Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 245. Izvcn Ljubljane 8 vin. v \MWL v C«, 24. oklobra 1912.
Leto XI.
S Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . K 26'— h pol leta „ . i, 13'— sa četrt leta „ . „ 6'50 ia en meseo „ . „ 2'20 ia Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo lnosemstvo „ 35-—
V	LJubljani na dom:
K 24*— „ 12'-„ 6--
„ 2—
V	upravi prejeman neioSns K 1*70
Ea celo leto napre] ia pol leta „ sa četrt leta M za en meseo „
iinseratl:
............W.	*	■ ' "
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat	13 „
sa trikrat . . . . „ 10 n za večkrat primeren popnst,
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, isvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
K3- Uredništvo je t Kopitarjevi uliol &«ev. 6/in. Rokopisi se ne vrača]o; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list n slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. ltJ8.
Današnja številka obsega 6 strani.
Balkanska raja vstaja.
(Dr. I. Žitnik.)
Namen teh zgodovinskih spominov je edino ta, da navedem reforme, ki so jih Turčija in evropske države v zadnjem stoletju obljubovale balkanski raji. Večkrat pa lovec, ki zasleduje obstreljenega zajca ali zvito lisico, zabrede v goščo ro-bidovja, da ne more naprej.
Zadnjič sem omenil, da je ruski car Peter Veliki odprl okna svoji državi, Katarina II. pa pri Očakovu vrata, na Balkan. Ko bi se bil posrečil načrt, ki sta ga zasnovala Katarina in avstrijski cesar Jožef II., imela bi Evropa danes drugo lice. Načrt je izpodletel. Cesar Leopold II. je s Turki sklenil mir, ker je na Francoskem izbruhnila revolucija in je Prusija (ne Rusija, kakor je bilo napačno tiskano) v zvezi s Turki splelkarila proti Avstriji na Poljskem, Ogrskem in v Belgiji. Z mirom v Svistovem (1791) je bila večstoletna vojska habsburških vladarjev s Turki končana. Pričela se je nova doba reform.
Sultan Selim III. (1789—1807) je bil prvi turški sultan, ki je resno pričel z reformami v svoji državi. Kot prestolonaslednik si je bil pridobil nekaj evropske kulture in je, kakor poroča Hammer v svoji zgodovini turške ustave in uprave, pričel revolucijo od zgoraj. V njegovi dobi ie bila v turški državi največja anarhija. Selim je bil neke vrste mladoturek, ki je hotel streti staroturški konservatizem in fatalizem, neomejeno moč soldateske, to je janičarjev, spahijev in mamelukov ter vpeljati v svoji državi času primerne reforme. Zopet bi zašel v goščo, ko bi hotel obširneje opisavati te, res turške razmere. Turški fevdalci raznih vrst so sultanu vzrasli čez glavo in izrabljali svoje vojake za svoje namene. Enako so si »žepe« polnili mogočni paše in zatirali ljudstva brez razlike vere in narodnosti. Muhasili, davčni upravitelji, so praznili državne blagajne in iz-žemali narod. Vstaje krščanskih narodov so postajale pogostejše in nevarnejše za državo. Srbski »hajduki«, grški »klepte« in roparske bande so plenili po deželah ali pa se kot »junaki« borili za krst častni proti dušmanu. Balkan jc bil v drugi polovici 18. stoletja do 1. 1826. »vragovo plesišče«. Ta anarhija v državi in propad turške armade so ustvarile razmere, ko so mogli posamezni srbski »knezi« in grški »demogeronti« misliti na samostojnost. Ko se je bivši janičar Pasvanoghlu postavil na
čelo upornikom proti sultanovim reformam in s pomočjo janičarjev osvojil Vidin, Tir-novo, Sofijo, Nikopoli, Sistov, Semendrijo, Niš in druga mesta ter 1. 1797. pridrl s svojimi četami pred Belgrad, je moral belgraj-ski muhafic (guverner) Mustafa paša krščanske Srbe oborožiti proti turškim upornikom. V Skadru, ki ga sedaj oblegajo Črnogorci, se je utaboril turški klativitez Mahmud Bošatly, ki se mu je zahotelo po Čmi gori. Toda Črnogorci so ga potolkli (1796) in s tem letom se pričenja samostojnost č r n o g o r -j skega vladike in gospodar a.
V istem času je že vzhajala zvezda | Napoleonova. Od direktorija v Parizu je • izposloval pooblastilo in sredstva, da z i armado zasede Egipt in prehiti Angleže, ! ki so prežali na to najvažnejšo točko med i Evropo, Afriko in Azijo ter prehod z za-I pada v bogato Indijo. Ta Napoleonov za-| vratni napad, ki je veljal Angležem, je | zadel Turčijo, večstoletno francosko za-; veznico. Junija meseca 1798 jc Napoleon 1 z močnim brodovjem in 30.000 vojaki mimogrede zasedel Malto, v juliju Aleksan-drijo in hotel proti Kairi, češ, da hoče ukrotiti uporne mameluke. Dne 1. avgusta pa je angleški admiral Nelson pri Abukirju ob ustju Nila uničil francosko brodovje in Napoleonu zaprl pot. Napoleon pa ie z ostalo armado udri v Palestino in Sirijo, odkoder je bil odpoklican. Avstrija, Rusija, Anglija in Neapelj so namreč sklenile takozvano drugo koalicijo proti francoski republiki. Tej koaliciji se je pridružila tudi Turčija, kateri so imenovane države zagotovile integriteto. Tako j e T u r č i j a (1798—1799) prvič stopila v koncert evropskih držav. Ta velika čast Turčije pa ni zadržala njenega razpada. Srbski knezi so se vedno pritoževali pri sultanu proti turškim poveljnikom in janičarjem, ki so samooblastno gospodarili v deželi. Meseca prosinca 1804 so janičarji poklali več srbskih knezov, nekateri so ušli krvoločnikom; mej temi je bil Črni Jurij Karagjorgje, pradecl sedanjega srbskega kralja. Prebivalstvo je bežalo v gore in gozde in s hajduki napadalo Turke.. Svečana meseca so se knezi zbrali v Onušacu in Črnega Jurija izvolili za poveljnika. Ker pa je bila srbska četa preslaba za odločilen boj s Turki, je Črni Jurij po graničarskem stotniku ponudil avstrijskemu cesarju Francu Srbijo, ako jih reši turške strahovlade. Avstrijski general v Zemlinu je dobil z Dunaja povelje, naj posreduje med Srbi in Turki. Isti čas je srbski pop Matija, sin umorjenega kneza Nenadoviča, prosil patrijarha v Karlovcih in vojaškega poveljnika v Velikem Vara-
dinu pomoči. Meseca maja so prišli v Zem-lin Črni Jurij, Nenadovič s tovariši in zastopniki janičarjev. Srbi so zahtevali, da janičarji (dajy) zapuste Srbijo, da Srbi izvolijo izmed knezov svojega poglavarja, ki naj pobira davke (harač) in jih izroča turškemu guvernerju v Belgradu. Janičarji so odklonili te zahteve. Črni Jurij je nato sklical prvo srbsko skupščino v Ostrož-nico, da sc posvetuje o nadaljni vojski. Narod je bil za vstajo pripravljen. Obenem so se vzdignili Črnogorci in napadli Pod-gorico.
Sultan Selini III. je ukazal bosanskemu paši Bekru, naj napravi red v Belgradu. Bekr pride z vojaki v Belgrad in zapodi štiri janičarske načelnike, katere so v trdnjavici Adakaleh ustrelili. To pa Srbov ni pomirilo in so dne 1. avgusta 18C4 zopet prosili avstrijskega cesarja pomoči. Ker niso dobili povoljnega odgovora, je v jeseni 1804 Matija Nenadovič potoval v Peterburg. Minister za zunanje zadeve je Nenadoviču odgovoril, da je Rusija s Turčijo sklenila mir, da pa bode ruski poslanik v Carigradu podpiral srbske želje, ako jih naznanijo sultanu. Nenadovič se je začetkom leta 1805. vrnil iz Peterburga, sklical skupščino 110 knezov in jim zagotavljal rusko pomoč, ako prisežejo na ruski evangelij, ki ga je prinesel s seboj. Srbi so vse to storili in plačali paši Sulejmanu določeni harač. V prošnji na sultana so prosili knezi, da smejo izvoliti vrhovnega kneza za vso deželo in za dvanajst okrajev in da sultan namesto guvernerja (vezirja) pošlje v Belgrad iniiha-sila (davčnega upravitelja), ki bode v imenu sultana upravljal deželo dogovorno z vrhovnim knezom. Ko se jc srbska depu-tacija mudila v Carigradu, sta Črni Jurij in Nenadovič s svojimi vojniki razširila vstajo po deželi in osvojila trdnjavo Semendrijo. Sullan Selim je oridržal srbsko dcputacijo in poslal Hafis pašo z armado 20,000 mož iz Niša proti Srbom. Hafis paša je ponudil srbskemu čeiovodji Milenku mesto vrhovnega kneza. Srbske čete pa so od vseh strani napadle Turke in jih v avgustu 1805 zapodile iz dežele. Začetkom leta 1806. so srbski knezi poslali prošnjo sultanu, naj jih reši krutega age Halka, ki je s svojimi divjimi Arnavti služil v turški armadi, in jim potrdi zahtevane privilegije. Obenem so se obrnili na avstrijskega cesarja in ruskega carja za pomoč. Oba vladarja si a sicer posredovala pri sultanu, Srbom pa svetovala, naj mirujejo. Avstrija in Rusija sta imeli tedaj preveč skrbi z Napoleonom, ki jc skušal dobiti Turke na svojo stran.
Kdo more vzpričo teh dejstev, ki jih
obširno opisuje Kallay v svoji srbski zgodovini, še zanikati, da niso bili Srbi prisiljeni z orožjem v roki boriti se za svoje življenje? Ali naj bi se pustili še na ražnju peči? Saj se še kuže brani, če mu stopiš na rep. V skrajni obupnosti so napadli trdnjavo Belgrad in 12. grudna 1806 osvojili spodnje mesto, kjer se je mastil trinog Halil aga. Gornjo trdnjavo, v kateri je bival sultanov paša Sulejman, so samo oblegali. Meseca sušca 1807 se je podal tudi paša Sulejman s svojo posadko, Srbi so zasedli Belgrad in Šabac in pregnali mnogo turških družin. Skala na gori je bila sprožena nizdolu, a se je pozneje večkrat ustavila ob odporu velesil. Srbski knezi so Jurija priznali kot vrhovnega svojega vodjo in izvolili senat (soviet) 12 članov, ki so imeli skrb za finančne in druge skupne zadeve. Vstaši so dobili nov pogum.
Premirje Rusije s Turki pa je trajalo lc malo časa. Že leta 1802. je Rusija pregovorila turškega sultana, da je Konštan-tina Ypsilantija na sedem let priznal kot »hospodarja« Valahije in Morusija kot kneza Moldavije. Cesar Napoleon pa je pregovoril sultana, da je brez vednosti Rusije odstavil oba imenovana kneza. Ruski car Aleksander I. je ugovarjal in Turčiji zapretil z vojsko. Angleška vlada kot nasprotnica Napoleonu, je v Carigradu po svojem poslaniku podpirala rusko zahtevo. Sultan Selim je res 17. oktobra 1806 zopet potrdil Ypsilantija in Morusija-, toda mejtem so ruske čete že udrle v Mol-daviio. Napoleon je sultanu ponudil svoje brodovje, ako Rusom napove vojsko. To se je zgodilo in spomladi leta 1807. se je zopet pričela rusko-turška vojska. Angleško brodovje jc prihitelo Rusom na pomoč in se usidralo pri otoku Marmara, že blizu Carigrada. Turki so hitro utrdili mesto in obrežje in z brodovjem zastavili Angležem morsko ceslo. Angleško brodovje se je vrnilo in zasedlo mesti Alcksandrijo in Rosetie v Egiptu. Mehmed Ali je s svojimi maineluki odbil angleški napad in v septembru 1807 so Angleži žc vdrugič morali zapustiti Egipt. Mcjtcm je rusko brodovje pri otoku Tenedos v Egejskem morju razbilo turško brodovje.
Na suhem pa so Turki imeli nesrečo. Začetkom julija 1807 so ruske cele premagale turške pri Stubiku ob srbski meji. Dne 1. julija istega leta sta sc sešla cesar Napoleon in car Aleksander I. v Tilzitu. Pri tem sestanku sta se pogajala tudi o razdelitvi Turčije. Car je zahteval Moldavijo, Vala-hijo in vzhodno polovico Balkana s Carigradom. Napoleon se je odločno uprl, rekoč: »Constaniinoplc jamais, Constanti-
LISTEK.
Mi sveis.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
VII. POGLAVJE.
Saladinov prapor.
Ni še utihnil glas Ilasanove piščalke, prigrmel je v sobo visok orjak, vihteč sekiro v zraku. Predno se je sir Andrej obrnil, cla bi videl sovraga, zadela ga je sekira na pleča s tako silo, da mu je pretresla ves križ, dasi je ostal njegov oklep nepoškodovan. Padel je, in obležal na tleh; govoril je, čutil ni nobenih bolečin, a bil je brez moči kakor olrok.
V tišini, ki je sledila temu udarcu, je izpregovoril z globokim glasom upirajoči svoj poglecl v moža, ki ga je bil pobil.
»Vitežki udarec, zares; in vreden kristjana, ki mori podkupljen od ne-vernikov! Izdajavec Boga in ljudi, jedel si moj kruh, zdaj me pa pobijaš kot vola ob mojem lastnem ognjišču. Tvoj konec bodi konec izdajavca!«
Romar Nikolaj — on je namreč bil, čeravno ni več nosil romarske halje — se je splazi! mrmrajoč proč in se izgu-
bil med množico. Teclaj je zletela Rozamunda z nenavadnim in bridkim vzklikom naprej, pobrala meč, ki ga njen oče ni mogel več dvigniti, postavila ročaj na tla in se vrgla naprej. Toda njegova ost se ni dotaknila njenih prsi, kajti emir je hitro priskočil in odbil jeklo v stran, njo pa je vjel v svoj naročaj.
»»Gospica,« je rekel in jo prijel na lahko, »Alah vas še ne potrebuje. Povedal sem vam že, da šc ni usojeno. Sedaj mi pa morate dati besedo — kajti ker ste iz krvi Saladinove in d'Arcy-ja, ne morete lagati — da ne poskusite niti zdaj niti pozneje kaj žalega si storiti. Ako jc nc daste, Vas moram zvezali, kar bi jako nerad storil — bilo bi hudodelstvo, in prosim Vas, tla me v to nc prisilite.«
»Obljubi. Rozamunda,« jc dejal s slabim glasom oče,« in pojdi ter izpolni svojo osodo. Samoumor je greh, in ta človek ima prav; usojeno je.«
»Pokorna obljubljam,« je rekla Rozamunda. »Zdaj jc vaš čas, gospod Hasan.«
Ta pa sc jc globoko priklonil in odgovoril:
»Zadovoljen sem; odslej smo vaši služabniki. Princezinja, nočni zrak je oster. Tako nc morete potovati. V kleri sobi so vaša tlačila'?«
Pokazala jc s prstom. Eden izmed mož je vzel svečo in odšel z dvema drugima; vrnili so sc takoj in nosili polne roke oblačil in drugih stvari. Prinesli so celo njeno masno knjigo in srebrno razpelo, ki je viselo nad njeno posteljo, in usnjato skrinjico za nakit.
»Poiščite najtoplejši plašč,« je rekel Hasan, »ostalo pa zavežite v one preproge.«
Tako so morale odeje, ki jih jc sir Andrej kupil onega dne od trgovca Gc-orgiosa služiti kot popotne torbe za opravo njegove hčere. Celo v tej uri naglice in nevarnosti so mislili na njeno udobnost.
»Princezinja,« jc rekel Hasan in sc priklonil; »moj gospod, vaš stric, vam jc jioslal draguljev no majhne vrednosti. Ali jc vaša želja, da jih vzamete seboj ?«
Rozamunda ni odmaknila pogleda od obraza svojega umirajočega očeta in je odgovorila resnobno:
»Kjer so, tam naj bodo. Naj imam jaz posla z dragulji?«
»N aša volja jc meni ukaz,« je rekel; »našli se bodo drugi za vas. Princezinja, vse jc pripravljeno; čakamo vam na uslugo.«
»Meni na uslugo? O Bog!« je vzkliknila Rozamunda z žalostnim gla-
som in šo vedno strmela v svojega očeta, ki je ležal pred njo na tleh.
»Ne morem za to,« jo rekel Hasan, odgovarjajo na vprašajočo njene oči, in žalost jc bila v njegovem glasu. »Ni se hotel umakniti; sam jc zakrivil; v resnici si pa želim, da oni jirokleti Frank nc bi tako silno udaril. Ako zahtevate ga. p one sem o z Vami; sicer pa jo brez pomena, gospica, prikrivati resnico —■ oče umira!«
»Ne,« so jc oglasil sir Andrej s tal, »pusti me tukaj. Hči, ločiti so movava za nekaj časa. Kakor sem jaz ukradel Ajubu otroka, vzel jc Ajubov sin meni mojega otroka. Hčerka, drži so svoje vere — da so zopet vidiva.«
»Do smrti,« jo odgovorila.
»Bodite potolaženi,« jo dejal Hasan. »Ali ni Salah-ed-din zastavil svoje besedo, da naj živi in umrje kot ča-stilka križa, razun ako njena volja ali volja Alahova izpremeni njeno srce? Gospica, opravimo na kratko radi vas samih in radi nas. Pojdite, služabniki, in odnesite sedaj tc mrtve in ranjence.«
Poslušni so odšli in oni trije so ostali sami. Tedaj jc Rozamunda pokleknila polog svojega očeta, s kterim se je šepetajo razgovarjala. Hasan se jc obrnil v stran in si vrgel svoj plašč čez glavo in preko oči. Ni jih hotel motiti v bridki uri slovesa.
nople c'est 1'empire d« monde« — C a -rigrada nikoli, Carigrad je ključ do svetovne oblasti.« Pač pa je Napoleon Rusom predlagal, naj Trakija do Balkana ostane Turkom, druge dežele nad Balkanom naj zasedejo Rusi. A v s L r i j a naj dobi Srbijo, Bosno in Hercegovino (Dalmacija je bila ocl leta 1797. že itak avstrijska), sebi pa je hotel Napoleon pridržati Albanijo, Morejo in Kreto. Tajna pismena pogodba pa jc zvodenela. Določila je, da v vsakem slučaju sultan obdrži Carigrad z Rumelijo, vse druge sultanove dežele v Evropi naj se oproste turškega jarma. , Sklene naj se mir s Turki in Rusi naj se > umaknejo iz Valahije in Moldavije. Že drugo leto pa je Napoleon na kongresu v Erfurtu Rusom prepustil samo Moldavijo in Valahijo.
Rusko-turška vojska se je vlekla še iri leta. Srbi so s pomočjo Črnogorcev le s skrajno silo odbijali turške napade. Leta 1810. so Rusi osvojili Dobrudžo in Sili-strijo ter oblegali Varno. Turčija je že hotela skleniti mir. Ker pa so Rusi zahtevali Besarabijo, Moldavijo, Valahijo, Kubansko ozemlje, neodvisnost Srbije in okupacijo turških trdnjav v Bolgariji, se je sultan Mahmud II. (1808—1839) odločil za vojsko do skrajnega. Rusi so v septembru 1810 osvojili Ruščuk ob Donavi, začetkom leta 1811. pa vso vzhodno Bolgarijo in pri Gjurgovem uničili turški tabor. Ker pa so se Rusi zbali zveze cesarja Napoleona z Avstrijo in Turčijo, so leta 1812. v Bukareštu s Turki sklenili mir. Rusija je dobila samo Besarabijo do Penta in ustja Donave, Moldavija in Vala-hija sta ostali turški, Srbija pa naj bi harač plačevala sultanu in trdnjave izročila Turkom, sicer pa naj bi se Srbi sami vladali. Turki pa so pozneje zahtevali od Srbov, da jim morajo izročiti vse orožje in sprejeti zopet v trdnjave turške spahije, pričeli so se novi boji. Razcepljene srbske čete pa so bile skoraj povsod premagane, Črni Jurij je moral leta 1813. z drugimi vojvodi bežati čez Donavo na avstrijska tla in Turki so zopet zasedli Belgrad. Vojvoda Miloš Obrenovič, kmečki sin, ki ni hotel bežati iz dežele, je prevzel od sultana mu ponudeno čast vrhovnega kneza v Rudniku, Požegi in Kragujevcu. Nečloveško zatiranje pa je v Srbiji vzbudilo prave vstaje. V Šumadiji se je leta 1815. začel boj in Turki so bili premagani na Mačvan-skem polju. Črni Jurij se je vrnil iz Avstrije in bil zavratno umorjen. Srbska skupščina je 6. novembra 1817 Miloša Obrenoviča proglasila za srbskega kneza, ki ga je sultan tudi potrdil. Leta 1826. so Srbi po pogodbi med Rusi in Turki v Akjermanu dobili popolno avtonomijo svoje notranje uprave, turške posadke so ostale samo v trdnjavah in davek je dobival še sultan. Leta 1830. je turški sultan Milošem podelil dedno pravico. Ker pa je Miloš vladal po svoji volji in se ni oziral na sklepe skupščine in senata, je 1. 1839. moral odstopiti vlado sinu Milanu, ki pa je kmalu umrl. Njegov naslednik je bil brat Mihael. Ker pa ta Srbom ni vladal po volji, so ga 1. 1842. pregnali v Avstrijo in izvolili za kneza Aleksandra, sina Črnega Jurija. Tudi Aleksander je vladal po svoji volji in 1. 1856. ga je skupščina odstavila in starega Miloša poklicala na srbski prestol. Umrl je 1. 1860., naslednik mu je bil tretji Obrenovič, Mihael. Srbija še vedno ni bila neodvisna, v trdnjavah so bile turške posadke. Leta 1862. so vele-

... -v -•uriT-fc^;..^' fTTn.Tir.mijiMii.iiuiUEftii'vKV
Odrin (Adianopel).
Ko je Rozamunda poslednjič poljubila očeta, sc je sir Andrej nasmeh-ljal in rekel:
»Da, da, morda je tako za vse najboljše. Bog te bo varoval in njegova volja naj se zgodi. Pa pozabil sem. Povej mi, hčer, kater i?«
Zopet mu je zašepetala na uho in ko je pornislii za trenutek, je odgovoril:
»Morda imaš prav. Mislim, cla je najpametneje. Zdaj pa blagoslov nad vas tri — da, in na otrok otroke. Stopi semkaj, emir!«
Hasan ga jc čul skozi svoj plašč; razkril sc je in stopil k njemu.
»Povej Saladinu, svojemu gospodu, cla je bil premočan zame in mi jc poplačal s svojim lastnim denarjem. No, če bi bilo drugače, bi se morala moja hči in jaz itak kmalu ločiti, kajti moji dnevi so bili šteti. Tako je pač usojeno od Boga, ki pred njim vklonim svojo glavo v nadi, da je nekaj resnice v onih sanjah kraljevih in da prinese naša žalost na nepreviden način blagoslova našim bratom tam na Jutrovem. Saladinu pa povej tudi, cla je onstran groba še en kraj, kjer se. snidejo kristjani in neverniki. Povej mu, ako se zgodi kaj žalega tej devici, prisegam pri Bogu, ki naju je obadva ustvaril, da ga pozovem na odgovor. Sedaj jo pa vzemi, ker mora biti tako in pojdite svojo pot; vedite pa, da gre moj duh z vami in da najde tudi na tem svetu maščevalce.«
(Dalje.)
vlasti prisilile sultana, da je svoje posadke umaknil iz Srbije. Leta 1868. so zarotniki umorili kneza Mihaela, skupščina pa je izvolila za kneza mladoletnega Milana, četrtega Obrenoviča in ga 20. avgusta 1872 proglasila za polnoletnega. Milan je 1, 1882. proglasil Srbijo za kraljestvo. L, 1889. je odstopil in sinu Aleksandru prepustil prestol. Aleksander se je poročil z vdovo Drago Mašinovo; 1. 1903. sta bila oba zverinsko umorjena. Od leta 1903. vlada v Srbiji kralj Peter I. iz rodu Črnega Jurija (Karagjorgjevičev).
Prihodnjič, kako sta Grška in Bulga-rija postali samostojni kraljevini.
Vojska u Balkan
Vzhodno bojišče.
Odločilni boji na vzhodnem bojišču se že bijejo. Kakor vemo, je bulgarski vrhovni poveljnik Savov glavno kolono dirigiral po dolini Tundže proti desnemu krilu pri Odrinu stoječega Abdullah-paše, to je proti Kirk Kilissu; tako je vsaj časopisje poročalo, kajti oficielno je taktično postopanje tako bulgarske kakor turške armade tajno.
Obenem je druga kolona prodirala proti Odrinu samem, imajoč desno krilo, ki se Odrinu približuje po dolini Arde.
Namen te operacije je najbrže ta, poraziti Turke pri Kirk Kilissah, obenem pa jih pri Drinopolju zadrževati, obe postojanki drugo od druge odrezati in tako omogočiti, da glavna moč bulgarske armade koraka proti Carigradu, in Drinopolje, ki ga je v kratkem času nemogoče zavzeti, popolnoma izolirati.
Kako se je ta načrt izvršil, seveda še ni znano. Po poročilih z bulgarske strani se zdi, da je zveza med Odrinom in Kirk Kilissom z zavzetjem Haskoja že odrezana. Kako so Turki razvrščeni, je tudi malo znano. Ne ve se, imajo li večjo moč koncentrirano v Odrinu ali v Kirk Kilissah. Na vsak način je gotovo, da se vrši na celi črti od Odrina do Kirk Kilissa ljut boj. Poročila iz Carigrada pravijo, da so Turki Bulgare porazili in da se slednji celo že čez mejo umikajo, poročilo o turški zmagi je dobila tudi neka banka na Dunaju, iz Pariza se tudi poroča, da je oficielnim krogom znano, da se je bulgarski načrt ponesrečil. Neko bulgarsko poročilo pa poroča o prodiranju Bulgarov na celi črti, Treba je počakati zanesljivejših vesti; najbrže pa bo stvar v resnici taka, da so bili Bulgari na neki točki poraženi, Turki pa na drugi; odločitve pa še ni, marveč bo boj najbrže divjal naprej. Pariško poročilo, ki ima nekako oficielno barvo, pa sodi, da je boj že odločen v tem zmislu, da je bulgarska ofenziva preprečena in da Bulgari ne bodo več prodirali, že z ozirom na to, da se Turki vsak dan ojačujejo. To beležimo kot objektivni kronisti, sami pa ne izrekamo nobene sodbe.
Zapadno bojišče.
Na zapadu je zdaj jasno, da so si Turki izbrali defenzivno taktiko na vsej črti. Na zapadno bojišče ne polagajo izpočetka tolike važnosti, ker je glavno, da odbijejo bulgarsko ofenzivo na vzhodu in potem posežejo na zapadno torišče. Srbi, Bulgari in Grki pa seveda upajo, da zmaga na vzhodu Bulgarija. Srbska glavna, morav-
s"ka armada, je prodrla do Kumanovega, njeno desno krilo je že osvojilo Prištino, kiistendilska bolgarsko-srbska armada je pri Krivi Palanki, dubniška armada je zavzela Džumo, sicer pa ravno o teh dveh oddelkih manjka najbolj poročil. Najbrže sta že na tem, da se z glavno srbsko armado zvežeta.
Kaj pa Turki? Oni bi bili mogli nastopiti ofenzivo in srbsko moravsko armado žc pri Kumanovu, če ne že preje, napasti, kiistendilsko in dubniško armado pa z manjšimi močmi zadrževati. Najbrže pa se jim je zdelo to preveč nevarno in so se odločili za to, da se pred glavno srbsko in srhsko-bulgarsko kiistendilsko armado umikajo, dokler se te dve armadi res ne združite in potem združeni turško napadete. Sicer ima Turek potem opraviti z močnejšim sovražnikom, je pa varen pred o b k o 1 j e n j e m na svojem desnem krilu. Velike bitke je zato pričakovati šele pred Skopljem ali pa še pozneje.
Črnogorci oblegajo Skader. Situacija
ista.
Grki poročajo, da so na vzhodu že iz Elasone prodrli do Selfidža; seveda je treba predvsem nasproti grškim poročilom nekaj rezerve. O pripravah turške bitolj-ske armade nasproti Grkom ni še nič znanega, kakor se o turških gibanjih sploh najmanj izve.
XXX
BULGARSKO-TURŠKA VOJSKA.
Bitka pri Odrinu.
Pri Odrinu se je pričela bitka. Moderno orožje deluje. Morilni stroji več dni ne bodo nehali delovati, dokler ne bo poražen Bulgar ali Turek. Človeška domišljija je preslaba, da si more predstavljati sliko, ki jo nudi bojišče ob modernih bitkah, ko napoči strašna noč, v kateri je na tisoče in na tisoče ranjencev prepuščenih svoji usodi. Na goli zemlji leže z zdrobljenimi udi ranjenci in napajajo s svojo srčno krvjo zemljo, medtem ko ne glede na ranjence in mrtve buči naprej bitka. Nihče ne čuje obupnih klicev, kadar dirjajo po ranjenih telesih konjska kopita ali pa kolesa topov.
Taka je slika na bojišču. Medtem pa dohajajo poročila iz obeh taborov: »Mi smo zmagali!« poročajo Bulgari iz Sofije, »Naša je zmaga!« poročajo Turki iz Carigrada, Kaj je res? Ni zelo verojetno, da je že prvi dan odločil usodo bitke pri Odrinu. Gotovo so Turki v krvavem boju iztrgali Bulgarom kako postojanko, a ko so Turki na enem kraju prodirali, so Bulgari zopet zasedli v napornem boju turške postojanke.
Bojišče pri Odrinu, kjer so pričeli Bulgari in Turki odločilen krvav ples, je raz-sežno. Bijejo se na nad 60 km dolgi progi, daljava, ki odgovarja daljavi proge iz Ljubljane skoraj do Rimskih Toplic, ali pa daljavi iz Ljubljane do Javornika in daljavi iz Ljubljane, dolenjski kolodvor, do Mirne Peči na Dolenjskem, ali iz Gradca do Maribora. Vojni brzojav, vojni telefon, zrakoplovi in aeroplani delujejo, da obveščajo glavna stana obeh armad o posameznih dogodkih na razprostranem bojišču in da posredujejo povelja. V glavnem stanu urejajo častniki generalnega štaba poročila, da dobe pregledno sliko o celem položaju bitke. Medtem, ko razsvetljujejo
Turki.
Bolgari.
U
Philippopel
"%OfiojffUW3a ,.
M
<5 rsr&Zagoca °Jamho! . R%
'ftudine v
\f(?r ur/rtfrt^-
i
ca.

Harman!ii^
1- ddica Chaskoh
%/ma	Ča/a/du Cererj
-ti
Uus/aL


v>

o /sm/lan
/da


83?.2
T Canfhi U
JomoHkfc
Sfyh/
Samafrpiv o
,SCH . Mrirttilisse rri3nopel g^g Mid3
Bababkisi
0 o LuleBurjjas
o Gumiilduna
R
^W3irebo/9
D iO 20
_60

Cor!u0 ^'Km
Zemljevid k prvim bojem med Bulgari in Turki.
metalci svetlobe ponoči bojišče, da sovražnik ne more neopažen napadati, se generalna štaba posvetujeta, kje se morajo lastne postojanke ojačiti in kje naj se sovražnik uspešno napade in kje naj se popravijo morebitne napake.
Časopisje ne more še iz kratkih brzo« javnih poročil, ki so umevno še pristransko prikrojena in strogo cenzurirana, presoditi, kdo je zmagal, najbrže pa o odločilni zmagi sploh ni še mogoče govoriti.
Glavno prometno progo tvori orient-ska železnica, ki je izpeljana ob reki Marici. Na levem bregu leži mesto Odrin, ki je zelo močno utrjeno, 56 km od Odrina leži tudi dobro utrjeno mesto Kirk Kilisse. V ozemlju med Odrinom in Kirk Kilissom so razvrstili Turki svojo armado, kateri poveljuje Muktar paša. Sodijo, da šteje Muktarjeva armada 200.000 do 250.000 mož. Bulgari so prodirali v štirih kolonah. Tri kolone so prodirale v dolino Marice, osvojile so Mustafo pašo, Čermen in Kadi-koj ob orientski železnici v manjših, a krvavih bojih. Druga skupina bulgarske armade je prekoračila turško mejo pri Kurt-koyu, zahodno od Marice, zasedla Kurtk8y in prodirala po Arda-dolini proti Odrinu. Kumarli, Seminli in Saderle so Bulgari skoraj brez bojev osvojili in prodrli do vasi Maraš, ki jo pa žc varujejo topovi odrin-ske utrdbe št. 23. Tretja kolona bulgarske armade je vdrla v Turčijo skozi Tunčo dolino, po kateri vali svoje valove reka Tunča, ki se pri Odrinu izliva v Marico. Ta bulgarska kolona je prekoračila do odrinskih utrdb. Četrta kolona je pri Mal-kočlarju prekoračila turško mejo in je čez Erekler prodirala proti Kirk Kilissu. Turki so se bulgarski armadi le malo ustavljali in se v umikalnih bojih umikali proti progi Odrin — Kirk Kilisse.
Tu se zdaj bije odločilna bitka. Iz do« šlih brzojavk sledi, da so se bili boji pri Marašu (leži med Odrinom in Saderlem), pri Kadikoju (leži ob železnici med Mustafo Pašo in Odrinom), pri HaskSju (vzhodno od Odrina), pri Ežaliju (leži severno od Haskoja) in še bolj severno pri Tašlimuzlimu. Bojišče se razširja od Kadi-koja do Kirk Kilissa, od Tašlimuzlima do Haskoja.
Poročila po turških virih.
Avstrijski korespondenčni urad poroča 23. t. m., ob 9. uri zjutraj iz Carigrada: Turški listi objavljajo brzojavno poročilo iz Odrina o podrobno* stih boja med rekami Tunža in Marica. Bitka se je bila pri Marašu, ki leži frkm zahodno od Odrina. Trajala jc devet ur. Bolgarskih vojakov se je bojevalo 30.000. Bulgari, ki so izgubili več tisoč mrtvih, so bežalfi. proti Kara Agaču.
Turški listi tudi poročajo, da so Turki premagali Bulgare pri Kadri-koiju, ki je od Odrina 25 km oddaljan. Turki so zaplenili 11 topov in vjeli enega majorja ter več bulgarskih vojakov. Turki in Bulgari so se bili tudi pri Kirčalu, Haskoju, Ispinu, Čalika-naku in Hamidieju. Povsod so bili Bulgari poraženi. Uradno se o izidu bitke pri Odrinu še ne poroča.
»Frankfurter Zeitung« poroča 22. t. m., ob 10. uri -40 minut zvečer iz Carigrada: Turki so pri Kir Kilissu vrgli Bulgare, ki so okolu 3000 vojakov izgubili, nazaj. Bulgari se umikajo proti bulgai-ski meji. Turki jih povsod zasledujejo. Ob 11. uri 35 minut pa poroča »Frankfurter Zeitung« iz Carigrada: Turkom je bilo opoldne (22. t. m.) ukazano pričeti z Bulgari bitko. Prvič so se Turki in Bulgari spopadli pri Tun-ži, istočasno so napadli Turki Bolgare tudi zahodno od Kadmanže. Tu se bitka še bije, medtem ko se na vzhodni strani Bulgari umikajo.
Neki dunajski banki se je pa 23. t. mes. zvečer brzojavilo iz Carigrada: Turki so res premagali Bulgare, a odločilna bitka se še ni bila in se bo bila šele v treh ali v štirih dneh. Vsekakor so Turki Bulgare odbili. Toda Turki kakor Bulgari so izgubili več tisoč vojakov.
Uradno bulgarsko poročilo o bojih Bul« garov s Turki.
»Agence telegraphique bulgare« poroča 23. t. m.: Na vseh črtah se bijejo hudi boji. Povsod so Bulgari pregnali Turke iz njihovih postojank. V okolici Ravloka marširajo Bulgari proti jugu. Ozemlje pri Tamrašu so Bulgari končno od turškega ozemlja odrezali. Pred Odrinom je prikorakala bulgarska armada do Arde. Turki so v neredu in v paniki bežali, izgubili so 100 mrtvih in 160 vjetnikov. Naše izgube niso izdatne. Na severnovzhodni strani odrinskih utrdb so zasedli Bulgari nekatere postojanke. V zelo hudem boju je bil sovražnik poražen in je bežai proti trdnjavi. Veliko število mrtvih in ranjencev, ki se še niso prešteli, leži na bojišču. Med bitko so streljali Turki s topovi iz severnovzliodnih utrdb, a so slabo zadevali. Turška ar-tiljeriia strelja neredno in brezuspešno. Neka turška kolona je napravila ia
trdnjave izpad ma vzhodno stran, a je bila uničena. Ena bulgarska kolona je zasedla V azili k o ob Črnem morju in prodira proti Viži. Mesto Malo Tirnovo so zasedli Bulgari. Turški vjetniki pripovedujejo, da je odločna bulgarska ofenziva presenetila turško armado, ki da trpi pomanjkanje in cla ni disciplinirana. Turki požjgajo vasi ob reki Strumi.
Informacije francoskih oficielnih krogov o položaju na bojišču.
Iz Pariza poročajo 23. t. m.: Tukajšnji uradni krogi še niso poučeni o podrobnostih bojev ob Marici, a dognali so, da se je bulgarski armadi njen drzen načrt, napasti Carigrad, izjalovil in da so Turki bulgarsko ofenzivo odbili. Ofenzivno morejo Bulgari šele čez nekaj dni nastopiti pod bolj neugodnimi pogoji, ker bodo Turki svojo armado, ki je bila žc zdaj dovolj močna, da je napad bolgarske odbila, svojo armado še ojačili. Poincare namerava zopet posredovati, da velevlasti končajo klanje na Balkanu.
Boji v strumski dolini.
Iz Soluna sc 23. t. m. poroča: Trdi se z zanesljive strani, da so sc v strumski dolini spopadli Turki z Bulgari in cla se je bil hud boj. Turki so ustavili prodiranje Bulgarov.
Manjši bulgarsko-turški boji.
Iz Stare Zagore se brzojavlja bero-linskemu »Lokalanzeigerju«: Bulgarski generalni štab poroča, da so zavzeli Bulgari poleg Mehumije tudi mesta Dovlen in Kirdžali. Pri Mehumiji ste se dve turški stotniji udali, pri Ivird-žaliju jc bil pa neki turški major vjet s svojim oddelkom. Bulgari so zaplenili eno zastavo in veliko vojnega materiala.
V Sofiji ustrelili več turških ogleduhov.
Iz Sofije poročajo 23. t. m.: Zadnje dni so tu ustrelili več turških vohunov, med njimi tudi neko žensko.
Ruski parniki prevažajo bolgarske rezerv-nike, — Mobilizacija donskih kazakov.
Iz Bukarešte poročajo: Ruski parniki prevažajo bolgarske rezervnike in ruske prostovoljce v Ruščuk. Neki ruski parnik je pripeljal 22. t. m. v Ruščuk 5 aeropla-nov, ki so jih takoj odposlali na bojišče, — V Besarabiji se zbirajo donski kazaki in jc 1800 železniških voz za prevažanje ruske armade pripravljenih.
X X X
ODRIN IN NJEGOVE UTRDBE.
Odrin, kjer se izlivajo v Marico Tund-ža in Arda, kjer se združijo vse vzhodne prometne zveze s Carigradom, je v sedanji vojski odločilnega pomena.
Pri Odrinu so se odnekdaj vršile velike bitke in je bil žc za časa Hadriana utrjen. Leta 323. p. Kr. je tu Konstantin Veliki premagal Licinija, 1. 378. so tu Goti porazili Valensa, 551. so Slovani pri Drino-polju porazili bizantinskega cesarja, 586. so mesto oblegali Avari, 922. so je osvojili Bulgari, 22. novembra 1189. so se je polastili nemški križarji in šele 1361. si je sultan Murat I. mesto nazaj osvojil ter je 1. 1366. povzdignil v svojo prestolnico.
Po osvojitvi Carigrada pa je Odrin postal drugo glavno mesto osmanskega cesarstva. V bojih v 19. stoletju, ko je Turčija vedno bolj propadala, Odrina, vrat v svoje cesarstvo, ni mogla držati. L. 1829. se je Odrin brez odpora uda! ruski armadi pod Dibičem, iz močvirij Marice pa so klice kužnih bolezni pomorile več ruskih vojakov, kakor bi jih bili mogli turški vojaki. Zato se je lcmaiu v Drinopolju med čarom in sultanom mir sklenil. V rusko-turški vojski 1. 1878. pa se je mesto zopet moralo Rusom predati.
Od tega leta so Turki mislili na to, kako bi Odrin tako utrdili, da bi se mogla vsaka armada ob njem razbiti. Sezidali so na levem bregu Marice v velikem krogu fortifikacije, katere so zlasti od 1. 1909. dalje zelo utrjali.
Odrin sam sc razprostira na več nekako 30—40 m nad vodno površino Marice visokih gričih. Proti jugu se ti grički izrav-nujejo polagoma v dolino, na zapadu pa se dviga valovito gričevje. Oddaleč je mesto bajnolepo, postljano med vrtovi, ki se razprostirajo kakor oaze notri v močvirnato ozemlje rek. Znotraj je seveda nekoliko drugače. Ceste so nemarne in ozke. Pravi biser pa jc Selimova mošeja, koje kupola je precej višja nego ona Hagije Sofije v Carigradu, Muratova mošeja pa ima devet krasnih kupol. Ker je mesto pomembno v trgovinskem oziru, je v njem jako živahno življenje.
Kar sc utrdb tiče, vemo pozitivno le to, da so se zadnja leta sicer gradile naprej, a za časa homatij v Carigradu zopet zanemarjale, tako da jih je šele sedanji vrhovni poveljnik Abdullah paša začel zopet izpopolnjevati. Na vsak način so močne. Odrin predstavlja danes utrjeni tabor 35 kilometrov obsega, z mnogimi, siccr ne-armiranimi utrdbami iz zemlje z okroglimi ali peterokotnimi reduti, Kirk Kilisse je
boljše utrjeno, ker ima štiri takozvane permanentne utrdbe, deloma iz betona in jekla.
Kaj pa Bulgari?
Bulgari imajo, kolikor znano, 9 baterij modernih težkih havbic sistema Schnei-der (baterija po 4 topove), torej 36 topov, za obstreljevanje Odrina namenjenih. Težka moderna havbica zelo prekaša lahko, in sicer nese 40 kg težko krogljo 8000—9000 metrov daleč. Težka havbica ima predvsem namen, razstreliti utrdbe, katere je treba z naskokom vzeti, učinkuje tudi proti nasprotni artiljeriji, proti manjšim, živim, premikajočim se ciljem se je pa ne da uspešno rabiti, pač pa proti velikim: kolonam, zbirajočim se četam, taborom.
Nadalje imajo Bulgari še 10'5 centi-meterske poljske havbice sistema Schnei-der, ki so veliko lažje. Uporabiti se dado predvsem proti nasprotni, z oklepi zavarovani -poljski artiljeriji ter proti živim ciljem za obkopi. Ker imajo kroglje havbice več razdiralne moči, kot ona navadnega poljskega topa, se bodo havbice zelo rabile.
Ker pa je Odrin močna utrdba, bo treba, da jo Bulgari obstreljujejo tudi s takozvanimi »težkimi topovi«, to so 21-centimeterski, katerih kroglja ima šrap-nelski učinek na veliko distanco, in »mož-narji«, kaliber 15, 21 ter 28 centimetrov, ki močne utrdbe z velike daljave skoro navpično z višine zadenejo.
XXX SRBSKO-TURŠKA VOJSKA.
Srbi osvojili Prištino in Stracin.
Uradno se poroča 23. t. m. iz Belgrada: Včeraj ob pol 6. zvečer je III. srbska armada osvojila v hudem boju Prištino, I. srbska armada pa Stracin, ki leži med Krivom (Egri-Palanka) in Kumano-vom. Mostove, ki so jih Turki na železniški progi Ristovac—Kumanovo porušili, so srbske železničarske čete zopet popravile.
Priština.
To mesto je po velikosti nekako toliko kakor Niš v Srbiji. Po štetju, ki se je izvršilo pred kakimi 20 leti, je štela Priština 17.650 duš in 3510 hiš. Nima nič posebnosti, a je važna radi bližine Gračanice. Krog 1. 11(M). je bila Priština prestolnica Štefana Nemanje.
V Sandžaku in v Stari Srbiji
sloji, kakor sodijo, 40.000 Albancev, 10 turških rednih bataljonov in 4 baterije. Tretja srbska armada, ki prodira iz Prištine, je že prodrla daleč čez Kosovo. Turki se umikajo. Srbske izgube so velike.
Pospešena koncentracija srbske armade pri Skoplju.
Iz Belgrada sc 23. t. m. poroča: Vsled uspešnega prodiranja II. srbske armade proti Ovčjem polju in ker III. srbska armada forcira prodiranje čez Prištino, se srbska armada pri Skoplju prej koncentrira, kakor so pričakovali.
Srbi osvojili Gjurgjeve Stubove.
Srbi so z napadom osvojili, kakor sc iz Belgrada 23. t. m. poroča, utrjeno turško postojanko Gjurgjevi Stubovi.
Bujanovice Turki zažgali.
Iz Carigrada se 23. t. m, poroča: Glede na poročila, da so Turki obkolili in obstreljevali Bujanovice, se poroča, da so turški vojaki Bujanovice .kamor je pribe-žalo veliko Srbov, zažgali in poklali veliko ljudi, nekaj jih je pa bežalo v Skoplje.
Ranjenci v Belgradu.
V	Belgrad so 23. t. m. ponoči pripeljali 62 železniških voz z ranjenci.
Vojni poročevalci se vračajo domov,
V	Zemun sta se 22. t. m. pripeljala dva vojna poročevalca iz srbskega glavnega stana in izjavila, da sta se vrnila, ker radi stroge kontrole ne moreta stvarno poročali.
XXX
ČRNOGORSKO-TURŠKA VOJSKA.
Boj za Skader.
Iz Podgorice poročajo: Črnogorski glavni stan je premeščen v Glaonico. Princ Mirko se nahaja v Kopniku in poveljuje artiljeriji. Zveze po skadrskem jezeru in s črnogorskim ozemljem so suspendirane, ker uporabljajo vseh sedem parnikov na skadrskem jezeru za vojne transporte. Ena črnogorska divizija maršira ob skadrskem jezeru. Po hudem obstreljevanju so zasedle čete generala Martinoviča višine Kanje. Sodijo, da se Taraboš kmalu uda. Iz Soluna se pa poroča (23. t. m.): Položaj turških vojakov, ki sc bore proti Črnogorcem, je ugoden. Izmišljena so poročila, da grozi Skadru lakota in da se je prebivalstva polastila panika. Za Gusinje sc bije šc vedno hud boj in so Turki dozdaj vse črnogorske napade odbili, kljub temu so Črnogorci neistinito uradno poročali, da so že Gusinje osvojili. Esad paša jc zasedel v Skadru in okolu Skadra take postojanke, da se lahko smatrajo za nepremagljive. Taraboš so Črnogorci dozdaj obstreljevali brez uspeha, pač so pa težki turški topovi Čvnogorccm povzročili velike izgube in
poškodovali veliko črnogorskih topov. Iz Cetinj sc poroča 23. t. m.: Črnogorski kralj, kraljica, princesinjc, veliki knez Peter Ni-kolajevič s soprogo, tuji vojaški atašeji in diplomati so se s kraljevo jahto odpeljali
[>o skadrskem jezeru, da bodo pri obstre-jevanju Taraboša navzoči. Armada prestolonaslednika Danila je že primarširala pred Skader in je pričela mesto obkolje-vati. Druga črnogorska armada se je približala prestolonaslednikovi armadi in se najbrže še danes združi ž njo.
Črnogorci ustrelili črnogorskega generala.
Iz Podgorice se 23. t. m. poroča: Generala Božo, starega črnogorskega bori-telja za svobodo in kraljevega zaupnika, so Črnogorci, ko so Turki odbili prvi črnogorski napad, sami ustrelili, ker jih je vodil ob napadu na utrdbe in kričal nanje: »Naprej, psi!«
Črnogorci zažgali Plevlje.
Iz Sarajeva se poroča 23. t. m. Črnogorci so zažgali Plevlje. Veliko mohame-dancev iz Sandžaka je pobegnilo v Bosno.
XXX GRŠKO-TURŠKA VOJSKA. Bitka pri Sarantaporosu. — Grki premagali Turke?
Iz Aten se poroča 23. t. m.: General Danglis je brzojavil ob 3. popoldne: Grška armada je napadla, ko je prodirala, sotesko (defile) Sarantaporos, Bitka, ki se jc pričela ob 10. dopoldne, še traja, ker sovražnik še vedno brani svoje postojanke. Grki se hrabro bore. Iz vasi Dolnica je brzojavil general Danglis v Atene ob 10. zvečer: Bilko je prekinila noč. Naši vojaki so ,se približali sovražnikovim postojankam in so prenočevali na bojišču, da nadaljujejo zjutraj zopet boj. Generalisimus grške armade, prestolonaslednik princ Konštantin, je 23. t. m. dopoldne brzojavil iz svojega glavnega stana (Haži-Gogo) v Atene: Z močnim napadom je grška armada premagala 22 turških bataljonov in 6 baterij. Turki se umikajo proti Serfižu. Grki jih zasledujejo. Iz Aten se še poroča: Sarantaporos so zasedli grški vojaki. Turki se umikajo proti Serfižu. Grki poizkušajo priti Turkom za hrbet. V Atenah je poročilo o grški zmagi povzročilo veliko veselje.
Turki utrjujejo Solun.
Iz Soluna se 23. t. m. poroča: Obrežne utrdbe so pripravljene za obrambo iz previdnosti, če bi grško vojno brodovje poizkušalo napasti Solun.
XXX
TURKI.
Turški vojaki v Sarajevu.
Iz Sarajeva sc poroča 23. t. m,: Včeraj je pripeljal oddelek 53. pešpolka v Sarajevo iz Foče 39 turških vojakov, enega nadporočnika in enega poročnika, ki so jih prijeli avstrijski vojaki pri Celcbiču. En turški vojak je na levi roki ranjen. Vse turške vojake so nastanili v transportnem poslopju, ranjenca pa so prepeljali v bolnišnico. Jutri (24. t. m.) pričakujejo zopet, da od meje pripeljejo v Sarajevo 80 vjetih turških vojakov. Na bosenski zemlji so dozdaj Avstrici razorožili 300 turških vojakov. S turškim generalnim konzulom se pogajajo o nadaljni usodi prijetih turških vojakov. Najbrže odpošljejo mohamedan-ske častnike in vojake čez Metkovič v njihovo domovino, medtem ko so prosili prijeti krščanski vojaki, da žele ostati v Sarajevu.
Turška vlada ne polaga na dosedanje operacije nobene važnosti.
Čez Kolin se poroča 23. t. m. iz Carigrada: Turška vlada ne polaga na dosedanje operacije nobene važnosti, marveč z vso silo mobilizira in koncentrira velikansko število vojakov na bojišču. Do konca meseca oktobra zbere Turčija proti balkanski zvezi 700,000 vojakov, in siccr 400.000 v Traciji.
Boj pred Dardanelami?
Iz Mannheima se poroča 23. t. m.: Tukajšnje zavarovalne družbe so na vprašanje dunajskih žitnih tvrdk izjavile, da vojnega zavarovanja ne prevzamejo, ker se trdi, da se jc bil v Dardanelah boj. (Maloverojetno.)
Turki zapirajo Bolgare.
Turki zapro vsakega Bolgara, ki se pripelje v Carigrad, kot vohuna. Tajnik bolgarskega konzulata v Odrinu, Salcn-zev, je še vedno zaprt. V Carigrad so pripeljali iz okolice Odrina in Kirkilissa 120 Bolgarov.
Spori turških poveljnikov.
^Frankfurter Zeitung brzojavljajo iz Carigrada: Zadnje dni sta se v bistvenih stvareh sprla turški vojni minister Nazim bej in višji poveljnik turške vzhodne armade, Abdullah paša. Spori so se že poravnali. Vzhodna turška armada zdaj intenzivno operira, da objame Vzhodno Ru-mclijo, nadaljnih čel pa k vzhodni armadi ne pošiljajo, marveč pošiljajo vse iz Ana-tolije dohajajoče vojake v Makedonijo. Vsak dan se prepelje s transportnimi parniki po železnicah 25.000 mož. Po cn aero-
plan dobita tako vzhodna kakor tudi zahodna turška armada. Turke je začetkoma skrbelo, kako da bi preživljali armado, a proviantiranje se je dobro uredilo. V Carigradu so pa zelo v skrbeh, ker Rusi koncentrirajo pri Karsu 200.000 mož. Ruska vlada je protestirala, ker so Turki blokirali Varno in Burgas, kar škoduje ruski trgovini. Turčija je odgovorila, da blokado odpravi, ko uniči bulgarsko vojno b' dovje.
XXX
VOJSKA NA MORJU.
Iz Stare Zagore se 23. t. m. poroča: Turške vojne laaje so včeraj zopet prijadrale pred Varno in pričele bombardirati samostan sv. Konštantina, ki so ga najbrže zamenjali z Evksinogradom. Turško bombardiranje je bilo brezuspešno, Turki so zopet brezuspešno obstreljevali Burgas in Kavarno.
Grki so blokado Epira podaljšali do Butrinta.
XXX
Iz Prusije odposlan smodnik ustavljen. —» Vojna naročila Turčije, Srbije in Bolgarije.
Čez Budimpešto se poroča: V Rutki so 23. t. m. ustavili železniške vozove, naložene s smodnikom, ki so se iz Prusije v Bolgarijo odposlali. Vozove stražijo do nadaljnih navodil orožniki. V Silleinu so pa ustavili 25 železniških voz, ki so bili s smodnikom naloženi. — V Solingnu izdelujejo tvornice bajonete za Srbijo, ki se ostro brusijo. Turki so naročili večje število bodalc, tudi Bolgarija naroča orožje,
Grki nakupujejo torpedorke.
V	Antwerpnu, Vlissingenu in v Rot« terdamu niso hoteli prodati novim grškim torpedovkam, ki so bile v Stettinu zgrajene, premoga. Nizozemske vojne ladje soj spremile grške torpedovke iz pristanišč in jih prisilile, da so odpotovale..
XXX OKLIC.
Na južno-iztočnih mejah naše monar« hije divja vojna! Zaman so se trudile velesile, da bi odvrnile to nesrečo. Človeška kri se že preliva! Nepopisna beda se širi po balkanskih bojiščih! Ranjenci kličejo na pomoč, toda zaman! Neodstajajo najpotrebnejša sredstva, da bi se olajšalo trpljenje nesrečnežev, ki so se bojevali za svojo domovino! Dolžnost Avstrijskega Rdečega križa je v prvi vrsti, da izpolnuje na sosednem vojnem polju svojo človekoljubno nalogo v smislu Ženevske konvencije! Rdeči križ ne vprašuje po narodnosti, niti po veroizpovedanju ranjenega bojevnika: odločilna je zgolj potreba pomoči!
Koderkoli se pojavi beda, tja mora pohiteti Rdeči križ: tako veleva človeška dolžnost!
Za prvo, najnujnejšo pomoč je že po« skrbel Avstrijski Rdeči križ in odredil, da dobe vojujoči narodi, brez razločka prapora, pod katerim se bojujejo, kar je naj« bolj potrebno:
Zdravnike strežniško osobje, obvezni in zdravilni materijal in barake.
Žal, ne dovljujejo sredstva Avstrijske družbe Rdečega križa, da bi se moglo od dne do dne rastoči vojni bedi odpomoči v oni meri, ki jo nujno zahteva krvava potreba.
Zategadelj poživlja Avstrijski Rdeči križ vse dobre ljudi, naj po svojih močeh pripomorejo k izpolnovanju prve dolžnosti ijubezni do bližnjega: lajšati trpljenje ranjencev in njih življenje ohraniti njihovim rodbinam! Avstrijski narodi so se še vselej odzvali takemu pozivu: gotovo bodo tudi to pot storili, kar jim zapoveduje srce!
Hitre pomoči je treba!
Tudi najmanjši dar je dobrodošel!
Darila sprejemajo:
Na Dunaju: Zvezno vodstvo Avstrijske družbe Rdečega križa, Wien I., Milch-gasse 1 (Poštne hranilnice račun 19.215).
Na Kranjskem: Vodstvo deželnega in gospejnega pomožnega društva Rdečega križa v Ljubljani in vodstva njegovih podružnic.
V	Ljubljani tudi: Upravništvo tega lista.
Na Dunaju, H. oktobra 1912.
Zvezno predsedstvo: Kneginja Montenuovo,
Fanny Meissner-Diemer.
Knez Schonburg.
Dr. vitez Uriel.
Knez Ditrichstein.
SENZACIONELNA POROČILA IZ RU« SIJE.
Ruska carica hotela izvršiti samoumor?
Pelerburg, 23. oktobra. List »Sviet« prinaša vest, da je hotela ruska carica sama sebe končati. Izjava profesorja Fedorova. da trpi prestolonaslednik na bolezni na ledvicah, jo je tako vznemirila. dn je hotela, skočiti skozi okno. (Vest je pa jako neverjetna in jc najbrže izmišljena. L"r.)
Atentat na ruskega prestolonaslednika.
Peterburg, 24. oktobra. Ruski prestolonaslednik je smrtnonevarno bolan. Bolezen zelo prikrivajo. Baje gre za nihilistiSni atentat proti ruski carski rodbini in prva žrtev je bil baje prestolonaslednik. Atentator je bil preoblečen v dvornega lakaja in princa ranil v trebuh, baje v ledice.
Državni zbor.
Seja, dne 23. okt. 1912.
Včerajšnja seja je končala z velikimi kravali, tako da jo je moral podpredsednik Conci pred časom zaključiti. Po končani razpravi o postavi zoper kužne bolezni je začel zapisnikar Bu-rival čitati interpelacijo čeških poslancev, ki se pritožujejo, da je dal dunajski magistrat češko šolo Komensky-ja v III. okraju zopet nepostavno zapreti. Interpelacijo so podpisale vse češke stranke, tudi češki soc. demokrati. Med branjem te interpelacije so češki radi-kalci in soc. demokrati dajali duška svoji ogorčenosti nad to krivico z velikim vriščem. Poleg tega jc bilo ria drugi galeriji vse polno dunajskih Čehov, ki so metali v zbornico mod poslance listke, na katerih zahtevajo zo-petno otvoritev češke šole, katero je dala zapreti »barbarska pest« dunajske občine.
Ko je hotel podpredsednik te. češke obiskovalce galerij iz hiše spraviti, so začeli nekateri češki poslanci nanj upiti: »Pfuj, proč Conci, vi nimate te pravice« itd. Ker ni hotel nemir poleči, je dal Conci galerije izprazniti. Čehi so začeli zopet nanj vpiti: »Čuvaji« in so šli na galerijo, da preprečijo izgon čeških obiskovalcev. Češki poslanci Stri-brny, Kalina, Lisy in dr. Popelka so se ustavili slugam na galeriji in Čehe ščitili pred njimi, dočim se je začel spodaj v dvorani prepir med nemškimi in češkimi poslanci. Čehi so vpili: »Turško gospodarstvo na Dunaju«, Nemci pa: »Kje so reditelji, naskočite galerijo, ako se noče udati! Kakšen red je to?« Ker je postajal šunder vedno večji in so začeli nekateri poslanci vihati rokave, je podpredsednik ob tričetrt na 4. v velikanskem hrupu zaključil sejo in naznanil da se prihodnja seja skliče pismenim potom.
Nemški poslanci so po končani seji povdarjali, da se je prvič v parlamentu zgodilo, da je bila seja zaključena, ker so se poslanci sami uprli s silo odredbam podpredsednika, ki jih je ukrenil zoper galerijo, ki je motila zborujoče poslance.
Parlament bo zboroval tje do prihodnjega četrka in bo nato do 6. novembra zborovanje prekinil. Generalna razprava o proračunu se bo začela najbrže že danes.
Dnevne novice.
'+ Sodnijska imenovanja. Za sodnika v Ptuju je imenovan dr. Anton Stuhec, za okrajnega sodnika je Imenovan dr. Jožef O s w a 1 d v Mariboru za Rogatec, za sodnika v okrožju graškega nadsodišča sta in-enovana avskultanta Alojzij N e n d 1 in J. Kralj, avskultant J a k 1 i t s c h pa za sodnika v Šoštanju.
t Za sodnika v Velikovcu je imenovane avskultant dr. Franc F tir s t-bauer.
—	Litijsko delavstvo je priredilo sinoči izborno obiskan shod, na katerem je poročal o stavki vevškega delavstva dr. M. Božič. Sklenila se je soglasno resolucija, ki obsoja nečuveno ravnanje z vevškimi delavci, jim izreka simpatije ter jih poživlja, naj z vstrajnostjo in požrtvovalnostjo pomagajo pravici do zmage.
—	Rojak ustrelil rojaka v Ameriki. Iz Breezy Hill, Kans v Ameriki poročajo: Tu je rojak Josip Rud man ustrelil rojaka Blaža G o d i n o. Krog-
" lja je bila tako močna, da je šla zadaj pri hrbtu ven. Rojak Jos. Rudman je že dalj časa bolehal in ne dolgo tega je prišel iz Wyominga, kjer se je zdravil, zopet v Kansas in sicer, kakor je bilo videti, precej bolj trden kakor prej. Nekateri pravijo, da je rojak Josip Rudman se izjavil, da mu je rojak Blaž Godina zavdal ali ga zastrupil in cla je bil radi tega toliko časa bolan. Blaž Godina se je pa izjavil, da med njima ni bilo nikdar nobenega spora. Kaj je dovedlo reveža do tega čina, se ne ve, mogoče hipna blaznost. Rojaka Josipa Rudmana so zaprli.
—	Ubnj. V Birčni vasi pri Novem mestu je otvoril Jože Šusteršič gostilno in prenočišče za železniške dclavce. Tu se delavci zbirajo in posebno ob sobotah po prejemu plače večkrat do nezavesti pijo. Zadnjo nedeljo popoldne, dne 20. t. m. so se pijani delavci med seboj sprli in si skočili v lase. Neki delavec neznanega imena jc vpil z odpr-
tim nožem v rokah: »Le udarite, čc ne bom pa jaz, meni je vseeno, čc sem liin danes ali pa jutri.« Z nožem je silil v akordante Jos. Sitarja in Alojzija Ša-šeka. Šilar ga je udaril s steklenico po roki in mu zbil nož, šašek ga je pa udaril z vago od voza po levem sencu. Neznanec se jc takoj zgrudil na tla in drugi dan v kandijski bolnišnici umrl, nc da bi prišel k zavesti, šašek se je javil sodišču sam.
— Ženo svojega prijatelja ustrelil. V So. St. Paulu, Min., v Ameriki jo ustrelil Ivan Viskič soprogo Mihaela Blažiča, ko se jo ta vračala z mesta v svoje stanovanje. Morilca so odvedli v zapore. Mihael Blažič je ondi spoznal kmalu morilca, kajti ta, njegov bivši prijatelj, je zasledoval njegovo ženo, ko je bival z njo še v Chicagi in šest drugih mestih kmalu po poroki. Viskič si je holel drugi dan končati v zaporu svoje življenje s tem, da si je zadal z nekim žebljem več ran v vrat. Radi tega so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer jc malo upanja, da okreva.
IZŽVIŽGANA BANICA.
Zagreb, 23. oktobra 1912.
21. t. m. je bil v gledališču jubilejni večer prvega tenorista hrvaške opere g. Cammarote, ki že toliko let deluje na hrvaškem gledališkem odru. Cammarota je zagrebškemu občinstvu ljub in drag, zato je bilo ta večer gledališče nabito polno. Vse je hitelo, da čim bolj počasti slavljenca. Seveda je bila navzoča tudi komisarka Cuvajevka. Pa če bi bila vedela, kaj jo čaka, bi gotovo ne bila prišla. Ko se je namreč Cammarotiju izročal njen venec, je nekaj štreberjev začelo ploskati; na to pa je vse gledališče odgovorilo z groznim sikanjem in žvižganjem, da so ploskači takoj utihnili. Komisarka se je tako preplašila, da se je umaknila za za-store v loži in je ta večer ni bilo več videti.
ljubljanske novice.
lj Slovenka na balkaaskem bojišču. Na bulgarsko - turško bojišče se je odpeljala danes zjutraj preko Sofije usmiljenka sestra Marija P o d 1 e s -ni k iz znane tukajšnje rodbine Pod-lesnik.
lj Slovenski zdravniki na Balkan.
Iz Ljubljane odpotujejo na srbsko-tur-ško bojišče dr. Šlajmcr, dr. Kraje, dr. Oražcn, dr. Pole in baje tudi dr. Prem-rou.
lj Odb?r za nabiranje milodarov za krščansko rajo na Balkanu se je osnoval v Ljubljani.
lj Izseljevalni agent Kambič je bil
danes obsojen v trimesčni strogi zapor.
lj Napad na cesti h Sv. Križu. Včeraj okolu šeste ure zvečer se je vračala s pokopališča pri Sv. Križu soproga ravnatelja trgovske šolo g. Mahra. V bližini tovarne za lim, je skočil k njej mlad, dobro oblečen fant ter ji poizkušal iztrgati iz rok torbico. Napadalec jc zamahnil tudi z roko, gospa pa torbice ni izpustila in jo pričela klicati na pomoč. V bližini se je pojavila neka ženska, katere se je napadalec prestrašil in zbežal.
lj Um: se je omračil babici deželne bolnice g. K n i f i c .
lj Pogreša se 461etni oženjeni čevljar Martin Dolenec, nazadnje stanujoč v Cerkveni ulici št. 21. Navedenec jc še 21. t. m. odšel iz doma, pa se še ni povrnil. Dolenec je srednje velikosti, je črno opravljen ter ima velike brke. Pri odhodu je vzel s seboj britev in sc izrazil, da se več ne vrne, čc ne dobi kaj denarja.
lj Vzoren sorodnik. Pred nekaj dnevi je 401et.ni posestnik Ivan Kirar iz Krškega izvabil ocl svojega strica 200 K denarja ter mu prodal tudi konja in sc z denarjem pripeljal v Ljubljano s svojo svakinjo. Mestna policija o tem obveščena, je Ivirarja aretovala v neki izseljevalni pisarni, ko je ravno kupoval vozni listek za v Ameriko. Ki-rarja, ki je imel napačna izkazila in 500 K denarja pri sebi so izročili sodišču.
Teieionska in Mavna poročila.
OFICIELNO TURŠKO POROČILO O BOJIH PRI ODRINU IN KIRK KILISSU.
Boj traja dalje.
Carigrad, 24. oktobra. Vojno ministrstvo poroča o f i c i e 1 n o : Na črti Odrin-Kirk Kilisse se zapričeti boji nadaljujejo in postajajo čedaljebolj ljuti. Boji sc vrše severozapadno od Kirk Kilissa in se razprostirajo do vzhodno od Tundže. — Hudi boji se vrše tudi v okolišu Kirdžalija. Turške čete so začele pri Džumi z ofenzivo. — Boji na črti Kirk Kilisse—Odrin so jako krvavi, izgube na obeh straneh jako izdatne. Število ranjencev, kolikor so jih dozdaj v Carigrad pripeljali, je zelo veliko, tako da voiaška in civilna bolnica n e
zadostujeta in so morali mohamc-dansko visoko šolo izpremeniti v bolnico.
BOLGARSKO OFICIELNO POROČILO O ARMADI.
Sofija, 42. oktobra. Vzhodna bolgarska armada je osvojila Djolensko gorovje in nekaj manjših krajev. Šla je že preko Karikdja in se nahaja 7 km pred Odrinom. — Zapadna bolgarsko-srbska armada prodira proti Velesu (Koprtili).
RAZLIČNA DRUGA POROČILA O BOJIH PRI ODRINU.
Pariz, 24. oktobra. Vsa poročila se strinjajo v tem, da so boji okoli Kirk Kilissa strahoviti. Neko poročilo »New-York Heralda« pravi, da je mrtvih in ranjenih 6000 napadalcev.
Pariz, 24. oktobra. »Excelsior« je iz Sofije dobil poročilo, da so se Turki iz druge črte kirkiliških utrdb vsled artilerijskega boja umaknili, Bolgari napadajo dalje, a dozdaj še niso dosegli drugega uspeha.
Frankobrod, 24. oktobra. »Frankf. Ztg.« poroča, da so Turki začeli boj dne 22. t. m. okoli pol 12. opoldne. Prvi spopad da se je vršil zapadno od Tundže, medtem ko so Turki istodobno Bolgare napadli zapadno od Kalimanča. Tu se boj še ni končal, medtem ko so se Bolgari z velikimi izgubami baje umaknili na drugi fronti.
POROČILO O BOLGARSKEM PORAZU NERESNIČNO.
Soiija, 24. oktobra. Uradna agentura izjavlja, da je poročilo »Frankfurter Zeitung« o porazu Bolgarov pri Kirkilissah, kjer da je padlo 3000 Bolgarov, tendenčna fantazija.
AEROPLANI NAD ODRINOM.
London, 24. oktobra. »Daily Tele-graph« poroča, da je nek bolgarski aviatik, vzdignivši se v zrak iz Mustafa-paše, pri-plul nad Odrin, da rekognoscira turške utrdbe. Turki so nanj streljali, a ga niso zadeli. Aviatik se je čez pol ure vrnil v Mustafa-pašo.
OBLEGANJE SKADRA. — ENA VIŠINA ZASEDENA.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Cetinje, 24. oktobra. Črnogorska armada je danes ponoči zavzela Siročko goro v najbližji bližini Taraboša, nad katerim dominira. Pričakuje se, da Taraboš pade danes ali jutri.
Cetinje, 24. oktobra. (Preko Dunaja.) Obstreljevanje Taraboša se nadaljuje. Armada kneza Danila se Skadru bliža. Obkoljenje Skadra bo koncem tega tedna gotovo. Turška garnizija je v zadnjih dneh dobila ojačenj.
SRBSKA IN DRUGA POROČILA O PRODIRANJU SRBSKIH KOLON. —
VELIKA BITKA V PONEDELJEK?
Belgrad, 24. oktobra. O zavzetju Prištine se poroča, da je bilo težavno, ker so se Turki obupno branili, ko pa se je odločilo proti njim, so vse zapustili in zbežali. — Črnogorske čete so baje že pred Pečjo (Ipek). — Bitke pri Skoplju pričakujejo v ponedeljek.
TURŠKO POROČILO O PROTIAKCIJI TURŠKE ARMADE PRI SKOPLJU. — BITKA BO PRI STIPLJU?
Skoplje, 24. oktobra. Dve diviziji sta dobili povelje prodirati proti K o č a n a m in S t i p 1 j u (Istib). Kmalu se pričnejo tu boji med glavno turško in glavno srbsko ter srbsko-bolgarsko zapadno armado.
GRŠKA POROČILA O GRŠKIH USPEHIH.
Atene, 24. oktobra. Grške čete so zasedle Serfidže in Turkom odrezale po-vratek. Vlada je odposlala generalisimu Konštantinu in četam pozdravno depešo. Grki so vjeli veliko Turkov in zaplenili veliko vojnega materijala. Predno so Turki zapustili Serfidže, so Turki masakrirali 70 Grkov in enega grškega duhovnika.
Atene, 24. oktobra. Grki so zasedli Servio. (To je turški Serfidže.) Obkolilni manever se je popolnoma posrečil. Čez Aliakmon se je napravil most in tako se kavaleriji posrečilo Turkom odrezati po-vratek. V boju je padlo 18 grških častnikov.
DRUGO POROČILO O SRBSKEM PRODIRANJU.
Belgrad, 24. oktobra. Četrta armada pod Živkovičem je po tridnevnem hudem boju zasedla Novi Pazar (Se uradno potrjuje.) in Sjenico ter pri Javorju zajela cel turški bataljon, pola-steč se nato z bajonetnim napadom utrdbe Gjorgjevih Stubov. Tretja armada pocl Jankovičem koraka po zavzetju Prištine dalje. Železniški mostovi med Ristovccm in Kumanovem, ki so jih Turki razdjali, so sc popravili. Upati je, da bocle do jutri večji del srbskih čet proti Skoplju koncentriran. Druga armada, ki operira skupaj z Bulgari, je zavzela pozicijo Stracin med Krivo Palanko in Rumanovem in jc s prvo armado že v kontaktu. Turki so se umaknili, da se koncentrirajo v Skoplju. Izgube Srbov so izredno veliki, izgube Turkov pa šb večje. v Belgrad jc došol iz Niša sanitetni vlak s
110 ranjenci. Skupščina se je za nedoločen čas odgodila.
Bnlgrad, 24. oktobra. O boju za 992 metrov visoko goro Rujan se poroča: Srbi so se, zavzemši Bujanovac, vrgli na Rujan, katerega jc branilo 4000 ni-zamov, dobro utrjenih. Boj je trajal od popoldneva do večera. Srbi so turško pozicijo z reflektorji osvetljevali. Med tem jo srbska artilerija začela streljati, podrla utrdbe in nato je infanterija izvršila bajonetni napad. Nizami so zbe-šali. Padlo jih je 1000. Tudi Srbi so imeli izgube, a veliko manjše.
POGREB SRBSKEGA ČETAŠA.
Belgrad, 24. oktobra. Večraj popoldne sc je vršil z velikim sijajem pogreb znanega četaša P o p o v i č a , ki je v bojih v Sandžaku padel. Na grobu so S3 govorili navdušeni govori.
DIPLOMAITČNA AKCIJA;
Berolin, 24. oktobra. »Tagliche Rundschau« poroča, da so državniki balkanske zveze trdno odločeni, da osvojenega ozemlja ne zapuste in bi se, ako bi velevlasti v nasprotnem smislu intervenirale, le večji sili umaknili.
Belgrad, 24. oktobra. Danes je tukajšnji ruski poslanik Hartwig odpotoval na Dunaj. Potovanje je brezdvoma važnega političnega pomena glede na balkansko vprašanje.
Dunaj, 24. oktobra. Sazonov bo še to dni poslal srbskim poslanikom in-strukcije, da naj delajo na to, da se balkanska vojska n ;ha. Izjavil bo obenem, da je Avstrija pripravljena sodelovati pri makedonskih reformah.
MANJŠI DOGODKI.
Belgrad, 24. oktobra. Blizu Raške na meji jc zletela v zrak smodnišnica. Veliko oseb je ranjenih.
AKCIJA TURŠKEGA BRODOVJA
Carigrad, 24. oktobra. Turško brodovje zapusti vsak hip Dardancle, da poišče grško brodovje v Egejskem morju.
ZBORNICA.
Govor grofa Stiirgkha.
Dunaj, 24. oktobra. Začetkom današnje sejo je predsednik Sylvester grajal včerajšnje hrupne prizore. —■ Zbornica je nato postavo o kužnih boleznih, o kateri je vlada izjavila, da nikakor noče uvajati prisilnega cepljenja proti kozam in drugim boleznim, vseeno odseku vrnila, ker vsebuje veliko drugih šikan zlasti proti kmečkemu ljudstvu. Nato je govoril ministrski predsednik grof S t ti r g k h. Njegov govor je bil eden najmenj pomembnih, kar se jih je kdaj od vlado čulo in ni zato na zbornico napravil nobenega vtisa. Grof Stiirgkli jerešitev brambne predloge označil kot enega najsijajnej-ših vspehov, govoril o novih vojaških kreditih ter zagotavljal, da vlada odkrito hoče okrepitve parlamentarizma. Nato je govoril o deželnih zborih, o katerih premnogi ne delujejo, in izrazil upanje, da bodo delovali. Končno je dejal, cla je pričakovati, cla zbornica reši finančno reformo.
KOMUNIKE O SESTANKU MED BERCHTOLDOM IN SAN GIULIANOM.
Flor.neija, 24. oktobra. »Agenzia Štefani« poroča: Grof Berchtold in di San Giuliano ste so v San Rossoru pomenila o mednarodni situaciji. Glede balkanskega vprašanja obstoja med Avstrijo in Italijo popolno soglasje. Oba ministra sta edina v tem, da je treba čimpreje gledati na to, da se evropski mir vpostavi. Sestanek je vezi med obema država še bolj utrdil.
TAJINSTVENA AFERA V RUSIJI.
Peterburg, 24. oktobra. Poveljnik carjeve jahte »Standard«, kontreadmiral Čagin se je ustrelil.
Spala, 24. oktobra. Prestolonaslednik, ki je bil včeraj, kakor oficielno poročajo, »slučajno« z nožem ranjen, se boljše počuti in je noč mirno prebil. Temperatura 38'2 n, žila 132.
Peterburg, 24. oktobra. O ranjenju prestolonaslednika in samoumoru admirala Čagina se pripovedujejo najsenzač-nejše stvari. Eni domnevajo, da gre za veliko zaroto, katera se hoče okoristiti s sedanjim mednarodnim položajem, da povzroči revolucijo, drugi pa drugače. Oblasti molčijo.
Peterburg, 24. oktobra. Stanje care-viča je zelo opasno. V vseh krogih vlada velika skrb. Vsak dan dospejo dvorni kurirji iz Spale v Peterburg. Širijo se najrazličnejše vesti. Eni pravijo, da je carica omedlela, ko ji je profesor Teodorov naznanil ranjenje careviča. Splošno se sumi atentat.
Pismo s Celinja.
Cetinje, 21. okt.
V domovinol
Kljub temu, da je vse, kar je moškega spola, odšlo na bojišče, vendar cctinjsko mesto ni prazno in zapuščeno. Dan na dan vidiš nove došlece, ki
prihajajo z vozom ali avtomobilom iz Kotora na Cetinje. Tudi v poslopju vojnega ministrstva se vsak dan oglašajo novi večinoma mladi ljudje veselili lic in pogumnih oči. To sa mlfculi Črnogorci, ki prihajajo iz tujine, da vzamejo puško in gredo nad turškega so-vraga. Došli so že dijaki iz Pariza, Moskve in Peterburga, delavci iz Avstrije in Francije, a tudi delavci iz Amerike so že na potu v domovino. Vse je veselo in navdušeno; žalostni postanejo le tisti, katere vojni minister pošlje v urad, mesto da bi jim dal puško in jih poslal na bojišče. To so navadno dijaki, ki prihajajo v domovino z mlade-niškim ognjem in vso pot ne mislijo na drugo, nego na boj. Sedaj se pa posade za pisarniško mizo. Seveda so do kraja razočarani in se le težko uda-jo spoznanju, da je njihova služba tudi v uradu domovini nujno potrebna in koristna.
Dijaki medicinci.
Zlasti dobrodošli so dijaki medicinci, ki jih je že tudi nekaj prispelo. Tu moram nekaj konstatirati: dijaki, in sicer tudi absolventi avstrijskih medicinskih fakultet, zelo slabo razumejo kirurgijo in splošno skrb za ranjence, medtem ko gre ruskim dijakom stvar vrlo od rok. Najbrže se na ruskih univerzah mnogo manj teoretizira, nego na naših. Pa to le mimogrede.
Prostovoljci iz Avstrie.
Prostovoljcev se je iz Avstrije oglasilo veliko število, zlasti iz Bosne in Hercegovine. Vsi so navdušeni za vojno in tisti, ki jih je tukajšnji konzulat na željo roditeljev moral poslati nazaj v domovino, so vsi solzni zapustili Cetinje. Črnogorska vlada jih dokaj nerada sprejema in jim zlasti na meji stavi velike zapreke. — Skoro mi ni treba omenjati, kako ozke vezi vežejo s Črnogoro sosedne dalmatinske kraje n. pr. Krivošije, Budva itd., saj tamoš-nji prebivalci čutijo kakor črnogorski podaniki. Takoj ob pričetku vojne jc iz vseh teh krajev prispelo h kralju Nikoli posebno odposlanstvo in se ponudilo v prostovoljce. Kralj jih je jako lepo sprejel, toda odločno izjavil, da sprejme v svojo vojsko le tiste prostovoljce, ki niso avstrijski vojaški obve-zanci. »Nočem,« je rekel kralj, »da bi imel nepi-ilike z Avstrijo, ki je naša prijateljska država.«
Zmagoslavna armada.
Črnogorska vojska zmagoslavno napreduje korak za korakom. Doslej je Turek še ni nikjer potolkel, izvzemši edini slučaj pod Tarabošem, ki so ga pa zakrivili prevročekrvni Črnogorci sami, ko so s silo in proti povelju višjih zašli med tri sovražne ognje. Splošno veselost vzbujajo tukaj Usti, ki k nam prihajajo in ki dobivajo svoja poročila iz tujih, slovanstvu večinoma sovražnih agencij. Vsak dan čitamo v njih vesti, da je padel Skader, Tara^ boš itd., a o vsem tem seveda še teden ali morda tudi dva ne more biti govora. Izmed vseh agencij pa se vsekako najbolj odlikuje dunajski korespon-denčni urad s svojimi vestmi o turških zmagah in uspehih, ki jih nikdar bilo ni, medtem ko o črnogorskih uspehih ne ve mnogo povedati. Včeraj mu je tukajšnji korespondenčni urad službeno odpovedal in odklonil vse vesti, ki jih dobiva preko Carigrada.
Vukotičeva kolona.
Kolona generala Vukotiča, ki je bil te dni odlikovan z Obiličevo kolajno, napreduje polagoma in varno. Središče njegove vojske je sedaj obrnjeno na Ružaj, kamor se je umaknil del turške vojske, ki se je rešila iz Bera-ne. Drugo krilo je zavzelo mesto Plave, sinoči se je pa podalo tudi Gusinje. Podatkov o teh bojih še ni, a ni dvoma, da so žrtve velike, kajti mesta so bila dobro utrjena, pa tudi teren jc zelo neugoden za črnogorsko vojsko. Razven tega se turške čete hrabro, da naravnost obupno bore, dokler le morejo. Tretji clcl Vukotičeve armade doslej ni dosegel večjih uspehov, vendar pa stalno napreduje in zavzemlje manjše pozicije proti Plcvlju.
Primorska armada
se z veliko brzino pripravlja za akcijo na Taraboš. Na nekaterih osvojenih gorskih višinah in pozicijah so se zgradile utrdbe in oborožile s težkimi oblegovalnimi topovi za napad na Skader. Zgradila se je tudi dobra cesta. Tux*ška vojska je nekajkratov poizkusila ovirati napredovanje Črnogorcev, a je bila vselej odbita in pognana z njenih pozicij. V teh bojih so Turki sploh slabo in brez ognja bijejo in se povsodi umikajo nazaj na Taraboš, kjer se koncentrira njihova moč.
Molitve.
Včeraj ob 10. uri je metropolit Mi-(rofan ob številni asistenci svečenstva opravil slovesno službo božjo in molit-
ve za zmago črnogorskega ln zavezniškega orožja. Iz dvora ni bil nihče navzoč, pač pa ministri, vse uradništvo, zastopniki Srbije, Bolgarije in Grške in velika množica ljudstva. Vesti z bul-garskega, srbskega in grškega bojišča se spremljajo z največjim zanimanjem.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806-2 m, sred. tlak 736-0 mm
a i C as opaši zovanja
M
23 9. zveC.
24
7. zjutr.
pop.
Stanjo barometra v mm
725-6
7280 728-2
Temperatura
po Celziju
5-0
Vetrovi
si jvzh.
18 j sl. jvzh. 8-6 | sl.jug
megla dol. obl.
Srednja včerajšnja temp. 7'1°, norm. 9-1°,
Nebo
jasno
06
Zdravniško se priporoča
Ako se otroci ne morejo vsled nezadostne ali pomanjkljive prehrane ali vsled kateregakoli vzroka prav razvijati, tedaj nezasluži nobeno clrugo krepilno sredstvo večjega zaupanja kakor Scottova emulzija ki so je izborno obnesla pri tvorbi kosti in pri utrditvi telesa. Ona vsebuje redilne snovi, ki pospešujejo rast močnih in pravilnih kosti in cel razvoj, tako da postanejo otroci kmalu živahni in veseli. Malim ugaja Scottova emulzija; z velikim veseljem jemljo to sladko, smetani podobno zmes,
SCOTTOVO
EMULZIJO,
ki je že 40 let po vseh deželah uvedena, priporočajo mnogi zdravniki, ker jo cenijo v vsakem oziru kot zanesljiv in uspešen preparat.
Cena originalni steklenici je 2 K 60 v. Pobi ko. v VRcn lekarnah. Kdor pošli o 50 vin. v
znamkah na SCOTT K: BOWNE, C4. m. b. H., Dunaj VI!.. in »e sklicuje na ta časopis, dostavi se mu 1 pošiljatev potom lekarno za poskušnjo.
Gospod
UBALD PL. TRNKOCZY
lekarnar
Ljubljani.
Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin") hraniti in otrok so ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja", katerega bo-dem vsakemu najtopleje priporočal.
Škofljica, dne 12. februarja 1912.
Odličnim spoštovanjem udani
179
Vinko Ggorelec ml.,
lesni trgovec.
Trgsvski
mešane stroke (tudi dober manufakturnist) želi trajne službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbo z z navedbo pogojev, pod ,.Tajnost" na upravo tega lista pod št. 3333.	3333
200 komadov, težki 5, 6 In 7 kg, so letos zadnjikrat do sobote na prodaj na Vodnikovem fr<{u.	3379
c^louo jeievtido -in timsfio (jCacjo ca acn.ilie obCedc pil
cfi. SILifitauc
jtjubl/jaua, Šl'til'atjcua ^l.Cica S.
^fzoice na cafntcoo. v£eue uirlsc ■Žoitter&a cnano dofita.
3229
3372
za takoj dva dobro iztirjena krojaška pomočnika. Plačilo po dogovoru. Ponudbe na naslov:
Ivau Kcrtol. krojač v Aidovščinl, Primorsko.
Tržne ccoe.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 24. oktobra 1912.
Pšenica za april 1913.....11-81
Rž za april 1913.......10-51
Oves za april 1913......11-30
Koruza za maj 1913.....8-02
ffifffflffiffiffl
M0JJM
rrmrrrn
sliHo
mmmmmmmm
3363
poslika katoliški umetnik in propagator cerkvene umetnosti v letu 1913. na Slovenskem zastonj, t. j. samo proti pokritju režijskih stroškov. Ta umetnik je poslikal letos prav lepo in pod ugodnimi pogoji kapelo mil. kn.-škofa dr. A. B. jegliča na Kranjskem. Prijazne
ponudbe na: „Rozh!edy v urnem cfrkevnfm" Praga - Vinohrady, Kramerlova 10
t • • • 9 9
Kupimo čiste, bele, dobre, suhe. gobe. - Ponudbe z vzorcem ter navedbo ccne za 100 kg franko Praga, prosimo na naslov:
Ifvdntua tovarna ftrapil, Praga Hllfi.	3378
Radi opustitve gostilne se proda
lep in fin, skoraj nov automatičen • v
najnovejše vrste, s ksilofonom in mandolino po nizki ceni. Igra se lahko tudi z roko. Jako primeren za društvene prostore.
Ogleda se lahko vsak dan Dunajska cesta 52 (poleg artilerijske vojašnice).	3361
Zahvala.
Ker nam ni mogoče vsakemu posebej izraziti svoje zahvalo za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočustvovauja, ki so nam došli povodom smrti našega ljubljenega očeta oziroma tasta in deda, gospoda
Jakoba Qberwa!der~ja star.
kakor tudi za izredno številno udeležbo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem iu vsakemu, ki so spremili na tako časten način dragega nam pokojnika k zadnjemu počivališču, kakor tudi darovalcem krasnih vencev in konečno vsem za toplo sočutje povodom bridke izgube, ki nas je zadela, svojo najtoplejšo zahvalo.
Prav posebno iskreno se pa zahvaljujemo občinskemu zastopstvu, c. kr. orožništvu, vojaškemu veteranskemu društvu, moškemu pevskemu društvu „Andrej Hofer", ki jo tako mnogobrojno oskrbelo nagrobno petje, učiteljskemu zboru tukajšnje nemške ljudske šole, gasilnima društvoma v Domžalah in Stobu, podpornemu društvu, slavni godbi in vsemu uradništvu ter delavstvu v Domžalah za vso čast, ki so jo izkazali nepozabnemu rajniku.
DOMŽALE, dne 24. oktobra 1912.
Za globoko žalujoče ostale
Rodbina Jakob Ofeerwafder.
,Ja
Na mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ter krasne vence, ki so nam došli od vseh strani ob prebridki dvojni nenadni izgubi dragega nam očeta ter ljubo hčerke, oziroma sestre, izrekamo tem potom še enkrat najprisrčnejšo zahvalo.
Zahvaljujemo pa se zlasti čast. gosp. župniku Potokarju za tolažbo v poslednjih urah nam dragih pokojnikov, kakor tudi gosp. Dr. Havlinu, okr. zdravniku, za njegovo požrtvovalno pomoč.
Dalje se zahvaljujemo najtopleje sl. občinskemu odboru za zadnje spremstvo ter sl. „Slov. bralnemu društvu" za ganljive žalostinke. Posebej bodi izrečena presrčna zahvala sl. „Slov. tel. društvu „Sokor- za mnogobrojno častno spremstvo predragega nam pokojnika k večnemu počitku. Istotako topla zahvala gg. odbornikom „Tržiške posojilnice" ter članom „Okr. gostilni-čarske zadruge" za številno udeležbo.
Vsem onim cenj. tržiškim gospicam. ki so spremljale nepozabno nam hčerko-sestro na poslednji poti, bodi naša naj-prisrčnejša zahvala.
V Tržiču, dne 21. oktobra 1912.
MM® žsžsj^Sss rodkftia Parfen-sa.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za loto 1912: a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanova (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabeto ustanov po 40 K za uboge onemoglo vdovo kranjskih obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev.
Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornjci v Ljubljani do 15. novembra 1912. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, tla jo prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog; oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
trgovina = L Kostevc
iiublpna, Sv. Peto cesta 4
Priporoča svojo bogato zalogo najmodernejšega ^ vse v to stroko spadajoče predmete po strogo
solidnih cenah.
Vzorce pošljem poštnine prosto
Šentjanške premogokopne družbe na Erjavčevi cesti štev. 2 se dajo v podnajem.
Vprašanje in ogledovanje istotam.
3324
Pozor!
Cifiaj!
Rastlinski eliksir
je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznini želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači in krepi ves život. Zato naj ga naroČi vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska.	3109 ,10
Prejela sem Vaše stekienice. Ker mi dobro učinkujejo, pošljite mi še tr: velike steklenice ^Rastlinski eliksir".
Prandika Potočnik iz Kavče, p. Velenje, Stajar.
3 vel. ali 12 mal. stekl. franko vsaka poila 5*20 K
6 „ „ 24..........8 80 K
....... .......... 12 80 K
Dobiva se samo pri meni. Prosim naj se točno naslavlja: Lekarna pri Spasitelm, Koprivnica. Hrvatsko.
3359 3
se sprejme v službo na deželni cesti (proga Goričavas — kočevska meja) —
Natančni pogoji se dobijo pri okrajno cestnem odboru v Ribnici, kamor jc tudi prošnje vložiti.
Načelnik: Fr. Ilc.
J. duha
vljudno vabi k nakupu jim-s^ih potrebščin v svojo ma-nufa^turno trgovino „ Pod Trar.io" Stori trg št. 1
3226
Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za I\ 4 — po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabili predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 586 Češko.	301(5
Zahteva se perfektno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter eventuelno laščine, kakor tudi slovenske in nemške stenografije. Prosilci morajo dokazati, da so zadostili vojaški dolžnosti, ter imeti vsaj štiri razrede srednješolske ter nekaj trgovske izobrazbe. — Službo je nastopiti po možnosti takoj in se bo izvršila nastavitev provizorično za dobo enega leta, plača po dogovoru. Prošnjo je vložiti na „Kuratorij zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, najkasneje do 31. t. m. 3304 3
£±iežne in	Zavrne mešanice
V®
prva ljubljanska velepražarna za kavo
S)obiuajo se v pražarni na vogalu ^Dunajske ceste — Sodne ulice in v moji trgovini s špecerijskim blagom ^Dunajska cesta šteu. 6.
Ljubipni
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček JtKomp.
Franca Jožefa cesta štev. 3.
Priporoča so največja zalega o6hR
** M
D

6©w
V
tfSP	jClrtC '
& j«' '
Uj. "
&
rMC'^'" M
\m4mm fftt
<assl
m
lSa
i>Em'*Xi
: ^ mM

h<<

Nizke cene!
Solidna postrežba !
Nizke cenel
»tčizhci
hiše na tržaški cesti številka 19 z zemljišči
dne 29. oktobra t. 1. ob polu 10. uri dop. pri e. kr. okr. sodišču v £jubljani. — Senilna vrednost }{ 74.069'—, najmanjši ponudek 37.797*82.
*
3336

»DIE ZE1T«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dne 29. vinotoka 1910, na strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Časa«. Dalje »NAŠ OTROKI« Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2, koncem maja 1907. — Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA!« Glasilo za praktično higijeno na Dunaju decembra 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo sledeče:
Varčne gospodinje!
H H
Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
1183
■ B
Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ b a
Solidna postrežba.	Najnižje cene
Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1 do 3 K, velja »SLADlN« ali dr. pl" Trnkoczy-ja »SLADNI ČAJ« l zavojček z '/«kg samo 60 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. — Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnk6czy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefstiidterstrasse 25; III., Radetzkyplatz 4; V., Schonbrunnerstrasse 1 9; v Gradcu, Sackstrasse 3.
Razpošiljanje po pošti. —■ Prva največja eksporlna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago. — Drogljske cene. — Maslln za živinorejce. — Telelon štev. 190.
1 |
&

"1
hočete vsa! 10 ¥inarle¥ m teden žrtvovali svolo oziroma za prMniost svojih otrok?
za
Potem pišite „Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haasea o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
u deželnem dvorcu
vhod u fiosposki ulici 2.
Obrestuje hranilne vloge po
4 V. 7.
brez vsakega odbitku Obresti sc pripisujejo gluvnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
47-%
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4Va7.
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke osak delavnik od pol 0. ure dopoldne do t. ure popoldne.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc,