2IVL7EN7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEPEMSKEGA JUTRA
18.	V LJUBLJANI, 8«. OKTOBBA 1937.	fcJMJIOA ffi.
W. GIESE
NAfil MRTVI
KITAJSKA VOJNA IN SUROVINE
Tokiju so našli najlepšo prispodobo, da označijo počasnost vojaških operacij v Kini. Nl-ponsko napredovanje gre naporno kakor čoln skozi močvirje. Preko 300.000 niponskih vojakov je ob koncu septembra že prešlo na celino, odločitve pa še ni. Če se kitajska vlada ne ukloni vojaški nadrejenosti Niponcev, se ne vidi, kdaj se konča nesrečni pohod.
Kitajska obsega 18 pokrajin, ki tvorijo Kino v ožjem smislu, 2 zapadni (Tsinhaj pa Sin kan), 4 mongolske (Džehol, Šahar, Sueijuan, Ninghsia), Tibet in kit. Turkestan. Dejansko je izgubila Džehol 1. 1933, da ne govorimo o Mandžuriji, odtrgani od nankinške vlade 1. 1931. V celem meri ozemlje nad 10 milijonov km8, kar je več ko dovolj, da izčrpa še tolikšno armado Zasedba kake pokrajine še nikakor ne pomeni ureditve nadzorstva nad podvženim ozemljem Oboroženi oddelki ostanejo vpadniku za pleči, ga venomer vznemirjajo in silijo, da se ne odmakne predaleč od svojih baz.
Niponska vlada sklicuje sestanke politikov in denarnikov, da bi brez spotike mobilizirala državna sredstva Vojaki se preskrbujejo s »sennibari« v na-di, da prineso celo kožo iz ognja. »Sen-nibar« je znamenit talisman, obstoječ iz pasu, ki si ga bojevnik ovije okoli želodca in na katerem je tisoč oseb napravilo vozel. Koliko potrpljenja, da nagovoriš 1000 ljudi ter jih prosiš, naj ti zavozlajo bodoči »sajnevarje«!
Toda vojna se nadaljuje in ne da bi človek dvomil o hrabrosti borcev, si lahko reče, da se marsikakemu potr-jencu ne ljubi poginiti samo za to, da bo Kina »kaznovana«. Kadar kaka država zagotavlja svoj namen, živeti v dobrih odnošajih s sosedi in trdi, da se samo nekatere kitajske osebe protivi-jo prisrčnemu sporazumu med obema državama, je težko privoliti v to, naj se za svarilen zgled žrtvuje nekoliko sto tisoč ljudi.
Tokio izjavlja, da ga nedostatek surovin ter preobljudenost silita, iskati svoboden dostov do virov in do vnanjih trgov. Naotake Sato, bivši poslanik v Parizu, bivši vnanji minister, eden najbolj uravnovešenih mož na Niponokem, •e je lotil problema na svojem predavanju * Parizu 27. L 36. Najprej ta
ugotovitev: »V današnjem mednarodnem položaju si ne moremo misliti mno-štvenega premikanja prebivalcev iz ene dežele v drugo! Če se izseli 20 do 50.000, celo 100.000 ljudi, se s tem resno ne prispeva k rešitvi vprašanja o stanovni-štvu v Niponu.«
Ali bo Tokio naše lna azijskih tleh prostora, kolikor mu ga nedostaja? Dr. Wellington Koo, prvi kitajski zastopnik pri D. N., je izjavil 15. IX. 37.: »Cesto slišimo, da letni prirastek 800.000 duš sili Niponce, ozirati se po novih pokrajinah.. V 40 letih, kar upravljajo For-mozo, Niponci niso mogli na njej nastaniti niti 250.000 doseljencev Trideset let po priključitvi Koreje štejejo ondi le 500.000 niponskih prebivalcev. Ze četrt stoletja imajo Niponci glavno besedo v južni Mandžuriji svojcev pa tam komaj 300.000 Resnica je, da poseljenost ondi ni tolikšna kot po nekih evropskih deželah ali pa v kaki kitajski provinci kot Hopej«
To stoji, da se Niponec nerad izseli. Agrarna preureditev in industrializacija sta -Iva pripomočka da se zaposli stanovništvo. čigar naraščanje se bo ustalilo šele v kakih 20 letih.
Pa vrnimo se k Nat.aoke Saku, ker skušamo primerjati dve tezi' »Surovine in vnanji trgi — trdi g Sato — to sta problema, ki sta bila v preteklosti pogosto vzrok nevarnih spopadov Kako se ponujata problema za Niponsko? Vzemimo naprej zadevo surovin. Leta 1934. je Nipon uvozil neobdelanega bombaža, volne, litine, petroleja, celuloze. kavčuka za okroglo vsoto 1 milijardo 107.167 000 jenov, t. j. 48.5%o vsega letnega uvoza. Vsi ti pridelki so nujni niponski industriji, torej je um-ljivo, da si skušamo zagotoviti prost dohod do surovin ter se odločno proti-vimo poskusom, ki nam morda hočejo onemogočiti take nakupe.«
Toda Nipon ni iskal surovin na Kitajskem. Dr. W. Koo je mogel trditi: »Ako Niponcem nedostaja surovin na področju njihovega cesarstva in če so odvisni od tujih zalog, to še ne opravičuje oboroženega napada na mirnega mejaša. Sicer pridelki, katerih potrebuje, večidel ne prihajajo iz Kine, pač pa iz drugih držav. Surova pavola n. pr. iz USA, petrolej iz Amerike in nizozemske Indije, železo iz Indije ter Malajske, volna iz Avstralije, leseno testo
V
iz Kanade in skandinavskih držav. Kar se tiče premoga in soje v Mandžuriji, so prvega že izkoriščali Niponci, ki so si drugo mogli pridobivati na prostem tržišču, preden so ozemlje zasedli s svojimi četami.«
Nipon očividno upa razviti v Kini pridelovanje surovin, ki mu manjkajo, n pr. ojačiti bombažne nasade v Ho-peju, pridelek volne v Sueijuanu, kopanje premoga v Šansiju in železne rude v dolini Jang Tseja. Ali izkoriščanje teh bogastev zahteva časa in denarja. Poleg tega vedo v Tokiu prav dobro: če Avstrija ne bo prodajala svoje volne ali Indija svoje pavole, se bosta upirali uvozu niponskih tkanin ... Nipon t>i bil mogel brez vojne izrabljati kitajska prirodna bogastva. Zlasti v severni Kini je lahko dosegel znatne uspehe v gospodarskih vprašanjih Ako izvzamemo rudnike v Kajlanu, kinobritansko podjetje s 4 milijonskim pridelkom na leto, so Niponci udeleženi domala v vseh pridobivališčih premoga.
Niponski načrt predvideva razvoj bombažnega pridelka v Sev Kini. Toda Nankin ima t"di svojega, ki sp tiče zlasti pokrajine Sansi. Ako bi Nipon hotel prepustiti Kitajski, naj prideluje tisto vrsto bombaža, ki se najboli t>ri-lega njeni industriji, ne bi bilo nobene zapreke meH nbpmn cfrankama. Vendar Tokio želi vsiliti Kitajcem svoje vrste, kar bi pomenilo propad domače kitajske obrti. To je tiha želja v mikado-vini: odkrižati se neljubega tekmeca in se polastiti njegovih surovin.
Samo po sebi se razume, da morajo take samopašne metode voditi do trenja in buditi nezaupanje v industrijskih krogih na Kitajskem. Ko je nadalje Nipon postavil v vzhodnem Hopeju vlado po svojem izboru, se je politični značaj niponskega širjenja po Sev. Kini le preveč očito razodel. Ne čudimo se, če je Nankin brez navdušenja sprejel neke želje po železniških koncesijah, plasičnem sredstvu za ojačenje vpliva po novih pokrajinah. Bombardiranje odprtih mest pa tudi ne bo ustvarilo podlag za kino-niponsko gospodarsko sodelovanje. Po kaki poti je, žal, krenil Nipon, da popari dobro voljo kakega Cang Kaj Šeka, ki je za sporazum z Ni-ponom...
Pomanjkanje surovin ne more opravičiti izbruhov surovosti. »Vprašanja surovin ni ločiti od celote gospodarskih, finančnih in političnih problemov,« je Izrekel pred znalo tedni v D. N. franco-
ski zastopnik P. Faure; »ali ne bodo omikani narodi ihislili neki dan — čim prej — na pametno in človeško rešitev? Ako pa naj bo rešitev za nekatere samo strateškega pomena in če na] omogoča preskrbitevjja bodočo vojno, tedaj problem suroviiffhi več ekonomskega značaja. Ta problem bo dobil praktično razvozlanje, trdno in trpežno, šele v pomirjenem svetu. Ako naj se surovine, možnosti za izseljevanje in za delo, krediti dado na razpolago kaki državi, se mora to zgoditi v znamenju miroljubnosti, ne pa z namenom hegemonije in osvajanja«. To naziranje se strinja z onim, ki ga je izrekel 1. 1935. sir Samuel Hoare in 1. 1937 belgijski kralj.
Čas bi že bil — m6ni Ren£ Delavigne, v tedniku L' Europe Nouvelle — da Tokio posluša glas takih mož kot Sato ter opusti pot, ki so mu jo začrtali vojaški izvedenci, n. pr. Araki, zaverovani bolj v nadvlado nad svetom nego v blaginjo ljudstva	N. K.
R. Warnecke: NA TRG (lesorez)
Kdoi zasleduje tlvvi zajca, ne ujame no* bene ga,
CKSjpouU vngo-nd
276 , aaEMMVAMMIto/MJMBHm*^^
TRAGEDIJA ¥
Te dni (v oktobru) mine štirideset let, odkar se je žalostno končalo življenje treh pogum-
_j nih mož, ki so hoteli z balonom
doseči severni tečaj, kar je bilo ob tedanjem stanju tehnike zares »vratolomno podjetje«. Ti trije junaki-znan-stveniki so bili: S. A. Andree, N. Strind-berg in K. Fraenkel. Dan njihove smrti še danes ni znan.
11. julija 1897 so se dvignili z balonom »Orel« z Danskega otoka in zadnjo vest o njih je prinesel golob pi-smonoša, ki ga je neki kitolovec slučajno ustrelil. Samo ena vrsta: »Na krovu vse zdravo« in nič več. Vsi trije so se izgubili in nobena reševalna odprava ni mogla najti njih sledu. Mnogi niso hoteli verovati v njih smrt in tako je mogel neki danski pisatelj 1907 izdati knjigo »Zadnje beležke raziskovalca severnega tečaja Andreeja«, kjer je zatrjeval, da živi Andree med majhnim plemenom v bližini severnega tečaja, kjer ga časte kot bitje z drugega sveta.
Resnico o žalostnem koncu je zvedel svet šele čez tri in trideset let po tragediji, ko je moštvo nekega norveškega ribiškega parnika našlo na otoku Vito tri trupla in ostanke ekspedicijske opreme. Med drugim tudi dva Andree-jeva dnevnika in Strindbergove znanstvene beležke. Ti zapiski so temelj prvega avtentičnega poročila Švedske geografske družbe o poteku, uspehih in tragičnem koncu ekspedicije. To delo »Proti tečaju» je bilo prevedeno v skoraj vse jezike, celo v arabščino. Vsebuje tudi reprodukcije fotografij nesrečnih raziskovalcev. Filmi, ki so ležali skoraj pol stoletja v zemlji, *pod snegom in ledom, so se dali lepo razviti. Skupaj z zapiski nazorno kažejo vso energijo in junaštvo izgubljene trojice.
Čeprav je od tedaj severni tečaj že dolgo osvojen in je na njem celo opazovalna postaja, ki dnevno pošilja poročila in bo morda tam že v kratkem prestopna postaja v svetovnem zračnem prometu, je knjiga o Andreeju še danes pravi junaški epos.
Andree se je rodil 1854 kot lekarnarjev sin. Po svojih talentih, bistrem razumu in vztrajnosti je bil tako rekoč določen za inženjerski poklic. Že z dvajsetimi leti je končal tehnično vi-bolLo šolo v Stockholmu. Dve leti je bil
TEČNIM LEBU
risar in konstrukter v mehaničnih delavnicah, nakar je obiskal svetovno razstavo v Filadelfiji, kjer je postal učenec znamenitega zrakoplovca Wiseja. Ker je moral skromno in varčno živeti, je zbolel ter se je moral čez pol leta vrniti v domovino, kjer je dobil mesto asistenta na tehnični visoki šoli. Leto 1882 je postalo zanj usodno Takrat so organizirali mednarodno odpravo za meteorološka in fizikalna raziskavanja polarnih krajev. Prideljen je bil švedski postaji na Grumantih. Že takrat se je odlikoval s svojo vztrajnostjo in iz-najditeljstvom ter je imela švedska postaja po njegovi zasluge največ in najpopolnejših znanstvenih uspehov Po vrnitvi je bil imenovan za vodjo tehničnega oddelka patentnega urada. Bil je znanstvenik v pravem pomenu. Za literaturo, umetnost in glasbo ni imel smisla. Ko ga je na nekem banketu Selma Lagerlof vprašala, če je bral knjigo »Gosta Berling«, je zanikal z besedami: »Toda Miinchhausna sem bral in to je pač vseeno.« Tim večjz je bilo njegovo navdušenje za velike stvari, za drzne podvige. Najbolje se je ka-rakteriziral sam z besedami: »Stvar je tako težka, da jo moram poskusiti.«
Slavni odkritelj severnovzhodnega pehoda Nordenskiold, ki je z »Vego« objadral Evropo in Azijo, je vdahnil Andreeju misel poleta z balonom na severni tečaj. Andree se je pričel z vso resnostjo baviti s tem načrtom, zlasti z mislijo, kako bi se dal balon s pomočjo vrvi in jader vsaj nekoliko voditi. Po nekaj ugodnih praktičnih poskusih je predložil svoj načrt Akademiji. Dokazal je možnost uresničenja svoje ideje tako prepričevalno, da je bil kmalu zbran potreben znesek 128.000 kron. Samo Alfred Nobel je dal 65.000 kron. V juniju 1896 se je odpeljal Andree na Grumante, odkoder je nameraval poleteti na severni tečaj. Toda zaradi poznega letnega časa in zaradi neugodnih vremenskih razmer je moral izvedbo svojega načrta preložiti na prihodnje leto. V tem času je temeljito in skrbno pripravil opremo svojega balona. 11. julija 1897 popoldne ob drugi uri so vsi trije stopili v gondolo, nakar je Andree ukazal, naj spuste balon. Trije noži so prerezali tri vrvi. Oni, ki so ostali, so mu zaklicali: Zivio! Iz balona so odgovorili; Naj živi stara Švedska! Cez štiri
ure je visel »Orel» že nad ledom in zvečer ob desetih so spustili prvo poročilo v steklenici, ki so jo našli šele po treh letih (v avgustu 1900). Sporočilo se je glasilo: »Naša pot je bila do sedaj dobra. Vreme sijajno, razpoloženje odlično ...«
Poleti 1930 Je odpotovala neka norveška odprava na ribiški ladji »Brat-vaag« proti nekdanji Franc Jožefovi deželi Moštvo naj bi lovilo, ekspe*fi-cija pa naj bi opravljala svoje znanstve-
tresene knjige, orodje, instrumenti, odprte konservne škatle, košarica s šivalno pripravo, ostanki obleke in kosti severnega medveda. Poleg čolna so bile prazne sani, zraven pa je ležal žepni robec. Deset metrov od tu so našli zmrznjene ostanke Andrčejevega trupla. Sredi telesa so gledale iz obleke kosti, glave ni bilo nikjer. Dobro se Je videlo, da so severni medvedi deloma požrli truplo. Ko so odpli plaši, so našli v notranjem žepa svinčnik, Števec
Zemski ostanki Andrteja, Fr&nkla ln Btrindberga v stockholmski Starkyrkanl
po prevoza ▼ domovino
do delo. Med potjo so sklenili, da bodo pristali na otoku Vito, ki je težko kdaj pristopen. 6. avgusta opoldne se je vrnil eden izmed lovcev na ladjo in sporočil, da je našel nekaj izrednega: ostanke Andreejeve odprave. S seboj je prinesel knjigo, ki jo je bil našel v jadrnici. Na prvi strani je bilo zapisano: Vožnja s sanmi 1897. Vsebovala je znanstveni protokol N. Strindberga, fizika ekspedicije. Z orodjem so šli k taborišču, kjer se je naselil Andree s svojima tovarišema. Tam so našli čoln na skalnati višini in pol v snegu. Jasno so videli, da so brskali po njem severni medvedi. V čolnu so ležale raz-
za merjenje korakov ln Andrčejev zadnji dnevnik, v katerem je bilo popisanih le nekaj strani V bližini trupla je ležala puška in vsakovrstno orodje: pla-denj, kuhinjska posoda, sekira, porcela-. nasta posoda z lanolinom, stekleničica z belimi tabletami in aparat za kuhanje, ki je po tri in tridesetih letih še vseboval gorilno snov. Trideset metrov od taborišča so odkrili v skalnati razpoki pravi arktični grob: med kamenje stisnjeno lobanjo, okostje nog, ki je bilo le še povito v cunje. Po všitih črkah v obleki menijo, da je bilo Strandbergo-vo truplo. Le z veliko težavo so ga mogli odkopati. Po končanem žalostnem
opravilu, so postavili na tem mestu ka-menit »razglednik«, v katerem so pustili steklenico s spisom, ki v norveščini in angleščini dokazuje odkritev. Po treh tednih je pripeljala ladja trupla na Švedsko, kjer so z največjimi častmi
pokopali po tri in tridesetih letih mrtve junake v domači zemlji. Luc. I. (Glej članek v Zisu knjiga VIII in sicer »Andrčejeva polarna tragedija«, str. 265, in »Zadnji Andreejev dnevnik«, st. 648. ter »Se o usodi Andržejeve odprave«:, str. 325 Tam so priobčene tudi zadevne slike.)
KRATKA ZGODBA
KLJUČ
Srečal jo je vsako jutro ob istem času, na istem kraju. Šel je v svoj urad, ona v svojo pisarno. Po enem mesecu je sklenil, da jo bo pozdravil. Toda ni storil, kajti bil je Sved. Po dveh mesecih skorai ni več upala. Toda nekega
dne v tretjem mesecu je zagledal baš v trenutku, ko je šel mimo nje. ključ na cesti. Pobral ga je spravil v žep in pomislil: Morda je to njen ključ. Morda ga je izgubila. Če jo bom jutri videl, jo povprašam.
Ko sta se drugi dan srečala, se ji je približal In rekel: »Prosim, oprostite,
Linde-Walther: IZ MALEGA RASTE VELIKO
ali ni ta ključ morda vaš? Našel sem ga včeraj takoj potem, ko sva se srečala.«
Veselo se je nasmehnila in rekla: »Da, to je moj ključ! Kako prijetno! Povsod sem ga že iskala. Tako nerodno je, če se izgubi ključ.«
Izročil ji je ključ. Vzela ga je in se zahvalila. Potem sta se ločila.
Po dveh mesecih sta bila zaročena, kajti tako je hotela ona. In rekega ve-
čera, ko sta Sla po cesti, kjer sta se prvič sestala, je rekel:
»Pomisli, kakšen čudež, da sem takrat našel tu tvoj ključ. Brez njega bi se sploh ne poznala! Mislim, da je to božja previdnost.«
»Seveda,« je rekla in se smehljala, »toda največji čudež je bil pač...«
»Kaj, draga?«
»Da si zares mislil, da je bil moj ključ!«	Has j Zetterstroem — ip.
TRIJE MUŠKETIRJI
*LEK3Atr>ev otJMAs s*. o lOTnuRM. tr6««t rftANDCtt 6 roMATv. m ncvoum
POROČILO »Zakaj?« je odvrnil Rochefort, »ker je kardinal nasproti tem ljudem neum-ljivo slaboten.«
»Res?« je zaničljivo pripomnila Mv-ladv, »potem morate kardinalu več poročati o početju teh mladih gospodov.«
In pripovedovala mu je celo vrsto njih pregreh: Prisluškovali so njenemu razgovoru s kardinalom. Athos ji je s silo iztrgal kardinalov dokument Lord Winter je bil poučen o njeni po ti na Angleško. D'Artagnan in Athos morata v trdnjavsko ječo Gospa Bo nacieuxova spet straši.«
»To je torej v glavnem, kar naj poročam kardinalu. In vam bom poslal
čim prej voz ter vam dal na razpolago svojega služabnika. Pri materi prednici pa vas bom opisal kot kardinalovo žrtev. Potem vas bom čakal v Armentie-resu na obrežju Lyse. Napišite mi na košček papirja to ime, da ga ne pozabim. Ime nekega mesta ne more biti nikomur sumljivo.«
»Tega ne moremo nikdar vedeti,« je odvrnila Mvlady, vendar je ustregla njegovi želji
»Pozdravljeni gospod grof!«
»Pozdravljena, gospa grofica!«
»Pozdravite v mojem imenu kardinala!«
»In vi v mojem hudiča!« je rekel s nasmehom.
trdozivost bacilov v zraku
Prehladi in obolenja se javljajo pogosto na epidemičen način. Kolikokrat se primeri, da ljudje, ki se še bolj čuvajo pred obolenjem in ne prihajajo z nikomer v dotik, nenadoma zapadejo tej ali oni nalezljivi bolezni. Stvar postaja na ta način še bolj nerazumljiva in preprost človek, ki je prej še veroval v bacile, prične dvomiti.
PREKINJENO KOSILO
Po Myladynem posredovanju je prednica dovolila gospe Bonacieuxovi, da je smela jesti s svojo novo prijateljico v njeni sobi. Med pripravljanjem kosila si je Mylady dobro ogledala samostanski vrt, da bi se mogla skriti, če bi d'Artagnan slučajno prehitel Roche-forta. V njeni glavi je rojilo tisoč načrtov in misli. Končno pa se je odločila za edino pametni načrt: odvesti gospo Bonacieuxovo, jo spraviti v Ar-mentieres in jo tam imeti za vsak slučaj kot talko.
Komaj sta pričeli jesti, sta slišali zunaj peket konjskih kopit. Mylady je pohitela k oknu ter vsa prestrašena
Znano je, da ustna ali nosna sluz Še bolj zdravega človeka lahko prenaša bacile. Vprašanje je samo, koliko časa lahko vztraja tak bacil v zraku, preden edere v organizem okuženega človeka.
Ce kakšno snov razdelimo na posamezne dele, izgubi lahko mnogo svojih prvotnih lastnosti. Kovine, ki so stoletja ohranile svojo samobitnost ali le deloma razpadle, se porazgube v zraku in razpadejo, če jih razdelimo v drobne, prašne delce.
zagledala dArtagnana in njegove tovariše.
Bliskovito se je obrnila k gospe Bo-nacieuxovi in zaklicala: »Kardinalovi ljudje so tu!«
Gospa Bonacieuxova se je tako prestrašila, da se je tresla po vsem životu. Padla je na stol.
Svinčeni in smodnikov prak se razprši tako rekoč zgori, če ga ne hranimo v zaprti posodi.
Stvar je enostavna. Cim manjši so posamezni delci, tem večja je njih površina v primeri z gmoto. Toliko povečana površina je v zraku izpostavljena vplivom kisika, ki se s kovino naglo druži. Pri tem sprožena oksidacijska vročina segreje drobne delce liki žerjavica in mnogo rudniških eksplozij si lahko razlagamo na ta način.
myladyn beg
»Bežite z menoj skozi samostanski vrt!« je zavpila Mylady. »Imam ključ od vratic. Toda hitro, da ne bo prepozno!«
V tem trenutku je naglo privozil neki voz. Padlo je več strelov, nakar se je voz spet oddaljil.
»Torej hočete ali ne?« je vpila My-lady.
»Ali ne vidite, da sem brez moči? Niti nog ne morem premikati. Bežite sami!«
»Sama? Ne, nikoli!«
Nenadno je utihnila, kakor da se je nečesa spomnila. Njene oči so se bliskale. Skočila je k mizi ter je iz svo-
Slično se dogaja v zraku, če zaide Je kapljica tekočine vanj. Večje kaplje padejo takoj na zemljo, manjše potrebujejo mnogo delj časa. Že najmanjše gibanje v zraku jih lahko zadrži, lahno pršeč dež ali ples drobnih snežink nas prepriča o tem.
Voda pa naglo izhlapeva in to tem bolj, čim manjše so kapljice. V njih zadržane bolezenske klice ostanejo v zraku. Te bakterije so tako neskončno majhne, da ne potrebujejo nikakega vetriča za obstanek
jega prstana kanila neko tekočino v kozarec gospe Bonacieuxove.
»Pijte!« je velela in pritiskala čašo mladi dami na ustnice. »Pijte, vino vas bo okrepilo!«
Gospa Bonacieuxova je prijela čašo, jo mehanično izpraznila — in videla kakor v megli, kako je Mylady pobegnila.
v zraku. Kako dolgo žive In kdaj obnemo-rejo?
Učenjaki Harvardove univerze v Ameriki so napravili zanimiv poizkus. Kovinsko, s steklom obloženo posodo so napolnili z bacili prepojeno tekočino. Poseben razpršilec je odvajal komaj petino milimetra debele kapljice v zrak in pokazalo se je, da so izhlapele, še preden so padle na tla. Zaprto posodo so nato zvezali z vrtečim se steklenim cilindrom, ki je pri tem
sprožil zračni tok in vsrkaval bolezenske klice vase. No notranji strani steklenega valja so se nabrali bacili v posebnih skupinah in v tako presenetljivi množini, da jih ni bilo težko s prostim očesom opaziti.
Trdoživost bacilov v zraku je pokazala predvsem veliko razliko med obolenji dihalnih in prebavnih organov. Pneumococ-cus, tipa I., povzročitelj imetja pljuč, bacil difterije in Streptococcus hemoliticus, bacil, ki med drugim povzroča obolenje škr-
KONČNO Gospe Bonacieuxovi se je godilo kakor ljudem v sanjah, ki hočejo zbeža-ti zasledovalcem, pa ne morejo. Vsak hip je pričakovala, da se bo Mylady vrnila, toda nje ni bilo
Nekdo je močno potrkal na vrata in jih nato šiloma odprl. S stopnišča se je čul odmev vojaških korakov in vpitje. Zdelo se ji je, kakor da sliši svoje ime.
Zdajci je veselo zakričala ter se pognala k vratom. Razločno je prepoznala d'Artagnanov glas.
»D'Artagnan. d'Artagnan!« je klicala, »tu sem!«
»Konstanca!« je odgovoril mladi mož
z radostnim glasom. V tem hipu so planili vsi štirje hkrati v sobo. D'Ar-tagnan je vrgel proč orožje ter padel pred njo na kolena. Konstanca se je sesedla v naslanjač ter onemela.
»Konstanca!« je vzkliknil d'Arta-gnan, »končno sem te vendarle našel!«
latinko ln angino, so bili še 48 ur po kroženju v zraku živi! Bakterije prebavnih organov, bacili disenterije, tifusa in para-tifusa so bili že po 8 urah povsem neškodljivi. Se najslabše je odrezal bacil, ki so ga smatrali za povzročitelja hripe, poginil je že po eni uri kroženja v zraku.
Poizkusi se nadaljujejo ln bodo vseka-ko mnogo doprinesli k spoznavanju nalez-ljivosti bolezni, ki so posebno jeseni in pomladi zveste spremljevalke letnih časov.	drl
iz literarnega sveta
FRANCE STA.TER Dr. Ivan Lah
III.
Da bi se predolgo ne trudil z učenostjo in bil čim prej pri kruhu, so ga dali v trgovske šole. Tako je prišel v Kolin ob Pe iu, kjer je obiskoval višjo trgovsko akademijo. Stari Kelmorajn je dobro vplival nanj. Takrat je bila tam zbrana družba slovenskih fantov, ki so se vsi posvetili trgovskemu študiju: Fr. Rus, Bukovec, Lo-be in drugi. Med njimi tudi večni potnik Krašovic, pol literat, pol študent, zraven pa dober kompanjon, veseljak in družabnik, ki je imel zveze z znanci in prijatelji, rodoljubi in literati po vsem slovanskem svetu. Kolin ima dobro vino. Poleg stare nemške se čuti bližina moderne francoske kulture. V tem miljeju, ki ga je tako lepo označil Heine v svojih verzih, je preživljal Stajer svoja dijaška leta. Kako se je spominjal teh lepih dni, priča pismo iz Gradca, konec leta 1911., ki kaže njegovo dijaško življenje.
V začetku se zahvaljuje za božične čestitke in izjavlja, da bo »začenši s 1. januarjem 1912 odgovarjal na vsa pisma in razglednice v matematično natančnem pre-sledkastem razmerju. Pač bom razpoloženjske vtise prej zabilježeval, ampak oddajal šele takrat, ko se bodo ev. zaniker-nosti izenačile. Zdaj pa bolj domače. Kako si prebil Božič? Jaz sem si kupil drevesce za 50 h, lamete za 20 h in azbesta za 15 h in zvečer prižgavši sem bil veselo razočaran in potolažen. Tako se je lesketalo, kakor bi me bil kdo mogočno klofnil, da bi se mi zvezdice prižgale pred kumaro.«
Piše, kdo mu je čestital, in pravi, da je tudi on čestital le tretjini svojih znancev.
»iS vsaj prihranim tiste desetice in čeč-kanje. Tudi v privatnem življenju bom knjigovodja in zakaj bi ne bil.
Učil sem se precej a tudi spominjal sem se nemalo lanskih dni. Sede! sem pri Lohru in Nace je deklamiral vihajoč si brke in nervozno segajoč si v lase: Srce je naše kakor kletka, v njem shranjena je mnoga Metk" premnoga v njem počiva spletka ljubezen čudna zagonetka: Zdaj mil je krasni njen obraz,
ledeno zdaj odseva mraz iz teh oči... Ah, kak drhti
srcel... Kdo ve,
kako v obupu tam beži! Telo v tresljajih krvavi, lase si ruje, misli snuje, besno skače, burno plače...
Da me ne boš obdolževal, češ, ti si slab, nevesten kronist ln zgodoivnar, omenjam, da sem zložil to vsaj v njegovem zmlslu in duhu. Ali ne?...
Ali se spominjaš, kako so se zasukala atu Krašovicu vdovske oči!
»To pa to! Veledramatično! Glejte ga, glejte, možakarja! Ime m zveze... Lomo priobčili! Čujmo, čujmo!« To sem mislil in sem se smejal, pil oz. jedel šatd in Sel spat.
V ljubezenskih ozirih nisem izbirčen. Kaj hočemo! Cemu bi bil idealist! Podpisan: Stajer, cand. com.)
Gotovo se je začela že v teh le4.ih oglašati bolezen, ki je slabila njegovo silo in voljo. Tako je prihajal v konilikt z ljudmi, ki so smatrali za svojo dolžnost, da skrbe zanj in mislijo na njegovo bodočnost. Iz pisem se vidi, kako se ga polašča nemir in kako — namesto na šolo in na trgovino — misli na druge stvari, čeprav želi ustreči svojcem in se prilagoditi življenju. Iz Kolina je odšel v Hohenkomf ob Reni. Tam je zbolel, kakor priča pismo fratrancu Fr. Rusu v London (pisano s svinčnikom) datirano Hohenkomf ob Renu 30. III. 11.
»Ko Ti to pišem ležim v postelji vsled vnetega slepega črevesa. Tako je torej smola moja stalna spremljevalka. Jesti smem veliko in le lahko prebavljive stvari, med katere prištevam jaz tudi dobro monakovsko pivo, ki si ga privoščim, da vsaj nekoliko pozabim na vse.
Drugega se ne veselim kakor pismonoše, ki me zdaj — čudom se čutim — zelo ob-rajta. Vsak dan dobim kako karto ali kak prospekt. A najbolj moram pohvaliti ljubo Pavlico. Ce le more, mi piše dolgo pismo, saj vendar ve, da me zanima vsaka najmanjša stvar tičoča se domovine ali naših ljudi.
Ker je sestra Minka sedaj na Kolovcu, dela tudi ona načrte, kam naj grem in vse natančno razloži — pa vendar povsem drugače kakor v prejšnjih pismih Veš, ne-stalnost je prva in glavna lastnost kolov-ške gospode. Saj se še spomniš, ko sem zbolel v Kolinu: Takoj v Meran! Potem v Dubrovnik! Cez dva dni: v nemški sa-natorij! In potem: v Meran in v Dubrovnik! Danes pa: na morju bo prevroče! Kam na Gorenjsko!
Ni čuda, da delam zdaj tudi jaz rad načrte — a bolniku se tega ne zameri.
Torej, ker sem že pri cakiepih, omenim,
da sem si zdaj mislil to: iz sanatorija M
žel za kake tri ali štiri tedne na morje, potem pa na Gorenjsko. Domov bi šel rad za nekaj časa, če me bodo bolnika hoteli. Ali pa na Bled ev. v Bohinj. Sploh med
smreke.
Seveda je to vse provizorno. Ce se jim bo na Kolovcu in v Ljubljani drugače kol-calo, grem morda v poletnem semestru v Kolin ali v St. Gallen, ali v Monakovo — v njihovem duhu — v resnici gotovo ne.
Na vse zadnje me bodo nastavili še t pisarni gospoda Stareta kot ravnatelja, kar bi vsled izvrstnega gozdnega zraka ne bilo slabo.
Dovolj... Zvečerilo se je in v sobo padajo temne sence, težke se širijo na okoli, se spajajo, odbijajo... Globoko tam doli se vali široki Ren, o polmraku se svetli kakor težka kovina. Daljni griči se ovijajo na premi strani v temino, le še ozadje žari krvavordeče.
Utihnili so ptički in pritajeno se čuje glas zvona, ki vliva bolniku tužne misli.
Pa bodimo resni, ne fantasti, filozofi...«
Končno je odšel v Gradec. Cas je potekal in treba je bilo študije kako dovršiti. Vse ga je sililo, da pusti svoje sanje in postane realen človek. Nastal je boj, ki ga je bojeval ne eden onih, katerih kraljestvo ni od tega sveta. Treba se je bilo odločiti: ali poslušati dobre nauke svojih sorodnikov in varuhov in se posvetiti karieri bančnega uradnika, ali pa slediti glasu svojega srca in ostati sam, zapuščen, brez službe, brez poklica ...
O tem priča pismo iz Gradca (23. okt. 11.)
»Pisati hočem pametno in stvarno brez fraz ter povedati o vzrokih mojih vele-poetičnih litanij. ki so Te, kar razumevam danes, vrlo razburile. (Govori najprej o domačih razmerah in nadaljuje.) Če sem zagrešil, so zagrešile informacije. Frazer pa nisem, ampak se le drastično izražam... Visokobobneče fraze so vse kaj drugega kakor persiflaža. Potem je tudi Cankar frazer, Ibsen, Heine, Gorki etc.
Pardon — nočem se kregati — stvar mi je ušla mimogrede. Tudi se z omenjenimi ne primerjam, da me ne boš kdaj zbodel.
No, zdaj pa nekoliko o sebi!! Gotovo si že sničav. Mahnil sem jo, da proučim abiturijentski kurz — grem potem v Dalmacijo v službo in se privatno pripravljam za DHHC, kar bi dovršil v dveh ali treh letih
Morda ni bila slaba misel! Toda ... vražje sem se prehladil, obležal za pljučnico in zdaj nisem drugega kot evnuh v študijskem pomenu.
Učiti se — to je presedati obligatne dnevne 4 ure v zaduhli šoli, ne morem in ne smem... V Gradcu privatizirati mi ne kaže in mi ni všeč.
Napravil sem načrt (brez krčmarja Mau-rica in brez sodnika natakarja), da bi jo urezal za dobo enega leta v Poddrago ter se privatno učil, ker imam precej knjig...
FRANCE STAJER
Kako bo to, ne vem... Kaj svetuje! B. gazda? V Gradcu mora vsak obiskovati predavanja. Jaz sem pa čudak in, če bi bil zdrav, bi že šla Toda jaz ne simuliram, ne, ako pravim: ni vse prav ▼ mojih prsih— Toliko sem že zapravil, a mislim, da ljubega zdravja več ne bo. Boš videl! Spravi pismo in čez per let boš čdtal in rekel: fant je slutil...
Tudi v moji duifl ni vb« pravilno. Včasih sem nežen, zaljubljen — potem surov
—	jeznorit — in zopet potem mi vzvalovi v notranjosti nekaj čudnega — mirnega
—	visokega.
Ne friziram.
Rekel boš: mlečnozobnež Je zaljubljen. Da in ne...
Omenil sem kratko o težkem slovesu.
1.	jaz ljubim edino sestro,
2.	meni ugaja to in oo,
3.	slutim, da ne bom več videl Kolovca, ki ga spoštujem kot sveti raj.
Odšel sem otožen in še bolj žalosten sem bil, ker se je mama zadnja dva dni vrio kregala.
To Ti še enkrat potožim: veliko sem pretrpel doma, namreč duševno ...
In če si mislimo paralelo Kolovee! 2e ljubeznivost mi ugaja. Toda saj pomaS itak Kolovee, čemu bi opisoval. Napravil sem tam več pesmic. Dovoli, da eno preberem:
Pa je megla padla na dolino...
Ne, pardon!
Ta:
Glej nebo je zlatomodro se sklonilo do gore, koprneče kakor v sanjah misli v daljo odhite...
Pa so jelke zašumele se nagnile do borov, bojujoče kakor valčki plezali bi do bregov.
Ah, dekle, čarobno vzklilo šepetalo mi tako: je opojno, kakor vetrič južno razjasni nebo...
In ko sem korakal pred Rovmi čez Homec. Zeče, Dolenje in Zaboršt — sem sestavil to:
Ločitve so odsevi hrepenenja. Da bi omilila usoda v tej smeri večnosti še pol življenja.
Ločitve plodovitnost je obratna, radost seja! si — žanješ tugo, je čustvovanj cepitev moč osatna. Vonj vitkih jelk napolnil mi je dušo in kakor bajka grad odsev mladenke je ob slovesu ji pregrnil rušo.
Končano! Prosim Te, da mi svetuješ, če ni boljše, da se človek skuša okrepčati v zdravem »deželnem« zraku, kakor po veli-komestnih bordelih in kakafajfih. Pa brez zamere! Bolnik ne sme misliti, da bi se združil v svetem zakonu.«
Ker ni imel zvez z našimi literarnimi krogi, nam ni znano, s čim se je Štajer počal v svojih prostih urah. Kaj ga je zanimalo, kaj je čital. Gradec ni bil nikoli posebno burno literarno nemško središče. Le od daleč je vanj prihajalo bujno kipenje na vseh poljih moderne nemške umetnosti. Svetovno slovstvo je bilo daleč za bariero graškega nemškega nacionalnega šovinizma. Zato Gradec za Stajer-ja ni bil nikaka literarna šola. 2ivel je iz kolinskih spominov. Kako so mu presedale knjige, priča pismo z dne
8. januarja 1912., piše iz Gradca Fran-ciju, da mu olajša zadnje tedne, ki jih prebdeva ob knjigah, »ki so težje in ne-prijetnejše napolnjujejo glavo kakor ječmenove pomije ali vinska mešanica.«
»2e devet dni ni abstinent in pije dobrega »Štajer-ca.«
»Pa nemara sem sam? Da, tako je — in ni tako...
V sobi bivan razven zaostale mrhe selivke in tu in tam se zaletevše parfumi-rane stenice — sam, povsem sam. Prijatelja nimam. Edini Ceh me je danes obiskal prišedši s počitnic...
In če sem sam, se spominjam minulih dni: kolinskih in hohenkonnefskih in verjemi, da se ne šalim, — tudi šentjanških.
Kdo, kdo, kdo so pa to? Sentjan, Sentjana so to.
Nekaj rahlomehkega se mi vzbudi v duši.«
Spominja se dni, ki jih je preživel na kmetih.
n • i j »
FRANCIS CARCO V GONCOURTOVI AKADEMIJI
Za naslednika lani umrlega pisatelja Ga-stona Cherauja, avtorja romana Champi Tortu, so si Goncourtovci izvolili pesnika, esejista in romanopisca Francisa Carcoja, tako da ima zdaj ugledna »Academie Gon-court« spet deset članov, kakor to predpisujejo njeni štatuti.
Francis Carco (rojen 1. 1886.) je najbolj pariški sodobni francoski pisatelj. Po splošnem značaju svojega literarnega udejstvo-vanja, po nemirnem iskanju posebnih atmosfer in po svojem nagnenju do psihološkega seciranja izkoreninjencev in iztirjencev je pravi moderni naslednik bratov Goncourtov, zlasti starejšega Edmon-da, avtorja Dekle Elize (Pastuškinov prevod v Tiskovni zadrugi!) in Geeminije La-certeuxove. Kot pesnik (La Bohčme et mon coeur) je sledil svetlim zgledom Vil-lona, Baudelaireja in Verlainea.
Literarno se je pričel udejstvovati leta 1911. z eseji in pesmimi v marsejski reviji »Le Feu«, ki je prinesla tudi njegov prvi roman Instincts Carco se je z uspehom posvetil tudi umetnostni kritiki. Njegove številne romane bi uvrstili takole: 1. v romane posebnega ozračja, iz pariških nižav (Jesus-la-Caille, Bratovščina, Perverznost, Temine, Megle), 2. v psihološe romane (Preganjani človek. Samo ženska) in 3. v reportažne romane (Kupljiva ljubezen, Skrite podobe, Ulica, Prevedeno iz rokov-njaščine, Črna svetloba). aMlokdo tako
M. Malitz: NE POZABIMO JIH
globoko pozna zanemarjeni, nesrečni, razposajeni in pestri Pariz na Montmartru, Montparnassu, okrog Velikih tržnic in v delavskih predmestjih.
V slovenščini tega bujnega in pesniško prešinjenega pisatelja še nimamo.
P. Karlin
KNJIGE IN REVIJE
Uredništvo je prejelo:
ZDRAVNIŠKI VESTNIK, strokovno glasilo zdravništva v Sloveniji, leto IX, št. 8—9. Dr. Bogdan Brecelj razpravlja o »Kolapsu v športu«, zanimiv prispevek iz nove panoge zdravniške vede. Dr. Lad. Kline poroča o »Novi klinični metodi določitve celokupnega acetona v urinu«, dr. Igor Tavčar pa končuje svojo razpravo o »Ulkozovi bolezni kot alergozi in o smereh zadevne modeme terapije«. Dr. J. Vo-tove je prispeval tudi za širšo javnost in-teresanten članek k epidemiologiji trebušnega legarja v našem znanem letoviškem kraju. Zanimivo je predavanje dr. R. Le-skovarja o priliki obiska graških zdravnikov v Rog. Slatini pod naslovom »Balneo-terapija v Rogaški Slatini pred 250 leti v luči sodobne znanosti«. Tako s strani me-dicincev kakor s strani publicistov oziroma časniških podjetij je uvaževanja vreden prispevek dr. Fr. Smerdova o »Zdravnikih in časnikarjih«, napisan ob priliki novinskega jubileja. V rubriki Stanovski vestnik poroča prim. dr. Mirko Černič o novem stanovskem redu, kakor ga je predložil upravni odbor Zdravniške zbornice. Avtor se bavi z njim z načelnega stališča ln opozarja nanj tovariše-zdravnike. »Zdravniški vestnik« ureja prim. dr. R. Neubauer ter se naroča pri upravi na Golniku. Celoletna naročnina za nemedicince znaša din 90, za zdravnike pa Din 50. — Tej številki je priložena »EVGENIICA« (1. III, št. 3), ki jo ureja dr. B. Skerlj. Med dr. vsebuje »Razvoj evgeniškega gibanja na Poljskem« (J. Morzycki), »Evangeljska cerkev in evgenika« (dr. G. May), iz ge-netičnega seminarja »O trajnih modifikacijah« (G. Tomažič).
RAZORI, list za odraslo mladino, leto VI, št. 1. Izmed zanimive vsebine navajamo: Tone Gaspari »Patrulja« (začetek povesti, dvoje pesmi M. Klopčiča, črtico T. Seliškarja »O harmoniki in tigrasti papigi«, prof. S. Breskvar kramlja o Marsu, našem sosednem svetu, J. Brinar pa začenja zgodbe o Kljukcu in njegovih prigodah Številka vsebuje tudi pesem dr. A. Debeljaka »Razgovor« ter Kulturne zapiske in razne drobne zanimivosti, »Razori« Izhajajo med šolskim letom v uredništvu Toneta Gasparija ter stanejo celoletno Din 30.
ILLUSTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG št. 4831. je posvečena v glavnem nemški arhitekturi, plastiki in olepšanju vrtnih nasadov. One, ki is niso pozabili na svojo kla-
sično izobrazbo, bo zanimal ilustriran prispevek »Na cesti desetih tisočev«. Novost v aktualnem delu lista je, da je med slikami kratek pregled vnanjepolitične kronike z nemškega stališča. List se naroča pri založbi J. J. Weber v Lipskem.
georges blondel
ki je sredi oktobra predaval v Ljubljani, se je rodil 8. III. 1856. v Dijonu, študiral na franc. in nem. univerzah ter postal profesor na pravni fakulteti v Lyonu, nato v Lillu, končno v Parizu na Svobodnem kolegiju socialnih ved. Stoječ izven političnih strank, poskuša dati svojim narodnogospodarskim spisom zgolj znanstven značaj. Posebno 6e je bavil z nemško agrarno reformo in s položajem podeželskega delavstva v Nemčiji. Brockhausov Konv. Lexikon XVII. zv. 1904 je naštel 18 Blon-delovih knjig; ena obravnava v latinščini vprašanje cerkvenih odvetnikov v Porenju: De Advocatis ecclesiasticis in Rhenanis praesertim regionibus a nono usque ad tre-decimum seculum (1892). Razen tega je dotlej pofrancozil Lamprechtovo »Deutsche Geschichte« v 6. zv. — Veliki Larousse omenja med novejšimi deli: La politique protectionniste en Angleterre, La Rh6va-nie (1921). Te dni izide, če ni že izšla, obširna študija La Tempete sur 1'Europe, Vihar nad Evropo, za katero je našel naslov v razgovoru s predsednikom čsl. republike Benešem.
Navzlic 82 letom potuje prikupni znanstvenik še venomer po raznih misijah Zadnje čase je obredel vse evropske države razen Portugala. Ko se je ves dan vozil, hodil po muzejih ali drugih javnih prostorih, po avdiencah in podobno, je zvečer zmožen še par ur gladko in prijetno stoje kramljati pred pozornim občinstvom, ki hvaležno sreblje njegovo tehtno in zabavno besedo. Kakor pred nekaj leti že, tako nam je tudi tokrat govoril o današnjem položaju v Evropi. Iz osebnega izkustva je ugotovil, da je stanje našega kontinenta skoraj povsod enako: 1. nizka cena poljskih pridelkom, 2. živina malo cena poljskih pridelkom, 2. živina malo boljša, 3. delavci — brezposelni (v Nemčiji nedavno 6 in pol mil., danes le nekaj nad 700.000); 3. trgovina notranja še nekako gre, vnanja zmanjšana v vsej srednji Evropi za pol; 4. razumništvo nikjer ne pride na svoj račun, plače beraške (frc. znanstveni obzorniki ne plačajo nič nagrade sodelavcem).
Predavatelj je nanizal celo vrsto vzrokov za ta položaj in pripomočke za zboljšanje. »Mali sporazum«, skraja zgolj obrambna enota, bo mogel prispevati k gospodarskemu ozdravljenju, če se v sodelovanje pritegnejo Dunaj, Budapešta, vsi južni Slovani in Turki. Glavno pa je: širiti bratstvo, .ali kakor je nekoč izustil Bergson, povečanje duž (agrandissement d ca ames).	A. Debeljak
v de2elitermitišč
Pokrajina okoli Cap Yorka — konec polotoka ležečega nasprotij Novi Gvineji — »pada med orne avstralske predele, kamor stopi najredkeje potnikova noga. Razen nekih preprostih bivališč in dveh ah treh policijskih postojank ne najdeš obljudenih krajev. Na najsevernejši strani omenjene pokrajine naletiš na nešteta neizmerna gnezda belih mravelj: tla so ponekod na daleč izpodkapa.ua Ln se udirajo pod težo vozil. Domačini so kaj zanimivi tj Kočev-niki živijo ob lovu in rab jo kot orožje znamenita bumeramg ald povratni bat, omenjen tu pa taim v srbski junaški pesmi (Proteus, november 1936).
Švicarski potovalec R. Gouzy je 1. 1935 skušal priti iz Sydneya v deželo ternritdšč. A spotoma se je skesal: preslabo je bil opremljen za razdaljo 2500 km v zračni črtil To je proga iz Ženeve v Moskvo. Do mesteca Cocktowna se je vozil po Ko-raldnem morju: 10 ali 12 dni Poslej pa ni več rednih zvez s severom. Hoja po primitivnih sledeh je naporna, oskrba nad vse težavna. Neki policijski častnik, ki je prebil dve leti v pokrajini Mac Donnell, je na primer ostal pet mesecev brez kruha, ker ni dobil moke. Poleti je vročina strašna noč in dan enaka .Divjačine ni kdo ve koliko. Kakor ponekod v Afriki uživajo domorodci nekakšno pogačo, narejeno iz termitov, nabranih v dobi, ko rojijo in pokrivajo tla liki preproga debela več centimetrov. Ti nomadi pohrustajo tudi »kraljico«, kadar se jim posreči raz-
biti termitišče: seveda se to ne obnese kaj lahko,, saj te stavbe, 8 do 10 m visoke so trde kakor kamen lin kosit.	' k
STAROSTNE STOPNJE EVROPSKIH NARODOV
tovo Poljaki, kjer šteje 35.4 odstotka prebivalstva manj nego 14 let. Sledijo Rusi z 32.2 odstotka manj nego štirinajstletni, Italijani pa z 29.7 odstotka. V Nemčiji znaša o istotek manj nego 14 letnih državljanov 25.8, v Angliji 24.4 in v Franciji 22.5. L. 1910. so imeli tudi Nemci 33 odstotkov državljanov pod 14. letom. Povprečna starost Italijanov je 25.7 leta, Angležev 30 ln Francozov 31.7 leta.
praktične novote
»Trajna« konservna škatla V čem naj hranimo vkuhano in za konzerviranje pripravljeno blago, v steklenih posodah ali v pločevinastih škatlah? Trpež-nost konzerviranih jedil ne zavisi od materiala, iz katerega je izdelana posoda. Če
K. Fricker; PRIDNA UCENCA
imajo stekla to prednost, da so prozorna, imajo pa pločevinaste škatle spet drugo prednost, da jih je mogoče za sterilizacijo njih vsebine istočasno prekuhati v večjem številu v vsaki večji posodi. Doslej je bilo treba te škatle zapirati s spajanjem aii na kakšen drug, dražji način. Sedaj imamo končno pločevinaste škatle, ki ne potrebujejo tega. Te tako zvane »trajne kozervne škatle« imajo pokrov z robom, ki sega čez rob škatle, in v tem robu leži gumast obroč. Pokrov se pritrdi prav tako kakor steklen pokrov s skobami. K vsaki škatli spadajo štiri takšne male skobe, ki jih pritrdiš okrog pokrovnega roba. Pri steriliziranju se gumasti obroč v pokrovnem roH" trdno prisrka, tako da ne moeta niti	voda v
škatlo, po steriliziranju	rudi skobe
odveč. Če hočeš škatlo >	uvedeš na
zaznamovanem mestu majimi) odpirač, ki premakne obroč in omogoči tako, da se pokrov odpre. Vkuhana in konzervirana jed se v takšnih škatlah, ki so vedno pripravljene za nadaljnjo rabo. izborno ohrani, kakor so pokazali mnogi poskusi.
H? \ A M a
PROBLEM 217
Kurt Renner
Mat v treh potezah
za bistre glave
343
Težaven program Vsak -ve in razume, da je 1/2 plus 1/4 plus 1/16 plus... enako 1. Tudi marsikatere druge neskončne vrste se dado siu-mirati. Tako je sloviti Euler s pomočjo težkih matematičnih načinov odkril, da je vrata 1 plus 1/4 plus 1/9 plus 1/16 plus •.. enaka šestemu delu kvadratu znanega krožnega števila 3.14... ImenovalUal v tej vrat iso sledeči si kvadrati 1x1 je enako 1, 2x2 je nako 4, 3x3 je enako 9 L t. d. Tak&ndh dokazov od svojih bralcev pač ne semmo zahtevati. Kaij bi n. pr. rekli, če bi JBim zastavili naslednji »še težaivnejši problem« : sešteli naij bd 1/2 plus 1/6 plus 1/20 plus 1/30 plus... Tu so imenovalca stvor-jeni podobno kakor prej, samo Se bolj zamotano ,inaimireč 1X2 je 2, 2x3 je 6, 3x4 je 12, 4x5 je 20 i. t. d. To je torej še težje nego pri Eulerjiu. In vendar po nekoliko poskusih se bo morda pojavila neSitov. Poskusite!
REŠITEV »TROJKE« V ŠT. 16: tvojka, dvojka, ovajka, svojka, stojka, ■pojka, smojka, smotka, smotra, smoter.
NOVINOSLOVSKI ZAVOD PARIŠKE UNIVERZE
Ob predsedstvu rektorja S. Charlčtyja se je oživotvoril na Sorboni zavod novino-slovje. Novi institut pariškega vseučilišča bo imel nalogo, podrobno proučevati vse zadatke, ki se ozirajo na 7 godov no, pravo, politično vlogo, gospodarsko življenje, družbene pojave in tehnične pogoje tiska v narodnem in mednarodnem okviru. Pri-deli se mu arhiv in izrezovalnioa Zavod bo prirejal ankete ter :zdajal časopis, razprave in dokumente	A D GRAFOLOŠKA DIPLOMA
Grafologijo čedalje bolj proučujejo po svetu. Na Francoskem se odlikujejo v njej možje kot abbe Michon, Crepieur-Jamin, P Humbert, E. de Rougemont, zdravniki Strelcski, Paul Joire, Houzel, R de Fursac, akoprav ta panoga še ni uradno priznana. Na Nemškem se službeno poučuje. Le imetniki državne diplome smejo izvajati grafologijo bodisi kot kot izvedenci ali pa zasebniki. Tečaji trajajo 3 leta. 1. se posveti učenju modroslovja, 2. psiho fiziologiji, 3. grafologiji Ttretji mednarodni kongres, ki je nedavno potekele v Parizu z najlepšim uspehom, je sklenil, da postane praška smotra »Die Schrift« (urednik Otto Ft-anta) mednarodna ter bo izhajala v angl., franc. in nemščini. Med izraženimi željami je tudi ta, naj se ustvari grafološka diploma. Gra-fološko društvo zdaj proučuje pogoje, pod katerimi naj bi se ta diploma podeljevala, zlasti da se da večja zanesljivost upravljanju pravosodstva.	nk
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAN Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—, po rnznafiaklh dostavljena Din 5.—