^ domovini . 51. Madžarski zun. minister grof Csaky v Beogradu Leto Obisk madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Beogradu, ki se je razvil V prisrčno praznovanje prijateljstva med dvema sosednima državama, je zbudil V vsej evropski javnosti in v Ameriki mnogo pozornosti. Slika kaže sprejem madžarskega državnika na beograjski postaji, kjer ga je pričakal naS zunanji minister g. dr. Cincar-Markovič in ga je pozdravila častna četa naše hrabre Vojske. Ob priliki obiska madžarskega državnika je bila podpisana prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko. >fmW»nW minister za zunanje zadeve grof Gsaky ln njegova soproga a svojim spremstvom pred spomenikom Neznanega junaka na Avali JUBILEJ UGLEDNEGA PARA. V soboto 14. t. m. sta praznovala v Kamniku davčni upravitelj v p. g. Janko Stare 70-letnlco In njegova zvesta družica ga. Pavla 50-letnioo, Janko se je oženil z gospodično Pavlo Pir-nerjevo iz Wottsberga, koji Je bilo komaj 14 let. V srečnem zakonn živita torej že 86 let. Njun sin Dušan pravkar dokončuje zdravniške Študije v Zagreba. Vse važnejše dogodke iz prosvetnega, političnega ln to (11 zasebnega življenja ima Janko skozi dolga desetletja natanko zapisane. Poleg tega Ima tako dober spomin, da ve za vse važne dogodke kamniškega sreza na pamet. Po rodu Je iz Doba v Črnem grabnu. Povsod, kjer Je služboval, Je bil marljiv delavec v naprednih in nacionalnih združenjih, zlasti tudi pri Sokolu. Zglednemu paru bodi na* klonjena še vrsta leti OB UPOKOJITVI INŠPEKTORJA FRANCA ADAMIČA. Na lastno prošnjo Je bil upokojen po 35 službenih letih šef davčne uprave v Laškem g. Franc Adamič. Z njim izgubi urad uglednega, pravičnega šefa, ki si je v teku šestletnega službovanja v kraju pridobil veliko število dobrih prijateljev. Zvest delavec je bil zmerom pri Sokolu, katerega starosta je izza zadnjega občnega zbora. Izhaja iz znane družine nadučitelja Avgusta Adamiča, je brat pokojnega skladatelja Emila in Ivana Adamiča, ki je padel kot nedolžna žrtev septembra 1. 1908. Med svetovno vojno je bil seveda na l>ojišču. Po razsulu Avstrije pa je bil takoj imenovan kot davčni oficial v Kamutk. Toda kmalu ga je klicala dolžnost na Koroško, v železno Kaplo, kjer je prebil najburnejšo dobo svojega življenja. Po Izpraznitvi železne Kaple je Izgubil tam vse imetje, rešil Je zgolj državno blagajno in zadnji odšel iz kraja. Dne 28. maja L 1919. je vkorakal na čeln Jugoslovenske vojske v Isto železne Kaplo ln spet prevzel posle. Pozneje Je bil na lastno prošnjo premeščen v Škof jo Loko, kjer Je služboval kot šef davčne uprave polnih 4 let. Tudi tam je bil vedno neumorne delaven ter so ga prebivalci ohranili v najboljšem spomina. Leta 19S4. pa Je bil prestavljen v Laško kot Sef davčnega urada in Je hkratu napredoval za davčnega ta« ipektorja. Se dolgo vrsto let! Najnovejše Dr. Anton Korošec f V soboto zjutraj ob pol 7. je v Beogradu preminil zadet od kapi predsednik senata in prosvetni minister, bivši ministrski predsednik dr. Anton Korošec. Rajnki se je rodil leta 1872. preprostim kmečkim staršem v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Sčavnlci. Osnovno šolo Je posečal v rodni vasi. Ker Je deček kazal posebno nadarjenost, so ga starši poslali na gimnazijo v Ptuj, kjer je dovršil nižje razrede, višje pa je potem zaključil v Mariboru. Po končani srednji šoli Je vstopil v mariborsko bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen 1. 1895. Nato je služboval kot kaplan na Sladki gori ln v Marenbergu. Po dveh letih ga je mariborski škof namestil v mariborskem dijaškem semenišču za prefekta. V tej dobi se je mladi duhovnik posvetil študiju bogoslovja na graškem vseučilišču, kjer Je bil 1. 1905. pro-moviran za doktorja bogoslovja. Že kot bogoslovec se je pokojnik seznanil z dr. Janezom Krekom, .ki je v mladem možu odkril političen talent in ga nato pregovoril, da se je posvetil javnim zadevam. Postal je urednik »Slovenskega gospodarja«. Pri tem se je izkazal za odličnega novinarja ln za odločnega branilca slovenskih pravic v takratnih hudih bojih z avstrijskimi oblastvi. Ustanovil in nekaj časa sam urejeval je tudi štirinajstdnevnik »Naš glas« kot protiutež ptujskemu »Štajercu«, v slovenskem jeziku pisanemu potujčeval-nemu tedniku. Od takrat dalje je dr. Korošec zmerom vzdrževal tesne stike s slovenskimi novinarji in bil tudi član njihovega stanovskega združenja. Istočasno z novinarskim udejstvovanjem se je dr. Korošec začel udeleževati stran-karsko-političnega življenja. Ko je bila po kranjskem zgledu tudi na Štajerskem organizirana Slovenska ljudska stranka, je bil on eden izmed njenih najvplivnejših voditeljev. Leta 1906. je bil prvič Izvoljen kot poslanec v avstrijski državni zbor ln je svoj okraj zastopal v njem vse do zloma habsburške vladavine, potem pa ves čas v Ju-goslovenskem narodnem predstavništvu. V teku svetovne vojne je prišlo do razkola V vodstvu Slovenske ljudske stranke in dr. fiušteršlč se je moral L 1916. umakniti S predsedniškega mesta poslanskega kluba, ki si je postavil na čelo dr. Korošca. Leto dni Kasneje so vsi jugoslovenski poslanci na Dunaju osnovali skupen klub ter Izvolili za predsednika dr. Korošca kot zastopnika najmočnejše poslanske skupine. Kot predsednika kluba je dr. Korošca zadela častna dolžnost, da je 80. maja L 1917. prečital v dunajskem državnem zboru znano majsko deklaracijo, ki je dala možnost za širjenje jugoslovanskega gibanja. V svojstvu predsednika Jugoslovanskega poslanskega kluba na Dunaju je dr. Korošec tesno sodeloval s pokojnim voditeljem naprednih, Jugoslovensko usmerjenih Slovencev dr. žerjavom ln njegovimi sodelavci lz vrst naprednih Izobražencev. Dr. Korošec je kot nesporni predstavnik avstrijske skupine Ju-goslovenov postal po prevratu predsednik zagrebškega narodnega sveta,ki je nato sklenil in razglasil brezpogojno združitev bivšega avstrijskega, od Slovencev, Hrvatov ln Srbov naseljenega ozemlja z ostalimi jugoslovenskimi pokrajinami. V družbi z dr. Žerjavom je dr. Korošec odpotoval v Ženevo, kjer se je na sestanku s Pašičem ln Trumbičem določila osnova za združenje naših pokrajin s kraljevino Srbijo. Ko je bilo zedlnjenje Izvršeno 1. decembra 1. 1918. In je bila sestavljena prva jugoslovenska vlada, je dr. Korošec postal njen podpredsednik. Naslednje leto je prevzel ministrstvo za prehrano In obnovo zemlje, čez leto dni pa je postal minister za promet. Poleti 1. 1927. je sklenil znani blejski dogovor z Veljo Vtiklčevičem ln vstopil v Vukičevlčevo vlado kot notranji minister. Blejski dogovor je bil mišljen kot protiutež proti malo prej ustanovljeni Kmečko-demo-kratski koaliciji ln Je določal tesno ln trajno sodelovanje med radikali ln Slovensko ljudsko stranko. Vendar se Vuklčevičev načrt nI obnesel, temveč so se politična nasprotstva bolj ln bolj ostrila, dokler ni prišlo do žalostnega dogodka v narodni skupščini 20. Junila I. 1928. štirinajst dni kasneje je Vukičevičeva vlada podala ostavko ln nato Je novo vlado na približno enaki politični osnovi sestavil dr. Korošec. NI pa se posrečilo odstraniti nasprotstva, ki so Izvirala zlasti lz opozicije Hrvatov ln so se po skupščinski žaloigrl vpričo smrti dr. Stje-pana Radlča še bolj poglobila Ob koncu decembra 1. 1928. Je dr. Korošec podal ostavko In s tem povzročil vladno krizo, Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle po slovesu od pokojnega ministra dr. Antona Korošca ki se Je naposled rešila z zgodovinskim aktom 6. januarja 1. 1929. V prvi šestojanuarski vladi pod vodstvom Petra živkoviča je bil dr. Korošec prometni minister, nato pa minister za gozdove ln rudnike. Vrnil se je v osnovo jugoslovenske-ga programa in bil sopodpisnik vseh aktov in izjav, ki so polagali osnove nove državne politike. Dne 29. septembra 1. 1930. pa je odstopil in sledil svoji stranki, ki je prehajala postopno v čedalje vidnejšo opozicijo. Zlasti je odklonil sodelovanje pri enotni politični organizaciji, kakršno je takrat želelo vrhovno državno vodstvo. Ko so stopili jeseni leta 1931. v vlado tudi zastopniki naprednih Slovencev, Je dr. Korošec zavzel • Slovensko ljudsko stranko ostro nasprotno smer. Dr. Korošec je bil poldrugo leto kon-finiran, najprej v Vrnjačkl banji. nato pa na Hvaru. Po smrti kralja Zedinitelja se Je jeseni 1. 1934. vrnil v Slovenijo in 24. Junija 1. 1935. stopil v vlado, ki jo je sestavil dr. Stojadinovič. Bil je v tej vladi notranji minister več kot tri leta. Skunno z dr. Spa-hom se Je pridružil novi politični stranki, katero je pod Imenom Jugoslovenske radikalne zajednlce osnoval dr. Stojadinovič. Postal Je njen podpredsednik in ostal na tem mestu tudi potem, ko 'e StoUuHnovlča v vladi in stranki zamen ial Drs^ša Cvet-kovlč. Ob koncu 1. 1938. le odstopil kot notranil minister ln bil neka! tednov kasneje Izvoljen za predsednik* senotn. T^tošno pomlad je stopil spet v vlado knt prosvetni minister, kar je ostal do svoje nenadne smrti. Vest o njegovi smrti je prišla nepričakovano. Znano je sicer bilo, da ie že dolga leta bolehal, toda bolezen Je uspešno krotil do zadnega. Prav pred štl-inajstiml dnevi, ko se je mudil v Ljubljani, ie obiskal na njihovem vsakoletnem prvodeeembrskem koncertu v Ljubljani tudi slovenske novinarje, katerim Je bil zmerom naklonjen. Množice so se ves dan uvrščale pred bansko palačo, da pokropijo dr. Antona Korošca križem sveta POROKA ZNANIH ŠPORTNIKOV. Te dni sta se v Mttnchenu poročila znana svetovna prvaka v umetnem drsanju na ledu Maxie Herberjeva ln Ernest Baier. Pričujoča slika kaže Herberjevo kot dostavljalko mleka ▼ nekem nemškem delovnem taborišču za dekleta ANGLEŠKO INDUSTRIJSKO MESTO BIRMINGHAM. Preden nemški vojaški letalci polotijo k napadu na kakšno mesto, jim izroče jasno razviden načrt zgradb, katere naj napadejo z bombami iz zraka. Na siiki vidimo občrtane zgradbe, ki jih je dalo vrisati poveljstvo nemškega letalstva pred napadom na mesto Birmingham PRISTANIŠČE LTVERPOOL, katero so zadnje dni napadli nemški bombniki, jo drugo največje pristanišče na Angleškem FILMSKA IGRALKA GRETA GARBO, o kateri se v zadnjem času malo sliši, je dala po svetu razglasiti, da je zaprosila za ameriško državljanstvo LONDON OB BOMBARDIRANJU. Noč za nočjo morajo spati množice londonskih prebivalcev zaradi bombardiranja iz nemških letal v postajališčih podzemske železnice, ker nimajo na razpolago varnejših zaklonišč Tedenska kronika tisocu novorojenčkov je pomagala NA svet. Mozlrska občinska babica ga. Ana Venišnlkova Je te dni doživela redek Jubilej: b krstu Je ponesla tisočega zemljana, ki Je prišel z njeno pomočjo na svet. To Je za vrlo babico, ki kljub hudim razmeram, v katerih splošno ž