, ki zaradi stalnega bivanja na jahti po navadi pripeljejo s seboj tudi svoje družine, da bi bili lahko z njimi. Vzdrževanje ladjic, kot n.pr. barvanje, čiščenje trupa, popravila in pod., se opravlja navadno na kraju samem, kar je dodatni vir dohodkov za domače prebivalstvo. Cez poletje se posadke jaht večinoma sprijateljijo z domačim prebivalstvom. Poleg tega sami lastniki pogosto tudi med zimskim časom, kakor tudi med glavno sezono, obiskujejo svoje jahte.»
((Večina lastnikov so veliki poslovni ljudje, ki vabijo s seboj na križarjenja po morju po navadi svoje poslovne partnerje in prijatelje ter druge znamenitejše osebnosti, kot razne filmske zvez-
de itd., da bi razširili svoje poslovne zveze.»
«Razvoj gachtinga je poleg tega posredno tudi eden izmed zelo učinkovitih načinov, da se po svetu (brez posebnih stroškovJ propagirajo tisti kraji ob morju, ki so jih lastniki jaht obiskali na svojih križarjenjih, ker se poročila o njihovih križarjenjih., .ter bivališčih redno objavljajo v mednarodnem tisku ter v ilustriranih revijah z veliko publiciteto in nakladami»
«Vsi navedeni činitelji so lahko zelo bogat vir dotoka konvertibilnih deviz v deželo, ki ima pogoje za gachting turizem, obenem pa omogočajo zaposlitev krajevne delovne sile.»
Mnenje znanega izvedenca kop.
Londosa, ki je zasnovano na dolgoletnih izkustvih, je vsekakor vredno upoštevanja in premisleka. Naj tu omenimo, da Grčija zaradi donosnosti yachting-turiz-ma, posveča njegovi propagandi po svetu izredno pozornost. Tako so že 1961. leta izdali razkošno brošuro «Yachting v Grčiji« v angleškem, francoskem in nem- 1 stotine jaht. škem jeziku v skupni nakladi i 100.000 izvodov!
Kaj je torej predložil kap. Lon-dos jugoslovanskim turističnim činiteljem po ogledu jadranske obale?
Za poenostavitev carinskih formalnosti nasproti osebju na jahtah je, po vzoru Grčije, predložil, naj bi sedem pristanišč ob jugoslovanski obali že do te sezone proglasili za «vhodne» ter »izhodne« luke, in sicer: Piran, Pulo, Reko, Split in Dubrovnik, Her-cegnovi ter Bar. Pri prihodu va-,nje . hi se jahtam- izročil »tranzitni ladijski dnevnik« v 3 izvodih. Ko ga kapitan jahte izpolni, se izvrši carinska kontrola, nato se ena kopija dnevnika vrne kapitanu in jahta naj bi lahko nadaljevala potovanje brez slehernih nadaljnjih formalnosti razen v primerih, če bi se: 1. pokazala potreba za posebno preiskavo; 2. če bi v kakšni medpotni luki prišlo do sprememb v posadki ali potnikih ter 3. če v medpotni luki pride do vkrcavanja na jahto kakšnega tranzitnega tovora.
Kot. vse kaže, so jugoslovanski turistično-gospodarski činitelji te predloge kap. Londosa sprejeli z zanimanjem. Zato je pričakovati, da bo «obala tisočerih otokov« že v naslednjih letih privabila na
S. D,
in drugih dražilnih pijač, nam ne more hkrati svetovati obilnega uživanja čaja, ki dejansko vsebuje več dražil kot jih vsebuje kava.
Iz gornjega bi mogli torej sklepati, da si bomo v hudi žeji pomagali z vročim ali vsaj dobro toplim čajem,
Ko smo tako postavili v ospredje čaj kot primerno pijačo za vroče dni, se bomo za trenutek ustavili pri njegovi zelo zanimivi — zgodovini.
Pri nas poznamo običajni čaj pod imenom — ruski čaj. In vendar gre v tem primeru za kitajski čaj. Bolje povedano, je to veljalo nekoč, ko so v Evropo dovažali čaj iz Kitajske toda preko Rusije, ker tedanje ladje niso bile dovolj opremljene za prevoz čaja po morju.
Na Kitajskem so čaj poznali že 2750 let pred našim štetjem, kot pričajo avtentični zapiski. V Evropo pa so ga prinesli veliko pozneje in so ga v prvem času tihotapili. S to dejavnostjo so se ukvarjali tudi razni evropski plemiči, ki so na ta račun močno obogateli. Ko pa je Velika Britanija spoznala, kako bi se s trgovino s čajem moglo dobro služiti, je ustvarila v svoji koloniji Indiji velikanske nasade in Kitajska je tako začela izgubljati svoj monopol v pridelovanju in trgovini s čajem. Poleg Indije se je s čajem začel ukvarjati tu Cejlon in danes pridelujejo čaj v mnogih predelih sveta, kjer je klima primerna, na Kitajskem pa ga pridelujejo vedno manj. Tik pred zadnjo vojno je Kitajska pridelala za 270.000 ton čaja, pred osmimi leti pa je njen pridelek znašal komaj 46.000 ton.
Statistike govore, da se na leto spije na vsem svetu 400 milijard skodelic čaja. Kako bi to velikansko količino te pijače porazdelili med posamezne narode?
Povprečno največ čaja spijejo Britanci: 52 milijonov Britancev porabi na leto 260.000 ton čaja, skoraj 190 milijonov Američanov
50.000	ton, 95 milijonov Japoncev
61.000	ton, 470 milijonov Indijcev
95.000	ton, 11 milijonov Cejloncev
7.000	ton, vsa Evropa, razen Velike Britanije in Sovjetske zveze, pa komaj 30.000 ton čaja.
Iz gornjega sledi, da so Angleži glede uživanja čaja daleč pred vsemi drugimi, in nekateri pripisujejo njihov miren značaj prav obilici čaja, ki ga uživajo, pa čeprav je to v protislovju z že prej ugotovljenim dejstvom, da vsebuje čaj več dražil kot jih vsebuje kava, ki baje spreminja vse Evropejce v zelo razdraženo in ■ razdražljivo množico. Če to ne bo držalo, kar bi bilo tudi logično, je gotovo, da je angleško ljudstvo najbolj strasten uživalec čaja. Ko so predlanskim v Fordovih tovarnah na Angleškem napovedali delavcem, da jim bodo ukinili skodelico čaja v odmoru, so delavci takoj zagrozili s stavko in vodstvo podjetja je svoj predlog umaknilo.

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Potruditi se boste morali, da boste nalogo speljali do konca. Ne vtikajte se v čustvene zadeve drugih.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Računate, da boste lahko vse delali po svojem, pa se motite. Neznaten sporček vam bo veliko škodil.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nakazuje se vam uspeh, vendar ne bo lahko priti do njega. Presenečenje s strani osebe, ki vas ima rada.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Računate na uspeh, toda ne letite previsoko. Malomarni ste in s tem motite družinsko razpoloženje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Še niste se vpeljali in že iščete svojo pot. V svojih sodbah bodite čimbolj previdni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Razpoloženje dobro, dela veliko, u-speh neznaten. Lahkoverni ste in nasedate vsaki lepi besedi.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Več točnosti v načrtih, kajti sicer bo šlo narobe. Pesimistično boste razpoloženi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Le z odločno potezo boste prišli do cilja. Močna čustvena občutja, ki pa ne bodo poplačana.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prišel je trenutek za odločilne korake. Nerazpoloženi ste in to brez razloga.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Veliko dobre volje bo treba, vendar se bo vse prav končalo. Ne nasedajte tistim, ki radi tožijo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite, da ne napravite kako hujšo napako. Vaša ljubosumnost ni u-pravičena.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekoliko več podjetnosti in vse se bo prav končalo. Novo prijateljstvo, ki bi se znalo razviti v kaj več.
Ker je glavni gospodarski smoter razvijanja yachtinga, privabiti čim večje število lastnikov jaht ter drugih motornih športnih ladjic, da po prvem obisku Jadrana svoje jahte puste tam v varstvu tudi pozimi do nove sezone, oziroma po nekaj let zapovrstjo, ker to prinaša največje dohodke, naj bi glavno pozornost posvetili ustvarjanju vseh potrebnih pogojev za prezimovanje čim večjega števila jaht. Zato bi bilo potrebno čimprej začeti graditi tri »marine«, t.j. večje luke za prezimovanje jaht. ki morajo biti opremljene tudi z vsemi drugimi potrebnimi servisi in napravami, pa tudi s prostori za sprejemanje gostov in posadk. Po njegovem mnenju je najprimernejše, da se te tri velike »marine« zgradijo v Dubrovniku. Splitu in v Puli. Ko bi bile do kraja urejene, bi po cenitvah kap. Londosa lahko sprejele v prezimovanje ter vso potrebno oskrbo okrog 620 jaht, to je kar celo malo brodovje.
Priporočil je, naj bi z urejevanjem, oz. graditvijo »marin« začeli čimprej, tako da bi že čez prihodnjo zimo (1966-67) lahko sprejele okrog 230 jaht. in sicer «marina» v Dubrovniku 75, v Splitu 76, v Puli pa 78 jaht. Uresničenje tega predloga bo, seve, odvisno od zanimanja vseh činite-ljev ter od razpoložljivih sredstev, ker je to večja naložba, zato je kap. Londos tudi predložil etapno graditev «marin».
Kot prioritetno nalogo pa je predložil ureditev 16 servisnih postaj za preskrbovanje jaht z gorivom, vode ter drugimi potrebščinami. Taki servisi naj bi bili v Baru, Budvi, Herceg Novem, Kotoru, Dubrovniku, v mestu Korčuli ter v Veli Luki na istem otoku, zatem v Makarski, Splitu, Šibeniku, Zadru, Karlobagu (na obali) ali na otoku Pagu, nadalje v Senju, na Reki, v Puli ter v Piranu, štiri, t.j. na Reki, v Zadru, Korčuli (mestu) in Kotoru, bi morale imeti tudi potrebne dodatne inštalacije, ki so potrebne za sodobni yachting turizem. Servisne postaje naj bi uredili že do letošnje sezone, če je le mogoče.
Isto velja tudi za postaje za preskrbo z vodo, ki naj bi jih uredili na vseh tistih otokih, ki jih obiskujejo jahte, obenem pa naj bi začeli tudi s potrebno propagando v inozemstvu preko yachting-klubov in potovalnih a-gencij. Kap. Londos je posebej priporočil izposojanje domačih jaht in motornih čolnov, ker so spričo velikega zanimanja najemnine po svetu danes visoke ter je to zelo donosna dejavnost.
PRIMORSKI DNEVNIK
15. JUNIJA 1966
***************

TV STUDIO UNO.
***************
NAGRADNO TEKMOVANJE, POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO« 13. JUNIJA 1966
Ime in priimek ...........
Naslov-.—..................
Odreži in nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RA1 — Casella Postale 400. Torino
•>§
Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se do izvajala pesem z itail Janškim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki hočejo v »Studio Unc <Juiz» tekmovati, morajo zamenjavo ugotoviti ln v ustreznih gornjih aveh predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi iz pesmi, ki sta bili zamenjani Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — Casella Postale 400, Torino, do 10. ure prvega petka po oddaji, na katero se nanašajo.
Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovan obe pravimi besedi iz Izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden Izžrebani: en avtomobil (alfa romeo glulla TI, ali (lat 1500. ah tancla fulvia 2 C) ln 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150.000 lir za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ah vespa 50).
Med tekmovalnimi listki ki bodo vsebovali točno označbo le ene Izmed dveh besed izvirnega besedila, ki sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, jajca oljčno olje Itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna da bo dobitniku zadoščala za leto dni.
Odpošiljatev dopisnice nkrati že pomeni popolno poznavanje m brezpogojni sprejem pravilnika Igre. ki le bil objavljen v štev.
12 Radlocorrlere-TV.
Aut Mm.
ODSTOP OBČINSKIH ODBORNIKOV PSDl IN PSI
i
7 j. ....................,	, JUčni uspehi dijakov
Zaradi poobcinjenja javnih služb;enotne srednje šole
je nastala kriza v občini Tržič
Povzročila jo je mestna sekcija KD, ki noče uveljaviti pokrajinskega sporazuma med strankami levega centra
Vprašanje municipalizacije neka-1 novo prednostno lestvico otroških
terih javnih služb v Tržiču je tako zaostrilo odnose med tremi part nerji levega centra (PSI, PSDI in KD), da je občinska uprava tega mesta zašla v krizo. Trije občinski odborniki PSDI so že podali ostavko in tudi občinski odbornik PSI bo sledil njihovemu zgledu. Sinoči so imeli predstavniki mestnih sekcij strank levega centra ponovni sestanek, da bi «in extremis» poskušali najti rešilno pot iz sedanje zagate, vendar o poteku se Stanka nismo do zaključka lista prejeli nikakršnega obvestila. Po vsej verjetnosti se spor ni poravnal, ker obstaja med posameznimi stališči treh strank levega centra, zlasti med socialističnima strankama in Krščansko demokracijo, tolikšna razlika, da je nikakor ne bo mogoče zlahka in brez težav odpraviti.
Kriza je nastala zaradi stališča mestne sekcije KD v Tržiču, ki noče spoštovati pokrajinskega sporazuma, doseženega med strankami levega centra o poobčinjenju Javnih služb. Ta pogodba določa, da se morajo omenjene službe postaviti pod občinsko upravo najkasneje do januarja 1967. leta. Krščanska demokracija pa vztraja pri tem, da se to doseže v okviru petletnega občinskega načrta, nikakor pa ne v določenem roku, ker bi takšen korak povzročil ustanovi občutne finančne težave.
Župan Martina na svečanostih v Chiavariju
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici so sklenili sestaviti
Gorica
VERDI. 17.30: «Non tuttl ce 1'han-no». R. Tushingham, R. Brocks; ameriški film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17.00: «Sparate su Stani-slao». G. Marais in N. Tiller; čr-nobeli francoski film.
MODERNISSIMO. 16.45-22.30: «Sf1 da al diavolo*. Cristopher Lee in Bella Cortez; italijanski črno De il Lun. Prepovedano mladini pod 14 letom.
VITTORIA. 17.00 ((Paracadutiati di assalto»». Richard Bakalyan in Jimmy Murphy; ameriški črno-bell film.
CENTRALE. 17.00: «11 giustiziere dei trapici*. R. Reagan in R. Fleming. ; čmo-beli ameriški film.
Tržič
AZZURRO. 18,—22. «La calda a-mante». Francoise Dorleach, Jean Resallly.
EXCELSIOR. 17.30—22. «West and soda*. Barvna risanka.
PRINCIPE. 18.—22. «La vera storla di Jess, il bandito*. R. Wagner in J. Funter
SAN MICIIELE. 19.30—22.30 «Furla indiana*. Victor Mature in Saron Bali.
K on ko
EXCELSIOR: 19,—22. «L’uomo del-la valle maledetta*. V barvah.
RIO. — Zaprt.
vrtnaric in odpreti bar poleg sejne dvorane občinskega sveta. O dejavnosti svojih resorjev so poročali vsi odborniki. Seji je predsedoval podžupan Candussi, ker je bil župan Martina v mestu Chiavari na svečanostih ob priključitvi našega mesta k Italiji. Priredila so jih zavod «Nastro Azzurro* in občinska uprava Chiavari. Na dopoldanski svečanosti, ki je bila v nedeljo, so podarili županu Martini zlato medaljo, župan pa je raz-
delil pečate Gorice iz 17. stoletja. Po sprevodu po mestnih ulicah so se zbrali v gledališču, kjer je bila zaključna manifestacija z govori županov obeh mest.
Zupan Martina je v svojem govoru opisal tudi sedanjo vlogo našega mesta. Dejal je, da je »danes Gorica most med Italijo in sosednimi narodi ter da je iztegnjena roka nasproti drugim rokam za izgradnjo novega sveta, ki hočejo ob spominu na preteklost živeti v miru in plodnem sodelovanju*.
Učni izidi ob koncu šolskega leta na slovenski enotni srednji šoli v Ul. Randaccio v Gorici:
la (24 učencev): izdelali: Boris Buzin, Roman Devetak, Franko Ferfolja, Marij Ferletič, Diego Marvin, Marjan Perše, Ladi Pete-jan, Darij Prinčič, Jožef Semolič, Franko Srebrnič, Danilo štekar; 9 dijakov je bilo zavrnjenih, 4 jih ima popravne izpite.
1.	b (22 dijakov): izdelali: Nikolaj Bensa, Stanislav Cijan, Kazimir Doles, Jordan Figelj, Nikolaj Kocjančič, Saša Kramberger, Peter Lovišček, Jordan Lutman, Marjan Pahor, Pavel Predan, Marko Rojec; 10 dijakov ni izdelalo, eden ima popravni izpit.
1.	c (24 dijakinj): izdelale: Hele-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIItlllliimtlllllllllllllllllllllllMIIIIIIIlIllIllliiiliiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Zaradi amnestije so ustavili postopek proti sekretarju MSI Aldu Baiocchiju
Odvažal je pesek iz ustja Soče brez potrebnega oblastnega dovoljenja
V jeseni leta 1964 smo pisali o kampanji, ki so jo takrat uprizorili goriški misovci proti dr. Rožiču, ravnatelju slovenskih srednjih šol v Gorici. Takrat so objavili na oglasni deski pred svojim sedežem na Korzu Italia lepake in slike, ki naj bi škodili njegovemu ugledu. Med drugim so objavili tudi neki šolski dokument naslovljen na Severina Breganta, ki je bil leta 1945 tehnični inštruktor na industrijski šoli.
Bregant je zaradi tega vložil tožbo proti občinskemu svetovalcu MSI Aldu Baiochiju iz Gorice, Ul. Montesanto 124, ki je bil takrat tudi pokrajinski sekretar te stranke. V obtožnici je rečeno, da je odgovoren za objavo na stenča-su MSI, s katero so žalili' ugled
Severina Breganta. Slo je za obja-. Tako se je moral včeraj Baioc-vo fotografske reprodukcije vstop- chi vnovič zagovarjati pred okrožnega dovoljenja za industrijsko šo- nim sodiščem v Gorici. Tokrat pa lo v Gorici, ki so ga 17. maja 1945 sta se on in njegov odvetnik Pa-izd&le jugoslovanske oblasti, kate-1 scoli obrnila do sodnikov s predre so takrat upravljale Gorico. logom, naj aplicirajo v njegovi
Pri prvi razpravi dne 6. novembra 1964 so zadevo odložili na 11. novembra in takrat spremenili nagli sodni postopek v normalnega ter zaupali zadevo v proučitev preiskovalnemu sodniku.' Pri tretji razpravi, dne 18. februarja 1965 je preiskovalni sodnik obtoženega Baiocchija oprostil, ker da dejanje ni kaznivo.
Državni tožilec je nato vložil priziv pri prizivnem sodišču v Trstu. To je ugotovilo, da je pritožba utemeljena in je vrnilo zadevo okrožnemu sodišču v Gorici.
uiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiliiliiiiiiiiiminmitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiii
VESTI IZ DOBERDOBA
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italija št. 244, tel. 35-38.
Lep uspeh razstave umetnika Radunkoviča
Zlata kolajna za balmcarski par društva «Gradina»
Z lepo ganljivo prireditvijo se je | Prvo mesto je zasedel par Tre-v nedeljo zvečer ločil od nas pri- visan-Furlan iz Ronk, ki je prejel
ljubljeni slavonski invalid Branko Radunkovič. V štirih dneh so si njegove makete ogledali skoro vsi vaščani, ki so se zelo pohvalno izrekli o njegovem ustvarjanju. Zad-dnji večer pa je pokazal, da zna tudi lepo peti, pisati na pisalni stroj in delati nešteto drugih reči, čeprav nima rok.
Na koncu se je prisrčno zahvalil vsem, ki so ga obiskali in še posebno č. g. župniku, pri katerem je bil ves čas v gosteh.
V nedeljo je tudi doberdobskemu balincarskemu društvu «Gradina» končno uspelo prinesti domov lepo priznanje. Po zaslugi dvojice Evgen Gergolet — Evgen Ferfolja je domače društvo slavilo svoj prvi letošnji uspeh:	prejelo je zlato
kolajno. Med 130 nastopajočimi se Je naš par uvrstil v drugo osmino (deli si namreč mesto od 8. do 16.); zasluženo je prinesel domov priznanje, kar bo vse' člane še bolj spodbudilo za prihodnje nastope. Tekmo je organiziralo društvo «Monfalconese», ki je zmagovalcu podelilo pokal občine Tržič.
iz rok zastopnika župana občine Tržič odbornika Ferrarija pokal te občinske uprave. Balincarsko tekmovanje se je vršilo na 16 igriščih tržiškega območja, finalne tekme pa so bile v Ul. Terenziana.
J.
zadevi amnestijo. Sodišče je tej želji po kratkem posvetu ustreglo in ustavilo sodni postopek zaradi aplikacije amnestije.
Tako se je pokrajinski tajnik MSI na ta način reži tožbe, katero so mu po njegovih lastnih izjavah naprtili mladi skrajneži te stranke, ki so bili dejanski avtorji omenjenega sramotilnega pamfleta na oglasni deski stranke. Seveda pa civilna rtranka lahko vkljub temu še nastopi zaradi povračila stroškov.
Zaradi amnestije so ustavili nadaljnji postopek tudi proti 60-let-nemu Marianu Giraldiju iz Trsta, Ul. Ciamician 22. Tega so kontrolni organi zasačili dne 24. junija lani, ko je na barko, kateri je poveljeval, nakladal soški pesek ob izlivu v morje, ne da bi imel za to potrebno dovoljenje.
Giraldi je takrat izjavil, da odvaža pesek z namenom, da bi očistil vhod v kanal pri rtiču Sdobba ter da pričakuje tudi zadevno dovoljenje tehničnega urada iz Gorice in pristaniškega poveljstva v Tržiču. Finančni stražniki pa so ga prijavili sodišču in amnestija je njegovo zadevo postavila dokončno ad akta.
Drž. tož. dr. Baiti; preds. sod. dr. Storto, sodnika Mancuso in Morra. Branil ga je odv. Barba-gallo iz Trsta.
Izvoljen novi odbor evropskega gibanja
Na sedežu UGG v Gorici se je preteklo soboto sestal odbor evropskega gibanja, da bi izvolil iz svoje srede nov izvršni odbor. Po daljši debati so soglasno izvolili za predsednika goriškega župana Martino, za podpredsednike gdč. Graniti in A. Fantuzzija, za tajnika Bianconija in za blagajnika F. Moiseja.
Pozneje so se pogovorili o bodočem delovanju tega gibanja ter poudarili potrebo javnih manifestacij in konferenc po večjih krajih na Goriškem, da bi razširili zamisel o združeni Evropi.	/
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj v Goric) najvišja dnevna temperatura 28.3 stopinje in najnižja 20,2 stopinje ob 4.30; povprečna dnevna vlaga 63 od sto; dežja Je padlo 6 mm.
na Budal, Rozana Calligaris, Silvana Devetak, Elizabeta Doles, Ha-riet Dornik, Ema Drosghig, Danila Florenin, Marjeta Kranner, Lucija Mischkot, Dolores Petejani, Lidija Petejani, Nadja Petejan, Dana Pod-veršič, Anamarija Srebrnič, Metka Tomšič, Janka Zavadlav; 4 dijakinje so bile zavrnjene, 4 jih ima popravne izpite.
I.	d (23 dijakinj): izdelale: Tamara Cont, Maria Delpin, Nadja Gergolet, Silvana Gorkič, Maria Jerkič, Hedvika Komjanc, Ema Koncut, Karla Melič, Eliza Nanut, Alfreda Pavletič, Dana Prinčič, Maria Prinčič, Ana Visintini, Danica Ziani; 4 dijakinje so bile zavrnjene, 5 jih ima popravne izpite.
II.	a (27 dijakov): izdelali: Franko Bagon, Aldo Krošelj, Robert Oulot, Valentin Kuštrin, Rihard Figelj, Marino Gergolet, Branko Peric, Just Škorjanc, Miroslav Spaz-zapan, German Stanič, Vladimir Stanič, Pavel Tommasi, Robert Uršič, Sergej Zavadlav; zavrnjenih je bilo 9 dijakov, izpite imajo štirje.
II. b (20 dijakinj): izdelale: Ljubica Butkovič, Vera Ceščut, Bernarda Devetak, Aleksandra Humar, Lidija Jarc, Karla Komjanc, An-dreina Lakovič, Marta Lavrenčič, Mavra Marinič, Nevenka Mozetič, Ada Mučič, Ticijana Pahor, Sonja Peric, Ivana Semolič, Anastazija Zavadlav, Emilijana Zavadlav; zavrnjena ni bila nobena dijakinja, izpite imajo 4.
Vseh 57 dijakov treh paralelk tretjega razreda enotne srednje šole opravlja izpite.
VČERAJ V OKVIRU PRIPRAV ZA SVETOVNO PRVENSTVO
Italijani šestkrat uspešni bolgarski nogometaši pa enkrat
Dva gola novinca v reprezentanci plavih Rizza
ITALIJA: Albertosi, Burgnich, Facchetti; Rosato (Guarneri), Sal-vadore, Fogli; Perani, Bulgarelli, Mazzola (Meroni), Rivera (Rizzo), Pascutti (Barison).
BOLGARIJA: Simeonov (Dejanov), Calamanov, Gaganelov; Pe-nev, Vucov, Ječev; Jekov (Vasilev), Abadjev, Asparukov, Jakimov (Ko-
tkov), Kolev (Kostov).	---------------
SODNIK: Kreitlein (Nemčija).
Danes popoldne pogreb prof. Milana Bekarja
Pogreb pokojnega profesorja dr. Milana Bekarja bo danes ob 14.30 iz mrtvašnice civilne bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto. Najprej bo krenil v cerkev sv. Ignacija na Travnik, od tam pa na glavno pokopališče ob mirenski cesti.
Motociklist v Jamijah trčil v avto nemškega turista
Včeraj opoldne se Je 35-letni Mario Ghirlando iz Gorice, Ul. Monte Santo 22 z motociklom «Gi-lera» z registracijo GO 14803 na državni cesti v Jamijah zaletel v avtomobil nekega nemškega turista, ki se je peljal pred njim. Ker se je Ghirlando poškodoval, ga je turist z lastnim avtomobilom pripeljal v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni zaradi zloma palca na levi nogi.
Včeraj nekaj po 21. uri so prepeljali z avtomobilom Zelenega križa z goriškega letališča, kjer se je pri vežbanju ponesrečil, 39-letne-ga Sergia Gregorija iz Straiic Ul. Bassano 5. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju za-| radi zloma leve noge.
Sporočamo žalostno novico, da Je v ponedeljek ponoči preminila naša draga mama, stara mama in tašča
ALOJZIJA ŠORLI roj. MLAKAR
Pogreb drage pokojnice bo danes ob 16. url iz mrtvašnice civilne bolnišnice v stolnico in nato na mestno pokopališče.
Hčerki Ljuba in Marica, vnuki Lojzka, Andrej, Igor In Vera ter zet Slavko
Gorica - Sesljan, 15.6.1966
BOLOGNA, 14. — Italijani so se danes v trening tekmi z bolgarsko reprezentanco razigrali in so pokazali, da so dosedanje priprave za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu že rodile prve sadove. Edmondo Fabbri je v drugem polčasu izvedel nekaj zamenjav, s čimer je dal možnost, da so se še posebno izkazali Rizzo, Meroni in Barison.
Po igranju himen sta se reprezentanci razpostavili po igrišču po določenem sistemu: Rosato se je držal Asparukova, Salvadore je igral prostega, Fogli je pazil na Jakimo-va, Bulgarelli pa na Abadjeva. V bolgarskih vrstah se je Penev oprijel Rlvere, Vucov pa je bil angel
varuh Mazzole, medtem ko sta oba branilca pazila na krila.
Italijani so takoj pritisnili in si izsilili nekaj kotov. Bolgari so se le branili in tu pa tam izvedli kak protinapad, čeprav slednji niso pokazali nič posebnega, pa so vseeno držali v šahu tekmece vse do 26’, ko je Pascutti predložil žogo Pera-niju. Mazzola je bil hitrejši in je z močnim strelom zadel drog, ki je žogo odbil v mrežo. Pet minut kasneje je Bulgarelli po hitrem prodoru podal žogo Riveri, ki jo je brez oklevanja podaljšal do sredine, kamor je pritekel Perani, ki je ponovno prevaril vratarja gostov. Bolgari so skušali odgovoriti, vendar jih italijanska obramba ni pu-
■iiiiiit*iaiiR*<iiiAiiiiiiiiiiiiiiiiin>iiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiii^iifiiiiiagiiK
KOŠARKA
tKA
TRADICIONALNA TEKMA
MED DIJAKI SLOVENSKIH SOL
Ponovna zmaga V. razreda TA
Prišlo je v navado, da V. razred trgovskega tehničnega zavoda organizira prijateljsko tekmo v košarki proti vsem slovenskim šolam na Tržaškem. Letos je bila ta že druga tekma. V prvi, ki je bila pred nekaj meseci, je nepričakovano zmagala V. trgovska, čeprav s tesnim rezultatom 55:51. Kot del programa ob zaključku letošnjega šolskega leta, sta se ekipi zopet spoprijeli in sicer prav zadnji dan šole.. Tek-
ma je bila v petek na stadionu »Prvi maj». Favorita je bila tokrat ekipa «Ostalih», ki so zbrali skupaj najboljše igralce in sestavili homogeno ekipo. Za V. trgovsko je bila ta tekma zelo težka, prav zato pa je bila zmaga še toliko lepša. Za V. trgovsko sta najbolj pripomogla k zmagi Lakovič in Košuta, ki sta sama dosegla skoraj 3/4 točk.
Tekma se je začela v znaku premoči «Ostalih», ki so s hitrim tempom iz minute v minuto večali prednost. Nasprotno pa je V. trgovska začela zelo slabo in tudi Lakoviču in Košuti ni šlo. Videli pa smo, da ((Ostali* prehitro, igrajo in smo bili zato prepričani, da se bo to v drugem polčasu . tudi maščevalo. Prvi polčas se je zaključil z rezultatom 38:29 za ((Ostale*.
Drugi polčas je biio samo uresničeno predvidevanje. Utrujenost «0-stalih*, čeprav so se pogosto menjavali, jim je bila usodna. Zgrešili so vedno lažje žoge, medtem ko tudi obramba ni mogla več ustavljati z uspehom hitrih prodorov Lakoviča, Plesničarja in Košute.
Boljša igra enih in slabša drugih je obrnila rezultat v korist V. trgovske, ki je zaključila tekmo s 14 točkami prednosti.
Od ((Ostalih* je treba pohvaliti Ambrožiča, ki je bil še enkrat nepremagljiv pod nasprotnikovim košem. Skoda, da so drugi premalo igrali nanj, sicer bi lahko sam Ambrožič doprinesel zmago svoji ekipi.
Slabše je igral Zavadlav, kateremu niso šli meti od daleč in tudi v protinapadu se ni mogel izkazati, predvsem zaradi dobre nasprotnikove obrambe, ki Je imela glavna temelja v Plesničarju in seveda Lakoviču.
V. TRGOVSKA:	Lakovič (40),
Plesničar (18), Saražin, Tavčar A (4), Košuta D. (22). Košuta L. (2)
OSTALI:	Gergolet (6). Rudež
(10), Vodopivec (10). Orel (6), Zavadlav, (10), Prinčič (6), Ambrožič (16), Švara (8).
T—ar
PARIZ, 14. — Za sestavo evropske košarkarske reprezentance, ki bo oktobra letos nastopila v Ljubljani proti Simmenthalu, so izbrali naslednje igralce: Baroch, Zidek, Zed-niček, Amer (Siavija—Praga), Ro-drlguez, Luyk, Burgess, Sevi liano (Real Madrid), Steveniers, Lorldon,
Hillen, Michelet (Racing—Malines), Savov (Rdeča zastava—Sofija), Zou-pas, Moskos (AEK—Atene), Alby (Dinamo—Bukarešta), Degros, Lik-szo, Langievvics (Wisla—Krakov), Travine, Volnov, Lipso (TSSKA— Moskva).
stila v nevarno cono.
V	drugem polčasu je F'abbn zamenjal Rosata, Mazzolo in Riv*™ z Guarnerijem, Meronijem in zom. Italijani so se še bolj razlj=r~(. in bolgarski vratar je moral večkrat po žogo v mrežo, še prej pa »J gostje izvedli hiter prodor, katerega je Asparukov zaključil z golom.
V	13’ pa je Rizzo na Peranije* predložek silovito streljal in dobesedno zvil prste Simeonovu, ki . moral 11 minut kasneje kloniti preo močnim varljivim strelom Bariso-na. Ta je zamenjal Pascuttija, ki * je malo prej med trčenjem s c.aia-manovim ranil po nosu. V 25 j Rizzo ponovno izrabil ugoden položaj in zopet spravil na kolena bolgarskega vratarja. Bolgarski trenje šele tedaj zamenjal neka ter igralce in kmalu zatem tudi vrata -ja, Simeonova z Dejanovim, ki P» vseeno ni mogel preprečiti Meron -ju, da bi v 37’ dosegel skoraj z osebno akcijo šesti in zadnji gol dneva.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR Atletski odsek Š.Z. Bor priredi v nedeljo 19. t.m. na občinskem igrišču v Boljuncu atletsko tekmovanje. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi, ki niso člani kake atletske sekcije.
Spored tekmovanja MLAJŠI MLADINCI (rojeni leta 1950, ’51, ’52).
Met krogle (5 kg)
Skok v daljino z mesta Tek 100 m Tek 600 m Hoja 3 km.
MLADINCI IN ČLANI (rojeni leta 1949 in prej).
Met krogle (5 kg)
Skok v daljino z mesta Tek 100 m Tek 1200 m Hoja 4500 m.
Vpis pred tekmovanjem Začetek ob 8.30.
1111111'""
TUINTAM
KOLESARSTVO
SAAS FEE, 14. — Italijan Mario Da Dalt je zmagal v tretji etapi dirke po Švici na 158 km dolgi progi Vlllars—Saas Fee. Italijan Am-brogio Portalupi še vedno vodi v splošni lestvici.
»lil
LONDON, 14. — Lanskoletni zmagovalec turnirja Avstralec Roy E-merson bo tudi letos načelnik prve skupine wimblsdonskega turnirja. Načelniki skupin so naslednji: MOŠKI
1.	Roy Emerson (Avstralija)
2.	Tony Roche (Avstralija)
3.	Fred Stolle (Avstralija)
4.	Manuel Santana (Španija)
5.	John Newcombe (Avstralija)
6.	Dennls Ralston (ZDA)
7.	Cliff Drysdale (Juž. Afrika)
8.	Clark Graebner (ZDA)
ŽENSKE
1.	Margareth Smith (Avstralija)
2.	Maria Bueno (Brazilija)
3.	Ann Haydon Jones (VB)
4.	Billie-Jean Moffitt King (ZDA)
5.	Nancy Richey (ZDA)
6.	Annette Van Zyl (Juž. Afrika) 7 Francoise Durr (Franclja)
8. Norma Baylon (Argentina) MOŠKE DVOJICE
1.	Emerson-Stolle (Avstr.)
2.	Newcombe-Roche (Avstr.)
3.	Graebner-Marty Riessen (ZDA)
4.	Bill Bowrey-Owen Davlson (Avstralija)
ŽENSKE DVOJICE 1 Smith-Judy Tegart (Avstr.)
2.	Bueno (Braz.)-R!chey (ZDA)
3.	Durr-Janine Lleffrlg (Franclja)
4.	Jones-Virginia Wade (VB)
MEŠANE DVOJICE
1.	Ken Fletcher-Smith (Avstr.)
2.	Roche-Teeart (Avstralija)
3.	Ralstone-Klng (ZDA)
4.	Stolle (Avstr.)-Durr (Francija)
BOKS
V MUŠJI KATEGORIJI
Škot Mc Gowan odvzel Burruniju svetovni naslov
LONDON, 14. - Škot Walter M? Gowan je danes premagal po kah v 15 rundah Italijana Salva reja Burrunlja in mu odvzel nas svetovnega prvaka mušje katego™
škotski boksar je bil ves šas bo j ši na ringu in je Italijana veckr spravil v resno zadrego. Burru je bil nocoj neverjetno net0,ie?ja'r.
se nikakor ni mogel izogniti uo cem nasprotnika, ki je bil toi gibčen, da se je vedno pravočasna umaknil, ko je Italijan prešel vi pad. V tretji rundi se je Burru umaknil v kot z rano na levi su ni obraza in od tedaj naprej se j s težavo branil pred bolj na pa a nim tekmecem, šele v peti run Je Italijan večkrat ostro °dgoy° vendar ni mogel preprečiti, 0“ _ ga nasprotnik nekajkrat zadel v" obrazu. V nadaljnjih rundah J® 1, Gowan stalno nadlegoval z niml udarci Italijana, ki Je le * v žavo sledil hitremu tekmecu-deseti rundi je hotel Burruni govoriti, vendar so njegovi uda vedno končali v prazno. V H *“ dl je bil Škot že gotov	1,
radi česar ni hotel tvegati. Vsee pa Je večkrat zadel z desnico in ^ vico po obrazu Burrunlja. Ta se . Škotu oddolžil z močnim udarce ■ ki mu Je odprl rano nad desn očesom. Zadnja runda pa je P° kala v znamenju premoči »koi ■ kateremu Je sodnik brez oklevanj dvignil roko v znak zmage.

JURIJ KOROLJKOV
6.
v
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Jan Berzin, možak z mladeniškim obrazom ln neutrudnega značaja je imel bogate življenjske in revolucionarne izkušnje. 2e pri šestnajstih letih so ga prebadali kozaški bajoneti, bil je trikrat ranjen v spopadih z orožniki, bil Je obsojen na smrt, pa so mu kazen spremenili v dosmrtno ječo. Od takrat je bil Peter Kizis popolnoma osivel. Ko je pobegnil iz daljne Jakutije m ponoči, na skrivaj, prišel domov, ga mati ni prepoznala. Nasmehnil se je:
«Tako tudi naj bo... Zdaj sem Berzin, Jan Berzin, Petruška pa več ne obstaja. Izginil je bil nekje v Sibiriji brez sledu, v tajgi... Veš, mama, privzel sem si očetovo ime. In tega imena nikoli ne bom osramotil!*
Te prisege Jan nikoli ni prelomil. Februarja, med julijskimi dnevi sedemnajstega leta, med oktobrsko revolucijo, je bil Jan Berzin na revolucionarnem položaju, tolkel se Je z junkerji, sodeloval v oboroženi vstaji v Petrogradu, potem pa v Letoniji...
«Vidiš, zakaj sem tako siv! žandarji in carska policija sta me naučili pameti, šest let sem hodil v šolo, skoraj toliko pa
sem tudi preživel v zaporu. Dobro Je, ker se mi Je posrečilo skrajšati svoje drugo šolanje — pobegnil sem iz taborišča...* Kadar sta Berzin in Sorge začutila utrujenost, je Jan Karlovič predlagal, naj odigrata šahovsko partijo — «da bi preverila možgane*. Pila sta čaj, močan in temne barve, ter znova glasno razmišljala o bližnji operaciji «Ramzaj». In spet je med odmori Jan Karlovič pripovedoval o značaju in namenih sovjetske obveščevalne službe in kvalitetah obveščevalcev.
Richard se Je še dolgo spominjal Berzlnovega stavka, ki ga je bil povedal sredi neke šahovske partije:
«Ali veš, Richard, kaj ti moram povedati? Vedno moraš biti previden in nikoli ne glej v nasprotniku neumnega in omejenega človeka, temveč prefinjenega in pametnega sovražnika. Treba ga je premagovati s pogumom, drznostjo, iznajd ljivostjo in ostrino razuma... Oprosti mi te sentence, toda upoštevaj, da odhajaš v Berlin...*
Spet sta odložila šahovsko desko, spet se je hladil čaj, pozabljen na mizi. Načrt operacije je bil izgotovljen, toda morala sta do podrobnosti izdelati vse drobnarije, ker je bil lahko sleherni detajl vzrok za zmago ali poraz.
«Pri našem delu, v sovjetski obveščevalni službi, moraš imeti ognjevito srce patriota, hladno presojanje ln železne živce,* je pravil Berzin. «Vsi smo ljudje, ki imamo najvišje obveznosti in moramo s svojim delom storiti vse, kar je potrebno, da bi vojno odložili ali pa onemogočili, med drugim tudi vojno med Japonsko in Sovjetsko zvezo. To je glavna naloga tvoje skupine. Toda vedeti moraš tudi najvažnejše — načrte sovražnika številka ena — fašistične Nemčije... Vse to je težko, hudičevo težko, toda to Je treba storiti, Richard. Ali me razumeš?*
Berzin Je imel navado, da Je somišljenika, sodelavca ali sogovornika pogosto vpraševal, če je razumel.
Ko je bila ideja operacije «Ramzaj» popolnoma jasna, sta
začela razmišljati o operativni plati zadeve. Predvsem se je bilo treba vgnezditi, toda ne v Nemčiji, temveč v Tokiu, vendar pa prispeti tja preko Nemčije. Treba je bilo vztrajati na dveh frontah. Prikrivati se pod fašistično ideologijo in si pridobiti zaupanje. Da bi Sorge to lahko dosegel, je moral izkoristiti stare zveze v poslovnem svetu, zveze, ki jih je bil vzpostavil med svojim bivanjem na Kitajskem. Toda, kako vse to praktično izvesti? Berzin se je tu opiral na samega Sorgeja. Ta je imel partijske izkušnje, navade in končno — intuicijo izkušenega obveščevalca.
Najboljša izmed vseh variant Je bila ena sama varianta: da bi odpotoval na Japonsko kot dopisnik solidnega nemškega lista. Jan Karlovič se je strinjal s Sorgejem, ko je le-ta predlagal, naj bi Izkoristil list »Frankfurter Zeitung*. kjer je imel še neke zveze. Tako sta tudi odločila. Berzin ga je prosil, da bi bil stalno seznanjen s tokom stvari. Zveza naj bi bila navadna, toda če bi bilo potrebno, tudi preko posebnega človeka.
Ob slovesu je načelnik obveščevalne službe Izvlekel iz blagajne dva bankovca po pet dolarjev in enega ponudil Sorgeju.
«Drugi bankovec boš dobil v zameno, ko bo prišel naš človek. Lahko mu zaupaš kot meni, zatrdno vedi, da sem poslal zaupnega človeka,*
Minil Je že tretji mesec, odkar Je Sorge odšel iz Moskve Berzin mu je zdaj poslal svojo zvezo in Richard je pripovedoval, kaj je storil med tem časom.
Vzpenjala sta se čedalje više po ozki stezici ter prišla na severno stran poraslega hriba. Očitno je sonce semkaj kaj redko posijalo — steza je bila obrasla z nekakšnim mahom. Ljudi tukaj ni bito. Sedla sta na osamljeno klop, izdelano iz prepletenega protja, ki je stala na strmali nad reko.
«Poročajte Starcu,* Je nadaljeval Richard Sorge, «da se mi Je posrečilo dobiti priporočila za nemškega veleposlanika
v Tokiu Herberte von Dorksena. Napisal jih Je direktor k cerna «IG Farben* iz Ludwigshafna. Daljni sorodnik velepos nika Dirksena je in njegov pokrovitelj. Direktor je telefonu ^ tudi na uredništvo. Nato so se pred menoj odprla vsa vrata’
Nekoč prej, na Kitajskem, kjer je proučeval ekonom® probleme — bančništvo in elastičnost kitajskega tržišča — j Sorge naredil komercialno uslugo kemičnemu koncernu. To J okrepilo poslovne zveze med Sorgejem In direkcijo «IG ben*. Tudi sam Sorgejev odhod na Kitajsko je omogočilo ne ško kemijsko društvo, katerega član je bil Sorge. Kemij® društvo in redakcija »Frankfurter Zeitung* sta bila pod m čečim patronatom mogočnega koncema, katerega direkcija J bila prav tako v Frankfurtu na Maini. Vse to je, da bi bo J ne moglo biti, ustrezalo načrtom Richarda Sorgeja.
Urednik ((Frankfurter Zeitung* Je bil še naprej neki o vek, ki mu liberalna pojmovanja niso bila tuja in katere nacistom še ni uspelo, da bi ga zamenjali. Z naklonjenostjo J sprejel Sorgeja, ga začel spraševati o Kitajski, pozorno Pos šal doktorjevo željo, da bi se lotil dopisniškega dela in »» brez kakršnihkoli pomislekov pozval k sodelovanju pri 11S '
«Slišal sem bil že za vas, gospod doktor! Uredništvo «Fran furter Zeitung* je veselo, da vas bo lahko imelo za sodelavC_ O vas so mi pripovedovali zelo pošteni ljudje. Njihova pUP” ročila niso potrebna... Kar pomislite, prišli ste ob najustr ^ nejšem času — naš tokijski dopisnik ima namen vrniti ®* Evropo. Njegovo mesto bo ostalo nezasedeno.*	.
Zdaj je Sorgeju preostalo še eno samo priporočilo v P0^. bi amstlelterja — posebnega opolnomočenca nacistične str ke v uredništvu lista. Takšni nacistični zaupniki so se P°^v ,, v vseh nemških ustanovah po prihodu Hitlerja na oblast. Br njihovega dovoljenja nihče ni smel narediti niti korak*. ° so reševali tudi primere odhoda v Inozemstvo — Ce Je dot nik zaželen ali ne.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOCH1 B, II, TELEFON 93-80« ln 94-B38 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelilCO 1 II, Telefon 83-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20- Telefon 37-338, «5-823 - NAROČNINA: mesečna HiHl Ur - Vnapr l četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur, celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu in nedel.to 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (11X8) starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ^ SFRJ- ADIT DZS. Ljubltana. Stari trg S'!„ telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danici v Ljuoijani - 503-3 85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mn> » širini enega stolpca; trgovski 150 flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglas) 40 Ur beseda - Oglas) tržeš**
goriške pokrajine se naročajo pri upravi — Is vseh drugih pokrajin Italije prt »Societš Pubblicitfc Itallana*. — Odgovorni urednik STANIS' 'V RENKO - Izdala tn tiska Založništvo tržaškega tiska Trst	___