ISSN 0550-5561 9 ..u^^u ta l«me« tedn« Sončno in precej toplo bo 52 let Številka 20 četrtek. 19. maja 2005 300 SIT KAim ^ VI^IJ^KJH Era obžaluje odločitev ustavnega sodišča Zaiadi prepovedi dola ol) nedeljah in piaznikih izpad dohodka in poslediř^io provee /apOtSidJiii - Omejevanje ohi alovalnefja easa p(),sega v pravice polï'osnikov in podjetiukov Tatjana Podgoršek Vťlťríjť - OdloCilov ustavnega sodIšCa o zaprtju irgovin ob nedeljah in pniyjiikihod 1. januarja prihodnjo lelo diiijc v mcdnar(xJni U"-gov-ski družbi Era Velenje obžalujejo. Kol so zapisali v sporočilu za javnosl, jo bodo spoíuwali. Prepričani da omejevanje obratovalnega časa posega v pravico do svobodne odločitve posaTneznikos' in svobt^dne ^wpiv darske pt">bude 1er izbire. O kon- kretnih posledicah prqxwedl obra-ttwanja irgtîvin ob nedeljah In praznikih bo mogoOe g^woríli Sele čez leto dni po njeni uveljavitvi,« NudH Zavolovšek Hudarin. direktorica '/i\ kadrovske, korporativne in sploj>ne zadeve na Eri, je povedala, da so bili med prvimi v Skweniji, ki so uvedli podaljisan deliwiii cas in odprli vrata nekale-riiî ti^jovin vse dni v letu. Po obisku sodećso bili s tem zadovoljni tudi lojpci, z dek^m tib nedeljali in pravnikih pasc^ soglai>aII zaposleni 1er sindikat. »Izvajanje zakona potiska irgcwcev neenakopraven položaj, saj bodo nekateri laliko obratovali, drugI ne. /akon namreč nI jasen in trgovci v bistvu ne vemo, kako bomo delali po novem.« Po prvih cKenah pomeni uvelja-vliev odk^Čbe ustavnega sodláía za Ero 20 odsiotkov manj prometa (v enih prodajalnah veC, v drugih manj), glede na manjšo realizacijo pa posledično 150 preveč zaposlenih. »Sk^upaj s .wdelavci v teh prodajalnah bo vodstvo delniške družbe siorilovse. da prodaja ne bi padla. Upamo na prerazporeditev nakupov na druge dni v lednu. Će ne bo tako, bcxk^ ložo odhxitve čutili zaposleni in celotna družba.« Kot je ác povedala Hudarinova, bodo zakonodajo dodobra proučili. Prlčakujeji>potlrobnejše opredelitve, kaj so - na primer -nujni življenjski artikli in podobno. nato pa se bodo skupaj s svetom delavcev in sindikatom odkrili, kaj storiti in kako. ■ Gozdarji pripravljajo Teden gozdov (!<»mji Grad-lbdcn ];o/dria*(li(cv in aktivnosti slovenskih go/durjo; s lu^lc^ skušiijo spodÍ>u-dili /xi nima njť javnosl i m g<»/d in );o/xiarsh'<». AkthiXKSli p<»lekaj<) \ mesecii maju, nnjveč pa se do^^ja /adnji leden v maju. ko go/darji <»r^ani/iraJo tudi osrixlnj<» prirc>di-lev. Vsjiko leto t/beruja vodilno temo. Letošnjo so poimenovali Go/d in les /nres. S tem so hoteli ptmdariti velik no pro i/v od ni jx)-tonciitl na^h gozdov in {Mimen lesst fá slovenski» gospodarstvo. Letcï^njai"srednja prireditev K:» v četrtek, 26. maja. z začetkom ob AERODROra SLOVERJ GRADEC 17. url v kulturnem domu v Gornjem Gradu. Na prireditvi bodo odprli razstavo fotograf i j z naslovom "Dobre prakse pri upiTabl lesa", Na prireditvi lx)di> predstavljeni izbrani izdelki natečaja za učcnce iwncrs^ih na temo "Ustvarjajmo iz lesa". Najboljši izdelki b(xlo nagrajeni. Poleg tega bodo razstavljeni tudi zitniniivi izdelki iz lesa. ki so jih revimi goz-daijl Zavoda za gtvJove zbrali pri lastnikih gozdcjv In drugih občanih. Predstavili bodi> najbolji>e gt>spo-darjc (lastnike gozdov) in najboljšega gozdarja v letu 2IXJ5. Odnosi v družini velikokrat odroz razmer v družbi Po prireditvi bo voden izlet proizvodnje lesnih izdelkov vpod-jetju Smreka. Vse skupaj bo povezoval zanimiv kulturni program, seveda pa niso pozabili tudi na pogostitev udeležencev. Nameji letošnjih prireditev je obuditi zanimanje za les kot lep in dragiK'en naravni material» ki nas ( Waja povsod in nas spremlja od zibelke do grt^a: les je v naših krajih doma (.saj imamo z lesom Ix'igate gozdcjvc), pa vendar nanj pozabljamo in ga pri uporabi vse prevečkrat nadomeslita plastika in kovina. Radi bi pokazali imenitne primere uporabe lesa in tako spodbudili domaČe mojstre kustvaijanju In vso javnost k pogostejši rabi lesa. Poleg osrednje prireditve KhIo gozdarji Zavoda za go/.ilovc pripravili niz spremljajočih prireditev, naj na?tcjcm(> samo najzani-mlveji«: tradicionalno gozdarsko kole.sajjenje. naravcxsltwni dnevi in vodenje po (g^vdnih) učnili p^Heh za učence asmivnih iol v območju, Kolesarjenje bovsoboto, 21. maja. Letošnja kolesarska trasa bo potekala "Od žage žage", prijavite pa sena KESoSianj. ■ Marijan Denša dobrfffzabiavBi Uspešni tudi ob koncu tromesečja V nedeljo (spet) zaprto Bojana Speg^l f^znam, novica, du hodv od L januurja prihodnje kto irgovine ob nedeljah zafjrte. r?m je prtscneîUu. Kljith temu, da je refansndum-sko voJja Ijtidipokazula-ob zelo slahi udeležbi na refertndumti -da silo želijo, listih dcsei dovoljenih nede/j lw zagot/av premah, da bi lahko ohranili krepko spremenjene nakapovalne navade Shvenci^'. ki so jih fr^o řh'-ljenja iako hiier, da hi prej rekla, du je Šlo za prilagajanje no\im življenjskim navadam. In razvadam. V naši hiši imamo na podstrešju pnjstor, ki smo mu vedno rekli >'l!iknaoslenih, ki so oh lakih dnei'ih za.služili xvč. Ni kaj, no-xi m n/zfnenon se bomo potrošniki že prihig<}dili. A lisii, ki delamo v ixiklicih, ki prav tako poznajo neMjsko delo in delo oh praznikih, se l)omo oh tem upravičeno vprašali, uU so trgovci edini, ki imujo družine in pravico, da nedelje preživi jo z njimi? Kuj pa medicinsko osebje v bolnišnicah, policisti, natakatji. ttiristični dehnriy novinarji, peki...? Ob nedeljah ne morejo početi, kar se jim ztihoče, če so na -íTsti Zli delo. }b novem pa vsaj zapnnjjad ne bodo veČ mogli. | Titov trg bo jutri piesai Velenje - ludi letos bo mesec maj zaznamovan s plest>m in mladíxstjo. Že četrtič pa bodi^ maturanti po vseh večjih slovenskili mestih, ki se jim bo pridružilo tudi kar nekaj mest v tujini, jutri, točno ob 12. uri, zaplesali četvorko. A tokrat ne več zi\ Guines-sov rekord, tokrat bo to prvič pravi festival plesa. AJeš Pui^ntk, ki vodi plesno šolo Devžej, v Velenju pa vsa lela tudi organizira četvorko na prostem, je organizator prireditve na Titovem trgu tudi letos. D dogf>dku nam je povedal: »Na vseh večjih trgih in glavnih ulicah po Skweniji bo tokratni dogcxlek dobil drugačno vscblnt^ in pridih. Poimenovali smo ga Si|urtdrillc -dance festival. Mednarodno Ime zato, ker se projekt žiri prcko meja. Četvorko bodoz namisinhrono zaplesali tudi v Ciradcu. Osi-jekoi, Metkovičih in še nekaterih drugih krajih.« Projekt bi>tt)rej dobil novo vsebino, pa tudi veliko daljši bo. Kaj vse se l>o jutri opoldne dogajalo na Titovem trgu? »Poleg maturantov se bodo predstavili tudi osmoSoici, ki bodo skupaj z maturanti odplesali mazurko in Še kakf>en ples. Predstavile se bodo tudi druge plesne skupine in pari s koreografijami hip hopa, latina, pa standardnih ples».^'. Sodt^nl ples btxJo predstavili plesalci plesnega studia N.« Cq bi želeli, bi zagotovo tudi letos lahko presegli lansko Številko plesalcev Četvorke, ampak to ni več pravi moto. Zato bo to jx) novem festival. Če bo vreme slabo, bodo četvorko vsi maturanti v sodelujoči)! krajih točno ob 12 h odplesali četvorko, ostalih nastopov pa ne bo. Na Titovvm trgu naj bi plesalo vsaj 5(){) maturantov. ■ b$ 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 19. maja 2005 @ lokalne novice Odliodi mlekaiiev se še ne poznajo Arj« vas - Zaradi od 15 do 20 odstotkov višjih odkupnih con micka so sc nckaicri skwcnski proizvajalci mlck«^ in zadruge kol odkup^walkc le surovine odkxíili za prodajo sunwinc ilalijan-skim mk'karnafn. Druga največja slovenska mlekarna-mlekarna v Arjivasijc vprvi pť)lovici aprila osi al a čez noč brc/15 večjih dobaviteljev izsavinjsko-i^lcžkega in îWnljurskcga ol>mtx*ja aii 11 lisi'ič liirov mleka na dan. Po zagolovilili njenega direktorja Marjana Jakn!>a se za zdaj odhod dohaviieljcv nc pt^zna. ker je proizvodnja na vrhuncu, dolgoročno pa lahko nadaljnji odhodi ogrozijo obstoj mlekarne. »PoskitŠali bomo zagotavljati dovolj surovine. Ce pa lo nc bo mogoče, bomo ukinili ali omejili proizvodnjo izdelkov, ki za nas donosni,« je Se piwedal Marjan Jakob. ■ tp Prvi Sovin tei< po Velenju Velenje - Kol vsako leto se bo ludi Icii^svskk^pu festivala DMK (Dnevi mladih in kulture), ki bo polekal do 5. junija, začel pase je minuli vikend, odvijalo veliko različnih prireditev za vse c?ene-racije. Ndnosii trgwine Her-vLs Velenje in spomiaska majica. Najboljši tekmovalci bodo prejeli praktične nagrade in pokale« nam je povedal predstavnik organizatorjev leka Uro§ Zager. Da bo na siariu vzdušje v pravem Športnem duhu^ bc^ta za to po skrbeli Jolanda Ceplakin Brigita Langerholc, Za podrobnejše informacije lahko pokličete na številki 031^7445^3 (Boris Vi'^rinec) ali 031/416439 (Uroš Žager). Kaj se bo dogajalo, si lahko ogledate ludi na inlerneiu tekaški forum (http://www.sportosplet-net/) in špic porialu (hltp://www.spicsi/). ■ bš Težave so v ljudeh Iz občine Šmartno ob Poki Avloiualska merilna postaja v Skorneni Krajani v^kc skupnosti Skorno so prepričani, da je zrak pri r^ih bolj onesnažen kotvdrugih okoljih v Šaleški dolini in ludi v občini. Ze pred časnim je svetnik Marjan Popnstavila avtomatsko merilno napravo v prihodnjih dneh, stala pa naj bi pri llrastnikovih vSkomem. Občina je zanjo že pridobila lokacijsko informacijo. Naprava naj bi merila onesnaženost zraka od druge pcHovice junija dalje. /a m\'ô\ Iři /.akljiíťcnc kole^^arskc poli Savinjsko-šaleška regija je med redkimi slovenskimi območji, ki ni-majc^ urejenega in pi>stavljcnega kolesarskega omrežja, zaradi narav-nili in kullurnili vrednot pa si nedvomno to zasluži. Nenazadnje je rudi kolesarstvo ena f^d turističnih priloj^nosti, sploh ob dejstvu, da postaja ta športna zvrsl vedno pogostejši in pomembnejši način preživljanja prostega časa vobliki vsakodnevne rekreacije in ludi večdnevnega pi^it-nikovanja. Občina Šmartno ob Paki je prav iz teh razk^gov naročila izdelavo pnijckine naloge, ki bo <5snova za za-snovo omrežja rekreativnih koIesaRkili pc^ti v občini, kasneje pa bodo te vključene Se v omrežje tovrstnih poti v celotni Savinjsko-saieŠki regiji. Gregor Petrovič, tajnik občine, je povedal da v tem trenutku skupaj z nosilci turistične dejavnosti v občini (javnim zavodom Mladinski center in tamkajšnjim turistični m društvom ) usklajujejo trase kolesijrskih poli pci občini. Za zdaj so evidentirali tri pi^li, in sicer čezSlatinc, v Skor-nem di^ cerkve sv. Antona in po severnem obrobju občine (Mali Vrh}, vsaj dve pa Šc predvidevajo. Poli l>odo poveziile zanimive turistične točke, od arhitekturnili znamenitosti okolja, etnoloških spomenikk 1)0, oe vodjo posameznih ustanov in ludi nekateri drugi vploleni ne l)odo zaprli v svoj kotieek Tatjana Podgoršek Vťlenje. 16. maja - V prostorih velenjske glasbene šole so senaprvikotifcrcnciscšH predstavniki astanoviicljic pred tremi leti asian ovij enega Regijskega študijskega središča RŠS) s sedežem v < clju. čeprav so na vabilo zanje ziipisali, da ho konferenca pomembno vplivala na aspešnost in učinkovitost zagotavljanja pogojev 1er možnusliza astan;witev nove slovenske univerze na območju Savinjske (sta- tistične) regije, je bila udeležba predstavnikov 32 ustanoviteljic sredi.šča, obeh gospodarskih in območnih obrtnih zbornic skromna /aradiseje državnega zbora se je niso udeležili ludi poslanci iz te regije. Ka\ nam je povedal predsednik sveta zavoda RŠS dr. IVanc Zťrdin, so udeležencem seje predstavili vse tri programe, ki čakajo na uveljavitev na pristojnih državnili ustanovah in svvtih, 1er težave, ki sc porajajo pri tem zaradi omejitev države. V kritični razpravi so udeleženci konference naglasih predvsem potrebo po večjem sodelovanju med ustanovami v regiji, 'le bi morale sodelovati precej bolje, kot sodelujejo sedaj - tudi zato, da bi bili projekti bolj učinkoviti. Ob koncu so usinerilvc podprli in dali pod|)oro nadaljnjemu delovanju RSS. Na vprašanje, ali sedaj lahko pričakujemo, da bo delovanje RSS v prihodnje teklo normalno, pa je dr. Franc /erdin odgovoril:« /xîlim si, da bi, ne vem pa, če je ustvarjeno dovolj pogojevza lo. Delov&ake ustanove je odvisno od ljudi, ki jo vo dijo. Ustani^viieljice smo na seji zaprosili, naj bodo pri imenovanju vodstvenih ljudi za ustanove boj aktivne. Naj izberejo take, ki so se spi'sobni pogovarjali, sprejemali kakšne kompromise, koordinirati dej a vm»! i ,.. Skratka, naj sc s sedanjimi nosilci teh doIžn(*»t L odkrilo pogovc^rijo, ali želijo delali za lo ali ne. ( 'e se bo glede tega kaj spremenilo, sem optimist, da bodo zadeve tekle naprej. Cc pa bodo ti še vedno zaprti vsak v s'voj kotiček, pa nisem optimist že za obstoječe projekte.» Mimogrede - ob istem času in v Lsiih prostorih kot konferenca ustanoviteljev RSS sc jc vodstvo Meslnc občine Velenje s predstavniki Univerze Maribor prigovarjalo o ustanovitvi diskxrirane enote Fakultete za glasbo, program instrumentalna pedagogika, ki naj bi delovala kot samostojni visokošolski zavod v okviru RŠS. Ali bo Adrijana Zupan Še direktorica RŠS? »Zanesljivo se bomo na naslednji seji sveta zavoda pogovaijali o posledicah njenega nesoglašanja z znižanjem plače,« je še poudaril dr. Franc ?x'rdin, predsednik sveta zavoda RvŠS. ■ »Govorite, povejte!« Najpoinenihncjše spremembe novega slatula OlMUoenega zdi iižeiija RK Velenje |)rei)reeujej() ponavljanje napak - O RK in nj(!f>oviii nesebičnih prostovoljcih spoštljivo Tatjana Podgoršek Velenje, 12. maja - Območno zdruj^enje RK Velenje je letošnji leden RK (od 8. do 15. maja) med drugim zaznamovalo s skupščino, na kateri so .se predstavniki 17 krajevnih organizacij RK in treh aktivov RKiz podjelij sezna-niU s poslanico, ki jo je vsem 56 območnim združenjem ob omenjenem tednu naslovil generalni sekretar RK Slovenije Srečko Zaje. v njej se med drugim sprašuje, ali je sploh mogoče živeli v skladu z načeli v svetu, v katerem načela štejejo neskončno malo v primerjavi s tr/no bolj zanimivimi vrednotami. Kakšno moč ima humanost, ko se nanjo sklicujemo, in kakšno, ko jo udejanjamo? Će so še včeraj verjeli v m^^ humanosti, naj mar danes verjamejo v humanost moči? Ztil, RK ne more trajno, lahko pa liitro pomaga pomoči potrebnim. Hitro se lahko odziva, če je organizacija dobro razvita, opremljena in preskrbljena s potrebnimi materiali. S pomočjo neštetih donalorjev to vsak dan bolj tudi postaja. »Varujmo človekovo dostojanslvoî I {vala, ker stopamo skupaj,« je šc med drugim zapisal v pc^la-nici Srečko Zyajc. Osrednjo pozornost pa so udeležcnci skupščine RK v skupščinski dvorani Mestne občine Velenje tokrat namenili tp sprejemu novega statuta organi- zacije. 'laje usklajen s statutom RK Slovenije, Mednarodnega gibanja RK in Rdečega polmeseca, ženevskimi konvencijami ter pravnim redom v državi. Koi je pojasnil predsednik združenja Medved, so tudi do sedaj delovali po oi^stoječem statutu. sopotnik dogajanjem. Zato o delu prostovoljcev in same organizacije govori s spoštovanjem. Njegovim mislim seje pridružil ludi podžupan Občine Šoštanj Štetan S/Jilx». Srećku Meh, župan Mestne občine Velenje, se jc zahvalil vendar so - zlasti po izbruhu afere JelcniČ - ugotovili, da je slab. Da se iiapake ne bi ponovile, so sprejeli novega, Bistvena novost slednjega pa je IcK^itev funkcij vodenja in upravljanja na vseh ravneh. Morda je v tem bolj kot v prejšnjem še poudarjena javnost in transparcntni>st dela humanitarne organizacije posebnega družbenega p(">mcna. To si nenazadnje donatoiji zaslužijo. Jože Mettved je ob tem pohvalil donaiorsko pomoč Mestne občine Vl'lcnjc oziroma jo postavil za vzor temu, kakose daje pomoč občanom, ki jo najbolj poirebujejo. Zupan Občine Šmartno ob Paki Aiojz PiKlj»oršek je menil, da si je RK po izbruhu afere vrnil ugled in zaradi razmer v družbi bo moral bili kar aktiven prasiovoljcem RK za njihovo nesebično dosedanje delo na terenu in jih hkrati pozval, da tudi v prihodnje najdejo poli do človeka, potrebnega pomoči. »Veliko je ljudi, kijih je sram pove-dali, da potrebujejo pomoč. Zato vi govorile na glas, povejte in mi bomo pomagali po svojih močeh. V občinskem proračunu bomo poiskali denar in ga namenili za prehrambene pakete, ki jih bo RK razdelil pomoči potrebnim.« Ob tej priložnosti je Srečko Meh skupaj z Jožeiom Zakoškom. predsednikom liiri-stičnega dnLšiva Velenje. J(^žetu Medvedu izročil Ček v vrcdnasti 12ÍJ dsoč toUirjev. Toliko denarja so namreč zbraU s prodajo Š-opkov na nedavnem cvetličnem sejmu v Velenju. ■ Se so donatorji Ob m tično združenje RK Velenje se je pred nedavnim obrnilo na podjetja z vlogo za donalorstvo. Denarja, s katerim bi lahko kupili prelirambene pakete in z njimi vsaj malo omilili stisko družin in pt)salili ho s prakso - Mciu^džcrska akademija, v kaU^ri si podajala loko teorija in praksa, doinacl slrokovnjaki in zunanji pixHla\al(^lji. je zelo priiiiei na za lo - Doslej zakljnrilo izobr aževanjť' že 2ÍH] slušateljev Mira Zakošek Velťnje, 10. maja - Kar okoli dclavccv Ciorcnja letno obiskuje različne izobraževalno obliko, kijih interno ali eksterno organizira njihov izobra/cvalni ccnier, ki je kar prava izobraževalna institucija 2nolraj lega proizvodnega giganta. Ena najbolj uveljavljenih je menadžerska akademija, ki jo je letos končala že 16. generacija. Vanjo povabijo mlade izobražcnce, ki zasedajo ali pa so potencialni kandidati za vodstvena in vodilna mesta. Tokrat je izobraževanje uspeSno sklenilo 25 mladih strokovnjakov, skupaj doslej paže 286. Diplome so jim slovesno izročili na priložnostni skwesno sli. ki so jo pripravili v Hotelu Paka v Velenju v prisotnosti vod.stvene ekipe Gorenja in dr Danice Purg, dlrekloricc Poslovne i^ole Died, ene prvih menedžmcnta v Sloveniji, ki sliTvi po svoji kakovosti, mednarodni uveljavljenosti in uporabnosti /nanja v praksi. Pur-gova je mlade diplomante pospremila na pot .s kopico praktičnih in koristnih nasvetov, predvsem pa jim »ptiložila« na dušo nujnost racionalnega časovnega načrtovanja In obvladovanja. Pomanjkanje časa je namreč največja težava uspešnega mencdžeija. Purgova je pohvalila sodelovanje /. Gorenjem in njihov posluh za Izobraževanje (so tudi ustanovitelji blejske Sole), svolávala pa jim je, da diploman- Oipiomanti pred podelitsfijo priznanj tom omogočijo Se nadaljnje mednarodno iz.obraževanje. Uspeha je bil vesel tudi predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobînac, ki je pohvalil tudi dobre posloven načrte, ki so jih pripravili diplomanti. V sklop lega izobraževanja namreč sodijo tudi izdelave poslovnih načrtov, ki so najodločil-nejsi pri ocenjh potencialnega mladega nienedžerja. le načrte so predstavili vodilnim delavcem Gorenja. Skorajvvsakigc^ neracijije kak.^'n načrt tako dober, da ga v celoti ali pa vsaj delno udejanjijov praksi. Franjo Bobinac je poudaril pomen nenehnega Izobraževanja, še posebej lakšnega, kot je menedž.er- ska akademija, na kateri si praksa in teorija podajata roko, poleg tega pa je obilo možnosti tudi za medsebojno spoznavanje in krepilev pripadnosti Gorenju, kar je za uspei^en nadaljnji razvoj lcgno sklenilo iz49 olrok. To je lepo steviio. Se pa v Šoštanju že danes bojijo, da se bodo v naslednjem šolskem letu ubadali s težavami. Vpis, ki se je začel .sredi aprila, oi pokazal takega zanimanja, kot bi si ga ž-eleli. Vesna Žerjav, ravnateljica Vrtca Šoštanj, pravi: »Uradni vpis, ta je Že končan, je bil slab. Vpisali smo le 80 olrok, in to v obeh občinah, od tega v Smarl-nem ob Pakl 26. To je v Smari-nem dovolj za pet oddelkov, za toliko, kot jih je tam tudi danes. V šoštanjskih enotah pa kaže res slabo. Vpisanih je le 54 otrok, kar pomeni, da bomo, če sevpisnebo nadaljeval,vŠošta-nju ob najmanj en oddelek. Vrtec namreč letos zapašča ll."^ otrok.« V Vrtcu Šoštanj je trenutno zaposlenih 53 delavccv, od tega 38 {"wdagoških. drugi st") tehnični in upravno-adminLsiraiivni kadri. Za vsak vrtec je zelo pomembno - tudi zaradi kadrov- Vesna Žerjav: »Starši za otroke v pn^em razredu plačajo deset odstotkov ekonomske cene, v drugem dvajset. skega načrtovanja, da pravočasno vedo, koliko olrf^k bo 1. septembra stopilo v vrtec. Že v juniju mora bili znano vsaj t)kvirno število otrok, da lahko oblikujejo oddelke. »U.stannvi-leljica in .soustanoviteljica morata oddelke potrditi, ne naza- dnje pa je treba pravočasno načrtovati kadre. Vedeti moramo, ali bo delavcev dovolj, ali se lahko morda zgodi, da bo kdo višek- V Šoštanju se lahko letos pivič zgodi kaj takega»« zaskrbljeno pripoveduje rawateljica. Včřisih pa, vsaj tak je občutek, starši otrok ne vpisujejo v vrtec tudi iz bojazni, daje ta predrag. Koliko je to res? Ekonom.ska ccnavrtcaje najbrž res visoka, a lokalne skupnosti s socialnimi mehanizmi poskrbijo, da starši plačujejo toliko, kol »-lahko.« Starši so pri plačilu ramŠčeni v razrede. »Za naš vrtec lahko rečem, da imamo 25 olrok, za katere starši vrtca ne plačujejo, ampak stroške zanje krije občina»« je povedala Zerjavova. Sicer jc pa takole: v prvem (plačilnem) razredu je v Šoštanju in Smartnem ob Paki 92 otrok, v drugem jih je 80, v tretjem 56, v četrtem 38, v petem 17,v šestem 26 In v sedmem razredu »80 odstotkov eko- nomske cene vrtca pa plača le 7 staršev.« Ekonomska cena je razdeljena v dve kategoriji, ki sta odvisni od starostnega obdobja otrok, znoiraj vsake pa še dve, tó sta odvisni od tega, ali gre za daljši ali krajši program. Tako denimo ekonomska cena za prvo starostno obdobje v 6- do 0-umem pn^gramu znaša 84.742 tolarjev, v 4- do 6-urncm pa 63.341 tolarjev; v drugem starostnem obdobju znese ekonomska cena »daljšega« programa 70.552 tolarjev, »krajšega« pa 57.025 tolarjev. »Te Številke so za slišati zelo visoke, starši pa ne plačujejo to- liko. Tisti, ki so razvrščeni de-nimovprvl razred, takih pa je, kol sem že povedala, 92, plačajo 10 odstolk(W te cene, drugi razred plača 20 odstotkov, tretji 30 odstotkov In tako naprej.« Vrtec Šoštanj v poletnih mcse-cih čaka kar nekaj večjih del. Tako bodo denimo v enotah Lučka in Maja uredili sanitarije za prvo starostno obdobje» v enoti Brbia pa bodo prenovili igralnico. »Prienoti Lučka, teglicijc- Vendar pa nesoglasja niso priscv tna levpt>liliki.ampakseveda ludi drugje, celo znotraj verskili skupnosti Kot posledicxî neso^asij znotraj islamske skupnosti v Sloveniji S4Î v Sarajevu potrdili odstavilcv muftija Osmana Dogića. D<^gića naj bi odstavili, ker naj bi se zavze-mul za večjo aviont^mijo slovenskih muslimanov pri izbiri svojega vt^ditcija. Čclrlck. 12. maja Finančnemu ministru Andreju Bajuku je uspelo uskladili rebalans našega državnega pri^računa. V rebalansu je na^rtovanili 1683 milijard tolarjev prihodkov, kar je milijarde tolarjev vee kot v sprejetem proračunu, odhodki pa naj bi se povečali zit 41,7 milijarde tolarjev na 177.^ milijard tolarjev. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal milijarde tolarjev, kar bo v deležu bruto ilomačega pntizvxxla (DDP) pred- stavljalo 1,4 odstotka. Opozicija je seveda takoj okrcala ta vladni predlog. Pozilravila je le naCrit^-vano zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Vlada po mnenju Antona Ropa (LDS) namreč ni izkoristila priložnasti za aktivno razvojno politiko, ki jo (omogočajo ugodne javnoťinančne razmere, gi^spcKlarska rast in rast izvoza. IViok. 13. maja Skwenjvki državljani, ki bi'ido po 2f>, juniju želeli vstopiti v /DA. bodo ob vstopu morali imeti suojno odčilljive biografske ptv datke. Ti^ pomeni, da mora bili potni list prirejen tako, da lahko ameriški mejni oi^ni s strojnim Čilalcem odčitajo<%ntwne biografske p>datke (ime, priimek, datum rojstva, državljanstvo). Tako stari mculri potni list iz leta ISW1 in novi rdeči piitni lisi, ki smo jih začeli izdajati leta 2(Xil, imata strojno čil-Ijívť" kodo oziroma strojni čitljivi zapis potnega lista in bi torej nnv rala astrezati ameriškim predpisom. Američani zaostrujejo vstop v državo, obenem pa umetno uslvarjajo vtis večje svetovne ogroženosti, kot je potrebno. Seveda za vsem stojijo jasni cilji po gospt'kdarski in vojaški prevladi. Zalo tudi vse bolj c^dprlo podpirajo vse, ki so jim pripravljeni slediti. N(wa žarišča se kar odpirajo, Sedaj je izbnihnik) v Uzbekistánu. V uzbekistanskem mestu An-didžan so demonstrirali paiti pn?d-sedniku Islamu Kiirimc^vu, Vladne sile pa so demonstrante krvavo raygnale. Neodvisni opazovalci trdijo, da je bilo ob tem okoli .SOU mrtvih in 21X)() ranjenih demonstrantov. S<»hota. 14. maja Na 8. kcmgre.su Skwenske demokratske stranke v Portort^žu so delegati na čelo stranke sc^glasno izvolili dosedajijega predsednikii .laneza JaaŠo. Janša je vuvixlnem govoni dejal, da bo SDS vodiki uravnoteženo sredinsko politiko (vse naše največje slranke so sedaj očitno sredinske) ter tako \ypi)-stavila ravnove.sje med tržno in stîcialno državo. Skwenskí demokrati so v novi program zapisali sv\*»jc središčne vrednote. Tc^ naj bi bile svoboda, človekovo dosto-janstv.% pravičnost, solidarnost in domoljubnost. le bodo tudi vodilo njihove sredinske politike. V temeljnih prc^gramskih ciljih SDS izhaja iz načela, daje za hitro in vzdržno gospodarsko rast treba trg dela in kapitala osvobíxliti ovir, ki zavirajo konkurenčnost, hkrati pa je treba |xwkrbeli za dejavnike, ki d<ílgoročncí pospešujejo ras! skupne produktivnosti. V Porlorc^žu pa sta se ob kongresu srečala ludi premier .îanez .íanŠa in njegovhrva^ki kolega Ivx> Sanader 1er usklajevala nekatera odprta vpra.šanja. Med drugim sta dejala, daje iijava o izogibanju in-cident(^m na meji Že skoraj usklajena. Predstavniki ol^eh drŽAv naj bi jo v desetih dneh dokončno oblikovali. sporazum pa bosta nato obe vladi ptnrdili na skupni seji v Zagrebu najpozneje do koncra junija, Očitno bo leti^nje poletje na tem pČju zek^ tU^lgc^časno.saj pt>tem ne bo nobenih »>zajiimivjh«, ze, ki jim že dolgo zagotavlja delo, prejšnji teden obljubilo marče\'ske plače, jih v peiek do kom a dela še niso dobili, zato so se v f>onede-I jek odločili za stavka J^rekipelojim je. Do konca Štrajkajočega šihta so plače le dobili, stavko prekini/i, zdaj terjajo, da do konca meseca ms dobijo tudi aprilsko plačo, kot so jim v Veffudu oblju-bili Velenjska g;radbena dmSbaje ta čas sicer le 2í5-odstotni lastnik fngrada, a l)o kmalu veliko večji saj nameniva v lasiniški delež vpostophI prisilnepi)mmave spremeniti svoje terjatve v višini več kot sio miJijono\-tolarje\L 7m hxg?%id je namreč bil že pred časom uveden postopekpri'iilneponnmave. V/.rečak pa je udarih v vrii dndl^ Comei. Nadzorni s\'et je namesto Marjana Lorgerja, ki mu po desetletnem direkiorvvanju kmalu poteče mandat, imenoval no)'ega predsednika upmve, i/i to iz nuiriborvkih logov: O razlogu, da dmžba ni dosegla pričakovanih poslovnih rezi dta tov, si lahko vsakdo misli s\vje. V vzhodnem konai naše n^je pa je Fnmci ZMlar. ki je bil direktor Kozjanskega parka skomj 23 let, odstopil sam In to jwt dni pred iztekom mandata -/v; tenis ko so se mu poštenih fw rolm zaposleni in celo za-grozdi z odpovedjo, čega vladit znova imenuje za direktoija. Raje je odšel sum, a hkrati dejal da se bo morda javil na nov razpis. VwČe ježe nekaj časa ittdi v /m lac Aiipan je prejšnji teden prekini/sejo mestnega sx'ela, ker se mu je zdela ra^)rava enega od svetnikov talji\^a za predsednike krajevnih skupnosti. Ti so zahte\ali^ da se jim ^žaljivi« svetnik opraviči Ker se jim ni, so se svetniki De-susa odločili, da se ne bodo udeležili n(uialje\'anja seje. kije hdu sklicana za ta ponedeljek /m ^Iwjkotf^ so se arekli še svetniki treh skttpin. in ker bi bila seja nesklepČTia, so jo preklicali Na našem obnux^u sv se dogajala tudi Iwljveseie sivaris Po Voj-nikur Novi Cerkvi, Dobrni iti Celju so odmei -ali lo\>skI rogovi Ni šlo za kitk množičen nadiijad. tohtit je šlo za snxanje rogi-sten'. Ne le slovenskih, še iz i>etih dnigiJi ev ropskih držav. Razen na dveh tekmovanjih so umetnost izvabljanja glasov iz teh hvskÚi in-stntmentovprikazali še v zdntviliški Dobmi in ,sredi mesta oh Savinji L ni so bili oly lem veseli dobrih melodij, drugi so se veseliii, saj je na to območje prišlo okoli ti^oč udeležence^', večina iz tujine, in tiso dodobra zasedli hotele. KiiUum jefTač velikokrat koristna tudi za turizem. m (k) Tolar na tolar - /Ti izobrazba fc^ Vojko Strahovnik T ^asih je presunljivo to, do kakšne mere smo zmožni zavajati same sebe. Ker so takšno stanje duha in r takšne rešitve največkrat ugodne, prijetne in vame. Pogosto je potreben posebej pomemben dogodek ali pa vdor no'di inj'ormacij, da se zopei prebudimo. Posebej je tak lagoden sen r utvarah nevaren pri stvareh, ki nosijo državni pomen. Lizbonska strategija o vitahiem oropskem gospodarskem telesu je bih zgolj utopij it. V sedanjem trenutku prav nihče več ne verjame, da bi bila lahko kakt^rkoli uresničljiva. Evropa je na točki, ko se mora pričeti[Jonoven premislek o graditvi iuspešnega gospodarskega in ran'ojnega okolja. To je oziroma hi moralo hiti jasno tudi slovenskim politikom. Zato je toliko bolj presenetljivo, da se niii za trenutek ne izstavlja pod vprašaj nek dmg projekt, kije bil prav tako tesno vezan na Uzlyonsko strategijo oziroma je podobne narave - tj. prenova visokega šolstvti, ki je bolj poznana pod imenom Rolonjski proces. liolj kot se bližajo dokončni daUimi za zaključek reforme in splošno vzpostavitev novih programov, bolj nejasno postaja, kako izpeljati zado'ne stvari In kar je najpomembnejše, naša država ta proces vse bolj očitno izkorišča in ga sprevrača v "varčewlno reformo". V teh pogledih ni osamljena, saj so reformo podobno "odprtih rok"sprejela mnoge izmed noviJi članic sktipnega tropskega telesa. Natančneje, njihove vlade, y prejšnjem mesecu sem kol predavatelj obiskat eno izmed ttniverz v prestolnici naših severovzhodnih sosedov, v Budimpešti. Samo na tej univerzi nameravajo r tem leut odpustiti štiristo visokošolskih delavcev, gledano i' celoti pa je v državi najmanj dvatisoč "presežnih" visokošolskih profesorja' in predavateljev. Bojim se, da čaka ni/Š prostor podobna usoda, le z majhnim zafnikom. Stn-eda obstajajo ludi alternatf\'e in rešitve, bodo hiteli dodajali politiki. I.e besedni zvezi "uvedba Šolnin" in "privatizacija visokega šolstva "jim gresta, zlasti vjavno.sti. bolj stežka z jezika. Pa vendar ostanimo zaenkrta še pri "Holonji". Vesel bi bil, če hi ?ni kdo lahko razložil, kako lahko zmanjšanje i^ie\ila zaposlenih na fahdtetah, vse večja zaprtost posameznih oddelkov in fakuhel^ ki v tem času hiUjo 'porezali" vse nepotrebne stroške, ki jih predstin ljajo npr. medfahdtetne povezm-e, in neskončni .y)ori za .'íteiilo ur in akademska mesta privedejo do večje izbirnosti, pi'ehodnosti, večjega povezos'anja visokega šol.stva in posledič'no dviga njegove kakovo.sli. Če mi je dovoljeno malce ciiûzma in ironije, bo reforma pri nas vsekakorpovečida prehodnost, namreč prehodnost na tuje univerze. Predvsem ameriške in britanske. To ho doseg-ljh'0 sey'eda le tis'^iim, ki .kí bodo to lahko privoščili, ali pa tistim redkim if} izigranim nadarjenim študentom, kijih bodo te univerze (glede na svoje interese) povabile v .svojo sredo. Ko sem na hitro preletel najbolj oWren in temeljit seznam najbolj kakovostnih mw^erz, je medpnimi stotimi na seznamu več kot polovica univerz s področja Združen di držav. Petindvajset jih sodi v področje mzširjene Evropske skupnosti in od teh pomemben del zaseda Veliko Britanija. Med pr\ imi petdesetimi jih je petintrideset s področja Združenih držav, če iz\'zamemo tradicijsko močna Cambridge in (Xxjord, najdemo naslednjo evropsko (a zopet britansko) univerzo .Šele na 23. mestu. Vtejlttči tudi ni presenetljivo, zakaj Britanci nad reformo niso najbolj navdušeni. Zaninw'o je, kako se tako vpntšunj o uvedbi .šolnin kakor tudinačinuy kako povečati kakovost študija, izogibajo kandidatka in kandidata za novo rehorico oziroma rektorja Univerze I' Ljubljani, pa čeprav vsi po vnii poudarjajo, da si ž-elijo univerzo približati najbolj.šim v Evropi in v.svetu. Pobožne želje vsekakor ne bodo dovolj. Tudi .študentska politična telesa v zadnjem času tismerjajo svoje najyore v pred-v.sem v davčno reformo, izgid^ljajo pa .širšo sliko. Protest proti šolninam, ki se bo zgodil šele takraiy ko bodo le-te neizogibne, bo lahko uspešen le na škodo kakovosti .študija. Obenem ne morem pritrdiii tistim, ki zagovarjajo pt^gled, da je izobrazba močno precenjena koi vrednota. Mislim, da ni nikogar, ki bi lahko racionalno zagovarjal nekakšno "vrnitev k naivnosli" kot nekakšen sodmev klica "vrnitve k namvi". Kakovo.Ktna izobrazba je iako vse manj jtivno dobro, ampak blago na trgtt. Ziito sta tako liolonjs ki proces kot med frakcijski boji ki ga .spremljajo, pravzaprav pljuvanje v lastno skledo. Na koncu le še kratek nasvet. Pričnite razmišljali o kakšnem dmžinskem študijskem skladtt. 19. maja 2005 V SREDISCU Spomini šaleškega upornika Kiijign, ki sla jo izdala Obniočiio združenje bon^ev iii iKh^ležencev NOU Velenje lev Velejijska kiiji/iui fiuidacija, je izšla ob 00. ()bi(tnl(i koru a di uftc svetov tie vojne - l)ra#jo( (^n pi IsiK^ ek v /akladnieo šaleškega in slovenskei>a zfiod()vinsk(»ga S[)on)ina Milena Hrstič - Planine_ Velenje, 1*op<»lšica - Prvič so knjigo Spomini Šaleškega upornika javno predsiavili v To-polšici, na slovesni">sli ob dnevu ž^magc. Nc po naključju, saj jc knjiga, zbornik pričevanj, izšla prav za lo priložnosl. V njej s svojimi spomini na vojno viliro, ki je ^a ludi skozi ŠalcSko dolino, dragcKcno prispeva v zakladnico deškega in slovcaskc^ zgodovinskega spomina blizu petdeset avtorjev. Gdini »pogoj« za sodelovanje, ki sta ga poslavila urednika Vlado Vri)K in J»že Dničkf», je bil, je avtor spomimiv vsaj v nečem pcTvczan 7 dolino, ali pa, da sc je dogtîdek. ki se dotika spomina, zgodil na tem območju. Uvod v knjigo je pregled medvi^^jnega dogaja-njav Sale^ dolini, ki ga je pripravil domačin, zgixJovinar dr. Mlbn Zevart.za konccpajedodanpri-spevek Istega avtorja, ki govori o streljanju talccv v Šaleški dolini. »Idejo za knjigo je že lani dal Vlad» Vrl>ič. Prvi hip se je zdela velik zalogaj, tako pripravljalno kol ludi izvedbeno. A ko so se odločili zanjo, so zadeve lepo stekle. Objavili smo poziv vsem čla- nicam in članom območnega zdru?Aînja, da se opogumijo in svoje spt")mine, ki sojih prej ustno prenagli iz roda v rod, pripovedovali o njili prijateljem in znan-ccm, preoblikujejo v pisano be- SPOMINI ŠALEŠKUOA UPORNIKA sedo, nam jo pcsljejoali prinesejo in s tem preprečijo popačenjc spominov. (îovorjena beseda rada potone v pozabo, pa tudi mnogi jo prikrojijo po svoji meri in lako preoblikovano posredujejo naprej,« je o naslajanju knjige povedal Bojan K«tnK\ predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Velenje. »Avtorji knjige so ljudje, ki niso pisatelji. Eni sicer vc^i pisanja, drugi malo manj, ali pa sploh ne. Vključili smo vse, ki so želeli so-dekwali. Njihovih besedil nismo bistveno spreininjali. So le lektorirani in predelani lako, da nas le knjige ni sram dati v branje komurkoli. Vsebina pa je ostala pristna, taka. kot jo je zapisal avtor.« Knjige so biU veseli Ludi pisci sami. »Tudi njim pomeni ogromno. Ko so jo do-bih v roke, je bilo presenečenje popolno. Zadovolj ni in srečni pa smo bili tudi tlsii, ki smo žekii, da knjiga izide.« Dobiti jo je mogoče na sedežu Območnega združenja NOB Velenje, na Kopališki 3 (nekdaj smo tej zgradbi rekli Dom Ix^rcev in mladine), vsak ponedeljek od 16. do 18. ure, Cena je simlx>Učna, 1.500 tolarjev izvod. Tako bo ta knjiga lahko romala ludi v roke tistQi, ki knjig ne kupujejo, pa ne zato. ker jih ne ž-el ijo brati, ampak zato, ker za to nimajo denarja. Knjigo so natisnili v l.OOO izvodih, če bo treba, pravi Hnjan Kuntič,pa bodo naredili še ponatis. »V tem trenutku kaže, da bo zaloga pošla preccj hitro.« ■ DMK - vrhunec letnega programa šalešldh študentov Dnevi niladifi in kulture - DMK, so preiasli v feslival, ki se bo letos zi»o(lil že petnajstic -'lYije vikendi, polni ^l^sbe, kuliure in sporta, so namenjeni vsem Predsednik Snieftkega študentskega kluba (ŠŠK) David De Costa je predsednik Iduba 5ele od novembra lani, pa vendar pozna zgodovino Dncvov inla-dih in kulture. In tudi njihov pomen. »DMK je vedno vrhunec letnega programa na^ga kluba, Res pa je, da tudi celo leto pripravljamo.številne športne, glasbene in zabavne prireditve, največ pa jih pripravimo prav konec maja in v začetku junija. Začelo seje zaradi nekdanjega dneva mladi>sti, sedaj je tradicija ostala. Še vedno smo mladi in prav se nam zdi, da mesto en^ krat na leto močno razgibamo s številnimi dogodki, ki seveda niso namenjeni le .študentom, ampak vsem mladim in mladim po srcu.« Ekipa, ki je lelos pripravila program, je v večini nova, zato so si delo razdelili na posamezne segmente. Vodja priprav pa je seveda predsednik kluba in Člani upravnega odbora. »Letos bo to prvič ludi uradno festival. Poleni bo od julri pa do 5. junija. Natančneje, pripravljamo iri vikende, res polne dogt)dkcw.« In na čem bo letos največji pO' udarek? »Tudi tokrat na glasbenih koncertih, ki j Qi bo lelos vsaj 10. 6 je zajetih v abonma, saj smo zaradi visokih stroškov, ki jih feslival zahteva, pripravili abonma. Stane samo 2.500 tolarjev» cena pa je enotna za vse, ki bodo želeli užiti nas program. Potrudili smo se ludi, da smo David Ce Costa poskrbeli za dobro promocijo po vsej drtavi, saj računamo, da bodo na naše dogodke prihajali tudi mladi i/ šir^' okolice.« S financiranjem pa imajo po novem tudi v Šv^K-ju veliko težav. »Res imamo težave, predvsem s ŠOS-om, torej krovno Študentsko organizacijo, ki nam ne nakazuje več sredstev od dohodkov Študentskih servisov tako redno kot doslej. Sredstev pa je zaradi novega zakona o Študentskem delu že tako in tako skoraj 4il % manj. Upam, da bomo vseeno uspeli vse poplačali.« Letošnja novost v Športnem delu festivala bo pni .Sovin tek, ki bo potekal na Titovem trguv Velenju. la naj bi postal tradicionalen, potekal pa bo v vcČ kalegorijah. Prizorišče za največji koncert na Velenjskem gradu so letos opustili, saj se bojijo, kakšno bo vreme, /alo bo osrednji glasbeni dogodek v Rdeči dvorani prihodnjo soboto. Kdaj natančno se bo kaj dogajalo, bi'jsle našli v prilogi, naj pa vas opozorimo že na otvoritev festivala, ki bo jutri zvečer v atriju Velenjskega gradu. Tu bodo predstavili ludi novo številko Racionalno izbranih tem (RIT), ki jo je lokrat uredila Alja Miklavc. Bodite mladi in se zabavajte, tri vikende nihče v Velenju ne bi smel tarnati, da se nič ne dogajal Za to pa so spel poskrbeli .^ÍK-jevci v sodelovanju z Mc-jem, klubom Max ... ■ bš Odnosi v družini velikokrat odraz razmer v družbi Vi • Hc vedno prevladuje Iraiileionalni tip dru/ine - 'Ibliko kol je porok, je po ocenah tudi razvez - Osnova in posoj za zdiave družinske odnose je pogovor Tatjana Podgoršek Družina je bila v vseh časih in je tudi vsodobni družbi njena osnovna celica. Mai;. Bri^ila Kričej Korek, na (*cniru za socialno delo Velenje zadolžena za področje zakonskih zvez in drii^Jnska razmerja, meni, da ohranjajo telesno in dugevno zdravje v.sakcga posameznika, družine in celotne družbe zdravi odnosi v družini. Samo od rod lahko Človek črpa energijo zase in za celotno družbo. »15. maj, svetovni dan družine, je lo-rej ena od priložnosti za pogovor o pomenu in funkciji družine, o težavah, s katerimi se srečuje, o družinskih t^dnosih in podobno,« je med drugim poudarila v pogovoru, v katerem je na na^a vprašanja takole odgovorila: Kakšna je sodohna družina, kateri so najpo^iostej^i tipi družine? »Najpogostejša je tako imenovana tradicionalna družina, ki temelji na zakonski ali zunajzakonski zvezi .staršev in otrok, ki živijo skupaj. Seveda pa so družbene, zgodovinske, predvsem pa soci a Ino-ekonomske spremembe prinesle v zadnjem času tudi druge oblike, kot so enorodi- teljske in dvojedme družine, le so posledica rTežave Je treba začeti reševati v družini. Zaupanje naj bo tako ve-iikOf da se otrok obrne na starše in rešuje težave skupaj z njimi.« za to je več in so vsestranski. Zakonci v odgovorih na vprašanje, zakaj se razhajajo, najpogosteje navajajo značajsko različnost, nezvestobo partnerja, odtujitev, tudi psihično in fizično nasilje med partnerjema, prezaposlenost, večjo odsotnost iz družine zaradi dela in obveznosti. Mo-livi za sklepanje zakonskili zvez so bili včasili ekonomski ali reprodukcijski, danes so pwscm drugačni.« Imate morda podatek, koUko zakonskih razvez je bih v Šaleški dolini lani ? »Ne. Te evidence mi ne vodimo. Ocenjuje se, da približno toliko kot porok nastane v lelu zunajzakonskih zvez in toliko kolje ločilevje približno ludi razpadov zunajzakonskih skupnosti.« Sodobna dniiina in otrok je posebno poglavje, kije v ćasu pehanja za dobrinami in vse manjšega pomena vrednot zelo aktualno in obsežno. »Drži. Današnji čas prina^ tudi tu spremembe, predvsem pa v sistemu vrednot. V tranziciji so se stare vrednote začele izgubljati, postopek prevrednotenja se je začenjal, novih vrednot pa Ae ni bilo. V lení brezzračnem prostoru se otroci, starci in sploh družba mogoče nismo najbolje znašli. Svoje je (najpogosteje zaradi obveznosti) naredilo še odtujeno življenje oziroma življe- nje eden mimo drugega. Posledica tega je manj pogovorov, manj skupnega preživljanja prostega časa staršev in otrok.« Kako naj starH pomagajo svojim otrokom, kako naj se jim pribliîajo? >>Odnos v družini je velikokrat odraz razmer v družbi. Po-meml^en je dialog, pristen stik med staršema, med starši in otroki. Pogovor je in bo osnova 1er pogoj za zdrave družinske odnose. Samo Uiko lahko starái sproti opazijo, kaj se dogaja z otrokom in težave sproti razčiščujejo. Seveda je ludi zelo pomembno, a na lo premalo opozarjamo, da mora imeti otrok v družini jasno postavljena pravila igre in meje, kar pa danes ni ravno navada. Starši so prevečkrat premalo kritični do tega, kaj se dogaja z njihovim otrokom, podcenjujejo težo posledic.« Kako naj star si vedo, da je njihov najstnik zaSel v iezave? Kako naj mu ponuigajo? »( e starši poznajo svojega otroka, kar naj bi ga, in če sam ne bo sprege • pisarne <)iroSk<; sol>e * predsobv s^ulnlce • kosovno pohí§(%'o íedílnice * <)?r;inki lomnih programov iî<)ren|c CÎIin d.o.<». • Ntalopiodaja • l.cMrskfl ccsra JO • Í3il Ntwaiif Tel: (03) 31 38 • Mag. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, in prof. Janez Smerdetj, vodja Gorenjevega design centra, med predstavitvijo novih htadUno-zantrzovafnih aparatov Alux. 'iako so si v hitrem času na tržiščih po vsej Evropi pridobili ugled funkcionalne in inovativne blagovne znamke modernega videza. Prepoznavno oblikovanje, inovativni detajli, funkcionalne rei>itve, uporaba inteligentne tehnologije in prijaznost do okolja so Gorenje uvrstili med največje evropske proizvajalce gospodinjskih aparatov. Gorenjcvi aparati za dom so sinonim za kakovostno in uporabno oblikovano blagovno znamko, ki omogtJča prijetnejše preživljanje čassKo KD MM, v/ajemni sklad denarnega trga. se uvrSt^amed nizko tvegane vzajemne sklade, kar pomeni, da bodo za- radi ajegovDi naložb v kratkoročne in stabilne finančne instrumente nihanja vredncsii enote premoženja preccj nii^a kot pri drugih vzajemnih skladih, ki nalagajo v bolj tvegane oblike naložb, kol so npr. delnice ali obveznice. Naložbena pohtika KD MM, vzajemnega sklada denarnega Irga, namreč določa, da bodo prevladovale naložbe v instrumente denarnega Irga (zakladne menice, blagajnii^ke zapise), ki bodo skupaj z naložbami v denarne depozite predstavljale najmanj 90 odstotkov vrednosti sredstev vzajemnega sklada, le preosuinek pa bo v drugih vrstah nedožb (delnicah, obveznicah). KD MM, vzajemni sklad denarnega irga, je primeren za vse liste vlagatelje, ki nimajo posebnih izkušenj pri vlag^mju na denarne trge, kol tudi za vlagatelje, ki pričiikujejt^i nekoliko viSje donose, kot jih na dalji>i rok prinašajo denarni depoziti. Primeren je tudi za vse, ki želijo v č stroški upravljanja nizki,«ij upravljavska provizija zjiasa le 0,5 % povprečne letne čiste vrednosti sredstev! KI) Pni l/l)or. >/i)icmnl sklad dHnL^kili skladom: 1^1'vl i/l)oi' iui|t)td|ših Injih ImesUcy?^^ KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, je namenjen vla^te-Ijem, ki nimajo izkušenj z vlaganjem na kapitalske trge, želijo pa dosegali donose svetovnil) investicij s kili skladov, ki Si) dostopni na globalnem finančnem Irgu. Skrb za svoje naložbe lahko ore-pustijo družbi za upravljanje KD Investments d.o.o., ki bo zanje opravila izbor investicijskih skladov najboljših lujih upravljavcev. KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, omogoča vlagateljem, doseganje višjih donoslletno in letno poničilo. Vlagatelj bo imel poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda zadnjega objavljenega letnega in pol-letjiega poročila vzajemnega sklada, ko bodo na voljo. 19. maja 2005 AKTUALNO Ali je vse, kar je naravno, tudi zdravo? Uporaba pripravkov iz zdravilnili r astlin riarašra - Najbolj poznane zdravilne rasiJlno so kannll( a. žajbelj, rnaicrina dušica, arnika, rncla in poliri - Naravno oziroma zdr avilrio ni nujno Urdi zdravo Tatjana Podgoršek Anil Liir)ej in Martvo Grm sla ućcnca osnovne šole (îastava Šiliha Velenje in ena oii dobitnikov prve nagrade v leloSnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. V gibanje sta se vključila z nalogo AJi je vse, kar je naravno, tudi zdravo? Ideja za !emo raziskovalne naloge se jimii je porodila ob spoznanju, da se ljudje v skrbi za ohranitev zdravja in lepega videza vse bolj zatekajo k vsemu naravnemu- Pri lem uporabljajo spoznanja ljudske medicine, »za pravilen učinek pa moramo uposle-vali ludi dognanja sodobne medicine in farinacije«, sla dodala v piîgovoru. Z raziskovalno nalogo sta želela ugotovili, ali tudi ljudje v naši dolini pogoslo uporabljajo zdravilne rastline ter kako poznajo njihove zdravilne in neželene učinke. Postavila sta si kar nekaj delovnih hipotez, ki sla jih na osnovi rezultatov ankete, terenskega dela in dela v laboratoriju, potrdila. »Med najpogosleje uporabljenimi zdravilnimi rasllinami v tukajšnjem okolju so kamilica, žajbelj, materina dušica, arnika, meta in pelin. Glede na vse bolj razširjeno uporabo zdravilnih rastlin tudi v SaleŠki dolini bi pričakovala, daje znanje o njihovi pravilni uporabi in njihovih zdravilnih učinkih boIjSc. Namreč, kar veliko ljudi misli, da nobena zdravilna rastlina ni škodljiva. Zelo malojih ve, da lahko način priprave vpliva na njen zdravilni učinek, da je za učinkovitost zelo pomembno, kdaj je bila rasthna nabrana. Žajbelj in pelin, ki sva ju nabrala v mesecu novembru, sla namreč vsebovala precej manj eteričnega olja od tistih, ki sva ju utrgala v mesecu juliju. Prav tako veliko ljudi meni, da so zdravilne rastline enako učin- Tudi sicer pridna učenca je k raziskovalnemu delu spodbudila mentorica Karmen Gra* rwnř. pri raziskovalni nalogi pa je sodeloval koi mentor tudi Markov oČe mag. Vojtio (»rm, (Jleda na to, da je bila naloga zahtevna, daje terjala veliko njunega prostega časa, bi se zn(wa odločila za raziskovalno delo? »Seveda,« sta dejala v en glas. »Veliko sva pridobila, se veliko naučila- Nenazadnje sva dobila tudi »trdo kožo«. Ana Lube) in Marko Grm: »Presenetih naju je mnenje ljudi, da nobena zdravilna rastiina nI škodljiva.» kovite kol zdravila sintetičnega l/vora, predvsem pa jih uvr^-ajo med bolj varna od slednjih.« Za pridobivanje eteričnega olja sla uporabila metodo destilacije z vodno paro, s kemičnimi raziskavami pa sta ugotavljala, kako izi>ira topila vpliva na sestavo zdravilnega napitka. Na vprašanje, ali je torej vse. kar je naravno, tudi zdravo?, sta se Ana in Marko odzvala: «Ne«. Izkušnje, ki sta jih pridobila, bosta poskušala i/kori.stiti pri naslednjih izzivih. Sicer pa, sta še skromno pripomnila, nista raziskovala zaradi nagrade. ( e je ne bi dobila, ne bi bila presenečena. Ker pa sta jo. sla seveda vesela, Z naloga bosta sedaj sodelovala šc na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti. Info pika Verenje. 12. maja - Pred tednom dni, pet minut čez dvanajsto, so na sedežih 13 območnih gospodarskih zbornic po Sloveniji pripravili priložnasino slo-veiinost, na kateri so predali svo-jemu namenu regijsko info točko. Med njimi tudi na.sedcžu območne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje. Kol mim je povedala direklo-nca omenjene območne zbornice Atenkii Avrwrseri, je Inlo pika projekt Oospodarske zbor-nicc Slovenije. Namenjen je predvsem malim In srednjim podjetjem. Ta so se v zadnjih letih namn<-^ila. delujejo pa v neureje-nili okoliščinah. Ob spremembah doma, v Evropi, katere sestavni del je postala Slovenija pred letom dni, in nenazadnje tudi v svetu se jim poraja mnogo odprtih vprašanj, na katera iščejo ustre/ne odgovore. »Svettivalna mreža naše zbornice nudi veliko informacij z mno^ področij. Z regionalizacijo Info pike pa za zdaj nudimo odgovore na lista vprašanja, ki sose doslej pokazala kot najbolj aktualna. Med 50 tisoč klici, kolikor jih je bilo v enem letu. je bilo največ vprašiinj s finančnega področja, predvsem v zvezi z davki, dohodnino, vprašanja s področja računovodstva in knjigovodstva, delovno-pravne zakonodaje, podjetniškega p(>sk)vanja.« Svetovanje in nuđenje informacij je za člane Cii>spodarske zbornice Slovenije brezplačno, oziroma stn^k storitve plačajo že pri plačilu članarine. ■ Tp Z otvoritve info pike na sedežu Območne Savinjsko-saleške gospodarske zbornice Velenje Otroci na delavnicali uživajo Sentirj-Janja .jvlvnje mentorica v Pnwetnem dni^tvu Šentilj. Mlada študentka prava je pravzaprav le ena od prostovoljk, mentoric uspešnih delavnic za otroke, ki jih v domu krajanov v Šentilju pripravljajo vsako soboto od 9. do 11. ua*. Z delavnicami so začeli decembra 2004 In .se že pa prvih <''dzivih oirt^k in njlh^wih staršev f>dk>iili, da bodo postali stalnica v dogajanju in življenju Sentiljčanov. Janjo sem zjnotila na sobotni delavnici za otroke. Ko sem prišla, so se otroci ravno igrali plesnogkisixi^no Igrico. M(^japrva misel je bila, da jih je res veliko. Ko sem na hitro prešiela sta- rostno preccj pisano gmčo otrok, sem prišla do 24. Ib pa je r-s lepa udelcžbal je vedno taka, sem vprašala Janjo: »Vsaj toliko jih pride vedno, velikokrat je udeležba še boljša. Pri delu z otroki mi pt'îmaga tlode im okolje r azlično delijo Tatjana Podgoršek_ Mojco rSorovnik, učenko osnovne šole Aniona Aškerca Velenje, že od nekdaj zanima biolo^ja. (Šibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline se ji je zdela prava prih^žno&t za Iskanje novili .spcrznanj na tem področju. Prav nič ni oklevala pri Izbiri teme za raziskovalno nalogo. »Zaradi že mnogo let znane problematike o onesnaženosti zraka v Šaleški dolini me je šc posebej zanimal vpliv takega zraka naziva bitja,« je ixíjasrúla svojo odločitev za riiziskovalno nalogih z naslovom Onesnaženje zraka v prostoru In vpliv nacelične delitve. Z^njo je prejela prvo nagrado. Mojca je med drugim povedala, daje želela z nalogo ugotoviti, kako strupeni plini vzraku delovnega in bivalnega okolja \plivajonaras(line, pokazati ljudem, da preccj onesnažujejo zrak tudi s kajenjem in čistili. Zastavila si je štiri hipoteze in z raziskavami na terenu, pridobivanjem informacij na spletu ins pomočjo drugih virov vse štiri tudi potrdila. Šalotko je za krajši čas izpostavila na šiirih različno onesnaženih lokacijah in na tako imenovani kontrolni lokaciji. »Rezuhati posebnega strupenost nega testa, ki sem ga uporabila pri raziskavi, so pokazali, da je .spc^sobniwi delitve celic v primerjavi s kontrolo izrazilo manjšavgostinskem lokalu Inv avtomehanični delavnici, pri ostalih izbranih lokacijah pa ostaja na ravni kontrole. Sklepamo lahko, da zrak. ojiesnažen s cigaretnim dimom ali z lahko hlapljivimi onesnažili, zmanjša število delečili se celic in poveča število mikronukleusov. Povedano drugače: cclice v različnih okoljih se riizlično delijo. V bolj strupenem je manj delečih se celic v primerjavi s kontrolo. Med drugim sem šc ugotovila, da se ljudje premalo gibljemo in da smo premalo na zraku.« Mojca si je izbrala mentorico (dr. Eriko (ilasenčnik), vendar se je praktično sama »dokopala« do spoznanj v zvezi z onesnaženostjo in njenim vplivom na ljudi in rasilinc- Vedela je, dajo čaka obilo dela. Tega, da bo naloga tako zahtevna, pa vsemu navkljub ni pričakovala. »Veliko strokovnih izrazov je bilo potrebno u.svojiti. Dodobra meje naloga zap("K>lila od lanskega septembra do le t crnjega februarja. Toda, vredno je bilo. Pričakovala sem tretjo nagrado, dobila sem prvo. Boij kot nagrada Štejejo pridobljene izkušnje, znanje. To je bila moja prva raziskovalna nak>ga, a sem prepričana, da ne zadnja. Prihodnje šoLsko leto se bom znova pridružila mladim raziskovalcem, znova bom izbrala tem(^ s področja bio- Mojca Borovnik: »Za uspeti so pomembni voija, vztrajnost, pa tudi izbira teme mora biti prava. Taka, ki ti ieži.f< logije, a (okrat bodo v ospredju živali. Najbrž bom po srednji šoli nadaljevala izobraževanje mt Veterinarski fakulteti v Ljubljani,« je .Še pi)vedala avtorica prvc^na-grajene raziskovalne naloge Mojca Borovnik. ■ v Vrtcu še prosta mesta Vtflenje- V petek se jo končal uradni del vpisa v vse enote Vrtca Velenje. Pripravljajo ga zato, da lahko še pred poletjem oblikujejo število (xldelkovza novo šolsko leto, ki se začne 1. septembra. Pred vpisom so bili v vrtcu optimistični, saj naj bi prihajale po številu otrok nekoliko močnej.še generacije. Vendar pa so sploh prvi dnevi vpisa po odzivu staršev razočarali, do konca uradnega dela pa so vpisali 195 oirok. Najslabše kaže v Skalah, kjer se bo verjetno zgodilo, da bodo morah ukinili enega od dveh oddelkov. Ravnateljica Vrtca Velenje Metka Cas nam je povedala, da so po analizi vpisov v prejšnjih letih ugotovili, da v času rednega vpisa starši vpišejo okoli lS7c novincev, druge pa kasneje. Zalo so še vedno optimistični. Res pa jc, da možnost izbire želene enote za zamudnike ni več tako velika kot za tiste, ki vpis opravijo v rednem roku. ■ bš 10 KULTURA 19. maja 2005 Predizbor za Rock Otočec in Zlato činelo Míadi íílasboniki so prekrižali kiiarc V Velenju in Smart nem Pakt je bil te dni predizbor skupin ta nastop na Letošnjem ťeslivalu RiX'k Oioćcc 1er za nasiop na dr/avTicm lekmwanju /lala Č-incla Obe prireditvi sta potck^ili v mladinskih ccnirih - v Í5marl-nem ob Piiki ob udeležbi dveh skupin in v Velenju s itrmi nasuv pajočimi /ascdbami. Organiza-eijo in pokroviteljstvi^ sti prevzeli Mladia^ka centra Velenje in Š-marlno ob Paki 1er velenjska oi'>iTioCna i/posia\'a JSKD. V nadaljnje kv'aJitikacije sla sc uvrstili skupini Asiris in SKINK. Astris predvsem zalo, ker so bili 16. aprila v MJadinskemeen-iru Šmartno ob Paki edina skupina, kije tekmovala. Poleg njih jc bila na predizbor za Rock Otočec in Zlato êinelo prijavljena Šc skupina Dcl>eli grafiki, ki pder v Slovenske Konjice, kjer se bodo potegovali za nastop na festivalu 1er na državnem tek-nuTvanju rwk skupin za nagrado /lata činela 2005. Feslivatski utrinek j S FONDPOLICO po višje donose - v tujino! i v SLOVENICIŽIVUEN JE smo rdzširlli ponudbo FONDPOLICE z udeležbo v donosih romunskega i vzajemnega sklada KD Maxlmus, Do 18. junlla vam nuûimo možnost enkratnega vplačila. I Več Informacij dobite na spletni strani www.slovenlc8-zlvlJen]e.$li na brezplačni telefonski številki I 080 30 30 ali v najbližji poslovalnici finančne točke. FONDPOLICA OSL0VENICAŽIVUENJE »^«iHi uwe.*.^ M-K» Tetn«l| brozđt/brtf prihooflostl. Zaupali ste nam doma - zdaj Je na vrsti še svet. KD Prvi Izbor, ^^ vz^emni sklad delniških skladov \Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade! ,  . mÊM^ Imil viMm«« »iiau KD^ UM vaani^ AM II1M0I. t uinm vprvf» KD irvrswo. flr Jdi <é mav^M' i bO.'C««rta c*da M6, IJutfkn, H «u&ouMfn catsfivi'r »f m rnSit, anilbfc riwtMunřwifi mn pageBBi^^ p«rlwitV B*prtt»Ti%a pnumf I srwion l'VMm» oMcnao« ikl^ VIMV ■inwh «Mw Mivw^, lur u» » «MiroMh« ■ ftitsen« prvíva A farvrah prcBevkU vf«jrftvuM|» sUHavNBiea^eMí BMronicfrvv'ečia^ . gw» tudi do Iwgiicriv u**l#«*6Negii < kiAiç» in MitiU**4i '14 »tijfitifeóa ub H ooo niwMO. ïcoj^orsLA- Kavarna Šoštanj Ne, laie kolumnn ni fiamenjcna zastonj reklami, kajti Kíivame Šoštanj à'sio formu/no ni već. Na me njenu je reklami za dof)er ohui, za obćritek ifi hmimiSko esteiiko^ Zaf^ofovo pozntite K/t-varno Šoštanj, kije pred dobrimi štirinajstimi dne\i zumenpla tipravljaJca in ima. verjetno po pestri iihid pravih čajet ) navadnih in dm}(nćnih kav ter kaptičinov, dobri glasbi, prijaznem osebju. noiranji opremi in po kuhi t mi 11 dof^odkiJi, razstavah, gias-iMjnih većerilu (.'efyrro- po F. J^šemu "le če\^lje sodi naj kopitar", si drznem navkljub moji drnf^acnipokliciliiisrnerjenosii napisali tole koltimno, vendarle kot opazovalka, ufwrfthnica in IjnNle-Ijica mini kavamiSk/li scen, Kínvnw Šoštanj se je odpria novembra leia 200Z lirtfia Roman in Mihael IHl^mik, .stara MianjCana, sta zbudila ffSolmo drftzin-sko iradidjo in na now i^H)SUr\ Ha gosiimki objekt, ki je imel kot sitmi si>stanjskag()stilna. spn'a Ceroy'sek in nato l^lyenuk, odpría yraf že okoli feia iW. izhajajoč izdružinske tntdidje, je kavftma dobila starikavo, arhaičnojyodobo, bidermajer \'Z0Ke in časo\'ni skok v Schmstein. (irafiáio podobo je {X)siavil ariûiekt Bojttn Pa\ 'šek, pr(f\- tako pa zanimř\^ list ponudbe, ki je poleg cen mamljivih čajev in kav ponujal informacije o Šoštanju, njegovi zgodovini, gonilni Pil>emik o kulUm pitja kin^e in čaja. Bise lahko muke zamislih, kajne? Moj oče je star Sostanjčun. hi včasih .so tekmovali z lélefijčani v ka^trki in vnwrsičetK i)ti-ne.i /^j nas je, VcknjCane, Šoštanj premagal, s fùtvamo Šoštanj zagotovo. Navkljub temu, da je Velenje po velikosti peto shAm-sk(} mesto, ne premore ene fH)štene kavarne, ki lyiMa iMsutvîjena z olià I ikom za Iji i di in ne bi hlepela .sttn lo po zash đku (vsi vemo, da je kava zlaia jama), kjer hi .se, kof je futpisa no nu s{)Ie/nisiram Kttvame Šošianj, naili gostje vseh síttrosii in generacij. K/tvtjma Sosíanjje bila zašum knijpomembna točka, prostor, kjer si lahko v mim in znosni jttkosíi glusl?e kaj podebatiral, koga srečal ali se samo malce nmahûl iz hitrega tempa. Ob primernem zničenjti je nikotinske ostanke ittkoj odnašalo sinai, zelo iMuutlno, am^yak prostor je ostajal s\'ez iti vabljiv. Če bi se znušli kol naključni atrisi vŠošiitnju, nekje v slepem čro-esu, in odkrili v fiavadnenj ceniku ix>njídÍ3e kavarnejx>sebfu>.'íti kraja in njegovo zgodovino, skoraj ne bi /"XHrehovah J'iC'OV in podobnih ifistuii-cij iiirisigre vedno na kavo ali na tortico. Velenjske kitvamepa so zeh dideč stran od mamljivega občttiko domačnosti in vonja pa kavi. Pred desetimi, dvanajstimi leti smo nadebudni gimnazijci množično zahajali v KSC oz. uradno Kavumo-slaščiCamo center. Obože\'(ili smo mzredčen ekspreso in se basali z odličnimi ka-es-ce' rezinami, ki so bile energetske boml)e namesto malice. I {Jm sfno viseli, sc dndili in vča.sih piU samo vodo. ker so žepnine hitro pošle. Pa je biJa natakarica Lili. prijazna, sicervčasilt mclce odsotna, in zloglastui Marta, ki je z verigo ob 20. trn pmgriala mlade gosie in zaprla naš KSC Ja, bil je mš, že takrat zapuščen, prej pa ponos in elita novega, mladega Mesta. Menda lx) prri KSi ' poslal tržnica s posebno filozofijo brez zelenjm-e in rib. z betonskim Vrtom in ^hoksteterskimi' prireditvami. Skoda. Pa tnko dober 'plac\ Pač ni olx'utka v kapiiahi, indi kavamUko-go.stin' skem. zato prosiori ostajajo kot prazne, zíjhijene Školjčne lupine, brez kfivamiške esietike in v.sebine. Spet Ixxite rekli, .sttmo kritiziranje, ta pet kolona ni nikoli iH^zimut kritika. Je pa konsinikti\'na, če jo kdo sploh prebere. Bodoč i velenjski ktrvamičarjU Viritutl/ui Kawma Šoštanj .še ( Axsfaju, ob&^te jo na wmMkavama.susianj.coni Mogoče dobite kakšno ss'ežozamisel o prostom in ol)čuiku. ■ Nataša Tajnik AGENCIJA MANAGER Tel: 03/898-15-50 ODHODI V JUNIJU Romunijo, hotelska nomestitev, noâtev/ijtrk, letalo- 49.900 sit / os. Malta, hotel polpenzion, letalo samo- 66.900 sit/os. Tunizfta, hotel***, polpenzion, letalo- 69.900 sit/os. Grčija, otok Lesbos, hotel'**, polpenzion, letalo- 79.900 sit/os. OBVEŠČAMO VAS, DA SMO Si PRESEULI HA NOVO LOKACUO - NA ŠALEŠKO 20 V VELENJU /bfvto Sodobna oprema/ Vliudno vaUjefli! www.agencijamQnager-ba.si Delovni hs- od 9. do 19. ure, sobohi od 9. do 12. ure 107,8 MHz Tretjič »Sredi zvezd« R/^DDÍQKD IGG C^S®P/7SSÍ7| tň(2)Z/hm »Kljub tehniki )e človelc še vedno nepogrešljiv« Drd^an Herkefy«ćevlC je po stai^ii najmlajSj Iclmik na Radiu Velenje. Koliko casa opravlja 10 delo, ne vc nalanCno. kol 10 iei bo žc»« jc u^bal v pogovoru. Tisli, ki imamo veČ opryvkii z njim pri monlčiži prispcvkiw, pravimo, da jc na »izi varianti«, kar jc včasih prav dobrodošlo, v največji naglici pa ni posebej pripor^Kljivo. Tonski tehnik Dragan Berkenjačevič: ('Pogrešam več usklajevanja. Umskega dela s tistimi, ki ustvarjamo program. f< Dragan pravi, daje razvoj radijske lehnike in Ichnok^gijcv/adnjcmčasuprcccj napredoval, daje sicer raCunalnik danes najpomembnejše radijsko orodje, ampak na koncu sc pokaže, da je človek 5c vedno nepogrešljiv. Raje kol monlira prispevke je na pro^amu, spkih najraje pa na terenu. »Pogre.^am več javljanj. Največkrat dc/uram v dueiu z Igorjem ali s Suzano. Trudim se, da sodelujem s lislim, ki jc na drugi strani dvojnega slekla tudi pri izbiri glasbe.« Njegov prosti čas sta služba in družina Novembra kini seje preselil v drugo stanovanje, večje, pa'dvscm zaradi dve leti in pol starega sina Marka, ki že hoče imeti dovc^lj prcxsiora za listo, kar pač najraje v leh letih počne. To jc bila ?:d Dragana ^c sedma seliicv in pravi, da ni nujno, da je bila zadnja. Sicer pa v teh dneh pogleduje na koledar in odšteva diieve do dopásla. Konec maja načrtuje dopust z dru?ino v Ca teških Toplicah, poleti pa si bo družinica nabirala svetih moči v prikolici na LoSinju. Tp žláfo na kf otko MAGNIFICO Osvojil je nagrado Davorin, ki jih za glasbene dosežke i)odeljujeio v Bosni In Hercegovini. Nagrado je osvojil v Kategoriji »najboljša sosedska skladba«, potem koje bil nominiran tudi v kategoriji za najbolfsi »sosedski^ album. OMAR NABER Danes je dan d za slovensko evrovizijsko popevko. Omar se bo namreč danes v Kijevu podat v boj za čim boljšo uvrstitev nase {»"edstavnlce na letošnjem Eurosongu. Za nastop v sobotnem finalu potrebuje uvrstitev med prvih deset. SIDDHARTA Svoj prvi »nemški« nastop v Leipzigu so dobro opravili. Kljub temu da so na prizorišče prispeli le pol ure pred koncertom, so trideset minut, là jim jih je namenil organizator dobro izlio-ristill in navdušili občinstvo, ki jiti je slišalo prvič. ŽURDOV Zmagovalka študentskega festivala Šourock '05. ki ga je pripravita Študentska organizacija Unlvene v Mariboru, je skupina Žurdov iz Šentjurja. Skupina se je najbolje odrezala v finalu, v katerem je nastopilo pet ban-dov, ki so se l)a uvrstili iz predi-zborov marca rn aprila. MAJA MISSON Bliža se izid IVIajlnega prvenca Naj ti bo lepo. Pred uradnim izidom predstavlja poletnim dnem primeren remii skladbe Vrni se, ki ga je posebej zanjo ustvaril uveljavljeni slovenski OJ in producent Eddy The Pish. Slari mucki spet na iLIlDCjO Legendarni Rolling Slon« so predstavili novo skladbo z naslovom Oh No Not You Again, ki so jo v živo odigrali na nedavni tiskovni konferenci, kar se jc zgodilo prvič po letu 1^75. Stari mački se spel odpravljajo na turnejo, ki jo bodo začeli v Basionu 21. avgusta, potrjenih pa je šc petintrideset nastopov v ZDA In Kanadi. Nato bodo odšli v Mehiko, južno Ameriko in na daljni vzhod, poleti 2006 pa jih lahko pričakujemo ludi na evropskih pri/xTlsčih. Na .svoji zadnji svelovni turneji so Slonesi marsikoga presenetili, saj so konceriira]i tako na velikanskih stadionih, v največjih svetovnih dvoranah kot tudi vmanjsih klubih, kjer se je njihova glasbena pol pravzaprav zaČcUi. Sev> /aiia Konec maja bo luč svela ugledal debitantski album seksi pevke Žane, ki kuje slavo tudi na račun svojega videza. Njeno PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE Izbor poleka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno sWadbo pa íaíiko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. SNOOP DOGG & JUSTIN TtIVIBERLAKE - Signs 2. tVIARIO-LetMe Love You 3.6WEN STEFANI-Hollabank Girl Eden n^bolj znanih r^ijev zadnjega de-setie^ Snoop Dogg |e svoje nxKí zdnižil z Jusbnom Timeberiakeom in Charlijem Wiísonom in nastala je prijetna poskoč nlca Signs. Zgodba 33-letnega Snoop Oogga je zek) značilna. Kot mla-do^nikje imel težave z zakonom in drogami in končal za rešetkami, F^ed kriminalno kariero gaie rešila glasba. 2d leta 1992 se je pojavil na debilantskem albumu Or. Dre|a, nato pa leto kasneie izdal svoj prvenec Ooggystyle, kl ie kalifornijskega raperja lansiral med največ^ zvezde hip hopa. V s()l)()t() bo v /aldi potekal IriHji ťcsUval vokalne zabavno glasl)c - Nastopilo bo 9 Slasb(Miih skupin - IVtjc bo (K onicvala strokovna komisija in obrinstvo Žalec - Festival vokalne zabavne glasi)c, tokrat tretji po vrsti, so orgiinizatorji -žalski Javni sklad RS za kulturne dejavnasli in vokalna skupina Cantemas, že prvič poimenovali poimenovali »Sredi zvezd«. In ime festivala je ostalo. Ne le to» prav Ja fe-.stivalje zagotovo spodbudil .številne ljubitelje petja, da so ustanovili nove skupine, ki so sc že ali pa sc bodo letos predstavile v Ýjdku. Zborovodja Can tem usa in predsednik organizacijskega odbora festivala Matjaž Kač o začetkih festivala pravi: »Še nedavno sta to zvrst gojila zgolj New SwngOuartei kol izvajalec spirituakw in gospcla ter z}x)r Perpetuum Jazzilc, v tujini pa je že zelo priznana - z njo se ukvarjajo skupine, kot so llie King's Singers, The Swinge Singers. The Real Group, Flying Pickcts, Rtx:-kapcQa ter mnoge druge. Dii je že Čas, da se ludi pri nas začne gojili tovrstna glasba. Zatt) smo vokalna skupina C^antcmus in jaz prišli do ideje, da bi pri nas (Organizirali festival za vokalne skupine, ki gojijo vokalni pop in jazz. Iako bi radi vzpodbudili čimveč skupin za to mtvíirjanje, hkrati pi tudi aranžerje in skladatelje k ustvarjanju sloveaskih del. Pravila za festival vSredi zvezd določajo Število pevccv od 4 do 101er skladbe oziroma priredbe pop-jazj?ovskc zvrsti, od katerih mora biti najmanj ena slovenska obdelava: poslcdica tega jc obi- idejni vodja festivala Matjaž Kač tudi tetos napoveduje vrhunsko prireditev. lica novih priredb slovenske zabavne a-capclla ^asbe. Letos bo izSla tudi publikacija priredb z obeh prejšnjih festivalov.« Lani je festival trajal dva dni. v petek je bilo prcdtckmovanje, v sobotni finalni večer sc je uvrstilo 8 skupin po izboru selektorja 'Ibmiiža Kozlevčaija, strokovno žirijo finalnega večera so sestavljali Tomaž Kozlevčar. Jure Robežnik in Primož GrašiČ, ki so izbrali najaspcSiiejSc. Prvo nagrado žirije je zasedla velenjska vokalna skupina Bil] ki jo vodi Sanja Mlinar, drugo zreška skupina DUST, ki jo vodi Samo ivačič, tretja pa je pripadla domačinom - VS Cantemus iz Žalca, ki jo vodi Matjaž Kač. Tudi nagrade občinstva in posebne nagrade so si razdelile iste skupine. Kot gostje so nastopili zbor Perpetum Jii/zile pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja in New ssving quartet. Navdu^nja niso skrivali niti člani žirije niti gostje. Oto Pestner je za zaključek dejal: "Ne vem, zakaj smo v Skweniji tako dolgo č-akali. da se je rodila tako lepa glasba kol nčili, ker od tam izvirata dve pt^rtreli-ranki: Glažarca in Banovškova Marija, Neverjetno je bilo, kako sejevncdeljo, 17. aprila ob 11.UO, hitro napolnila telovadnica tam- Štefka Koželjnik, Zlnka Kostajnšek in Nada Apat ( z leve) lev. Najprej st^ knjigo predstavili v Draštvu sloveaskih pisatcljevv Ljubljani, nato pa jo je avtor predslirvil še v svojem rojstnem kraju,vKozjem. Univerza za III. življenjsko obdobje pa je pripravila odmevne predsiaviive na Paškem Kcwjaku, kajšnje šole. Družinski ansambel »Cilažaiji« je pt">skrl«I za prijetno vzdušje, šolski otrcxi in domači pevci pa za kulturni program, s katerim so počastili novo knjigo in njihove ustvarjalce - dogodek, kot ga na Kozjaku še ni bilo. V uvodu je na vseh predstavitvah spregcworila Marija SkorniŠek, ki je bila glavni kcxirdintUor nastajanja knjige, siime zgodbe pa je predstavila Anica Pkupili vse izvode, ki so bili na voljo. Na koncu sc^ vse pog^tfsiiliz domač(5 poùœ in petkrat kipnjenimi rogljiči. ki jili je pripravila Banovškova Marija. V četrtek, 21. aprila, ob mednarodnem tednu knjige, je bila predstavitev na kmečkem turizmu Pćit v (laberkah. kajti tista Dobra žena iz I lude luknje ni bila nihče drug kol tamkajšnja gospodinja, Apatova Nada. Zalo ni čudno, če jevse pogostila s potratno poticv, o kateri jc v knjigi tudi govora. Jožeta Melaaška je kn-jigři Uiko prevzela, daje tu že drugič poslušal celotno predstavitev, ki jo je tudi tokrat sijajno izvedla Anica Podlesnik. Za glasina pa je pi'^skrbel hišni harmonikiir in ansambel Jesensko cvetje, v katerem je blestela neumorna S-teflca Koželjnik, katere zgodba je objavljena kot zadnja pod na-sltivom »Ri>jena za zabavo v kra-je\'ni skupnosti«. Končno so v petek, 22. aprila, knjigo predstavili še v velenjski knjižnici, kjer so bile doslej vse predstavitve Marinškovih knjig. Tega dogodka se je udeležilo največ portretirancev, v imenu že pokojne Marjane Prodnik in Jelke Pejovnikpa njuni sestri. Ganljivo je bilo, koje nekaj obiskovalcev prišlo na invalidskih vozičkih, med njimi iz Dtwasta-rejših občanov tudi Pepca Kotnik, ki je za avtorja in njegovo družino napletla celo košaro nogavic, in Jože Škollek, ki se je pravv domu petič porcťil in svojo ženo pripeljal na predstavitev knjige, v kateri nastopa že v prvi zgodbi kot dečkc^ Keric. Knjiga »Med cveljem in trnjem«, okusno opremljena in (^b<")galena z dvt^barvniml portreti,je na voljo vknjigami Kul-lumica in Mladinski knjigi - po 4.900 sri: VI PIŠETE Vodniško izpopolnjevanje na Mozirski koči na Golteh Odbor vodniških od-scktw Savinjskega mod-druSlvcnega odbora piftninskili drušicv je pripravil 13. in 14.niaja v Mo/cireki koči na Cîol-tch m njeni okolici v(îdni^ko i/papolnjyva-njcv kopnih razmerah. Udeležilo sc ga je približno 45 vodnikov iz okoliških planinskih druSlcv, med drugim tudi iz Velenja, Podkraja in Vinske Ctorc. Vpclcksmo sc ob 17 h dobili na parkirišču na Planinski ravni in se skupaj pt\)ali do koče, kjer smo po namcsiiivi v njej poslušali prvo predavanje o prvi pomoči. Po večerji je sledilo drugo predavanje o melodiki in uCni pripravi 1er drui^abnosli, »praktični« del /adnje leníc pa je polekal ob /vokih harmojiike» ki nas je ene prej, druge kas- neje, spremljala k počilku. Naslednji dan smo poslušali predavanje o vrvnih ograjah in sidriščih 1er teoretičnih osnovah orieniacije. Zalem smo se ra/delili v skupine. Polovica se jih je podala na lercn, kjer je Izvajala praktično delo v izdelavi sidrišč, vrvnih ograj in spuščitnju ob njih. Druga pokwicaskupin se je podala na vaje na terenu v orientaciji brez kompasa vse tja do Boskovea Seveda so vse skupine vodili i/kušeni iašuuktorji, ki st) svoje bogaio /nanje vešče prenašali na vodnike. Ta oblika izpopolnjevanja, opravljena vsake tri leta, je pogoj ra registracijo vodnikov pri Planinski /ve/i Slovenije. ?o kosilu (»bre/počitka«) smo vloge zamenjali in po opravlje ni h nalogah opravili še analizo izpopolnjevanja ter anketo, oboje s ciljem, da se v bodoče iz- popolnjevanja še izboljšajo. Obogateni z novim in obnovljenim znanjem, bogatejšim za nova znansiva in prijeino dru/cnje,kčemurjc pripomo^o zelo ugodno vreme in narava z b;")gato cvetočim pomladnim cveljem,smose proii večeru napotili domkov. Marijd Lesjak »Zabijanje ktinov v skale so »opazovati« bogato cvetoči jegfiči.« (Foto Tomaž Kumer) Mačke, mačke Kpisiinju ilanka meje spodbudilo opazti-vanje življenja okoli sebe, ne le ljudi, namreč tudi drugih živih bitij, ki živijo v me.siu. To niso le drobni pojoči ptički, golobi, ampak tudi psi in, o ».šment«, šc mačke. Zanje krť-ížijo govr>ric«, da so to pi^divjanfi živali, ki ne smejo imeti življenjskega prosl<^ra v našem lepem me.stu- So res »divje?« Le kdo jih je pri nas naselil ? So prišle same ? Mislim, da ne. Vtičkrai mačke opazim na policah oken, ko opazujejo življenje zunaj. V stanovanjih ž-ivijo .skupaj z lastniki, ki jih imajo radi, jih razvajajo in negujejo. Včasih pa sc jih naveličajo» jim odpro vrata in, hajd, na cesto. Zakiij? Zato, ker so otroci odrasli ali so se jih naveličali. V takih primerih ne pomislijo, da se te živali ne bodo znašle v sveiu, ki ga niso navajene iz mladosti. Nekatere preživijo s pomočjo dobrih ljudi, ki vedo, da niso same krivo /a krulo usodo. Tudi razmnož ujejo se in zJvijo svoje življenje, dokler jih ne povozi avto ali kruto muči nekdo, ki mu ni mar za nič, samo da sc izživlja nad nemt)čnii živaljo. V našem mestu nimamo zavetišča za mačke. V večini primerov so osovražene in prepuščene na milost in nemilost ljudem. Nekaterim ljudem se smilijo In jim pomagajo s hrano. Nasprotniki le- teh se iz njih norčujejo. Jih sramotijo ali pa jim celo fizično grozijo in jih psihično trpinčijo. Doklej lako? Ti ljudje ssvojimi sredstvi skrbijo za hrano lehzavrzenih živali, jih dajejo ste-rilÍ2Írau, da se ne bi razmnoževale, in jih skušajo zvabiti na obrohjo. da no bi cwirale meščanov. Vendar tu nalelijo na ovire. Nekdo je postavil majhno utico v grmovje ob reki Raki, ki nikakor ni místila videzíí nabrežja, vendar jo je nekdo vrgel v reko. 'i'u sta se zadrževali dve zavrženi muci pred vremeaskiml neprilika mi. I IranilisťJjihvpo-sodicah, da ]a ne bi bilo kaj ra/metanega, vendar je bilo, ker je nekdo to nalašč pixíel. Videz, reke pa kazijo odvrženi vcvički iz nakupovalnega centra, ostanki bele tehnike, koši za smeti in še bi se kaj našlo. To pa je prav? Sedaj, ko aimaj(^ muci kam, jim ljudje nastavljajo hrano povs<^d, kar pa res ni lepo. Nekaj je pa res, da za nesnago ob Paki niso krivi le ljubitelji živali, kar l>i jim radi napr lili nasprotniki. Ljudje, ki s srcem skrbijo za te brezdomne živali, so bolj osovraženi kakor tisti, ki uničujejo skupno mestno imovino, za kar pa moramo plačali vsi davkoplačevalci. Mačke nikogar šc niso stale nič, če jim prastovoljno ni dal hrane. Glede mačjih odpadkcw pa tole. Mačke svoje iztrebke zagrcbejo, da nc molijo ljudi. Psi teh spasobnosli nimajo. Ob reki je zelo veliko pasjih i/ircbkov, kljub temu da bi jih lastniki psov morali pobirati. Poudarjam pa, da nekateri lasiniki to vestno počno, drugi sc pa dirnejo stran, kot da se to njih ne tiče. Ne vem, kaj bi zaleglo, da ljudje ne hi prinašali živali v mesto, jih zavrgli in nato mimo gledali njihov hoj za preživetje. Menim, da bi neki strožji predpisi kaj zalegli, ali pa ne, kdo ve ? Nekaj pa je zagotovo, da čk)-vck, ki nima nič čuta do življenja okoli sebe, še ni nikoli irpel pomanjkanja, preganjanja in celo Iříkote. V nekem časopisu sem pred časom prebríilíi, da neka obalna občina pomaga zavrženim mačkam tako, da jih društvo da slerQizirali, potem pa jih vrnejo v naravo. Cc bi se pri nas našlo nekaj dobre volje in pomoči, bi laliko storili tudi to. Z nagajanjem in metanjem živali na cesto sc zadeva ne bo premaknila naprej, Tudi s tlzičnim in psihičnim nasiljem nad ljudmi, ki prostovoljno pomagajo živalim, ne bo napredka. Skupna rešitev tega vprašanja hi bDa dobr gramov š- kroba porabi la in la 1,8 enote inzulina, lorej bo za zajirk s 60 grami porabil 4 x več, di'jhrih 7 enoi. Ob tem ta in ta ve, da mu I enota inzulina spremeni krvni sladkor za npr. 2,5 mmol/lit., popravke bo zlahka upošteval sam. Ce še upoštevamo, kdaj smo si aplicirali zadnjo dozo inzulina in koliko in kakšen je današnji irend porabe in/ulina (glede na včeraj rasle ali piida?), smo v naše račune zajeli \'se bistvene stvari. Vse na^ izrćičune lahko preverimo v praksi: če smo izračunali prav, bo naš krvni shidkor zanihal najwč za 1,5 do 2 mmol/lit. včasu 2 ur po obroku kaicre koli prehrane. Ce ugoiovimo nepravilnosti, po pravljamo naše izračune loliketikov Sbveni^je. To bu 28. maja / otvonf\'en(» slovesnosljo \an|(Mlkii pasí^jo Kin Vli'sim' nlu'im^ Vcktifc Snx'^kii Vk'li. \o. S(^(tia Klavdíjt^n Izo na ïc^W ní \)\Uk a sla ohljiilnli, da ho la pii- Tiidl U) St' Zi>u(il. KsoU'C-lu>\a šefica Zofk^i poslala abralianiovka. In/a nhrahama mora bill fcsia. \\i f<»šuili \)i\ so íísí)lH)o\ri znani. so n|oni hi\Tki in nioni snck^lavd pcwkrliHI za (Hliiu'\Tin praznoxariK'. ki jí' bilí> Sierr skrito m ohronk«' S\(ao^a križa, a nascniii fvrku ni osUJu prikrilo. Wko\. 200 pii-\ahl|í>íu:í^v je skrbelo za io ríla t\\rm flanlí^a). h)-ski'beli pa so (udi za nino^je norčije In vragolije, kl pa jim |e I)lla Zofkii (priznali [e lrei)a, da s\oja leUî ilobro skriva), Uik« kol vsern pn^pn'kani \ živl|en)ii. ka^. Celr) \i)žn|(» s spedainiin kiile-som, ki lx) nio in llrmr» ponm'l v s^ï1, jo po zaćelni pomoči zmogla. ]\i na zdravle /ofi|a Kukovič - \1az<^l in î^^ na mnogći zdra\'a In snu'na ieUi, ludi v imenu riak'i^a ureii rok. je pa kljub lemu izn^inu pfurudil in lisle, ki smo hili lam, ivsniřmi navdušil, Miadi mož zna ii^i'ali in im-^ pnniziraM. ni 1'dhliikii proli i/jiiibi spomina Zaradi odli(^nih rczuiiaiov pri lestiranjih bo na svetovnem Irgu kmalu na rai^polago lablcika za i/h olj Sanje spomina. lablcika. ^nana kol CX 717, menda zvišuje sposohnosii možganov. V prvotnih Icslira-njih, ki so jih izvedli na Univer/J Surrey, se je izkazalo, da moCno bboljšujc menlalne zmožnosti ljudi Tudi pri opicah, ki so jim dajali C'X 717, so sc pokazale ve<^je izboljšave pri izvajanju naj-razlicneji^h kognitivnih testov, Pa'den bo zdravilo dosegljivo na ir^i^u, bo moralo prestati le sc klinične lc.slc. Mifiiudir \7. Afrike so polekiilo v/(lol/ obale Prvi moderni ljudje, ki so zapustili Afriko in pobelili Azijo, najverjetneje (liso potovali skozi Srednji Vzhod, kot razlagajo nekatere tradicionalne teorije, ampak v/dclž obalnih poli. Tako sta v,saj pokazali dve genski studiji naši davnih prednikov. Vincent Macaulay iz Univer/e (îlasgow s svojo skupino raziskovalcev ra^liiga» daje najverjetneje Šloza enkraten, hiter dogodek, kiiteremu je sledila pt^ciilev Cvrope in Azije. Tradicionalna teorija - mc^del, imenovan »i/ Afrike«, pravi, da moderni ljudje izvirajo iz subsaheirske Afrike, cxJ koder naj bi se pred 45.000 leti preko Levanta razširili na osiale kontinenre. Kakor koli h, pa je v zadnjem ćasu precej pridobila pomen ludi teorija, da so moderni ljudje iz Afrike pred 6fl.(J0i) do 75.(K]() leti preko tropskih oba! Indijskega oceana poselili področje jugov/hoda Azije in av- stralsko azijsko področje. Skupina se je v iiudiji osredotočila na iskanje sledi zg(5do-vinskih migracij z zbiranjem posebne DNK. ki se prcna^ le po ženski strani, v izoliranih populacijah jugovzhodne Azije. Na podlag izsledkov, ki so jih preverili s pomočjo natančnih analiz 260 ženskih predstavnic potomcev Abori-ginovv Maleziji in nekaterih skupin prebivalcev, ki živijo na jugovzhodu Azije, $0 zaključili, da so se moderni ljudje iz One celine v Azijo najverjetneje naselili preko obalnih predelov in ne skc^i notranjost. IJsivarjalni roholi Ameriki raziskovalci so izdelali enostavnega rob(5la. ki lahko iz rezervnih delov sam izdela svoje kopije. Namen st rokovnjakwje oblikovali robote, ki bodo sestavljeni iz tisočili identičnih osnovnili mcxlu-lov. 'liiko bodo sposobni za samo pge,'* je sporočil egiptovski glavni urad za starine. Ta zlom ni nastal med mumili-ciranjem in ni rezultat nikakršne kasnejše pa^kodbc 'lutankamo-nove mumije, kolje trdil arheolog i Inward C';uicr, ki je leta 1922 odkril sarkofag legendarnega faraona. "Egiptovski znanstveniki niso naSli nikakršnega dokaza, daje Tutankajnon dobil udarec v glavoalidaje bil umorjen, kol so prej trdili," navaja urad v sporočilu za javncïii. Znanstveniki so [x>trdili prejšnje ugotovitve, da je Tutankamon umrl v 19. k'tu starosti, do tedaj pa je bil dobrega zdravja, pa t udi otrok ni bolehal za nikakršno boleznijo. Tako so znanstveniki ovrgli ugibanja nekaterh areheologov, da je bil Tutankamon umorjen, ker je poskuŠiil pod vplivom svečenikov v Cgipt vrnili politcizem -vero v množ.CO starih bogov. Drugi so menili, da gajeumoril veliki vezir Aj, ki gaje tudi nasledil Sedaj pa Zahš I lavas pravi, da je prepričan, da Tutankamon, ki je umrl leta 1352 pr. n. i, ni bil umorjen. Znanstveniki so z rentgenskimi posnetki lobanje naredili tudi rekonstrukcijo obraza tega najbolj znanega faraona. Projekt so i/vedle tri skupine znanstvenikovi/ Francije, Egipta in ZDA, ki med sabo niso sodelovale. Želeli so namreč, da končne izdelke med siibo primerjajo in tako dobijo kar najbolj natančno obliko obraza. Izdelki bili presenetljivi, saj se vsi trije modeli ujemajo v osncwni obliki in velik(*iti (del'>ela lica in okrogla brada), p(xlobnc pa so tudi Ki Večje razlike so nastale pri ntsu in ašesih. Znanstveniki so še ugotovili, dajet>brazpodiven maski, odkrili k.-ta 1922, ki je zakrivala Tutankamon a v njegovi grobnici. Ne gre skupaj l\iá\ v teh dneh, ko smo slavili dan družine, so nmoj^i poudarjali velik pth men in sploh pi»/.itÍTne lastnosti (e sk(ipni»sti. Zu* kaj ima potem fanitlijiir* nost vendarle taku negati« ven pred/na k. Zunoj in znotraj Nfivi) šfilo v Šoštanju so »nu zunaj« že z^tiidili, /daj morajo novoťnotno ^olo d'arnosl velik<» hr»lj l)ar* vito. Toda našo zgodovino nam /adnji cas nekateri tudi preko barvnih ekranov prikazujejo Se bolj v črniKheti barvi. Lov z vrecomi l\idi na našem obniogu opažamo vse več rihiče% ki upitrabljajo vreče. In (reS)a je priznati, da iins^jo dol)er ulov. Na rekah |x»tČi na sredo so bili na delu storilci kaznivih dejanj tudi na c^bmočju Velenja, lako policiste prejšnjo sredo obvestili o vlomu v gosjiodarsko poslopje na Goriški v kjer je ne- znanec odiujil razno orodje, otroško gorsko kolo in nekaj ostalih predmetov. S svojim dejanjem jc lastnic(^ oškodoval /a 15(1000 tolarjev. Bo zodel na loteríji? Na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju jc prejšnjo sredo neznanec vlomil v prostore irafike. Pi"»licLsU stí skupaj s prijavileljia) ugotcwili.da iz objekta manjka za 150.000 tolarjev cigaret in srećk loterije. Risanje po avtu Karza 45í).t)í)() tolarjcn'škode je prejšnjo sredo dopoldan povzroči! neznani objesinež, ki je poškodoval osebni avtomobil, parkiran na i^aleški cesii v Velenju. Na vozilu je namreč naredil vei risov. Kaj gaje vodika k temu neumnemu dejanju. Še ni znano. Kadil in telefoniral bo Policisté iz Velenja st) v petek pomxíi obvestili o vlomu v gostinski lokal v (îaberkali. Pri ogledu so skupaj s prijaviteljem ugotovili, da je ncznanec odtuji! cigarete in mobilni telelon. S svojim noćnim obiskom je lastnika oškodoval/a približno 3l).00l) tolarjev. Hudo poškodovan pešec Prometni nesreči s liujšimi posledicami sta se zgodili v stiboto na ohmt^ju UE /alee. Prva prometna nesreča sc je zgodila ob 10 uri v naselju Prekida. V njej sta hi!a udeležena 28-letni voznik osebnega avtomobila in 7i)-lcini pešec, ki je prečka! vozišče z voznikove leve SI rani. V nesreči se je pešec huje poškodoval in so ga z raševiilnim v(y/iiom odpeljali v Bi^lnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. Vlamijajo, kradejo Na obmtx^ju Žídca, zunaj naselja Loznica pri /alcu Je neznanec od petka do sobote iz delovnega stn'^ja odtujil **škarpenko'' za delovni stroj, širine 2,5 m, vredno .^íHUlOO tolaijev. Policisté iz Aalca so v ponedeljek obvestili tudi o tatvini treh platišč s pnevmatikami z osebnega avtomobila, parkiranega pred stancfvanjsko hišo v Dolenji vasi. Materialna škoda je iKe-njena na približno200.0(](.] tolarjev. Poleg prometni)! nesreč so policisti in kriminalisti v nedeljo in noči na ponedeljek r)-krai posredovali zaradi kršitev javnega reda, obravnavali kar ^U novih kaznivih dejanj. Avto v plomenih Vponedeljeksovelenjski policisti opravili o^ed kraja požara na osebnem avtomobilu: do njega je prišlo nekaj pred 21. uro na Cesti heroja Sercerja v SaŠta-nju. Na vozilu je nastalo kar za okoli L()()(),000 tolarjev škode, vzrok požara pa še ugotavljajo. Avti in bagri izginjaio v noc Vponedeljek zjutraj so velenjske policiste ob\cstiii. da jc na Kidričevi ccsti v Velenju prekt) noči nekdo vlomil v osebni avto in iz viwila odtujil avi(iradio, vreden okoli 50-000 tolarjev. Žalski polieisti pa so bili obve.ščeiii, da so neznani nepridipravi preko vikenda z ^adl^išča v Žalcu odpeljali v neznano bager znamke Janmar, rumeno-zc-Icne barve, ki je vreden kar 5.500.000 tolarjev. V torek zjutraj so policiste obvestili. daje bil v PrCvšernovi ulici v Velenju ukraden osebni avto golf. srebrno sive barve. rcg. št. CH 39-7711. 'lidco kolje običajno v lakih primerih, tudi v tem primeru naprošajo we, ki bi o tatvini karkoh vedeh, da pokličete na .številko operativno-komunikacijskega centra 113. \el(MI|Ski polkisli pripomogli K skupni '/.nvtifii Slovenski policisti so sc v začclliilaln(i)l(*aii VCa^u prvomajskih praznikov so Ctregii Seli^. Ctor,«/xl Ilren.Sebasi-jan Grudnikin Ijusji Zupanćić ob{^^-kali balvan.sko plezal li^ie pii Parizu. Navkljub slabi vremenski napovedi ho bile razmere txiličnc. morla pa sta preplezala već smeri (tudi na pogled) do težavnosti 6b. /a nanicćck pa je Prinioj^, na pK'ïti v Arco preplezal Je smer tlijúilandcr (7a) v z-amejskem plc-z^lišćii Napoleonica. Prvi v/poni v kopni skali Ibpli pomladanski dnevi so napovedali zaćctek vzpomw vkopni skali. »Oblegana« je bila Klenienća peć nad Logarsko dolino. Še v apriluje Primož /upanĆiĆ z Damjanom Vrcnćuijem (Akademski AO) preplezal Cvctc^ćo Mner(Vll-d20 m), Friko (V-VL12(I m) in Sarti (VI-/IV+, I K) m). V prvih dneh maia pa so v isti steni v navezah Damjan Vrcnćiir- Maja Pirlov^ek in Primi>ž Zupanćić — Scfgcj Jamnikar preplezali k* smer Levi raz. (IV/III, var. Mnenja in odmevi :(>Krcpi sv kiill KniHiitiinije« Prah. Id so ga dvignile Izjava zpo-diwinaijev sretii aprila in reakcije na njo, seje Že pi^lcgel. (^as gre naprej in dnevno dogajanje prinaša nove tcinc. ki tudi buriji'» duhove. Sedaj bi ćas. lia opozorimo na nek stavek iz omenjene iv^ave. ki je oćitno šel mimo slovenske javnosti. Ib se je zgixiilo veijetno z^to. ker sc ta del izjave nc ukvarja z med- in povojnimi dogodki, ampak z naío daljno preteklostjo. Mislim na stavek tako se znova krepi kult Karantanije.« Vsak velik politićni dogodek se kn^alu zjiajdc v zgodovini, na drugi strani pa in^avsiiko veliko;^ v skladu s svojim poliiićnim lns"Vc-tovnonazA'irskim preprićaj^jcm. pa ludi v skladu s svojimi siceršnjimi simpatijami oziroma antipatijatni. Jasno je. daje tudi Izjava zgodovinarjev zn^îtraj takega gledanja na preteklost. Stavek: »... tako se znova krepj kult Karantanije® jc v svojem bistvu izrazilo nedržavotvoren inje pi'vslcdiea odklonilnega odnosa, ki ga ima pr\:cejl»en del skwenskih intelektualcev do slovenskega narlj izrazito jc i^klanjanje slovcn-sí^'a izrazil Slavoj Žižek, ki je Î ani v pt>giworu z Jiovinaijem Mlatline dejal, da mu (ri mtmile dobrega filma pi^mcnijo već kol ustxJa Slovenije. AC nekoć prej pajc izjavil, da noće blil slovenski ťilozoť. /ižek ,seveda nii^samljen primer. Iztok Saksida je na primer v svoji knjigi Arheologi, jiaši davni prctlniki. uvinli^^ma zapisal: "... jc prava mora, res. će si se prisiljen roditi v tako pritlehnem jn mračnjaškem jeziku, kol je slo-venšćina. Bili Sliwenec je dolga Mi>lctja ptv menilo bili pripadnik najnižje, kmečke plasti v nekaterili južnih pvíkrajínah habsburške monarhije. .Slovenci smo bili dolga stoletja podložna amorfna ljudska masa brez zgodovine in lastne kulture, ki je izginjala in se »pretvarjala« v nekaj »>bi>ljicga«' - pravfloiua v nem.ško govorcće in nem5ko ćuieće (nialo)fneNĆane, Spiîninimo se sat\io na kon)Jki plebiscit in na posledićno izginjanje slovenskega prebivalsKa na Koroškem. Avtodestruktivno ćutenje v slovenskem narodu se je torej razvilo v siolcijih nagega podložniškega bivanja «v Evri^pi«. Tako ćutimo šc sedaj, zato nc^ćenio sprejeti ni>bene razlage, ki bi tako tetnno preteklost vsaj nekje ci.sve-tlila in pokazala, da je bilo v nekem obdobju vendarle drugaće. ('c na 10 travmatićno cloživljanje samega .sebe pri Slovencih kiiŽamo marksistični intemacionalizem. kije bil desetletja edina znanstvena misel nanasih humanističnih fakultetah. di^bimo prt^fil nanxlnostnega C'utenja precejSnjega tlela Skwencev. Marksistićna zgodovinska teorija. pi>kak rije bila vsa preteklost samo razredni boj in je postala nekaj vredna šele pc^ proletarski revoluciju je V desetletjih stKialistićnega izobraževanja pusiila V nas globoke sledove. Marksistićna zgodovinska znanost pa Sc posebej iti bila prijazna do pojma naroda, kije bil zanjo razredn\> pi">gojena. prehcKÎna tvorba z negativnim vicdnostnim predznakom. Slovenski zg^xlovinarji so sc seveda Šolali na univerzi, kije gojila marksističen pogled na svet in na narod in to se jim pozna. (Svetla izjema je bil zgodovinar sanu^uk. pisatelj, partizan, polilkomisar, ustanovitelj Slovenskega svetovnega kongresa in prepričan Icvićar Vlado I labjan. kije lani. ćepmv v ćaslitljivi starosti, mnogo prezgiKlaj umrl). lako dojemiinje na5e zgodovine jc seveda kot naročeno za avstrijske zgixlovinopisce. Njihiw nacionalizem je usmerjen v zanikanje slovenske zgodtwinske prisotnosti na Koroškem. Zato so si izmislili tezx> o Vindišaijih kot o nekak.^ni napol sUwanski napol nemški kmečki plasti. Vindisarji naj bi bili ncizx>bjiko-vani pt:>iomci nekakšne neizrazite sl recimo preberemo: (pi5em po spominu), da je na tem mestu nekdaj stalo slovansko svetišće. v katerem so sc zbirali slovanski kmetje » hrib^.w. Prav tu je prišlo tudi do «popada sloviinskih kmelov z bavarskimi osvajalci... Niti besede o Skwencih. Slganskih svećenikov in nobenih plemićev. ki bi prićali o nekakšni slovenski <.lr2avotvomosii. lemelj-ncga sponviila napisa na romanski cerkvici iz 11. ali 12. stoletja na Lurnskem p(^lju ni moć spregledati. Avstrijski in slovenski zgixlovS-narji imajo precej skupnega: eniki>t drugi hočejo izbrisati spomin na srednjevei^ko slovensko drž.ivo in na kontinuiteto med prvotnimi naseljene! avstrijske Kon'>škc in današnjimi koroškimi in tirugimi Skwenci. Avstrijce seveda lahko vsaj razumemo. Teže pajc s slovenskimi zgodi win arj i. Seveda ni težko ovreći taksne nevzdržne leze o naših prednikih. Jasnoje, da so imeli tudi takratni Slovenci neko temeljno ptxlobo o samem sebi, imdi so svoje voditelje in svpj jeziku, imenu in. ćc hoćete, tudi po krvi. Seveda danes v mtelekiualnem ozraćju, kjer prevladuje tak ixlnos do lastne državnosti in z^odoviti-skih dejstev, v Sloveniji ne more obstajati nikakršen -kult Karantanije «.Ravno naspaMno! O tej prvi in edini slovenski samostojni in neixJ-visni drŽ^ivni tvorbi pmd osamosv^v jitveno Slovenijo vemo bore malo. Kdor ne verjame, naj pi^brska po si ovc n sk i h zgodov i ns k ih ućbc n i k ih. V njih jc Karantanja samo bežno omenjena. O kakem kultu ni ne duha ne slulia. Kxiotxî nabili srednješolcev pa ve za bitko na Liim-skem polju, z-i bližnjo vas Po2ar-nica (ki sc uradno imenuje Pusamitz). kdo ve. kje na Bavarskem sta bila internirana Gorazxl in Hotimir» kdo za Žalostno usodo kneza Koclja? Karantanija pa l>i morala biti del slovenskega zgodovinskega mita. Vsi evropski narvxii imajo svoje korenine v zgodnjem srcdnjenj veku. /a Nemce jc bila to frankovska država, za Francoze prav tako, za Anglež^; državna tvorba Angtov in Sasov, za Madžare, madžarska država, kt jc nastala po madžarskem pt>razu na Leskem polju, za Spance država Zahodnih Golov, za Ruse kijcvska drŽava kneza Vladimirja. za Italijane se kontinuiietaz rimsko bjokujcjo propad Bizantinskega Imperija, Albanci imajo svojega SkendcrK'ga, Srbi Koscwsko bitko. Urvali kralja Tomislava ... Mi,Slovenci pa obsojamo nekak naš kult Karantanije! Ce se ndpovcmnsIťJvenskostiKa-rantanije. se txîptwcmo koroškim Skwenccm in./^xlovinskoglcdiino. velikemu delu naselitvenega ozemlja. obredu usioliCevanja na (k>-sposveiskcm polju, (kije, kol vemo. vplival celo na tvorbo ameriške usiave), odpovemo se Brižiiiskim s|x>menikom. upravičenosti bojev za severno mejo in se marsićemu. AlisisKwenskii^xlovimuji resio želijo? ■ Borut Korun 0((íi(iv(ir 1141 pismo bralkť Sonje Bcrisa v l\asťin rasu clue 12.5. 2005 .Strinjam sc, da ima vsaka medalja dve plati, vendar pajc prvo plat medalje glede (ilasbenc Šole Velenje obdelal g. Ivan Marin, drugo plat te medalje pa sem razsvetlil oscl>no kot odgovor na njegove laži- dveh drugili medalj, ki pa s prvo že osvetljeno nimata praktićno nobene pKwezave,karje popolni>ma jasno razvidno iz njenega dopisa. saj v njem ni navedenega notx^nega dokaza niti namiga o lem, da sti bile moje nave^lbe neresnične oziroma da jc g. Marin govi'îril resnia'î in nip^narejcval/Ib pil hi ga. Bcriša kol izredno kompetentna oseba, saj je žc dolga leta ćlanica sveta Ctlasbenc ši>le Velenje. delegirana iz sveta staršev In ima kol taksna precejšnje pristojno-.sti, pooblastilu in seveda tudi dolžnmii, ki st> opredeljene v zakonikih aktih, lahko navedla. V primeru, da bi se avtorica v pismu omejila le na hvalospev g. Marinu, osebno nc bi imel nobenih razlogov, šc manj pa žcljc nanj odgovarjati. saj je ta »boj za oblast«, vendar ne moje žene, nepotlzem ravnatelja in se kaj, obravnaval, predvsem pa, kar je bistvenega pomena, ali so navedbe resnićne ali pase je. kar je dosii bolj verjetno» z navedbami avtorica samo prlc^ružila lažnivemu Kljukcu, so pristojne doloćene in-stilucije. Osebno pa o tem. ali gre pri klevetanju avtorice za njen boj za oblasl ali je v ozadju kaj drugega. ne želim ugibali. Nenazadnje pa se moram delno strinjati z navedbo ga. Be riše v dc:>-pisu, da bi bilo potrebno probleme reševati neposredno in med vpletenimi (ne vem sicer, kdo je še vpleten v 1 Ki-milijonsko izgubo glasbene šole, ne poob I asće no najemanje kreditw, ponarejanje ...) in tam, kjer so nastali (kje pa je to. oćitno ga. Bcriša kol Ćlanica sveta šole dobro ve). Ta možnost je obstajala in verjetno še obstaja, vendar pa ^i ne gre zatiskati oći pred tem. da je g. Marin v .sredstvih javnega obvešćanja lagal, ponaredil uradni dokument... terda očitno ga. Sonja Bcriša. ćlanica sveia Glasbene šole Velenje, takšna dejanja podpira oziroma se ji nc zdijo spt">rna ter v zasćito tega celo p^^skuša blatiti druge. Koliko pajc lahko reševanje problemi med vpletenuni« ob kikŠni situaciji, razmišljanju in dejanjih posameznikov na položajih uspešno, pa naj pres>lîuli dvorano» ^a dobro vzdušje na tekmi pa so pi^^krÍKli AoStanjskí gixlbenikl 1er navijači obeh ekip -so.stanji^kl Strom bitými in domžalski Ravbarji. Začelo se je povsem po okusu domačih ljubiteljev košarke, saj je Qcktraodlično7ade\'aia In hi« iro p*wed!a. Premoč domaČih pa ni trajala dolgo. í»aj so koîarkaiji licliosa kmalu vzpostavili ravnotežje Ifi nato prevzeli pobudo, ki so jo držali do samega zaključka tekme. Vixllli so ludi že z enajstimi UíčkamI ro/llke. 5e Stirl minule pred koneem so Imeli DomžalCanI deset Mk prednosti, nato pa jc slixlila prava drama. Napelo končjua) je z dvema Ziiporcdninut trojkama na-ptwedal kapetan Miha Č'mer. s sedmimi zaporednimi točkami mu je sledi] se Miloš Mirkovič. takodsi jc štirinajst sekund pred koncem I le-llos vodil le še za dve točki (K') : 91), Zadnji napad sovanwancl An-leja Perice odigrali zelo mirno, č-akali so na svojo priložnost in jo našli pod košem v Ručigaju. potem ko se je gt^stujoča obramba povsem t'l^redoto^iila na hranjenje metov za tri. Ručigaju pod koScm v zadnji «sekundi ni bilo težko/adeti, tako da jc izsilil pixluljšek. V njem sta bili ďic ekipi precej okrnjeni, saj so morali številni igralci na klop s petimi osebnimi napakami. V za-kîjuèkii podaljška jc bil seenarij zelo fxxloben tistemu ob koncu rednega dela, šoStanj^ani so imeli itapad in toeko zaostanka, vendar ga tokrat niso uspeli tako uspesno z^iključili. .saj so naredili napako. Sledila je Osebna napaka, gostje so /adeli en prosti met. kar pa jc zadostovalo za zmago s 106:104. KIckIra vc< kral iiuiHla /.H Iri kol /a (Ive lekma je bila zelo zaniiniva, napeta In tudi kvalitetna. Imela jc praktično vse, kar potrebuje dchrii S- pt>rtna prireditev - dve tiobri ekipi, ki se Ix^ritazíí vsako žop^ velik lek-miïvalnl p^micn, številne gledalce in napet Ziikljnček. Ki^t statistično posebnost tekme pa velja omeniti, daje Elektra na tej tefeni večkrat metala za tri (kar 34-krat) kol /n dve t^sčki (29-krat.). Uspešna je bila pri metih za tri l4-kral. pri metih za tive točki pa 15-krat. Najboljši Igralce tekme je bil MihaČmer, kije zadel kar sedem Irci k. od tega dve ob koncu rednega dela in dve v ptxlaijšku. vendar je ob koncu pi^stal iragiůiijunaksrcčíinja. saj jc naredQ napako v zadnjem napadu. Napake se v Šp^>rtu dogajajo, brez njegove odliCne igre pa Elektra najverjetneje ne bi niti izsilila podaljška ... (Ipaiije II ill Ira /adnjc Na lestvici jc Elektra siecr šc vedno pred ficliosom. Obe ekipi injala en.iki-> število točk. vendarsc» Šoštanjčani boljši v medsebojnih tekmah- Ima pa Elektra te^l ra/jx^-red v nadaljevanju pjvenstva, saj so sini^či gostovali v Ljubljani pri vanu. Jrc v si'»boto igrajo z Oîimpijo, zadnja tekma pa jih Čaka v torek v Laškem. Ilcliospa s« bo v zadnjem kn^u pomeril s Krko. s katero naj-verjetneje ne bo imel prevelikih težav. Kljub temu da so možnosti za se kakšno zmagi") Eleklre majhne, se ne prc tudi prihodnje tekme dali vse od sctxř in .si skušali zagotovili uvrstitev v ligo Cjoodyear, Trener Ante Perlai je povsem realno ocenil sobotno tekmo: »V dnigi četrtini smo pieeej padli v igri in izgubili priključek, predvsem zato. ker smo naredili precej napak tako v obrambi koi tudi v napadu. Sledilo je še nekaj prei^braiíW. vendar nam je veilno. ko smo sc nekoliko pnliližali, zmanjkalo koncentracije v obrambi in v napadu. Po mojem mnenju pa je tekmo odločil skok, saj so igralci Ilcllos;« vklju^înih trenutkih igre vedno uspešno skakali v napadu.« Koštjaii l\aar. kiigravllgl NBA. Takšna .srečanja st> za mlade koširkarje, v Elcklri jih v enajstih selekcijah trenira kar 1311. še kako diH^rodi-JŠla. saj -svi-ýe vz<')niike spoznajo v živo. dobijo kakšen nasvet, vsekakor pa nov zagon za vadbo. Prihaja llni(Mi Olinipija Prav poselMie vrste praznik sc v ši^štanjski šp^jrtni dvorani obeta v soboto bo 20. uri, ko si bosta na-spnMl stali Elektra In Union Ollm- pija - ne samo v Sloveniji, temveč tudivEvropi zelvralna lx> v nedeljo v dvorani Zlatorog v CC' lju. Celjani .so bili v dveh zmagah po pričiik^Tvanju boljši ixl škoíjeloškcgíi Terma in brez poraza postal; llna-lisiu VelenjČani pa so na ptwralni tekmi / Jeruzalemom Orruožem izgubili s 30 :31, ve ndar so sc kljub temu uvrstil I v finale, saj sc^ imeli kar devel goU)v předmostí s prve lekme. V Ormožu nista Igrala poškcxla-vana Branko Bedckovič In kapetan Sebastjan Sovič. Domači so igrali zelo motivirano in tudi na tej tekmi so z igro potrdili, da «> zelo kaktwosl no moštvo, ki je zasluženo prišli tako dalcí v letošnjem prvenstvu. S Termom bodo igrali za končilo Lretje mesto. Velenjski rokoiDCtaSI so napnve-dovali zmago tudi na povralni tekmi, toda očitno se jim je v glavo usedlo devet zadetkov presežka s prve. Najbrž pa so hranili moči za naporna obračuna oziroma obračune s Celjani. Tinalna tekma sc namreč igra na dve zmagi. Domači so gledalce navdušili predvsem v prvem polča^^u, saj kar dvakrat p^wcdli s štirimi zadetki ra/Jikc. Rxla na začetku drugega dela so rokomelaši Ciorenja piwedli z 22:20..s čimcrjc bilo konec ludi naimanjših upov na nwrc-bil no .senzacijo. Vnovič je razočaral Prevent. V tekmi p<")lfinaln poražencev za razvrstitev od 5. do 8. mesta so v Flr-peljah igrali z Gold dubom ne-ixlkičeno 38: Na pinraini lekmi pav svoj i dvoran I izgubili s 30: 31. Trimo je premagal CImos s 33 : .^2, vendar je kljub temu zaostal yài Koprčani, ki so prvo tekmo dobili z 32:30. Za peto mesto bosta igrala CImos Koper in Gold C[ub. za «edino pa Prevent in Trimo iz Trebnjega. ■ Tako so igrali Liga Telekom, povratna pollinaliia tekjiia Jeruzalem Omiož - Gorenje 31:.30(16: 13) (iorenjc: Pixlpcčan. lamšc 1, J. Dobcišek 3, M. Oslir 4. B. Oštir, Sirk 4. IlIčK (5), L. Dobcišek 4. Simon, Lesar 5. Zmič (>., Prost Podpeian, Prost, Tam.šc 1. J. Dobcišek 3, 1, ASKI. 3, del 6. kro9 Elektra Šoštanj - Krka Novo mesto 94: 72 Elektra: Du.ščak 10. Šipura 3, M irkovič 13, Rtičigaj Nedelj-kovič 12, VldwiC ILÎ'mer.*^. Nu-hanovič 20, ívanovič9 7* krog Elektra Šoštanj - Helios Nafta ali Rudar Štiri krog(^ pr(Hl konrcni prvensiva v 2. noi>onKHni It^^i sla najresnojša kandidata za [)i'vaka Nafla in Kiidar. Lcndavčanisov29.kn>gu premagali Triglav s3:1 in imajo Se naprej dve ttx^ki prednosti pred VelenjčanI, ki so osvojili načrtiwanct\')čke v Ljubljani. Na Vit^uso z 1 : O premagali SvoUxlo, ki pi> tem piirazu zaosiaja za njimi kar za íesl t^>čk, za Nafto pa /Ji osem. Tudi Diavinja ima le šc teoretiČTie možjiosti zi\ vrh Ic-stvice. V tem krogu jc ra/xKarala .svoje navijače, saj je na svojem igrišču Igri^u igrala nei'>dk>Čcni^zDraVi>gra-dom 1:1. Nepričakovano je toćkov Krhkem osvojila Izola, kjer pa gledalci videli nobenega zadetka. Kljub temu Izola «naprej ostaja na predzadnjem mestu, Za Krcani, ki si> mesto pred njo, sc vednno kot ixl vsega Ziičclka so.^^ vedno na Ziidnjcm mestu Smarčanl. Gostovali sovivančni Gorici In z Livarjem izgubili z 1 :3. Ćcprav Ima Rudaijcvlrcner Dragih Koštaj nsck v Mir-ncsu Ibrahinuiviču najboljšega strelca lige.vEdiju Bo^ inarju pa trenutno tretjega, sc v Ljubljani ni o<.UočiI za napadalno igro. amp;ik je igraJ na rezultat In dobil načrtiwane tri točke. V M)h<>(o boza'rudarju* nuv derbi, ob J8. uri bodo gostili Draviiijo, Smnrlno pa v nedi*y<> ob 16.30 Krîik». Domžale 104 : lOfi Elektra: Duščak 24. Mirkovič 17, RuCigaj 9, Krcjič 2, Bursič 1.^. Vidtwič 4. Čmcr 27, Nuhaiuwi^í 4, Iva nov Ič 2 Vrstni red: 1. Union Olinipija 14, 2. Pivovarna Laicko, 3 Geo-çlln Slovan oba 11, 4. Elektra Šoštanj. 5. Mclios Domžale oba 10.6. Krka Novo mesto 7 2. 2». krog Livar Ivančna (torica: Šmartno obPaki3;0(2:0) Šmartno: Ćclofiga. Podlcsnik. Jelen. Funtck, Travner, Lukenda. A. Pixlgork»k (al 68. Koželj). Vêler. Pranjič (od 61. Štrumbclj). Pra.^nikar (i)d 71. Korajac), M. Pn bcxía - Aluminij. Koroška Dravograd - Nafta, S. Triglav - Livar, S-martno - Kr^ko. Izola-Argcta -Factor (vse lekmc bodo ob 16.30) Vrstni red po 29. krogu: 1. Nafta 64.1 Rudar 62,3. Svobcxla 56, 4. Dravinja 55, 5. Koroška Dravograd 49. 6. Livar 45, 7. S. 'lriglav'39,8. Aluminij 37,9. Factor 32, 10. Ki^ko31.11.Izola-Ai-gcta 18,12. Šmartno ob Pakl 4. SM. 22. krog Zavrć - Šoítanj 3 : 1 (3 : 0) Soï^tanj: Ur^nik, Svare, Gegič (od 85.- Gzim), Bulajtč, Koca, Daničiuč, Mir, Kumik, Ibrahi-movič (od 62. Rcdžić). Zloděj. Sabanoviè (od 31. Zornic), Strelec za Šoštanj: Kumik(4íí). Zavrč povečuje prednost v 3. nogometni ligi ?!avrČ povcčtije prednost tudi po zaslugi drugih moštev. V tem kn^gu je giv stil predzadnji Šoštanj. Ciostje so se mu dobro upir.ili In izgubili le z 1:3. DomaČi so vse tri zadetke dosegli v prvem polčasu, gostje pa so v prvih minutah nadaljevanja ublažili [x>raz. V derbiju tega kroga je Vcržej premagal Palomo z 2 : 1, vendar so SladkovrsanI ostali na drugem me slu. a sedaj za 7čko prjbllžali Pohoiju. Na dnu pa ostajala Šoštanj (1^ in Bistrica (10). V 23. krogu hi* v sobolo {17.4H» gostil sei>lj$e re/iillaleviekuna5()í)í) metrov. Rok Jovan je s ca^om J6J5,i? postni državni prvak, lomaž Stinek pa je bil cinjgi scasi^m 16.56.20, Koiiiaiia T(îS()vnik prvakifija v krosu v Smarlnem pri Liliji je bilo dr/avno prvenstvo v kr*")Mi /a osnoviic in srednje k>le. Romana 'lcsvlre jc bila Živa Koi^eljnik v Isti starostni skupini druga (4.72 ), Še tretja tekma? Druga mo5ka ekipa Vegnida je odigrala piTO kvalifi-kaeijsko tekmo za uvrstitev v 2. državno ligo z eki|x> Keme iz Puœneev. Na gosliwanju v Prekmurju so ostali praznih rok, saj so srečanje izgubili z G : 6. Druga tekma jc bila odigrana včeraj v telovadnici osnovne sole Gustava Šiliha. Cc so V^leajčani morda izenačili (igra sc na dve zmagi), bo gu gostiwali pri sovrstnikih v Marll'>i3ru. ki vodijo na prvenstveni lestvici. Ohišji so doživeli poraz z O ; 4. Kadeti kljub pcv razu niso p(«Iabsali mesta na lcstvk:i. mladince pa je prehitela KD Group Mura. ki je v Kidričevem premagala Klemen Plazar zmagal na Hrvaškem VPuljuna Hrvaškem je bil mednarodnlkarate turnir »Irophv Adriatie 200.5«. SotleUwaloje več kol 400 tekoiovalcev iz Nemčije. Italije, Čc^ke. Bili, Srbge in Cme gt^re. Avsirije. Makedonije. Slovenije in 1 Irva^ke. NaMopil je tudi mladi te k miwa I ee velenjskega karate kluba Klemen Plazar in zmagal v konkurenci mlajih i h dečkov. Spet so se izkazolî Minulo sobi'>to je v Šentjtirju potekal 8. Cup Aliae, tekmovanje v taekwndoju. kt so se ga udeležili ludi taek-wt>udoisti taekwondo kluba Skala. Tekmovanje je bilo namenjeno vsem siarostnim kaiegt^rijam. Dekleta in fantje so se zopet izkazali, saj sv> se domov vsi vmili z medaljami. Prva meslav formah so osvojili Ur)š Ruprelit (dečki, rdeči pas), Sta^a Ltpnik (dekliee. rdeči pas), Darja Skrt (mladinke, rumeni pas), Drejc Pečečnik (mlaciinei. rumeni pas) in Tanja Verbolen (Članice, modri pas). Borut S^v bota jc bil v formah tretji (dečki, nuxlri pas). V borbah pa sta bila Uro4 Rupreht (dečki (io 45 kilogramov) in Alja^./^vikart (dečki do 40 kilogramov) prva. Borul Sdx>ia (dečki ik> 35 kilogranuw) in Tomaž Lednik (člani, do 71 kik^amov) druga. Staia Lipník (dekliee.do 45 kilogramov) in Drejc Pečečnik (mladinci nad 70 kilogiamov) pa irctja. Drugo prvenstvo veteranov v soboto jc bilo na Lopati pri Celju 2- dn^io pivenstvo vjudu za veterane. Velenjske judoistc so Ziistopali Branko RoSer. Pewr Sevnik in Un^S Škrubcj. Rošer je ponovno doka/al, da je bil v svojih časih eden boljših slovenskili judoistcvv. V k^>nku-renci mlajših lekmiTvalcevje zasedel 2. mesto. S treljim niestv^m sc je izkazal tudi Sevnik, Po hudih hojlh pa jc lanski naslov prvaka moral predali UroS Skrubcj. Odlična organizatorja veteranskega prvenstva slabila judo klub Sankitku in doIg<ïletni reprezentant v judu in ju jitsu Peter Be%'c, Opravljeni izpiti iz iuda Leti)šnja generacija mlatíih judo-islov iz judo kluba Velenje jc prejSnji tetlen opravljala izpite iz prvega pasu v stopnjah znanja juda. Opravili so izpit za belo-ru-meni pas ali kyu. Gre za getieraeijo fantov in deklet od 1. do 5. razreda osnovne š<^le, ki so vadili osjuwc juda celo 5o>lsko leto, Udeleženci l/pita morali pokazali znanje v tehnikah padanja, kotaljenja in osno\' gimnastike. V znanju borilnega iporta pa so prikazali tehnike petih metov in več tehnik kontrole parteme borbe, Pomen^bno pri vz^i'yj in vadbi mla- dih športnikov je predvsem učetijc cwnov motoričnih spretnosti in vzgc^ja v dobre in poltene športnike. Kljub strogi komisiji iz Judo zveze Slovenije so se u spesno opravi jenih izpitw veselil i vsi mladi judo Ut i. njihovi starci tn neutrudni trener Peier Sevnik. Niso pozabili igrati Vodstvo Soiianjsk<>-io|\>Kkth LxlUykaijev inia lepr. v njem pa so že Igtv Jelen kotvixija siA»kí'>MKga svcia in Franc Omladić kot predstavnik star^v. Na skup.sčiniseje dosedanji predsednik Zdenko Hri-bcršck vsem Ziihvalil za sodekwanje, najzaslužnejšim pa p^Klein priznanja; prejel so jih: teknuwaici Anže Obreza, (îa^pcrBerlot, Klemen Onilaslič. Maijaii Jelenko. Niko Iližar.Urh KrajnČćm. Robert Ilrgota./.igaUrleb, Matevž Samce, Luka Smagaj in Milan Živic zii klubski rekord. kj sedaj znaSa 201 meter: trenerji' Igor Jelen. Milan Cepelnik. Milan Zizek in Luka Ograjenšck, ter člani kluba: Franc Dolar, Bogdan Plaznik. Ivan Ilri-bersek. Ivica Ki>nečník in Jože Ograjenšek. Smučarski skoki V ljubljanskem Mostecu so podelili pipkale (Vckta najb<">ljšim teknuwalcem v solo skokih in nordijski kombinaciji (NK). Veliko pokakwsv>wltanuxlnesli tudivv-lenjski skakalci, Aiiže Obreza je bil tretjiv absolutni kategoriji in drugi pri mladincih do 18 let v nordijski kc^mbinaeiji; (iašpcr Berlot je zmagal vkategorijido 15 let v kombinaciji in bil tretji v so)o skokih; Marjan .felenkoje bil trciji v kategoriji do 15 let: Klemen Omladičdmgi v solo skokih med dečki do 14 let, Niko lližar tretji do 12 let, Urh Krajnčan piije najbtilji>iv s<->lo skokih med dečki ćo 10 let. Smučarsko skakalni klub Velenje je poslal absolutni zmagovalcev NK. v skupnem seštevku pa je za las zgrei^il tretje mesto. Ribici v spomin Stanetu Podbregarju Ôani Ribiške dru/fiie Paka Bojan Glavač se ne da V Rogaški Slatinijc bilotxl IX do 15. maja mednarodno prvenstvo Skwenije v tenisu z-i veterane. Na njem je nastopilo tudi deset Vclenjčanov in nekateri med njimi sose zelo i/Jcazali. Bojan Glavač je bil v skupini nad 75 lel najboljši. Stanislav Goršek pa je osvojil drugo mesto, Muharem ilaliiovičje v starostni skupini 40+osvojil drugo mesto, drugi pa je bil v pibt^lo izvedlo že 5. državno prvenslvo policije v koiarki. Udeležbo so napi wedale ekipe vseh policijskih uprav MNZ ter ekipe spccialnc enote MNZ. Generalne policijske upr.-ive MN/. in Policijske akademije, Ifrali bodo v telovadnicah osnovne 5olc Salek in Šolskega centra. Slovesna i^tviTitev tekmovanja bo ob H. uri v Saicku. natolH>doody. do 16. ure sledile predtek-movatne, polfnialni in finalna tekma, ob 17, uri pii bodo 8 potlclil.vijo priznanj in nagrad sklenili letoSnje prvenslvo. trajno last. najbi^ljši med njimi pa j^e prehodni pokal, Prvi prehodni pokal je osvt^il L ilen Koje s5íliK) grami ulovljenih rib, Vi'stni red drugih ribičev: 2, Nikola Ahrič (]580),.^.'l0moBelavič(1520),4. Bo.stjanGor-jup (660). 5, Jože Dctibach (620), 6. Vojko Vede (5íK)), 7. do 8. Robi Jedlovčnik in Lovro Zapusek (440), 9. Franc'runjšck (m), K). B<^jan Apatič (380). Uspešno zastopali Rudarjevo nogometno šolo Mladi Rudarjevi nogometaši (U-IO in U-12) sose konec preji»njega tedna udeležili mednarodnega turnirja sedmih držav v Avstriji. Selekcija U-12 je osvojila prvo mesto. V finalu je z2 :1 premagala madžarske sovrstnike. dve leti mlajSi nogometaši pa so bili peti ■ 18 MED VAMI 19. maja 2005 Kljub padcu natalitete v Idubih več mladih vSporlîii zvozi Velenje menijo, da ponujajo mladini kakovostno in pestro {)onudl)o ^porlJiiti dejavnosti - Zveza spodbuja ninožienosl pri mladili, vrhunski špori je domena ni(niedžmeíila v klubih Tatjana Podgoršek_ ŠptiHna zveza Vole njo je lani namenila za dcjavntwl 36 kluhiu' in druSlcv v meslni občini Velenje ( Jva pa v lem ironut ku na Oiiijislvo čakaiii) 33 milijonov iclarjcv, nekaj manj kol 12 milijonov Sir za delovanje Spt)rlnc dcjavnmij v Šolah in vriciln 4mjlijone za spodbujanje vrhunskega importa, »lb je denar, ki direklno namenjamo dmllvoin in klubt^m, ki sn se prijavili na javni razpisu za program ^pt^ria. Poleg le^sek^kcije.v kalere so vključeni utenei osnovnih Šol, ne plačujejo najemnine za koriščenje ŠporUh objektcw, kar tudi stane,« je med drugim v pogiicnik in nadaljeval: »Z zado-vi'iljslvom u^t'>lavijam<),dase je število mladili v klubih in društvih kljub padcu naiaiitele poveialo, kar daje slulitl, da v njih delajo z mladimi dobrospešcvanje» ne pa za debvanje vrhunskega šporla. To je sivar menedžmenia v klubih, društvih in domena listih, ki ga lahko plaCajo.« Kaj meitife o poklicnih in /lepoklic' nih khthih? Pri pn'ih iíyiopaía v tem ahffjti v teM frffutiikn predvsem c/ia. »ViApredjuslan'ikomet in nogfv met. So pa Šc namizni lenis, smučanje, plavanje, allelika. vendar Sla kt>t kolektMia Spona tbila, ki po-ta'bujeta za svoje delovanje največ denarja. Menim, da ne smemo <5mejevaiî ljudi pri svojih dejav-n(»iih. Tisti, ki dosegajo nadpovprečne rezullale, naj gredo naprej, v vrhunski Spori. Je pa potem od sposobni»li ljudi v klubih odvisno» do kakŽne mere se bodo lahko ti Športniki pri njih razvijali, koliko denarja jim bUivili, koliko je lo zanimivo /s ljudi in koliko so U pripravljeni plačali za ta Cre pa Spon ali Šporinik preraste neko okolje, potem naj ima prosio pot za razvoj.« Ah ocenjujeie. cla jev ohČim tlovolj prostora za dva vrhunska kolek' tivna kluba? »Prepričan sem, tla je v meslni občini Velenje dovolj )>r<"Ktora .še kakSen drugi klub in ne sitmo za omenjena ttva. Dc^giwcdti pa se moramo, kakolx^moorgani/Jrali la Sport. R^dpiram delo z mladimi in /domačimi igralci. 'Ikkoje deloval rokometni klub in je uspel. 'Iako deluje NK Rudar. Prepričan sem, da z dimačimi igralci laiiko naredimo največ. Na di'^lgi n>kje locc-ncjša, na kratki pa dr^iga zadeva, Enaki) velja za ostaíe Spi^rle. Naj bť> l(uk>mena di'>mačih -simkovnjakov, domačih spt)st)bnili mladih Sporini-kw. V klube naj bi od drugi)d pripeljali Športnike, ki jih sami ne mcv rejo vzgojili, f^f pa prepoirebni za Jože Kavtičnik, predsednik Športne zveze Velenje: »Pod-piram delo z mladimi in domačimi igralci. SmiKASSE Drugačna banka Banka Sparkasse $ sedežem v Oe/ov^u je def največje bančne sferemo, da ponujate prve paketne transakcijske račune za ol>čdne. Kaj pomeni paketni račun In katere so prednosti za stranke? Paketni račun pomeni, da so v ceno vodenja računa vštete tudi daige storitve, ki jih ni treba več dodatr>o plačevati, ne glede na cň>seg uporabe te storitve. S stroškom vodenja računa si zagotovite tudi vse stroške izdajanja \n članarin kartice BA in Mastercard z brezplačnim nezgodnim zavarovanjem in brezplačnim zavarovanjem zlorabe kartice Mastercard, odobritev in podaljševanje iimitov brez dodatnih stroškov, vsa tolarska plačila prek Net^Stika in Tel.Stika so brez doplačila, bonus obrestovanje na transakcijskem računu (večje stanje na transakcijske m u računu pomeni višjo obrestno mero). Poleg tega tistim, ki bodo letos odprli Udobni račun, ponujamo brezplačno vodenje računa do konca leta. Vsak si lahko izračuna, koliko prihrani, če poslujez banko Sparf^sse. mag. Nstt&e Zabret, vodjo poslovrve enote Cdljo Kaj še ponujate svojim strankam? Za občane smo tako kot za podjetnike pripravili dol^ročne kredite z možnosljo odplačevanja tudi do 25 tet, kratkon^ne potrošniške kredite in ugodne varčevalne pnxlukte. Katere storitve ponujate podjetjem In zasebnikom? Za podjetja in zasebnike smo pripravili kratkoročne kredite za financiranje obratnih sredstev, dolgoročne Investicijske kredite z dobo odplačevanja do 15 let, depozite in bonus račun, na katerem so vsa sredstva na vpogled, a kljub temu bolje obrestovana kot na običajnem poslovnem računu, garancije za razne namene, revolving devizne kredite in seveda limite na udobnem poslovnem računu. Paleta naših produktov Je pregledna, predvsem pa vse produkte, ki Jih ponujamo našim podjetnikom, prilagajamo konkretnim potrebam podjetnika. Hvala za infonmacije. Želim vam, da bi vašo dnjgačnost dobro sprejele vse vaše stranke. Vse stranke vabimo, da se oglasijo v naši sodobni poslovni enoti: PE CEUE, Ljubljanska cesta 5 03/ 42 44 500 www.sparkasse.8i dovolj vist)kt^ raven igranja.« Ali imajo vrhiaista in ludi amater' ski športnih tem oknlju na voljo dovolj športnih površin? »Velenje ima dovolj kaktwost-nega Športnega prostora, Nejiaza-dnje je Skwcnija lako majhna, da je m(^oCe doloOene Ireninge opravili ludi TU naj domačega kraja. To stane V(}aporinih dogodkov. Će se bomo dogcworili, kar je ena t>d naiah nalog, da ne bo v istem dnevu in celo ob istem Času prevečšport-niit dogcxlkcA^, sem prepriCan. da bodo glediilci rade vc^lje prišli. » iiportua oW v kiu ItUiS Nadaljevali bomo na^^ usmeritev, dobro i^ptirlno ponudlxî za mlade. Aklivno bomo sc>delova!i s predsedniki klubov in društev, jim prisluhnili, jim pomagali naredili tisto, česar sami ík morejo, vodili zanje flnanCni servis, organi/jrali in spodbujali bomo lekmt^anje selekcij, delo v Šolskih Športnih drušlvih ... Skratka, paskušali lx>mo mlade, ki«i přepadni ulici, splob med p.îCitnicami, prilegnili z zanimivi Športnimi programi, s tečaji, z bre'/plaCnimi prevozi na kopanje v'lbp*>L^ico in v Šoštanj.« gorenje RAZPIS ŠTIPE[\DU ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006 Goretife, d.d. študijska smer stopnja štev. štipendij Univ. dipl. ekonomisl VII. 2 Univ, dipl. inž. elektrotehnike VII. 3 Olpl. inž. elektrotehnike (VS) VII. 2 Elektrotehnik elektronik V. 3 Elektrikář IV. 3 Univ. dipl. Inž. računalništva VII. 2 Univ. dipl. inž. strojništva VII. 4 Dipl. inž. strojništva (VS) VIL 3 Strojni tehnik V. 3 Vloge pošljile na naslov: (rorenje, d. d.. Izobraževalni cen ter. Partizanska 12.3503 Velenje. študijska smer stopnja štev. štipendij Univ. dipl. inženir strojništva VII. 1 Qpi. ini sirofiišlva (VS) - smer oradjarstvo VII. 1 Gorenie ORODJARNA, d. o. o. Vloge pošljite na naslov: (rorenje Orodjarna, d. o. o.. Partizanska 12/b,35()3 Velenje. Vloge pošljite najkasneje do 1. julija 2U05. Prijave K prij' 23.00 DINO DVORNIK (Max klub) { 28.maj 10,30 MLADINSKI PIHALNI ORKESTER (Cankarjeva ui. 15.30 SOVIN TEK (Titov trg) 19.30 Koncert baročne komorne glasbe (GLšola) 20.00 Rdeča dvorana DOG EAT DOG (ZDA) RES NULLIUS (SLO) PARTIBREJKERS (SČG) 29.maj tekma v ameriškem nogometu Ljubljana Silverhawks vs. Trst Mulle 3 J unij 2.00 - RtïCK KONCERT KEVIN K BAND (ZDA) + SUPERLIZO (SLO) 4.junij 20.00 Zaključek festivala - BIT (SLO) + ORLEK (SLO) 20 NAS CAS 19. maja 2005 Toliko kultur kot mladih! Vcdsih si lahko mlade zadovoljil z enim njihovim dnevom v letu, danes bi jih bilo premalo sto. Zakaj sploh še vztrajati s festivali kot so Dnevi mladih in kulture, ko pa je že v naprej jdsno, da bosta vzporedno tekli úve zgodbi. End zadovoljnih obiskovalcev, ki se kar ne bodo dali odtrgati od odra. koša, teka ali gola ter Druga, ki bo cez vse to tolkla. Preden nadaljujein naj izdam zaključek. Samo za prve velja, da uživamo življenje z veliko žlico, Zanimivo, kako vsi Onevi morajo minevati tudi v amblentu Velenjskega gradu. Še nobena generacija organizatorjev si ni dovolila, da bi ta prireditveni prostor izpustila. Tudi najboljši žuri so se razvili ravno v grajskem atriju. Kot tuďl najslabši je ze res, daje kakšna letina šla v pozabo, vendar za žurje pač bolje, da ostane v dolgoletnem spominu. Občasno seje zgodilo, da se kdo premalo potrudil, rezultat pa je bil 20 tam cumecih. Kakšna kultura neki Ce nas ni bilo niti za dobro družbo. Letošnja pričakovanja so velika, ekipa organizatorja je nova, nove so vsebine, ki prihajajo v Velenje. V igri so vsi ključni elementi nepoznavanje, nujna improvizacija, prisotni vsi staroste in mo(}rijani, izkušnje, navdušenje, denar, naivnost in vse kar je še takšnega čarobnega, kar preseneti potem vse in ni nikomur niČ jasno. Predvsem od kod plusi in kam z minusi. Značilnost tega festivala paČ ni ekipa rezidenfov. ki petje stvar iz leta v leto bolje, večje in odfnevneje, racionalneje, bolj kritično in izdelano. Nel Govorimo o vedno novih ekipah, ki si z valuto lastnega vložka časa, energije In znanja zasluži nagrado, ki seji reče izkušnja. Seveda se vsi ostali tudi nadejamo najboljšega in previdno opazujemo, kdo so ti junaki zbrani in še bolj. kaj znajo. Cisto vseeno namreč res nI, ali nas bo 20 tam čumečih ati pa se bo tresla gora. Brez dvoma drži. da bodo letošnji dnevi mladih in kulture po svoje spet veiik dogodek. V mesto prihajajo velika glasbena imena in v javnost iz varnih zavetij vstopajo novi mladi Šalečani. Izšla bo nova RIT racionalno izbrane teme. ki izpostavlja nove teme in predstavlja novo nadaljevanje-širjenje prostora, že tradicionalno namenjenega poglobljenim in kritlčnejšim razmišljanjem, odpirajo se nove okrogle mize in razobešene bodo nove podobe oziroma novi pogledi na naš vsakdan. Res, kar nekaj napovedanih dogodkov kaže na to, da bomo letos price novim in zanimivim pogledom, lahko bomo deležni novih Izkušenj. Za to gre. izkusiti resničnost vrstnika, izkušnjo in pogled ustvarjalca alf umetnika in Kdor se tega nauci ta bo zajemal življenje z veliko žlico. In kdor tega ni spoznal? Ta bo pizdil še naprej, kako da se nič ne dogaja. Petek, 20.maj 2006 Pranja Ob 19.uri oWoriťev 15.festivala DNEVI MLADIH IN KULTURE v atriju velenjskega gradu ŠALEŠKI AKADEMSKI PEVSKI ZBOR Šaleški akademski pevski zbor je mlad zbor, ustanovljen leta 1999. Sestavljajo ga študentje in Izobraženci iz mesta Velenje In okolice, ki želijo bogato pevsko tradicijo tega dela Slovenije nadgraditi tudi z izvajanjem vrhunskih umetniških del. V njhovem repertoarju zbora so tako skladbe najrazličnejših stilov od renesanse do dvajsetega stoletja, s posebno pozornostjo pa zbor neguje in ohranja tudi lepoto slovenske ljudske pesmi. Zbor se je doslej predstavil že na mnogih koncertih širom po Sloveniji in poze^ odlične rezultate in priznanja. Umetniški vodja zbora je vse od ustanovitve profesorica Danica Pirečnik. Med zborovskimi strokovnjaki v Sloveniji je bila znana predvsem po uspešnem delu z Mladinskim zborom iz Velenja, danes pa Je prepoznavna tudi že z uspehi Šaleškega akademskega pevskega zbora \i Velenja. Sobota, 21.maj 2006 Sobota, 21.maJ 2006 KOLEDA ob 1030 né Cankarjevi uiid Ustanovitelja folklornega društva Koleda iz Velenja sta Neva in Mile Trampuš, ki sta bila člana akademske folklorne skupine France Maroll. zato sta imela že v začetku cilj ustanoviti skupino, ki naj ne bi zaostajala za vzornico. S trdim delom in vztrajnostjo sta to tudi dosegla, a naredila še nekaj. Skupini sta dala svojstvenost. ki je znamenje njene razpoznavnosti. Koleda je skupina, zaradi katere se ne bomo nikoli sramovali, nasprotna, vselej nam bo v ponos, saj njeni nastopi Izpričujejo, da tudi ljudski ples sodi v kulturno zakladnico slovenskega naroda. Več na: http;//koleda.velenje.si TBF » The Beat Fleet Ob 22.uri v klubu Max // vstopnina 1000 SIT Splitske posebneže, hip-hop zasedbo, ki sliši na Ime The 8eat Fleet, mnogi postavljajo ob bok Edu Maajki. Na njihovi tretji plošči, z imenom Maxon Universal, so se člani zasedbe Saša Antic, Mladen Badovinac in Alen Barbie, okrepili z glasbeniki klasične rock postave, oziroma s kitaristom, basistom in bobnarjem. Tako T8F tokrat zvenijo zelo rockersko in seveda zelo dalmatinsko. Znani hrvaški glasbeni kritik Aleksandar Oragaš Je za Jutranji list napisal, da je nova plošča eden od najboljših in pomembnih albumov na področju Hrvaške. Kar nekaj je razlogov za tako hrabre izjave. Prvi razlog je ta, da so TBF eni prvih, ki so konkretneje zabrisali meje med rock glasbo In rapom. oziroma so oba žanra združili v homogeno celoto. Drugi razlog Je njihovo glasbeno odraščanje in konstantno nadgrajevanje svojega ustvarjanja, ki je naperjeno proti potrošniški družbi, onesnaževanju, novi burŽuazijl z bogastvom sumljivega porekla, politiki in korupciji. Več na: http://www.tbf.dalmatinQ.de » FAKE ORGES TRA Kolektiv prekaljenih glasbenikov Je leta 1997 ustanovil kitarist Igor Leonardi, ki je bil v začetku osemdesetih soustanovitelj * kultnih slovenskih skupin Begnagrad in ûuatebriga. Šolal seje na graški akademiji za Jazz glasbo, deset let pa je živel in ustvarjal v ZOA, kjer je med drugim sodeloval z priznanimi glasbeniki, kot Je trobentač Don Cherry. Skupina Fake Orchestra izvaja širok spekter glasbenih zvrsti. Njen program sestavljajo skladbe, ki lahko zadovoljijo tudi najzahtevnejše poslušalce. Tako se v programu srečujejo na prvi pogled nezdružljive glasbene zvrsti, ki pa v stilsko razpoznavnih izvedbah zaživijo kot dobro premišljena celostna podoba. Tokrat bo skupina nastopila z novim programom, kjer bo poleg svojega standardnega repertoarja izvajala tudi kubansko in irsko glasbo. Zasedba» Panco Soto Bravo (vokal in kitara), Ana Vipotnik (vokal), Boštjan Gombač (klarinet, flavta In vokaO. Igor Leonard! (kitara). Žiga Golob [bas kitara) in Aleš Rendla (bobni!. Nedelja, 22.maj 2005 Nedelja, 22.maj 2005 PUKL MUTIC JUKIC MARKTL QUARTET Ob 2tun v klubu Max // vstopnina 500 S!T Tokrat nam bosta jazzista Robert Jukic in Jure Pukl v goste pripeljala dva izvrstna mednarodno priznana umetnika in sicer pianista Saša Mutića iz Hrvaške ter bobnarja Klemensa Marktla Iz Avstrije. Kvartet bo izvajal moderen mainstream jazz v kombinaciji z urbanimi ritmi, oziroma avtorske kompozicije vseh članov zasedbe. Zasedba: Jure Pukl saksofon, Robert Jukič kontrabas, Saša Mutič klavir in Klemens harktl bobni, \ V Več na: http;//www.jurepukl.com in http://www.rQbertjukic.com ^ ^ TO IN ONO Kdai - kje - kaj Oven od 21.3«do21.4. lckaki medi >t>moćnci srcćanjc odraslili gledaliških skupin. Organizatorja sreOanja sta .favni sklad RS kul-lume dejavnt«ti • Ot^močna izpo-Rlava Velenje, in KD Smarinn ob Paki, na njem pa badt> prvič podelili tudi MatiCktwe nagrade ustvar-jatcvm na podroCju gledališke dc-javntxsli.Juiri ob 19.3tJ se ho v Jomu kuliUK v Velen;ii predstavilo KUD Zarja Ihiovlje-Ceije 7 dvema cno-dcjankamaCreoi^'sa FeycJeauja"-Najin bodoči ženin*' in "Zavpite, ĆC vam rečem'' v režiji MIhe Alu-jcviój. Vsobolopiibov kulUirneni domu v Smartnem ob Paki z iga^ Roberta Thomasa "8 žensk" v režiji Renata Jencka nastopih (»le-daliSče Velenje. Po prcdslavi v imartnem bo pt^delitcv Matičko-viti nagrad, kijih letos pode ljujcjt> prvič. Za gJavno ?:ensko vlogo jo bo prejela niladagimnazijka iz Velenja Danijela lajiiše za vlogo Cat-hrinev prcibiavi "8 ?ensk" Gledališča Velenje. Za glavno niittko vlogo bo Matička prejel Frenk Žvic/nik za vlogo Tuslina v predstavi "ZaspUe, čc vam rečem"; KudZaijaTmovlje-C'cIjc.za stransko žensko vlogo Ken^t» VrSnak za vlogo Milene v prcsiavi "Pred poroko": KD (Jiedalj'Sčc Rečica ob Savinji, za stransko moSko vltTgo pa bo nagrajen Albin kiir za vlogo Krista v predstavi ''Tripče de Ulolčc« v izvedbi KUD France Prešeren Vojnik. Ve<'ncerl bo v atriju Velenjskega gradu, pričel pa se bo ob 19.30 h. Gosije iz Žižkov bi)do v pesmi, l>csedi in s prika/om šeg in navad prcdsiiivili prekmursko ravnico. Na tem večeru bi)do ludi pevci rudarskega ok I e la pre Js I a v i li p rogra m domačih štajerskih ["wsmi, ki jih k^do prepevali v ljudskem ionu. Vslop na zagoUwo prijeten pevski dogodek bo prosi! Slana v (lorenju Vdenjc-Danes ob l^JOpriprav-Ijajo v podjetju (lorenje, v tamkajšnjem razstavišču, srečanje z iikademskim slikarjem I'Vaneetoni SI«no. France Slanaje osrcdjija figura slovenskega slikarstva. Srečanje v m ki dosi I z.Ialax'tn,Subi- cem in Smrekajjem je dokučilo njegovo življenjsk("> in profesionalno pot. Slikarstvih je pc^ialo njegov pt^klic. Študiral je pri prc^f. (îabrl-jelu Stupici in prof. Nikolaju Pir-natu, ki sta prlpadiiia prvi pČutljivega čk)vcka in slikarja imajo ludi najbolj zapu.ščene in zavrÂ-'ne si vari swy iz-raz-^worico. Unietnj:>ko delo, ki temelji zgiîlj na formalnih liktwnili temeljih, brez osebnega doživetja, ki da delu resnično vrcdnosl. je samo lepa piwrSina.« ■ Horoskop tudi nn Radiu Velenje -107^ MHz - vsak dan ob 7« uri! íM^Zgodilo seie... ()(J 20. (lo 26. ninja 20. mujji l978sovSmarlnem ob Paki odprli nw zdravstveni dom: 21.niajii I990sodekigali nazased:Hnjuvelenj.ske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Pankraca Semvčnika. za podpredsednika pa Aniona b-wrcca: Todorja Dmilroviča sci delegati imenovali za mandaiaija za sestavo izvršnega sveta, Marjan Cîa-txiríekjeposUil predsednik družbeno polllit-nega zbora, njegov namestnik je piwlallone De Cosla, zlx>r združenega dela je t>dtlej vodil Drago Karel Bizjak, za njegovega namestnika so delegaii izvolili Milja.tenka, predsednik zbora krajevnih skupnosti je piislal Joža: Melansek njegov namestnik pa Jožef LckŠe; 22. maja 1981 so v delovni organizaciji Vino Smarlno ob Paki oh Velenjsko otroško igriéte (Ar/i/v Muzeja SJeienje) 3()-ietnici podjetja t^dprli novo polnilnia»: 22. maja í996so predstavniki Telekoma Slovenije-poslovne enote Celje, in Meslne i^bčlne Velenje predali namenu ncwo telefonsko centralo v Veienju; Veknje je 23. nwja 1969 obokala takratna miss Ovr^ipe Saša Zaje: 23. maja 1991 jo imel na Tilovem trgu v Velenju predvolilni shod >»dobri čliwek iz Negove«» Ivan Kramberger: 24. maja l986so uradno ixlprli teniški center ob Velenjskem jezeru: 24. maja 1996 si^ ixJprli prenovljeno osrednje wlenjskt^ oln>Ško Igri^ ob ialcškj cesií: 25. mapi 1892seje vKumrcwcu naHrvaíkem nxlil dolgoletni predsednik nekdanje Jug(>slavije Jt»ip Broz - liio.Tiloje bil pravzaprav rojen 7. maja kot sedmi od pelnajstih otrok ilr\'iiia Franja Bmzii in Slovenke Marije Javor&k, ker pa se je kol dalum njegovega mj-slva med 1. svetovno vi>jno uveljavil datum 25. maj, snu^ po vojni ta danprazn(wali kol njegov rt^jsinI dan in dan mlackwti, koje hio na nogometnem stadionu JLA v Beogradu prevzemal .Štafeto mladosti, kije pred lem polovala počeli Jugoslaviji; 25. majii I9H1 je bila v Velenju prva pionirska olimpijada, na kateri je sťKlek"Tvaki okoli 4i)() otrok izv.seh iv;mlh asnovnih šol lakratne velenjske občine: 26, maja 1X01 jev Velenju izbruhnil velik pi")žar, ki je upepelil skc>-raj celoten irg, skupaj scerkvijo sv. Marije; o tem dogodku §o dandanes priča plošča, vzidina nadvhodnavrataKajtnaiJeve hiše v.Starem Veienju: verjetno je do požarov v Velenju prihajalo ludi prej. saj .so bile hišepc^večini lesene, p(5 tem leiu pa stí ludivN^knju začek; rasti vglavnem zidane hiše: 26. maja leta 1985 je na osmem prvenstvu pihalnih orkestrwSitv venije Rudarska godba Velenje za svoj nastop prejela zlaio medalje'». ■ Pripravi)a: Damijan Kljajič J ČETRTEK, 19. maja SLOVENUA 1 06.30 Odmevi 07.00 Poroiila 07.05 Dobro iutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 0â.05 Skip in Skit, 4/26 09.Í5 Pod klobukom 09.50 Oddajd ?a ofroke 10,15 Podřarometom 11.10 Izzivi 11 35 OmUje 13,00 Poročila, špoit, vreme 13,25 Dolinske 2pođbe 14.15 Umetnost igre 14.40 Odpeti pe$niki 15.00 Poročila, promet 15,05 Mostovi 15.40 Cedrik, 20/52 15.50 Oddaja zd otroke 16,05 Mladi solist dokum.îHm 16,20 Enajsta Sola 1700 Novice,èporl,vreme 17.30 Jasno ifl glasno 18.20 Duhovni utrip 18.40 Mojster Mitia.r^anka 19,00 Drtevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Osmi dart 21.30 Knjiga mene briga 22,00 Odmevi, šport vreme 22,50 Glasbeni večer 00,20 DnevniKèport 01.15 Tednik, ponovitev 02,10 Dnevnik zamejske Iv 02,35 In^okanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otroški infokanal 1130 Tvprodaja 12.00 Zabavni infokanal 13.45 Tvprodaja 14.20 Med valovi, tv Koper 14.50 Sledi, tvMant3or 15,20 Simpson ovi, 11/22 15,55 Circom regional, oddaja tv Maribor 16,20 Moški za prtom, dokum oddaja 17.20 Mostovi 17.50 Davi, izbor iz jutraniesa proorama 19.00 Ujetnik, 5/17 20,00 Nibli ob desetih: Omar Naber, ponovitev 21-00 Pesem Evrovizije 2005. prenos predizbora iz Kijeva 23.15 V senci moči. 1/2 00,45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 01.40 Infokanal SOBOTA, 21. maja T\/ 06,55 24UR, ponovitev 07.55 RickiLake 08.45 Petskrivnosb, nad. 09.40 Zastavljeno srce, nad, 10,30 Tvpnjdaja 11.00 Srčna dama. nad. 11 50 Prava ljubezen, nad. 12.45 HltrlEdUan. 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Prava ljubezen, nad. 15.55 Srčna dama. nad. 16.55 Zastdvljeno srce, nad, 17.55 24UR-vreme 18,00 Pet skrivnosti, nad. 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 t4a kraiuzbčina, nan 22,25 XXL premiere 22.30 UJične čarovnije, dokum. oddata 23,30 Umor, dim in sence, amer, him 01.15 24 ur, ponovitev 02,15 ^k3čna panorama © 09,00 POP CORN, glasbena oddaja 10,15 Vabimokogiedu 10.20 Odprta tema. ponovitev pogovora 11.20 Naispotdneva 14.00 VidBostrant, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18,00 MojcalnmedvedekJaka, otroška oddaja za najmlaiše, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18,45 Nedeljski Izlet, polopisno- doku menta ma oddaja 1&.55 r^i spot dneva 19.00 Kitarski duo Monika Krajne èiifi in Boris Štiti, posnetek 2. dela koncerta 19.30 Videostranf, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 Popotnilke razglednice: Aconcagua 21.00 Regionalne novice 21.05 Moto šok, oddaja o motokrosii 21.20 Nai si>ot dneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Ndi viža, kontaktna oddala z narodno zabavno glasbo, 3. TVmfiža. gos^e;ans. Franca Miheliča 22.45 Vabimokogledu 22,50 Naj spot dneva 22,55 Videostranf, obvestila SLOVENUA 1 06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07-05 Dobro iutro 08.00 Poročila 08.05 Dobmiutn:^ 09.00 Poročila 09,05 Mladisolist, dokum, film 09.20 Enajsta šoia 09.50 Oddaja za otroke 10,05 Prisluhnimo tišini 10.35 ZvarrÀ 11.25 Demo(s)kracl|a 12.15 Osmi dan 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Obzorja duha 13.45 Duhovni utrip 14,00 Čas voine, dokum. meseca 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15,40 TlmolBf hodi v šolo, 7/26 16.05 Iz popotne torbe 16,25 Slovenski vodni krog, dokum oddaja 17.00 Novice,vreme, šport 17.35 Ledena svetova, 3/3 18.30 Žrebanie deteljice 18.40 Luka In Lučka, risanka 18.45 Celestin, risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Najšibkeišičlen, kvtz 20,50 New York-London. 6/7 22,00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Turistika 00,25 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Slovenski vodni krog. dokum. oddaja 01.45 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.35 Infokanal SLOVENUA 2 06,30 Infokanal 09,25 Tvprodaja 10.00 Otroški Infokanal 10.40 Tvprodaja 11.15 Zabavni infokanal 12.00 Glasnik, tv Maribor 12,30 Dnevi vina in vrtnic, am. f. 14.30 Jasno rn glasno 15.20 Leeloojamais, posnetek koncerta 16.20 Šport špas 16.50 Zdaj!, oddaja za razg. živlienje 17,20 Mostovi 17.50 Davi, izbor iz jutranjega programa 19.00 Iz Canterburyjsidh zgodb, 5/6 20,00 Leonardo. 1/2 20.50 Alpe, Donava. Jadran 21.20 VkJeopisma,6/10 21.50 Simpsonovl. 12/22 22.15 Vs6 za ljubezen, ang. film 23.55 Amen. l(oprodukcljskj film 02.10 Inlokanai 06,25 07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13,40 14.10 15.00 15.55 16.55 17,55 18.00 19-00 20,00 21.10 23,25 00,20 00.25 02.30 03,30 TV 24 ur, ponovitev Rk:ki Lake Petskrivnosti, meh, nad. Zastavfieno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. Trenja Tv pn^daja Ricki Lake Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur • vreme Petskrivnosti, meh. nad. 24 ur Sanjska ženska, 2adn)a oddaja Misija nemogoče 2, am, f. Pod lupo pravice, nan. XXI premiere Zakleta dvojčka, kanad.• amer, tilm 24 ur, ponovitev f^čna panorama © SLOVENUA 1 06.30 Odmevi 07,00 Zgodbe iz školjke 07.35 Pod klobukom 06.10 Oddaja za otroke 08,25 Tliebad, belgijsko-nlzoz film 09.55 Najšibkejši člen 10.45 Polnočni Wub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Turistika 13.30 Sbvenci v Italiji 14.00 Bolnišnica na koncu mesta Sdva^etih letih. 9/13 Ijenjska priložnost dansko-švedski film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.25 Soži^a. tv Maribor 18.40 Pribaja Nodi, risanlo 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Totalna razprodaja, 5/10 20.^ Divja Ukrajina, d ivi i plesi, dokum. film 21.00 Pesem Evrovozije 2005. prenos iz Kijeva 00,25 Dnevnik, šport, vreme 01.05 Dnevnik zamejske tv 01.30 infokanal SLOVENIJA 2 06.30 infokanal 09.00 Tvprodaja 09.30 infokanal 11.15 Tvprodaja 12.10 Videopisma, 6/10 12,35 Zdaj!, oddaja za razg. živijenje 13.00 Pesem Evroviziie 2005-predizbor. posnetek iz Kijeva 15.20 Košarka NBA 16.55 Liga Simobll v nogometu. Hit Gorica • Primone, prenos 19.00 Odprto prvenstvo Avstralije vtenisu, športni film 20.00 Samo za eno noč. amar. film 21.30 Vedel je, da ima prav, 3/4 22.30 Nikoli ob desetih, glasb, obdaja 23,^ Festival 2002. posnetek koncerta 00.^ Infokanal 07.30 08.00 08.25 08,35 08.55 09.05 09.15 10,35 11.00 11.30 11.55 12,55 14.05 16.00 17.10 17.15 19.00 20.00 21.55 OO.OO 01.45 02.45 09.00 09.40 09.45 10.15 09-00 Dobro jutro, intoimatlvno • i 14.00 i 17.55 I 18.0) razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogNu 10-05 f^j vita, oddaja z narodno 1 18.30 : 18.35 zatšavno glastô, gost|e; ans, Franca Miheliča 11.20 Naj spol dneva 1 19.15 14.00 Videostrani, obvestila 17,55 Vabimo k ogledu : 19,55 18.00 Miš maš, otr. kont. odd. I 20.00 18.40 Regionalne novk:e j 20.25 18.45 Rad igram nogomet. otroška športna oddala I 20.30 19.15 Naj spot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19-55 Vabimokogledu 20.00 Lokalni uhip Spodnje Savinjske doline, inf, odd. 20,45 Regionalne novtóe 20.50 V harmonii! z naravo. kmetijska oddaia i 22,00 21.20 Naj spot dneva j 22.05 21.25 Vabimokogledu 21,30 Odknto ni skrite 22.30 Iz oddaje Dobro iutro ! 22.35 23.20 Vabimo k ogledu 23,25 Naj spol dneva \ 22.50 23.30 Videostrani. obvestila i 22.55 Tv prodaja Voda življenja, sinh. ns. film Tom In Jerry .ris. film Bobek in Ciril, ris. serija Mali rdeči trairtor, ris. serija Ogiieva dmščina, ris. senia Mala čarovnica Sabrina in zgodba o priiateljstvu, ris, film Transforme rji. slnli. ris. serija MIšekStuartLitlle. ris. serija Zenki. risana serija Šolska košarkarska liga Formula 1. prenos Irenmga Sumljiva bolezen, amer. f. Tigrov tempelj, dokum, oddaja 24 ur Otrok iz pra davnine, amer. film 24 ur Kdo bo koga, amer, film Mreža, amer, film Beg pa tak. ang. film 24 ur, ponovitev Nočna panorama © Miš maš. otroška oddaja, ponovitev Vabimokogledu Rad igram nogomet, otoška športna oddaia Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimokogledu V harmoniji z naravo, kmetiiska oddala Naj spot dneva Mojca in medvedek Jaka. mladinska oddaja Videostrani, obvestila Vabimokogledu 1369. V1V magazin, reg. • informativni pnDgram Kurtura, Infor, oddaja 50 zvezd za otroke, posn. narod nozabdvnega dela humanitarne prireditve v Velenje • 2, del. gostje: Okrogli muzikanti, ans, Ûori, Boris Kopitar, ans. Dan In noč, Vitezi polk in valčkov Vabimokogledu Kitarski duo Monika Krajne Štih In Boris Štih. posnetek 2. dela koncerta Moto šok, oddaja o moto krosu Naispot dneva Videosťani, obvestila NEDEUA, 22. maja SLOVENUA 1 07,30 Živžav 09.50 Pomagajmo si 10.20 Siedi, tv Maribor 10.50 Gospodarduhov, 10/13 11.20 Ozare 11.25 Obzoriaduha 12.00 Liudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 PriJožovcuzNalalijo 14.15 Tistega lepega popoldneva 14.20 Poldnevnik 14,25 Človeštófaktor 14.30 Nova resnica 14.35 Nedeljsko oko 14.45 Petminutsiave 14.50 Panika 14.55 Planetv 15.30 Predmet poželenja 15.50 Žive legende 15.55 Šport & ang. nogom, liga 16.05 šport na današn|i dan 16,10 Osmi potnik 16.20 Lorella 16,35 Stereotipi 16.45 živalski svet. anim.serila 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Tistega lepega popoldneva 17,20 Glasbeni dvoboi 17.35 Keks 17.40 Koyaa, animirani film 17.45 Vabikizadva 18,05 Vroče 18.10 Družabna kronika 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 18.45 Čarli in Mimo, risanka 19.00 Dnevni, vreme, šport 19.25 Zrcalotedna 20.00 Spet doma 21.45 Š • športna oddaja 22,20 Peti element 23.15 Poročila, šport vreme 23.35 Portret nekega mesta, nem f 0100 Dnevnik, vreme, šport 01.40 Dnevnik zamejske tv 02.25 (nfokanai SLOVENUA 2 06.30 Infokanal 08.35 Tvprodaja 09.20 Divia Ukrajina, divji piesi, dokum. film 0945 Pesem Evrovlz^e 2005. posn 13,10 Športšpas 13.40 Tvprodaja 14.10 Podotrečasa. ob60-tetnk:i Radia Manbor, ponovitev 15.20 Košarka nba 16.50 Pred odprtim prvenstvom Francije v tenisu 17.20 KošarKa NBA action 17.50 Magazin lige prvakov v nogometu 18.25 DP v rokometu (M), druga tekma finala končnice, pren, 20.00 Supervulkan. 1/2 20.50 Našeskrtvnoživ1jenie,6/22 21,40 Impromptu, oddaia o plesu m glasbi 22.35 Naši operni pevci, Rudolf Franci 22.45 DPvrokomeUj (M), dniga tekma fin. končnica, posn. 00,05 Infokanal PONEDEUEK, 23* maja TOREK, 24. maja SREDA, 25. maja T\/ 07.30 Tvprodaja 08.00 Zelenjavčki, ris, film 08.35 Tom in Jerry, ris. serija 08.45 Bobek in Ciril, rřs, serija 09.05 Mallrdečitraktor, ris. ser. 09,15 Ogijeva druščina, ris. serija 09.25 Transformerji, ns. serija 09.55 Formula 1, prenos treninga 11.00 Sanjska ženska, ponovitev 12.05 Šolska košarturska liga 13.00 Resnični svet, dokum. odd. 13.30 Formula 1, prenos dirtce 16,00 Resnični svet, dokum. odd. 16,30 Poročeni ljubimec, am. f, 16.15 24 ur-vreme 18.20 Entrada, kuhinje Latinske Amerike, dokum, oddaja 19.00 24 ur 20.00 Nori detektiv, amer, film 21.35 športna scena 22.35 Strah in groza v Las Vegasu, amer film 00.45 24 ur. ponovitev 01.45 Nočna panorama © PONÛV. ODOAJ TED. SPOREDA 09,00 Miš maš. otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1368. VTV magazin 10.55 Kultura, infor. oddaja 11.00 Športni torek 11.20 Športnigosl 12.00 Vat)imo k oçfedu 12.05 Naiviža. gostje: ans. Franca Miheliča 13.20 Odprtatema.pog. v studiu 14,20 Iz sred, oddaje Oobro iutro 15.10 Vkleostrani, obvestiia 17.55 Vabimokogledu 18,00 1369. VTV magazin 18.25 Kultura, inf, oddaja 18.30 Iz pet oddaje Dobro jutro 19,20 POPCORN, glasb, oddaja 20.35 Opoaciiski pogledi na poliL in gosp. dogaianje v MO Velenje, gost Franc Sever 21.35 Vabimokogledu 21.40 Videostrani. obvestila i SLOVENUA 1 1 SLOVENUA 1 j 06.40 Zrcak) tedna i 07.00 Poročila i 07.00 Poročila i 07.05 Dobro julro ? 07,05 Dobro jutro i oe.oo Poročila i 08,00 Poročila i 08,05 Dobnj jutro i 09.00 Poročila i 09,00 Poročila 1 09,05 Iz popotne lorbt i 09.05 Ajkec. 9/10 i 09.25 Risanka i 09,20 Cedrik, 17/52 i 09.30 Slovenski vodni krog 1 09.35 Šport špas t 10.05 Tistega lepega popokineva : 10.05 Zgodbe iz školjke i 13.00 Poročila, šport, vreme i 10.40 Sožitia, tv Maribor i 13.15 Tistega lepega popokineva \ 11.55 Prt Jožo vcuzNataiijo ! 14,30 Tv smo ljudje: montaža i 13.00 Poročila, šport, vreme i 15,00 Poročila, pnjmet i 13.25 Glasba treh dežel. 1, del i 15.05 Dober dan, Kon:^ka ! 14,25 Totalna razprodaja, 5/10 i 15.40 Telebaiski, 38/45 : 15.00 Poročila, šport, vreme i 16.00 Risanka j 15.05 Mostovi i 16.10 RadovedniTaček i 15.40 Zmajske zgodbe, 8/26 ř 16.30 Ajkec,9/10 j 16.05 Žarnica, risanka i 17.00 Novice, šport, vreme i 16.10 Risanka I 17.40 V gozdu jelenov in i 16,15 ZlatkoZakladko muflonov, poljudnoznan. i 16.30 Knjiga mene briga oddaia I 17.00 Novice. sk)venska kronika. 1 18,25 Žrebanje 3x3 vreirie, šport 1 18.40 Risanka: Lolek in Bolek I 17.30 Bili smo mladi takral..., i 19,00 Dnevnik, vreme, šport dokum. film T 20.00 Bolnišnica na koncu mesta 1 18.00 Modro po dvajsetih ietih. 10/13 I 18.35 Metka in zvěřinko zver. t 21.00 Izzivi risanka t 21.25 Pisave i 19.00 Dnevnik, vreme, šport i 22,00 Odmevi, šport, vreme j 20.00 Pod žarometom Ï 22.50 Dediščina Evrope. 3/3 i 21,00 Čas vojna, dokum meseca j 23.40 Pisave j 22.00 Odmevi, šport vreme i 00.10 Dnevnik, vreme, šport 1 22.50 i-litler in Bormann. dokum. 1 01.05 Dnevnik zamejske tv oddaja i 01.35 Infokanal 1 23,40 Sili smo mladi takrat..., I SLOVENIJA 2 j 00.15 dokum. film Dnevnik, vreme, šport : 06.30 infokanal i 01.10 Pod žarometom i 10.00 Otroški Infokanal i 02.00 Dnevnik zameisketv i 11.00 Tv prodaja i 02.25 infokanal 1 11.30 1 12.10 Zat^vni infokanal Tv prodaja i SLOVENUA 2 1 12.45 Š - športna oddaja 1 06.30 Infokanal i 13.15 Alpe, Donava, Jadran i 10.00 Otroški infokanal i 13.50 Impromptu, glas oddaja i 11.00 Tvprodaja 1 13.50 Saletno in plesno šolaniev i 11.30 Zabavni infokanal Slovenip : 12,40 Tv prodaja i 14.05 Posiedeh baleta, 1/2 i 13.15 Osebno t 14,45 Naši operni pevci i 13.45 Sksvencivitaliii i 15.00 Supervulkan, 1/2 i 14.50 Generaciia znanosti \ 15.50 Turistika i 14.50 Aritmija, glasbena oddaja 1 16.15 Davi, izt>or iz jutranjega : 15.30 Študentska programa i 16.00 Studio city j 17.20 Dediščina Evn^pe, 1 17,05 Mostoví Hawking, ang. film i 17.35 Davi, i^or iz jut prog [ 18.55 Peščica izbranih, 10/10 j 18,25 Pravica vasi Brezje, tv igra 1 20.00 Osebno i 19.35 Vizum za prihodnost, 7/20 i 20.30 Generacije znanosti j 20.30 Zma|, tv priredba i 21.05 Studio city gledališča t 22,05 Aritmija, giasbena oddaja 1 22.15 Evropa, danski film i 22.35 Študentska i 00.05 Infokanal 23.05 Brane Rončei izza odra 00.35 Infokanal T\/ 06,55 24 ur, ponovitev 07.55 RtekiLake 08.45 Pet skrivnosti, nad. 09.40 Zastavlieno$n:e, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Srčna dama. nad, 11.50 Prava ljubezen, nad. 12-45 Športna scena 13.40 Tvprodaja 14.10 Ricki Uke 15.00 Prava ljubezen, nad. 15,55 Srčna dama, nad. 16.55 Zastavljeno srce. nad. 17.^ 24 ur-vreme 18.00 Pet skrivnosti, nad. 19.00 24 ur 20.00 Naša mala kiinika. nan. 20.55 Providence, nan, 21.50 Símti aduti, nan 22.45 XXL premiere 22.50 Alias, nan. 23.45 Umor rock zvezde, am, f. 01.25 24 ur 02.25 Nočna panorama 06.55 07.55 08.45 09,40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 16.55 Î6.55 17,55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22-45 TV 24 ur, ponovitev Rickj Lake Petskrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad, T v prodala Srčna dama, nad. Prava liubezen, nad. Providence, nan, T v prodala Ricki Lake Prava liubezen, nad. Srčna dama, nad Zastavljeno sroe, nad, 24 ur • vreme Petskrivnosti, nad. 2^ ur Preverjeno Mamino danlo, amer, film XXL premiere Alias, nan. © 09.00 Oobro jutro, infonnativno • razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10,05 1369, VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10-25 Najspotdneva 14,00 Videostrani, obveshfa 17.55 Vabimokogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Mladi upi, otroška oddaja, ponovitev 18.45 Pravliica za najmlajše 18,55 Najspotdneva 19,00 Videostrani, obvestila 19-55 Vabinv) kogledu 20,00 Župan z vami, kontaktna oddaia: gost: Srečko Meti, župan MO Velenje 21.00 Regionalne novice 21,05 50 zvezd za otroke, posn. narodnozdbavnega d^a humanitame prirediNe v Velenje - pon. 2, dela, gostje: Okrogli muzikanti, ans. Don, Boris Kopitar, ans Dan in noč. Vrtezi polk in valčkov 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Vabirrto kogledu 23.30 Najspotdneva 23.35 Videostrani. obvestila SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08,00 Poročila 08,05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Žarnica, risanka 09.10 ZlatkoZakladko 09.25 Knjiga mene briga 09,^ Mladi virtuozi 10.10 Ledena svetova, 3/3 11.00 Spet doma 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 Nekajminulzadomačo glast» 13,35 Ljudje In zemlja 14.25 Gospodarduhov, 10/13 15.00 Poročila, prorr>et 15.05 Mostovi 15,40 Jurij Drobižek, 21/26 16,05 Male sive selce, kviz 17.00 Novfce, slovenska ronika, šport, vreme 17.30 Z vami 18,20 Tunstika 18,40 Žrebanje Astra 18.45 Trije agentje, risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20-00 Predffli se znoči, amer f. 22,15 Odmevi, kultura, šport. vreme 23.10 Omizje 00,25 Dnevnik, vreme, magnet. šport ponovitev 01.20 Z vami 02.10 Dnevnik zamejske ^ 02,35 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 09.25 Tvprodaja 10.00 Otroški'infokanai 11.00 Tvprodaja 11.35 Zabavni infokanal 12.15 Ev nppski magazín 12.45 Vizum za prlfiodnosL 7/20 13,30 Nova dežela, švedski film 16.10 Nikoli ob desetih, glas, oddaja 17.20 Mostovi 17.50 Davi, izborizjutranjega programa 18,55 Slačenje, 18/20 20.00 Carigrad, finale lige prvakov v nogometu, Milan • Liverpool, prenos 23 00 Sk)venska iazz scena 00.00 Mojsvak, ital. fjim 01.30 Infokanal 06,55 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12,45 13,40 14.10 15.00 15,55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22,35 22.40 23,35 01.15 02,15 TV 24 ur, ponovitev Ricki lake Petskrivnosti. nad. Zastavlieno sroe, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad Preverjeno Tv prodaja Ricki lake, pog. oddala Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno sroe, nad. 24 ur, vreme Petskrivnosti. nad. 24 ur Mreža laži, amer, film Hitri Edi. nan. XXL premiere Alias, nan. Čudna druščina, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama 23.40 S}vimetul|i, amer, film 01.15 24 ur, ponovitev 02,15 Nočna panorama j 09,00 i 09.40 \ 09.45 09.00 Zupan z vami, ponovitev pogovora, gost Srečko Meh. župan MO Velenje i 10,05 10.00 Vabimo kogledu 10.05 Rad igram nogomet, olr. j 10.10 športna oddaja, pon. 10.35 fJai spot dneva i 10.30 14,00 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimo kogledu 1 11.10 18.00 TV inštrukcija: matematika. i 14.00 3. TV mreža 1 16,25 18.40 Angleščina po mavrični i 16.30 bližnjici-za srednješolce. 1. deL a TV mreža 18.50 Nedeljski izlet, potopisno- i 18,00 dokumentama oddaja, 3. TV mreža 1 18,40 19.00 Najspotdneva i 18.45 19.05 Videostrani, obvestila 19,55 Vabimo kogledu 1 19,25 20.00 1370. VTV magazin i 19,20 20,25 Kultura, informativna i 19,55 oddaja i 20.00 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja i 21.15 20,50 Športni gost. kontaktna i 21.20 oddaja i 21.25 21.30 Asova gibanica, Infor. j 2130 oddaia, 3, TV mreža 22.00 Šu kham - za soncem. i 22.30 oddaja 0 Romih. 3,TV mreža 22.30 Vabimo kogledu i 23,20 22.35 Najspotdneva 1 23.25 22.40 Videostrani. obvestila j 23,30 © Dobro Iutro, informativno-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1370- VTV magazin, regionalni-informativni program, ponovitev Kultura, informaSvna oddaja, ponovitev Športni torek, infomiativna oddaja, ponovitev Športni gost, ponovitev oddaje Nai spol dneva Videostrani, obvestila Vabimokogledu Košarka, posnetek tekme Pivovama Laško: Elektra Šoštanj Tralaiaja, otroška oddaja, 3. TV mreža Regionalne novice Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu POPCORN, kontaktna Qlasbena oddaja Regionalne novice Nai spot dneva Vabimo k ogledu Odprta tema, pogovor v studiu. 3. TV mreža Iz oddaje Dobro jutn^, inforïïlat^no - razvedrilna oddaja Vabimokogledu Najspotdneva Videostrani, obvestla NAS CAS Četrtek, 22.maj 2005 VÂSKO ÂTANASOVSKI Četrtek, 22.mad 2005 ÂDRÂBESA QUÂRTET v klubi Max Ob 21uri//vstopnina 500 SIT Vaško Atanasovski Adrabesa Quartet je mednarodna slovensko-ifalijansko-hrvaška zasedba, ki igra predvsem glasbo zadnjega albuma Vaška Atanasovskega, z imenom »Tanatos Eros«, kije letos izŠel pri novomeški založbi Goga. Vaško Atanasovski je eden redkih slovenskih umetnikov, glasbenikov in skladateljev, kije ob raziskovanju sodobne improvizirane glasbe, afroameriške tradicije, evropske klasične glasbe, ljudskih godb z različnih koncev sveta in samospoznavanja. uspel razviti izjemno originalnost v kompoziciji in slogu igranja. Za seboj ima že celo vrsto avtorskih projektov, s katerimi raziskuje zmeraj nove koncepte komunikacije, estetike in ustvarjanja. Za svoje delo je prejel številne pohvale s strani publike in kritikov tako doma kot v tujini. Zasedba: Vaško Atanasovski-saksofon in flavta. Simone Zanchini-harmonika. Roberto Bartoli-kontrabas in Krunoslav Levačič-bobni. Več na: http://www.vaskoatanasovski.com » Petek, 27.maj 2006 STEREOTIPI Ob 1?.uri v Mladinskem centru Velenje Pri projektu dajmo se dol z stereotipi gre v osnovi za poskus rušenja zastarelih in nspačnit» predsfav in miselnosti, ki je bila predolgo zakoraninjena v ljudeh. Dejansko smatramo, da preveliko poenostavljanje in šabloniziranje ljudi vodi do predalčkanja in včasih do napačne presoje osebe kot celote. Zato smo se po številnih debatah odločili da izpeljemo večer, ki bo opozarjal prav na to problematiko. Mladim, oziroma bolje rečeno prav vsem, bi radi skozi glasbo, preko najrazličnejših debat in tudi preko likovnega snovanja širše predstavili stereotipe in njihovo ozkost. Morda bo pa prav to pomagalo zrušiti marsikateri mit. Pokažite, da ste širokogledi in se dajte z nami dol s stereotipi. HLADILNIK Ob 19.url pred Mladinskim centrom Velenje Mladinski center Velenje ima prostore v veliki športni dvorani, ^dečl dvorani. Objekt je bil leta 2003 v ceioti obnovljen, pročelje je izrazite rdeče barve. Rdeča barva dominira - in požira. Zaradi slednjega je stekel projekt, s katerim zeli Mladinski center Velenje pročelje ob svojem vhodu obdelati Da način, ki bo istočasno zagotavljal ohranjanje koncepta arhitekta Rdeče dvorane ter po novem dodatno nakazoval tudi na kulturnoumetniško produkcijo, ki se tu odvija. Tehnični del rešitve je v namestitvi panelov na rdečo fasado, vsebinski pa je (ikovns oprema, ki jo izbrani umetnik razstavi na panelih. Tokrat bomo prisostvovali najprej odprtju novega razstavnega prostora ter hkrati prve razstave. Razstavljala bo akademska kiparka Nataša Skušek. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Branko Lesjak & Boštjan Povh Ob 20.uri v galeriji mladinskega centra Velenje Razstava fotografij, ki bo v galeriji Mladinskega centra Velenje, bo zasnovana na osnovi aktov, na malce pervezen način, vendar brez pornografske direktive. Bistvo razstave je Velenje mesto prIlaznostUnepriložnosti. Določeni ljudje se tega nočejo zavedati. Zato so vsi pogledi na fotografijah usmerjeni na neko upanje, da je ljubezen edina, ki nam še ostane. METAL KONCERT Ob 21.uri v Mladinskem centru Velenje // vstopnina 500 SIT ENTREAT. Novogoriška skupina Entreat, je nastala konec leta 1997. Njihova glasba je v začetku združevala elemente skandinavskega hardcore metala, ki so ga kasneje obarvali z nežnejŠemi kitarskimi prijemi in zaradi česar kmalu dobijo oznako emo metal. Entreat so odigrali precej koncertov po Sloveniji in Evropi. Leta 2002 pride v skupini do kadrovskih sprememb, kar se občuti tudi v novih skladbah. Ritmi postanejo hitrejši, kitare se bolj metalske, vokal pa agresivnejši. Januarja letos so izdali svoj najnovejši album z imenom »Oeincubation« za založbo Moonlee Records, ki ima pod svojim okriljem tudi skupine Anaiena. Lunar in Oon^t Mess With Texas. « FETISH Bend Fetisha obstaja od leta 2002 in takrat posnamejo prve studijske posnetke , ki skupino obarvajo gotsko in si tako začnejo utirati pot iz anonimnosti. Po radikalnih spremembah v skupini In pridobitvah novih članov iz klasificiranega gothic benda skupina razširi glasbena obzorja z odličnim groovom ritem sekcije in neomejenostjo elektronike. Lirično je skupina dvojezična, kar pomeni, da so vsa besedila tako v slovenščini kot v angleščini, tematsko pa pokrivajo širok spekter eksistence Človeka in secirajo njegovo dušo do najbolj skritih kotičkov, v katerih je normalnost, kot odsev v latexu, zamegljena In strašnejša od kakršnekoli deviantnosti. Več na: h htD;//www.fetlshaon.net IN TEiE CROSSFIRE Ideja o nastanku metal core zasedba In The Crossfire sega v obdobje po razpadu odlične laške hard core skupine The Middle Finger, vendar so fantje zaradi takšnih ali drugačnih razlogov idejo uresničili šele pred nedavnim. In The Crossfire so alternativno usmerjen new school in old school metal bend s hitrimi ritmi in težkimi metallziranlmi breakdownr. DIRECT-DRIVE (tech house) DINO DVORNIK + D.J. KEOPS Ob 23.uri v klubu Max // vstopnina 300 SIT Tokrat se bo legendarni Dino Dvornik predstavil z drugačnim programom oz. v vlogi OJ-ja. Več na http://www.dinođvormk.com Sobota, 28.maj 2005 MLADINSKI PIHALNI ORKESTER Ob 10.30 uri na Cankarjevi ulici Nedelja, 29.maj 2005 SOVIN TEK po ulicah Velenja Ob 15.30 uri na Titovem trgu // info 031/874-466 in 031/416-439 baročna komorna glasba TRIO EXULTET Ob 15.30 uri v Ol.šoli Velenje // vstopnine ni! RUGBY TEKMA Ob 14,30 uri na pomožnem štadionu ob jezeru Tekma v ameriškem nogometu!!! tekma za pokal Alpe-Actria med Ljubljana Silverhav/ks in Mutie Trst 24 NAS CAS 19. maja 2005 Sobota, 28.maj 2006 DOQ EAT DOQ Ameriška hdrd core hip hop zasedba Dog Eař Dog je dobitnica mnogih prestižnih glasbenih nagrad, med katerimi najbolj izstopa nagraûa evropskega MTV-ja. Še vedno so ena izmed največjih newyorških hardcore atrakcij. Poleg originalne zasedbe, v kateri so vckalist John Connor, basist Dave Neabore, kitarist Sean Kilkenny m bobnar Brandon Finley, so tu še dodatni ćlarti skupine in sicer tolkâlist. dodatni kitarist in pihalci« s katerimi so tudi zasloveli. Vec na: h^to;//www.doQeatdoQ.com doq eat doa (zda) part: [brejkers (yug) res nullius (slo) 1 20.uri v Rdeči dvorani Velenje // vstopnina 2000 S T PARTIBREJKERS Legendarni beograjski bend Parfibrejkers so bili in so še vedno eno r^ajbolj spoštovanih rock^nVoll imen s področja bivše Jugoslavije. V svoji več kot dvajset let trajajoči glasbeni karieri in s številnimi hiti, intenzivnimi In energičnimi živimi nastopi, ter zelo dobro sprejetimi šestimi studijskimi albumi, poslušalce enostavno navdušujejo. Tako SQ ustvarili značilni »partibrejkers stil« balkanskega punk r&b crossoverja. ki ima danes ogromno slsúilcev. Več na: httD://www.partibrejke_rs,net ^ ^ RES NULLIUS Začetki velenjske rock n roll skupine Res Nullius segajo v daljno leto 1991. ko so takrat odigrali v domačem mestu svoj prvi koncert. Leta 1993 so v samozalozbi izdali prvenec z imenom »No One Can Like The Drummer Man«, ki so ga kritiki ocenili, kot eden boljših rock n roll izdelkov zadnjih nekaj let. Naslednje leto so pri hrvaški založbi Croatia Records izdali naslednji album z imenom ;»Dead Town Dogs«. Kasneje se zasedba korenito spremeni in rezultat je nov album »Zdravo je biti divji«, ki je izšel za založbo Statera. Tokrat so Res Nullius posneli album v slovenskem Jeziku, ki spsda v sam vrh domačega rockerskega ustvarjanja. Kmalu za tem nastopi krajši glasbeni zastoj z občasnimi poskusi delovanja In z raznimi menjavarni članov. Končno se leta 2002 skupini pridruži nova ritem sekcija, ki v bend prinese novo glasbeno energijo in Res Nullius ponovno zaživijo, kot še nikoli prej. 5kupina v studiu posname novih deset pesmi in kfnalu izide nov a^bum z Imenom »Revolver ljubezni«, ki gaje produciral izvrstni Aleš Uratnik. Več na; htto://www.resnulliijs.net SUPERLIZO Petek, 3.junij 2005 Rock koncert Ob 21 uri v Mladinskem centru Velenje // vstopnina 500 SIT KEVIN K BAM) Kevin K je ena izmed živih legend newyorške punk-rock scene. Je eden izmed tistih, ki so poleg bendov Ramones. Dead Boys In New York Dolls, zaznamovali legendarni newyorškl klub CBGB s. Nastopati je začel že sredi sedemdesetih let, kct kitarist v skupini The Toys, sredi devetdesetih pa se je odločil za solo kariero in posnel svoj prvenec z naslovom »Nightlife«. Od takrat pa do danes je posnel še osemnajst album« prav tako se je v njegovih spremljevalni zasedbah zamenjalo ogromno glasbenikov. Kevin skoraj v vsaki državi, kjer ima turnejo, nastopa z drugo zasedbo. Več na: http;//kevin.k.realkoolkats.free.fr Sobota, 4.junij 2005 Ob 1030 uri na Cankarjevi ulici Superlizo iz Ljubljane je kvartet glasbenih indivtdualcev, ki inspiracijo za svoje ustvarjanje iščejo v različnih glasbenih žanrih. Stabilno rock osnovo nadgrajujejo funk vibracije in dinamični vokali. Za rnelodiko in harmonije sta v skupim zadolžena pevec in ritem kitarist Simon Vsdnjal ter kitarist Hiha Žličar, ritem sekcijo pa tvorita basist Blaž Zličar in bobnar Oavid Rebolj. S koncertiranjem po Sloveniji imajo že veliko izkušenj. Na številnih nastopih so igrali z Siddartho, kot njihova predkupina, poleg samostojnih klubskih nastopov pa ssso se predstavili tudi na nekaj odmevnih domaČih festivalih. Trenutno so sredi ustvarjanja in snemanja prvenca, na katerem bo štirinajst avtorskih skladb. RÏSMJE GRAFn Ob 10.30 uri pri telovadnici SC Velenje z^jucffi Ob 20.00 uri v atriju velenjskega gradu // vstopnine ni nastopili bodo: vokalna skupina BIT in ORLEK v primeru slabega vremena se koncert prestavi v Max klubi ŠPORTNE IQRE Turnir v košarki, odbojki na mivki, malem nogometu in tenisu Phcetek ob 10. uri na TRC Jezero Informacije: 031 326 105 Miha DELOVNA EKIPA Programski vodja: David DeCosta, Aco Arsekic; Glasbeni programi Sinisa Kranjec; Razstave: Nina DeCosta; Sport: Miha Bandalo, Uros Žagar» Boris Vugrinec; Oblikovanjei Matjaž Ravnjak; Oblikovanje in plakat: Pia Rihtaric; Oglaševanje: Marko Markoja; web admin: Ciril Bohak; ....................................................T elm ikft . Sas o. Mis j a ; šřa^sfl y HL v » I e il J e Študentski servis mari bor MUDJJHÉiï v ^ W I radio ' r velonje i na SVETUJEMO Telesna neaktivnost - dejavnik tveganja Zdravnik svetuje v bilkj' s Oasom in željo po vse večji delovni slorilnoslijc sodol")en človek pogoslo premalo telesno akliven. Številni tehnični pripomočki nas ob delu razbremenjujejo in povečajo našo učinkt^-viio.sl. vendar nam ob tem jemljejo potrebo po gibanju. Mnogi ljudje preko celcga dneva napravijo le po nekaj sto korakov, Pi^trebo po osialem gibanju nadomc.siijo y av-iom(îbilom. dvigalom ali tekočimi siopnicami. Če bi hoieli živeU zdravo, bi morali čez dan naredili cd 7.500 do lO.fKK) korakov. Srce in lelo hi nam hila hvalořna. Bili bi K>ljlahkotnj,viiki In vitalni, življenje pa IcpfW in daljfie. lelesna ncaklivnosi je odvisni dejavnik tveganja za nastanek srčno/Jlnih bolezni. Skupaj ssedcčim načinom in neustrezno prehrano je vzrok za povečano telesno težo. Z naraščanjem telesne teže postopno izgubljamo voljo do gibanja. Dan preživimo predvsem sede, ob tem pa praviloma tudi več in pogosteje jemo. 5^gamo po neustrezni hranL kljub temu da je energetsko sploh ne potrebujemo. Dalji5a neaktivnost in neustrezna telesna teža porušila mehanizme regulacije krvnega tlaka, ki postaja vse viiji, na napor pa se odziva neustrezno. Tudi kjvni izvidi postajajo slabši. Raven cclolnega holesterola se močno zviša. Razmerje med slabim hoiestero-lomin dobrim-zaščitnim holesterolom postane neugodno. Ves presežek holesterola se prične intenzivno nalagati v žilno steno. Ob telesni neaktivnosti je motena tudi presnova krvnega sladkoija. Krvne žile postajajo vse manj prožne. Notranji sloj se počasi spreminja in na račun oblog debeli, Proces zgcidnje ateroskleroze se vrtoglavo nadaljuje. Do trenutka. ko žilna obloga poči in zamaši svetlino žile, je samo še vprašanje časa. Na dtigajanje v telesu nas lahko opozarja bolečina v prsili, ki jo sprožimo ob telesnem naporu ali pa sc pojavi ob stresu. Lahko je tudi vzrok za nenadno hudo ncpo-jasnjcno utrujenost. Spet pri drugih sc kažcvomoticah, vrtoglavicah, občasnih glavobolih, prehodnih motnjah vida ali mravljinčenja po delu obraza ali glave, kadar je težavavpovirju možganskih arterij. Oh prizadetosti arterij okončin pa postaja tioja vse btilj problematična. Pojavljajo se krčevite bolečine v mišicah, krč, zaradi česar je prehojena potvse krajša. Pogosto so bolečine prisotne preko noči, ko je pretok zaradi nSjega krvnega tlaka upi^čas-njcn. Mnogi zalo ne zmorejo seštevati kilometrov prevožene poti. pa tudi število korakov je skromno. Jutranje prebujanje je začetek napornega, mukotrpnega dne, ko vsaka zahteva po telesni aktivnosti sproži številne težko premagljive oviiv. Dolgotrajna telesna neaktivnost ali bolezen sta naredili svojo- "ležkojczJesti iz postelje. Mišice so slabe in v glavi sc vrti. Umivanje odročnih delov telesa je oteženo, ker sklepi niso dovolj gibljivi in elastični. Kje so časi. ko smo lahko stali na eni nogi. hodili po prstih ali petah, se ob iztegnjenih kolenih sprsti rok dotaknili tal. napruvili svečo ali most? Sedaj pa sije težJco obleči hlače, ,Še težje obuti nogavice ali zapeli nedrček. V,saka stopnica je kol v/.pon na goro, začinjen s težko sapo, bolečinami v mišicah nog, križu ali prsih. Odhod v trgovino ali na obisk k prijateljem je že pravi podvig. Potreben je čas, da askladimo želje in naše zmožnosti. Lastno .spremenjeno podobo, ki sc riše v ogledalu, moramo .sprejet i. Moramo .sc umestiti in spoznati, da smo na dnu. Ponovno smo na začetku lastne poti. ki pa bo za vsakega od nas drugačna, odvisna od na.še volje, vitalnosti in trenutne telesne zmogljivosti. (iibanje je za človeka zelo pomembno. Redna telesna aktivnost spešimo glavne funkcije in ga ogrejemo za nadaljnje delo. maga nam ohranjati in izboljšati moč, gibljivost in ravnotežje. Vadlio začnemo v postelji z različnim pretegovanjem in vajami za krepitev trebu.^nih. zadnjičnih in hrbtnih mišic. Nadaljujemo s počepi, dvigovanjem na prste. Ziisuki trupa, odkloni, predkloni in zakloni. Mni^^ presežejo to stopnjo in se pričnejo ukvarjati s športno rekreacijo, ki pa ima tudi vpliv na č-ustvene, doživljajske in osebnostne razsežnosti. Postaviti si morajo mejo in ne zaiti v vode tekmovalnega Športa, ki ob želji po vrhunskih rezult.-îtih po.«ilaja zdravju pogosto škodljiv. Vsaka telesna aktivnost mora bili vama, pametna in dobra naložba v zdravje. Mora nas krepili in b(^ga- nam izboljša splošno počutje, krepi lelo in umirja duha. PtwpeŠi aktivnost srca in pretok krvi. pozitivno vpliva na delovanje r«izličnih organov, ohranja dobro počutje, primerno zdravstveno stanje in vitalnost, lele.sno aktivni ljudje imajo več enei^ije in optimizma. pozneje se utrudijo, so bolj odporni, manj zbolevajo, so boljšega razpoloženja in v odnosili prijetnejši. Različne službene in zasebne obveznosti opravljajo učinkovito in bolj uspešno. Telesna aktivnost je lahko omejena le na redno jutranjo telovadbo, dinamično opravljanje nekaterih hišnih opravil, hitro hojo ali telovadbo, ki nam ohranja mišično moč. gîl^ljivost in pr(^nc«t sklepov. Vedno zelo uginlno vpliva na človekove gibalne in lunkcio-nalne sposobnosti /.jutranjo gimnastiko telo prebudimo, po- titi: mora nas razbremeniti vsakodnevnega stresa. Ob redni š-portni rekreaciji bomo navezali tudi Številne medsebojne slike, ki bodo neposredni, pristni in sproščeni, kar nam bo koristilo tudi v komuniciranju z drugimi ljudmi. Športna rekreacija ima tako več učinkov. Ob redni telesni aktivmwti bomo lahko zmanjšali telesno težo. Prav je, da ob izvajanju zazjiamo in doživimo tudi naravo, ki nas obdaja, ji prLstuhjiemo in jo vsrkamo vase. Vse - od žubo-renja potoka, ščebeianja ptic in piša vetra skozi veje dreves, Raz-primo nozdrvi in zavonjajmo pomlad. Odprimo usta in zadihajmo na vso moč, da razširimo in napolnimo pljučii. In čc nam je dano to delili s prijatelji ali tistimi, kijih imamo radi. bo še lepše, Ob lem pa moramo poznali nase trenutne telesne zmožnosti. Vedeti moramo, kakšne so vame meje rrek"vence srčnega utripa, saj Želimo s programirano in vodeno telesno vadb<^ srcu in sebi le koristiti Napi>rnaj bo tako intenziven, da se bomo ob izvajanju še lahko pogovarjali in sc morda nekoliko orosili. Mnogim bodo strokovnjaki svetovali varno območje frekvence srčnega utripa v mejah, ki j,h bo nemogoče slediti s tipanjem pulz^i na vratni arteriji. Za varao in dobro vodeno telesno vadbo si zato privoščimo asirezen merilecsrčne frekvence. Uporabljajo ga športniki in rekreativci. zadnja leta tudi številni botniki. Poznati moramo lastne vrednosti krvnih maščob in krvnega sladkorja. Pomemben je tudi naš krvni tlak. Vsako jutro bomo pričeli s lehlanjem. Izvajali bi^mo zmerno telesno aktivnost, pri kateri frekvenca srčnega utripa ne bo presegla 8() % našega maksimalnega utripa. Srčnim bolnikom bodo varne meje določili ob pregledu v kardiološki ambulanti. Vsaj pet dni v tednu bomo pol ure telesno aktivni Intenzivnost vaj naj bo takšna, da bomo dosegli ciljne vrednosti frekvence srčnega uiripa. Paziti moramo še na ustrezno ogrevanje in postopni^st pri dvigovanju napora. Po vadbi se moramo ohladili in opraviti razteza lne vaje. V dnevih lepega vremena lahko pot v službo opravimo s kolesom ali pa se odpravimo kar pci Izogibajmo se dvigal Če se vozimo z avtobu.som, stopimo dol postajo iili dve prej b se nekoliko razhod i m 0. Avtomobila ne parkirajmo tik pred vhodom. Ob gledanju TV programa lahko vozimo sobno kolo ali poganjamo orbi« trek. Na delovnem mestu si privoščimo krajši odmor, ki ga namenimo gibanju, da bi preprečili kvarne vplive deUwnega okolja. Če je le mogoče, za krajši čas za-menjajmo položaj telesa, stopimo na zrak in se sprehodimo. Opravimo nekaj dihalnih vaj, raztezanje prsnega kc^ša. k<'}lkov, kolen, ramen in vaje za hrbtne. ircbu.šne in zadnjične mišitxi. Nekatere vaje Iahsto bomo potrebovali ie dodatno vzpodbudo, nasvet 1er morda pomt>č strokovnjaka. Vztrajajmo in ne ho nam žal! ■ Prim. Janez Potes. dn med.'internist Pokličite 03/ 898 17 50 Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodtnjs' Priložnost za zdravo naložbo I? iiroke palete varíevalno-naložbeníh možnosti vam ponujamo priložnost zd vpis v naložbeno življenjsko zavarovanje, vezano na koSaríco farmacevtskih in biotehnoíoSkih delnic. MLB Naložba Vita 8 • Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 USD v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškim tečaju NL6 na dan vplačila. • Naložbeno obdobje, do 30. junija 2015 • Vpis: od 3. maja do 27. maja 2005 z možnim predčasnim zaključkom. Naložbeni cíli sklada, na katerega se veže NLB Naložba Vita 6. je na dan izteka zsvarovania povrniti vlagateljerr^ netovplaCano (investirano) premijo in v primeru pozitivnih gibanj izplačati Se 110% udeležbo v donosu koSarice delnic. ObiŠČ^e naSe svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. Zavarovalnica, ki sMapa zavarovanje: NLB Vîts, življenjska zavarovalnica d.d«, Ljubljana Zavarovanje trži: Nova ljubljanska banka d.d.. tjubljana. ki pn tem nastood kot zavarovalni posrednik. NLB Naložba Vita 8 ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita 8 je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj neto vplačane premije ob rzteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investidjskega sklada. Tveganje, da bo znesek izplaóia naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od zneska vplačila v naložbeno Žtvtjenjsko zavarovanje prevzema vlagatelj. NLB Vita« ^ljen|skd zavarovalnlcs d.d., LJubljana, jamči za izplačilo vsaj v viSini zavarovalne vsote v pnmeru nastanka zavarovalnega primera rr^ed trajanjem zavarovanja. O wwMudb^i ljubljanska banka Novù Qubtjanska banka AtL, Ljubljsna Zaposlite svoj denar KINO VELENJE v hotelu paka NEBESKO XRAUESTVO zgodovinski epki spektdkel Retija: Ridley Scott; vloge: Orlando Blooin, Eva Green, Lldm Neesor; dolžina: minut da ga nihče ne more zauslavid, ko za meč pophms lenizafemski kovač Ba-lian. ki se s pomočio sovjega očeta in neizmernega poguma povzpne do viteza in spusti v boj z premočnimi sovražniki. HkraN se zaljubi v phnceso Sybiilo. ki je obljubljena plemiču Lusig-nanu. Razpel med viteško častjo in ljubeznijo pa se pripravlja na poslednje sooćenie s Saladinom in njegovo vojsko... Ml ŠE VEDNO NISMO ANGELI komedija Režija; Srdjan Diordjavič; vloge: Nikola Kojo, Zoran Cvijanovič, Mirka Vasi-Ijević; dolžina: 69 minut Nikola je še vedno največji šarmer v Beogradu, prepnčan, da (ahko osvoji vsako tensko. Toda Itirinajst let stara hčerka je dokaz, da leta minevajo. Povsem nepripravljen je na gomilos hormoni nabitih najstnikov, ki dobesedno navalijo na njegovo edinko. v DOBRI DRUŽBI romantična komedija řiežija: Paul Weitz; vloge: Dennis Ûuaid. Scarlett Johansson; dolžina: na minut Sobota, 21.5.. ob 18.00 Ponedellek. 23.6. ob 18.00 Dan Forreman je sposobni vodja prodaje tedenske revije Spofls America. Prepričan je, da bo pri naslednji stopnji Čůtrtek. 19. 5.. ob 19.30 Petek. 20. S., ob 18M in ob 20.46 Sobota. 21. S., ob 20. iS Sobota. 21.5.. ob 23.00'gla$no preć' vajsnje Nećstla. 22. 5., ob 17.30 Ponetieljek. 23.5. ob 20.30 7orak.24.5..ob19.00 Film govori o času med dmgo in trejo križarsko vojno, ko se Turki pod vod-stvo sultana Salad in a pripravljalo na ponovno avzetje Jeruzalema. Zdi se. Kino nagrajuje naročnike Našega casa izžretiall smo: Slavko Brglez. Graškogor^a 31. Velenje; Martin J^en. Arnače 37/a, Vrenje in Matilda Kelher, škale 58 d, Velenje. (Potrdila o nagradi prejmete na dom) napredovanja tudi on napredoval na višji potožaj toda preseneti ga novica, da je delo dobil mlad, zefo ineteligenten a neizkušen 26-lelni mladenič Carter Du-ivea. Ko Carter odpusti dva od boljših delavcevga postane strah za službo. Položaj pa je še bolj kritičen, ko se Carter zagleda v eno izmed nj^ovih hčera. Prav tako pa bi moral Caiter pod pritiskom nadrejenih odpustki tudi Dana. Ml SE VEDNO NISMO ANGELI komedija Petek, 20.5.. 19.00 $obo(a.2l5., 18.00 in ob 22.30 Ponedeljek. 23. B. ob 20.00 in Torek. 24.5. ob 20.00 • f/fmskt cikius IVIESEC UUBEZNt V DOBRI DRUŽBI romantična korredija Petek. 20. S.. 21.00 Nedelja, 22.5., ob 18.00 KRESNICA drama Režija: Naomi Kawâse, vloge: Yuko Nakamura. Toshiya Nagasawa; dolžina: 156 minut Sobota. 21.5., ob 19.30'Art kino Nedelja. 22.5., ob 20.15-Arí kino Lončar DaTji in striptizeta Ayako se smčata v mestu Nara in strastno zaljubita. Toda vsak od njiju ima svoje probleme... VISKI komediia Režija; PaUo Stoli; dolina: 95 minut Ponedeljek 16.5. ob 20.00 in Torek. 17.5. ob 20.00 ' l/lmski ciklus MESeCUUBEZNI Jacobovo življenje je tovarna nogavic. Pri delu mu pomaga pomočnica Marta. Ko pa Jacoba obišče njegov brat Hemian, Jacobo prosi fularto. da se izdaja za nie-govoženo... ifW'NtM MiA AS n« irt« V/M««« «cM mw». ( uMrIn itfnMM Mp irnwMOO, cirutM B UtftMtofp, S «.e, ejMk« květne, ID «<âaat«|»fii rqga wwi%fn taern MPMCM p* vo^ nè Msht »utti, rt« r teO^»" K pn nA MMfliftfri ^tMriK b »cmiiBCiii «r C wer«vii«^ »UjBmn««« skUdB. rntiii In BWtiw)! «a n« vcfb^ MIVNHi K W ttA « cWklrorqlii geiU MMstM pnoMct rt irrmn preiMiia vtiMmntM lUKU.« "MtiJnjři «nSoMn patudsi^ poMra (n Berc«te VliMkilnri p(ta mM ûfiikD tul čB erecasčneei IneóÉMflWi ečMwsei Mam« »MIWUHM Mrofii«*!««""»^« MM«, K» hwwenen» A * CWIe «4, LWw Nagradna križanka prodajalne REHA bei^sol SESTAVIL PEP5 TENKA KAMNfTA PLOéâA a SKRILAV, Tl>KO- VALEC fSTAR.) bohald BESEDNA VASTA PUANEC. ALKOHO> LK {SLABd.) 7va8i-LEC ačno dtBARIE Vft^TA HEftMA PR0DITI2. MA KRAJ,'^ TATVINA (ËKSPR.) ANTON irJGOUÔ o?- pripadn, mtpijev DRtWA SLAVNOSTNA PESEM SAICJ POOO&MA MREtA VRBOVIH VEJ UU9E< 2EN OO oećKov. HOMOSEK< SUALNOST (VAN MINATTl LAHA 2A OČE (NAft.) e-BcwSx* MOfWA A JELENOV oua, XO REICA V Svicr M D VEUKO NASEUE SLA JE. AFBÍT SAMOSTAN (NAft.) 2IVIN0-FŒJSKA FARMA V ZDA FR6ANJE, LETENJE (WÔiStKI CHMLfeS R MEHKA tlWWfc POftST» MK KPILO rumkc Lfcue iwèuN V angleški Re2sSSR-nic0la8 R O lOAAiNA KikfTTA IVAN kovaci6 LJTNJA (ousa.) OUVE«^. SANKE SE.OVEN.-FRANCE L A VIMKO hafner mvmo eOUlEHO li*CN£ V A PVOUM-J£ POLET. ZANOS, VNEMA D OSEBNI 2AIMe< EOVARD (KRAJdE) RUSK] VIADARS-10 NASLOV POVRŠINSKA MERA Zeliščna prodajalna REHA Šaleška 2d, Velenje Tel.: 03/898*56-40 Naš program je namenjen vsem, ki skrbite za zdravje in prijetno počutje. Gotovo imamo največjo la^lro čajev v Velenju in daleč naokoli. Da bo pitje čaja œs pravi užitek, si lahko privoščite čudovite skodelice, lončke, čajnike,.. Za lepši izgled priporočamo pridano kozmetiko z alojo in za zaščito pred In po sončenju odlično kolekcijo BEPGA-SOL. Novost v ponudbi je 100 % sadni bio sok NOM za večjo vitalnost in do-bro počutje. Poskrbeli smo ludi za veliko pripomočkov, tudi masažne kopeli aH iskane vodne filtre Brita. Pridite in nas obiščite, tudi, ko Iščete kakšno praktično darilo! Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. 0., Kidričeva 2a,3320 Velenje s pripisom REHA, najkasneie do 30, maja. Izžrebali bomo tri darila. 3 x mleko Bergasoi. Nogroiemi nogrodne križaiAe » HOTEL RAZGORŠEK«, objovljene v tedniku Naš cos 5« moja so: 1. NAGRADA: dnevno kosilo za dve osebi preirne: Lqzka Verdev, Fnžgar-leva 13, Velenje; 2. NAGRADA: večerja za dve osebi prejme: Ivica Maglica. Šmartno ob Raki 31. Šmar-ino ob Paki: a NAGRADA: sladico za d\e osebi pr^me: IgorHabjan, Fořtova 8, \^lenje. Nagrajenci bodo potrdila o nagradaJt prejeli po pošti. ir JI IM O V il L i: K J ÎI CETRHKJf ma\a: 8.00 Dobro |ulro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 5.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni uù'ip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Ma svidenje. PETEK. 20. moja 6,00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Ma današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kullurnl uU'ip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA. 21. mu|a; 6.00 Do5ro jutro In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije ' poročilo Avto molo zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kultumi utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Ž-Ivali moje prijateljice; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; \ů)or pe^l tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Vimenu Sove; 17,45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDÍUA, 22. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kultumi utrip; 9.00 Tretje življenjsko obdobje; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PON£DEUEK. 23 ma|o: 6.00 Dobro julro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kultumi utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9,00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svklenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov Spori; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK. 24 mala: 6.00 Dobro julro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7,45 Današnji kultumi utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenle; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. ka|; 17.00 Naši kraji In ljudje; 18.00 Povej na glas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SBEÛA.25. majD 6.00 Dobro julro In veselo v nov dan: 7.45 Današnji kultumi utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Iniomiacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročita; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 17.00\filnmi; 18.00 6 paket; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od â maja 2005 rt? 15. maja 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02. Umerjene v avlomatskili postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nifger presegale mejne 24Hjrne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. f^SSTNA OBČiNA VEUNJB, UfíAD ZA OKOLJE iN PROSTOR MAKSIMALNE VRNE KONCENTRAdJE $02 od 9. waja 2005 do 15. maja 2005 (v mikro-g S02/m3zraka) 'i r 1 1'iiiH in 1 n pr rrfp I I s ^ 19. maj ■ 10. mai ■ i^l maj ■ 13. ivai 114. me} ■ 16. maj ireina VTMnost 360 iïtkro^ SO^lTú $|iB|6m|Kri}|iesâ9ar9v l8lu2004:30rnll(TO>g S02/in3 zraKa OBVESCEVALEC mali OGLASI TI KI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za miade ženske. Gsm: 031/505-495, gsm: 031/836-378, telefon in faks: 5726-319, UPOKOJENEC srednjih ietišče žensko za prijateljstvo. Gsm: 031/626-(340. msmsn^ 4'SOBNO obnovljeno stanovanje, 100 m2, na Gorici, z lepim razgledom, ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. ZlOAN vikend, 7 X 5 m, v 3. gradbeni fazi, v Studenci pri črnovi prodam. Gsm: 041/299-919. 1,5-SOBNO stanovanje, 41 m2. Maribor • center, obnovljeno, na odlični lokaciji, ugodno prodamo. Gsm: 041/299-919. ODDAM 1-SOBNO stanovanje v Velenju oddam. Gsm: 041/900-981. IŠČEMO kratkodlaiert Kukovec s.p. Mlinsko ulico 22 Maribor Ugodni avtomobll9KI In gotovJneU I^EOITI do 7 M, za vm zapoalana in upokolanea tudi 09. do 50 % obfamefiAve, star krege za vozila stara do 10 let Pridemo tudi na dom. TBI.S 02/ 2S2 48 26 041 790 560, 041 331 991 faxi02/2S2 46 23 www. num«rou n^ep.el TRGOVINA KOŠARICA Pemovo I7a (pH Veiiki PireSici) Tmimfnm 03/ S72 BO BO Moka T8SD KoSarica 10 Kg v vreči 700.00 RastUnsko olje Frtola S1 le 999.00 Testenina razne 500 g le 79,90 Suha irajna klobasa 1 kQ Is 999,00 PraSeK Ailell 5 kg le 5.399,00 Mlekovtt Mto 2S kg 0.390,00 Brf1spremili na njegovi /adnji poti. Zf^tia ZAHVALA ob izgubi naše drage ANICE ROBIDA 6.7.1924-10.5.2005 Iskrena hvala vsem, ki sle bili z nami. Vida in Joie z dmiinama Zazvenimo skupaj pomladno ... sc jc glasilo vabilo na pomladni koncert Pihalncgřt orkestra Premogovnika Velenje, kije v organizaciji Glasbene i^ole Frana Koruna Koželjskega in Premogovnika Velenje ter pod liiklirko Matjaža Cmersiea izzvenel v torek, 10. maja 2005 zvečer, v veliki dvorani glasbene Sole v Velenju. Orkester je s Številnimi solisti predstavil pester program. Po uverturi Allrcda Reeda z naslovom Evolucija je sledil program Širokega glasbenega spektra, v prvem delu v slogu programske glasbe. V skladbi Morning song Philipa Sparkea seje predstavila prva sckcija solistov iega večera, kvartel rogov (Cîrega E)vorjak. Robcrl Prednik. Andrej /.gank, Joře Rošer). Sledila je tristavčna komptvicija Roka (j^iloba, skladatelja mlajSe generacije sítwn-skih komponistov,» fantazijskim naskwom (îodbagre vvesolje. V njej si vsebina in glasba na prepričljiv način podajata roko. zato je orkesier z doživelo in kvalitetno izvedbo LLSlvarii vznemir- ljivo vzdušje, ki je v celoti prepričalo publiko. Jazz standard Biliva Stray-horna z naslovom Take a train je naznanil slilsko lahkotnejSe nadaljevanje večera. V skladbi Sama DanieLsa Vibraphoniase je na vibrafonu kot «^ILst predstavil Davor Plambcrger, sekcija pozavnistcw v sestavi Miran Sumcčnik, Peter Zdovc, Sandi Grobelnik, Franjo C^^ree, pa je nalo v diakigu z orkestrom zaigrala skladbo Roba Aresit Happy Trombons. /. naslednjo skladbo če.^kega .skladatelja Jaroslava Je^eka, Bugaiti step, je na solistični podij stopi la .skupi na Štirih klarinetistov v sestavi Baštjan Me.sarec, Janez Mazej, Lovro Vrzelak in Rok .Sinček, ki je s smislom za humor dodatno popestrila ritem charlestona. S Trumpet fiesta Andrea Waigne-ina se je občinstvu predstavila Se lrs odšli pokali. V kategixiji pionirk so ireije mesto iisvojile pionirke Andr»tža nad Polzelo (1083,1 točke), drugo mesto jc odsIo v GomiLsko (10H5 ločk)» prvo nic.sio in prehodni pokal pa v Šmartno ob Paki (1087 točk). Med pionirskimi desetinami so tretje meslo zasedli pionirji iz Rečice ob Sa-vinji (I(\S9,4točke), drugo mesto Bevče (1089,5 točke) prehodni pokal in s tem prvo me.sto pa pionirji Andraža nad Polzelo (10903 točke). Oh koncu srečanja so prisotne nagovorili l'Yimcl Njiraks, predstavnik Cíťisilske /veze Slovenije, 1'ranc 1'lnkSř. regijski poveljnik, in Alenki) Rednjak. predstavnica glavnega pokrovitelja srečanja Mestne občine Velenje. »Velenjski gasilci smo bili Naseli tako množičnega odziva udeležcnccv, saj s tem potrjujejo, da jc tekmovanje dobro organizirano,« je ob koncu tekmovanja povedal Bojan Brcar, predsednik POD Velenje. Bs Kdo bo hitrejši in kdo spretnejši? V gasilskih veščinah so se tokrat pomerili najmlajši gasilci in pokazati, da že vedo, kaj je tekmovalni duh. šeste športne igre Gorenja Ko so v Gorenju pred leti praznovali tridesetletno delovanje organizirane rekreacije, so ponovno oživili športne igre, ki so jih že v preleklo.sii poimenovali »Gorenjada«. Po lanskih igrah, ko je na Gorc-njadi nastopilo okrog 800 tekmovalcev. kar je pomenil rekord po Številu nastopajočih na tekmovanju, si ludi letos obetajo veliko udeležbo, lako bodo igrišča in telovadnice velenjskih .^ol, teniška igrišča, igrišča za badminton in nami/ni lenisv Rdeči dvorani ter kegljišče v Šaštanju ponovno zasedli sjxîrtniki Gorenja. Peik{wo popoldne, 20. maja, in sobotni dan, 21. maja, bo torej minil vznamcnju druženjazapo slenih v (îorenjevih družbah v \^lenju, pridružili pa se jim bodo se zseske Pod rož nik. Tu v lem trenutku že deluje Tušcv nakupovalni center, dokaj hitro pa raste tudi nova upravna stavba. KrožLšče bo imelo pel krakov (v smeri proti Cioltem, Naza-rjam, proti Celju, v središče občine lerv poslovno cono), po predvidevanjih pa naj bi dela končali še letíxs. Naložba bo veljala blizu 100 milijonov tolarjev, tretjino potrebnega denarja zanj pa naj bi zagotovila občina. ■ Tp Krožišče naj bi zgradili še letos