0 Današnja številka stane 1 dinar. v£ •> _I^jfoW________________________P UnUllani, g nedello 1. Uminirlg lili._______________ LU. lflq_ Iz2ra!a vtak dan popoldjie, izvzeaUl neđeljo in praznik*. Inseratl: do 9 petit vrat a 4 K od 20—15 petit vrst A 6 K, većji inserati setit vrsta S K$ selice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 12 K; poroke, zaroke v. I i kost 15 vrs' 120 K; ieaitne ponudbe be«cda 3 K. dopust le pri nar'čilih od 11 objav naprej VpraŠanJem glede inseratov naj »e priloži zaamka aa odgovor Upravniitvo „Siov. Narod*1 in „Narodna tfskaraa" KaallOTa ulica 6t 5, prJtlOno. — Talefon at. 304« Đredfilitvo „Slov. Naroda1' ?aaf1ova šlica *t 5, L naditro^l« Tel9?3n *fec. 34. Dopiso spržena le ^odnlaaaa la x*dostao fraakovaoe-*¥tf$ Rokf^isov s© ne vraia. ~V9 Posamsznn šteuliug stane S3 par=Z krom. V inozznisfuii 65 par = K 2#G0. PoStrJna psa*sna v gotovini. „Slnvaaskl Narod*4 velja ▼ LlnblJ^ni in po noitl: V Jugoalavlil: V Inoic^ialfa: eeloletno naprej plačan . D 90*— ce'oletno......D 156-— polletno......., 45-— polletno....... 7S-— 3 mesečeo....... 22 50 3 mrse^no ..... , 33-— 1 , ....... 7-M) 1 .......• 13— Pri moTeb!tnetn povilanju se ima d.ii i.i naračufna tlop?a-LXaH. No. i naročniki naj po^ljejo v prviĆ nrro*n..io vedno ^sf po nakaznicf. N» -amo nitmena nflročll.1 brez poslatv>* deniria s? re noremo o'irnti. Dr. Vladimir RavnJhar: Pre^topamo prag: leta, ki nam obeta prvi Jugoslovenski '*sesokol-ski zlet. Slovensko Sokolstvo se pripravlja na svoj veliki praznik. Pri-dejo Čehi, Poljaki, Rusi. V r^aših de-Javnicah, v telovađnicah je živahno vrvenje. Podati hoćemo r.?.čin o svojem napredku. o svoji rarti in moči. Razkazati hoćemo vse in rajboljše kar premoremo. Kihče ne ime zaostati s svojim prispevkom n^ ta ali oni način. Zakaj vsesokolskizjlet me-seca avgnsta v Ljubljani \o\ važna nreiskušnja o utrditvi sokdske misli v slovanskem svetu, pnu'kušnja za jngoslovensko Sokolstvo šti pose-bc. Čehi so to preiz:-kušnjo lA zletu I 1920 za se prestali sijajn. ! Sredi prehranjevalne krize, sred Veh'kih političnih bojev proti Nemc.n,, proti komunistom in defetistoni ^iavzlic od vseh strani podpihovaneiiij neza-ćovoljstvu, navzlic prometrVn tež-K'očam, vkljub temu, ,1a je me a!a če-ška vojska z napeto puško ^ati na straži cb svojih istočnih mjah — je češko Sokolstvo -odredilo svojo Vrobnizap*jn, In pri teVn ni se e prase valo, ui! r^-.cf^ a;; p£t pojde. ?e^lo j i'e bilo: mora iti. i t\kfy jrloboka je bih vera v lastu^ silo. Češko Sokolstvo je hotelo ne samo svojemu narodu, r.mpak tuđi vsemu zunanjemu svetu donrinesti dokaz o svoii vsem zaprekom in težavam klubufoče moči. Ta doknz se mu'is ■ posreći! ob ohčudo-vaniu zasronr»ikcv vseh kulturnih niirodov in držav. ki so bili takrat gostje mlade slovanske republike. Jugroslovemko Sokolstvo je položilo temelj svojemu Savezu na svojem nrvein sr boru v Novem Sadu v 1. 1919. Mlado je še to združenje in rtajveč svoje delov. sile fe mo£-lo do-slej izrahiti na orgranizatorno svojo stran. Je toref treba nekaj podlima, da se r>am predstavlja kot prirediteij — vsesokolskecra zleta. Tuđi te^a portima nositeljica je vera v samecra sebe, zaupanfe \ mnč, ki tt jo daje prav dclo sokolsl o. Re^, da je Savez po svoji starosti (>e mladenič, ali njedra kfdcr tvoriioi stara sokol, društva, ki so že Drhtala mnogo resnih preiskušeni tuđi n* medrarodnib prv-zoriščfh. ?arrr> eto leto smo mlajši ne?o č^ko Snkolstvo. Prilike pred prevratom in sredstva nam nišo dala, da bi korakali sporedno s svojim sevemim bratom. Toda v majhnih razmerah smo steriti enako, kakt>r so nas učili naši mojstri. Miscl sokolsko hranimo čisto in neskaljeno. ^•'zscjili smo si svoje načelnike in va-dltelje, ki nam utirajo izhojena poti. Ni ga društva v Savezu, ki bi rno-^lo ali smelo danes kreniti na stranska pota. Misel sokolska! Čisto nacijomi-na je. Češki, poljski. riTskf, prej slavenski, hrvatski, srbski danes ju^o-slovanski nacijona'lizem je njen izvor. V obrambi svoje narodnosti ho-čemo telesne in nravne sile svojemu narodu v vseh njegovih plasteh dvigniti do čim višje sropnje. Ne >a-mo zvf?atl njegovo odpornost proti katerlmkoli rapadom na njegovo in-tegriteto. dati mu hečemo cmr) no-tranjo vrednost. ki g:a i!pos?.Mja za priznar.ega tekmeca dnirrim velikim narodom na kulturnom in gespodar-skem oolju. Pn f^a <~1;^ vrr>di naša sokolska vzrrola. ki trt? jr> cTa]-» naše tičilnice — telovadn^ce. Metoda na-j šega tefovadn^ca sistema ne fšje svoje svrhe v vzgoli surove telesne sile in 7.%cA\ v spretnosti izrablfa?i.ia telesne moči, namen jej je nsrodovo zdravfe telesno in nravno, telo in duha 7Uti v harmonično celoto. Telesra vadba po Tvrsovcm sc-stava te naravnost sili k samovzgo-ji vzt rajn os ti.'od Jočn ost i. krepke vs>-Ije, zmernosti, discinlincvanja same-ga sebe, stremljen;a za usovršeno-stjo, same čednosti in vrline, ki ^o prevažne za ohranitev tvojega last-nega bitja, ki pa so naravnnst ne-precenlifve vrednosti v eksisten:-nem boju tvojega naroda. RaTnmcte li torej božanstvo sokol, posla^st /a prav v dnna^njih časib o^n^nc^a materijalizma, surove^"? Tvivar»?a in nebrzdane razrz^anosti? V Ki'i^bi narodovi jo Soko'^tvo, zaVa; obr:>r:a se do vsecra naroda ^r^z razlike slano v m razrrđov. Hoč^o rTv'^fi^i narod kot celoto s tem, da dvlTr^mo vrednoto vsake^a pocd^ca, Rrti?-meto li nss^ bratstvo, na^ socm*^t'-zem? Tn pr>t nas vrx?t ćpV*, daf;e do spoznarja ?!ovečanstva ir» d^ ni?ne-ga i?ve1i?v!ferta — preko ?1ov^n- stva. Sokolstvo ie bilo, ki je dalo ge-s!u: enakost, ta oboda, bratstvo — vsebino; jugosloveTisko Sokolstvo je bflo med prvimi, ki je urnelo in vz-i>rejelo vodilno misel našega državnoga življenja: ujedinjenje tr »rjterrtn-skega naroda v edmstveni državi ter pokapalo na sebi, kaj in kako Je sto-r'ti drugim; Sokolf.tvo je bilo. ki je davno, preden se je bila narod!la miscl slovanske v?-''jemnosti ali misel ne:>s!avizma, to i.iiscl praktično vršilo ter jo postav'-o na realna tla ;n Sokolstvo bode zopet, kf naveže re-snične stike stalne vreclnosti z vsern slovanskini svetom. V snVol. cjm-h" prerojeno Slovanstvo, čim si ori-bori cnakopravno mesto z drngtinl rasaini, je pozvano, da uveljavi načela človecanstva v vsem kuluirnem in danes še n^kulturnem svetu. K^~ kr> visoki so cilji apostola ta sokol-skegaI V tem znamenju vabimo rta prvi Jugoslovenski vsesokolski zlet! Kdo 5s ferlo ha ptftiasserza? Vsem je §e v rredobrem spomi-nu strogost, s k-tero sa v bivši Av-strlji postopuli p^-cti vsakomrrr, kdor se je količkej nrepresil nafiram ta-kratni državi. Ne želimo nazaj teh | časov. Pa Ča tuči smo svobodomi-slcci in rrsprotniki vsem prestrogim represalij.un ter drakonskim zakonom in odr^dbimi, vendnr te^r?.. kar počer.Jajo crotovi ljudje, bodisi v polni zavednosti ali v nerazsodnostl, nahujskani po brezvestnih demago-nrih, prese^a že vse meje. Ne le v ] r-^s^h po gr:to"ih hc-znicah in r>b-sl.i-rnih K>-:.!ih %rj> J.» ti t^-nni elementi i-evcure 'U 'ror^zs >une Ijud! I proti naši državi, njen! uredit vi in j s^Ioh proti vserru, kar fc z njo v ! tesni 7vezi. tt:d! po deželi ni nič bolje. Tuđi tt1 hnjskajo potovj ascita-torji ra vse pretrče zoper ol-stoječl red. Odlikuiejo se v tem czlru pred vsem rrrazito klerikalni kraji. zakot-m hribovsVe občme, posebno pa 5e one v Kiž'ni rrelc, kjer tHirjt^.pstvo cvete nnTbnjnej3. Čim se stopi .emu ali nnen- ' t'hotapciT na prste. nr.stane takoj krik in vik, zabavljanje, a vs? to na pps-ov držrve, pri čemer v?dro o^^t? zintrn će' mržrje tudi na brate S'he. Na te pojave bo treba nabiti z budnim oćesoni. V teh kra-r%h ?e ni zishrana državna nMscl. Kako tuđi. saj zr^tniplj^lo ljudstvo ro Idejo. Me hojrrio se p°Va7itl nn rj'c s prst(>m. To so, žalt naši du-hovniki, ne v?i, srj so m^d njim i tud! orav častne irjeme, pač pa stevilni r»o**xifncf. Ti vTfroJujcjo ljudstvo j>o-o' Inoma po v;orn »Novega Časa« v op^tti bo^i?c\i^veTn toru, ki jra )e prikrojil čr. Oosar, ta strupen! so-vražnik našega državnoga in narrcl-ne?"a iTJedinjenja še izza časa svojega bivanja v Rusiji, za nasc razmere. Ti nauki Gosarjevih nčencev v du-hovn:škem talarju padalo seveda na plodna tla in gredo bujno v klasj? zlasti pri naool odrasli mindini. Ali se je potem čuditi, da prihaiajo po-tem Ijudje, zlasti mladi, do najzme-derhejšfh pojinov o državi ln družbi? Po njihovem mišljenju bi Mio najbolje, ako bi ne bilo nobenih zakonov, t!obenrh orožnikov in nobenih dav-!:ov !n ako bi si krojil pravico vsak za se san:. Kako zelo je v tem ozfru že otrovana naše ljudstvo, se morerno najla-Tije prepričati ob priliki kakih voj25.k;n vpcklicev. Ko bi se bilo v rajni Avstrifi pribl'ino kaj takega počelo in govorilo, kakor sedaj pri nas. bi bila ne samo vse ječe polne, marveč bi vrhu te?a še ra vsakem drevem visel najrranj eden. Pri nas v naši državi pa je vse to menda dopust-no, ker se često doga.ia ćelo v pri-sotnosti varnostnih organov. Jeseni, ko smo imeli delno mobilizacijo, so mestoma vpoklicanci grdo zabavljali na državo, razbijali po vaffonih šine \n uganffili vse mogoč© rteumnostf. Dosti boljs tuđi zdaj ni bilo, ko so bili vpoklicani novinci v službo h kadru. Tuđi zdaj so razbijali sipe, psovali državo ter zabavljali na srbski del naševa naroda. Na neki postaji so ti rekruti hoteli $ kovčetf za^arikadidati vlak, a slufbujočcga uradnika 5o se ćelo dejansko lotfll. To presega že vse meje ćr,pustnosti, notrpljcnjn m obzirnosti. ResnicJ na ljubo bor*i povedano, da so bili med temi tuđi taki, ki so so zavedali svoje naloge, bili resni, mirni in dostojni ter so gotovo obsojali početje svojih sovrstnikov. ln vsa ta pokvnrjjna mladina i-, kak^r smo že noudarjali, z krajev, kjcr 50 klcriKaki ncorii?-jeni gospodari! in kjcr je župnikova beseda veČ kakor svc*:> pismo. A zekaj vse to? Ker se na>c ljudstvo siJtematična vzjjojujc v dn-hu. ki neti zgolj slepe strasti in vzbu-ia mržnjo proti vsenm, kar je v zvezi z državno misLjo. Blagrovestjo Ijubsznf in zno«!]u vosti ?e ne nznanja već po naših bu/;ih hraiiiih. NeJeljo za ncdel^o grme s prižnic govetri, ki pozivnjo na sovraštvo proti rodnim krat-jm, ki se $!epo ne pokoravalo d.ihovrn-škemu jarmu in pozivaio na cnTi>'"»t * proti državni oblasti. Nlkjfr ni sllsr>t| besodico o on em nauku, ki ga je Krist tako lepo izrazil v zapoveiii: »Dajte Bogu, kar je božjega, in ce-sarju kar ja ccsarj^vcjTa.« Svoje čaše je naše svečeništvo učilo ljudstvo spoštovat' zakone in oMasti, ker se Ja zavedalo, da more saTno vera v avtoriteto in pokorščina pred zakoni ohrariti človefcko im^ho pred sploi-, no anarhijo, ki pomor.ia dnevni in telesni poi?in celokupnevra clovcstva, danes pa ŠČuva taista duho\šjina na npor proti zikor'om in na odpor «-c*-ti oblastvoin, pripr.ivljajoč zfk'lljirt svojim delovanjem tla ^narhijj^ "b ' teri meni v svoji zaslep'jen^^^0 prinese ob koncu koncev dii. ški kasti zopet ono politično nav do in premoč, ki jo je imela sv ™^ dni pod pokojno Avstrijo. vat" Ti računi so seveda napačmjo Toda v teh krivih racnnih vzdržuie duh /vučino klerikalnoj časopisje, lil z doslednostjo, kakršne bi bila vr;d-na boljša stvar, dan za dnevom pro-I>ovcduje borbo proti državi, ščuva na najbrezstldnejši način proti državnim odredbam in poziva ljudstvo, naj se ne pokorava zakonom, ki priluja-io Iz Beograda, češ vse kar prihaja iz Beograda, je od zlega. fn ^'se to časnpfsje p!!?e po ?n* tencijah m nav|1ilih naJviSjih cer-kvenih kromov, saj te liste javno pri-poročajo v svoj:h pastirskih Ilsriti škofje in ukazujejo duhovnikom In Slavilo Pleraelj: S Krollem na lovu. Lovska koča je odeta vsa v ze-lenje in kolfkor nogoče dostojno opra vijena za visokesra lovca. Tla pred kočo so grosto >osuta z smrek.i-vfmi vejicami. Krasro, mirno gorsko vreine obeta prijehn in uspešen lov. Oonjači so ze oišli rano zjutraj. Odhod je dol^čen \i deseto ur?>. Spremstvo caka, pripravljeno in pozorno, da zapove vlaiar odhod. Točno ob desetih se po?avi kralj na pra?u kooe z njemu lastno prikupljivo doi-stoianstvenostjo. Stjaža pri vratih kot kip: spremstvo lova, zbrano r polVropfti pred kočo s> molče prikl> ni, nakar vladar z laik im usmevont odzdravi. Takoj je na mestu hidl l'icz Pavel, v civilni športni obleki. Kralj zajaše konja, za njim vse sirarstvo in v poskoinem trabu od-jr.hamo proti vznožju fora. Pot skozi smrckov gozd nudi ^krasne slikei Smrečja je odeto z dsbelo snežend plastjo, vejevie v^i na"zd#flf gozd set blesti v tisočih solnčrth žarkih. Obj vznežju se ustavimo, ca se naužlj^-, mo gorske krasote in oriedujemo pol divjih kozah. In res takij opazimo na^ več točkah trope, ki se mirno pašo. j Kralj in knez Pavel sU » velikim %+* nimanjen opazovala krasne živaM, ki so se premikale kot črnc p'ke po sneffu. Po pol ure trainfoči jc^t sr^o na to razmaha!? in se nnnotili pes r*av-zgor. Pot je vodila nekaf čr>~a skozt bukov pnzd. potem smo prišli v stnn, s snenom m^nt jareT^. Krali je ho"Tf! izvrstno in hitro navzrc prrdi, spolski pot', tp.}'* dz smo nri?sl! t^^no ob oni na sroj'Šce. ki ie Mio nfm^n'evo >.a Njegovo Veličanstvo in s^ je napajalo v sr^di pogona. V j^rku je ostal nrvi kraljev ndj^tant grn?ral Tin»1-žič, na rajvišfe stoj'^če srt tc nn^itM knez Pavel. Teren za nsnr.*-*n pn.^on je b:l ugoden. Kraljevo stojišče se le nahajalo ob robu globoke stru?re. Ob eksotično zakrivljeni lvWi }z hil iz-kopan STiesr, iz suhega listja pripravljen priprost sedež. Za kraljem smo se noskrili v snegu: dvorni lovec, r. Aleksander Oorjuo in lovski čuvaj. Jaz sem si Izkopal pet korakov v stran luknjo v snegr, se skrll ra smre-koviml vejami in se pripravi!, da fotografiram zanimive prizore. Kmalu račujemo zategel pisk, ki je b?I signal za pričetek gonje. Hipoma se začuje na strmih gorskih robovlh n?d nami vrisk za vriskom in gonja $e priCne po že poprej dobro premišlje-nem nacrtu. Z veliko napetostjo smo čakali, nepremičnoi v snegu čeneč, kdaj prigrme divje koze v dolino. I Vladar ie s največjim zanimanjem ■ poslušni ganjo in rstro opaznval gorski greben nad mmi. Oonfači so pritiskali vedro M;?je in Mi/:?, a žal roiifn ni imela nsnefta, ker so se bile (Hvje koTC orejšni dan pnnT?knfle viši? na strmine, kicr so plnzovi odnesi; sn-rtjr in je h:lo t'ovoli pa?>^. V go-nji ie bila s^.mo enj divja koza.kt je pr?drveln po strmirl. a se tristo ko-rnl'ov pred U ral' ? vi t» stnjiščem obr-r!'n na stran in hoHa prodreti crto froniačev, a i i ^o |o- zopet zavrnili n«vzdo1. V vcl^nr^Hi skok^h je krvila V7\ic visok?n»u sn^eu v dolino na stofišče eencrala Madžiča. Štirje streli za^oredon a s« slediš brzo dri'g za dniTim. Ko soclospeli gonja-či do n,?s. smo se noma'cnil? na sp»>d-nje strr§če, k?er je vlarar hudomiiS-no čestita! generalu Fadžiču k --zgreŠenim strriom. Na *ledovih, ki jih je ostavila divja koza t snegu, ?e visoki prosti nišo mogli naSuditi veliki razdalji pos<^mnih skoko? in gosp. grneral Hadžlč je pripomni', da }e mislil, da leti žival na perotfh ne pa nogah. Med tem so dosnell vsi go-njači, ki so radvse spoštijivo pozdravili svojega kralja, ki se ^e nid vse prijazno raz^ovarjal z n^mi. N*to smo se napotili v dolino upajoč na prihodnji dan. \ Prihodnje jutro so odš\ pronjači že na vse zgodaj. Ob devlfih smo odŠU na komaj pol ure od hmk« ko- če naha*'ajoče se stojišče peš. Kralj je hodil izvrstno in se silno zabaval nad neprestanim padanjem obeh dvora ih lovcev. Posebno eden dobro rcjen je Ml vedno na ti eh in se je le težko vzdrža! na precejšnji strmini. Kraljevo stojiSče se je nahajalo poi visoko skalo ?n je bilo prav ugodio pripravljeno. Sto korakov pod nami je bilo stpjaliSČe kneza Pavla in na n>jspodnej5-m koncu generalov Had-žica in Pokiča. Težko opišem misli, ki so me prevladovale ob pričetku gon je: ali bo uspela ali ne, mi je rojilo neprestano po glavi in mislim tuđi vs'-m drugim udeležencem lo^a, ki so želeli vsi \z srca visokemu gostu Jar največji lovski Magor, posebno fe z ozirom na to, ker ie Nj. Vel. pokazalo tako izredno zanimanje za to elegantno živa!, ln željo, da bi se jo moglo opazovati od blizu. Signal za pričetek gonje se začuje, in minulo je komaj par minui, že zaropočo v go-zdu in r divjem dini prjdrvita đve kozi nav7.dol proti stojišču kneza Pavla. Dva strela zaporedoma stre-seta gozdno tišino, za nekaj sekutid 5e tretji, kar jo značilo, da je žival zadeta. Nato fe sledilo nekaj minut v napetem nričakovanju, komaj dihatt si upa človek v takem položaju. Nt-enkrat se pomakne nekaj črtiega v bukovem gozdu nad namit takoj mi to stopi krasna divja koza na tkalna- ti rob brez gnnovja in oparuje jarek pod seboj. Za njo se poja1 I še dru^a. tretja, četrta ln peta. Biii)e to krasna slika, a obenem trenutek nan.?te pozornosti. Vladar dvigne puško, oster tresk fn najlepša divja ko/a naznaci strel in se prevrže za skalnatl greben: ostale odskaćejo nazaj v gozd in pod nami na spodnja stojiSča. Sledili so brzi streli drug za drugim. Spodaj ped nami v dolini na travnikn poleg sne^ene planjave se je zbraio vso kraljevo spremstvo, da ora/uje potek lova, ki se je mngel od snotlaj natančno opazovati. Nsto je sle IHa zopet kratka pavza. Težko sem prl-čakoval, kdaj se pojavi veliki stari kozel, katerega je pasel stari lovce Tino toliko let In katerega snio žc oba dva dni nopreje opazovali z daljnogledom. 2ivo so rri bile pred očmi besede starega lovca, ko je Jo-jal: »Oh ko bi jim megel tega pripraviti!« Sedeli smo neprern*čno m oštro Ofiazovali gozd in skalnate robove. Naenkrat se pojavi na robu skalnatcga grebena pisana glava z močnimi rogmi in počasi, izreJno previdno se pokaže baš oni veliki kozel popolnoma prost na skalnatem robu. Srce mi je začelo skoro Že ro-potati in nevern, če sem imel kdaj v življenju bolj vročo željo ko> v tein trenotku, da bi šio vso po sreči. Opasnost i« bila velika, ker je lamo- I I ili stran 2«_____________________ .6LUVIHMSKI MAKULT, anc iJjnuarja i»*2. _____________________________ J »11 *ern?kain, da naj za nj© agftirajo hi Haj jih šlrijo. Povsem jasno Je torej, da izvira odpor proti državi, vsa do skrajnlh konsekvenc organizirana protidr-Žavna propaganda in borba proti Beogradu neposredno iz najvišjih cerkvenih sfer. Zato so za klerikalne liste odgovorni škofje, saj so vsi klerikalni listi odvisni od njih in bi morali prenehati v tistem hipu, ko bi cerkveni višji pastirjl Izrekli nad njimi svoje prokletstvo. Za protidržavno gonjo klerikalnih listov in duhovnlkov je torej pri nas osebno ođ&ovoren škof dr. Anton Botiaventura Jeglič* Pravijo sicer, da je dr. Jeglič posebno navdušen pobornik drživ-ttega in narodnoga jedinstva. Ne ve-mo, v koliko je to res, vemo samo, da ga je vladar lani odlikoval z naj-višjlm redom Sv. Save, ne inorda toliko v priznanje njegovih zaslug v prošlosti, kakor pa predvsem v nadi, da bo v bodoče apostolski oznanje-Valec bratske IJubezni med tremi vla-dajočfmi plemeni in navdušen ozna-njevalec državne misli in poborniK "državne avtoritete. Zdi se nam, da te nade v blaeo-$Tovljeno njegrovo delovanje v bodoč-nosti, nišo bile upravičene, vendar pa ne moremo verjeti. da bi bil dr. JegliC iz svoje Inicijative fn po svojem prevdarku krenil na kriva pota. Nasprotno, uverjeni smo, da mu je jela odporna moč proti tujim. njemu samemu nevšečnim vplivom tako pešati , da je izgubil vajeti iz rok in da so ga dobili docela v oblast elementi, ki izrabljaio njegov položaj in avtoriteto za sistematično borbo proti državi. Znano nam je, da je bil dr. Je*-Iič svoje čaše docela pod magičnim vplivom drja Ivana Šusteršiča. Krajem svet. vojne se je z imponuiočo gesto izvil iz Šusteršičevega objema ter postal groreČ propovednik držav-nesra ujedinjenja. No. danes *« zdi, da je zopet padel v plen tištim tem-nim silam, ki so Ka že svoje čaše iz-koriščale v svoje nečedne namene. Kljub vsemu pa nismo izgubili vere vanj. Zato pričakujemo, da so bo rudi toplo znal osvoboditi od zlo-kobnega upliva svoje sedanje okolice. Zato se obračamo nanj z apelom: Dr. Anton Bonaventura Jeslič, vitez reda Sv. S^vc, v vaših rokah je moč, ako Vam je pri srcu blagor države fn dobrobit naroda, napravite takoj energlčen konec brezvestnl gon?! podreienih Va?n klerikalnih 1!-stev fn podrefenih duhovnlkov proti državi in kralju. „Hko b! zmagall nemci •.. CeŠki listi priobčujejo obSirne posnetka [z spomenice »Denkschrift aus Deutsch(3sterrelch«, ki je iz§la na 104 straneh kot rokopts 1. 1914 v Llpskem pri tvrdkl S. Hirzel. Posve-tovanjem za to spomenico so priso-stvovali tud! nemški poslanci Iz Če-ike, Moravsko in Slezke. Končna redakcija spisa pa je bila poverjena proslulemu dr. Frfedjungu, široko-znanemu iz zagrcbške^a veleizdaj-škecra procesa, in profesorjem dr. Philippovlchu. Oberspergerju in dr. tfafnischu. Poslednjl je sedaj pred-•ednik avstrljske republike. Vodilna misel avstrijskih Nem-*cev je bila najožja spojitev Avstro-Ogrske z Nemčljo, ustvaritev srednjoevropske zveze kot velike mirovne federacije »proti panslavizmu, proti panrusizmu«, proti Cehom in Ju fosiovenom. Na prvem mestu v pr>rramu je bila stvoritev Zveze meci Nemčljo in Avstro-Osrsko na dobo 25 let. Istočasno je imela Av-stro-Ogrska sklenlti z Nemčito pogodbo glede števila svoje armade. Zavezniki bi se obvezali, da izvež-bajo doloCene odstotko svoiegra mo-£kega preblvalstva tako, da bi bila v- njbna sila primerno porazdelje-* obeh državah. Ta dogovor bi a ono dobo, dokler traja no-oofcodba. Obrambna organl-bi bila enotna, skupen bi bil iralni Štab, skupna kontrola voj-;, jezik armade tn poveljevalni zik bi bil nemški. Nadalje je bilo iogovorjeno, da so mora Srbija v obsežfri pred balkansko vojno priklopiti habsburški državi ne samo po ozemlju, marveč tudl vofaško in trgovsko ht da se tam uvede voja* Ika diktatura. Rosna In Hercegovi- na bi *e po nacrtu Frana Ferdinanda združili s Hrvatsko in Srbijo pod habsburSfclra žezlom. Polfakl bi do-bill svojo lastno državo po vzorcu Madžarske. Slovenci b! ostali pod Avstrijo. Po načelu »Di-vide et impera!« b\ se lmcl v habs-burškent cesarstvu s'ovansl i živci] popolnoma potlačit! k tlom. Spomenica se oštro obraća zlasti proti Cehom, katerim odreka vsako tidele?-bo v vladi. Za državni Jezik s« do-loča nemščimi in znanac nemškecra Jezika je splošnl predoocroi za vstuu ▼ državno službo. Jezikovni zakoni bi se morsli predlagati posebnim za-stopom, Ako bi jih to zakonodajne korporacije ne sprejele. bi bila upra-vičena cesarska vlada poslužiti se svoje pravne moči. Ta spomenica govori dovolj Jasno vsem orrtm, ki so tako zaostali — v klerikalnih vrstah je njihova većina — da Se dandanaŠnji tožijo r>o »avstrijskih časih« in povsem na-pačno fzvfijajo, da bi JugosJoveni pod Avstrija, ako hi bila zrnaca!rt, dobili avtor?omi]o in kdc> ve Šc kake druge politične in j?osnr>darske dobrote. PonemČIti so nas hoteli. To je razvfdnr> iz sr>rrnien!ce. Nemce dvt!?-niti kv!5kn, Slovence pa vreči ob tla, to so hoteli avstrijski Nemci. Iz tepa naj razvidijo prizadeti ?o drnjavci, kako bedaste so njihove misli o avtonomiji 7a Slovane pod habshurško Avstr'jo! Skesajo naj se zaradi svojega dosedanjega krivega mišljenja, izpreobrnejo naj se in naj začno živeti leto 1922. kot dobri in pametni Juerosloveni. V Jugoslaviji je svoboda, avstrijska zma^ bi nara bila prinesla čmo siižni^vt! Ratiffthaclia toenešks pogodbe. — đ Budimpešta, 30. dec Mad- . Žarskemu dopisnemu uradu so poro-čali iz Šopronja, da je madžarsko orožništvo zasedlo mesto. Orožni-Itvo bo nekaj časa pod poveljstvom ententnih zastopnikov. Madžarske čete vkorakajo v Šopronj na Silve-strov dan. — d DunaJ, y 30. dec. Zveznl predsednlk dr. Halnlscit je na pred-log vlade podpiscl za?>lsn?k bene-Škes'a dogovora, $ cimer fe bil zapisnik v narodnopravnetn zmlslu ratificiran. — Uradnemu Dunajske-mu dopisnemu uradu poročajo s pri-stojne?z:a mesta: Velesile so že več-krat izrazile upanje. da se formalna končnoveltavna reŠitev beneške«:a gel kozel vsak trenutek izginiti za skalnim robbtn. Kralj ga je takoj opa-*il, dvignil počasi puško — tokl m krasna žival se je takoj po strelu na-gnila moćno na stran in hotela z zadnjim! močmi preskočiti skainati rob. Drugi strel je bil smrten. Kozel se spne po konci, prekotall v zraku in telebne čez visoko skalo z moćnim truSčem v strugo komaj trideset ko-rakov od našega stojišča. Kralj je bil nad lepim strelom vidno vzradoščjn. Ni poteklo deset minut, že pridrvi zopet tropa divjih koz vprck po gozdu. Sledili so brzi streli po spodnjih sto-JiSčih in veselo odmevanje po dolini. Na skalnatem robu nad nami, na Istem mestu kot prejšnji divji kozel, se pojavi zopet lep eksemplar. Do-spevši na mesto, kjer je bil ustreb'en prejšnji, ja takoj zavohal krl in postal nemiren. Toda ni mu preostajilo doteo časa za premišljevanje. Močno obstreljen se zapodl po skalinl nav-tdo\ in prldrvl komaj dvajset kora-kov do kraljevega stojISča. Dva hitra strela zaporedoma kozta podereta na tla, ki se zakotall nato po bregu nav-zdol, kar so opazili ćelo v dolini sto-Ječi gledalci. Tri koze so pridrvile ćelo v dolino, a so jih doli stojeći gledale! z glasnim kričanjem napolili nazaj. Već strelov zaporedoma na tpodnlih stojiičib je naznačilo, da so dospele koze na strel. Oonjači so pri« hajali bližje in bližje, še parkrat so prldrvele koze mimo nas. nato pa je bil javljen konec lova. Takoj smo pri* nesli največjega kozla Nj. Ve!., kl ga je ogledoval z vidnim zadovoljstvom. Kozel je imel krasno brndo in nad« vse močne in visoke ter krasno zra-Sčene rogove. Tako krasni rogovi so posebna redkost in so redko najti ^u-di v največjih zbirkah rogov naSIh starih lovcev. Gonjači so dospeli, po-bfrali padle koze in jih nosili v dolino. Vladar se je napotil umih kora-kov veselo proti lovski koči, zaba-vajoč se na poti zopet z neprestanim padanjem dvornega lovca, ki ni bil opremljen za gorski lov. Ko smo dospeli do lovske koče, je bil sprejet kralj z navdulenlml klici: 2ivel raš kralj, živel! Oonjači so se postavili v vrsto, prejeli vsak spo-minsko kolajno in visoko denarno nagrado. Vsem je žarelo veselje na obrazu in z gromkhni klici: živio nal kralj! so odSli proti domu. V dolini je vladalo vsepovsodl največje veselle tiad tako sretno uspelim in zanimlvim lovom. Sledilo je čestitanje in stari lovec Tlne Je dozive! res ono srečo, da je mo-kloniti Nj. Vel. kralju in Nj. VlsoCan-stvu knezu Pavlu po dvo torovi veJicL zapisnika na bo tavlačtvj** zakaj sicer bi izšla knjiga* iz kaltf*e bi bilo jasno razvidno, da je dt^niti mri zanesljivostjo avstrijske ifeitike. Tu so ne srne prezreti ozir ni velesile, kl so svoje čaše zavzele hfciativo za medijacijo. Odločilen za t#skler> avstrijske vlade je bil tuđi frfep posla-niške konference z dnep7 decembra, v katerem je ta pripala glasovanje v Šoprorjiu Kakor znano, je avstrijska vlada zavzfU staliSie proti načinu izvedbe |rpronjskega plebiscita. Tuđi sedaj vlfcca š? ni za-vrgla tega stališča. Dejfn'o ratifikacije hene5f-r?:a zapisnikav cčeh av- strijske vlade še ne vsebuje ohenem priznanja ljudskc?a glasovanja^ ki se je vršilo popolnoma pristransko, ker se bene^ki dogovor ni pt>polno-ma upošT-v/aJ. — d Dunsj, 30. do?. Kako poro-ča »Reichspost« iz Zc'-nega, ]e do-spclo v >npronj 700 cl » 800 ol orože-nih civi! stov, ki pripadajo llcjase-vim rrostoviiicem. V proklamaciji se proti onim prebivalcem šnpronj-skegra rrlasovainega o^emlja, ki so glasovali za Avstrijo, prozi z osveta. Bržkono namernvajo tuđi vznemir-jati burško mejv^. Vilu Pailće»aj li fft?r c tmvmrnm izvvmnltn. — Wtq- V Beograđu^l. cee. (izv.) Včerajšnja seja narodne skup-Sčine Je bila v zummijrnlltičneni ozi-ru velezp.nimiva. Naf^v"e 'nterpcla-ciji o itpJiianski pro^andi v Čmi-gori in fašistovskih h7,bojni«K-;Ii l\-nih v Barkovljah je gj^dal mir.istrski predsednik g. NikoU ^aš!ć kot sef zunanjega ministrst^r kratko. lapidarno, a ve!ezanhlrvo Izjavo, \' parlamentarnih kroi:? kotrentirajo izjavo z velikim zadovoljstvom, posebno odstavek, dar )o ».!«.TCsl»vijn Drisiliena rab?tl drug* sredstva proti ita&iU. Iz obeh izj^v o italijanski politiki je treba pofreti, da bo naša vlada poskH:c!a slelstva, s kateri-nil 5j zalsmči fmvorenost i:i dostojanstvo države. V naslednjem T^ajario o pote- \ ku seje poročilo: Narodna sknnšćina je na vče-rajsnji se.ii nadaljfvah debato o dvanajstinjih. Pre «* italnanskem parlamentu bili rttcrjcni koralci, kako se naj resi vprašfnis Črnegorc. V senatu so se našj ljudje, kl so želei! r>o!^reniti vp^aši^'e Crregor-^. Ti | ltmf*e so naš'i ftl^i Tod^oro od stra- | ni ItalffansVe vf*e. Kar s^ i\č ram rečf, tn-le: V Ita?i«l cUsTftirnJo fafistl. TI 'ielafo n ^olo ro%o fn ti fašist! vodi;o tu^ Pdltiko na svo'hj roko. (Klic: Vladi to zna!«) Or>o-zarip.li smo italijtrsko vlado nonov-nokrat. naj to r^er>reč!. Italijanska vlada je vedno odgovarjala. da se trudi in da preirečnjc, kolikor mo-goče vedno bol. Kljub temu se do-gajajo slučaji, c« rK>sam?ii ljtidje-fasi-sti delajo zlo, }pr>1nr>ma na-sprotne fx>?ribi, skienjeni v Rapalhi. V Rapalhi s^crijenu pogodba dolo-ča, da se mfrajo italHani umakniti iz «asedeneg?*ozemlja Ta umik pa se zavlačuje Jo poslednjega momenta. Takozvar^ tretja cona še ni IrprnT-njena, M?vztrajamo na staliSču, da ie treba v Rapallu sklenjeno nr>«?od-bo Izvr^vati na ta način, da se nam odstopi^se nam oriznano ozemlje in da se fešljo po odstopu tesra ozen.lia vsa dtali vprašanja med nami ?n njim?, posebno vpra^anje vzpostavtt-ve pron^ta med Reko, nami in lta-lijo. Ta/vpra5anja so ostnla še nere-šena. in pa zeto, ker rtvra država Reka tfopolnoma določenih mej, dasi [so Jc/amkaj organizirala vlada. Re- ka tuđi še ni popolnomn rmrmnn. in dokler reška LT/ava ne dobi trici, ne mrr?rna vodili nobenin pogajanj z Italijo. To vrrn^^nje in neizvršitev ra-pallske porrcdbc zlrrcbliajo noed'iii fašisti pri napadih ra sodržnvljane. V tem rz'ru s?m strr'l \eckrat korake pri itn!i;a^ski vladi. Tud i v tem r-c-sl?di!j?m slirčajti s?m ukrenil potrebne korake in zahteval, da se naši rojaki tain čez zašoitijo. Ako to ne romr-.re, podvzamcmo drr^c korake, in kaj čc roznoje priti, ne mtv remo vedeti.« (Odobravanje.) Po končanih formalnostih je prešla zbornica ra glavno točk--< dnevnoga reda: nadaiievanjvS razprave o poročilu finančnega odbora vclcrdc dvana'stin za januar in februar leta 1922. Vsi ffovorniki so v plavnim za-^ovarjali svoje in svojih klubov sta-lišče. Poslanec Ante Radojevlć (raJ.) je kot član finanćncsra odbora v komisiji, ki ima izvršiti redukcijo pro-računov. is;avil, da bi se mogli izvršiti večji pribrarki. čc M hili na rzz-polago potrebn podatki. Misi;, da M se v tem slučaj'i mo«rel proračiri ce-Io dovesti v ravnotežjs. Redukcija v Drora^uni!, povečanj? pro'zvajania v državi in boljci izvr.z so ediio zmož-na sredstva za poprave na&esri ti-rančneg:a stanša in zbc!jšanj:i dinar-ske??a tečaja. Zlasti je kritikf-vi.i mi-nistrstvo za proirct, o katerem je rckel, da iir.a v B?orrad!i 5^5 potni-ških avt^mobllov, med tem ko so parno Štirfe v vsej državi tki razpo-la?o za prometno službo. Tcvomih avtorrobilnv je v Beograd t 18, v \*%ci državi pa 10. Proračun tesa mi-nistr^tva zn?.Ša 4 rrlH« snrejetjti ! iistnve preide k i^vrševarf't dnjirih j važnih ^akenoctaj^ih ralo?. predložiti rs© rrr.ra redrn proračun. Kijtb temu morarro še vedno raspravljati o dva-ral5tr»ia!\ Napada fnančnefa ministra, da nf M ravzoč pri sestnvi nro-račTira. Glede vojn erra proračun ^ pravi, da isti znaša tretjino ccloknp-necra proračuna. Po Tircčnifc podat-kih impmo okrll KS.O^o vojajov. nad 20.000 orožnikov in 12.ono tbmejn'n čct. Kot pristn? Stojara Prol;ća Iva-j nić odobrava kritika Protićl o fi-| nančr.i nolitlki države. Po Protićevi I s^.tisril'i raj M zna^ala arnpda 1 i odstotek prebivalstva, rafveč !?o tisoč. Če rpnStevamo izjavo ministra, da velja en vojak država 10.000 dinarjev ra leto, pntem statie pre^c-žck vojnš'va. to je 2.".n00(vf>:^kovt drravo 2^0 mli. d!n. ra lfto Tr^h.i .'e Tmeti mar] vojske, pa bfcie nskr-hovano. Ivsrić js irjavil, .('„a ne bo ^Ias^val za dvanajstinr Pos'anec Tvan Derf*6 (rjar «o-;.> ie krltlzfral ddo v narodni ijkiT^iit in nravilnik o prometa z d(^i7ami in valutami. Pota!cnrl se fe twc!i ttrac!r!i-S!:e«ra vpra§nnia in izjavil, da glasuje proti dvpnafstinam. Predsednik dr. Ivan Rth^r ie nato odredil poimensko cflas Rvanje o načelni strani dvanaistin. Od 16S po6!anrev fe!glasovalo za 133, proti pa 35. Proti s^glas^vnli socijalni demokratje, zemljoradnik i. klerikalci. rerjublilranci in i?a dva narodna snelalista Derž'č inf^rancitner ter des'denta Ivanić in Jlk&č. Prxl*;odnik dr. R'bati je" nat-.i sprsročil, da je zakonski frredln^ o dvanaistinah za jarmnrj;n febnim sr^rej-'t v račeln Tn Izjavil da se r-d-odternejo dn-vnice vsetn p^lan-cem. kl nišo bili prisotnij prj Masovan ?'!. j ^ Kratka Specialna defata :* xa J tem sledila. Ob 19^n ^ le pT\Mo [ končno glasovanje. Od liviočih 161 poslanecv je '.lasovafc ^piJpr^cToft 131. 30 pa rr»tj. Pol ■'"#m K|a" sovanju ie pr<:?ct!ni1l ■" W'. ^ }g zakan o č anaistiialB Jln tivno spreiet, na ka- je rreloB l> na 16. januar ob 4. >r»pok*re mfc-' Inim redom: deklaracija vlade M L_ Uellk LT'u&lft poj V l.jublianrfl> i^embrm. Jug*>sloveiska iemoVp^^ stranka Ja za včcrai ob >. zvečer sp'-* : v dvo^r.j Mestneica don.: uraaniSkl (ft'K- ib kater rn je posl. pTof. R e i s n e rli'iip t, .5tvarti'\ brci v^akesa olepscvanjj >r ef» »Rojiiic poročal o d^jotrnjni b<^ it?. uf fikaciio zakona o ur^dniskih dra|iM>ki cjt k!aJah, za uveden?ei enoine slujbtnfl rf^malike ii o izbofi>ai*u cmotnegi p^o a}| Javnih nameščencev s^lch. \ Jri etj? VljateHcv je shed mv(ril g. dr ^|n. P a v n 1-h a r. Dvorari je bila na^^P' ia nradul-štva vsch ki resoru. • G. dr. Iavrthar )9f> ^V( irlh bese* dah takoj Pxkli) bc^i^f vfr*P io v ckscerr>t li*'1 e vodflne misli njcjimez"; mirneia *!••*■ dve uit trajajočega govora. Zgodovini berbo la «1 aitfsU iskon. Uvodnu j »e 5. pc ''f ■meril t>o-men novc^-. dras:njskflH'^:*onć. ki le *e-dai unificiran iz V isk':, 1 r vo(mcc* tr tpo» koienk diivni'.! prottic nih|usta xrw (£elti» Na rJOllaTi teh ricnnLr k se'uv^ri novi dra^Mski rakon O|d'>i:i berbi t posebno j pto;Mi :n r t-?k lirp-avt v rt-konodairjer odboru, firpriia •• t*s;r.;» * dneh od! 2. di 2 dan 1e rili znkon v c-no drač nisko dp'i li-, b' ftan: rinsko Jrw klado ir c^ dru^J i dollir, 3ncnja.! jf. pomer* n važndl t d^T $B ~> aadaljncm pragma ke ni lltero po.a^Jr av«t ria-re^ ščencl taresja te !tor ja, r.,1* Srbije in Cr» ne j?frr neivcčjo važno?! P-> noveni tafc">n «f fcenr*U© r!a?t V drnars^ tud. v>cr ka!?dw;j:m praktiKa^i-tov 'n dnevničafiev, kko r Cll t preJSrll po4 i. aavrdent uredbi ■ 6CX^0 izpuiCeni IVpaLofeAt 7 cabvalnlv. cdobrl»a:J n- so spreteS navzo vpckojir.c porAii.i g. p^l Rcis-nerja i izboljlaru pofacl: -T>3ko'encev. Tu le i naive^i U5pcbl>o-l^ ra ne vi zakon, (ovr.mik ie cmeml t 14 zakf-na. ki dnlo> : razinerfc- med ktiv-Jiri in vpok*>-?enir;-. narrt^čenci. Dapvn' ii*rt2bcncU kJ *o b V rpokalcri pa ćfršl.'i yn\re *!užNo-ne dn>e, dobe isto dfltin) ko di klado Wa-kor s tfvni Isteka stapa. T'di pred d ivrfco službeno dobo vpoVrenim usiufibcncfc Jflr*a novi ia-krn nmjfinlsko d«,k!al. "re'emki d k!ud ?o b poprcic omejA n? mesein! privaf-ni za^užek po 30V) tSeciJ se Je U zne-5ck */i*al na 4000 Ifin e r dostavkora. da r>- vt^1 o?erc kAs h:i 25 let v državni s? fbi. dobe *cdfpe*:i«ke dra5fni0:# doklnle brez ozira ■ pr v tno premoženjt ti zslužek. M RodbiniAdoltrla, Rodbinska dcklfll )t i-?na?ena »a vs© dr??/o in za N5e «te*ori t ter rra^a na nse.ti 5 D!r. \' temo7l.r i" tuđi z^nimivi rlnl-:ha. čk rreieA tf!r*Seacc ▼ s1uMa^) nerskon-it^m otrkom ccrotavliA. po^lai?c. da le Mit rif-rcti pri tnnsnftf !r. da veTJ-i nnlbhuka dollada le z r>akor.'crc otroke. Fevffl flr&dclf-o*. Ob 2akl;i:Čk#fvo"cea rcvort le g. pv, na katcrJpe vezan novi draRini^kl Zikon. Poda! inirvrcivo aprok^imati\Tio satistiko o ?TaA u adnfštva. Po zbranib ^odatkfh je ?*<■ nradilk.iv na O5vobo}e-T^m osemliu z«i(XV\0«Ml preb'vakev hl ^ 0.T0 nradn^rAr Srbiil in Črnf fori S .noo.rr-O pre^lAev. Tri r.as prldc ra J2J .seb cn uradnftdoi:^ v 5t.-retn o*sm'^ ♦a 149 o»«b em. V vuc' dr'^vi Je v^?h nvnth naTre?i4ev nad ^00.°^». tako> dt »riđe na oA j j.-i.vni namcSJenrc O r^rcH*f!«tv:! PeisreHa «e ie raf-/!la đa'Ha d?A^ jt msrl udelf'^ci »h> li «o «tav:li ■^ra^nn'a. VroVMenf f.cl mrlniV Veni|t ]t pr ncl'^'^fh Irva-isnrh oHne^ep.j! knncii ivo'e b^'e^'ne. r»3^a4a*.-k* d<»ir^ v'ać- Ir drvnih ftk-tnr'ev. VencAj* f»;] t vČeraKnlim dnem kot knTmn^tllftVnlrn. Ob zak'B-, e^vora *? 1* « dr. VI. PnvTnhar v fl^itT^ f,e«e!ih r^hvnfM po<|. Pe>>T»e-iu T»tv?^^ ir;fri In nHf"Vt?vni f7V«ianfa, kl»^o v^rbnva^i n;VaVeca »b'-I-**n)x v očiishcu je kon^al ob polu 11. ponoćL I 1. ltcy. .___. - ^iU NAKOU\ oac 1. Januar ja 1**2. stran 3 PolltICne oestl. a« Ki ia Italija. »Slobodna Tribn-n&< piše med drugim: Zaradi Albanije ius j« Lk»yd Georg© pozval na satoino klop pred Zvezo narodov. Zapustiti fino morali KoroAko io Baranjo. Izpol-njevati moramo vso obveznosti rapall-ake pogodba. Tbđa do sedaj aa se ni noben na« saveznik savzel za nas pri Italiji in sa vpra&al: »U •* izpolnjuje-J© obveznosti tud! napram nam? Kako naj se to sgbdi, ko niti mi aami. niti naša vlada ni zahtevale ne pri Italiji In ne pri Zvezi nnrodov, da se mora izpolnjavati vsaj ono, kar nam je v R&pallu Italija sama priznala. Danea, ko z italijanskih vojnih lađij -streljajo 6 strojnim! puškami na naše meato la pa naše državljana, kak&r da amo v Iceki afri&ki koloniji, danes, ko zahte-ra od nae Italija po po Ino sadoščenje, dane« ko bo zgorel iz >maščevanja< kak Narodni dom v nesrecm Istri in v Trstu* dane« mora vsa naša javnost pahtevati od vlade in predvsam od min. pređsednika g. Pa&iĆ*, ki vodi puvere-fto nado tunanjo politiko, da se končnfr postavi na branik za naše pravice, za našo čast, za življenje in imetje našega naroda, da eton v Kimu ensrfctftDe korake za izprazniter trerja zona io za umukni te v italijanskih vojnih ladij \z nažih luk in da izrodi vso zadevo Žve- j st narodov. x= Protest akademske omladine za Sfbenik. Akademika omladina v Ljubljani je včeraj ob 16. nemsravala prirediti pred univerzo na Kongr^nem tr> gjtt veliko protestno zbt>rt>vanje radi božičnih dogodkov v Šibeniku. Iz »tvarnih In utemeljenih razlogov je bilo sbort>v«Mije prepovedaao. Pred oni-verro zbrana akademska omladina je na to odšla v a vio ter je tom na akademskih th?h Imela kratko sborovanje, ki se ga je ud težila mUdina v polnera številu- Akademik i - govornik i s& v Ognjevitih beeedah slikali trpljenje in fcedo naših bratov pod Italije odi očno ao protestirali proti i talijanski izzivel-ni ekspanzivDJosti in vnemali tovariee sa nadaljno borbo. Neka t eri govornik i ao tuđi niaglasali nujnost notranje kon-■solidacijd v državi, rekoc: >Ne delajte ftpoit>v! Delajte Y& sporazum in tri je brarje bodo delali čud*žeU Z vel ikavskim entaziazmons je bila sprejeta re-«t>lucija e sleđečizni točkami: 1.) od-ločen protest proti krčenja državne suverenosti, 2.) pro-test pit>tt vedn«nu italijanekemu izbivanju. 3.) zadoščenje radi dogodkov v Šibeniku, 4.) takojšnja odstranitev ita-lijanskega vt>jneg& brodovja Iz našega morja. 5.) izpraznitav III. zasedene co-»» v Dalmaciji ter 6.) garancije in vnr-nost naSim bratom pod Itetlijo. Ker ja bil tuđi vsak mani fe3taci jeki sprovod po ulirah zabranjen, je shođ sklenil oditi pred g. namjernika z deputacijo na čelu. Policija pa je člrušala sprevfed akademikov žr* v Zvezdi razgnAti. Aka-demiki so sa končno zbralt pred na-mestnisteo palačo. Deputacija akademikov je na to i sročilo na n&mestnifttvu sadevno retblucijo, nato so se demonstranti razsli; dniffače ni bilo nobene-ga resnega incidenta. zsz Sramota. Dalmatinski listi poro-fcajo z velikim ogorčenjem, da je rač. »ratnik Ivan Alujević. ki mu je naša vlada poverila v Zadru važno in delikatno nalogo, zapustil naJr» služba in prestopil v italijansko. Listi vprašuje-joy kako je mogoče, da more poslati na-£a vlada na tak» važrtio mesto nezanes-ljivega In nezna£ajnega urednika, ki nas kompromitira pred tajim narodom. ss Interpelacija zaradi napada, na oovinarje. V znani aferi Ikonid-Pavlo-vić so predali Ttojnemu ministru interpelacijo nft'stopni narodni poslanci: Et-bin Kristan, J. D^onović, N. Divac, K. Pejović, P. Anđjelić, S. Dfcržič, D. Va-sić, M. Korun in J. Kopa^. Anđjelić je demokratski leviftar. — Tuđi interpelacija predsednika zemljoradničkega kluba Vbj i slava Lazića. oštro žlgosa napad na n^vinarjle. -— Osl?o9lova$ki protest proti are-tftciji ataSeja Vi to sa. Kakbr poro^A >Bohfimiac, je če&koelovaSka vlada formalno protestirala proti aretacijl de*kosk>vaSkepa Yojažlrega Ataše ja Vi-tosa, ker sr> ga, obdržali v polinijskem sapom eno noc, čeprav «» je aklicevml na diplomatski značaj. Kakor t>iSe list* iiSI vzrok ar^tacije v tem, da je kot l\nn v*>ješke kontrolne komisije za Madžarskb najstroži«? naetopal za iz* premembo madžarskega brambnega ttikona, ki se ne strinja % mirovno po-gođbo. =: Proti prrepoveđi »Piceola« v Jvgoslaviji je interveniral i talijanski snnanji minisrar dela Toretta potom italijanskefra pbslaništva v Beogradu, da nacj bi jugoslovenska vlacfa prekli-«al« dekret, s katerim je bil >Picx>to« ▼ Ju^slaviji prepovedan. Stojimo na etall^cu svobode za časopise, da se rao-rejo pbšUJati brez vir iz ene države t đrn«ro. Tega mnenja smo, da se s prepo-veđjo n» odbije ča^opisne sovražnoeti, verjctnej&a je, da jo pr*poved Se po-ftstri. Tn k«!or hoc« čitati preTtoveđane liste, ei tt\ lahko preskrbi vfiak dan. == WH8onovi memoari. V ameri-ilcfh krosrih pričalcujejfc, kakor ae po-to?5« Iz Wasnlnstona. z veliko nape-tostjo natjovedawt> priobc>vanj© mwno-arov preJSnJega prsđsednika Wfl§bna o pariSki mirovni Vonfertmci. Ti memoari bodo IzhH&h bd 1. JMnuarja dalje vsako ned-ljo ▼ pewyorfilr^m >*n-mesn« in ticer bt> trtitlo to nriobčeva-nje ćelo leto. Liat pleća Wilatonu selo visok honorar. = Zveza narodov sveta. Kakor znano, hoće ameriSki predsednlk Har-dinff osnovati pitoti Ligi narodov svo- prav jasno, kaki naj U bili temelji ta nove zveso, pa ja i« sadel na veliko opozicijo v svoji lastni stranki. Senator Borah ljuto napada Hardinga in njegovo* svttovno svezo. On zaatopa stalisče, da se Zjedinjene države ne amejt> dražiti fc nobenim drugim narodom. Ako bi pa že moralo priti do kar kega združen] a med narodi, po tem bi bila bolj&a ona iveza, kakor jo je mis-lil Wilđont ker vsebuje vsaj nekaj principov. Harding ja zelo nasprotan vsak^mu boju v laetni stranki, ali od svojega Ramena, da bi ae ustanovila frveza nATodov sveta, p« tuđi nočo t>d-stopiti Ako žd ne bi mogel napraviti trajne In moćna zveze med narodi, pa bi rad dosegel vsaj nekako vsakoletno posvetovanjo eastopnikov raznih držav v&og* sveta. Ka teh posveto van jih bi se reževali poleg velikih problemov rudi spori malih narodov. Tako bi ae doseglo mareikaj dobrega za ve*t>ljni ayet >Ameriška Domovina« pripomi-nja k temu: ^oator Borah ima v toliko prav, da se Amerika nltna, mešati v zadeve dn.i«rih narođbv. toda pomagati Jim in erbeti za sporazum in na* predek med njimi, to pa je dolžnost Amerike. — Nova nevarnoftt k»rlisti?nih in-trig. >Sk>bodna Tribuna« je prejela iz krogov, ki so bili do sedaji zelo dobro informirani, nastopne zaniroive informacije: ZitA odpotuje z cibvoljenjem rahkd antante v Švico ter 3© ne name-rava vefi vrnlti v Founchal. Tiidi K«rel namerava v kratkem zapustiti Madci-ro Parm3kA rodbina v Italiji dela na to, da se Karlova rodbina definitivno nastani v Italiji. Ta akcija j© našla v italijanskih vodilnih kit>gih naklonjenost Karei bi iz Italije pripravljel nov puc, ki nai bi se izvršil v marcu ali v aprilu. Med italijanskimi kropi, ki vodi jo to akcijo in med Madžarsko je sporazum. V kropih, ki so blizu tej akciji in Karlu, se govori, da jje Italija žo dobila od Francije zacrotovilo, da bo Fran-cija priznala izvršeno dejjstvo v slučaju ugodne^ft uiq>eha akcije. = Italija boc> biti enaka Franciji. Ko je bil na konferenci v Waehinste>-nu pr2>čita,n r>redlos: američkih držav glede omejftve ton-aže pri podmorni-kih, je ime! italijan^ki r^nator Schan-zer gt>vor, v katerem je n^er1?»5«»l i talijansko stdHščo glede pow?>rskeora oboroževanja. ki je to, Aa zahteva It-aliia ra svojo mornaricto pariteto s katero-siH>di druuro bi iznio mornarico. Koncem sreje je tuđi Husrhe-s, ako je namreč i talijansko poročilo regnično, izrekel, da Je i talijanska st^lišče popolnoma bpra-vičeno. Po prvl>tnem nredlosra bi :mela Francija ?>odmorske tonaže S1.000, Italija pa 22.000. Po đrusrem T>redloiru bi dobila Francija 30000, Ittaliia pa 28.000. Zastopniki Francije so sloveeno p7tj-teetirali in zahtevali pravico do 90.000 ttrnažra, kakor je prisolena Ansrlin in Zj"Minjenim državam. Po tem je Hughes stavi! Se en predio?, da bi ntmre? Zedlnjene driave *n!^ftl© ?nt>jo pomorske bfodovje r« 20.000 ton, Francija In Japon-ska bi ostali pri določanem Stevilu. Italija pa bf dobila pravico do povi?ka svoj« tonaže. Vsa Sohanze^rji©-va politika na washin£tonski konfe-rend zasleduje cilj, da bi dobila Italija ptovsem jednake pravice kakor Fran-cij«t____________]___________________ Iz naše kralfeoine. — Trerjpl kon^res |ugo«lovenskih inženjerjev in arhitektov se bo vršil meseca maja v Sarajevu, — Novo ačiteljišče v ČmlgorL V Đanilttvem ^radu jNaša Pravda« poroća^ da flfd bo v gornjem delu Zegreba zgradila dlamija v maurskem slo^u % uradnim poslopjem muslimanske bog^služne ob-čine. — Naši ameriSki isseljenei. Na podlaci statistike ministretva m pocijal-no pfcHtiko s© je Izselilo v zadnjih šti-rih nre^ecih iz naee kraljevine v Amerika 3905 oseb. — Francosko - jugoslavensko dru-Stv© ▼ Sarajevo. Te dni »a je vrši! v Sarajevu občni zbor Franoosko-jugo-sloven«Vdga društva, ki si je p^»d npra-vt> Francoza Jeana de Maverhoffena pridobilo ronopo zaftlu* za učenje, fran-eoskega jezika in za ppoznavnnie fran-eocke kulture v Sarajeva. Društvo so bto popolnoma rsbrganizirftlo. — Is KolaSina v Crni g«H. Srečnb in veselo novt* leto vsein roj«ikom in dobrim rojakinjara želijo slovenski vojnlki pri 48. p. polku v Kolašinu: kaplar Ljudevit ziger, kap. Fran Gr-bec, kap. Franc Pust: redovi: Vinko KordiS, Anton Turk. Janez Klun, Tvan JTate, T.^Jse Zupet, Ivan Selak, Josip Gregorid, Joiraf Dolar in Jofca Di^ linš«k. — »Wiener Bildcr« 4op&t dovblje* ni. Notrantl m'iTifster je ^epet dovolil | po$tni debit dunai^ketmi llustmvaneinn | lrstu >Wiener Bilder«. i — Obflojea uroroic. Pred par Aftevi smo porocali, da fd policija, v Splita AretiraU nrekega Bt>ži|wta-mije. V Vntvodfni so aretimli nekega neljlskega Kida, ki se Je izdaj«! za nad-gkofa v Mezopotamiji ter nabral nad 100.000 kxw m *Aw •?«!• atdiko* narodno aosoodarstiiD. Dr. Fran W1ndischer: Lefo isiL ■ gospodn-sf" *. n. Nas ovo« je sa mnogo pe> a- voz. Statistika vnanje trgovina ni točna. Agrarna zemlja smo, ki ^*> hitro razvija obrtno iu trgovsko. Obnova zemljo zahteva mnogo uv&za. Nove oNrtno in 'induetrialue naprave prav tako potrebujejo mašin, orodja, gradiva, aurovin. Tak?> je v«lik uvoz neiav-ogil^n za produktivne naprave. N«iku-f.uje sa pa tildi mnogo n^potrebnega v inozemstvu. V prvi polovici letošnjega leta so sle ćele karavane iz domovine nakupovat potrebno in :odvišno robo v inozemstvo. Avetrijo suki tr^ovsko mi naravn^jst poživili. Razumljivo je, da se rado kupuje v inozemstvu tam, kj t je blabsa valuta in kjer se razum** jezik. Navzlic vsemu pa z Avstrijo še ni-umo prišli do pametne trgoveke pogodbe. Zgodilo ee je relo, d& je potekel raCa^ni dogovor * Avstiijo ter ga ]^ bilo treba ra etlo in na »irzo roko krpati, Poskrbljen«> je, da no n.iatan« ob novem letu zopet tak vakuum. F>u-naj je velika atrakrijft z.i naš sv^t, ki Želi lahke zabave in lfthkomiselne god-bd. Včaitih f?> Slovan? atakirali, oe> so po Pinpru slov^enpko govorili. Danea pa igprtio po Eabavišoih za doher denar na Dunaju slovenske komade vsike nacionalne topline in «^>pinj©. Casi so ?»e zelo iznremenHi. TN-J,, vr^to vpra-sanj velike pospodarpk^ važnosti nam jo Se rn^čistiti in urediti v ra/meriu 2 Avstrijo. Zasr^hr?>pravno terjntve in javTie tprj«t\^ rakaio že predolpro na odlofitev. Vsh&d večnepra odin panjn je dober d^l interesertov /o apatif-^n ali pa obuprtn. Položaj A v s t r i j «? «o pri tom slabša, žas dela zo-pe-rna«. In ftdloćujofA o^-spoda Antnntn i h držav je rada na strani A v s t r i j >, da j o u t r d i. Tuđi dra?i razlomi praktične nature i?o radi m^rodajni. V t**m poeleitu smo mi še zelo naivni in nf-dolžni. Sporazumeti se nam bo treba z Avstrijo rudi zaradi obdflvčevania in prer?>6a podjetij. V t?m poerledu je mnogo tešav v prospodarstvu zlasti ple-de 7>»cionalizacij|. Bil.i so po£»ni^ni> r pretekletn fetu, pa žal ni-o ^e uspeli. V kro^ii Jusoslovanskih trgovcev na I>un«3u se jo priče!a akcija za u^tano-vitev Jug?>sloven-3ke trgovske zbornice na Drmaju. Č*ehi so prtovkar ooka-zali. da so realni politiki. Čehom ffro radnjo Čaše politično in fros^ođarcko đelo dokajt spretno t>d rok. Kjih valuta ?3 đvisja in se bliža dinr.nu. Njih 'eksport bo pa trpe! z-ateeradelj. Pri nas imamo malo ptrokovniakov. Se od teh, kar jih je. ee jVh rado drži mnoso v ozadju, ker ne pren.i-ajo barditske^a tona Base javnosti. Prasre živlten^ke pTilike v nnši centrali imajo žalostne *>o«Tedi>o. Vedno boli se izgrubljajo po centralnih nradih Bt-r>kovtio nsposob-Ijcni, delavni mož^e. Pr^ktomeren vpliv politike gospodarstvu ni ▼ korist. Naga let ina ni bila ugodna. Pri de- la li smo mnogo manj nego J* normalno. Taio> moremo mali prodajati v tu-jino, in je doma nara-la draginja zi vea gljvna živila. Dra^inja učinkuie neugodno na podražitev produktivnih stroškov. Gibanje za izbo!jb mo dober odjein zunaj. S'a^o pr>spod hišf*. Stiša, kakor je od leta lft37. ni bilo, ie hud udarec za živinonMo. Krmitev je tožavrui. Silno veliko ži'ino se prodaja po (itivoljenih in prepovvlrinih po-tih. Doma navzlir t«*mu ni dovolj dobroga blnjjd, in rene po tr«!e. Visoka ro-na krme — r«en«., ovfq. koruzo — mora dražitno u^-inkovati. Ponnnjkanje vr>-d<« ^e od jp«t>ni katastrofalno zi Industrijo in obrt. Kar j<> odvisnn od vodne pile. je Mino priz id^tr*. Najve/ja pod-jetja hiraio ter no murejo izrabljati svojih nanifiv. Drava in ^ava r fivo-jimi pritoki imati ^ilno malo romoči. Na poliu rwrin<=k^ prdit'ke *rno v letu ir>21. na poletje nrl«li d-> revizije <*fare flvtonomne «T7»«ke tarife. Nova pomienia r^viianie za okro^lo 15 do 2-^^. Tzvedlo ^e je tuđi povijani« ca-rinf^kecra a^iia, kar j? v prilog domačo indi7?trialne produkMfe. Tzvome carine imamo M leta 1919. Nastile so. da držnvi pomairnjo do rnvih vi rov. T.'t**-meljevale so &e pravilno 8 tem, da f& kriv?>, re «T>ravi v«o njrodno konuir?Vru-ro izvozn!^r na ?kodo doma<**ca kon-miTna. T>oloć«nio izvorne carino j»* bilo ?prva prev^' «ablon=ko in rok^viel^ko. Izvozna carina »e je v lem 1921. ponovno revidirala, Ži«*tem je >»il v tera, da s© je krčilo ^t^vilo predrcetov in da 99 je reduciralo izvorne r^tavke. Zadnja tarifa je nridrža?« le malo 5te-vilo predmetov tnko živine, iit«. ogtIja. Eksnort bi bil od jeseni dalje živ«h-nejši, Če bi imeli vasrone. I^esa, oplio, drv bi se izvozi>> še več. ker se je od-prl trg na jesen. Velika napetost med | krono in liro je za naš eksport n^*odo-llivA premiia. Tz Ttalite dohniaio vesti o moratoriju in krahih. Eksport in T»rehrana v zemlji «ta v te«7ii zvezi. Najti bo treba neosobno ri^fem. da ne bo obu pa val đomad konsnment ob cve> finsondarslie oestL Zoeza S3Dnenfle z morlem. (Važen razgovor o naSih žclezniikih vpra-Sanjih.) Po inicijativi upavneft sveta Doleni* skth železnic se ie vršil v četrtek 29. t m. v dvorani Kranjske hranilnice velevažen razgovor o naših ielezniških vprašanjih glede sveze Slovenije z morjem. Raigovor Je otvori! dvorni svetnik s-Fran Šuklje, predsednik upravnega sveta Dolenjskih želoznic, ki je imenoval za pr-v&ga namestnika g. Dragotina Hribarja, za drugesa namestnika pa g. GabrUela Je-lovSka. (X Fran Suklje fe v temelj i tem poroci iu raspravljat o železn^kih razmerah v Sloveniji, kjer imamo osem lokalnih železnic. Največja proga je 154 km, naj-manjša pa 3% km. Prva proga vodi Ćez Dolenjsko, zadnja pa veže postajo Slov. Bistrici z mestom. Proga Celje-Pravo-grad ima 67 km. Grobelno-Rogatec 20 km, nadalje fe ozkotlrna proga Koniice-Zreče. proga Ljubljana-Vrhnika ima 19 km. Kranl-Tržič neka) nad 15 km. Vse te železnlce pa imajo vsaka svoj upravni svet kar pomeni nepotrebno razceptrcv gospodarske moči. Ako bi se uprava vseh osmih železnfc, k! so dolge okoti 340 km, organizirala In združila v eno upravno telo, bi bilo to v neprccenliivo gospodarsko korist Slovenije. Dobnjske žele/nice so bile do I. 191,1 v zir c'inih rokah ter so dobro ospeva'e. Tega leta pa je blvSa avstrfjska država dobila večino deTnfc v svoje roke in tako so Dolenjske feleznice pod državno upravo.G. dvoml svetnik ie dokazoval, da Je bila polastitev dc'nfc s strani avstrifske države brezdvomno v zvez? s takrat se pri-pravljaločo vojno proti Srbiji, ker Ie hotela avstrifska voja*ka uprava popolnoma deponirati s to važno progo. 0. Sukllc Je apellral na vladarja, na vlado hi na narodne zastopnfke i* povrnltev pravic DolenJ-sklm fe'eznicam. Po itjegovem mfSt)enm bi bilo podržavljenje Jnžn© Seteznice velika gospodarska Skoda. Južna železnica na! se združi skupno z drugfmi v veliko đel-niSko družbo. Končno fo preCltal nastopno resolticijo: železnlSkl shod Prlznava, da I« vzpo-stavltev Dolenjskih Železnte v prvotne nifh pravice, kl so bile zajamčene s konc Istino, državnim In dežemlm takonom zasnovana v pravnom curo na gega naroda ter v Interesa zdrave Železnfške politike. Živo pozdravlja nam ero združiti one slovenske lokalne železnic« in bivSe deželne želez-nice v eno on. celoto. Brez vreditve fe ^■teriAflh SffivaiaA Idftnfe ba Ttaim fl> nanciranie novih građb nemogoče. Vsled tega pozivlja vse narodne zastopntke tn merodajne faktorje, da z vsemi silami pri- | pomorejo v dcaego te^a namena. — Re-solucija Ie bila skoraj enog'asno spreieta. Nato Ie poročal tajnik trgovske in obrtne zbornien g. dr. J. M o h o r i č o pomnožitvi in đopolnitvi našega železni-škega omrežia. Govoril ie o zvezi Doleni-skih železnic s progo Zagreb-Reka ter omenil. da ie bil ta problem akrualen že v letih 1860—1873. Vprašanjc te zvere ie postalo zopet aktualno po rapallski pogodbi. Dr. Vekos'av Kukovec ie kot nekako kompenzacijo za razkosanje Slovenije za-hteval od vade izhodišče na morje. Mini-strski svet je takrat določil poseben odbor, ki naj bi izdelal nacrt za povrnitev gospo* darske Skcde, ki jo mora trpetl Slovenija zaradi rapallske pogodhe. Toda neurejeno resko vpra$anje. pristanišče BaroŠ, evakuacija s strani Italije, nerešeno vpraSanje državneea posolila v inozemstvu, pomanjkanje smotrene železniške politike, splo§na gospodarska kriza itd. so ovlrale rešitev tega za gospodarstvo Slovenije tako iraž-nega vpraSanJa. Slovenija mora dobiti zve-zo z morjem. Dr, MohoriČ je omenil vso tri obstoječe nacrte za železniSko zvezo z moriem ter končal svoj referat z želio, da se to velevažno vpra$an!e re5i v sploSnem interesu Slovenije in ce'okupne države. Po poročilu dr. Mohortča se te vnela zelo živahna debata o vpraSartju zve2e Slovenije z morjem, oziroma o gradbi že-lezni^ke proge, ki bi vozala naše ozemlie z morjem. Na prošnjo t- !nž. Klodiča Je razložil g. dr. Musi! zelo natančno in temeljito svoj nacrt tvtze preko KoČevja-Broda na Mo-ravice. Svoj nacrt Je zagovarjal z gospodarskoga staliSCa v Interesu celote In kra- \ jev kjer naj bi tekla nova železnica. Po njegovem W se renttrala ta železnica Ie cd tovornega prometa, ker so ti krajl zelo bogati po naravi. Tud I meni. da vzpon 25 St ne more biti nobena resna ovfra za promet ker Imalo mnoge druge glavne in po-stranske proge Isti vzpon. O. Inž. Hrovat povdarja. da zagovar-Ja dr. Musff le lokalne Interese, da za ne-marja Đefokralmo In da )e vzpon 25%* velik nedostatek. Tudl pravi, da bi se vpra-sanje eksploatacije tamoSnjih obširnlh Kosdov moglo resiti s prevažanjem na Delnice. j Zastopnlle odbora Kiodić • Hrova tove Pfoire %. Lu^in Ie zagovarjal prednosti Klodid-Hrovatove proge ter se skllceval na »plebiscite obCin, Id so se izrekle u to f Po kratkom odmoru Je tajnik kluba Ž* lezniikih inženjerjev g. Ini. Ivan Muller-Petrić pndal izjavo v imenu sekcije Udru« icnja jugcslovenskih mženjerjev ra arhitektov v Ljubljani, da Ja kub na podlaei do 5edaj razpoložljivih podatkov dal pied-nost Musilovi prugi, ker je krajna in ker Ima manj tunclov, mani mostov In ker otvori mve bogate krajc v o^jem obsesu nego KlodiČ-Hrovatova- Musilova. proK* k tuđi ^cnei^a in njena rentalibiliteta za-«i'4-jran3u Musilova prog;i ie do!ga 42 krn, Klodič - Hrovatnva pa 57 km in bi bilo treba ograditi Še zvezrio progo Severin« černomeij v dolsosti 27 km. Torci bi bilo treba zzrad.tl v vsem 84 km doljjo pro^o. Zveza Liubljana-Rcka je pn Musilovi pro~i krajna, za zve:o L]ubl]ana-5plit sia pa obe progi enakovređni. V imenu občinsketa odbora v Osi'nic! se ie Izrekel tamk ljšnji župnik c- CJmahen za Musilovo prozo ter izjavil. da nacrt to prose ni Izšel pod vr>!ivom kakeca Auer-^persa. ampak iz siroma^neza ljudstva, kl !e pnp-'.fnoma od sveta. G. inž. Klodič je omcniil. da Mosilo* v-i pro^a t voja^kega staliVja ne mora biti priporočljiva ter ie omenil svoie mno* nje. da se mu zdi da fe slovenska Javnost za K!'diČ-Hro\atovo proso. O. predsednik Suklie !e prebra! ve€ brzo'avk, med n^imi od narodnih za*top* nikov Strcina in Skulja ter par občin, kl $o se Iz'avile za Mum'ovo projo. O. inž. Hrovat Io I/iavil, da ne mnt6 priznati izjave, k'uba fe!.. inženjerjev. ker ni vrra'al za stroknvno mnernje inž. tt. Klod Zd in Mrovata. Rekci ie, da Je Iziava !e Rubjcktivna. Q. đr. La^inja fe v lenem jrovoru omen nfi, di bo vedro r>* oni strani kl đels v : re*nici za narnd. Akr» ne bi imeli rapniNke j r>^«:odbe, no bi bi'o treba dane«; rarprav- Ijitl o tej zvezi z morierrt Osebno I«: z4 komnromh. Predsednik z SukHc )© IztavfT. da na-men že'^zni^kega ^hoda ni bil. da 5e ^pref-I me definitivni sklep ra to ali ono progo, i N^??n, kako za*ovana}o ra^nrntniki svoje nacrte, je on?. r»ot, kr ne vndf do cllin. Rit !e nad dvajset \.* v dnnaiskem fe1. odjeku ter so mu znane vse taka za deve. Tuđi Io prvič. da Ču}e o plebiscitu za to a!i ono proso. 5tro5ki 7& gradHo MusJtove pro^o so precef manj^f. rentabfilteta pa mnor.ci večia in sicurneHa. Podal 1o lepo ^tiko ekspioataciie n.i^ih fozdo r, ozir^m n» *nlo?no pomanikanie irozdov v ozem'ltl >redoremskeca mor'a. Dokler bo na< te« takorekoč mrtev kanltal. ne moremo* mKlltl na PovzdiRo nnrodnega Kospodarvtvi. Osebno Ie za Musilovo progo. Končno je bila spreieta r većino *!a-sov nastopna revolucija; 2etcrntJartkJ shod nufno prlrx>roča snolltev ze!e?nUk©* ga oinrcžja preko Ćmomlja-Vlnicc z Ocn-Itnom In lllkn žcte/nlco ter najkrajso tn naforfliladne^o zvezo « Kvirnerom preko Kočevla. Obenem pnzivlja vlado, rn© liste. Finančno minl-•trstvo pričakuje, da se na ta način dobi nov vir dohodkov. Rafunajo, da \k> ta davek donaSal okoli 1000 milijo-jstov dinarjer r kritje budgafoeg* de-acita. — Z Centralni trgovački registar. Izašao je i drugi broj lista »Centralni Trgovački .Registar« u Beogradu, koji se štampa latinicom i ćirilicom. List donosi sve protok oKsa-De (registrovane) firme u našoj Kraljevini, a osim toga i znatnije firme iz republ'ka: Češke, Austrije i Ne-inačke. Skrećemo pažnju našim čitaocima, a naročito trgovcima, bankama, trgovačkim preduzećima Itd. Pretplata je godišnje din. 48, a polugodišnje din 24. List se na broj ne prodaje. Administracija in uredništvo je u Beogradu, Kosrnajska ulica 16. (Post. fah 238.) Telefon 3—77. —S Nabava/ razlišncga materijala 2* izđelavo pr«>tez. Državna protezna 4eir ielezne, m©-đene/in jeklene ploČovine, razne Trst© š^J^za in jckla, zakovio, vijakov, Žica, jpftia, gumbov, «vedrov. bglja, razlicn© Trst© gornjega in podplatnega usnja ter potrebščin za izdeloranja proteznih d«vljev, nadaljd mavca, gumi] as tih tra-kov ili ceri, razliSnih pfcniklanih za-ponk, itd. itd. Natančna množina matfe-rfjala in d«b?*vni po aro] i sa labk© vpo-glcdajo pri upraviteljstvu Drž. protez-n« deUvnice t Ljubljani. Interesenti •e vabijo, da. vložijo pismene, zapečaćene in pravilrs> kolekovane ponndbe ■ Tzorci vred do vključno 25. fftnu&rja W22 v pisanu Invalidskoga ©ds«ka. (Št. Petenka kasarna) v Ljubljani, •#-tat st. 2. —g Prošnja i« ebmejnfli krajev. Svojta« se i& izdala naredba, da te sntejo ž i vila in živina iz notraniosti države na obmejne kraja — baje đo 30 km bd državne meje — trrazati !• proti n\T>znemu do voljen ju, katero Ie-4«. politična oblast. Ta naredba po-vmroča irelike poepoda.r«ke neprilik« 3« te krajd In nima sedaj, bt> j#, eli bi Tftiđj morala biti državna me ja hernm-lično zaprta, pravega smiela. Ze itak aađostno prizadetemu obmejnemu prebiva letvu ee • to odredba le Ž^ dri«« m posnežuje že itak n^znosna dragi-»ja. K^jti trgovec, mora potrefiti za pridobitev nvtmnega dovoljenid mne-jokrat u rtotjo na oddalj-eno fjflavarstro kar ćeli dan. Tr^ovee aevedi potem b Mirno in lehko v^etjo prenose take iz-venredne izdatke na sv^>ie odj-%malcje-kftnsiiTĐente. In take St«vilke rasf^jo • podvijeno in nekontrolirano tdndenco ift vse^A je kriva — eeveđa — le dr-St-va! S t»m po eeni izgoToitom te d«.-m— marsikaj pokrije! Obmejno prebi-▼•lstvo zahteva od vlade, da vse take im Jednnk% naredbe nemudoma odpravi. In naši poslanci t±\\ storijo tvtojo dol-inost v teh, gotovo izvstistrankarikih Ifospođarskih zadevah. Sploh priSaku-jemo z tso praVidt>t da se za razmere ▼ tobns'^nih krajih prav po9»baj in ved-no pravog sno in bolj kakor dosl^j, pazi in skrbi. Dobro ven$>, da It*Hj|a ▼ 1teh pof^l^dih Tse drugare posto pa, Ib to naši lmdjd vedo. Potem pa godrnja-^ In godmjajo ... —g Ogromne MneSine papir»i% mbljer t nrometn. Iz Moskre p«rt»čA-jo, da J9 x\nti rnbelj ?edaj vreden približno 100.000 sovjetskih rnbljer. Pri-hodnje leto se irda v Rusiji uanlrna-tega denarJA ▼ zneskn SSO miliionor slatih ruMjeT. J9knwna izdajta papirnate-ya der^arje. t leto^njem letu Je dosr^pla 11 triljonov in 900 milijard papirnafili mbljev, kar je jednako sneekm 189 ml-Ujonor zlatih rubljer. —g Plft^evanje leSarlne. Povo. ki je zaradio pt>visini ležarini, pla-lati poleg I • t a r i n e, kl te ft morala plakati po orejSnjih pređplsln, tnđl pOTiSana felarinft, vep^ar na Mno ai onega dne dalje, ka sa je sa^ela vporma-ljati povijana ležarina. Ta določba sa nana^a na a g i o, ker ja za pTačHo ta »arodajen d*nv ka w IstHI fklaf fla-«la Mrinaka 4aM^ mi areno nmrel! »Clerelt vrgojea v aaakOi ta predsodkih amlraJoCe ceneracU«, sovTiži novo fcncrtcUo ter m le boji, ker mu Je v idejah ta eiljth aeracumljlvm . . .« tvm* Cđnkmr. ^ Cetrt* nova lato po n*Š©m osvoba-j-plemenske tradicije, ki so ] največjd ovira, 6*i ne moremo nastopiti "r*d svatom kot močna politr "n kul-ttirna celota. Dokler se to t li, n* morerao imeti velikih ciljev, ima- lo la močni in veliki narodi * niti ta ovira nam ne sme zapiraf pogleda v jasno bodoftiiJOst našega naroda. Ako a« pr«nagali Frane©«, Italijani in Nemci vse zapreke, ki so ovi rate njih nnrodno izenačenje, bo to pri nas tem lažje, ker je naš narod velika bolj ho-m*>g$rotn'tet>m, li i se ne bodo nikdar uživeli v idejo ju«roslovenske »kupnosti, ker so vzeojeni v naukih in predsoHkih umirajofta genaracij* AH je mar italijanski delegat v W*ohiiiff-tonn zahteval nažo raBoroiitev z»*o. ker računa Italija % n*šim plemenskim egoismbmr Nd! Italija sa na boii Mmo našega arožja, ona sa boji veliko bolj naše todočnoati, našega narudnega in državnega edinstva, ker v* da poštar ] nemo v doglednem feaau wik narod— močna raja na mogočneni deblu Slo-vanstva. Itdlija ve to iz lastne izkuš-nje, Ve pa tuđi, da bo močna in enotna Jugoslavija naćim neodrešenim J>ratoia reo nego je bila «a nas Srbija. Kolikor večja in enotaejša ^ naia mo5, teca | večj^ bo upani6 rv^ših neodreeeniii bratov ro osvolojenju. Xaš optimizem je upravičen. Pre-pričani smo, da je Tdeelizdn mlade ge-Ti^racije, ki se vegpja v duhu jugoslo-venskd ideje, najboljii temelj nažega notranje^a ujedinjenja, brez katerega ni bodJ3Čno9ti in brez katarega n& homo mo«rli izpolnlti naloge, ki nam jo je do-loćila usoda v zgodovini človeštv«. Stari predvojm elementi, ki 6e vedno stra?ijo 8 svojo tujo vzgojo, bodo izumrli in z njimi njih številn© ideje. Si- , cer j© mč»d njimi tuđi nekaj mlaj^ih, kl | •so pa lo neplodni epigoni. N^vi rod, naša mladina, bo razvila svoje sveže moči in naša narodna duša bo prazno- j vala zinagoslavje nttd vsemi, ki oprav- j ljajo dar.es Sisifnrtovo delo. j V tej zavesti gremo naprdj In smo j prepričani, da borno mogli ob prihod- | njem novem lotu zaznimovati razvese-ljiv plus v "na^m računu. Polom Ifalffr ^toc e^umptus banke. ¥e!!Ie Esavj^, Fađec ^re. - RiBratiirl!. Eđc« najmcgočneiSih itaMivi ';ih fi-nančnih zavedov (Banca Ttalliana di Scon-to) je nstavil svoje poslovanje. Italijan^ka eskomptna banka Je bila tlavna osnovate-Ijica vseh ogromnih industrijskih zavodov. na katere se ie naslanjala Ita'ija v svetov-ai vojni. Z nsodo te banke Je torei tesno združena usoda mnogoštevilnih industTiJ-skih podjetij in đentrnih zavođov, dober del italijanskesa narodneza tospcdarstvt In posredno ćelo narodno gospodarstvo Italije. Morebitni polom eskomptne banke bi teref silno pretresei ttalDansko narodno gospodarstvo. »Edinost« i rvaj a: Kriza eskcrrntne banke ni prišla nepriča^ovano za iitidi. ki se bavijo z narodnim gospodarstvom, [talijanska težka industrija, ki se Je v ogromnih razmerah razvila tekom sve-tovne vojne, ni bila posledica naravnesa sospodar3ke?a razvoja. temveC )e to le vmetna tvorba vojnega položaja. Njen ob-sttnek. obstoJ In razvoj je bil odvisen 7e od vojne in po vojni Je moralo popolnoma naravnim potom prit! do krize. Imeifa velikih ltalijanskfh zavodov »Tlva«, »Ansaldo«, »Ctba«, »Terni« itd. se dan za dnevom pojavi jajo ▼ časopisth; zdn^Žena so z rarnimi »aferami«, kl so ena težia od druge. Glavni pred stavite'j i itallianske Industrije se neprestano posvettijejo o n fen cm ozđrav-Ijenia. A vsa ta posvetovanJa ostanejo hrtt vsake*a pn^itivnesa nsr>eha. Velikim flnančnim zavodom eaCenia vsled tega wi-sta?at! sar>«. kriza v industriji povzroča »plodno beđot ta pa vpliva na pokaono mornosf vsera prebivalstva, kl rteprestano pada. Zato hira seveđa vedno bolj celo-kupno narodno gospodarstvo. Prva vidna posleđTca tega tefVe^a položaja je bil pretek polom eskomptne banke. Tržaslca podružnica italijanske eskomptne banke (»Banca italiana di seontoe) Je v četrtek ob 10. in pol zjutraj zaprla svoje tirade in sicer »do nove odredbe«. Banka ne more izpofnjevatl točno svojih obvez nasproti svojini urni ikom in vlaga-teljem. To je v rvezi % Skanda'om ogrom-nega deiniSkega podjetja »liva« Italijanska eskomptna banka Je bila s svolim knpitalom precej močno udeležena pri delniSkl družbi »liva«, Id je vsled nevamlh SpektracU in ogromnih slepari] svoiih opraviteljev izgubila lepo svoto milllonov. Rad? slepa-rri so nekateri delničan'i »live« že 10. t m. zahtevaM od državnega pravdnika aretacl-jo glavnih upraviteljem posl. Luzzatta, Ma-ksa Bonđija in Cozarja Tere in uvrđbo ka-zenskega postopania proti njim. Poslanika zbornica v Rimu Je radi te zadeve tmičtta mandat nosi. Luzzatte. ker se Je Izkazalo. da ie »Ttva« dala velike vsote denarja za izvotitev svojega upravitelja v rim*kl parlament. Ođl^k glede zaprti a banke te pr|-?eT od glavnega vodstva v RJm« in sicer radi tega. ker so drugi banCnt zavodi od- kazali eskomptni banki denamo podporo. Banka zahteva za seđaj začasni moratorij in ma. da bo mogla svoje upnike popo'no-mt\ rad"!vo1iiti. Seveda le temu težko ver-jetf in se take vesti razširjajo le v ta na-men. da se potolažijo upnikL Polom eskomptre banke bi povzročil težke posle-diče italj. narodnern gospodarstvu. To vcdr» ze'o dobro rudi oni bančni zavodi, ki so eskomptni banki odkazali finančno pod-poro. Ker so pa to morali storiti, je to go* < tov dokaz, da je položaj te banke Jako krt- , tičen. O velikem pnlomu smo prcjell §e j naslednja noročila: — \Vashlnffton, 31. decembra, (Izvir.) Alarmantne vesti o rezultaiu razorožitvene konference in poročilo o flnančnfh težkočah italijanske es* | komotne banke so zelo neugodno ; unlivale na borzo. »Italian Discompt \ at?đ Truts Cmoaf!yc, kl Je podružni ^i ! oženjene banke, Je ohlegana ođ ap- ; rfkoT. Vlada Je odredila nadzorstv« ] nad banko. ; — Pariz, 31.-decembra. (Izvir.) i Več tisoč 1'iidTj je takoj po dosneli ! vesti, da ie i talijanska eskomnt. bsnka | nstav?!a i>p?a?7la nri?e1o oble«rati tu- j '^sjšrio podružnico. Policija Je mora- \ *a sVrbeti za javni mir In red. Pred i italf'anskim konzulatom se je zbrala -veffka mn«>ff^a, ki fe zahtevafa po- j fasn'T o splošnen finančnem stanju j Italije. | — Rim, 31. decembra. flzvfrno.V! Na vč^ra?^f!ji borzi Je vfscf^la velika ner^ovc^t o vretfno*tni. Sterlln* Je notfrn! 99, fr^ncosVl frank okoll 1W, nen»?f*^ marka 13, Švicarski frank okoli 490. j — Rim, 31. decembra. (Trvirno.) SorfL^če (tribiinale de Roma) Je na nrošrijn komendatorja Po^tianiia do-vo!il- italijnnsli eskomntni banki mo- j ratori? za dobo enega leta ter odre- | HHo. da mrra bankg v rostavnctri ro-f'a if^knTsti, 6* ?e zr^^ostpa vsetn za-ngđlirri d^^rovotn, oziroma da so U rtovofPi utmfkf od^odltcv izn1fl3?1. So- | df^če si pr'držnle pravico izdati vse ^^trebne varnostn«* odredbe v svrhs ^^nacf'e bančnetra Imetia. Na podlaci i treovskeea rakoni^a je imenovalo J ^Ba^co d' Ttalia«, »Banco di S;c»lia« j "n »Jiist'flcio Centiirini«. do nr^ijejo I •svoje zasto^ri'ke v kom'sifo tinnikov. ! ^a vladnr^ra komfssrja je imenovati Tom Ve An^M:s. ra\rratHi »Banče dl . N^noti« s s^đ^žem v Rimu. - Dopisi. &*• Carinski neđostatki. I« vfeoke (^Norcnisk© nam pi5e|o: N?t ofcmrjni p*>-etaji Kran|nka gora posluje 1© (virinnr-na nfiiinižjo kategorije. Le-ta urađ niti carinskih t>os1oy m% carina prosti izvo« lesa in niti drv v» more izvršiti. V to svrbo mora tja vedno prihnjnti carinski nrađnik is Jeseni«. In tsanj no-ra tr^orac - izTOsnik plačevati arađno dolo^-ene >dn©vnirepoođar8kimi zaprekami in đrngimi neprilikamit Jako piifi&det. Vs© to morajo obeatiti n% samo lesni trpjbrci, tenrreS T fi|g manjši meri tnđf Kbeđni poaectniki. Jasno Je, da mora trgovee pri nakupn lesa ta izvanredno riBoki izdatek nnoštavatt. Ta nedosta-♦ek k r 1 € 1 po »ujni odromoM in naj se tedaj bres odlor* Ali nastavi pri eaii-narnlel ▼ Krenjeki &>t\ carinski urad-nik, ali pa na) se đa tamo§njenm ea-rinskenm vodji pblno nradno mo& 4m opravi 1» Ubki oarinaki poclopek. K*> đi Iz dej?tva, d« pridv na en vagon le-«a ali drv, kateri »?io >eroreni>ko fjb^Tijanjec noč© potiliniti in da ee te In *«ke rax-mere izraMjMo na r*«© prefkane naCi-n© zoper vlado in ćelo — zop'«r državo? In k»te ima svoj dbbifek od teg* položaja? Gorenjski na5i trrovd fco- . tovo nef država tad) n*. Vklfab tenu tm se to aradno kolo Trti dalje In — nih?e ee ne zgane za pr^potreonto pre- i uredi tev. — Krafni iolstei sv«t in fctsko vodstvo t Ribnlci na Pohorju se n^Jlskre-T»ejie zahvaljuje vseo blamira đaroval-cera, ki so ratdbvoljno, Imajof nred odmi j «dino1e dober namen, darivali le«, o«i- I roma. nrispevall ▼ iotovlnl, ali kako ; dmpraee pripomogli, đa «a jo ŠoHko p^v t slopje od zi«>traj popolnoma prenovilo* j Tisocera li val«! Ostanite se nadalje tik* naklonjeni ioll, saj je to v korist mladini m narodu! %n šoltko vodstvo: Ul- j rik Hanptman, Ibiskl voditelj. Za kraj- ' s.1 solski sr*t: Anlbn Skocir, načelnik. --- i KnHnra. REPERTOIR NARODNBGA GLEDA-USCA V LJUBLJANL Drama. Sobota, 31. decembra: Zaprto. Nedelja. 1. januar ja 1922: PetrSkove poslednjo &anje. Popoldns ob 3. Izven . Nedelja, 1. Januari a: PohujSanje v dolini šentflorjanski. Zvcčcr ob 8. Izven. Ponedeliek, 2. januarja: PeterCkove pos^edn;e »anie. D. Torek, 3. januarja: Zaprto. Opera. Sobota 31. decembra: Labodje fezero. popoldne ob 3. Izvcn. Nedelja, 1. januarja 1922: Prodana nc- ves^a. Izven. PonedcPek. 2. januara: Zaprto. Torek, ."• januarja: Labodje jezero. D. — Fanst« novo našrudiran ee uprizori v četrtek 5. jan. 1922. v operi v korist Udruženja glad. igr. Opozar-jamo, da narobila vetopntr sprejema, Uciruž/?nj« prleii. i|rr-, dramsko gleda U-S6s od S.—5. popoldun. — 8pored kop.errta, kateroga n, rptfe pod pokrovitoli^tvoin Glas1' cnr Matice v «redo dne 4. jsnuarja 1922 v d\t>rani Filharmonicne družbe : prof. koncerni tori Wi Glapbcfli^ Matice v LjiubHani p. Jan 3 1 a i s (gos-li), pra. Ruža D e y 1 o v a (TcJavir) in fra. Marija Rdthl - Nostis (»o-pnan). 1. Grleg: Sonata «a goeli in klavir (G-dur). a) Lento dolr>roso. Allepro vivace. b) Allegretto tranquillo. e) Allegro animato. 2.) Mendelssohn: Koncert v E-moln. a) Alle^ro mol to appasionato. b> Andant©. e) AllegrTA mol to vi vare. (Gosli in klavir) — Odmor. 3.) Chopin? Fantazija v F-ns>ln fklavir). 4.) a) "Lajovir: Serenada. b) Ijajovic: Pesera o tknleu. e) Pavrin: Uspavanka. d) Pav^ič: Ciciban-Cici-fuj. (P^«mi za sopran s spremljevar njem klaviHh.) 5.) a) Glazmiov: Medi t«^i ja. h) Cni: AH^tta. c) Onđfi^ek: Skočna. TGosli !n klavir.) 6.) a) Ko-njfović: Zod pendžerl. b) Dv^fak: Dobni noč. e) Dell Aecnia: Vilanelle. fPes-mi za sonran s ^premHevpTitem klavir-ja.) 7.) 6ara«ate-. Cisran«ke molodiie. (Gosli In klavir.) Zafetek toerio ob 8. <\me prostorom! Sedeži po 15, 12. 10, 8 in 6 D, ete>ji?fce r>o 5D, dijagke vstot>-ni<» po 2 D. Prsdprodaja vstormle od 2. januari a dalji e v pisarni Glazbene Matica, Gosposka. ulica, ia na večer koncerta pri blagajni. — Sport, sadnja letoSnja fctevilka* je Izšel. Je krasno ilustriran ter ima aledčoo vsebino: Ob novem iatu, Snm-Sarstvo in turistika, Razmab efov. ko-les arak ega sporta, Izredna plavna skup-ačina L. N. P. ter Sportni pregledi. Številki je priloženo kaz«lo letošnjeg« letnika, ki se s to čtevilko zaključi. Sportna Zveza naenanja, da le primorana, vsel opromne»iA pfrdražsnja v ti-skarni, prednigačiti dosedanja izda janje list«, ter bo izbajal novi totnik na 8 straneb in na navaden papir. Cena mu bo D 1.50. — Jea* de 1a Fontaine: Basni I. Prdvel Ivan Hrib«ir. Str. 190. Cena nevezanomu zvezku, ki se dbbiva pri Ia Schwentnerju in v Jusoslovanski knjigarnl, je 40 K. Velvzanimiva knjiga! Po svojem avtorju in nrelagatelju. Jean de la Fonta ino ve ba-sni, prevedene pač £e H* vse svetom* jezike, so poseben portos Francozor. V kro^u togih in napihnjenih dvorskib poetov in učeno akademskih pesnikov v dobi Lndov*ika XIV. fe bil La Fontaine mož, ki je liubil in (to dobra poznal življenja v prirodi in na vaši, mož zđravega humorja, no preveč debelega moraliziranja in poet elegantne, đokdj svobodne oblike. V lehkih, raznovr^t-nih, vedno živih In neprisiljenih rit-mih in preplctkih rim mu tečejr> stihi. po Ini satire, zafrkacij, šale in poukor. Njegove basni, po številu 250, so ra-eele iihajati leta 1678. in se zaključile žele 1694. V6i*bino jim je vz^l večino-m« iz Ezopa in raznih starih virov, A vseni je dal svojo, lehko in elegantr£> franeo»ko obliko, zna^ilno za svojo dobo. Fb vseh naših $ofokih knjlp:ah ?o raztresene, a doslej le v nevezani ©bitki. Ivan Hribar pa je poslovenil v sti-hih 94 teh basni in jtm je dodal JKe dve sorodni izvirni D^snitvi, ki sta prav posebno posrečeni. Prevajalec izjavlja sam v uvodu, da izvirnlka na ^>seže noben prevod, pa naj bi bil še tako popoln; jezikovnih fines in sal preneeti ća^to sploh ni možno. Vendar se je Iv. Hribar tetil težkega, a vele-raSnega del a, V veselje in tolsibo mu je bilo in pOraajFtlo mu je, lajrlje pr»-naMti dneve pr^gnanstva v Abtenaui med vojno. Kjerova, sladlcaga materi-■ne^ra jezika vejena ušesa so morala v tistih strasnih Ćasih po^luSciU le rajo, sovrazno mu jrovorif«>; zato pa se |e med prevsianjem iz francosčine nasla-jal t«m b|BJ ob tepoti In bor^stvu mile slovenščlne. Tako i© nastala ta lepa, duha in fjoezlje, huTrt>rJAv brldk'ih res-nio in poukov bogat* knjiga. Med iz-virnimi p-esnitvami je >Otnokovo poletno jutro< Ijubezniva idila, ki ka2e Hrlbarjero oetir> opazovanje Si vi jenja na vasl in otroško dule. drupta — >Sa-n^ lovskega psa« pa so prav izborna, dramatično iiva sllk«, ki jo v lastno sabavo eesto g\eM fovee, prijatelj psov. Tehtno kniigo okusne opreora vsakomur najtopleje priporocaim>. Sasih. Pesnltve so Bro€ins 7t>ve; noka-tm pa ie poznamo in pra-v te so med — Nov« geSk* ©pere. Brnsko narodno CeSko pledaHS?«- vnH*!ori sledite nov* oni«: >MEkvinoci.i<), Neril<)v >Kmei Jnkubc, Zitkov >Petf»r Kral3nc< in Novak?>va >Oro» nior?k.i r ori'iubljci :ni nrarnor-natimi kipi. Obliubl'tn ie tuđi nastoo %. Drvote, člana operneca gleda. ^Ca. Ob polnoči alegorija, do p hoči t'cs. Začetek : seeiri Bohinc - Počivevni-kov& (petje) in N. Pr«to*-nikova (klavir), molki in ženski predtijo/ki zl>or ter društveni orkester in pev/ki zl»r. Spored raz!io\rsten in zaxav«*n. Tuui xm 6tneh j© pre?krblieno. Pa fe privi, pravca ti pivšiček! L& pridit© in videli boate, kakčna ureča vas ob vrato^u v novo leto WIiko doleti. Začeti oi> 20. Vstopnina za članetice) v pre-JprtnV,u Tiskovna zadi-uga, Prožernov.i uli ft. 4 D, za Dečiane in člane ni v^er pii blagajni o D. — Sokolsko društvo v ^tertanjji v» si priredi na 3iive>trovo z tl>ivni w čer v društveni telc/vatlnici (ealonu po-stilne p. d. pri SorSu) v ^tepanii va4 3 sledečim sporeoom: ipra, petie domaćega zbora, telovadra nastupi ia ples. Za^etek ob t*>\ S. zvevor. Vstopnina 2 D oziroma 3 D zu o-rebo. Vftbi-mo svoje članstvo ter zn-^nco in prija* teljd niž^^a društva, da ^o med prij t-no zabavo v na^em kro^u po?To\e ^>đ starega leta. Zdravo! — Fokol Moste priredi svoj Sil\e*t-rov vei>*r pri br. Pn^mkti v V^iJmnUi-Zacetek nb 7. — Te!ovactio društvo Sokol ▼ St. Vidu nad 1 jubljzno ima svr>i redni rih-čni zbor 8. ianuarja 1922 ob 1?>. nopn!-dne v Šolski tefovadnici. K obilni ude-ieibi vabi odbor. — Redni r.hčni zbor Snico^kcfira društva aa B!ed?i se vr:i ?-. Mnuar.is 1922 ob 3. T>opoMin* v trlovrdnit i. — Notiri .Sokol Kofc-vj-5« in *?•>-krt L/Oškm dolina«, zač^vijoc Silvest-rovo prireditev. smo rirt-teli 30. d^-era-c-embrd z vecerno "nc^to- Kfr fa nV^vM na današnji tlsn brekom muna, o'ive-i-Čamo o tem omenjeni dni^tvi. Tnrl^fi??a im mmh — Hl. Sporfni plcu, enn nnjb^lj ani-ralranih v^akolotnih r^'-n^Tiih r>riroJ'-t#v, se vrši v ^oboto 7. ;rru«m v v?f»h prostorih Karodneera doma. Na programu jd plee. TJiriote, ponba, kavarr^a >pri dveh laUvlih« itj. V^topnirA f* bido doKivale od to-Ka nipr^J v rr^c-pmdaji. Vetonnina za o*-^-> K 40, obi?-kn prornenftrina, pop^ma T;v>ila tP^ n^* bodo r^rfciHijnln. — Smi>r*i «o pr**nr'<» ♦«*- yh dobe oni. ki m) jib naroriM v «klM;:<;r tvrtke Gor^r. Ciani mvjrt^ih dniM^T, kl reflektirajo nanj?. pa \\h ** ni*o n«ro-Hll, lchk» to fftiire n-ikr»#Hno, ki^r i> ?« n*kai eanii^k prostih. Kn?k*»»r»e2^ S. j«i-nuarja g»e* ^'1dft3n z^klinfi. V kratkrra p© rasdele tuđi pvo?>^«Ttf> klnhom do-lojena rabljen** flm'!'Ti SrK>rtn» evezf1. Dan 3e pravov'apno objavi. — Vankališče Br1vf«?'-r«» v Ti«*l*iTS7-skl Bistrici «e ct\-orl ni Sovis:n Ma dan. Kakt>r zTiano, i© f»a^k.?l!§r© l^toa povsem preurelt^o, norlo'^jeno in ino-kopi ii<> dviirrjcni. t*ko, da o^^ovnrja V8©ra modernim irftbtev.iTn. O?Vr^a v Bohinjfu j^ T>rnv fV>s-n. ttid* c~mc> ^o ze-lo nizk^. Pridit? vM v\ l^n «iTi«ko-sportni dan v Bolu:;j. Sfortrki Zvt»zaf Ljubljana. — Slov^n*'c1 plnrinri n-% Fohorjn, — Vkl^ub st^bern:! vr*m**m j^ đo«"(»Ir» r?lo nekaf Ljubh^r'ar^v ni l>o?i;-n!-* na Poborje, kirr j^ ni >Mi?.l?r.i v«*?»r sapadel sn^s; toko, r1^ je Mio n^ kr?;ih zainetov ^l'izn 1 m pnft(rn. T,*»r»o b<"»?i^n|, co »ta priredili obe slovenski kori, r&-fi^bno lifno ck^r'^r^ ir» bil.i min^orsTra koCA, V«Trw>r j»o \7. Vx\Wrm lro^ na rveti d«n b MariKor?pni f*r>«Deli tu«M ^ubli«n-«ki Izl^tniki. Pri^kovmi v^\\ rfArk }» ze^riplo n^r^nro vr^rr* r poboto. Č^b oba rrarnilv^ j^ h\ir\ ra ^orl ?e pre-e«i u,5fod"no vr^me, pri1i*Tro tiMI ra "«mii-čartj©. MariHoTPk-^ l*»»""i i> tuđi r»r^!ro zime OPkrbovpr«« riorf vrornim vo^tvom fi^. Tr>->^^^, roj-aMnjč is Kranjsko gore* f. Stev. ____ .SLOVbNbKI NAKUU\ dne 1. januarja 1922 5. siran. Dneone oesfL v Lm hitani 3/. decembra 192 L — Ob aorem let«. Naš list ostati* tuđi v novem letu zvest svojim načelom, ki jih zastopa od svojega začetka. Od svojega rojstva se je boril za ures-ničenje slovanskih in jugoslovenskih ideeuov. Po polstoletni borbi je dozi-vel, da se je većina teh Idealov izpoi-nila. Pretežni većini jagoslovenskega naroda je zasijalo sobice s\ obode, te velik del slovenskega in hrvatskeoa plemena se ječi pod tujčevo peto. Naša naloga je sedaj. da si izradimo moćno državo, sitno dovolj, da bo mogla v doglednem času prinesti odre-šenje tuđi se tem našim zarobljenim bratom. Notranja konsolidacija naše države nam bo torej y bodoče naivišji cilj. Z vsem navdušenjem. z vso vstrah nostjo in požrtvovalnostjo se borno zato borili za konsolidacijo naše države in njeno okrepitev. Bojev ali se borno kakor došlej z vso neizprosnostjo proti notranjim in zunanjim sovražni-komt katerih smoter je. da upropastilo to tvorbo, ki je bila stoletni sen in srena zelja naših najboljših sinov. Bla-gor in dobrobit države je naš najvišji zakon, kateremu borno, kakor došlej. podrejevali vsa druga, če tuđi še tako važna vprašanja. V tem oziru ne poznamo, in ne borno poznali nobenlh kompromisov in nobene popustljivstU St opali borno r tej borbi po ravni po ti. ne oziraje se na levo tn ne na desno. Podpirali borno vsa stremljenja, ki so v prilog državi in naj izvirajo od te ali one stranke, pobijali pa z isto nevstrai-nostjo vse, kor bi lahko posredno ali neposredno škodovalo državni naši ideji. Državno in narodno uedinjenie bo, kakor došley\ tuđi v bodoče naše vodilno geslo! Kakor preteklih 54 let, tako se borno tuđi v petinpetdesetem letu. dosledno svojemu staremu programu, bojevali za napredne in svobo* domiselne idele in to brez vsake ma-lenkostne ostosrčnosti. Posvečatt bo-mo vso paznost gospodarskim vpraša-njem in z Ijubeznijoin širokogrudnostjo skusaU po svoji moči sodelovati pri re-šltvi perecih , a težavnih socijalnih problemov. Informacijsko službo, ka-teri smo že lani posvečali največjo po~ zornost, borno skušali dvigniti za naše razmere na višek popolnosti. Tuđi kut* turnim vprašanjem hoćemo posvetiti vso skrb in Ijubezen. skratka. »Stovđii-NGrod« hoće, kakor v preteklosti, tako tuđi v bodoče ostati največjt in nabolj či-an list v Sloveniji. Barnumske reklame za se ne borno delali. ker je ne po* trebujemo, to prepuščamo mirne duše drugim. Slovenska javnost nas dovolj pozna, saj je naše delovanje odprta knjiga, zato nam ni treba nobenega reHamnega bobna. »Slovenski Narod* ostane sebi zvest. veren svojim idealom, nad ej a pa se, da ma ostane jo zvesti tuđi vsi njegovi števibd prijatelji, naročnihi in čitatelji. V kolo svojih naročnikov in sotrudnikov vabimo vse Slovence in Jugoslovene. ki so dobre volje in ki jim ie naša kraljevina svetinja vseh svetinj. — Dokument sramote. Dobili smo v originalu v roke tale velezani-miv in značelen protokol, ki ga podafamo naši javnosti v dobesed-nem prevodu: »C. kr. okrajno gla-varstvo Črnomelj, dne 2/10. 1914. St. 375. Zapisnik, spisan v zađevi gotovih izjav o vojnih dogodkih, ki so bi-Ie izrečene v Črnomlju in so vzbudi-le pohujšanje. Prisotni: podpisanci. Na povabilo je prišel g. dr. Karei Š t u r m, cdvetnik v Craomlju, in iz-povedal, potem ko se ga je pozvalo, naj govori resnico, o predmetu tole: »1.) Drugi ali tretji dan mobilizacije sem se peljal z vlakom iz Črmomlja v Metliko. V kupeju kamor sem vsto-pil, je bila večja družba, v kateri je bil med drn^imi vpokojeni vlš. davč-ni upravitelj Kline in več iz Ljubljane se voze Č ih potnikov, med njimi tud! vpek. sodni oficijant in posestnik Flajšman iz Metlike. Razgovor se je nanašal na vojne razmere in v tej zvezi se je izrekla tuđi trditev, da stoji i talijanska armada že mobilizirana in pripravljena za vpad ob mej! proti Avstriji. O tem vprašanju sem apostrofiral Klinca, ki je ponovi! to trditev. Nisem hotel izzvati nobene scene. V Metliki pa sem potem v me-stu v gostilni svojega brata podvr-gel to trditev pravični kritik! ta jo ovrgel. Dobil sem vtis, đa ie Kline pri tem kazal neko gotovo notranje za-deščenje, dasi je pripomnil, da bi on odnosno Slovani prav radi š!i v boj proti Italiji. 2.) Pri isti vožnji sem stopi], ker mi ni družba ugajala, na oćprt hodnik, kjer sem s Flajšmanom stal pri izhodu vagona« Flajšman mi je tiho pripovedoval, da se v Ljubljani širi vest, da je prišla k avstriiskl armadi deputacija iz Beograda, da jl ponudi predajo mesta. Nato ]e en polk prekoračil Savo in ko je prfSel na mesto, so ga skupno z deputacijo, kl se je žrtvovala, pognal] v zrak* ITaJ-šman je konformno z mano pripomnil da je to nemogoče, ker vendar ne bo noben vojaški oddclek brez varno-stnih odredb stopil na sovražni teritorij. Dobil sem vtis vda se je tudl o tej temi govorilo v goraj označeni družbi v železniškem vozu. Prosim, da se smatrajo predstojeće izpoved-be kot v najveći! merl zaupne In naf m međo c*ebe ye4 m postat k afr* daljnemu uradnemn postopanju, ker je že pri tem težko trpelo ne samo moje dnižabno razmerje. marveč naravnost moja obrt in moja eksi-stenca, Dr. šturm. —« Nato ovadbo je bila odrejena pri vpokojenetn dav-čnem upravitelju Klincu hišna prei-skava, ki pa je seveda ostala brez vsakega uspeha. Ves čas vojne je bil na to g. Kline pod policijskim nad-zorstvom in moral vsak dan račun t-s tem, da ga odvedejo v ječo ali v internat. Ovaditelj je torej povzročil s svojim dejanjem g. Klincu silno gorje in težke duševne muke. Kako se naj označuje tf * ejanje? Nimanio ?a to primerner -'/raža kakor — fej. — Srečn* ,o leto vsem dobrot-nikom, člano i Članicom Želi Kolo Jugoslovenski: sester. — Imeiu.>auja. Imenovani so: računski oficial Fran PdĆnik za r«-čunskega revidenta, računski asistent Fran Božić za računskoga oficitAhi in računski praktikant Maka Pres-kerza racunskege asistenta — vsi pri višjem deželnem sodisču v Ljubljani. — Nov kazenski zagovornik. Vifeje deželno eodišče v Ljubljani je drja. Frana TomHča, odvetniškega kandidata t Ljubljani, na njegovo prošnjo sprejdlo v imenik kazen?kih zagovor-nikov svojega okoliša. — Iz politične službe. Premoščena sta: bkrajni komisar dr. Anton M*-gni«r od okmjn^a glavarstva v Kranju k okrajnemu glavarstvu v Kr-škem in provisorni vladni koncipist Ivan BKatholischer Jugendbund fiir Marburgc in >Orts^ruppe Marburg des ! Verbandes der Meler, Anstreicher, L»- | dcierdr und deren verwandt?n Berufe ! Oesterreichsc sta razpušče?iit ker ni-mata več Članov in torej tuđi ne ofego-jev za pra'-ni obstoj. — Redk* proslava. V Strojnih to-varnah in Hvarnah, enero naših naj-▼ečjih industrijskih podjetij, se Ja vr-Sila vdferaj redka proslava. Oblar Ja-nez 2 € r f 1, vzlic svojim skoir> -3edem- I desetim letom še (vrst in trden mož. je dovršil petdeseto leto slufibe v podi?t-: ju. Pred zbrammi zaupniki delavstva ' je čeatital ravnatelj inž. J. Boncelj ! slavljencu ter mu izU&čil prlmemo da-i rilo. — Prlstojbeafk o katerem smo svoje* Ctsno poročali, je dottskan In Iztde v zadnjih dneh t m. ter se bode razpos'ai dose-danjim naročnlkom v prvi polovici )a- ( iraarla, Takojšnlo naročito !e potrebno na I naslov čr. Ivan Cer ne. Gospodarska pi-I sama v LJobljairt. j — Tarifo o pobiranja tafcs In đonlaen (sa pregled ta UsoMitJe fprelzkiisi mer in merilnih priprav. steklenlc in £aS t& točenje alkohotnfh pijač in mleka. istotako ^o-dov, Id je stopila v veljtvo dne 1. fanuarja 1922, prtobčnle v celoti »Uradni list« Uev. 154. • — Umri Je za kanjo v Lpohnn na j Štajerskem poStni nadkontroter Edv. i B u r i a n, ki se je po prevratu iz Ju-i goslevije presein v Nam. Avstrijo. Naj v miru nosiva! — Zopet podrafftev fobaka In Mt«Cn?i tzđefkor. Uprava dr2avnfli monopolov v Beogradu je z naredbo z dne 26. decembra 1921 P. R. br. 61 na podlasl sVleoa nprav-nesa odbora samostojne monopolske upra- i ve in odobrltve z- fra. mtnlMra povrata { cene sledečfm tobaCnlm Izđe'kom tuk. to-I rame, kl na] stopilo v veliavo z dnem I.1 januarja 1923 In sicer: T. Tobak: Najfinej^l turSki od lAO Din. na 200 Din. za kg. sred-njeffn! turski od 60 na 65 Din.. nalffnelSI ocrski od 35 aa 50 Dfn.. domačl tnnak od 30 na 40 Din. za kg. TI. Cigarete: felotov-ke od 220 na 250 Din. za 1000 komađov* Moerfs od 180 na 200 Dm^ Sport od 100 na 110 Dfn.. Ogrsfce od 50 na 65 mu. za 1000 komadov. TTf. Tobak wi zvefenf«: §!-bIVe od 40 na 50 Din. m Klofia^e od 40 na 50 Dfn. za en kilogram, ftazen tega se vo-; vfsafo tudl nekaterl tedeHri ^rh^kth in bo-j tanskih tovara, kar Ie razvidno Iz nnvfh ; cenovnikov. ki so na razpolago ▼ vseh to-bačnfh prodajnih lokafHt. | — ProSaiJa m knjHir». Iz Slovenj-j gradca smtj i>r«fali: Vsakflo ve, kako ; potrebna in koristna j* v obmejn^h kra* i jih knjjitnfcfi, nap«>lnfefia s dnhriml, ; f*on?nlmi knHiraini. Pri nas pa fte ž.<1, s temi ud moreno ponašati, kajH nf?lb jtterilo knjia: Je sa Sasm vojske treslo t nepokticane itike te Me pred enim letom smo sonet otvorili Čitatoio* s prav malhrjb knjitnieo. Obraoam w* v tmenn vseh slovenjamisicili mHoliobov nam s dne 79. đee. is j Maribora; V čstrlek ▼«• dan fm stala ! velika anoiioa hm Toa^ilia Gosposke ia Krek«ra vllee it S. Po meetn so se ie đopoidne Hrtle vesti, da Je stanovanj- , ska kMnisifa nasilno deloiirala s itiu UJantke fronte snaneira Inimerla kapetana Mlakarja, kl da a streljaniem ogrota vso htio in tadi njegovo lastno drntlnb. Ko Ie nai dopisnik, kl )• znan je Db prihodu đrugega v tretje nad- | stropjd, kjer Mlakar stanuje, zadržal j snanec, ćeš bognedaj se mu prikazati, ! dobite lakoj strel. V tem 6? je res od sgoraj eaftul zapovedujoc gU«: Halt? Ko id dotični gospod našega dopisnika potisnil v svoje stanovanje, mu je po-kuzal kroglo, katero J3 nesrečnež od zgoraj izstrelil bnje za mriterjo e\t>je žene do atopnice, na katori je naš dopisnik že stal. Na mostoviu se je pojavila MlakariVva, žeufi^ ki je epuetila ntvzdul pismo, n*\ ee obvdsti Ddvetnika dr. Skapiiiu, Ivi pa ne em* priti v stanovanje, nc^o ni»ri ujo puklicati. — Kapetan Mini:*:!* je im^i tu -aiaiiov*-nje, obsto^^re iz 4. f-.jh. kateriii tlve ima v nijemu neki viioknjoni maior. Mlakar nad pol leta ni iV.-il n':t\-\ Tft!:o je hi\ prisiljen svojo icri> z otrori otinosl?Ui k ocetu bivšemu cod. eveiiiku Modrin-jaku, seaaj kon-ipijentu v I.endnvi, srrn pa se jo zn<'ktl n* svoj tlrni v Ptuj. Ljiitlje bo izvoJjnli, da f(s>ji flta-nov«njd nrporahljeno, pritiska'i so ra itftr.ov^.ni^ko komisijo fr>hko čnsi, da \o ekU'nila MLikarj« odv-oved«ti tev mu v okolici mestft nakaznti .iru^o stanova nje. Ker e*> njecovo stanovanje v Krekovi ulici že odclali di-u«ri Ftranki in se Mlnkar ni hot-1 ^ok/aiti, eo f'fi v četrteTr cor»c»ldrn> Ii^leii narilno dv-loiM-rc.ti. Totla kn je pri.Ma koi.ii.-iin do stanovanja, eo našli vrata 7 ^iir!kvUi*\nA. Zjc*rozii je, da uatrćli \ - ikocar hvoit pardona, kiicr mu prid- i »li za. Pred vrntn n\ hodpikii ic r nikopjar z&-deli. Situacija Je ostala do večemih ur n^lsnrpmonj'ena, Ie r.idovednežev j© zmanjkfvlo na ulici. Mlakar trni baie na hudi nervoznosti in je bil radi tega tuđi euper«rbi tri ron. — Domače pivo. ZasrrebSka delnl-?Hca pivovarna in tovama slada ie imela dne 17. decembra t. 1. svoj XXIX. redni občni zbor. Letošm'i čisti drb:ček znaSa kron 1,494.954 36 vin; po odbitku važnih dotacii v rezervni zaklad. je določeno iznlačilo 15% dividende, t. j. 30 K na eno del-nico. V ravnateljstvo so zonet izvolie-nf j-ledeči xz.: Sam. D. A^eksander, Vjekosbv Heinzl in dr. Stanko Šver-luTsra. Glasom sklepa ravnateljstva se mora vračati ćela delniška jrlavnica K 10.000 000 do 31. januaria 1922, da se izvrše nova gradbena dela. Produk-dfa piva je d ose srh v nreteklem letu 60.000 hl. r??*di razsiricnia poslovanja posebno v SlovenHo. Dalmacijo in Voj-vod'no, 5o potrebne nove inve^ticiie, da se produkcija piva zvila. ZMosre v omenlenih ookraiinah bodo pričele že spomladi poslovati. Nova polnfnica sodov ie že zerajena in opremljena z naim^dernei§'mi stroii. kmalu bodo dovršene tuđi nove kleti za vrenie in od1e??anie. Ves obrat bo ronila lastna eleVtrama. Tako moderno preureiena nivovarna bo labko profzva;a1a oknli ' 120.000 h1 le^no. Prve ćni fanuana xa- l čne obradovati v LfubMani in ooozaiia i ceni. srosfi1n:čarje na prvo\Tstno k^Vo-vost in soVdno ter točno postrežbo. Natan^na pnja«fnila flaje za^tnnnik z. Tvr»Ti Bajželi. Sp. Siska, Gasil^ka rUra 115. 9735 — 25viS*Tia mo^tni^a na sav«';rm ira^ pri Breiles.1i. Sklep ob^insk^pra odbora nr^ta breziskesra «rlede zvi^* nja roo^tnin© n* pnv^kem mostu j|e odobren. Mb^tnina fna:!» s^dai: 7a osebo fpr?. na 1r>1*»pii, nn konju Ali vozu), «a 1 kolo, sa 1 otroSki vo?i??k in ra 1 sa-mokoinioo po 20 vin^nev. wi 1 ^lavo droHr>ice in za 1 s«frcr>težnik po 40 vi-narjiev; za 1 pl«vo živine 1 krono: ia 1 enovprež«m voz 4 kron^t za 1 dro-vprež«»n voz 6 kron; za 1 avtoirobil 20 kron. — ZviSanj© pristojbine «a rifcarsk© lmy%ic*. Z dn?m 1. januarjJA 1922 se Kvisuje pri^tojbin« z* ribarske knjižici, veljavne na br^mlju bivše kronovi-ne Kranjske, n*i 25 »linarf^v. Solkovi-na pa jm*^ 5 dinaijev. — V Srnartnem v Rozni dolini »o nabrall PoVirfi po gealu >Deca decic znppek 900 kron zs strad-ijoSo ruske otroke. — Obvesti?«. V moji tovarni f« bilo ukradenih 200 beležnih koledarjev. Bržkone eo ti izti*i brez ptojilji in pri-mifivrS) nrišitl na ozndfr. Prosira uljudno, d^ p© m? jnvi verko imm^ivo ponndbo od »truni netrcrovciA. — Kartonska tovnrna I H o n 1 *. Ljnbijhna. — Ljnbezfijiivost dobrera moSa. Na Poljan-ski cesti prvd hi^o §t-y. 6 Jo bil snoči veledruniatičen prizor. Upravnik vojn©pa skladišna Rndolf J. J© s pasjim bičem pret?pal svojto ženo. Vsrok — niecovo ljubavno razmerje 1 neko prodajalko, — Tat is napajivosU 1 Hlapoc Jaka Dlmnik xt Vica j© bil pri^nMi na pblldjo, ker J» bre« dovoljenia lustni-Ira vtsi >z§ herc neko kolo. Na policiji Je robantil: >Pa «3 »em ^a vzel sam ZA heefe SkuSal |^ protestirati, k©r so gs> odpelinii v — sapor. — NefMPevi^n ▼•»nlk. D^1av©c ▼ k©tnieni tovaml Jane« L©nfcov5&k J© s kolesom povozil ifpklico Mfl^no Rahne. Ni bila težko poškodovana. — Tatvina por^nika. V akademski menzi v MrtritnjiiScTi je bil n« božični večer ukraden rim^k! p*>vr£n'k lemnorujava barv© anel^sk© tvrdko (znak: spređaj v spodnjem deln na 1^ 1 *i ««Uka krpa ls istoga blaga), nada- [ )\e klobuk »ive barve s crnim trakom I ^tev. 65. I — Ni komunist! K porobila >K*v I munist-raegrajac« popravljamo in oue- ! njanio, da ^. Jakob Grić;«r ni bil sreti- i ran. Z&uevna ovadba B^ni voč ali nianj na mašcevalaoeti in tKfvraštvu, Gričer je diii^aće j;o dubljenih infornia«:ijah mirea in valeintoligciit-n del iver, ki je Lil vedno Ftrogo naroi tum pa na CA-edinec *b-.sne rol: vi 2Sfef*inovo zvtver ! vru'«l % nrkim prij tclnm proti domu V vafi ju je srečal I*udna."\»"*v prij.itrlj A?ojzM i' /Tr, poe. =in iz f'K Vida. Ko to zapazi Bminarjev s^ifnsliivalec, jo IJ9 cm!h kra?. pc>-ri~al. Tmcl J© nainrnl rti-T.!^o vest, ker ]3 jr^ja l.x>iarja izri-vtil. To p«. jo L#o2*iiU tako razkačilo. d^ ?i j© y hil ri".! :»:;.iiA:icm m:iii%-! \£l, Uiirril LJmln. ^ t včo silo s kr*-j'.elceoi dvikrat po glavi \\x ^nkrat č«e Acvo roku. liii:: tcžko p».>."ko:*. — Koi:ccrt v hotriu Tivoli na no-vc^;ri let 1 uan od 15. do 20. itrt*. Svira fco.it'v liravsko iivi/ij*. Vsrojjn.nii pr^st«. — Se priporoč^ Vi-icosUv? I) 0 1 n i C ft r. / \ Srodno r.ovo lefof VreJništvo in vpnw::icfvo „SfcvtnsScja Jfaređa" m^ 7rr?wv i-3 r'TvTsSs'S^ NASA VLADA JE BILA INFORMIRANA O ITALUANSKlr* NAA1ERAH NA JADRANU! — Bocsrrad, 31. dec mlira. (I.tv.) Iz povsem zancsl"ivega vira ie Vcš ko* rvsp'fudcnt irsvcdel. da je imela naša vlada točne informacije o tem, da na-meravajo Itcii'ani izzvati o božičnih praznikih teik? incidente na naši juzo-slovcnski obali, in U1 n tem v ncrrcj obvestila diplomate??*? zastupnike tuiih driav v Beogradu. Povđarjamo, da je ta informacija absolutno točna! VRNITEV NJ. VTL. KRALJA V BEOGRAD. — Bscrrrad, 31. decembra. (Iz.) NJ. Vel. ferai] Alckrander se ie sna51 ob 9. povrnll v Beograd iz Sfovcnije k]er Je bil na lovu. PASICEVO POTOVANJE V PRAGO — Duna], 31. decembra. (Izvir.) »Neues Wiener Taeblatt« javlja iz Pra^e, da priđe ministrski pr^dsed-nik g. Pašič sredi jan. prib. leta v Prago. Na svoji poti se ustavi tud; na Dunaju. Njegovo petovanje srravlia-jo v zvezo z utrditvijo malo antante, ki se naj spremeni v krepak političen blok sredjeevropskih držav. VPRAŠANJE VOJNEGA MINISTRA. — Beograd, 31. decembra. Ozv.) Ker se je kralj povroil, smatra.o politični kroRi. da bo v kratkem rešeno vprašanie o imenovanju vojneza m'ni-stra. Na včerajšnji se; i narodne skur>-Sčine so splošno kritizirali, da ni bil navzoč Keneral Z e Č e v i ć pri debati o dvanajstinah. da bi branil postavke vojnejra ministrstva. General Zečević se S'cer nahaja y demisiji, vendar pa Še vedno opravlja tekoče posle v svojem kabinetu. V/ILJEM IN KARL. — Pariz. 31. decembra. (Izv.) V kratkem iziđe knjiga, ki jo je soisal jreneral von Kramen, zastopnik Nem- 1 čije v avstrrskem Rlavnem stanu za ; časa sveto\*ne vojne. Knjrira bo vsebo-vala tuđi zanesljivc podatke 0 poskusu bourbonskcjja princa Siksia za sepata* ten mir. Ue eri1! Krnmen pravi, c!a so av--.;:"jeki 'croiri boj vtovili Cknicn- I ccai'ju ncR'j Kav*u. P'ilkovn k Arz mu j ie izj:-vll, ćd se je Karl izra.il proti * vujni. liaje inu :e rcliel. da ne bi orišlo 1 d^ vo]r:\ ?.!:o bi b»l (»1 !. 1914 na Drc- •iilu. Kr»rel je ht.tcl vladari, nf pa i komprOiTiiiirati prtsto'a z nci^oeibM.m J porazom. Po obclodanjcrjn Siksiovtsja ovma ;e ra vedno pr.-ncluilo prijoteH- | sko razmeric med Karlom in Vilio- mum. 2elez?;tcat>-ka st a vic a v NE V ČIJI. — Bclin, SI. dec. (Izt.) V^ernf-?nja colc;otr«3Tvc pogftjanju z raat^pni-ki Sei«--znie"arsh5h crs.'inizncii gK'Mli* likir'onia ctivke so i:n.]^ u^peh. VIv d.i je nopurtili in ugodila 7>abt^nn> ž^lrzTMfsrjev. ToLnm prihodnjih dni bo do^^^cn popiolen »por^zum in iclczni-čarji nastopijo svojo službo. 2ELEZMCARSK \ STAVKA V KEMCIJI. —d Berlin, 29. «l^c O trpmrtnfi* rt»!o2a;"u fcicani-jrrskegm gibanja po- Po veateh. ki »o doM* do A*vit po ▼ Kolritj vr^i obrat r poln^m obip^^u. V ^bmoCiu rn\TiPtrl'ftva v F.U>erf«ldu 3^ i»t*ivka »atno delna^ Uradni ki ne ttav* kajo. —d ElbfrfeM. 5^. d<*-. StnvkMoHm j žoleznifrrjom se je dar^ ponori izd«r lo povelje, naj z veo strofo?tio izvaj«t- 30 stivkt>. O.irrftvili «* bodu ^amr» rr*n- gporti m^dnaro-l^e kom*-uje VPRASANJE PODM0P.NIKOV. — d VVsshlnfi'ton, 30. dcc. Ka- ! kor se poroča a brisanstrecra vira, je j komisija za razorožitev na morju v plenarni seu naćeloma dnuri resolucijl Rooto\i, v kateri se i7javlja, d^ se podmomiki ne smejo uporabijati kot unič-cvalci, je izjavila britanska dclc- | gacija, da f.prejmc prcđlos i* po^i*- ■ jemf da stepi neposredno po ^prejc- ■ mu po petih velesiiah brez pritrditve I drugih držav v veljavo. Borze. , — Zajrreb, 31. dec. (Tzv.) Prost promet. Devize: Curih 52.75, 53.—, P«i-riz 21.75. 21.85, London lita—, 11.50, Berlin 14S.—, 150.—, Dunej 5.10, 5.25, Praga 403.—, 40G, New>*?>rk 270.—. Budimpešta 44.25, 45.—. — Valuto: dolar 2f58.—. — Curili. 30. der. Za,*rreb 1.949, fhtnai 019 Berlin 2.776, Praca 7.501, Milan 22.251. Pariz 40.99, London 21.491, Newrork 5.115. — Trst, 30. dec. Za(?reb 8.65, Berlin 12.75. Pn?a 34.25, P«riz 18S—. T,ondon 98.—, Newy»rk 23.20, Curih 458.—. — Praga. 3W. dee. Z:v?reh 25.^75, Punaj 124, Berlin 37.2%. Milan 289.—, Pariz 548.—, Ivondon 28U.—, N«wyork C8.50, Curih 1335.—. Dnnaj 30. dec. Pari* 42500.—, Curi en 105000—, London 22A00.—, Perlin 2920.—, Zapreb 1875.—, Pr.iga 8000.—, Milan 22*00.—. — Pariz, 30. der. Btn-Hn 6.75, Milan 52.40, Netrvork 12.49t Curih 244.37. Dmitvene oe^ff. — Persko društvo »Slavija« Vlč-Glincs priredi kot običajno tiCl letos svoj Silvestrov večer s plesom in sicer dne 31. decembra ob po! 8. uri rvečer v restavraciji »Amerika« na Ollncah. — Vstopnina 8 kran. Konec ob 3. uri zjutraj. — 9ilre«tn>T retor »I>|nbIjaii«k#iWi Jrona« «© rrŠi danes v zpfornjih pro-atorih NApodnega doma. Z-icetek ob osmih. Blagajna je odprta ©b pol osmih. Na re#elo svidenjel — SRoTeB. rtrtvniSkes« 4ruStr» ▼ Ljabijani prvi redni ob?ni abor -3© ▼!*! 5. januarja 1922 ob 4. popoldne istotam s eleddćira sporedom: 1. Porodilo odbora. 2. Porobilo o dr. Lftaehner M«*»ria-vi ustanovi. 3. Vblitev predsednik* in odbora tor 2 pregl^nikov raCnno^kih takljnčkoT in dr. LOachner M. ustanova. 4. DoloSitev časopisor za leto 1922, 5. Dofr»čitev društvenih prispevkov r* leto 1922. 6. Samostalni predlosi fla-nov, ki ae morejo vsaji 4 dni pr^d «bo-rom pismeno naznaniti odboru. 7. 61«-aajnMtL — Silvestrov ve5cr priredi ketrifa- 5ki klub »Vcnčck- v salnnu £os*ilne »Drr.Sček«. Bohoričcva u'ica 9 z raz-ličnim procrramom in nlesom. Godba jug. žc!ezničnrjcv. Dobra kuhinja, vina iz Turskcga vrha. — Pckoininftki zdklnđ K^ zdmvnf-Ske Tđovo (vdovre) in sirote kraljevine SHS ima dne 5. jami 1x3:1 1922 ol» 3. popolilno v n>s?i«trfltni dvorani ▼ Ljuhijini (»voi 1 f»1 nt obr-ni zbor s sl?xf*-čim dnovnim r»^k>m: 1. Poručilo upMv-nega odbora 2. Volitrv ufrav^nega- odbora in reviroiiev. 3. Vpra^ania in na-sveti Monov. Pricpovck za- leto 1922. znaš* 150 D * 5fV pri bitki in i« vpo-slati blagajniku dr. E. Dere« ni ju v Ljubljani. žarila. — Za Jttcos'ovensko Matico so ttarovali: G. Kac, Del. Lcndava nabral Din. 1f. Dr. Baudek. Metlika nabral Din. 162.4«. Drr/ba pri z. A. Pikel v Ot?ah r:i Celja Dfn 42.50. G. Ftifcir.a. Kr5Vo rabral v t»-moSnii kavaml 10 Din. DruJba v Celju na mo^tu Din. 16. Strojne tovsrne *n Jivarne v Ljuljani Din l?50. Neimenovani v Ljubljani Dio 250. Leoi>o!dtna Jeslič. Breznica nahrf »a v vcfeil družbi Din 10.50. šola. Velika Vcdelia Dhi 46 90. Čekovni urad v Liubliani (računovodstvo^ Din 10.05. Tn-n!o T^enčič, Strni?če Pri Ptiiju nabnl Dto 125. Iskreni hvala! Posnemajte! PofzosflfcB- — Gospod, ki je z«imenjal v tovarni Zvezda 23. t m. zve^or med 10. in 11. uro svoj klobuk, v kat;>rem jd nar tisnj*r£> im© Ostermann. »o pro^i. da ca prine?« t Icavarno Zvezdo nwaj, kjcr dobi srojfga. Ral Ic Efssllafđ - to se zna! tc^amar Felier — SfaMca Olavnl urednik: Rasto Pusto^lemielL Odgovorni urednik; Ivan Podržaj. 1. štcr, .dLUVfcNbKi NAKOL>\ unc 1. januarja 1^22 * Stran 7. deželni odbornik se je hotel zavreti sa to. 1 2al da ni prišlo do izvriltve. Ker tem koti-ccm 1910 odšel v Gorica ne venu se Je M ie kaj mislilo in raspravljalo o tem prešanju ali ne; menda se je stvar smatrala v neizvodljivo. Temu se ne smemo čuditi, saj se — kJjub temu, da )e pred ne kaj teti izdal Paudy kijigo, v kateri je natančal opis familijarnih oskrbi blaznikov po vseh državah sveta — je še ćelo psihvater dr. Đarbot v Lječniskem Vjesniku Št 3 in 4 leta 1920 — ko je razloiil kolonijalno la fa-milijarno oskrb umobolnih, izreke!: »da W se tuđi pri nas, ker je ogromna večina bol-nikov kmečkesa stanu, mog a razviti oskrb t kolonijah, da pa z ozirom na kulturni nivo našega naroda v uglednem času niti misliti ni na slično ustanovo, kot je ▼ Belgiji, eni najkulturneiiih dežei, i« stoleUa razvi ta. c Temu nasprot! moram ođločno ugo-vtrjati. Menda dr. Barbotu vendar ni neznana da je zamišljena oskrb umobolnih že povsod uvedena — io menda vendar našega naroda ne smatra danes sa inferilor-nega od Belgtjcev pred par stoletji in za nekultiirnejšega nego vse druge narode. Da se omejim !e na bivšo NiŽJo Avstrijo — ali naj res smatramo svoj narod za tako da-leč zaostai za avstr. Nemcl? Kolikor sem jaz im cl prilike uveriti se iz lastne izkujU nje, moram reci. da slovenski kmet duSev-no nikakor ne zaostaja za nemsklm, pač pt ga dostikrat nadkriljuje. In vender imamo v Nižji Avstrijl že danes močno razvito famfjarno oskrb. V umobolnicah te krono-vine se ie 31. dec 1913. oskrbovaio v vsem 7697 bolnjkov. Tu so se bolniki uporabijall za dela v kuhinji, perišnici. pri Šivanju, H-kaniu, delih na polju, gospodarstvu, h'e-vih, raznih rokodelskfh delavnicah v ra-▼odfh. BUe ste dve koloniji: pristava pri Mauer Ohlfngu fn samostojna kolonija Haschhof na hribu pri Ouffglnfu. FamlMJar-no oskrb pa Je đež. odbor, kl ondi ni W1 ozkosrčen, astanovll z velikim! stroskl y dveh centrlh: prt Matier Ohlingu m Ybbsu — zadnji čas Je tretji pri Dunafu. V kolo-nljah Je bilo od omenjenega Stevila oskr-bovancev fi51. ▼ dr Mlinski oskrbi 260 — torej nad 12%. V rođbfnah *e Je na SilvestroT đan 1913 oskrbova'o v oko'išu Mauer Ohlinga 91 moSkih, 142 žensk, skupaj 233 oseb v 99 rodbinah. — Prf Ybbsu pa 12 moSkih In 15 Jen^k. skupaj 27. NatančnejSi podatki (ro bofeznih itd) bi ne zanima!! Jlrše javnosti, pač pa )ih lahko podam onim, kl bi se sa to zainteresirali. Posnamemo pa, da ie le ▼ okolici Maner Ohlfnga bilo °9 rodbin, kl so pre- j vzcle umobolnike. Kaj morda res kdo misli, da je ba$ r tistem kraju nlžjeivstril-skem med kmeti zbran cvet Intellgence ter se ba$ ti odliknjelo po toliko Izraditi kuf-turl, da s tem zatemne ves nai fugoslovan-sM rod? Zc pred 12 leti sem vpraSal; za kaj bf bilo ravno pri nas nemožna kar se Je po celem kultTnem svetu izkazalo izved-Hivo? Pri Hotentotih in Culukafrfh seve-da nn'brž ie ne, ali pa Jlm ml res Jedna-čimo? Seveda se bolnfkf ne izročajo polfub-no; kdor bi Jfh prevzcl mora biti v to nsposobljen, poSten, zaupanja vreden — za gotovi jena Jim mora biti primerna oskrb. tzkljuCeno vsako izkorlšCanJe. Zato so bolniki tud! r vednem kontaktu s svojim zavodom, pod kontrolo zdravnfleov. V Matter OhMnjru ima eden zdravnik — me-njaje ruje holnike v familijarni oskrbi. — Bolnik, kl se ne fzkafe priTrernega ali kl se poslab'a, prevzame se zopet nazal v zavnd. — Semtwtje se res prlmerl kaka neprilika in nerednost v obče pt se Je dni-žinska oskrb dobro obnesTa. Pri nas Je treba pred vsem upeljati vefi dela v blaznice in hiralnice. Zlasti htralcl le preveč posedajo ter s tem duSevno po-slabšajo, bi lehko vrJili pletenje s slamo j itd. — Kadar se vse poslopje bivše prUil- J niče uporabi v bolnfSke namene, bi se lah- I ko ustanovila kolonija v obtižju, morda se • posreČI v ta namen pridobiti si Kode'Jevo j posest Zavoda na Studencu In v prisllnlci j naj bodeta potem v organični zvezi ter j oba oddajata primeme bolnike ▼ kolonijo; j a s! rudi med sabo po potrebi Izmeniavata bolnike. Ako se poljedelstvo, IrvinoreU Itd uvede v večjl me rt v tej koloniji, hi se oskrbovalni troski ze!o znižali. Isto t)l se doseglo i delon po delavnicah mnogo prihrankov. — Taka kolonija bi nplivala vzgojevalno na narod, kl bi uvidel velik dobiček zavodne oskrbi za bolnika, kate-rega t tem tv^rja U nenpostevanega in ta drufbo aekoristnega zopet v dobrega in ko-ristnega člana človeitva. Izginili bi marsi-kaki predsodkl In našli bi se liuđje, kl hl poizkusili že radi dragih đe'avskih močij prevzetl kakega bolnika v svojo hišo. Led bi bil preblt In začetek ffamiljarne oskrbi pričet Pozval sem učitelistvo in duhovnl-štvo na sodelovanje že leta 1W>9; to sto-rlm danes vnovič. Pri svojih večkratnfh oblskih Mauer- Ohlinga sem se zanimai sa dela v zavodu in tedanji ravnatelj, moj prijatelj dr. Star-linger mi je vse delavnice natanko razka-zal; predstavit mi je pa tuđi več bolnikov, tat ere so preje smatrali v povsem nespo sobne in neuporabne, ki pa so s potrpež-Ijivo vstrajnostjo bili privedeni do tega, đa so postali prldni in zanesljivi delavd; splob se Je opazovalo psihično izboljšanje pri detu, poslab*an?e Pii lenarenui. Svetovna vojna nam je zadala toliko ran. da moramo delovati vedno v\ povsr.d na dviganle blagostanja In s tem i prdohi-vati lep?o bodnčnost Napred!ijrro povsnd — in oskrb za umobolne, ta dos ej najholj zanemarjena naSa dolžnost, bodi tu-ii deležna tega prizadevanja po nnpredliu. Dr. Fran O3stl. Popis pr£biualsroii fn rs^izija stanavanj d Llnbllanl. i Sediiji imamo nov stnnbvftnjeki nrnd B stviro stfHiovanjsko nare41)o. Ekseku-tivno oblast ima ta m^nda skupno nifstni župan in pokrajinski namest-nik. Ta ui&d jd odredil eed^j n»vo po-pi»ovanje probivalstva in revizijo stanovanj ▼ Ljubljani. To je v teku dveh let Že tr^tja ponisova-nje: Pr\o je izvršila državna policija, pa bolji za svojo »urftdno pt>raVoc, đrusro držav« in tretjo novi st*tnovan,1ski urad. T*> ]* lepo, 7ds] homo vsaj natanko izve-(l^li, koliko ljudi je danes v Ljubljani in morda tuđi o takih, ki — ne spadajjo v Ljubljanb! Obenem » žt^tjem pa priđe >r^vizii« stanovanje. Tuđi ta se je ž© enkrat izvTšila, pid ne po državnem stanovanjsketn, mars-eč, čd se ne mo-tim, po prejšnjem meetnem Rtanovanj ekem urndu. Pri popieovanju prebi val stva %dde-ne hi^ne frospodarje odr^vornrv^t ra to, đa bodo podatki o hišnih stenovaloih točni, to so pr%*vi, đa bo>pl9ovan3ii lhidi p^kTi kmiln na tt> revizija stanovanj. Revidirnti lx>đo imele aradne komisife dovolj. Samo ?>o hi^ah? V Tsem ljubljan«kera pomeriju jih je dan?s na v«*ro pov«lnno 1700. prej veo fcot m^nj! TroM bo tor*} pre-cej revizijskih komipij. Pa nic ne do, lir> že šio, d» se le namen in usr»e!i toh revizij do«e?e. Tn ta nairen nnj ho? Pred v?em en*^, v«ai tako doran^-Tttmo, za to, da »e đoiene, kjfe je nniti k«j| rnzpoložljivegft pro^^rn, to p© : pravi: v k«tterih hi?ah »o stranke, ki I št^jejo malo oseb, pa razpolntrjijo z ve- j likinii stfinovanji. Revizija \t., tuđi do-g-nnl^, koliko nepotrebivih prostorov \ zased«jo razne pi«arne, obrtna, banana ; in trcovska mdjetja, ki hi s> lal'ko porabili za stanovanja, in koliko Fta- • r»o\anj zHvzemnio ljudjo. ki nim^io v j Liubljani eploh nič opraviti, ne po po- j k!icu, ne po kaki pravici. T«kih jn nn\- i ti v st.ilnlh PtnnovRnjih, >m<-^'V-'-iib s<>- ■ bahe in pri raznih drminrih kot >pri- ; intTljf1«, >znance«, tako^v^in*- >-*>r~»d- ■ niko< in podobne* port^ ljudi. To'!;i t"!r>- . m^i'-'ni r.U^ in 7?to je kvi\i i. d* odo, (■& Ivoi.'o s r«Kilim o<*-c5(>?n nroprle- \ doval«, Tin^lo z?»nimive, t>« tn«'» ©*'«r«i^ni in ] v.mci vseb vr«t. pe moraio ern^H po ; fpf»nih m^.^o^Tiin F^^nb, po^etr^'iih, pri ; dn^innh (porodnikih), do^-nn rr»znola- : prnjo ra7T»i z^5?ebniki 5 ^loTn/IPtropni- j mi pt°.T»ovflnj!! N« kni smo torrj ra^lo- ! vedr.i, ko bo Vr»r»o/» tob koml^v"on"lnib ! ravisij? N^ to, oe '«>do do-e^l^ v oV^e ; ^vnj[ nfl!T?on m pa iv^ to. cp >>odo vi* la- ', žHt? v LiuVdfnri vp«i z.^ p?*r nro^entov ! star^vnrirko mi^^ri'o. Pov**mo pa hrr * r pfl^rri, da smo t tem oziru veliki j sk?ptiki. j Ktnefifiii!! ilipriifi:!. (Napisat đip!. asr. A. Jamnik v Ljubljani.) IL Z ozirom na spredaj omenleno mislim, da Je treba urediti % zakonom ustanavlja-nje kmetijskih zbornic na ta način, da bi obstoiala načeloma za v^ako samoupravno oblast po ena zbornica, ▼ državni presto-H. da bi se jim č!m najbolje obrnilo v korist kmetHstva, odnosno da bi se kmetstvo dovolj SčitHo. V ta namen bi naj razpola gafa zbornica s popo'nn možnost;o Inicijative i ozirom na državno in samoupravno zaknnodalo m upravo. Datje bi morala imeti zbornica pravico do pTimernega dela davčnlh dohodkov, kl v ohmočiu samoupravne oblasti izviralo Iz davkov, ki i ih pbčuje!o kmeiovalci. Zbomid bi ?e mort!e priznati dalje Se Doscbne dotaci'e in subvencije iz državnih m samoupravnih do-hndr-ov. Zbornica bi morala užfvati iste ugodnosti g'cde pošte, brzojava, telefona in železn!ce kakor državni uradi; dovolje-no bi ji moralo biti, se poslužev^ti pri svojem poslovan i u navzdol vccJi d^favnh, oblastnih. občinskih in podobnih nradov kct posrsdovalcev v svrho informacil, zasl'.Sa-vanj, poročil in podobnesa. | Iz fiamena, čija in pravic kmetilske zbornice bi b:le dane Je same po sebi tuđi njene naloge Zbornice pa bi se morale podre'iti primerni (državni in cbla^tni) kontroli ?:l-de svojega sploSno^osrjodarske- ! ica, znanstvene^a in tchmčnega d?l»vania, uporabe lastnega proračuna kaVor tud- državnih in ob!ast:iih dotacij in subvencij. 1 C'ani kmetiiskih zbornfc naj bi bili j polnoletni državljani oboioga spola, kl se: 1. pečato s kmet"istvom (po^darstvom. vrt- : narstvom) bodisi kot lastniki a!i drnetačni j uživalci krrotii'-.kih zctrljišč fr>od;ctniki ' meti?sTxih obra tov), daMe kmetiiski po si i, Jcavci In nastavljenci; 2. absolventi kme- ' t:j"kih (gozdirskih) učilišč. ln eventualno ' 3. taVe orebe. ki so si rridob'le posebne zasluge m kmetfj^tvo (častni Slani). Kme-ti^ki p^^li, de'avci In nastavljenci kakor tudl pod 2. in 3. navedene osebe bi nai bile proste v<;akih dajatcv. I Vsi £lani naj bi ime't enako voll'no pravo. Glasovanje Pn volit\ah na) bi bilo direktno in tajno, voliini sistem pa propere z obveznim! kand:datnimi 1M.»" i. Poslovna doba vsake^a izvoljenca naj bi bila tri-ietna. Prlspcvkl naj bi se Mckali ražen spre-dal omenjenih Izirm v gotovem ojvtutnem iznosu cd zemljiškcga davka. Od tottk naj bi bii pri razni visini Čistega ki^astralne^a donosa ra2!ičen (4 do 5 katecoriih tako da bi večji posestniki vplačevali mnogo vtč kot man'ši. Daii bi dajal ta na.in kmetiJNki zbornici značaj prisilne organizacije, vendar mMim da bi bi o to cdi"o p'avo ir 7a-tegaielj trđi potrebno, da lihn> pravico, ne gL*de na vi*ino prispevauja. 1 Po vsem pc-vedanem sem mn;nJi, da bi za uspešno d.l -vanie morala kirotijika zbornica kot edina obsto;ati: 1. iz gospodarskoga parlamenta, ' 2 i2 j:osr>rjJjrskv^a in znansrvenrgi inctitita, ki bi pravzaprav faktiiiio ne ob- *»-):al, ampdA i* navujam le kot skupno ime: a) ra Tjlavnl rdbor kmetiiske zbornica (obenem Ko^ m Jotnostek za plenrm) in i b) fj ura I 7.1 prntivJvan1* in po*;pe*©- \ vanjc sri'nsne^a kmetljstva (v$tcvSi kme- ti]"' o PoUJUžniStvo in fgovino) in agrarno polltUio. (Dalje priboUnjiC) liis«^^ ea5.w I!-5rI « I3^rad?ži5. Porobili ^mo že, dn ie Mrvdeira, J novo Kpi-Iovo biv^'isi-e a>tuk p<>ln pri- | jt tno-ti z zelo milim rodnel#j<*m. An*5- | ri.-ki l'fti pa frip.f-a'o ^o mno?o nTcn!-pjr»f;} «M1'o o !'r>i!riri. Poni^ otoka Vv doire v >AmPii?>ki I^oTrovinic ro fjla«i ttiko-lc: Bivši avstrij ,ki ce ar in dva- | krat ponrpr^^ni knnriidrit za orjr. Ici kmllevi pref-tol, K.'rl HaV-sSurfr, ]e do-spel v Furuhai, r'avno mc«to ot^ka Maurira. K ^>r mi?li, c'a in- pri:o] Karl v ftrejrnnnstvo so moti, kiiti otok M«*-»I^ira je r.r;=»vi parad'i 7-\ \^iko?«r, ktlor Bd tam nflh.iJH. ^>t* k Mi>irt ima j rompnti^ne zpodovinsVe Bpomine. Tia I sti j ;^f"!/niln. iz An^ii^e z^lniblj^n^a RoK'^rt Machtn in Tii**p:ovrj Anica. Na Međoiro. v m*»«to Fun^hal jo prift^l Kri'fof Fohin>>. kjer po \p" sozn^ml z Meni no P<*re?trel!o, ki j*» porneja po-ptnlo njegova žrnn. Bi>> je v Funchft-ln. ko ie Kri-t^f KoluniV.ns prić-M ^o prerri<'anja, da je sv*»t okro^ol, in tu ee je roro-:--\ pr\*i<* ir'eja v n^?rovi plavi, da najdo nov svet. — Oti/k Ma-d^ir»i j(* o zdravilo. 1 Funrhnl j« plivno m^Rto Mrdeire. To [ jo najlcp^o nio.-to svrtu. Loži krasno ob azurruTn moriu, zndnj za rao«tnm ?<* r*i dvi«?flit> gozdovi in hri^i. V^i nv rava jo kot oc:rorn<»n vrt Ni vrtnir^v, to-ft n^rn^« jo tu prekoeiln tamo fo^ | r lopati, linz vrhun^ c°rf», ki se đ\ t-pA nft'l meMnm se nndi n^po*>iwn y>o-frled i>j otoku in nx»nu. CiovcULo pero ifc uvore onj*,nti lepote, ki jo tu uživa. — ln v t* z^mcljski rai t.o lkl^pz^iki promili K.irla Hnhpburikepn. ^\l i<>-drtn Karl in njo.orova Žita ži\"#la do | svoj^ smrii. F»o^nti!i roriwn'i»'-nih c\t>-I rainov je na otoku dovolj, (3a Kflrhi n* l.#o trcoa ^tmovRti Re-nion je, dn Kr\r\ ni £e! v rrejmnn^tvo p^-^ pa v parndiz. Pr^pikrMi<*Ti i© do ftmrti. jePti, uživati, piti. yij('ivati ima dovolj, dfiljiti nm ni tr^ha. Kdo nn bi zArnenjfll t*:?n biva-1 i.Tcn s strnborn in trepet«-m, ki n^or?\ Tv»vunjati dinf»e vsakesr.^ krili>, k1 ne ve, za, kAt^rim voprslora pa f-aka moril-(>va kroel.ia, boin^a, no> ^ii .itil^t? Marsikak del^ver, ki je ur*>rabil avoji nvori v v^ak.'Hni«*fn znoju pri avojom d-ln. bi T-i 1 livalcr^n, fi* bi ex >precrn>">vlje ž. 2.216 K—; Cmomel] m. 250 K—; Crnome! j ž. 2")0 K; Knmnik ž. «.UJ K* B!ed : 610 K; Mctlilvrt 6G0 K; Koštanjevica i 2">0 K; St. Rupcrt ICO K; Slovcnicrra-' dec m 928 K; Slovonicradoc ž. 44 4 K; Krnni ž. t>M K. Borovnica l'T>2 K: j IjuMin.na* šentpetorska m. 202o K: j ^<*ntpeterska ž. 17.01? K; šcntiakob-?ko - trr>>vskn rr». 27"0 K; I. mes$tna t. ! 2-iK: skunaj 20.9:10 K. i II. Nabiralniki: V. Von?inn, ! I^ublj-ftna, i. s. pri J.^K^rinu, 119 K | 40 v: pri PiVu K r>0.*X): trpov. Vid-: mnr S7 K; zo«t. BntjM 10 K; kavama ' Zalazni a K 1.40; pri T^bneinu 7 K: Za-; Iri7nik K 2 20; co^tilna pTi Sodoku • K 1 32: m<=tiln?i Kiif3. Grocurilio, l.r>0 K; i gept. Žn'nr. K?dovljica, 20 K; skupa j 37S K 92 v. IH. Obrambni sklnđ: Rod I bina Sk.^lnr - Jnk. Liu^lirria, mtvtu \vnca r^k. nrintolju A. Zaiou. 200 K: Herroina Mcflič. T^ublinTii. 10^X> K ■. po-; družnirn Pol rri Hrastniku 4i» K; po- ■ družnija Krrnj v spoinin ,l?81etnPra. df1-; lovpniti rvre>'*>v. Naroda«, tu, 3113 K 40 v; volMo pok. Hr. A. Franko. Gorirn. 10TO K: okr. «hlifče v Kršk^m iz kaz. poravnava lrr>rH-oOO K) 3:"0 K; inž. Tnc. ft^sa, Liubljnni, m^^to vpnea na kr?to rvok. na^'zor. Il^i^viina, 100 K: Frnnk Sr\ksoT, N>wv*,rk, 4225 kron: in^. Karol Polik, Trži?, 100 K; mesto vencA pok. teti Mariji Gg©r; sku?ij 9211 K -50 v. »Ciril - Mctodovo iirnŽl»o«: ettilnto omizi© v coi=tHni ^fii^lj v Mokrono^Tl jo cr^ralo IX) K, ker jo ho^e zbuditi iz njonT>pa spa»3^; »Jnffoslov. Matico«: N^imv^novani zbrali v ve^oH dnižbi nn sv. vooer liX> kron in ljubljanski knv*til(> k-nn. Centralna vnovfr-vfllni« on v Ljubljani 4r za Jurro-slov. Matico 2S0 K. — Skupni 1120 K. — Za Juj?o«lovcnsko Matico i3 rrahral d. Ivnn Hrast, Kozje 33.50 Oin. O rrtHki norokc Franccta m Tini^e T Vck v Po:^src^i nnhra!: 2>* ?*Je 3'\5O. Sokol II, LiuSHana 250 Din. Šolsko vodstvo Kapla 53.50 Hin. (nabrano ob priliki obiska d-Kapuna). Iskrena hvala! Posnem4J* te! Srfna hvala! čivalnika, bojevnika dobrovoljca za svobodni dan, se ni spomrHl nlkdo, ostal je Niko Počivalnfk zaničevana in tei>-tana — narodna Žrtev. O domovina, ti 5i — ti si — karkoli. karkolilt Zmajal je srlavo in si zakri! oči z roko. da ni videl ko sem mu jadniku nasul ča5o. Jaz ne vem — ni se mi zdelo vse brrr. pameti, kar je bil povedal. Doljro vrsto let sva si bila znanca: zdai ko mi je razodel skrito rano svojega srca, mi je postal prijatelj in brat. VpraSal sem jra, ali no bi mosrel kaf storiti zani — nisem brez stikov s časopisjem, morebiti bi se dala stvar upotiti . . . Mahnil |e z roko in se turobno na*meh1jal: »Jaz sem in ostanem narodna žrtev.« Rekel sem, bas* ker se je Žrtvoval za narod, je narodu sveta dolžnost, da se svoji žrtvi izkaže hvalcžnejra . . . Pil je, pomislfl in izjavi1, da }e skromen človek in da mu ni za hrunna slavlja. Zato bi hvaležno, toda odločno odklonil slavnostno orenaSanje kosti. Zlasti ko so taka slavlja združena s posrubnim trošenjem narodne imovine* kajti jim rada sledi ljudska veselica % v'nsko pokušnjo in Šaljivo loteriio. — Pil ?e, pomislil in potem izfaviL da M njegovemu čustvovaniu bolje ustreža« io. ako bi se širom mi!e domovine zbl-rali prisnevki za ustanovo. Ta ustanova bi fabko za vse večne dnl nosila ime »Nika Počivalnika ustanova svo-bode«. A uprava ustanove m razpola-eranie Ž njo naj bi se poverila njemu. Zdi se mu. ie dejal. da bi bila ta pot najdostofnejJa. a tuđi za druStvo ali korporacijo, ki bi se k>UU stvari, naj-častneiSa. | §e me je vprašal. knj mislim in ali ! je izključeno. da bi pri a srani kaj ka- 1 nilo zanj. recimo majhna s:ra^čina % | sozdi In (toricami? Or.roma k2| ora- ! vim, ali bi se mu ne dr.lo izpnsiov^ti v naslado za zaslujre knkn me?to držav- ne?ja podtajnika, takesra na razpolo- ženja . . . Ođjrovoril sem. da ne vem. Od-visna je stvar od stranke, ki bo baš na krmilu. Iziavil je, da z en?ko liubezn!fo objema vso širno domovino in vse njene stranke, pa če je zastrnn firraSčHe ali nodtajnl^kesra mesta treba, se tuđi rad in takoi podp!5c za strunko kate-rokofi. Seveda brez preiud'ca. brez prejudica . . . Toda ta vpra?ania, je dejal, dn 5e nišo pereca, najprej naj sovori narod- Tako je: najpref naj srovori narod! Narod, pozvan si, torej kovoH! Svet zre vate. In bodi omenjeno: društvo aH kor« poracija, ki bi se zavzela zanj. počastiti jo hoče Niko Počivalnik s pesnit-viio. Bomnc, pesnik je po božji volji: »LepSe ni fare od sveteicra Vida, kjerkoH je dekle, nobeno n! prida, LepSe n! fare od svete Amaftje. kar je dektet tam, vse so ka-hmtadra.« Zbiraite znamke Jflgotlovgnsko Matico! VaSfifllĐ zsi Pisvo Isto. . (Iz spominov na srb^ki uraik v 1915/1G | leta ) ! Sv. Jovan Med u n neki je ina!hn*> pri&t*»nisč© jii'/no-znhodno od Skadra ob Jadranskom moriu. na nvji Cmr-gor© in AJ'^^nije. O'!krožn pa pknlnot hribf ki se spušč** strmo k. morju. V i pristanlšru je zolo m*».lo prostora in vorje lrulje ne morejo pristati zn.rndi j.-litke vode. Iz inoria voril 9r-m s^bl s praznim že-1 ode em, uiiv, gol. pokrit z blatom in na-pol zmrznjen ... Pa pri frt© t urairanslcim bren^tt-i\]em aeroplani tam od Kotora n kjo —• gotovo ▼ »tovo »t^r^Tnu letu. Cisto p'izko krožijo nnd nami. Vrž«m se vznnk na morski p««ek na mestn, kjer sem ravno bil. Moje oči gredo z #»n-»ffa aeroplan« na drasrepa, in na tretjera, in na čctrt^Rft. Tafco lepo leHjo nad nami in ml takftmo .. Razločno vidim metalca bomb; prime železo in ie sno^ti na mi. Bombe žvižpajo po zrnkn. Tresk tukaj, trask tam — n* rarli^nih mrpt'b. In i» odplovejo letala nazal proti Kotoru poro^t o uchu. Obžnlui^Jo skoro, d.i ?o r.o morcii> ispuRtiti nn zmil-?^, da bi n.o^li odn^ti natanrni poror-'lo o ju-naškrm poletu .. . Ali je človek kruta žival! Vftanem in bulim ropot tr>po r>ro i^Vreno nnm pontr'a — to nnše l^no mnr?e — svoje lnhne in modre vn^ove. ra katc-rih na^ hore uspavitl in privesti na cilj večne bod^Čno^ti . . . Tu smo nb J^dr^nc^cm morfu, ki nas mora reš'ti trnl?cnjn! Todi Že deset, petnaist. dvniset dni čaknrro v mrzlem rrorskem ne^ki.i r»a rešitev, toda ni te in le ni. Ne molimo in ne prekidamo, saj v n^s ni skornj več človcškc^a Cuv5tvn! Topo zremo drusj v dnitrc^a in č-*^amo ... Tu in ^m se vendar sl:ši Čl^vcka. kl srovoH: Kfe ste zvesri zavezniki Ita!i:ani s svoio kulturo, s svoio cH-H^nciio. s svoiim ve''V«m srcem z^ bVnJcw: kie je va-§a vel'ka in iimr>5ka rrornnrrn? Samo sk^k imite do nas, pa r^s bnko od-nel'>te iz zemlje smrti! Prokleti bodi-te, ki se «rmifte v svoj! soTnČ^i zemlji, ko jrl^date Č^ez morie ostanke Uma-kov, ki Žr+viiMo domovino 7a $\'obo-do! ... Seveda, kaj bi z nami ušivci, umazanci. iztrndnnci; Kaj pri tem C^lo-vekol'iibjc? Mi n;mamr> napolcondor-icv. zlatih turskih lir in drujje^a z'nto, da bi fca sipali v vaše roke pri oc:lcdo-vaniu vaše kulture in civilizacije. O, dn Imnmo to, notem Im bilo nn stotine vaših tadH v Sv. Jovanu Medmn^kem in vsak bojnincc bi lahko dobll svojr> potno Indjo. Tal;o pa rmri Šc ti mučenik, ostnnck mučenikov. Danes, na vse zoodaj Je 7ope4 pristala italijansVa ladja v Medovi. da vrže koSček kruha Timiraio \z 5t?rc^a v novo Icto. Crn dim se Je dvi^nil iz njenih dimnikov in kot tat v temi se je odstranila ladia iz prista-nlšča. Voščila nam je smrt v novem letu • . . Stran 8. .SLOVENSKI NAKOD", Jnr 1. januarja iy-2 ?tev. 1 K novemu letu čestitajo: ; Srečno novo leto! vezovi., M. Kuštrin Davorin Rovšek Igaacij Vehar •«*- Sv.M« debelo BMw#iiOTa cetta *t. 32. Podružnice: Kolodvorska ulica St. 34. Graćaška ulica Stev. li. t V°LJubijana"^ ! Ljubljana, Mestr.i trg 25/1. LjaUjSU larikOI Itognl Ljubljana. j Ljubljana. I Gosposveisk* ct**z St. 18. J j _________ _____________ (__________________ I Podružnica: KRANJ. jj_____________________ KAROL PRELOG II SSJS^a " _ ~7~ Velsl°jn sreCno novo let0 že~ trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo. SSSJSSJTt^Sl111™ ^ V' U©^©21{ia M T. A. U ST A R LjlibPana, Stari trg 12, SV. Jakoba nabr. 11. Ijnbljnna, Umoiiskac.8 i i^arnar pri Sv. Petru. Mnogo uspehov Srečno in veselo novo leto Igfcjf? !fi Mm«fjfl OfltHeFHlk v novcm letu želi svojim trgovskim znancem želi modna t ina fo4imi - 1 Ml IJU VUjpsUIIIl ■ - - -^ - - « /\Aiin*ti\/ ^ ' » imejiteija kaverne na Starem tr^u št. 3-1, žclita vsem ALOMA GOMPANV fl, SIHKDU1C nssl. R. SĐH ^JTSZSčrčJZZ anončna in reklamna družba Z 0. Z. ^ ter se obenem zahvaljujete za dosedanji obisk in v Ljubljani, Kongresni trg štev. 3. Ljubljana Mestni trg 19. prosita » daijno njihovo naklonjenost. PRVA MARIBORSKA TOll^iie^ KULA, &S&RIBDR. Glavno zastopstvo gat &$%MC im ^^?U''f'. f F-£F - ? E3!R1 IĐNO - Mfl!5ERa5 Spreimeta se dva Asvljarska pomoćnika za novo delo. Plača po dogovoru. Naslov pova uprava Slov. Naroda. 9772 Difalc se spreime • 1. ianuarjtsi pri dobri rodbini na brat* ia stanovanje. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 9759 Dobra prodajalka sielara fltroke ae sprejme. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 9682 Proda se lepa, hnt llsloa (boa). Naslov pova uprava Slov. Naroda. 9734 Peirolelske vrče i Imalaao v vsaki Množini. Plačamo za-boj z dvcma vrčema pn 80 K, rostavnr-roljubna posta a v Sovcni 1. Hrovat JI Komp., Ljubljana, V'cgova ulica 6 DiiAli Iz nfJflh razredov se sprejme na hrano In stanovanja kbcljši rodbini. Sobo *o delil s cnim Uijakom. Naslov pove oprava Slov Nsroda. 9702 Kupi se stouuiSte ali hlsa * obsežntm vrtom v Ljubljani. Ponudbe pod , Prostor 9744" na upravnlitvo Slovtnskeea Naroda._________________ 9747 Dsfclloa k do±olo Iftdo mosta učenke V Modni ali manufakturni trgovini. Dn-pisi pod »Ufitnka 9554" na upravo Slov KaroHa. 9551 Kupim 2 želemiika voziika (Mnldtflklpp«f) 50 cm kolotolta. Ponudbe aa stavbenlka Jaroslav Brcuep, Ljubljana.______________________956 smrekou in hakov gozd za takoišnjapostkanje. Ccna 200 000 K, % telozna fttodllnlka In ielema po6. VpraSa se pri Kolce. iMedvod . Samootojna alama ličo vočjo stanovanja, dva ali eno meblovano ali pnuao SOBO ft takoj ali pozneje — Ponudbe pod .Nagrada 9076" na upravo Slov. Naroda. Dobro Idočo peharllo Isteaa v najam v kakem prometnem kraju, aH pa goatllno, boditi v nafem ali na račun. Piamtne ponudbe na: Fo-kovsU alolavoslja« Ko*ovjo S6. _________ 9771_______________ Za skonlMl nastop isčemo: anrovrstno»a ntlsarja sa «o4ele (Modclltischtcr), vporaben tađl sa druga mlxar«d »Leto 9745" na upravo Si. Nar. 9745 ~~~'"v~~ "*" ....... Zenitna ponudba Trgovet, 45 let star, s 300.000 K kap'-tala, izobra?en, samski, delaven, trezne?a značaja, krepke in prijetne postave, želi znanja z gospodično ali vdovo srednjih let, z večiim premoženjem ali trgovino. Resne ponudbe no možnosti s sliko pod »Dober značž] 9688« na upravništvo Slov. Narcds. 9688 izmed potovaieev na Dunai bi hil tako prijazen, da bi oroti nagradi stori pod^;sa^emu malenkestno uslugo. J. iELENIC, Lju-lian-, Srara rot 1. "lnwslifnn"»imiMnja (četudi starejSa o?eba> k 3 olmkom !r» pospravl anje 3 4ob. se sprejme ta-kpj v stalr.o službe. Nas!ov rove upr. Slov. Nsrod*. C7r>7 Prazni zaboli se dobilo vsak itćzn v večjf mn<>f'ni v glavni zalogl tobaka, Ljubljana. 9736 ~Z~L'l)real Hennć"," Pariš barva lase v vs-kotesa in ntro*ki vozi^ki v polno pre-novo, pmajl:ra^ie z rgn}-m in ronlklanie. Ljubljana, Karlovska costa 4. Do^iro vpeliana ueletrsoulnn z vaem Inventarjem, obttojcCa iz veli-kega trgovikegi loka'a, pisar ne, treh prostom h skladiič In stanovanja (ćelo prvo nadstropj«) a« s 1. Januarjom odda v zakup. Ponudbe oa: Fr. Slro, Kranj. 9 70 Ekonom z večietno prakso, popoinoma iztirjen v kletarstvu In kmetijstvu, absolvent kmetijske Sole na Grmu, zane«'iiv in nconorečen, samce, Isćo ssstbo v kaki vo6JI vinski trgovini kot sanaostojnl klstar ali prevzame mdl smioo oskrbnlka veiepostatva alt grajKine. Ponudbe na Informacijsko pfraarno Josko lataft Datnajska •Mit t. 9570 m Brod na Savi veleprodaja žeste i žeato' Ih pića fžgsnja \v\ žgan'h ore? P^l^) Utemeljeno 1866. Brzojavi i Alfeohc? !. Telefon 13^ Olavno zastupstvo tvrdke I Zcsta (žgan'a), rum, likeri, J^ht.PlfRifr E linger, FrOMfch i c'rug, 1 rakija, šljivovica, esrndje r'^li ^gu *- VVien, tvom ca esencija " i I i boje. — Vino iz vlast tih TM^r'lfO J neotrovn h boja (baiv). | brodskih vinograda. l«;>GUaKt; ___ S!r!llQ LiP trgovec Binca Lap w. Roollit PDrcčena 1. jasiiaria 1922. Mki w iJHii litga NaifrelbBt ©k¥ir *e lep, s© proda. Naslov pove npr. Slov. Naro'a. 1-"95 Na prođ^f e na lepem prumcnoii k»aiu 20 min«4 od Ljubljane večje posostwof ob- ^toieče iz dveh st.^vb ter posp darskeg* •^aslopja in nekaj vrta. V njem se na-haja vinska ^n «tprcerijs! go i ugodni. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 9bO4 Trgovino 7. mešanim blagom vzasntem v najam event. kurim na pr metnem kra-u na deželi. Ponudbe pod ^Trgovina 969?" na up avo Slov. NVoda. 96li2 Mi siložl na pol krita, malo rabljena, za ene^a ali dva konja, po ugodni ceni. Naslov no e nprava Slov. Naredi. 9/4« Z iepo pisnvo, vo iiln* p!sa*niSka m č n več rom Čnikov žc!ez ii"»skp st ok-, dobi st«l"o me«?to v renomiran»m nol-irtiu v Ljub'jani. PoT»udbf p d ,192 «741* na upravo Slov. Naioda 9/il Pozo ! GosUlna pod „Mir I9t1 S209(i Jo Jfco oddana. V^em ponuGnikoT' najlep a hvala! M. R. 9743 Ćeno se prodajo 2 pocolnoma novi suknji solidno prad vojno blato. PovpraSati fe pri gospe Krafftp Kollacoj, pHtllojo. 97 a Proda se lopt lakok I and a var. Poizve se Je rano va ulica 5, Trnovo. 9738 Gosfilno v prometnem kraja Moveni.e fi»-mosst w najom ali na raftnn. Ponudbe po^ .Ua račua 9737" na upravo otov. Narod*. 8W W Mnor uradnik centrale Jadranske banke ! Fritca Hefnsr ruj. Rreilt iursto! 31. Uvtmi 1921. Šibensk Ljubljana I !Bvo?Sii fp Woosr i (V^bro ohi^ni'j'\ o:«5o!ta i dvoje hla-C^mi, usniftt" kovčfig« Naslov pfj npri' n SI'w. Naroda. ?~ ■■ Š:ovof?*kD Iranka v Ljubljan. 5;e /a ta" cj:>n,i nastop r 4tiSsJ MU - ^P. Zasiti se je pri ravnalel'Stvu, Krr' o trg 6t. 10. ' _______9747 najmodernejš" in nai:ene:gi pisa'ni stroj biez b-»rvnee^ tral ^nejS^:o dobavo kuri vsako mro e•» tov«rna strniil, Hrv~rsVo. Naslov: Tc-vmvnm stroj3lv Ljubljana, po i; no ■• -žeče. 96 US iprelBR« mi ▼•d »iinosVoJaii: elehtr^- Ponudtc je poslali na pcb'^i inial šU U- 9719 uj:,,, -.Jaif9ui»l(aii!Iyjiii]k3 L...; Iifub^Sfaa, Zrslja Petra trg 8 Cprcd sodnijo> ''nrruie hloifc, t"ame In desko v*i«e *rv\; FlKi^"f* W«i. — If-idrobnts prodaja ćask za mlzr*r*j3 pri Podružnici v Št, Vidu nad L£ub- fjano riri Št«fan Ermanu. 91 i(? ToCno s skiad^ča na Duna-u se ceno odda: Ta 600 mm r^z«ežnosti twa, oko1; Kaj nrt-r; .r.ir.ih /oiičkof, novih Iz tvornkv. okoli KO olretnic za 76'J mm tirne r.*ri-??n »»•. t>!;ji. 10» ^G^ (Ka ttfiwagen;. psbb, WUa iy, 5a?shjasstrasse J(r. 16. (fmiinrKfima uobra meč te apraj^a titiOl v L'ut»Mani. Ponudbe /. navedbo dosedanjth služb pod f9Sa!&CSi0]aa 9833*1 ni upravniStvo Slo-venskcea Naroda, 9693 "%.'"-■' v ': *> 4'%#13^ i ^^ ^~- ■ "5 •'#!■• ^hWyUwlii dkhu$-. r ' ■ I (Slovan) z obratnim kapitalom išč^ soudelcžbc pri dobro idoči družbi za visoke stavbe ali pa pomaka ustanoviti na dobrem kra;u stavbeno podjetje, ozir, r:a prevzame. LMeleŽi se tuđi pri kaki žagi, lesni trgovini, indusirijskem ali trgovskem pojjftiu. Ncmš'vo pi-ane ponudbe prosi pod ,AZU na an. za/. Đragj BaielJaH & Naznasiilo. Podni^ara vljudno naznanjava cenj. občinstvu, prijateljem in znancem, da sva ;)revz:la st^ro znono oostilno g. M. Jesiha, F.oriftr i a ul. 36, ter bova veefno postr^zala z dobro kaptjico in izbornimi porkimi kakor tiuli nirzlitni jedili. — Za mno^o^rojen obi^k se vljudno pnporočava. Z odličnim spoštovanjem vi Dovoljirem si naznaniM svojim cenj. odiemaloenr ter f b*in- r^. 1§J stv.t, d.i srm se OvlioM povečati svojo delavmco in dciokrog, ter fffi "^\ si v to svihj pr.dobil sjtrud i:ica-dru.5ab:iik* gosp. >^ B L. Car gon !a. ^ ^ te* ; v; Do'(jo!?tna p-«Usii poep. Cargor.e k-t de'ovoj'a tvrdke J* •. c*! Žih!i?r in nadlelovodja Sir j-»ih ».»v-srn in livarn ni je p-1 ok, da r^ :.f,'. bodova la^Uo zadovoljila svoe cenjenc odjtmalce tako g tdc cene ^ ^^ kaicor tuđi toč.ie in hi're pjstrežee. *^-; ^-*"', i."%» '**■'* IzJelovala bodeva vsakovrstne konstrukcija, o nje, Stcd'l- v;- J5f' rike in vsa v to stioko spadijoča dels, kakor tuJi aviogenično \Wj> ;^ varjenje- {jv đi^ Se priporočava naklonjenost' cenj. ob*'n«M--a. H£7 ^ B. Ceyep, L. Č^rgon!;?, »'. ^1 Gss4a na gors-^'sko LCiC2a:co 10. £ , w mm ^1 W\l IV UVI^ IWIV iiWl^i 1 | Simon KHmanek Oostilna in kavama Vekoslav Druškovlč AloizIJ Janeflč Josip Certalic Frania G-hTcc * krojaški mojster, Ljubljana, Marija Oričar brivski salon, Metelkova slamnikar in klobučar čevlja^ki mojster, Sv. Pe- pekarlja, Pimajska c. 53. ] Selenbursova ulica 6. 8668 Novi Vodmat št. 15. 8890 1 ulica št. 1. ' 8758 Slomškova ul. 27. 8798 tra ce6 1 Anton Stacul >Jadran« kem. tov. Janko Stupica Anton in Josfpfna Krapš Peter Capuder Alfred Sfadfer 3 i • ui- c> j i* . . . . .. *.. i i - trgovina z zilanU*riis}:n!t in me-trgovina delikates, Ljub- Ivan Lapajne Ljubljana, Sodna ulica. kavama, Ljubljana, Skofja krojač ^an[m b.^oai Uubljara ^v 2 ljana, Šelenburg. ul. S671 LjubUana-Moste. 8893 . 8761 * ulica št. 12. 8804 Vidovdanska cesta 2 89S3 pctra cesta 23. ooos i Anton Srebotnjak Ivan tn Antonija Štor T. Novotnv Rodbina BeUčeva Anton Menclnger Franc Polenc | trg. z drvmi, Ljubljana, gostilničar in trgovec, slaščičarna, Dunajska ce- gostilna »Št 6«, Dunaj- Špecerijska trgovina, Ljub- družnLe na Bltdu, v Ooričuh 1 Kolodvorska ul. 31. 8673 Vodmat št. 16. 8895 sta št. 9. 8762 ska cesta. 8940 ljana, Sv. Petra cesta 42. m VoklcrrL * sr,'A i Matej Orehek Jerroi Jelenlč 8S97 Schneidcr ćt Verovšek Karei in PanI Cenčič «.„__ c»«*r»\ . Iv* Rav"ihr?r __ , ,„.».. am o n a • Kavama »Central« urar, trgovce 7. jUtnno I« *r?-; trgovec, Ljubljana, Kolo- gostilna pri ^Majaronc- trgovina z železnino. Ljub- gostilna, Sv. Pttra nasip « Mihnii^ 80^57 brnine. Liubu.na. Sv. p, ,a dvorska ulica 26. 8674 ku« hi vinska trgovina. ljana. 8763 št. 71. 8939 ^elan minolic- *JĆ/ cesta 5t ^ ^,3 ! ,, ^™ ^P1?? vrtHrt Oroslav Slapar Hlnko Stancar Fani fai Ivan Stritar Marija RogelJ ParbeM i kleparski mojster In VOdO- ^ . .,i¥.. Zavod zt plakatiram? m ^ra-vodni instalater, Ljubljana krojaštvo, Ljubljana, Rav- trg. Ljubljana, Dunajska kavama .Stritar«, Ljub- manufakturna trg., Ljub- žcnj9 staaovani in ^^ Ljl;h. i Kolodvorska ul. 39. 8675 niharjeva ulica 13. 8856 cesta št. 10. 8764 ljana, Radeckega cesta !. ljana, Sv. Petra cesta 38. ima. «703 j Odon Koutny Drasotin Drašček Trafika Blaž Anton In Aloizija Keber _ A„ . v . fef!?vs Potočnlk trg. z orodjem in tehn. uragoim urasceic Oo«ti?na pri ^Krcfu« krojili mndni «al-n za c^r>o-I potrebščinami. Ljubljana, gostilničar, Bohoričeva ul. Ljubljana, Dunajska cesta. mesar, Bohončeva ulica Sy g9^9 d§ ^ dnme L.uVitrn |f|fn. |j Kolodvorska ul. 37. 8677 št 9. 8857 8765 ' št. 4. 8936 ' — burgiva ulica \ I. rđstr. 870» ] »Adriia« Stefan Mencinger Franjo Zajc Iva" Luznar nrv**t\n* P«n 5rečko Potnlk i ■- , • tri* " -xi« -a eiOBUina rua tvom ca sad-ih ^Vuv, e^enc in ! drogerija, fotornanufaktu- špecenjska in delikatesna brlvec Ljubljana, Dunaj- Kljucavničarski mojster ek«tr.ktov v 1 jubuani. Metei-ra, Selenburgova ul. 8678 trgovina, Sv. Martina cl0. ska cesta šl 12. 8749 Sv. Petra nasip 43. 8935 ^' ^erra cesia OC5' yuu- kova u:ica It 6. g^4 1 " ^™*" ■ ■ ""^ ■*"" " l Viktor Bajt Helena fn Ignac Banko Stanko Mahovič Ivan KersnlČ Jcslp hi Joslplna Kozak Tone Mafcal ! cvetlični salon, Ljubljana. Martinova cesta št. 3, p.tl. brivski salon, Prisojna ul. načeln. krojačke zadruge. gostilna, Ljubljana, Po- i^i^ar' Liubnan^Koio'dvor' | 8679 »Pri Topolavcu«, 8859 št. 1. 874a Resljeva cesta št. 1. 9009 ljanska cesta 21. 9055 ^ u (ca st 5 ^^4 j T. K. Kalser JosIp AđfanQ vrvarna Ludovik HeršJč Aleksander Oblat Gostlna Tinca GroSe! puškar r, , , v -u «nn trgovec z lesom. AhacHeva trgovina čevUev. Sv. Pe- »pri Bobenčkn« | ]T*Zlli«iJ. PoUansT,"-'u | Šelenburgova ulica. 8680 Domlale - Kammk 8690 ce*sta 10. 8743 tra cesta št. 28, Ljubljana. Sv. Petra cesta 15. 9053 | ™valmca' Pol)jnsk« ^ 3 a- ?* &« A# Uher Emfl More S A. Babka T, Eger Gostilna Teodor Korn 1 SpedlClja in premog na [i . kleparsko pr.đletji ln pokriva-] debelo. Ljubljana, Šelen- sodavlčar, Martinova ce- b »Specialc, Dunajska ce^ta modna trgovina, Sv. Pe- Fan! Novak nje streh. VodovodnMmtaia-r i burgova ulica 4. 8682 sta 11, Ljubljana. 8860 št. 6. 8709 tra cesta št 2. 9000 Poljanska cesta 19. 9032 Ljubljana Poijanska cesta št a. 1 Ivan Botiač Frania Flecar J- Bonac sin Tvan Gorenc Terezlja Bfzjak V^tor Soher ' , .. .... J6. *..«»*».• -.i.,«.. trgovina ^ Sv< Petra c 3 S909 ^^ Poljanska cesta ,- ^ ^Ti 2S i . Iv?n °?ria . Zadruga sodavlčarjev za M. Urbas 1 I. Kostevc Ivana Lauter Ivan Gal^k restavracija, trgovina z Slovenijo v Ljubljani A . . + .. , . ,.. f , , ^ A . ^ ^. i , , . ^ Parfma trgovini in laio/rntttv« | vinom. Lavrica pri Ljub- prodaja prr-tn-h kranjskih manufakturna trgovlira- gost:lna »Cinkole«, Ljub- $ohklh zve«kov »Tabor. Liuh-jj Ijani. 8686 Martinova cesta 11. 8861 klobas, Slomškova ul. 13. j 8998 ljana, Kopitarjeva ulica. ljana. Sv. Petra cesta 2. 9oai I Anton fa FanI de Schlava Dra^«« ninfer Franjo in Mr.rsja Iekše Stanko Ponikvar 1 Anton Ktmstek f,TXrdkaeJo£lp Pefe?!"c | UTU^vun umicr a ... , * j- x • u ^ «• i. S . , . • . . Ljubljana. Sv. Petra nasio It. 7. ! pri StaremTišleriu«. 8685 brivec. Hrvatski trg. 8899 r«tavrac.,a '"ternationaK ortopedist m bandažwt trgovina z u.njem. Ljub- (l. vodo) 3 „„.. bliru -,„„,,.. i: s Resljeva cesta 22. 8706 Sv. Petra cesta 33. 8997 \ ljana, Kopitarjeva ul;ca 4. škanskeza mostu. 89% f Tvrdka Mihael Omahen Pudolf Mlakar ! ^0^" ^°Prfyc Matlja Trcbar Černak & Komp. J- Wanek jj trgovina, Višnjagora, Do- Spodnja Šiška 8900 ^ mesar, Solski drevored trgovina s čevlji, Ljubljana Ljubljana, Solski drevor. ^Z^U^Vi^z^V^u^ft \ lenjsko. 86S7 v J 8755 . Sv. Petra cesta 6. 8995 9048 sta. * ' ' kW I Fran Krrarič s soprogo KMagkm tovan)a kavnJh Anton'ja Pur-er Hotel Tratnlk Kavama .Prešercn« L Slanovjc restavracija južni kol^ primesl v Ljubljani. 8894 tros'Hnlfiarka. Prisoina ul. Leopold in Alojzija Trafnik Karei Polajnar. kavarnaf. LiublUnai Selenburgova „^ H dvor, Zagreb. 8688 §t. 5. 8754 Sv. Petra cesta 25. 8994 9047 it 6. S705 i Anton in Ivana Pnisnik Ivan Brlcelj Ivan in Gabrfjefa Zupančič Elektrotehnlčm podjetje Andrej Cerne J. Somnltz \ gostilničar in mesar, Za- mestni stavbenik. Ljublja- gostilničar Leopold Tratnlk Stavbno podjetje, Sv. Pe- urar ta trgovina z zlatnino, ^re-\ loška cesta št. 37. 88S9 na, SlomSkova ul. 19. 8865 Ahacljeva cesta 15. 8753 Ljubljana, Maribor. tra cesta St. 2a 9046 5™c£.-™' «S ! tOTarnl'dSSnSoT'ln klo- "* CMerman , ' . «• R«*38 l Marchlottl F«u. L*«Uu Ivan N. Adam|(5 |j bukov v Stobu p. Dom- krojaški mojster. Sv. Mar- trgovka, Tabor št. 4. trgovina z usnjem, Ljub- mosar Prv, kranjska vrvarna, Liu!»-i žale- 8689 tina cesta št. 9. 8864 8751 ljana, Sv. Petra cesta 30. Sv. Petra cesta 83. 9044 ljana, Sv. Petr* c«»u «. 9007 i . . S4anM° ŽarsI rran ta MaHla JuTan O Mart'nova c«t? gosdlnlčar. Martinova ce- trgovina z rokavicami hi trgovec z usnjem, Ljublja- tovtrna za barvanje. potiovodjt t»rdke Jf.ic. Accetto ; ' ' sto št 26. 886» parfunU. 8750 na. Sv. Petra cesta St 13. Ljubljana. 9041 Mubij.n«. Trg"wS» itev. 2. i; m<.s?r0^lnsvKOrakolbal na FraBC ta *"» Sottneill Josip Bmkrar Antoa Prasker Jottplna hi sbiko Jodp jugojov.n^. tov.rn, k,.tan«ie J mesar na oV. JaKOOa na- pAdknv in naoirnlh izdeikov i brežju in Kolodvorska gostilna, Metelkova ulica čevljarska obrt v Ljubljani, krojač in trgovec, Ljublja- m^rih o/p.*m * * i i« ir«.^M ? ulica št 6. 8701 5t 19. 8756 Skotja ulica št 12. 8797 na, Sv. Petra cesta št 14. Kl Uoy^ *S9 vir-rJlS;^ Klj^j^i ^jšša^l^JSrečno novo leto žele f J|j | |D92C1 Antonija Schreuer Oabrljel PIccoll Ivana Oorie Ivana Oblak Đogoslav Kalaš Sedej A Strnad trgovina s čevlji. Ljubi Ja- Itktmar, papelcv dvornl saloinlk, restavricija .Novi svet" gostilna pri Franceljnu slaSčičarna modni saion na, Oradišče 19, 9155 Ljubljana, Dttnajska cesta. Ljubljana, Oosposvetska 14. Tržaika cesta 22 Židovska ul. št. 3. Prešernova ulica štev. 3. Jos. Hrlbar mL Ale$ In Rezi Zalaznlk Janez Skublc Ivan in Marija Marlnšek Modna trgovina Fr. tuđen sin krojač, Poljanska Cesta reatavradja pri »Slonu11 trgovina z mešanim blagom L konjska mesarija in restav- F. & M Rozman treov?m zlrninr in sr?bm!ne, št 70. 9156 Ljubljana Spodnja Šiška 86. racija .Amerika-, Glince. Ž.dovska ul. št. 4. JU nasprou^lavne^osV.hC** Srečko to Marija Dular Oostilna pri Kmetu Ludovtk Dekleva Alojzlja Skol A. Monorić Franc Kune gostilna pri »Belem konji- Ljubljana trgovina z vinom in žganjem gostilna .pri Bobenčku" trgovina z galanterijo in pa- fotografski atelje £ku«, Ambrožev trg St 9. Oosposvetska cesta 8tev. 8. Ljubljana, Sp. Siska 76. Glince št. 213 pirjem, Prešernova ul. 4. Ljubljana, Wolfova ulica 6. tr,™«™ 5S35S hU Boiafn° 'n Sln°Va " RaUUr Metod In Fan. KaClC L- WeI" C-J Kotar SSTlASEThoS- veletrgovina z vinom in delikatesna trgovina Ra ^ ^°- ^ ^ d rij p^umenja foto-ska cesta 73. 0158 iganjem, Spodnja Slika. Ljubljana, JurČlČCV trg Št. 3. r Ljubljana. Židovski steza 6. manuJ. Ljubljana, Wolto/a 3 Lisjak Pero Kavama »Evropa* Franc Scver Martin Mahkota Snoj & Modic Ivan in Ncžlka Kočevar gOStilna pri Lisjaku, Me* Anton in Terezija Tonejc mesar modni salon za gospode manufakturna in modna trgovina restavracija .Zlatorog* Sarska Cesta St. 2. 9159 Ljubljana Ljubljana, Jurčicev trg It. \. Ljubljana, Spodnja fiiška. Ljubljana, PreSernova ul. 3. Gosposka uhca 3. Ivana bi Josip Vktear Vek> In MWm Dolnl£ar u,kov,c 4 Heđn P- Wellgonl železnikar Albina Bogataj-S.tar gostilna pod .Drfc*. Hra- Parkhotd TivoH> «nodna trg= Spjd.,. Ma "dlS^f " deckega vas 48. 9160 J J s*ška (Ljubljana VII.) J J J Židovska ulica sl 1 U nadstr. Anton Koman Anton In Terezija Tonejc Ana Čufer Blaž in Marija Novak Danijel Župane Anton Kane gostilničar, Ljubljana, Po- kolodvorska restavracija kavama „Egia" gostilna in čevljar, Spodnja zlatar droeeriia'r^enUafaktUra " ljanska cesta 71. 9164 Zidani most. Ljubljana, Turjaški trg. Šiška, Vodnika cesta 9. Ljubljana, Wolfova ul. št. 8. Ljubljana, židovska ulica i. Adolf Žabjek Joslpina Eržen Kajo Delič Alojzljln HelenaBrecelnik Rudoif Kokalj Stuchly-Maschke gostDničar In mesaf. Po- slaščiCarna zlatar mcMr g giSka 2^ Liubliana. * modni salon Uanska cesta 55. 916? Kongresni trg 19 Ljubljana Hilserjeva ulica 4. ' Židovska ul. 3, Dvorni trs i Franc Dermastja Ivan In Ivanka Zamljen Franc \g\lt Peter Stepić Fran Kos čevljarski mojster, Po- čevljarski mojster krojaštvo vinotržec, pos. in gostilničar, ui tovartia pletenih izdelkov ljanska cesta 27. * 9163 Ljubljana, Gradišće 4. Kolodvorska cesta Sp. Štlka, Tržna ulica 256. w ea* • Ljubljana, Židovska clica 5 Ana Anžlč Qo«Hln» uri Paniu« Anton Mcrhar Jerncj Glavič Franc ln Ana ZaSorec Lud- černe SOstilna m mesarUa. Po- Uubijana VJ * J^ 10 pletarska delavnica trgovina z mesanirn blagom gostilna pri Vitezu ^^UitoTSiiS "*' lianska cesta 68. 9164 H»wj»n», vegova uiui iu. gv pe^ ^^ 22 Sp §.^ $t 23 Ljubljana, Brcg štev. 18. Ljubljana, Woifova uhca štr. 12. Punr. Pa«h, ErjaVCC & Tufk Jos!p Ju* A]0JZli LOinbar EmH DObrlC Restavracija „pri Rožl« rep« Kovan frgovina z želemino in cementom plesfctr in ličar za stavbe in krojač, Sp. Siska, Celovška galanteriia in igrače A ... -. t ... MSttina Cuzak. ^165 I*1 -zuti loPati- Ljubljana, Val- pohfftva J "^ Qe; fe t b,. o Amahja Schmidt gosmna uuzaic yioo vazorjev trg 7. nasproti Križank. LjubljaiM, Rimaka cesta 10. cesta 95- Prešernova ulica st. 9. Josip in Amallia Kalio . Hugon HIbSer Luka Ahačlč Emer!k Ze1inka Gričar & MejaC Kavama .Merkur« gostilničar fotogratskiinrtprodukcjtki zavod strojno mizarstvo Liubliana-Šiška konfekcijska trgovina Marija Izlakar, Ljubljana Ambrožev trg št. 1. 9166 Ljubljana, Valvazorjev trg Stv. 7. Ljubljana, Hrenova ulica 8. Prešernova ulica, Ljubljana. Židovska steza. Viktor Kalan Foto-Atelje Ant Uršlč Ant. Đrajer-Kapele Jank° Bernik julija Stor A. Kasslg gostilničar Ljubljana, Frančiškanska izdelovanje in prodaja čevljev trgovina z mesanim blagom, zaloga čevljev v Ljubljani, krznarnica in iztlelovanje Poijanska cesta 52. 9T67 ttlica (Poleg hotela -Slon"). Ljubljana, Breg Spodnja Siska. Prešernova ulica 5. čepić, Ljubljana, Židovska u. Ivan In Marija Bauer Martin Pevec Josip Carl s soprogo Ferfila, gostUničar 0. Besednik m drug ?r Hiavka Lekarnarja Prochizka costflna krojaški mojster „Narodna kavama« <> 6:xWjl xf .>nr kvarna kimrgiskih m^trumentov, lekarna .pri Orlu-Mesarska cesta 4. 9168 Ljubljana Breg št. 18. Ljubljana SP' **** ** **' ^™> P'cS—* ^ Jt 5" Mrljana, Jurčičev trg. CIRIL SITAR MIcka Debevčeva Franc ln Marija Nered Franc Oolob Janko !n Fančl Pintar V. Sternlša izdclovalnici itamplUj vseh vrst gostilničarka gostilničar in mesar mesar in prekajevalec, Sp. speetrijska trgovina zaloga čevljev Ljubljana, Sv. Petra cesta It 13. Ljubljana, Breg št. 20. Rožna dolinait.97 ^iSka št- 50- Spodnja Šiška št. 24. Ljubljana, Jurčičcv trg St. 3 Mlzarska tovarna Ferenc & Fuchs OostHna Plrnat Gostilna Bevc Kavarna "LEON" Franc Plr§ Josrp Senica ttevboo m saianterijsto „" * ™" en 6:»kii « 19O (Leon in Fani Pogačnik) kolarski mojster Dunavska c Za Beflgra- ^^ kieparatvo ^ ^ f VlC^IinCe St. 23 8p. SA. st. 120. Ljubijana ^ ^ Tmovska ^ |t 25 Fr. R Zaiec Produktivna zadruga Onst. In Francka Osredkar ~ ^in. «. t, Ota« »&. ffiSl io .iu» MaHJa Vo'k^o$merl optik ln urar ljubljanskih mlzarjev gostilna na posti ^STd^^ UmlCM JoMn RaiMrr- ^°šlani Prva Ju^osl°vcnska tvornica Ljubljana, &172 na Viču. GUnce-ViC cesta 13 (koiiiei). (^srK>sVeuBkaJc«ta it 7. drož' Mrljana. Costllna MaCek Ivan In Alojzlja Vrtačnlk Matej In Ivana MlklavSI£ L- M. Ecker Splošno krojaštvo Zalta & Žillč Llubliana trgovina z mdanim blagom postilna nri Mostičku" umetno in stavb. kleparstvo, , fl o s „ , } .,. . . x , Huoijana * ljubuana %osumm pn „mosucKu ..,...' Joško Sušnik, Ljubljana trgovina z železnmo. Cankarjevo nabrežje Tri^ika cesta št. 19. Pot v Rožno dotino it. 44 vodovodna instalacija i.t.d. Oostilna »pri Orozdu* ^« slovenska Rudoif Bischof I* Pogačnlk Ivan Šimcnc Anton Mutler Spatzek tcKtavke^tn ^S^kohSinTiT1^« alaičičarna fotografiCni umetni zavod, ""'ljubljana^0 veletrgovina x vinom Maribor, Aleksandrova c. ng "^jSijant" P°'* Roln> ć0{ln* **• 233 Aleksandrova cesta 3. OrađiKc it 12, Horjanska «i. a. Domžale. J. Maček Specijalni artistični atelje za Ivan SclisJiar Fr. Oražem & B. Jantar Angela Humer In Franci- Ivan Bogataj konfekcijska trgovina, Ljub- Prlst^&^Bricelj ttrtf Stavbena in potliStvena pic- ška Stritlh, slaščiCarna konc. elektrotehn. de!avn?ca ljana, Aleksandrova cesta 3. Ljubljana, hotel .Maw Ljubljana, Rožna dolina 10 skarija, Ljubljana Breg št. 6. Ljubljana, Pred Skofijo 3. Sv. Petra cesta štev, 30. Ivan Jax & sin Fran Kreč Marija In Franc Zgonc Družba .Tekstil« Josip Vesel Ivan Košak Ljubljana krojaški mojster gostilniCarja Pr!nc-Pe?enko trgovce slikar Oosposvetska cesta Itev. 2 Ljubljana, Turjaški trg. Tr2aska cesta 1» Turjaški trg it. 1. Prešernova ulica 20-24. Bieiwc?sova cesta stev. 15. i EJ92€^I^JSrečno novo leto želef )jjfi^j922~^ franc mdoic Z^g&P*?, Srečno in veselo novo leto **» * w SSLS^SU:. HOTEL ANONfiNI TAVffen V m-x » i t a Strojno tehnićno in clck- vnivnvi^ a r;A JU2N1 KOLODVOR „ILmJAM- * «voji» ce-Jenl« gostom trotehnlfino podje.je SLt LJUBLJANA Cank«rieyo nabr. * Jemej In Fanka eeme. hOtel StrUkelj. Resljeva cesta 4. 9045 Wi1sonovm cesta St 22 IVAN BRUNČIC & Rcslavradji in kavanu SrečnO ili VeSelO nOVO letO 1922. Viktor Jeločnik Promet' REBERNDC ^**0™ "^ J<«lp In Ivanka Schrey specerijska in galanterijska ,ehn ind"U5 ™o đJet]e pleskarja in ličarja L)ubljana t|ln, pri #F,jmoltni. trgovina Ljubljana, Gradišće stv. 9. Kolodvor*, -llc it 19 6toeh** LJUBLJANA Sv. Petra nasip LJUBLJANA LjubIjana ~ R°ina đolma | josip stopi«* py.Be a«r, ptsaini .troji Sretao in veselo novo leto 1922 . Mmmatt Vranr R . i******—** iti cA/iiar *«rrL. •• Menart rranc Kode jennenar in sedlar, tr*o- Ljubljana . želi vina vozov. : Avtogaraža #* «__. f . M. ». - • trgovce mesar Ljubljaoa Cantaljevo nabrefje Stv. 5. M DOLNlCAR Domžale Devica Marije v Polju. SlomSkova ulica It 6 ' * rettavrater na glavnem kolodvora v Ljubljini. Srećno in veselo novo leto 1922. _, BLAS josiP in Elizabeta ocvtrk M. TICAR 8. FriodL hotel .Mera.* u GERKMAN ML, freov;na s ^m S°>u™ P" -Vinski *«" LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 71. i j • Slnter Bvdnl .troji o^ z«od ^reCnO nOVO letO Aiojzij Smol^ ^ Lackmann Boarne & Ca L g,^^ M||rIbor -------------x ^ ** ^dk«-------------------»----- ^ubijana, Nova ulica Jt. 5. a s semen. } { ± 1 Setenbnrcova ulica 3 1 slovenska ulica itev. 1&. 1 1 LAVRENĆIČ & CO. lesna industrija in trgovina Pnporoća se zavod za sna- Liub|jana> Aliacljeva 10. | * U«bU«đ LJUBUANA, Danajska cesta štev. 47. *enjC °ken m Stan°Vanj-Sretao in veselo novo leto. S»*»«a*S*»O tlOVO lG>±Q Ljnbljan. JfcadrtCe It ia tnrovin. . Specerijstam LOŽARA BI21AK Jo«Pin» in «1 VaspIo novo leto Ljubljana Unhartoira ulica Star. 25. Ljabljaru, Preieraova ul. 5. f ■ VCSeiU UUVU ICIU Dmujaka eesU Ster. 50. želim cenjenim odjemalcem Srečno tlOVO letol trg. % pis. in šolskimi potrebščinami na debelo in drobno. ^;:^:^X::i AvgUSt MarMU Srečno in veselo novo leto M^M im M Dett Ma PTO 2 t^natiinT''"^ Ljubljana „ „^. ^„.„^ ! LJbMJuI Itlfen lita ft C TTl>JTniNJ« «itoplS pJpoS^ """^. ^** l^.t1*' Jngodov.«k. fcdelovalnic peril. .TRIGLAV- i* Y»cm svojim ustanov- „ U JN JLUJN najtopieje pnporoća vsem cenjeni« naročniko«, %»/*iei/* • «ef/\«/ni mm ra podpomim članom, 0 TfJRTP PRE$EREN inancem in prijateljem z VOJSKA & StLOVIN kakor tuđi vsem prijateljem TvlllniIflna SiSka Ljubljana jekknih valCnih zastorov Ilenočnn lotn 1O99 M nadaljno naklonjenost opooujd aiSKa Celovška cesta 82 (rolet) in se a naroCbe U&p«5»iiu ibiu i»^^ toplo priporoC. anoBEa^ieli vsem svojim odjemalcem tvrdka «■■■«=■= —----------------------------------f ' u. hi inc i« i »mu; ■■ ------.....- ......■........ - J SreCno in veselo novo leto 1922. celje- uubuana - maribor Srečno novo leto! >M-«i«» tovarna kemlčnih iidelkov ■«■» ~ x . a d. z 0. z. Ljubljana-VIC OPCCDO IH VCSClO LJUBLJANA. SreCno novo leto UUMU 1CI-U| Srečno in veselo novo leto! ieli vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem =»MC—aa-=KM„====B, f. Mencinger ■ FR. KHAM. Ljubljan«, MikloSičeva cesta Itev. 8, pETEft KOŠAK, Feštavradla „pri ZtfezdJ" ljubuana trgovina delikates, specerija in vinara«. * Resljeva cesta Itev. 9. 1 1 Kfckov trg štev. U. ■---------------------------------------------------------—i DragO Bcs«l|ak & drug, Ljubljana, Sodna Ul. 5, teli vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem teli vsem naroenikom Stavben© in umetao mlzarstv* IgMC j^^ Ljub,janaf Sv# petra ce$u |tey ^ SreČnO 1922 ! ROJINA & KOMP., ter se jim pnporoća v nadalje. _ „ , . , . Slomlkovaiu. 16lr**ii J. PogaJnlk F. HwHel nađ. ?.uni5~ Ljubljana. Prežernovaul.52 .odni «lon. Ljubljana. ---------------= splošno mirarstvo —----------. treovma z >«ora tovarna pe,, Zgoro)a Slika 82. Zgornja Slika 82. Ljubljan«, Daimatinova o. 1 Vtč - Glince pn Ljubljani «-**»**.—. ffi£»3^ Srecnoin veselo novo letol .^TtSST* "m«,SrS li"'" i \ i--------------------------------- m J. GOREG | i j------------------------------ Josip Plankar Trrdka Đresnlk it Fritieh kolesarjam. Gosposvetska c. 14. Teodor Novotnj Anton KovaCR crostilničar in trerovec z drvmi tnrovina t želtinino * * alalOce, medi«, keim m desertni ♦/*«•«,•««« i j..Ki;4n« ---------------.--------------- loan Dollah i---------------1-------------- Jos. Fon Ana Sknbic-Kreči? . , , . _ , . , Kot«8 FranSifiba trgoviM s iptceriiskim in miobj- trgovina z mcianim blagom zaloga vina, piva in zganja v Logatcu gostilna Preš«mov hr»m, Crornn in lrccoln t^bCsKgita Florijanska nlica 30 Želi SreČIlO in Veselo nOVO letO! Roina nlica Stcv. 29 JlCUlU |J VtiClU '----------------------------■'----------------------------'1-----------------------------------------------------------1 nnun Ipfn trgpv««. TSSZ^m - CtortUna pri .^ođOni- HHTFT QT AKT« I nTRI IAMA Mar^ NelK *" ^ ^* ^™'"111 ^Odo. Hrenova nlica 24. HU1 HjLj wOLiUI\ fjtlUlSIjJAINA brivnlca pred ikofijo tvrdka Llnb!f.n.. Sy. J.tob. tre 9. RESTAVRACIJA KAVARNA KOPALlSeB J 1" RT " 1 Anton Brece« F. ft B. Remigar DUNAJSKA CE81A l£L ^^ ^ ^^^ ^ d^ IJuby!lIia eevljarski mojster alikatstvo In pleskarstvo . »..„..,:..,. Aleksandrova cesta St. 1. Ljubljana. Dunatska cesta 6. Copova cesta 10. <-> « . Intin in Rim ffltir Ivan Bricelj Jos. Rajšter, Soštanj - Celje namaPerko Jakob nyau^ juiin iu niua urni plC8k,r8kl mojster J tov,rna kJndt ta 8lai«c «•««« . s°dar ^ostilna *«.....,_____J- tovarna kand t tn Sla Cic. Zcrornia Siska Sp. Siska Liubliana 7 ifaiMiM.* ■•■rfimn r 11 T. TT," . Celovika cesta Itev. 121. CelovSka cesta št. 29. LjDOliaSa, IHItlDOia LB Ljubljana -.ti. - i m. ....._„ .. Vftaftlo m urAcno novo leto »--------------------------- Franc Lavtižar fuip b^ A. V R I« B A J S DerCIKlD Frtffl Iakob Nalaznik mesar krtnar in izdelovatelj ćepic ttr a« ta »mdaljno naklonjeno* prlporee«. lWiiwi» a\ * ^ družino, sv. P^r. e. 83 Ljubljana ■---------------------------------------------------------------------------------------' veletrgovina s konfekcijo .n r^ m%Mi^„m ,_ Ljubljana Gosposvetska cesta št. 13. iinTri ADA77IA" TDCT manufakturnim blagom kavarna - - . MUILL ffABA££IA IK5I Eniooska ccsta 8. Ljubljana stari št 21 f«tll tvnilm nttnl*nfm «n«tnm «»^nn In va«alo novo lato t«r 1« jretnO nOVO letO v nadaljno naklontanost na|toplt|t prfporoča vsem svojim odjemalcem. xonnvwvA * mfCavim Jos|P Valentln- Sretao In retelo novo leto Sre5no novo |eto IVan PaklZ avoustcad« »redilo novo letci -"*•■ Pnt^tniJsV^««m«. "^0**J^iiiSSS1"* to „ . ^1^14^*«, « fc" »»ojlni braleem In bralkam iMitiakebaka Mpratea Jaka SnierajC g» &JneBa peciva kei.sa) areDrnine Kolodvorska ulica ŠL 3S knjižnica, ientjakobakl (rledalllkl ođer »rojim poaetalk -^——— Ljrtrtjana, Opekanka e. 31. Jesemce Fužme. Ooren sko. !■ 1 , Srečno in veselo novo leto! .... -^^. . TT^TTSTTT^ a . Ve»«? 1 1"» *' »^ C t^ jelira vsem tvojim narotnlkoa in odjcaakca. t« »a »hviljnjem ta K A VA IC N A Al V K/lllA «tM t»«JI» cenlenitn ođjem«lc»m priporote. i« Mdille t «p«ev«.H AkJI^ ¥ l^lMil^m. »XI 1 *M£AAJJ%> TVftOMirA rPMFISITMIH I7PFI k'OV htihav SrmniT a -«■ ■■»• v TVORNICA CtMtN 1 Nin IZLLLhUV ANTON STIRN, trgovina z vinom, Fran Krapež 8 SoprogO irkC riH, xd i iitri ?A^•^ Spođnja ŠlSka 204 Spođnja &Hka 264 * JO5. LI ti LAK, LJUbLJAhiA. Vsem mojim cenjenim odjemaloem bodi ox • « ^ ^ 1 a • Vsera cenienim damam, prijateljem in znancem srečno novo leto I Srecno in veselo novo leto! srečno in veselo novo leto ĆERNAkTkS! UUBLJANA ^Je8lh' ****** *™™ 2DENKA R0D16. modni ate 1 je Sotskl drevored Šolskl dravor.d ^*1* LJnbli«» LJUBLJANA Grao.sfe *3. L""Jfi L Srecno novo leto zele:J|L1228J EUgt] Ebber FraM fttr*M| Bageltot Frueketti Antonija Mrak Z. Gorjanc & Komp. H. Suttncr krznar čevljltaki nojster brivski salon restavradja pri „Mraku*. modni salon eksport ur Stari trg St. 5. Opekarska cesta 22. Ljubljana, Dunajska cesta 20 Rimska cesta 4 Ljubljana, Mestni trg 3. L ubijana Milan Košak Franjo Repi« Josip Rebek A. Butscher Friderik Šcrbec Ivan Jakopl« zlatar sođarski mojster ključav. mojster trgovska agentura Stari trg št. 4 knjigovezn.ca Cankarjnvo nabrežje St. 31. Kolezijska ulica 18 Ljubljana, Cankar. nabr. 9. Ljubljana, Gorupova u. 8'Hl Ljubljana Cmkarjevo nabrežje M. Soklić J<»- Puh MInka Inkret Anton in Marija Steiner t!zn BernatoviS Aleksander G3U1 gostflna in trgovina v Ljubljani, **»v* in pokladanje parttetov gostilničarka gosttlna konfekcijska trgovina podobtr Pred konjnSnico t Trnovcm. Ljubljana Korunova ulica 10 Ljubljana, Opekarska cesta. Ljubljana, Mestni tr^ Sv. Petra cesta št. 7 Jakob Smeraje Franc Marki« Ivan VreSek KorenSan Ivan Ubald pl. T-nkor / lani Gotzl krojaški mojster pekarija trgovina z moko trgovina z galanterijo lekarnar podra čevi:ev v Uu^ani, .pođ Opekarska c. 31. Cerkvena ulica it. 19. Korunova ulica št- 7. Mestni trg 20. Ljubr^ia, Mestni irg stengeami-pri ccvijarskem m^tu. Bnoti.$trda' Dileii tnsvci in oHrtolk! čestitala i mm mi **%££" š Tonfika Kališnik Joief Klemenčič Ivan Mcdic Franc Splichai Josip Kosir Josip 5a c trgovina s čevlji, tvornica pečarskih izdelkov krojač Kavama .Central" manufakturna trgovina pekarija, Metlika. Novomesto. in lončcvine, Novomesto Novomesto Novomesto Novomesto Jo^ef IVindiachcr Stane KasteHc Josip Ogoreutz Franc Blažon Alojzij Skcdelj av O er er er mesar in eOStilniČar trgovina s Speccrijo, galanterijo, trgovina Z manufakturo Urar mehanik In omctul UjuCavničar pekarija, Črnornelj. Novomesto . Kandija ** I^Jks^^o^^ Novomesto Novomesto Kandija Miško in mamačl Ivan Svetec Ivan Gauš Jožef Kravcar Alojzij Grlio . !ZCr ^ak0 gostilna .Krištof-Ponla« brivski salon lesnt trgovec mesar sedlar krojač, Novomesto. Novomesto Novomesto Novomesto Novomesto Kandija SI IWI Vovfe !li'a Oolc& Anton O&rin Anton Les jak Ovido Dolenc vama mo e ^ manufakturna in galante- trgovina z manufakturo Cevljarski mojstei fotograf, Kandija. Novomesto Novomesto rijska trgovina, Novomesto. Novomesto Kandija Jakob Frežef Aloj«ij Pere Paufilč in dru^ Franc Kenda Mihael Vintar Franc Kastelic VOdovodni instalater pCkarija IH gOStilna ltsna trgovina * trgovina S Stekiom in por- trgovina s specerijo in dclikalCMBrt trgovina s speccrljo in leleznino Novomesto. Novomesto Novomesto celanom, Novomesto. Novomesto Kandija Bernard Franc Udovič A Lampe Joiko Povh Urban Horvat Filip Ogrič Dragotin Andrijanič ! dimnikar strojno kl»ačavniCafttvo trgovec, krojač za dame in Novomcito'GiavSi****& - poleg koncesijomran zobotehmk lekarna pri „Angeiu" Novomesto Novoraesto gospode, Novomesto '.Rotovža*. Novomesto Novomesto - Glavni trg Prra Ma^iibopska tOY«rna mila, --------------_?lav"oBrr^""-V™o»eun -------------- lnarlDOri Celje. Liubljana. Maribor. Svečarna J. Kopač & Co Ljubljana želi vsem svojim cenjenim odjemalcem prav srečno novo leto! Jreeno in veselo novo leto 1922 iteli svojim odjemalcem in »e v nadalje priporoča parna, pekama Jean Schrey naslednik Jakob Kaviii. GradlUe it 5 UUBLJANA Gradišče it 5. (eojralna mMm u im in Ao l\m dio, l v Ljubljani JADRAN' \Lw:n in ovozna U& i o. i v Ljubljani Dunnjska cesta 9. Telefon mterurban St 113. 8re6no novo leto vsem obiskovalcem moje restavracijc in se priporoča vsem Slovencem, ki prihajajo v Beograd, restavracija .Triglav* F. Križnar. MENJALNICA Slovenske eskomptne MnKe Kolodvorska ulica. Nasproti glavnega kolodvora. Srečno in veselo novo leto Želi vsem svoiim oaročnikom ter se zahvaljuje za njih zaupanje in naklonjenost. Naročita za vsa stavbna dela sprejeraa na Sv, Petra cesti št. 23 in Linhartovi nlid št. 9. Stavbeno podietie And. Cei ne Ljubljana. Speddja in carinsko posredništvo Lud. Ševar vd. Rakek želi svojim ccnjcnlrn klientom sre&io in veselo novo leto! Franc Pođlipnik, (i)ilBi li i-'hr& sidju Spodnja ŠiSka, Jernejeva cesta Stev. 39 a, želi srecno in veselo novo leto vsem svojim p. n. odjemalcem ter se priporoča za nadaljai oblsk. Srecno novo leto! SeHWHB & BIZJRK LJUBLJANA Dvorni trg 5t. 3. Srecno in vesdo nevo Isto želi nen cajenim c9]emalcem tvr3ka 1 Sandrin, trgovina usnja na Sebclo, £ nblaaa, JlCestni tr^ žtev. 6. stran 14, »SLOVENSKI NAROD", dne 1, j»nuarj* 132T _______________________________________________Stcv. 1. , „,.»,.,— i SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA '——~ Podružnici t Novo mesto fn Rafcek. UllbllSHSt SttIttlllMIVflOVS llllCB StlBV* %m ljgvriujc v»c banftne transakcije najkulantncjc. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz* valut — eskompt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza. Prwh\ Jugoilov. barvarkja, knaantYo in ptrofamloa P.Semko, L]aliii2ii3j!iflC2 230. Sprefema Itsleje kote v barv/o ka- jor vsa v to itroko spada loCa dela. 'Dtlo prevzemam v trgovini čevljcv Kupujem kofte dlvjaftlne. tjgmr aradiifta št 10. -ma Dva dljaka 4ttr. đve đljaklnj! mm eprejmeta na brano in stanovanje. Naslov pove uprava ffiov. Naroda. 9667 SirouooUni motor, ftbrikat Pohl & Fiat, Szombattieiyt iHP, rabljen toda popoinoma dobcr, ral« proda. — Kupi ee motor Irinotnejši, xa vcnicljankcr, drkularka, H mlinska kamena s transmisijom!. Po-?ydbc: P» Brfcljaclć, Proaid. 9698 Pozor, kolesarjll Poiljlte rabljena dvokolesa v popolno rprenovo, emajliranje t ognjeni in poni-iljanje. Na Željo st kolesa tuđi sbraoljo 'ittz zimo. F. Batjel, Ljubljana Kartovska cesta 4, ^,.*12E.B*„A»......----........—...............--------••—...... ........ Gostilnitarii! Vino jV^eh rrst si pred nakupom oglejte v 'povečanl vinski trgovini tvrdke J. Je« ilenlOf Ljubljana. Stara pot (pri dež. Polnici) telefon 578. 0079 Tapeciranje avtomobilov tevrSujem po modtrntm vzorou 'p po najnlžj'h cenah. tstotako izdelu- jlm vsakovrstne konjske oprave« popotne predmete m dokolonloe St Vlncefe, JBŽftab Spretncga risarja H piorntoe elektromontede sprejsne strojno in elektrotebniCno podjctje St©bl ln Taje«. LJakljono fcosiljo« o. 4. ___________&380 Re8lleva cesta 4 jHporoča svojo veliko zalogo porce« Ilona. osnejllraiiio 1b lnoHetio po- MdeV 7391 Parketne desclce hrastove, bukove parjene, brodski pod in vsakovnten rezan les lastnega izdelka nudi po najnižjih cenah Ina Slika, tovara* aarketav ia paraa iaia, aVJaUJaaai Mottlkava aL 4. Kupuje rezan les v deblih v vsaki množini kakor tuđi gozdne parcele. — Sprejema les v razenje na polnojaraienik po naročilu. Hž*i [ISILItl - »ME HHHB^H^^HBmm prej (Avttr»-AaMfliMa) Tret * iaiertke B|^^^^S9B^^HHi trt?ala fttsik« ? R«w Yttt ftiei t fcrat t Jat- at lista prodaje JliiUfl lUiCIvtf LJiHJtaJ, K»toitftU i!ka Si Priloinistni lakuF Prodajo se po Uredno ugodni ceni 4 aaprava ia iagaaja la oeVan]e drv9 zaoatiraao aa ▼•seh9 pogon benetnov, motor 6 HP, vse kompletno s krožno žago in sekalom in vsemi pripra-vami. 6 kroialli iag za rezanje drv (na železnih stojatih), stra« taica sa *clesef vrtalal straj, Shaplag (skobelni stroj) res« star (Prasmaschine), foatilator in razni drugi stroji in orodje. Pojasnila: Bašin i drug, Wm, M aofiio 18,1. V trgovini Mestnl trg at 5. 0. Bernatouič m dobe te p« |«k* almU •*■! moske obleke od 690 S upre) „ raglane,, 1100 n n „ blača „ 150 h m damske plaftte od 550 „ „ „ kostnml n 000 * m „ modne obleke 000 „ „ |V krila 300 m n In kotnkovlna od 300 „ vv Ogtotfat m lalkt pvli* nak oas. Prometni zavod zo pronos -.«v Ljubljani prodala li slovensku premogoralkov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premo-govnikov 3&a domačo vporabo, kakor tuđi za industrijska v podjetja in razpečava Ia čehoslovaški in angleški koks za llvarne in domaio vporabo, kovaški premog In crni premog. ^.. ■ F----------------------------------------------------------------------------------------P Jadranska banka. I Beograd Trst I Dchrifta fllaMrica: BvMBta ftaMrid: I im i2fM»oo.ooa-- Ur njuoojooa.— I lomi: - ■■um: I Una: MMNNLOOO.^ : Ur: 8,800.000.— I Podružnice^ I Beogfadi Cote» Cavtat, Nbrenlh« Ercepsavl, Jeba, Keriela« Kotar« Knal« IMlMOi He^keTv Hok^ I • ♦ v- ■■•.;' ■ •»"' - v-'.- iMiRt Siroltiet Spitt Smsnb% uorae« I ' ' - ^";; : ' Trst • • Zadar • • Opatll« - • Wli« I w Naslov trn brtolavtai I Jadranska Bancadrla I Prejema vloge na knjižice, teko« račun in drage vloge pod najogodnejižml pogoji I Izvrtujc vse bančne posle nmjtočneje in najkntantneje. I ■•* AsaerikaaeU ealalelek ete|l w wvmwi m vetfHaitail hmmmzmm* w ImsmHM lp Je v nv BH|o^po^B9^pBO^oj^oyojpjBOOj|OjfffB09Sj 9H*WeMaBj es> VnoAnBnjajBjpjojBj VflpvV'^i^a^jf^n^HV^BVO^vl *^^_ I Pjimrn umsi Fraafe Sakur Slali Baak I St OMfOaai SItmI mtm Jwfc OHv. BI________________________________■---— ---------------------------------------------------------------------- 9*9* Domaie jedilno olje( "^i I Zapocdi smo s proixvajanjcra našega prvorazrednoga dvostroko rafiniranoga jedilnega olja kl M Ti v ■»■!•<■ hakaveaM mtritt m vaaklm la««tr*asklm *l|ma. Dok* m v vukt bol|tl trgovlaU Glavno zastopstvo za Hrvatsko in Slavonijo pri Trgovačkem prometnem dion. društvu v Zagrebu, Ilica 48 Prva hrvatska tvornica ulja d. d. u Zagrebu. „BALKAN" d. d. sa mednarodne transporte fanfmlfl* linhilfinfl P»*™t«laei Llabllua, Maribor, Zavreb, Beograd, LcnilUlD. LJUOlJUnD BakaM, Trst, Hita flrnniala 14, Wien UI., Stroho-24. I Delniška glavnica K 4,000000 • Brzojavni naslov: SPEDBflLKAN. MedBarodnl transporti - Carinsko posredništvo - - Poseben tartlnl In reklamacljskl oddelek - - L LJUBLJHnSKO JHUnO SKLHDIŠČE Javna in transitna, carine in užitnine prosta skladišta. iBeaBBHaasaaaeiBSBanaBi^BBSBBiiBsae^BeaBaeiBii i | Metalokemika d. d. I za komične in radarske proizvode Zagreb. Kovine la kovinske zmesl; ;;: ... ■'^-^—■■• takOT, ■•*% niioda sllttaa, Inroa, elak, afwatBl| novo v kontiđlh ali ttaro; aaal« eja v komadih alt ftipkah; . ^ . ,■■■...* I BM&d ntoM v komadih ali tipkah; ^ >Vv ^^^ W** | - I vsurllal ola v poljnbnih oblikah za vse penoge Industrije In zajamčeno vseblnd; fe«to kovtao v vseh zmeseli 2 lajamčcoo vaebiao U raliaiianib surovih koviu, plav-žaito atrokovno izlite; , • . pfcaipfcoral s>akert - ■- ' •• ■■-**■ ■% akMpharal ola« črkosUvna tlitnint st rotadjtkc in tttftotlpnt strojt, ieteellolt, Ma« alke!, . 1 «h hMlMika nwM neb vnt . aJrtaa« ptetavta* , & j«U alUnKi, » feakraaa ^•torlaa. &ji ntalm pl«4»riaa, g S »Ttofteat «•*!, kakor tađi droge, cevi in Uf. |I Bakresd Udelkli I1 mm a« itnl*. . I 1 § to« M praal« (Sdulen) i ' _ "• to« sa pataata. 3. g, pag■■■■!■>■ fertsialaiM. || Metelerglteo kenltal lidalkl: al ■■■!■ t*M»^ I § * Mkku itoiiM, i _ MlBlMl ■!■!—i 1 Bam« BMiUai la laaaa"- I Umra)! ml mt tfnl Ura ■ toitnUk num. | 1___________________________________________■ I. Stev._________________________________'_______________________.SLOVENSKI NAROD", dne \. fcnii;;rjj 1922.___________________________________ ,fran n NajboljSa, najtrajnejša in naj$igy§r.@jša 1[ W^F** ^5 III ltj# Cl I d afp €31 "^*z% je oni ovojnl materijal, ki nudi največje prednosti YS0fit SlroNam, ki razpošiljajo ali s poSto ali z železnico. (Wellpapg>e) Je v uporabi najcenejša embalaža, prozi največjo varnost proti lomu steklenega blaga, steklenic, jaje in v$?g* drugovi lahko zlomljlvcga ti i ga. l#Al#%lfftA lall%Af%kA lažja od vsake druge embalaže, prište- U ala«%m4i4L~m IamAM^ ^ se da zavijati, *lava je. tmina in oJporna, ne krši se terci WCIBUwlld lv|# *3ilP\CB duje torej mnogo poštnih stroSkov. fdlUVIIa I tS §# £3 li ?f &t ob transportu tako lahko kakor tanki Icscni laboji. Kot Odlna tvornica v državi SHS, ki sama proizvaja valovito l*p«nko in kot edllta dOb^vltalJUai zjedinjenih avstrijsfrh tvorrfc valovite lepenke za državo SHS nudimo Vam: Valovito lepeoho ▼ zvitkih. Talavita Itpoaka %• piočah. Kartoni is valovit* lepenka Ovo]l iz valo/ !o ispsi^9 Sltaft'fc cd T?lovite Iepenko Y različnih debelfnah in dvostrana v veličinah po iložljivi v vsaki izvedbi in za steklerr-ce, električne žarrice, znotraj z zabitnim prcdilki u raznih Širinah. predpisu. velikostu steklenice za konzerve itd. valovite lcpenke. Nadalje Vam dobavljamo iz mnogobrojnih s stroj* izvrstno opremljenih oddelkov naše vse v obzir prihajajoče vrste embalaže od lepenke in papirja; Earfonl ia ilaganfa tkatlje ia pošto SkladlAčne ikatllo luhiusno karten&io Poital ovajl Skntlje za rrnciin. pređsieto (Faltkartons) automatični kartoni v vseh veličinah in za trgovine za parfumerije, lekarne, ra plakate, kolcdarje, za zavijanje velikih kolicMn s prevleko ali brez nje. izdelavah. vseh strok. slaščičarne i. t. d. diplome i. t. d. nsjceneje in mjbolj praktično. Hlape u zlaganje Hstoo (Biieforđner) — BrzospenlaEI — Pola! kouEegl — Tcr&e za fcsjpausaSa — Esiske !»r£-e — PsdsSasfel zs torte Itd. I Vsc nate proizvode Vam dobavljamo po volji brez tiska ali tiskano v knjigottsku, kamenotisku, enobarvno ali ranogobarvno, v najsoliđne^i, najboljii in najokusnejii izvedbi, kakor se proizvajajo že 24 let pri naši tvrdki: Krotnolitografska tvornica I^^^^IIHi^l^l^^^HiiH^II^^I^^^^I^^^^H^^IIHHHH^^III^^^^^^m^HimillilBII^IHm^l^SEII^S^v^ a^a^a^BaTa^a^B^a^a^aBa1a^Ba^aaWa^h^aTa^a^a^a^EKa^a^a^alB^a^a^K3C^B^E5y?i?lHjdS^r ~* '^f' - - * •TfrOinLiflfež^iSf^^i^'-*"' ^-jfcjSalStSS^Biafl^Jiiifia^iMirfB^BMjBEBBBa^^aT^BBa^aMaa^ja' ustnnoviiono letu 1898. Rožankowski i drug d. d. zwm feu. 4—80. ---------------------------- Zagreb« Savska cesta br. 27-29. Trstje za strope iideloje io proiaji na debelo n drobno mf po K 3.50 pri večjih naročilih rnaten popust Stelacr Anton, Ljabljaaa, Jeraaova iL 11, TrM?o. Dva tcžha honia 16 prsti visoka, 7 let stara, imam na prodaj. Anton JAKOMIN1, lesni trgovce, KoČevja._____________ 0560 Konjsko seno in z* krave v bafah napradaj pri J. Oblak, Vrfftnlka 1. 9268 Vrtnar kl ie i boljšim uspehom dcvrli vrt-nars: •* ^^ tsr sprchaJelnHi ptilic Hoffvfla st iznS»fa> toSas Ih soMaa. Zrgovski lokal crevzamem tak oj v prometnem kraju Slovenije. Ponudbe pod »Lokal 900— 9605* na opravo Slov. Naroda. 9605 Oskrbnik obanam akladlš£nlk z daljSo trgov- sko prakso aa aprajma za'takoj$nji rustop. Ponudbe pod »Oskrbnik 9597" na upravo Siov. Naroda. 9597 Enonadatropna H1SA aa proda v Višnji gori, Dolenjsk^, trtdi mesta It 50, nasprot; vodnjaka. H!Sa obstoji Iz 6 sob, 2 kuhfnj. k'e i, klavnice, ledenice, hleva In ene niive. Stanovanje lahko kupee takoj dobi. Crna 120.000 kron. Več ae poizve nrž Fran« aatM KHataft, čevljar, vas Šmarca 11. p. Kamnlk, Goienjsko. 9S33 Kniisovodia po po Ino ma samo«tojenf bflanctst, laaa alala v poroldanskih urah. Verz'ran je tLdi v zemijllkl knjizi in dnvćnih za-devah. Sprejme *ud! vsako drugo nis^r-ntiko deio. Ponudbo pod »Vesten ft" 3* na upravo Slov. Naroda. 9523 \\b\M pttlf tremi ti !n vestn'h dekve^v za delo v ovarni aa aprafma takaf« Samo. stojnl dob« proti garanciji delo na dom. Stalno delo sa«-fjaaajkltajw« 9652 Af S. Asnolo, LluUJana priporoča avojo zal^^o stekla, poredana, xreal. svetiIk, okv-rov in \*»€h v to stroko spadajočih prtdmes. !•• te ptiporota, Irvršttcv točna cene smerne. 12*->0 ERJAVEC & TURK Irjovlna z ieleznino t pH ZlaH lopatlM si*6 fpral aUamaMraakamlaTf) Liubliana, Vahrazo&itv trg 7 OMprotl kriiavnlft^a carkva, Salaga etaitata. .Diamalt' Poior, pekarjli .DIAMALT* tvornice Ha taro A Sobotka, Dunaj - S adi «u v predv jni kakovo«« se dol n>pe\ ori gavnem zastopttvn /a Jugo av!'<> ■alvaaNl Bmkmnmm, Zafjrab, Stala-MM« •traaaaa.j arawa al. IO. 1101 1 ^^^HW ^P^Pa ^^■^■^^B ^^V balili a^n^š^^ff frC^tiS ^3 S8B^Ž^f sveli ;Tr»a v z^'o-«! droceri?* A. Sssrcy Ljubljana, Židov aSza ul. 1. 952 RI9. f»dH«. IlBlB. Iflill in Tta golar.»a irora poc'nlt', si o D)rab!;ate moju najbolje rre z'-u'era in sp!o?>H^klm inh 5nim m Ji^ K 16,7arodine 20 K; za ft nr\o fo?cbro mo-^na vrsta K 26; ti U'ura z.i s-*«*«^ X 15; ur-fčevaler «*a"J 5fK 1:"■ -n 23 ; rra-"fknr ii imrd«sf>9i K 10 in 25; ma-ilo roti C$ft3i pri *;Til d«t«JKyatr2aaa S. LOJ ili; ir. Minski hi LtnUlana« Bllierlc>' - 7, Spaoialati atavbt- jfn ^ no pođtat'e sa ba- T;1 Cf-• tonske, ft«leio»e- ^^fe f WaUova 12. i IzTTSajpm ejjls^fTMila ter potjratfH p!a« so« riev in h^rmoni.CT spcci.elao su»kor» no, toCao in ceao Pozor I Priporofam cen} občimtvu, trgovcem ia irt odjemalcem najboljše pecivo iz medu, ^arkeljne, vseh vrit bo'ičnega Majja, ;>a?ične svcČic?, «nMh \rsc po n^mi?jiii cenah. Zahtevtjte ceriti Z odl.^'cm snnVovan'cti FHANC CV1« LAH, 8IOT. Bi strica. 7.47 !:o"e, c'.'-iaza, vratu, r^k. tako ka.sor ta-di 1« pa n\\ Ini, te mor? o urno tknzl razumno ne^o Upote d>ffft Tli^*^ra ptipeznanfa to oV^pcU o1 vmH Uclci sveta za lekanuiija Fellera: ,SLfA(l MI!no »la?BO milo nrbol e b'ago, n>jf!nejle .rr1!o lepote* 4 koti z zamotom in poltnlno 98 K HEL"AU obrsua p9mfta IooCka ? iamotom in poitnlao 5i kioa. Prođalalei ako na'oft}~> na; 15 K; brk^rras 5 K; T.ijtinej*i He«a puder Dr. h'tugert . v \ei.W h O'i^i al. ikatuijuh i0 K; i.a.fi-I nej^i H«*gi « bnl pn5eK v paltnt rka- • aT i-0 K; puder za tos e v vrcv mri 5 K; 7^h i pra^e< v Ska .jdli 7 K; v vic- rah 5 K; ^rzchct ći a a /a pe.ilo8 K} charr>po«jii za Li;.e 5 K; riTrniiu 12 !• tko L'4 K; n.T fin:,«i p..rfrrn p> 40 in 5> K; ir.r^na v.-da i« Use 5*< K. Za to azne pcedu fte -c ram< t m poSinina pLScbej računa. rUCCT V. ItlLEft, Ickircar, STUiKi i a#aK BM trg SU. NrvaMa. Sl:s:i 16« . .--v. .»Ai000 Nenjalnica v Ljubljani, Kolodvorska vilice si. 26. ; Kupuje In prodaja devize in valute najfculantnelše. I ^VJ^JZTZZ^r— \ iž* ^i 6», j j ti -- :- rj Đr. Pačulls, JsiII:a. Današnje strofo znanstveno / Jravlenje. Vsak jetičnik, ki hoće doma ozdraviti naj kupi tD knjigo. V vsch krijirirjah, TS strani, 9 K. »ELIK POŽARI unl5l vse brti gasllnoga orodja H ; Tfrtki fran samsa Zagreb IIj Ovndnllteva ulio« 23 II Ima na tklađiSču: vse vrste brixg«Inic, gas i Inih oprav, Če- Bfc aa\ ' lađe, patove, sekirce, znamenja, čenice, delavske obleke il najbolJStga dnla, nabavka ročne biizgalnice, mod. bcnclnske male in velike« ccvl vseh vrst, vedrea, vijak? in gum. črpalne cevi. Dnevne cene, brez konkurcnefi. m ' | Prodaj« na primerna odtlačHal | Amerikanska tvrd ka „SINGER" iivalni stroj. Bourne 6 Co, Mew YorH Je rtiHrili svoje delovanje v državi SHS ter je v stanju prevztmatl ▼se v to spadajoče posle kakor: urejevanje tvornlc • specijalnim! .Slnger* Sivalniml strojt vseh vrst z električnim pogonom; poleg tega Ima r ia\o%\ vse \Tste strojev za obrt In industrijo kakor tuđi za rodbiniko porabo. Podraiaioes Ljubljana, Solenbnrgova olioa 3 In v vs«h veijlh krajlh driav« SHS. I Mehanltna detovnica za popravila povežanaTI I Novo osnovano | |g Tronspoitno i oteli! ptefo 3:| I m. RUVSCiC, y3KlF | ■ prtazlmlje I ■ r/ako vrsna robu za pre.oz i otpremo. I ■ fzvršuje sve naloge brzo i tačno. I ■ Ispostava: Stanica Bakar. Brz.: Kuvačić. 9 (Veletrgovina z usnjem lij Ljubljana, Ustan, I. 1887. P ^M priporoča svojo zaiogo spodnjega in gornjega SS H usnja domaćih In Inozemsklh izdelkov po naj- ^ ^M nIŽjih dnevnih cenah. l^t j B Strojarske cnasoobe kakor OEORAS in RI3JA jM\ ■■ MAST vedno na skladišču. W§! ■ ^u^^^^^^^^BS3^H|a^^^BjaBBr ^O^H^B^BHkđVl^^^^fiave^aS&BBBejBBHBC ^ft^^T:, -%- ^rw* ^%MS^jiCSSO»^^SSiM/OSB^^r 31 u p *? 1 I S3fno 6 dni* i I Bdtaft aa|kra|ia trta preko H&vre la Cherboiirga v 1 ■ *, Prednrodaia ladijs^ih 'istov ?n ^ I ^F^^.^ žeieznššklh voznih lisžov sose- § I ^^^TOs\^^^M jj^ dnSh £S?"žr»v in vas pojasnila v g I ^^^^^^^^IBEas^^^^ Kolodvorska ul. 41 | ■ ^^^^^^^^^^^ Oglasite se vedno v raSi pisarni. 9278 Bj || d eVaaaBttaSBH^s B3 ^^^SBaVBHoHB HB đBBVBnSbsSnHBBV H SS I tvornica Šampanjca po Irsn- i M cnskom načina I veletrgovina J ■ vina n bocama &. d. | I u Novome Sadii | ■ livtitaTa g. g. hotelijere, reitora- p Steref toareve 1 delikatesne radnje, ■ da lmade na stovarlštn od dužeg ■ I vremena odleianog iaanpanica, & kao I razna fraškogonka vina m n bocama. m Nalozi m lirršnj« brzo 1 taono. m I. t MATER LJUBLJANA Ustanovljeno Jeta 1B34. EN GROŠ E"u uEi^VL ysa vrste »-■«■«11-«..^ aparatom |- in potrebščin za hišo in javno uporabo, homrlelne tele- f fonske centrale j # y Mll^SrfeigŽa * if.'32.'Tei. 2S-&9. ! BHBBaeaaKiaia^ ::::^ i Triefonns WHSNi Uli« Brz.s Lokemo!iH- i I 5035,9290. Faa.nfja.aB Mr, 3S. «.-H^ W«a. : j ■ t I iipnfDnrirnp «f«cor?pi10 ^^»iiinf^o R 3 ^: I Znamka Leto HP Znanka Lcto K? ■, 1 WoII 1908 15/25 Wo?f 1900 10 22 ^ 1 Wfif 1906 20/3IS Wo:f 1908 15/25 3 Wo^I 1^10 25 40 ^--t 1010 ?5/55 [^ 3b Woll 1916 35^55 WoH 1902 100/140 :. P Wolt 1910 40 60 Lans 1905 15/25 f£ S Woll 1910 50/70 l^ns 1908 15 25 i.< I Wall 1912 60/90 L^nz 1912 20/35 I 1 Wsll 1910 70/100 la^T 1906 25 40 ff - Woll 1912 85/120 Lsnz 1915 30 50 r, ;> W»K 1906 100 140 Lan-, 1905 45 65 ju g Wo!l 1903 120/160 IV-BS 1908 50/70 ^ i WoU 1905 160/240 I»anx 1900 100 150 fe' I Lanz 1902 140,180 f B I3H« 1910 15/25 r I hnm% 1908 20/35 HolheprlOll 12/20 [■- 1 hum% 1920 25 40 Holaarp 1916 1220 ;* i Lani 1914 30/50 U^rath 1906 14/22 [* I Lssz 1919 40/60 Assni&aa 1905 15/25 i Ltax 1905 50 70 | I LiU 1911 50/70 Bađen a 1906 14 24 p I Lani 1910 70/100 Barten^ 1908 20/35 W 1 Laas 1912 80120 BrandALt.1903 25/35 U 1 Lanz 1920 140/190 Esverer 1910 30/50 f* i Tona dobava z n\w tOTarnliSega Mm. i Palaa jaai.tva aa atarllno.t In smožnos« obrata. | I Paaebn« karitva za v.ako vrsto kuri a. p 1 Zastopnika: ŠTE3S & TUJ^i, I LJUBLJANA, Resljeva cesta. § ■ ____________ ____rb s: oj^a !cdcsirlia in teh-lčna potrebo se priporoča, za nabavo vsakovrst^ih siroiev za industrijo, cbrt in elektiiko, lokomobil, motorj?v, kompletnih tvor:rš!dh oprav. Specinliteta: rabljeni, dobro ohranjeni stroji in naprave, vse v tehrrčno široko spadajoce potrcbš'v:ne. Ju^cslovanskc reference. r^- »^-------—------^T»J DOBIVA SE OPET SVAGDJE. k "'.^1 GLAVNO SKLADIŠTE 1 CENE- [ •-•■"•■■ ' Jy\ RALKO ZASTUPSTVO ZA CF-j^''\^.V, '.^.J JEI^T JUGOSLAVIJU ^ Tp f J? r?J ^ M IiastTii EzđoSk! o!!nat?h bar/, ts-ifihA % o- z- preje skega kleja. Velika zaloga -*<5« S.?aM"sia, ?T!k!ofičava c. 4- stnih čenlS^T, vseh pM«*e!>fte?n nasproti hotela ,UNION". za ilikarje in ploskarje« 1*%!E£:,J:1 '" "* C"T:s. Z.. vil'! Tuf A lMjff^i**yj^wi^iife^:a»w* ^w^g-- 8gMjrRr?^A,*w??y^waaaj^ « J^ priporoča za novo lcto po najnižii ceni prizmno dob;e ka- I i kovosti tvrdka The Brs Co., Litibljana, Gradišće 10« ■ j Te!e!:a 268. | i:________■ junu i,-,_ ^ .„......,^ ..- -_-., _-. r~rŽ/Z^ 7";-^^*jaw^«iHBLig5&"^ '^/'^«Q^aaa««aBaalBanBa«m 0 Ljub2jana9 Židovska ul. 3. :1 Ima v zalomi fine in na|nove]le oblike ter kinftane . *:, _f:r^mkQ in iepicel r^iS ! od K 250*— napre]. ma I ■^■■^SHBHHII^HaaVMEBBaaK^^^^^iV^^"'^«^^^ ■. ^ ^^.* ^.^BaaaaaaVH H *& &*j5s :A4ib^aAaja^ata^A^Š(a^ba^A X S 2s*ečno novo fieio 1922 £ •*t| ždim vsem cenjenim gostom in obiskova'cem p^ --■-; v Llnbjfaiiis Sv. Petra cesta 7. ||*- "^ Pri tei priliki opozarj3m slavno obfinstvo, da boiem vodila obrt jr' jc^l po svojem umr!em sopro^u nadalje in posvetila Se ve*jo pozor- j^. ^ n. st na poitrelbo. dobro kuhinjo in pristao pijaco po zmermn cenan. a, ^ PrlporoCajc se |^ Marija Taases, lastnica hotela in restavracije. W P^ ^^^^^^^2^j^sjf^yj^2aMEaVaa^aV3aa^ttaMa^a^iitti9Kaa^ I « ■■ t ■ ■{ i.__.....-^........% i ii !r;:-i-«i!!'i->EZ0Ui-f;!Š[-'L;iLE-ifi|}llST?.STrii;2[-i10STP3l= I | Stroj za obđe2c¥an> SesaTi .dUk " Tarfelne. tfev r| Tra-Tsails.rd. • ny 'ja y ■ JbMtelaa la tkk »Narodno tUkon** Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar«