PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEI ★ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA. PETEK. 5. MAJA 1972 LETO XIV. • ŠTEVILKA 120 • CENA 1 DINAR • DELO. IZHAJA ODI. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE-. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC Kmalu predlog plana Dokončno besedilo predloga bo ZIS določil že na naslednji seji BEOGRAD 4. maja (Tanjug) — Na 'današnji aejl J« ZIS obravnaval Jstd Javne razprava o predlogu srednjeročnega družbenega načrta Jugoslavije; dokončno besedilo predloga bo ZIS določil ! najbrž že na naslednji seji. : Podpredsednik dr. Anton Vratuš* je poročal o poteku tretjega zasedanja UNCTAD, nato : pa je ZIS obravnaval poročno | o prijavi novih projektov, ki bi jih kreditirala mednarodna i Danka v obnovo in razvoj in I pooblastil zvoni sekretariat sa finance, naj banki uradno prijavi 13 novih projektov. ZIS je imenoval tudi več funkcionarjev. Več na sadnjl strani. POGOVOR PREDSEDNIKOV — Včeraj sta predsednik SFRJ Josip Broz Tito in predsednik Centralnoafriške republike Jean Bedel Bokassa izmenjala mnenja o mednarodnih vprašanjih. Telefoto: Tanjug Kritika: ZIS in uprava počasna UO zvezne gospodarske zbornice meni, da vlada zelo počasi ali pa sploh ne odpravlja gospodarskih problemov BEOGRAD, 4. maja (Tanjug). Na ZIS in zvezno administracijo so na današnji seji upravnega odbora zvezne gospodarske zbornice, ki je razpravljal o tekočih gospodarskih gibanjih, letele resne kritike. Rečeno je bilo, da zelo počasi, ali pa sploh ne, rešujeta gospodarske probleme, popolna negotovost pa je težko prizadela gospodarstvo in vpliva na njegovo neučinkovitost in neposlovnost, za nami pa je že 1. maj. Član ZIS Nikola Stojanovič, ki je vodil sejo, pa ni bil mnenja, da so razmere tako črne, kot je videti. Pogoji gospodarjenja so zelo zapleteni, gospodarska gibanja pa izredno dinamična, je poudaril Stojanovič. Vendar pa smo v proizvodnji dosegli uspehe, ki presegajo plan. Pri tem je zlasti pomembno, da se proizvodna struktura spreminja na boljše. Povečala se je tudi rast proizvodnje, kar je omogočilo, da smo dosegli velik izvoz. A omeniti je treba, je opozoril Stojanovič, da je opaziti nesorazmerje med tistim, za kar smo se dogovorili, in realno rastjo industrijske proizvodnje. Predstavnik ZIS je poudaril, da smo največ presegli osebno porabo, predvsem osebne dohodke. Če se bo naraščanje osebnih dohodkov še nadaljevalo, tako kot v prvem četrtletju, se bo za- stavilo vprašanje o vseh rezultatih doseženih v izvozu In proizvodnji. Omeniti moramo, da tudi splošna in skupna poraba naraščata nad določene meje in je tudi tu precejšnja nevarnost. ZIS pripravlja, kot je opozoril Stojanovič, nekaj ukrepov, s katerimi naj bi ublažili ali preprečili neugodne trende v gospodarstvu. Več na zadnji strani. V premislek Skoraj hkrati so kar nile v časovni prostor, ki mu dajejo ton skorajšnji Nixonov obisk v Moskvi, predvolilna kampanja v ZDA ter zaostritev vietnamske vojne, tri novice: iz ameriških avtoritativnih virov prihajajo optimistične napovedi, da bo ob predsednikovem obisku v sovjetski prestolnici podpisan prvi del sporazuma o S ALT; ameriški bančniki so odkrili javnosti, da se Sovjetska zveza zanima za zajetno ameriško posojilo; Nixon pa je dal o' Vietnamu izjavo, ki vzbuja občutek, da se je ameriški predsednik odločil igrati po pravilu »pusti ali podvoji«. Iz njegove izjave je nedvoumno razumeti, da se je odločil »podvojiti«, delež ameriških letalskih sil v vietnamski vojni, seveda! _L Ob ust avitvi strojev v Podvelki (str. 3 in 4) — ..Vzporednik ni meja ' (str. 5) ~ Radijski in televizijski spored Prvi dogovori Predsednika Tito in Bokassa sta izmenj'ala mnenja o mednarodnih vprašanjih - Pogovori o dvostranskih stikih BEOGRAD. 4. maja (Tanjug). Danes dopoldne so se začeli uradni pogovori med delegacijama SFRJ in Centralnoaf riške republike. Predsednika Tito in Bokassa sta se skupaj s članom predsedstva SFRJ Augustinom Papičem in zunanjim ministrom Centralnoaf riške republike Josefom Potolotom pogovarjala v Belem dvoru, drugi člani obeh delegacij pa v poslopju ZIS. Predsednika sta med dve-umim pogovorom izmenjala mnenja o raznih mednarodnih vprašanjih o razvoju politike neuvrščenosti, o dejavnosti neuvrščenih držav v zadnjih letih tn o njihovih nadaljnjih nalogah. Nekoliko bolj na splošno sta se dotaknila tudi političnih in drugih vprašanj s dvostranskih stikov. Njuni pogovori se potekali v prijateljskem ozračju, v znamenju Denar od bencina cestam Poslanci proti zadrževanju »bencinskega denarja« v proračunu LJUBLJANA. 4. maja — Odbora republiškega in gospodarskega zbora skupščine SRS za proizvodnjo in blagovni promet sta aa skupni seji med drugim menila, da bi morali že prihodnje leto ves denar, Id ga bomo v SRS šbrali s zadnjo podražitvijo bencina (80 par pri litru), uporabiti za vzdr-in modernizacijo Več na 3. str. velikega medsebojnega razumevanja in soglasnosti. širše so o dvostranskih stikih govorili na sestanku v ZIS. kjer sta delegaciji vodila član Zib Ludviger in državni minister v predsedstvu republike Patas. Delegaciji sta se dogovorili da bosta državi sklenili novo pogodbo o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju ter da bomo ustanovili skupno komisi- Več kot pereč problem Približno četrtina delavcev v Sloveniji ni končala osnovne šole LJUBLJANA, 4. maja — »Približno 25 odstotkov delavcev, ki niso končali osnovne šole, ni le zelo pereč slovenski problem, marveč že kar nacionalni škandal,« je med drugim dejal Tone Kropušek na današnji skupni seji predsedstev RS ZSS in RK ZMS. Tema tega razgovora je namreč bilo osnovnošolsko izobraževanje in družbenopolitično usposabljanje delavcev. (Več na 2. str.) Jo za gospodarsko sodelovanje. Sklenjeni so bili tudi dogovori o znanstvenem in kulturnem sodelovanju ter o letalskem prometu med državama. Predsednik skupščine SR Srbije Dragoslav Markovič je predsedniku Bokas&i in njegovi ženi na čast priredil slovesno kosilo. Udeležili so se ga tudi vsi člani predsednikovega spremstva Pomoč državam v razvoju Kanada predlaga, naj bi razviti prispevali poslej 2 milijardi dolarjev SANTIAGO, 4. maja (AFP) — Kanadska delegacija na 3. konferenci OZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) je pripravila prvi konkreten predlog o obsegu in pogojih dodeljevanja finančne pomoči deželam v razvoju. Kanada bo predložila osnutek resolucije, po kateri bi bile razvite države dolžne svoj prispevek za finansiranje razvoja povečati od 1,5 na 2 milijardi dolarjev. Važna listina ZN Obravnava gospodarske pravice in obveznosti držav članic UNCTAD - Predlog plenumu konference v Santiagu SANTIAGO, 4. maja (Tanjug). Čile, Mehika in Urugvaj so predložili plenumu tretje konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) osnutek prve listine o gospodarskih pravicah in obveznostih držav članic. Listino je predlagal mehiški predsednik Echeveria Obsega pet osnovnih določil: vsaka država ima pravico svobodno razpolagati z 'naravnim bogastvom: vse države morajo spoštovati pravico narodov, da sami odločajo o svojem gospodarskem sistemu: vsaka država ima pravico določiti okvire zasebne lastnine, domače ali tuje: tuje družbe, združenja in predstavništva v | drugi državi se ne smejo v 1 nobenem primeru vmešavati v notranje zadeve te države; države uvoznice in izvoznice morajo upoštevati sporazume o urejevanju stabilnosti cen za surovine in druge glavne proizvode. Na prvi seji so že predlagali več amandmajev k temu osnutku listine, katere pomembnost primerjajo z deklaracijo o človekovih pravicah. ICakšna rešitev Če ne bo mogoče najti kompromisne rešitve, se bodo boji v Indokini še zaostrili — Dela čas za zaveznike? WASHINGTON, 4. maja (Tanjug) Kljub razburljivim poročilom z vietnamskih bojišč v tukajšnjih uradnih krogih še zmeraj zatrjujejo, da »čas dela za zavezniško stran« in da se saigonske čete v celoti dobro držijo. Tako je dopoldne v kongresu dejal vodja skupnih štabov admiral Moorer Vendar v krogih opazovalcev prevladuje prepričanje, da je položaj vse bolj kritičen. Ce nr bo mogoče najti kompromis ne rešitve, se bodo boji očitno še zaostrili. Predsednik N ixon bi bil morda pripravljen, kot sodijo opazovalci, obnoviti ne samo bombardiranje Hanoia in Haifonga, temveč podreti velike jezove na namakalnih sistemih na severu. To možnost omenjajo kicer bolj kot opozorilo Se- Spet retencija! Po sprejetih predlogih 20-odstotna retencijska kvota pri prodaji blaga za devize — od 1. januarja letos BEOGRAD. 4. maja (Tanjug). Na današnji seji medrepubliškega komiteja za zunanjetrgovinski in devizni sistem so obravnavali osnutke predpisov, pripravljenih na podlagi medrepubliškega sporazuma o temeljnih rešitvah v deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu. Predstavniki vseh republik to pokrajin so se dogovorili ■a spremembe in dopolnila odloka o prodaji blaga za devize in o načinu uporabe teh sredstev. k eč&ftar l F JK ANT mirna rovinj Po sprejetih predlogih bodo trgovinske gospodarske organizacije in prodajalne proizvajalnih podjetij imele pravico do 20-odstotne retencijske kvote od prodaje blaga za devize, začenši s 1. januarjem 1972. Tako bodo te delovne organizacije svoj« trgovine lahko pred začetkom turistične sezone bolje založile z izdelki osebne porabe. Medrepubliški komite je sprejel tudi sklep, po katerem bodo proizvajalci zlata imeli od začetka letošnjega leta naprej pravico do 20-odstotne retencijske kvote za prodano zlato. vernemu Vietnamu, naj »ustavi ofenzivo proti Južnemu Vietnamu«, saj precej več pozornosti posvečajo možnostim za dosego kompromisnih rešitev. Pri tem opozarjajo na nekatere točke iz zadnjega govora predsednika Nixona in na prvo izjavo Le Duc Toja, ki je, kot kaže, prišel v Pariz z namenom, da bi predložil ustavitev ognja m pogovore o vojaških in političnih vprašanjih. Na NOtonovo obtožbo, da Severni Vietnam namerava prebivalstvu Južnega Vietna- ma vsiliti komunizem, pa je Le Duc to rekel, da to ni res ter da Severni Vietnam želi samo odstraniti marionetne vlade, ki bi bile pod ameriškim nadzorstvom. Diplomatski stiki Grčije s Kitajsko ATENE, 4. maja (Tanjug) — V drobro obveščenih atenskih krogih menijo, da bo kmalu objavljeno uradno sporočilo o navezavi diplomatskih stikov med Grčijo in LR Kitajsko. Tisoči na 16. pohodu Danes tekmovalne discipline, jutri mani-festativni pohod LJUBLJANA, 4. maja —-V petek in soboto bo XVI. pohod po poteh partizanske Ljubljane doživel vrhunec. Jutri se bodo udeleženci merili v tekmovalnem sporedu, v soboto pa bo še manifestativna pohod. Računajo, da bo oba dni nastopilo v okviru te naše največje špoi-tno-poli-tične manifestacije več ko 17.000 ljudi. (Podrobnosti na 10. strani). LUIS ECHEVERIA: po- memben predlog UNCTAD Ujma nad Ciudad Mmzmi Tropsko neurje opusto-šilo del mesta, trideset mrtvih MEXICO, 4. maja (Tanjug) — Južno predmestje mehiškega glavnega mesta je ponoči opustošilo tropsko neurje, ki je trajalo 40 minut. Več kot 30 ljudi je bilo mrtvih, dež in toča pa tako silovita, da je v nekaj minutah z bližnjih gričev pridrl v mesto strahovit hudournik, ki se mu nd moglo nič ustaviti. Mnoge, ki so se poskušali umakniti, je voda ujela sredi poti. Vzhodne pogodbe v torek Brandt in Barzel sta se dogovorila o razpravi v Bundestagu BONN, 4. maja (AP) — Kancler WiHy Brandt in | vodja krščanskodemokratske opozicije Barzel sta se dogovorila, da se bo skupščinska razprava o ratifikaciji sporazumov z ZSSR in Poljsko začela v torek. Tako sta se domenila pri kozarcu piva v restavraciji Bundestaga. To je bilo njuno drugo zasebno srečanje v 24 urah, ki je sledilo po vrsti sestankov mešanih skupin vladnih in opozicijskih predstavnikov. Osebni dohodki bezljajo V SFRJ so letos v prvih treh mesecih narasli kar za 30 odstotkov LJUBLJANA, 4. maja — Kljub temu da so cene zamrznjene in da nekateri napovedujejo gospodarstvu fi-nančo šibko leto, so osebni dohodki v državi v letošnjih prvih treh mesecih poskočili kar za 30 odstotkov. Takšna hitra rast osebnih dohodkov je seveda kaj slab prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem in zato bo naposled treba kaj storiti. Več v komentarju na 4. strani. LJUBLJANA, 4. maja — Predsednik CK ZKS Franc Popit (četrti z leve) Je dopoldne sprejel stalne dopisnike »Dela« iz tujine in se z njimi pogovarjal o političnem položaju pri nas ter o naši zunanji in notranji politiki. Pogovora se je udeležil tudi Andrej Marinc, sekretar sekre tariaita CK ZKS (prvi z leve). Slavko Fras (Bonn — prvi z desne), Marko Koonan (Moskva), Marjan Sedmak (Rim — tretji z leve), Andrej No vak (Pariz — drugi z desne), Božidar Pahor (London), Mitja Jermol (Stockholm, drugi z leve), Bogdan Šalej (Rio de Jane ir o) so imeli včeraj dopoldne tudi dalj 5i pogovor s predsednikom IS Stanetom Kavčičem, zvečer pa s članom predsedstva SFRJ Mitjo Ribičičem. Včeraj je bil tudi posvet s člani komisij za zunanjo politiko pri CK ZKS, republiški skupščini in RK SZDL. Danes popoldne in zvečer so se pogovarjali tudi s predsednikom skupščine SRS Sergejem Kraigherjem m predsednikom RK SZDL Janezom Vipotnikom. Foto: J. ZRNEC Posledično prepletajoči splet zgoraj navedenih novic nas sili k razmišljanju, ki mu daje pečat pomembnost trenutka. Optimizem, ki ga ameriški krogi izpričujejo glede prvega dela sporazuma o SALT, je sam na sebi vzpodbuden, ob pogoju seve, da bo to le prvi korak v procesu, ki naj bi postopno pripeljal do širše atomske razorožitve, v procesu, ki ne bi smel postati izključno dialog dveh atomskih velikank, marveč bi v njem morale dejavno sodelovati vse prizadete države. Tudi druga novica, o zanimanju ZSSR za ameriško posojilo, in ameriška pripravljenost, da to zanimanje s kooperativnim razumevanjem sprejme na znanje in ga prouči, je sama po sebi spodbudna, saj odkriva, da so padli doslej veljavni ideološki predsodki o zadevah, ki sodijo v normalni okvir mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Ce ta, sama po sebi spodbudna elementa vtkemo v časovni okvir sedanje faze zaostrene vietnamske vojne in Nixonovih predvolilnih prizadevanj, pa se nam ponujajo zelo nespodbudni občutki. Prvi med njimi je ta, da se dialog med velikankama o vprašanjih, ki so zanju življenjsko pomembni, nemoteno odvija, ne glede na to, da sta v »lokalni vojni« obe do vratu angažira-j ni — ZDA v interven-j ciji v Južnem Vietna-i mu, ZSSR v dajanju \ pomoči žrtvi te inter-jj vencije; iz tega sledi, , da manjša verjetnost 1 za spopad med veli-f kankama še ne poveču-| je varnosti malih dr-; žav; nasprotno, le-te ; odslej v veliki meri v | »lokalnih vojnah« plačujejo ceno za dialog med velikankama o . vprašanjih, ki so v prvi | vrsti samo njuna. In * če misel razpletamo naprej, se poraja bojazen, da bo tudi dialog o SALT tekel samo do jj tiste točke, ki je mej-jj nik skupnih življenj-E skih interesov oben ? velikank. Tako spozna- * nje pa nalaga vsem malim in srednjim državam, da bolj kot doslej* razmišljajo, kje in kako v tej »bilaterali« najti ustrezno mesto mednarodnega subjekta. MIRAN ŠUŠTAR Pisma bralcev Nekaj vprašanj }b zaščiti divjega petelina V aprilski Številki revije »Lovec* je na prvi strani objavljena barvna fotografija divjega petelina. V pojasnilu slike na drugi strani je napisano, da je divji petelin pradavna, največja kurjad naših tirnih, mešanih, preletno iglastih gozdov. Nadalje je rečeno. da Število te divjadi zadnjega pol stoletja močno pada, v mnogih gozdnih predelih njegovih rastišč ni več. in Se t dobesedno): »Obstoj te divjadi je treba zavarovati s čim manjšim odstrelom ali popolno zaščito. Odstrel pred 15. aprilom tudi v revirju z nižjo nadmorsko višino ni upravičen, v višjih pa ne pred 1. majem. LZS priporo-ča. da naj bo odstreljen največ en petelin od 4 ugotovljenih — pojočih. Sklep o zaščiti so v Sloveniji sprejele te številne lovske družine. kakor tudi nekatere občinske skupSčine. Odločbo o enoletni popolni zaščiti je izdala občinska skupščina Škofja Loka..m Kato sem prebral Se nekoliko daljši sestavek na 20. strani, kjer sta me zbodli predvsem dve dejstvi: — da ie skupSčma Škofja Loka na predlog gorenjske lovske zveze z odločbo popolnoma zaščitila divjega petelina za eno leto na celotnem svojem območju, in — da uredništvo •Lovca* poziva vse druge občine, naj s takšnimi ali podobnimi odločbami zaščitijo divjega petelina. Pravim, zbodli. Zakaj? Ni mi namreč popolnoma jasno' 1. Ali so lovci z območja Škofjeloške občine res tako neodgovorni, da niso sami Se pred administrativnimi ukrepi občine, torej kot lovci samoupravljala in upravljalei lovišč, zaščitili to ogroženo divjad? 2 Ali gorenjska lovska zveza. ki povezuje gorenjske lorske družine, nima takega ugleda in strokovne ter družbenopolitične avtoritete med gorenjskimi lovci, da bi le-ti upoštevati njen strokovni nasvet in priporočilo? 3. Mi se je SO Škofja Loka poskušala dogovarjati z vodstvi lovskih družin in z lovci na samoupravnih osnovah. ki slonijo na družbenem dogovarjanju m samoupravnem sporazumevanju, preden je sprejela administrativni ukrep? 4. Pa menda ni stališče uredništva »Lovca*, ki tudi drugim občinam priporoča take ali podobne administrativne ukrepe, tudi stališče lovskih organizacij? Mislim, da so lovci vse do zdaj vložili mnogo naporov pri gojitvi m zaščiti divjadi in tudi na splošno so se zelo dobro izkazali kot odgovorni upravljala lovišč. Zakaj jim ne zaupati v bodoče? Pripravljajo se novi predpisi o varstvu narave in o izvajanju lova. zato menim, da moramo razčistiti vse nejasnosti okrog vloge lovcev in lovskih organizacij. Sicer pa na moč soglašam z najučinkovitejšimi ukrepi za zaščito te prečudovite ptice — divjega petelina — in. fe drugače ne gre. tudi z administrativnimi ukrepu JANKO PF.RAT. Ljubljana. Grasellijeva 4 Še o kozah V eni izmed številk Dela lahko beremo donkihotsko tolažbo, češ da se nam ni treba smramovati epidemije črnih koz v posameznih predelih naše države. Upam. da nisem edini, ki se te »strele ž jasnega* sramuje, ker se sprašujem: 1. Zakaj smo 27 let dojiu-ičali. da so se ljudje izmika li obvezni vakcinaciji, in to ne samo v nerazvitih predelih naše države, temveč tudi v naši prestolnici? In zakaj je te danes mandatna kazen za la prekršek plafonirana na 50 din?! 2. Zakaj smo dopuščali vsem mogočim in neredko tudi »divjim* podjetjem, da so celo z avtobusi organizi rala potovanja v Meko in Me dino. čeprav je bilo prvotno DELO Mitja Gorjup (glavni uredrik). Jak Koprivc (odgovorni urednik). Ante Mahkota (pomočnik glavnega urednika). Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo). Miran Šuštar (zunanja politika). Tit Vidmar (kultura). Miro Zakrajšek. Anton Rupnik (dopisništvo, lokalna kronika). Evgen Bergant (šport). Vojko Černelč (centralna redakcija). Jaka Štular (nedeljska izdaja »Dela«). France Vrečar (sobotna priloga). Bogo Sajovic. Olga Ratej. Ivan Kranjc (kronika. reportaži) dogovorjeno, da se smejo pripadniki islamske verske skupnosti odpravljati na hadžiluk le z avioni. in to po predhodni uspešni vakcinaciji? Tako pa so nekatera podjetja v dirki za denarjem ta romanja spremenila v maltretiranje vernikov, kajti v avtobusih. ki so vozili tudi po deset dni. je bila skrajna nehi-giena! Zakaj isti avtobusi po povratku v SFRJ niso bili dezinfecirani in romarji zadržani v začasni karanteni? Ne pa da so celo carinilei v strahu za svoje zdravje opuščali preglede v teh avtobusih? Zakaj je vse to naša sanitarna inšpekcija dopuščala! 3. Zakaj je naša zdravstvena služba dovolila, da se je prvi sumljivi in težki bolnik ••kljub vsej svoji atipičnosti* vozil neizolirano iz Novega Požara, skozi Cačak v Beograd ter tam javno študentom demonstriral? Zakaj se ni. kot to naši zakoni zahtevajo. po smrti obduciral. da bi postavili točno diagnozo. temveč so ga kot vsakega drugega mrtvaka poslali v domači kraj? Mislim, da ne bi zlorabil Hamletovega izreka, če bi dejal. da je bilo nekaj gnilega v vsej »kompleksni* zadevi, ki nam je očrnila našo sanitarno in zdravstveno službo ter prinesla veliko škodo! Dr A. NARDIN Nova Gorica Cirkus že z lepaki Nekaj dni jjred 1. majem so se v Ljubljani pojavili lepaki. Id oglašajo prihod neke cirkuške skupine. Ker sem kos romanista, sem lahko prebral, da bomo lahko , gledali naj. . . cirkuško predstavo, ki »DOPPO. . . ARR1-VA IN ITAUA*! Nekaj lepakov je tudi v angleščini. Res je, da so tudi majhni lepaJci z oovcstiii o premieri itd. (po pomoti v slovenščini?) Od kdaj glavno mesto SRS sodi pod Italijo, saj lepaki z ARHIVA IN ITAUA* to nedvomno povedo? Mimogrede, lani se je tudi slavni GIRO D'IT ALI A (!) ustavil v Ljubljani kjer so slovenske gledalce ' te dirke pod dvorano Tivoli obveščali o prihodu tekmovalcev v italijanščini (s slabim prevodom v slovenščino). Ali bodo točke V CIRCO SVL GH1ACCIO tudi napovedovali v italijanščini? Pa brez zamere, ker še vedno rad govorim, pišem in berem po naše. JULIJAN ST RAJ J! AR Ljubljana. Celovška 106 3voje postrežb Dne 30. aprila sem bil z družino na izletu v Bohinju. Po ogledu slapa Savice smo stopili v hotel »Prt jezeru*, da se okrepčamo. Ob 13,30 ari smo seall nu piošcua pica hotelom, kjer sta stregla mlad natakar m natakarica. Po četrt ure nas natakar še m vprašl kaj želimo, čeprav m imel 'preveč dela. Po ponovnem pozivu — zopet nič! Ob 14.15 smo odšli, še prej pa sem zaman iskal človeka, ki je odgovoren za posuezuo Dne 1. maja smo obiskali »Predjamski grad* pn Postojni. V gostišču pri gradu še dobro sedli nismo, ko je bil natakar že pri meni in me ljubeznivo vprašal, čeprav je imel veliko več dela kot njegov kolega v hotelu »Pri jezeru* p Bohinju. Naj na koncu pripomnim samo to, da se z vljudnostjo in hitro postrežbo gosti pridobijo, ž nevljudnostjo in slabo postrežbo pa izgubijo. MARIJAN RODE, Ljubljana, Miklošičeva 6 Odgovori na vprašanja Pravica do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom G. H., G. — Kot invalidu II. kategorije invalidnosti vam je bila priznana pravica do zaposlitve s skrajšanim 4-urnim delovnim časom, zato prejemate nadomestilo zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom. Mi je res. da vam zato. ker ste sedaj izpolnili pogoje za starostno pokojnino, ne pripada več pravica do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom z ustreznim nadomestilom? ODGOVOR: Po 3. odstavku 110. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju preneha pravica do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom m s tem tudi pravica do ustreznega nadomestila v vsakem primeru, ko delovni invalid Izpolni pogoje za pravico do starostne pokojnine po členu 34. do 37. temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. KUPO N . ^13$ za pravno ‘l posvetovalnico, Osebni dohodki v precepu - cen V slovenski gospodarski zbornici so izrekli prvo, nepopolno oceno delitve OD po samoupravnih sporazumih LJUBLJANA, 4. maja. Najpomembnejša misel, izrečena danes v upravnem odboru slovenske gospodarske zbornice, je bila ta, da je treba tudi z bolj umirjeno rastjo osebnih dohodkov prispevati delež k jugoslovanskim stabilizacijskim naporom in da je zaradi tega nujna enotna jugoslovanska akcija, da bi preprečili sedanje prehitro naraščanje osebnih dohodkov. Sicer pa se je ob ocenjevanju prvih izkušenj, ki jih imamo v Sloveniji z družbenim usmerjanjem delitve dohodka ln osebnih dohodkov, zbornični upravni odbor znašel pred težavno dilemo: je v sedanjih razmerah — navzlic povečanim življenjskim stroškom — sploh realno razmišljati o povečanju osebnih dohodkov. Ce se bodo namreč uresničile sedanje napovedi, da se bo moralo gospodarstvo v glavnem -adovoljiti s sedanjimi cenami, potem bo akumulacija veliko manjša, kot je bila lani in že v drugem četrtletju se bo poslovanje številnih gospodarskih organizacij, ki so navezane na uvozni reprodukcij- ski material, prevesilo v izgubo. Ob takšni ugotovitvi je nekako protislovno izzvenel zbornični predlog, da naj bi raven kalkulativnih osebnih dohodkov, ki jih določajo samoupravni sporazumi, uskladili s povečanimi življenjskimi stroški. Za popolnejšo predstavitev predloga je treba povedati, da bi se takšnega usklajevanja lotili šele potem. ko bi odpravili sedanja neskladja, ki jih za posamezne panoge določajo samoupravni sporazumi. Gre namreč za to. da so recimo v nekaterih dejavnostih preveč napihnili težavnost delovnih razmer. Sele potem, ko bi sedanje napake odpravili, bi lahko ocenili kakšne spre- membe kalkulativnih osebnih dohodkov bi bile v posameznih panogah potrebne in če bi bile sploh potrebne. Soglasna je bila ocena, da bo mogoče zadnjo besedo izreči šele, ko bodo znane kompleksne analize o delitvi, ki jih pripravlja SDK. Lani v zadnjem četrtletju so osebni dohodki v primerjavi s tretjim četrtletjem poskočili v Jugoslaviji za 11 odstotkov, v Sloveniji pa kar za 14,4 odstotka. V vsem lanskem letu so se osebni dohodki v Sloveniji povečali za 19 odstotkov, kar je za 3 odstotke pod jugoslovanskim povprečjem, vseeno pa je bil po mnenju upravnega odbora tudi slovenski skok veliko previsok. FRANCE JERAS Obljuba dela dolg Gospodarstvo ne ve za pogoje poslovanja s tujino vnaprej LJUBLJANA, 4. maja — Kdaj bo končno uresničena obljuba, da bi v gospodarstvu že do konca septembra zvedeli, kakšne bodo možnosti za poslovanje s tujino v prihodnjem letu? Tako se je na seji UO gospodarske zbornice vprašal eden izmed razpravljalcev, ko so obravnavali bodočo zakonsko ureditev deviznega poslovanja in kreditnih poslov s tujino. K temu je dodal, da so se v letošnjem aprilu še nadalje zmanjšale možnosti za oskrbo . z uvoznim materialom in da, čeprav smo že v maju, še zmeraj ni jasno, kolikšni bodo letošnji devizni kontingenti. V tolažbo pa so v UO ugotovili, da bo vrsto slovenskih predlogov o finančnem poslovanju s tujino z amandmaji mogoče spraviti v oba bodoča zvezna zakona. F. J. Lani 45, letos pa 68 km Modernizacija cestnega omrežja v SR Sloveniji napreduje počasi esti Samoupravno interesno skupnost za ceste v Sloveniji naj bi finančno čim prej postavili na trdno osnovo LJUBLJANA. 4. maja Ko sta odbora republiškega in gospodarskega zbora za proizvodnjo in blagovni promet na skupni seji med drugim obravnavala predlog odloka o razporeditvi sredstev, zbranih s povečanjem prometnega davka v maloprodajni ceni za bencin, so poslanci soglašali, da moramo republiško samoupravno interesno skupnost za ceste v SR Sloveniji čim prej finančno tako osamosvojiti, da bo stala res na trdnih temeljih. LJUBLJANA, 4. maja — Na seji odborov republiškega in gospodarskega zbora za proizvodnjo in blagovni promet smo slišali, da smo v Sloveniji predlanskim moder, nizirali 18.5, lani 45 km, letos pa računamo, da bomo modernizirali 68 km magistralnih in regionalnih cest. To kaže, da modernizacija cest napreduje še vedno zelo počasi, saj bi morali letno modernizirati vsaj okrog 120 km cest. Na seji smo tudi slišali, da nam v Sloveniji po zagotovljenih virih za uresničitev plana gradnje cest do leta 1975 primanjkuje okrog 800 milijonov dinarjev. I. P. Kot vemo, pripada po skle pu IS od zadnje podražitve bencina za 80 par pri litru cestam v naši republiki 70 odstotkov. Poslanci so menili, da letos ne bi bilo umestno v tej'delitvi karkoli spreminjati, saj za to tudi ni realne osnove. Toda s pri hodnjim letom na; bi ceste dobile ves denar, ki ga zberemo z zadnjo podražitvijo bencina, t.J. 80 par pri litru. Poudarili so, da je treba denar, ki ga zberemo s prodajo bencina, tudi namensko vračati cestnemu gospodarstvu za potrebe vzdrževanja in modernizacije cestnega omrežja. kakor tudi za gradnjo novih cost. Samo takšna us- meritev je sistemsko dosledna, medtem ko zadrževanje »cestnega dinarja« v proračunu ohranja stare in orežive-le oblike administrativnega vmešavanja, kakor tudi prelivanje denarja za druge po-_ trebe, kar ni niti sistemsko' dosledno niti upravičeno. Poslanci so poudarili, da smo v modernizacijo cestnega omrežja v Sloveniji doslej vlagali zelo skromna sredstva, zato je nujno, da že prihodnje leto cestam prepustimo vse, kar zberemo z zadnjo podražitvijo bencina. Načeli so tudi vprašanje prometnega davka iz prejšnjih let, ki se še vedno preliva v proračun, kakor tudi prometnega davka pri prodaji nafte. Menili so, da bo treba čim prej tudi to vprašanje sistemsko dosledno rešiti. Opozorili pa so, da kakršne koli spremembe v sistemu financiranja in delitve ne smejo omajati že sklenjenih pogodb z mednarodno banko za obnovo in razvoj, ki v znatni meri kreditira gradnjo hitrih cest v Sloveniji. Med drugim so tudi opozorili na probleme lokalnih cest, ki bodo sicer letos v Sloveniji dobile okrog 100 milijonov, kar je znatno več kot prejšnja leta, vendar glede na velike potrebe še vedno premalo. IGOR PREŠERN Nova zemljiška politika v SRS Zasedanje delegatov občin je obravnavalo osnutke zakonov, ki naj bi pospešili bolj smotrno urbanizacijo LJUBLJANA, 4. maja. Zasedanje delegatov občin v skupščini SR Slovenije je obravnavalo med drugim več zakonskih osnutkov, ki naj bodo začetek nove in bolj smotrne zemljiške politike v naši republiki. Gre za predlog Izhodišč o ureditvi prometa z zemljišči in za tri zakonske osnutke (o razpolaganju občine z nezazidanim stavbnim zemljiščem, o razlastitvi in o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju). V uvodni obrazložitvi predloženega gradiva je sekretar za urbanizem inž. Boris Mi-koš med drugim poudaril, da želimo z bodočimi zakoni pospešiti smotrno urbanizacijo, kajti doslej je neurejen promet z zemljišči omogočal zelo neracionalno in neenakomerno poselitev. Poslej si ne bo mogel nihče prisvajati zemljiške rente in se z njo neupravičeno okoriščati, razen družbeno politične skupnosti, če je seveda le-ta doslej pretežno vlagala v gradnjo komunalnih objektov in tako omogočila nastajanje zemljiške rente. Zato naj ima v prihodnje občina pravico prednostnega nakupa stavb- V razpravi na zasedanju delegatov občili so sodelovali predstavniki naslednjih občin: LJUBLJANA (Marjan Prezelj in Sergej Vošnjak), MARIBOR (Tone Dobrajc), KRANJ (Ivo Miklavčič), PTUJ (Dušan Suhadolnik), CELJE (Marjan A-šič), TREBNJE (Janez Zajc), TRBOVLJE (Janko Pucelj), DOMŽALE (Jakob čeme), AJDOVŠČINA (Grozden Šinigoj), DRAVOGRAD (Ferdo Blaznik), KOČEVJE (Tone Knafelc). KAMNIK (Janez Bogataj) in ŠENTJUR PRI CELJU (Ivan Veber). nih zemljišč, v občinah pa bi tudi ustanovili posebne zemljiške sklade. V razpravi so delegati soglašali, da pomeni predlože- no zakonsko gradivo v naši zemljiški politiki vsekakor korak naprej in tudi dobro osnovo ne samo za smotrnejše izkoriščanje prostora, marveč tudi za preprečevanje špekulacij. Opozorili pa so, da bi morali zakonske osnutke sprejeti čim prej, vrh tega pa naj bi bili zakoni zelo jasni, da jih ne bi posmeje z raznimi tolmačenji izmaličili. Menili so tudi, da mora bodoča zakonodaja omogočiti hitro in učinkovito delo na tem področju. Večina se je sicer ogrevala za varianto kompleksne razlastitve, čeprav so nekateri omenjali tudi prednosti nacionalizacije. I. PREŠERN Komisija sveta ZSJ: Stabilizacijsko politiko kljub odporom uresničujemo BEOGRAD, 4. maja (Tanjug). Komisija sveta ZSJ za družbeno-ekonomske odnose je danes razpravljala o tekočih družbeno-gospodarskih gibanjih in o uresničevanju stabilizacijske politike. Junija kongres kemikov Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel predsednik republike Tito LJUBLJANA, 4. maja — Cez dober mesec, od 12 do 17. junija, bo v Ljubljani eden naj večjih letošnjih kongresov, 3. jugoslovanski kongres za čisto in uporabno kemijo. Organizatorji kongresa v Ljubljani so nam povedali, da se je doslej prijavilo za kongres okrog 730 domačih in 200 tujih udeležencev, ki bodo poslušali 548 doslej prijavljenih referatov. Organizatorji kongresa so tudi sporočili, da je pokroviteljstvo nad jugoslovanskim kongresom za čisto in uporabno kemijo prevzel predsednik republike Josip Broz Tito. D. 2. V razpravi, ki je bila priprava za obravnavanje tekočih gospodarskih gibanj in stabilizacijske politike na bližnji seji predsedstva sveta ZSJ, so ugotovili, da stabilizacijsko politiko kljub neka terim odporom postopno uresničujemo Na mnogih področjih se vendar nadaljujejo inflacijske težnje, hkrati pa prihaja vedno pogosteje tudi do različnih konfliktov, od I prekinitev dela do odstopov; te pojave pripisujejo želji, da bi ohranili stare razmere. Zaradi tega je potrebno v sedanjih razmerah doumeti, so poudarili na seji, da stabili- zacija ni zgolj gospodarska, temveč tudi družbena zadeva. Na seji so tudi ugotovili, da nekateri ukrepi, ki smo jih sprejeli v drugi polovici ali proti koncu minulega leta (sprememba tečaja dinarja, zamrznitev cen, ukrepi za spodbujanje izvoza, omejevanje porabe itd.), niso dali pričakovanih rezultatov zato, ker jih nismo dosledno izvajali ali pa ker hkrati nismo sprejeli tudi drugih ustreznih sistemskih rešitev. Vse to pa je vplivalo na gospodarska in finančna gibanja v minulem letu. Predsedstvi RS ZSS in RK ZMS o problemih v zvezi z osnovnošolskim in družbenopolitičnim izobraževanjem LJUBLJANA, 4. maja. Med slovenskimi delavci je naravnost zaskrbljivo število takih, ki niso končali osnovne šole. K temu pa svoje prispeva tudi dokaj zanemarjeno družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje. To sta poglavitni ugotovitvi dopoldanske skupne seje predsedstev republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in republiške konference ZMS, ki sta jo menjaje vodila Tone Kropušek in 2ivko Pregl. Podpis slovesne izjav® Pred predsednikom skupščine so jo podpisali S. Kavčič in člani IS I Uvodoma sta številne pro- i *me v zvezi z osnovnošol-im in družbenopolitičnim ►braževanjem nanizala pod-edsednik republiškega sve-ZSS Ivo Tavčar in član edsedstva RK ZMS Zvone lipovič. Postregla sta s po-.tkom. da je po zadnjih petkih. ki so sicer dokaj sta-v Sloveniji v družbenem ktorju zaposlenih okrog ).000 ljudi <387 odstotka). niso končali osnovne šole. Bd njimi je več kot polovi, mlajših od 35 let. Na dla-pa je. da smo v vseh go-odarskih in družbenih nočr. i poglavitna bremena pove-ili prav na njihova rame-i! Zadnje čase se je tudi svilo slušateljev osnovnih 1 za odrasle tako neznatno loljšalo, da postaja Izo-azbena sestava slovenskih ilavcev skorajda nespreme-ena. Ob tem še podatek, i je tudi med mladimi de-vd, ki prihajajo v naše de-vne organizacije, skoraj etjina brez končane osnov- > šole S precejšnjim zapo-jvanjem nekvalificirane de-vne sile iz drugih republik ta stvar še bolj črna. Res je, da smo v usta- > ln številne druge akte za-sali vrsto spodbudnih pra-c delavcev, vendar je znatno. da ostajajo te pravice »lj na papirju, saj so za nji-jvo uresničevanje predvsem line možnosti. Med temi pa avci pri Kavčiču JUBLJANA, 4. maja — sdsednik IS Stane Kavčič sprejel predsednika inpod-sdsedmka lovske zveze Slo-ilje Rada Pehačka in Ix>J-a Briškega, ki sta ga se-iitila z dejavnostjo lovske ■ze za varstvo divjadi in na-re. z izhodišči za novi zali o lovu m s potekom pri-tv za slovensko lovsko razve. ki bo v Mariboru ln iere pokroviteljstvo Je pre- je izobrazba vsekakor na prvem mestu. Družbenopolitično tzobraže-vanje, so menili udeleženci, je še zmerom bolj v načrtih kakor v praksi. V zadnjem obdobju so se oblike tega usposabljanja sicer nekoliko razmahnile, vendar pa imamo še zmerom opraviti predvsem z bolj občasnimi seminarji, predavanji, šolami .. V preteklosti smo se na tem področju srečevali tudi s po- manjkljivostjo, da smo v družbenopolitično Izobraževanje vključevali zlasti vodstvene uslužbence, le redko pa smo se obrnili tudi k »delav. cu za stružnico«. Napaka je še v tem, da je to izobraževanje preveč usmerjeno k trenutnim družbenopolitičnim in gospodarskim problemom, premalo pa je prisotno prizadevanje za sistematično in stalno usposabljanje delavcev. B. DOLNIČAR LJUBLJANA, 4. maja — Iz skupščinskega biroja za informacije smo prejeli: V skladu s pravkar uveljavljenim novim zakonom o izvršnem svetu so danes pred predsednikom skupščine SR Slovenije Sergejem Kraigherjem podpisali slovesne izja-ve predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, podpredsedniki in člani izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Epidemija črnih koz občutno škodovala slovenski turistični predsezoni - Žarki upanja za rešitev glavne sezone LJUBLJANA, 4. maja. »Epidemija črnih koz bo prav gotovo vplivala na sadove letošnje jugoslovanske in slovenske turistične sezone,« je bilo med drugim rečeno na današnji seji upravnega odbora turistične zveze Slovenije, ko so obravnavali napoved in priprave na slovensko turistično sezono ’72. Ctona VfavAiA Negativen vpliv epidemije je že očiten, saj so na nekaterih turističnih območjih Slovenije v predsezoni zabeležili tudi do 50 odstotkov manj prenočitev in prav toliko manjši promet. Med razpravo o teh dveh dokaj statičnih ugotovitvah je bilo rečeno, da bi glavno sezono in posezono še lahko delno ali skoraj v celoti rešili, kar je odvisno od epidemiološkega stanja v naši državi in pa seveda od mednarodne zdravstvene organizacije, ki je edina pristojna posameznim državam oziroma njihovim zdravstvenim organom, izdati priporočilo, naj ukinejo obvezno cepljenje svojih državljanov, ki potujejo v Jugoslavijo. Kaže, da bo mednarodna zdravstvena organizacija to priporočilo v kratkem izda-ia c AimAP nn seveda. ni re- Ceno, da ga bodo upoštevale vse države. Slišali smo celo trditev, da bi utegnile nekatere Jugoslaviji turistično konkurenčne države odlašati z ukinitvijo obveznega cepljenja svojih državljanov, ki nameravajo na dopust k nam. Jugoslovanki turistični delavci pa medtem ne držijo križem rok, k nam so že ali pa še bodo povabili več novinarjev uglednih listov iz domala vseh evropskih držav in jim omogočili nemotena potovanja po vsej Jugoslaviji. pri čemer se bodo novinarji lahko na lastne oči prepričali, kako radikalno in uspešno smo ukrepali zoper epidemijo črnih koz. Pri reševanju letošnje turistične sezone ne moremo tudi mimo prizadevanj tujih turističnih agencij, ki se ukvarjajo s pošiljanjem turistov v Jugoslavijo. Jasno je, da se te ■,_________,.. tiMiriiin za čim večji promet in s tem za čim večji dobiček. Rečeno je bilo tudi, da se bodo turistični delavci, ko bo mednarodna zdravstvena organizacija izdala priporočilo o ukinitvi obveznega cepljenja, lotili široke propagandne akcije v za naš turizem zanimivih državah. Kljub vsem tem ukrepom, našteli smo jih samo nekaj, pa je sestanek upravnega odbora turistične zveze Slovenije minil v znaku hude zaskrbljenosti za usodo letošnje turistične sezone, kar potrjuje tudi dejstvo, da nihče od razpravljalcev ni omenil napovedi o letošnji slovenski turistični sezoni, ki obeta med drugim tudi skoraj 3,000.000 tujih prenočitev, kar bi bilo 12,6 odstotka več kot lani. Napoved je bila namreč narejena pred izbruhom epidemije črnih koz. MARJAN BAUER Proizvajalci kovinske embalaže bodo 25. maja prenehali dobavljati svoje izdelke, da bi dosegli zvišanje cen LJUBLJANA, 4. maja. V tovarni Saturnus so se zbrali direktorji, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov, sindikalnih podružnic in sekretarji partijskih organizacij iz podjetij, ki so člani skupine proizvajalcev kovinske embalaže pri zvezni gospodarski zbornici. Povod za sestanek je bil težak položaj, v katerem so proizvajalci kovinske embalaže, ker so cene njihovih proizvodov zamrznjene. Značilnost te industrije je, da je odvisna Izključno od uvoženih surovin zlasti od bele pločevine, plute, raznih lakov itd. Prizadela jih je devalvacija, cene njihovih izdelkov so zamrznjene, hkrati pa se je tudi podražila pločevina. Zato menijo, da je nujno povečati cene njihovih izdelkov za 23.6 odstotka. Predlagali so, da bi to dosegli tako, da bi sami krili 5.2 odstotka izgube, 6.3 odstotka bi pridobili tako, da bi jim znižali davke, za 12.1 odstotka pa bi zvišali cene izdelkov. Vendar pa od zveznega zavoda za cene in od drugih, ki jim ves ta čas pošiljajo vloge, niso dobili odgovora Ker gredo njihove zaloge h kraju, izgube se vedno bolj večajo, denarja za osebne dohodke je zmanjkalo, zapuščajo jih tudi že delavci, so se odločili za pritisk. Na današnjem sestanku so se dogovorili, da bodo 25. maja prenehali dobavljati svoje izdelke kupcem. Do takrat pa naj bi o tem sklepu odločili tudi delavski sveti. Ker je od njihove embalaže odvisno 37 odstotkov vse industrije, zlasti pa proizvajalci piva, sadnih sokov, pijač in mesnih izdelkov menijo, da bo pritisk tako močan, da bo cene odtajal. I. POPIT Hiiiuiiii!uii!iiiiiiiiiiii!;P!iii«!iiii!iiiii!iimuu:i!iiiiu!iiiiwiiii!u:!iinttiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiii!^ I ZASTAVA 750 T in 750 K UDOBNOST-PRAKTICNOST-EKONOMICNOST najboljše domače terensko in dostavno vozilo z vsestransko uporabnostjo, kombiminibus za prevoz potnikov. Tehnični podatki: 776 ccm 25 KM po Din 95 km/h Nosilnost: 750 T šofer + 600 kg 750 K 8 oseb j. 80 kg ali šofer + 570 kg | Cena za 750 T ... 35.828,70 din. Cena za 750 K ... 39.534,70 1 za podjetja ... 29.601,— din, za podjetja ... 37.787,— Dobava: 750 T — maj, 750 K — takoj! I | export — import, Maribor, Partizan- ij ska 3—5, tel. 25-720. 4271 llllllllllllUIIIIIIIIIIUllllllllillllilllllUllllillllilllUUilllllllUIJJIIIllllllUlllllllllllllllllllllilllilllim DELO ir stran 3 »“t. J- Sirotkovič je ■"»'za optimizem Življenje v Jugoslaviji je bilo v prvem letošnjem četrtletju za 2,2% dražje — Cene na drobno višje za 2,9% BEOGRAD. 4. maja (Tanjug*. Podpredsednik ZIS dr. Jakov Sirotkovič je v pogovoru s komentatorjem zagrebške TV dejal, da je bilo življenje v Jugoslaviji ; v prvem četrtletju letos za 2.2 •« dražje kot v enakem obdobju lani. Cene na drobno so se povečale za 2.9, cene proizvajalcev pa približno za 2 ®b. V Ljubljani bomo štafeto mladosti pozdravili 15. maja popoldne LJUBLJANA. 4. maia — i štafeta mladosti bo v Slove- J m jo prispela 14. maja. Hrvaški mladinci jo bodo predali slovenskim na mostu čez Dra- 1 gonjo. Štafeta bo obiskala 33 občin. vse tiste, v katerih je tovariš Tito v desetih letih pred in med II. svetovno vojno delal in živel. Poleg teh bo Štafeta obiskala Se občine v Be Strotkovtcu se položaj na j področju cen pri nas zdi j »sorazmerno ugoden«, čeprav li Krajini, na Dolenjskem in '"Ribanja niso popolnoma v Posavju, ki lan: zvezne Stafe- skladu s pričakovanji«. Toda te niso imele. 'j že bodo v drugem polletju ce- Ljubljančani bodo Štafeto "S počasneje naraščale kot mladosti uozdravili v ponede- doslej, bo napovedano poli-Ijek. 15. maia ob 17. uri. Uko zvezne vlade kljub vse-Sprejem in slovesnost ob tej i nui mogoče uresničiti. Sirot-priložnosti bo pripravila . kovič je glede tega zmeren mestna konferenca ZMS. Slo- optimist. Hitrejše narašča-venijo bo Štafeta zapustila 18. , nje cen v prvem četrtletju je maja. t bilo po njegovem med dru- tn popravkov cen, katerih cilj je bil, da bi v posameznih grupacijah in panogah uveljavili razmerja, določena z reformo. Poleg tega se po Si-rotkovicu položaj jugoslivan-skega gospodarstva kar na prej zboljšuje. Njegov delež pri delitvi družbenega proizvoda se je lani povečal za 35 odstotkov, a tudi sredstva skladov so naraščala hitreje kot osebni dohodki. Nevarne pa so težnje po hi- • uau njogvMCTii luou utu- ot iro pa tcui|c ja/ ih* V. O. ‘ gim tudi posledica devalvacije j trem naraščanju osebnih do- Neplac ano delo Republiška kulturna skupnost o revijalnem tisku - Tipajoče iskanje izhoda iz neustreznega gmotnega položaja LJUBLJANA. 4. maja. Včeraj so se na vabilo odbora za založništvo, književnost in knjižničarstvo pri republiški kulturni skupnosti v klubu poslancev zbrali uredniki devetih leposlovno družbenih revij, da bi po uvodoma razloženi želji predsednika Gregorja Kocjana, s soočenimi sodbami prispevali k razreševanju vprašanj tovrstnega revijalnega tiska. hodkov. investicij in splušne porabe V prvih treh mesecih letos sta se proizvodnja in uvoz povečala za 4 odstotke, realno povpraševanje pa skoraj za 8 odstotkov. Takšna gibanja so tudi izraz naglega naraščanja dohodkov iz delovnega razmerja (ki so se v Jugoslaviji povprečno povečali za 30 odstotkov). Isto bi bilo mogoče reči tudi o investicijah. Ukrepi pa bodo prispevali k ugodnejšim gospodarskim gibanjem v državi. Odbor se. po predsednikovi iztočnici v okviru razpoložljivega denarja spoprijema z dilemo, ali potrditi ali zavreči v javnosti močno pričujočo misel, da je teh revij v našem kulturnem prostoru preveč in da se tudi zato otepajo z majhnimi nakladami, nezadostnim: dotacijami ter pogosto dvomljivo odmevnostjo. Pri iskanju odgovora si zato prizadeva naju neke, vsem tem publikacijam sorodne skupne poteze, katerih uravnava bi pripomogla — bodi ■ krčen-eri! bodi s širjenjem — k boljšemu in širšemu delovanju eposk-vno družbene periodike v prihodnje. Odbor, Je bilo povedano, je sedaj še na stopaj: zbiranja potrebne dokumentacije in še ne more nastopati z izoblikovanimi merili Uredniki so bili precej enotno mnenja, da v konkretno odločanje ne i morejo posegati zaradi svojega neogibno subjektivnega odnosa do publikacij, ki jih urejajo, bili pa so voljni pomagati odboru z informacijami o svojih uredniških konceptih. o socialni strukturi in številnosti bralcev ter o stro-; škth poslovanja Na tej podlagi naj bi v prihodnje ukre-| poli naprej. Med razpravo se je pojavila : zahteva po poenotenem startu sorodnih revij i enaka šte-| vilo številk v letniku, enak obseg avtorskih pol. enaki honorarji, poenoteni Straški poslovanja* in protizahteva. i ki je opominjala na mehaničnost takega načela, ki bi cd-bor prisililo v položaj goiege razdeljevalca denarja brez samostojnih vrednostnih meril, j Slišati pa je bilo tudi opore-‘ kanje morebitnemu poenostavljenemu vrednotenju zgolj na podlagi podatkov o mk a I di. naročnikih itd., češ da zgodovinske izkušnje kažejo, da iskateljska vrednost in razvojna pomembnost revijalnih prizadevanj ni nujno v premem sorazmerju z naklado. razširjenostjo in popularnostjo. V tem smislu, je bilo želeno, naj bi imel odbor pri svojih prihodnjih presojah zares tenek kulturni posluh. Kar zadeva materialno stanje. kakršno je dano tej kulturni dejavnosti z nespodbit-no posredniško vlogo med i književno tradicijo in v času , nastajajočo književnostjo, .pa je bilo splošno mnenje, da je j treba javnosti prikazati resničnim življenj^cim razmeram neustrezno družbeno dotira-nje. Le-to nominalno sicer malenkostno sledi podražitvam. dejansko pa iz leta v leto nazaduje, zaradi česar ;e revijalno udejstvovanje pišočih ljudi že pravi neplačani amaterizem. J. Sn. Novi člani Uredniška odbora »Problemov« in založniški svet »Mladinske knjige« LJUBLJANA. 4. maja. Clam predsedstva republiške konference ZMS so na današnji seji potrdili predlagane člane novih uredniških odborov »Problemov* in založniškega sveta »Mladinske knjige«. Uredniški odbor »Problemov — literatura« sestavljajo: Niko Grafenauer iglami uredniki. Andrej Medved . Vladimir Arzenšek. Lev Kreft. Matjaž Maček. Andrej Medver* Rastko Močnik. Milan Pintar, Braco Rotar ter Ivo Urbančič. Člani novega založniškega sveta »Mladinske knjige« so postali: Stane Kranjc (predsednik*. Jože Ciuha. Zvone Filipovič. Marjan Gabrijelčič, dr. Dušan Hadž:. Renata Mejak, Janes Menart. Ela Peroci. Ivan Potrt. dr. Niko Prijatelj. Em:i Roki. Zdenko Rot er. Mitja Rotovnik. Leopold Suhodolčan. Andrej Ule. Olga Vipotnik m Peter Vodopivec. B. D. Mitja Ribičič vojaškim starešinam LJUBLJANA. 4. maja — Da nes je v domu JLA v Ljubljani starešinam ljubljanskega armadnega območja član predsedstva SFRJ Mitja Ribičič govoril o vprašanjih, ki so jih obravnavali na seji predsedstva SFRJ. ter o naši zunanji politiki. Izmenjava mnenj o prispevkih občanov ' LJUBLJANA. 4. maja — Sekcija za reformo davčnega sistema pri republiški konferenci SZDL Slovenije bo v ponedeljek, dne 8. maja 1972 razpravi iala o predlogu za izdajo zakona o prispevkih, davkih in taksah občanov in organizacij združenega dela. ki ga je pripravil in poslal v obravnavo republiški skupščini izvršni svet SR Slovenije. Družbeno politična izmenjava mnenj bo toliko bolj uspešna. čira večji bo interes, prisotnost in vpliv občanov in delovnih ljudi prek njihovih interesnih asociacij društev in združenj v delu sekcije. Zainteresirane obveščamo. da bo seja sekcije ob 9. uri v prostorih republiške konference SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 11, sejna soba 66/11. „Sklad“ za vse potrebe Namesto za varstvo predšolskih otrok — za TV pretvornik SARAJEVO. 4. maja (Tanjug) — V občini Bosan-sko Grahovo niso mogli zbran dovolj denarja za postavitev televizijskega pretvornika. Pomagali so si tako, da so potrebna sredstva vzeli iz občinskega sklada za neposredno varstvo predšolskih otrok. To je ugotovila služba družbenega knjigovodstva, ki ;e pregledala poslovanje teh sklepov v 80 od 106 občin v BiH. Pregled je pokazal, da so sredstva Iz teh skladov uporabljali za druge potrebe kar v 18 občinah. Za predšolske otroke so v teh občinah porabili manj kot 50 odst. sredstev, ki so se zbirala v ta namen. V Lukavcu so s tem denarjem na primer plačali specializacijo nekemu zdravniku ortopedu, v Tuzli so del denarja dali odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti. ,Put‘ gradi ceste v Keniji član predsedstva SFRJ Marko Bulc obiskal gradbišče tega podjetja NAIROBI, 4. maja (Tanjug) — Član predsedstva SFRJ inž. Marko Bulc, ki Je bil teden dni na zasebnem obisku v Keriiji, je obiskal tudi strokovnjake sarajevskega gradbenega podjetja Put pri naselju Eldama Ra vrne, 200 km severno od Nairobija, .kjer 25 inženirjev in tehnikov podjetja Put s pomočjo 300 domačih delavcev gradi sodobno asfaltno cesto, dolgo 64 km. Vrednost tega dela cenijo na dobre 3 milijone dolarjev. Sarajevsko podjetje Put v Keniji že tri leta z uspehom posluje. Doslej je zgradilo ali moderniziralo 200 km cest v vrednosti 6 milijonov dolarjev. Trenutno gradijo poleg omenjene ceste tudi moderno 21 km dolgo asfaltno cesto. Nihče ni zbolel na novo / Že 23 dni nobenega obolenja za črnimi kozami — 99 zdravih BEOGRAD. 4. maja (Tanjug) — Štab za zdravstveno zaščito prebivalstva pred čmimi kozami pri zveznem sekretariatu za delo in socialno politiko je danes sporočil: »V zadnjih 23 dneh ni bilo v Jugoslaviji nobene ga primera črnih koz. Do slej so pozdravili in odpu stili iz karantenske bolni šnice v Djakovioi 82 bol nikov, 17 pa iz karantenske bolnišnice na kliniki za infekcijske bolezni v Beogradu. Prvi korak je narejen RS ZSS in RK ZMS sta ustanovila republiški izobraževalni center LJUBLJANA, 4. maja Udeleženci današnje skupne seje RS ZSS in RK ZMS so, sicer breiz posebnega glasovanja, dejansko sprejeli odločitev, da vzajemno ustanove center za družbenopolitično izobraževanje. Mnogi razpravljavci so namreč menili, da se ideja o tem centru le malo predolgo uresničuje, zatorej, če povzamemo besede podpredsednika RS ZSS Iva Tavčarja, »z ustanovitvijo ne moremo več odlašati«. Ta sklep pomeni konkretno spodbudo za ustanovitev centra, ki bo vključeval vse družbenopolitične organizacije in druge zainteresi rane. B. D. Naredili dovolj Izjava direktorja Gozdnega gospodarstva Maribor Leopolda Krajnčiča o preskrbi tovarne lepenke v Podvelki 4 , ma,ia' Vedno smo si Prizadevali, da bi tovarno lesovine in lepenke v Podvelki zalagali s potrebnimi količinami celuloznega lesa. čeprav nam ta tovar- **a tudl po več kot PQl leta- Vedno smo imeli razumevanje za njihove težave. Nihče pa nas ne more siliti, da prodajamo les kupcu ki več mesecev ne poravnava svojih dolgov. Tako je povedal direktor gozdnega gospodarstva Maribor Leopold Krajnčič, ko smo se danes zanimali za poslovne stike tega podjetja s tovarno v Podvelki. V njej so zaradi nekaterih drugih možnostih. Letos so predstavniki tovarne iz Podvelke spet prišli v Maribor in prosili GG Maribor, naj jim do začetka sanacije proda še 300 kubičnih pomanjkanja lesa ustavili de- metrov lesa. Predstavniki *°- 1 Podvelke so zagotovili, da bo- Leopold Krajnčič je pove- do les plačali vnaprej. Tega dal. da je bil lani septemDra ( niso storili. Kljub temu je pri njem direktor tovarne iz ! GG Maribor njihove težave Podvelke. Povedal je. da le ! razumelo in jim je dobavilo * *---*- — * — ” ne 300, temveč 1114 kubičnih metroy lesa. V pogovoru je Leopold Krajnčič tudi poudaril, da ne tos ne bodo več potrebovali lesa. ker bodo proizvodnjo preusmerili. Zaradi tega je mariborsko gozdno gospodarstvo že lani decembra skleni- _______ _______ u,„ a. lo pogodbe o preskrbi z le- i tov v Podvelki in Ožbaltu, da som z nekaterimi drugimi I dostavita les tovarni v Pod more naročiti vodjema obra- podjetji. Predstavniki tovarne so prihajali zadnji dve leti v Maribor in zatrjevali, da se bodo pripojili k različnim podjetjem, ki da jih bodo sa- velki, saj so ta les prodali že drugim podjetjem po višjih cenah. GG Maribor je pri prodaji teh količin lesa pogodbeno vezano. Odločno je zavrnil namigo- * - * -----j--- vuiuouo jv ravnili uailllgu- nirala. Govorili so o Gore- I vanja, da GG Maribor za ob-nju. tovarni papirja v Krš- | močje radeljske občine ni ni-1 kem. Izolirki, Marlesu in o , česar naredilo. V zadnjih dveh letih je GG Maribor vlo žilo precej denarja v moder nizacijo cest na Kozjaškem Delavski svet GG Maribo: je sklenil, da bo postopno pri speval za modernizacijo cesti Podvelka-Ribnica 1,5 milijo na dinarjev. Letos so v ta na men vplačali 300.000 dinarjev GG Maribor sodeluje tudi pr financiranju načrtov za pre usmeritev višinskih kmetij. Ob koncu pogovora je Leo pold Krajnčič dejal, da so « prodajo lesa tovarni v Pod velkj izgubili pri dohodki okrog 150.000 dinarjev, saj bi pri prodaji drugim interesen tom lahko dosegli višje cene V današnjih stabilizacijskih prizadevanjih podjetje n« more pošiljati lesa tistim podjetjem, ki mu ne plačujejo redno. V nasprotnem primeru bi bili prizadeti osebni dohodki delavcev ir kmetov, od katerih kupujeic les- M. K. Prevod v bolgarski jezik napada Prijava zaradi Ob 15. obletnicil zpa°3°„ primer Predsednik CK ZKS France Popit je poslal kolektivu Komunista v Beogradu čestitko z žeJjo za nadaljnje delo LJUBLJANA. 4 maja. Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit je poslal kolektivu »Komunista« v Beogradu ob 15-letnici izhajanja glasila naslednjo OMlItkO. V imenu Zveze komunistov Slovenije, njenega centralnega komiteja in osebno vam iskreno čestitam za pomembno delo. ki ga je opravil »Komunist« v petnajstih letih z željo, da bi še naprej odločno izražali težnje delovnih ljudi naše dežele in varovali njihove interese. »Komunist« ima kot naslednik revolucionarnega tiska. ki ga je Komunistična partija Jugoslavije izdajala s težkimi žrtvami v času ilegalnega boja in narodnoosvobodilne revolucije, veliko odgovornost do delavskega razreda vseh narodov in narodnosti socialistične Jugoslavije. V sedanjih razmerah opravlja svojo revolucionarno nalogo s tem. da poglablja zavest delovnih ljudi o samoupravnem razvoju naše družbe; da jih mobilizira pri ustvarjanju njihovih pravic in ciljev; da odkriva nasprotnike samoupravnega socializma in se skupaj z delovnimi »Front« ob Titovi 80-letnici BEOGRAD, 4. maja (Tanjug) — Od uvodnika »Tito, velikan in človek« do anekdot, ki jih objavlja na zadnji strani pod naslovom »Pojdi, vprašaj proletarce«, je vsa jutrišnja številka ilustriranega tednika »Front« posvečena 80. rojstnemu dnevu predsednika Tita. ; ljudmi bori proti njim. »Komunist« nadaljuje tradicijo delavskega in komunističnega tiska s tem, da povezuje narode ih narodnosti socialistične Jugoslavije v skupnih naporih za družbeni napredek, za medsebojno poznavanje in razumevanje; in s tem. da utrjuje boj delovnih ljudi proll razbijalcem bratstva in enotnosti naših narodov. »Komunist« izraža zavest o tesni povezanosti našega delavskega razreda z delovnimi ljudmi vseh dežel in njegovo podporo socialističnim in osvobodilnim gibanjem vseh narodov. Prepričani o pomembnosti zastavljenih ciljev želimo kolektivu in sodelavcem »Ko-munista« še mnogo uspehov. »Bratstvo« v Nišu je pripravilo posebno izdajo Titovih del NIS. 4. maja (Tanjug* — Zalotnika iiisa »Bratstvu« v Nišu ja pripravila posebno adajo Titovih deš v bolgarščina. ki bodo _zšla ob Titovi 80-letnic: Zbirka obsega pet knjig, v katerih so posebno pozornost posvetili pogledom m stališčem predsednika Tita o nacionalnem vprašanju in mednarodnJi odnosih (avtor Ascn Lazarovi. o samoupravljanju v socialistični graditvi (Todor Slavinski*, o stikih v mednarodnem delavskem gibanju, o zunanji politiki Jugoslavije in neuvrščenost: ter o vlogi partije pri graditvi socialuana. V vseh knjigah se bodo prepletale Titove misli, javno izrečene v letih 1937—1971. Uveden je postopek proti trojici — Alti Shu-krija je bil poškodovan BEOGRAD. 4. maja (Tanjug* — Občinsko javno tožilstvo v Zemunu je prejelo kazensko pnjavo sekretariata za notranje zadeve skupščine mesta Beograda proti S. Cel kovicu. dr. V. Cetkoviču in C. Cetkoviču iz Beograda v zvezi z dogodkom 29. aprila 1972. ko je bil pred hišo, v kateri stanuje v Novem Beogradu rizično napaden generalni sekretar zvezne konference SZDLJ Alli Shukrija. ki je bil takrat poškodovan Na današnji seji je sekretariat predsedstva zvezne konference SZDIJ najodločneje obsodil napad na gene 'Hinega sekretarja in zahteval j hitre* in <*dločne ukrepe pri i stojnih organov. Ne samo spomin Razvijanje revolucionarnih tradicij ni le naloga zveze borcev in zveze mladine, Ampak dolžnost vse družbe BEOGRAD. 4. maja (Tanjug). Naloga mladega rodu je, da se zavzema za zagotovitev kontinuitete naše revolucije in da se bori proti pojavom, ki to kontinuiteto spodkopavajo, je na današnji skupni seji zveznega predsedstva borčevske organizacije in predsedstva konference ZMJ dejal predsednik zveznega odbora ZZB NOV Marijan Cvetkovič. Kot zgled za manipuliranje z zgodovino je Cvetkovič navedel nedavne akcije nacionalistov in jxmdaril/da so U ljudje spretno izkoriščali veliko zanimanje mladih za vse tisto, kar se je dogajalo v starejši in novejši zgodovini naših narodov. Predsednik konference ZMJ Vladimir Maksimovič pa je v svoji uvodni besedi poudaril, da negovanje in razvi jan je revolucionarnih tradicij ni nikakršen monopol zveze borcev in zveze mladine in da skrb za to nalogo nikakor ni dolžnost samo teh dveh organizacij. temveč mora biti del skupne dejavnosti vse družbe, zlasti še tistih njenih delov, ki imajo najpomemb- nejše naloge pri uresničevanju ciljev, določenih v desetletjih bojev revolucionarnega delavskega gibanja. Maksimovič je poudaril, da negovanje m razvijanje revolucionarnih tradicij pomenita, da je treba revolucionarno spreminjati družbo po načelih človekove svobode, socializma, samoupravljanja, bratstva in enotnosti, solidarnosti, nesebičnosti, enakopravnosti vseh narodov in vseh ljudi. Zvezni forumi ZZB NOV in ZMJ bodo na podlagi današnje večurne razprave v nekaj dneh izdelali sklepe, v katerih \ bo natančno določeno, kakšne so naloge vseh njihovih osnovnih organizacij pri ure- sničevanje nalog, povezanih s sodobnim negovan jem in razvijanjem revolucionarnih tradicij, s čimer so mišljeni dogodki iz obdobja boja delav-. skega razreda pred oboroženo I revolucijo, iz revolucije in iz j obdobja povojne graditve družbe. • Po skupni seji je predsedstvo zveznega odbora ZZB NOV nadaljevalo delo z obravnavo nekaterih tekočih zadev borčevske organizacije. Med drugim je določilo delovni program v zvezi z mednarodno izmenjavo borčevskih delegacij, prebrano pa je bilo tudi poročilo o jjoteku meddržavnih pogn janj o odškodnini jugoslovanskim žrtvam fašizma. h Tovarna v Podvelki bo dobila les od GG iz Slovenj Gradca RADLJE OB DRAVI. 4. maja — Skupščina sklada skupnih gospodarskih rezerv občine Radlje ob Dravi je na današnji seji obravnavala razmere v tovarni lesovine in lepenke v Podvelki. Sklenila je, da pri Ljubljanski banki najame posojilo v višini mi-ljon dinarjev. Predstavniki slovenjegraškega gozdnega gospodarstva so povedali, da bodo zagotovili toliko lesa da bo proizvodnja jutri verjetno že stekla. Direktor to varne Peter šatur je sporo čil. da bodo jutri prišli v tovarno vsi zaposleni; pro izvodnja bo stekla, če bodo zagotovili vsaj 40 kubičnih metrov lesa. I. PRAPROTNIK Filmo črnih kozah Filmske novosti posnele dokumentarec »Variola vera« BEOGRAD. 4. maja (Tanjug) — Ekipa Filmskih novosti je na Kosovu in v Novem Pazarju posnela dokumentarni film »Vairi-ola vera«, ko so se tam še bojevali z epidemijo črnih koz. Med delom so se posvetovali z našimi najuglednejšimi strokovnjaki. Film so posneli v barvah in bo trajal okrog 15 minut. Pred tem je režiser Ma-tanovič s snemalcem Jankovičem posnel za Srbski zavod za zdravstveno varstvo film »Kolera«. Sojenje bivšemu konzulu A. Kapidžič *je obtožen vohunstva — Sodba v dveh ali treh dneh BEOGRAD, 4. maja (Tanjug) — Danes se je n® beograjskem okrožnem sodišču končal dokazni postopek proti Aleksu Kapidžiču, bivšemu jugoslovanskemu konzulu v New Yorku, ki je obtožen kaznivega dejanja vohunstva. Obtožnica bremeni nekdanjega konzula Kapidžiča, da je v obdobju od januarja 1970 do marca 1971 zastopnikom obveščevalne in protiobveščevalne službe neke tuje države dostavljal zaupne in strogo zaupne podatke o delu naše varnostne službe. Današnji proces Je bil tajen. Pričakujejo, da bo sodb* izrečena v dveh ali treh dneh. e I ra GORNJA RADGONA, Partizanska 3 INDUSTRIJA ANTEN, PRIBO* RA, TV PRETVORNIKOV, VISOKOFREKVENČNIH KABLOV IN PREDELAVA PLASJIČNIH MAS SIRJENJE ELEKTROMAGNETNIH VALOV — NOSILCEV RADIO IN TV SIGNALOV Elektromagnetno valovanje v prostoru je nosilec televizijskega signala od oddajnika vdo televizijskega sprejemnika. Moč signala in s tem kakovost slike sta odvisni od velikosti elektromagnetnega polja. Elektromagnetna valovanja različnih valovnih dolžin imajo različne lastnosti. Tako se elektromagnetno valovanje radijskih valovnih dolžin uklanja z zemeljsko oblo in odbija od Ionosfere. Zato sprejemamo^ te elektromagnetne valove tudi v zelo oddaljenih krajih od oddajnika in v krajih, ki so v senci, npr. zastrti z gorsko verigo. Elektromagnetno valovanje televizijskih valovnih dolžin se širi premočrtno (slika 1). in .je zato domet omejen. Na sliki 1 vidimo, da je zaradi premočrtnega širjenja in ukrivljenosti zemeljske oble črtkano področje v senci. Antena ne dobi singala. Le ob veliki koncentraciji ionosfere jih le-ta odbija. V tem primeru se na ekranu pojavi neznana oddaljena postaja. Tako nekateri res lahko trdijo, da gledajo npr. Španijo. Slika navadno traja nekaj minut, do nekaj 10 minut. Kakovostni sprejem lokalnega oddajnika je mogoč v radiusu 100 km. Seveda je meja odvisna od geografske višine oddajnika in geqgrafskih razmer med oddajno in sprejemno anteno. Višji so hribi med oddajnikom in sprejemnikom, manjša možnost kakovostnega sprejema. Vsekakor pa je pogoj za kakovostni sprejem, da mora sprejemna antena »videti« oddajno anteno. Večina sprejemnih anten v Ljubljani »vidi« Krvavec, zato je tudi sprejem odličen. Elektromagnetne valove za prenos televizijskih signalov delimo na štiri frekvenčna področja, ki jih označujemo s F i, F III, F IV In F V. To nam prikazuje tale razpredelnica: Frekvenčno področje Frekvenca (MHz) Kanali F 1 47 (41)—68 2 (1)—1 (K 1 »e ne uporabi ja) F II 87.5—108 področje rezerv, za rad. UKV oddujniko F III 174—230 5—12 F IV 470—605 31—37 F V 605—860 38—68 Med štiri področja za televizijske signale, je vrinjeno področje F II za prenos L KV radijskih signalov . Področji F I in F ili imenujem« tudi VHF področji, normalno rezervirani za »prvi televizijski program«. Obe področji skupaj sta razdeljeni na 11' kanalov. Področji F IV in F V imenujemo tudi UHF področje, normalno namenjeno za »drugi televizijski program«. Uradno je le Srbija uvedla drugi program, oddajniki pa so še na Krvavcu (K 21), Nanosu (K 27) in Sljemenu (K 28). V obrobnih slovenskih in hrvaških območjih lahko spremljamo na 13HF drugi program iz Avstrije ali Italije. Tako delitev na področja po C. C. I. R. (Comite Consultatif International des Radiocomunications) normah priznava večina zahodnoevropskih držav. V Evropi je sedem različnih norm, ki se razlikujejo med seboj po številu vrstic, načinu modulacije, širini kanala, obliki sinhronizacijskih impulzov itd. žalostno dejstvo je, da Evropa ni uspela izbrati skupnega sistema vsaj za prenos barvnega' televizijskega signala, ampak obstajata dva sistema: SECAM (Francija in vzhodnoevropske države, in PAL (druge evropske države). Zaradi različnih norm morajo imeti pomorci na ladjah in prebivalci obmejnih predelov drage televizijske aparate, prirejene za sprejem različnih norm. Vzhodnoevropske države uporabljajo O. I. R. T. norme. Prebivalci mejnih območij z Madžarsko. Romunijo in Bolgarijo iahko gledajo njihov program na televizijskih sprejemnikih, grajenih za C. C. 1. R. norme, le s pomočjo vgrajenih adaplerjev. Italija ima televizijski signal po C. C. I. R. normah, razdelitev kanalov p3 je drugačna. Področje F I in F III delijo le na osem kanalov, označujejo jih s črkami od A do H. Televizijski oddajnik je posrednik televizijskega programa. Iz televizijskega študija prek »linkov« sprejema televizijski signal in g3 oddaja prek oddajnih anten v prostor. (Link je naprava za povezavo televizijskega študija z oddajnikom. Sestoji iz oddajnika, oddajne antene, sprejemne antene in sprejemnika.) Oddajniki so navadno postavljeni visoko v gorah (Krvavec, Nanos, Pohorje, Kum itd.), tako da pokrivajo s televizijskim signalom čim večje območje. Večkrat se zgodi, da .je kljub bližini oddajnika neko naselje brez televizijskega signala, ker je v senci, skrito za hribom. V takem primeru postavimo relejno postajo — televizijski pretvornik. Pretvornik sprejema signal od matičnega oddajnika, ga pretvori na drugi kanal in oddaja v smeri območja, ki je v senci. Predel Ljubljane pod Rožnikom je v senci in ne sprejema petega kanala s Krvavca, marveč osmi kanal iz pretvornika na Rožniku. Pretvorniki so navadno postavljeni na vzpetinah nad področjem, ki ga pokrivajo s televizijskim signalom in so brez posadke, vendar so včasih postavljeni tudi visoko v gorah, kot je npr. Elradov pretvornik na Pelistru 2600 m. y Cenejša rešitev za manjšo vas ali skupino hiš je ojačevalni sistem, ki oddaja na istem kanalu kot sprejema televizijski signal. Tak sistem je možno narediti le tam, ,rjer so za to ugodne zemljepisne okoliščine. Na mestu sprejema mora biti manj kot 30 uV na 75 ohmov signala direktno z oddajnika. Oddajna in sprejemna antena morata biti nameščeni tako, da druga druge ne »vidita« (slika 2)«- Slstem vsebuje sprejemno anteno, kanalni ojačevalec, koaksialni kabel, kanalni ojačevalec na oddajni strani in vertikalno polarizirano oddajno anteno, če je oddajnik horizontalno polariziran. Tak sistem je postavila tovarna Elrad v Framu za sprejem graškega kanala 7. Tretja možnost je velika skupinska antenska naprava za' vse naselje. Sprejemna postaja sprt-jema signal, ga ojačuje in po kahlu pošilja prek linijskih ojačevalcev in razdelilne mreže do porabnikov. Ža tak sistem se navdušujejo predvsem v ZDA (CATV — Cable televi-sion), Nemčiji in Švici za naselja, katerih starinsko podobo želimo ohraniti neokrnjeno. Sami lahko vidite, kako gozdovi televiziiških anten na strehah in številni na vse strani speljani kabli kažejo vide« naših mest. *■ v Televizijski oddajniki oddajajo elektromagnetno valovanje na frekvenčnem pasu širine 7 MHz. Pas širine 7 MHz imenujejo kanal. Na primer na petem kanalu lahko oddaja le en oddajnik v nekem območju. Z izbiro kanala na televizijskem aparatu poiščemo želeni oddajnik z njegovo točno določeno frekvenco. Ljubljanski oddajnik *^avc.u oddaja na kanalu 5, njegov frekvenčni pas je od 174 MHz do 181 MHz. Paramentič Dačo dipl. ing. Vodja oddl. elektr. razvoja »Elrad« ) 10 W pretvornik za področje F III, izdelek tovarne Elrad. Nevarno bohtenje Dva dni je oo lega. kar je predsednik zvezne vlade Ote-mol Bijedic omenil, da so se navzlic mterrencijsktm zakonom. ki so jih sprejele ose republike, osebni dohodki v prvih treh mesecih tega leta povečali kar za 30 odstotkov Tetko je najti logično zoezo med tako povečanimi osebnimi dohodki m napovedmi, da bo znaten del jugoslovanskega gospodarstva letos — zaradi zamrznjenih cen občutil krepko zmanjšanje akumulacije. ali pa bo zabredel v izgube. Vsekakor pa tako naglo povečevanje osebnih dohod-kov močno zmanjšuje aku-mulativnost gospodarstva m njegovo konkurenčno sposobnost na tujth trgih. V zadnjih dneh jxiskušajo dati pod kritično lupo tudi delitev dohodka m osebnih dohodkov o Sloveniji. Tetko bi se bilo namreč zadovoljiti n ugotovitvijo, da smo v Sloveniji z 19-odstotnim povečanjem osebnih dohodkov v minulem letu pravzajrrav storili dovolj za jugoslovansko stabilizacijo, saj so vse republike dotivele večje povečanje osebnih dohodkov kot pa Slovenija. Jugoslovansko povprečje znaša namreč 22 odstotkov, na Hrvaškem pa so izplačali celo go odstotkov večje, v Vojvodini pa 27 odstotkov večje osebne dohodke kot leta 1970. Takšno več- primerjavi s tretjim četrtletjem so se namreč v gospo-aarstvu povečali kar za 12J9 odstotka, v negospodarstvu pa celo za 22J odstotka. Žalostno prt tem je, da so prav občinske skupščine naj-nolj pritiskale na delovne organizacije, da bi povečale osebne dohodke do tiste najvišje meje, kot jo dovoljujejo samoupravni sporazumi. Na splošno pa ne bi bilo mogoče reči, da v 4600 slovenskih delovnih organizacijah niso spoštovali samoupravnih sporazumov, saj so okvire, določene s samoupravnimi sporazumi o delitvi osebnih dohodkov, presegli le v Iti delovnih organizacijah Veliko skrb vzbuja ugotovitev službe družbenega knjigovodstva, da imajo delovne organizacije v Sloveniji možnosti za izdatno povečanje osebnih dohodokv, da bi bili le-ti tolikšni, kot jih dovoljujejo samoupravni sporazumi. Ob tem seveda m čudno, da iz slovenskega gospodar■ siva prihajajo zdaj radikalne zahteve, da na osebne dohodke, kt presežejo s sporazumi dogovorjeno raven, ne bi plačevali samo *kazenskega davkom, ampak da bi izplačevanje previsokih osebnih dohodkov kratkomalo zakonsko onemogočili Nič manj glasna jia ni zahteva, da je treba jo umirjenost osebnih dohod- z enotno m neodložljivo jugo- kov v Sloveniji si gotovo lahko razložimo s tem, da so bili osebni dohodki do zadnjega četrtletja lam — do sklenitve samoupravnih sporazumov praktično zamrznjeni. Ko pa so zadnje tri mesece mmulega leta začeti ve-Ijatt samoupravni sjx>razumi. pa so med vsemi republikami najbolj poskočili osebni dohodki .prav v Sloveniji. V slovansko akcijo, z usklajenimi medrejmblišlcimi dogovori zavreti pretirano naraščanje osebnih dohodkov Slovenija je namreč samo del enotnega jugoslovanskega trga in kakršnokoli omejevanje osebnih dohodkov zgolj v Slovenil] ne more preprečiti velike mllacije stroškov v jugoslovanskem gospodarstvu. FRANCE JERAS Ob ustavitvi strojev v Podvelki Včeraj je naš dojnsnik po rocai. da so v tovarni leso vrne in lepenke v Podvelki obstali strop, ker tovarna ne more aobiti surovin. Gozdne mu gospodarstvu Maribor dolguje namreč precejšnjo vsoto in zato ji je te-to ustavi lo vsakršno nadaljnjo dobavo lesa. Predsednik sindikalne podružnice omenjene tovarne je ob tem izrekel obžalovanje, ker jim.ob tolikih teža vah in odpovedovanju pn osebnih dohodkih gozdna go sjiodarstva ne dajo surovin. Vsekakor je vsega obžalovanja vreden položaj tovarne in eda kolektiva, ki je mo jtrenehati delati. Lahko se zgodi, da bodo posledice sedanje splošne nelikvidnosti pripeljale v podo ben položaj še marsikatero delovno organizacijo Toda na noben način m mogoče zahte vati. da bi katerakoli delovna organizacija dobavljala surovine ah drugo blago ti stemu. la ga m sposoben pla dati. O tem mora pač razmt št jati sam kolektiv v Podret ki in ne gozdno gospodarstvo Očitno pa je o tem kljub te- rt dobili, tovarni v Podvelki dobavljalo blago, čeprav ga le ta m plačala tudi po pol leta m več. Ce je tovarna v Podvel kt zašla v resnejše težave, je seveda aktualno vprašanje njene sanacije, za kar bi se moral kolektiv pravočasno po brigati, prav tako pa tudi ob činskt dejavniki ter zaintere strani poslovni partnerji, npr banke Zvedeli pa smo. da se to vprašanje že precej časa vleče m da zato sedanja usta mtev proizvodnje tistih, ki razmere bolje poznajo, ni presenetila. Seveda je ironija v tem. da podjetje sredi gozdnega območja ustavi proizvodnjo zaradi pomanjkanja lesa. Toda zakoni tržišča so očitno .močnejši — kaže. da k sreči še tudi delujejo — zato se je njihovi logiki pač treba jiod-rediti. To pa parnem, da je nezdravo delovno organizacijo treba bodisi ozdraviti, bodisi kako drugače razrešiti nastali položaj, jiri čemer seveda nihče ne misli, da bi prizadete ljudi morali prepu-sliti usodi Nasprotno, treba je stonti vse, da se jim na razmišljalo tudi gozdno en alt drug način ohrani kruh gospodarstvo, ki je po ..........i n|in if111 n ■ macijah. la smo jih naknadno A. JAVORNIK Neoporečne na odgovorna mesta Problem zaposlovanja odpuščenih obsojencev je pn nas še vedno akluaten. Čeprav si tudi delavci uprave javne varnosti prizadevno, da bi tisti, ki se vrnejo s prestajanja kazni, čtmprej dob-.lt ustrezno zaposlitev, saj. je to tako v ko gostmskem podietju ali u-pravnika hotela nekdanjega večkratnega vlomilca. Sicer pa so najbolj zgovorni primeri Za upravnika nekega hotela o Poreču, čigar sedež Je v Ljubljani, je bil postavljen človek, kt je bil v eviden- rist prizadetih ju.-samezmkov ci in pod nadzorstvom Inter- kakor tudi v konst skupnosti. pa opažajo pn svojem delu v zvezi s to jtroblematcko dvoje Po eni strani kažejo delovne organizacije do zaposlovanja ljudi, ki nosijo na sebi pečat zaporov, pogosto neupravičen odjjor, po drug. strani pa večkrat zaposlijo na občutljiva delovna mesta (kjer je možno samostojno razpolaganje z družbenim denarjemj ljudi, ki so prtšH navzkriž z za .oni že toliko krat. da je iluzorno pričaka pola. Za skladtščnilca nekega večjega gostinskega jjodietja so sprejeli nekdanjega vlomilca, čigar sjiecialiteta so bili vlomi v stanovanja. Poslovodja neke trgovine je postal človek, ki je bil pred tem zaradi premoženjskih deliktov v zaporu sedem let. Ker ni imel vpisane delovne dobe. so se pozanimali za njegovo jjrejšnjo zaposlitev. Pomiril jih je odgovor, da je delal v Avstriji. Talcih m jtodobnih primerov vati, da bodo poslej neoporeč- je precej, izkazano zaupanje m. Pri tem se za njihovo preteklost sploh ne jjozani-majo. Vsekakor je prav, da se (lahkovernost. brezbrižnost?) pa se delovni organizaciji pogosto maščuje. Ne glede na to. ali obstaja obveza pred- takim ljudem omogoči zapo- tožiti potrdilo o nekaznovanju alt ne, bi morale biti delovne organizacije v primerih, ko gre za nastavitev na občutljivo delovno mesto, bolj pri slitev. saj je to končno najboljše zagotovilo, da ne bodo več zašli na kriva pota. ven dar pa je vprašanje, komu napravijo delovne organizacije *i&ne. Navsezadnje bodo pla-uslugo, če postavijo za pošto- ^le škodo same. vodjo trgovine, skladiščnika v JANKO LORENCI Prav ali naroda sbrnij&i dlnsrl' Črne koze odkrile zdravstveno bedo Kosova - Nova bolnišnica bo v pomoč, še bolj potrebujejo osnovno službo Po uradnih poročilih sodeč, je epidemija črnih koz v njenem žarišču na Kosovu zadušena. Sedaj, kot je videti, le še čakamo, da bo dan tudi s strani svetovne zdravstvene organizacije znak, da Jugoslavija ni več okuženo območje, da na mejah niso več potrebne rumene karte in da je tudi letošnja turistična sezona kolikor toliko rešena. : %’ J Za vso zdravstveno alero, ki dobi, kadar gre za tako kužno bolezen, kot so črne koze, širši gospodarski in tudi politični značaj, pa je ostalo Se veliko vprašajev. Nekatere smo že obravnavali: odgo vomost, da so romarji potovali preko okuženih krajev necepljeni, brez rumenih kart in z avtobusi, pri čemer so bili prekršeni osnovni predpisi o varstvu pred karanten skimi boleznimi Ostane pa Se cel kompleks, ki delno zadeva neposredno Kosovo, delno pa tudi vso državo. Kontrast črnobelih razlik Dejstvo je, da so bolezen vnesli v najbolj zaostala ob inucja. Oo vsem različnem napačnem ravnanju, ki je oi lo nekajkrat tarča javne kritike, je tudi to dejstvo, da ie oolezen vzplamtela v zdravstveno najmanj prosvetljenem okolju, dodalo svoj de lež za izredno hud razmah epidemije. Prvo, kar se ob tem sproži, je naslednje vprašanje, kako so nam minila desetletja raz voja, ne da bi uspeli vsaj omiliti skrajna nasprotja, ogromne razlike med razvojem zdravstva v posameznih območjih Kes so bila doslej bolj skrita ta nasprotja, zdaj, ob tragediji črnin koz pa so zakričala do neba Da smo se v državi teh razlik zavedali m vsaj v zadnjih letu. skušali popraviti zamujeno, je dokaz v tem, da smo pred leti sprejeli zakon o obveznih oblikah zdravstvenega varstva. Ce nekoliko osvežimo spomin, se bomo spomnili, da so se tedaj razvite republike, kot so denimo Slovenija, Hr vatska m še kje, v razpra vah o zakonu o zdravstvenem zavarovanju spraševale, češ kak pomen naj bi sploh imelo, da z zakonom o obveznih oblikah zdravstvenega varstva prebivalstva uzakonjamo tak minimalen zdravstveni nivo, kot smo ga že zdavnaj dosegli m presegli Zakon pa je šel vendar »skozi« tako v zvezi kot v republikah, prav na osnovi dokazovanj, da so v državi m v posameznih republikah še zaostala območja, kjer so ljudje zdravstveno tako slabo oskrbovani, da bo tudi zakon o obveznih oblikah zdravstvenega varstva pomenil zanje korak naprej Seveda so ti predpisi potegnili za seboj tudi materialno obveznost, da za to skrajno minimalno osnovno zdravstveno varstvo skupaj priskrbimo denar In zagotovimo izvajanje določil v najbolj zaostalih območjih. Veliko v zakonu — • malo v praksi Iz pisanja u tvosovu in o uumtajsnjin zdravstvenih razmerah od epidemiji črnin koz iz pripovedovanja zdravstvenih eaip, iz vsega, kar se je suSaio o lamitajs-njib razmerah uradno m neuradno — pa se ni dalo več skriti, da vlada v zdravstvenem pogledu in v pogledu zdravstvene prosvetljcnosu v tamkajšnjih krajih skoraj še srednji vek. Naj zato ne bo uelezna prehudega nasprotovanja ugotovitev, ki se sama ponuja, da je ostal na papirju tudi zakon o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, podobno, kot smo že ugotavljali, da je bilo tako s predpisom o obveznem cepljenju prebivalstva ja s predpisom o cepljenju pred potovanjem na Orient. Ce se prevečkrat zgodi, da znamo sicer napisati dobra zakonska določila, pa odlašati z njihovo realizacijo, pokaže taka nesolidnost slej ko prej svoj pravi obraz. Tudi zdaj so črne koze z grobo kretnjo strgale zaveso, kj je zakrivala marsikaj: življenje ljudi, do katarjh ne seže niti osnovna preventiva, najbolj zaostala pojmovanja, vezana na tradicijo in vero, več kot slabo stanje osnovne zdravstvene službe, nivo posameznih zdravstvenih delavcev, ki so sposobni ob najhujši nevarnosti, kot so bile črne ko. ze. zapustiti ljudi in svoje delovno mesto, razširjenost bolesti, kot so na primer garje in podobno, ki Jih drugod ne poznamo več, indroma jih sproti zatremo, če se pojavi infekcija. Začeti ja treba s temelja Ko se nam odkriva taka deficitarnost zdravstvene službe, začne človek nehote razmišljati, ali so na Kosovu našli najhitrejšo in najbolj-šp pot iz težav s tem, ko so se, kot beremo, idločili za zgraditev super modeme klinične bolnišnice. Nedvomno potrebujejo dobro, funkcionalno bolnišnico, ki bo strokoven zdravstveni center pokrajine, prav tako gotovo pa je. da en sam tak objekt na terenu, ki nima dobro urejene osnovne zdravstvene službe, ne more obetati polnega učinka m take prelomnice v zdravstvenem razvoju, kot si ga ta zaostala pokrajina lahko želi. Soudeležba pri dajatvi in odločitvi Za normalen postopen razvoj in dvig zdravstvene ravni prebivalstva je namreč predvsem odločujoča urejena osnovna zdravstvena služba. Vzpostaviti to, pa |e nedvomno bolj trd oreh, kot vložiti ves denar v bolnišnico. Ta bo namreč polno koristila prebivalstvu šele tedaj, če bo dobro delovala mreža osnovnih ambulant, sicer je tudi bolnišnica le kaplja v morje potreb prebivalstva. Za ure Jeno osnovno službo pa so potrebni neverjetno veliki na pori: vzgojiti zdravstveno osebje, ki se oo po šolanju vrnilo v domače razmere, tolikanj na gosto vzpostaviti zdravstvene postaje, da bodo dovolj blizu ljudem za zdrav-J Jen j e najbolj množičnih »primitivnih« bolezni predvsem pa . razširiti preventivno delo tako, da bo oostoono kos tradiciji zaostalosti in slabih zdravstvenih navad Na štadionu JLA tudi Slovenci Mladi iz Slovenije se bodo tudi letos udeležili tradicionalne prireditve 25. maja v Beogradu. Prireditev bo potekala pod naslovom »Mi smo pomnik sedanjosti, skupaj v mladosti, skupaj v delu, skupaj v bodočnosti«. Slovenija bo sodelovala z 32 mladimi telovadci. V dopoldanskih urah prazničnega dne bo v zgradb; Zveznega izvršnega sveta množ-čno srečanje mlad.ne s tovarišem Titom. Letos bo v triurnem programu, ki ima delovno ime -»Srečanje«, so delovalo približno 1700 mla dih iz vse Jugoslavije Pogovorili se bodo s Titom in mu čestitali za rojstni dan. Predvideno je, da bo na »Srečanju« 200 mladink, mla drncev, pionirk in pionirjev iz Slovenije. VIDA OVEN Ne zaradi dobrih nasvetov in ne zaradi priporočanja razvojne poti, kakršno le ubrala večina republik — najprej dobra osnovna služba — tudi skrb za to, kako naj se denar obme, da bo prinesel največ koristi. Je tisti razlog, ki narekuje nekaj premišljevanja o tem, kako bi Kosovu najbolj pomagali. MARIJA NAMORS -M — Lepi niso ti kupi odpadkov okrog naselij, so pa praktični: tu lahko izmerimo, kako visok je že naš standard... I Trniiii Kakšen devizni režim predlaga medresorska skupina in kakšnega predlog izvršnega sveta SR Slovenije Na Hrvaškem ugotavljajo, kot piše Vjesnik, da sta na načrt zunanjetrgovinskega in deviznega sistema, ki ga je prejšnji teden sprejel zvezni izvršni svet in ki ga bo predložil zvezni skupščini, vplivali dve zamisli o nadaljnjem razvoju Jugoslavije. Prva je zamisel, ki jo zastopajo člani medresorske skupine, druga pa odseva iz predlogov, ki jih je posredo vala Slovenija Po prvem mne nju, ki ga zagovarja medresorska skupina, bo mogoče močnejše vključevanje jugo slovanskega gospodarstva v svetovno gospodarstvo šele po tem, ko bodo za to zrele go spodarske organizacije v vsej držav ne glede na to, ali gre za tiste .gospodarske organizacije, Ki lahko izvažajo, ah pa za tiste, ki ne morejo tekmovati na svetovnem trgu. Centralizirane devize To pomeni, da bi mogli uve sti prosto razpolaganje z de vizami šele tedaj, ko bi lahko več ali manj vsa podjetja v Jugoslaviji postala sposobna uveljaviti se na svetovnem tr gu. Do tedaj bi se moralo vse plačevati z dinarji, pa tudi garancije za zadolževanje v tujini bi se dajale na dinarski osnovi. Devize bi morale ostati centralizirane Zato se tudi omejuje uporaba povečane re tencijske kvote Na račun nje nega povečanja se zmanjšuje glavna devizna kvota in druge kvote s pomočjo katerih so proizvajalci doslej prišli do deviz. Na ta način ostane pri administraciji enak znesek deviz, proizvajalci pa jih dobe toliko kot prej Konsistentnost nameravajo doseči z ob Ijuhami, da se bo realni tečaj dinarja stalno ohranjeval, ne predvidijo pa nobenih instrumentov, da bi to dejansko dosegli Po teh zamislih je medresorska skupina predlagala tri načrte zakonov, ki urejajo poslovanje jugoslovanskega gospodarstva s tujino. Član medresorske skupine, ki je sicer 1 tudi še sedaj, ko je medre-direktor deviznega oddelka | publiški komite popravil ne- Narodne banke Jugoslavije, Lazar Jamčič je dejal, da bo do poleti uvedli devizno trži šče. Na tem trgu bodo lahko delovale samo banke, po nje govih besedah pa bo smel tečaj dinarja nihati samo v obsegu 2,25 odstotka glede na uradnega, kajti pravila med narodnega denarnega sklada da ne dovoljujejo večjega nihanja. Druga »šola« Drugo mnenje pa predstavlja predlog izvršnega sveta Slovenije. Njegovo bistvo je zamisel, da se nhj gospodar skl razvoj Jugoslavije doseže z izvozom, se pravi s tako proizvodnjo, ki bi se lahko merila s svetovno. Glede na to se v položaj, ko tečaj dinarja ni realen, izvoz najbolj spodbuja tako, da se pusti čimveč deviz tistim, ki izvažajo Na deviznem trgu bi bilo treba dopustiti večja nihanja, vsaj v 5-odstotnem razponu in ni res da je to tako ozko omejeno Prav gotovo pa prihodnost razvoja ni v nestabilnem dinarju, zato bi morali težiti, da bi bil tečaj dinarja čimbolj realen, kar pa ne pomeni, da bi. moral biti fiksen. Zato je medre publiški komite dal zvezne mu izvršnemu svetu podrobne predloge, kako naj bi stal no ugotavljali realnost toča ja. Tečaj dinarja bi se na trgu določal po ponudbi in po povpraševanju. Na zasedanju predsedstva hrvaškega sabora so dali pripombe na tisti del predloga medresorske skupine, ki govori o garancijah za zadolževanje v tujini. Menili so, da ima predlog veliko slabosti katere pomanjkljivosti pred loga, ki jih niso predvideli, namreč podrobno stalno kon trolo realnosti tečaja dinarja Kako bo odločila zvezna skupščina Ce bi sprejeli prvi »urad niški« predlog, je vprašanje ali bi se sploh splačalo izva žati, kei bi bil izvoz manj zanimiv, kot pa je bil prej, ko razpolaganje z retencijsko kvoto še ni bilo tako omeje no. Na to vprašanje so hoteli odgovoriti s podatkom, po katerem se je izvoz naglo po večal uvoz pa zm- ijšal. Tu naj bi bil dokaz, da je izvoz nikom položaj všeč. Na drugi strani pa je znano, da so uvoz otežili neobičajni ukre pi. Prav tako pa nas gospodarske izkušnje uče, da se gospodarska gibanja, v tem primeru .uvoz in izvoz ne spremene čez noč Treba bo seči globoko v proizvodne strukture, da bi se gibanje Izvoza in uvoza pomembneje popravilo v korist izvoza Menijo, da bo o vsem morala odločiti zvezna skupščina in zlasti presoditi ali raa sistem dovolj moči, da bi uveljavil jugoslovansko gospodarstvo v svetu. Priznanja učencem Republiška konferenca Zve ze mladine Slovenije bo, letos že tretjič, na slovesen način obeležila zaključek šolskega leta Tisočim najboljšim u-čencem slovenskih srednjih šol bo pripravila slovesnost in jim podelila priznanja za uspehe. — Podelitev priznanj, ki bo združena s priložnostnim kul turnim sporedom, bo sredi junija v Ljubljani. Vsi ude leženci bodo prejeli spominska priznanja RK ZMS. V. OVEN Q[ss mh& ci V delovnih organizacijah nastajajo novi in novi aktivi ZM — Tudi mladi delavci dobivajo besedo — »Akcija 75« pa se naglo spreminja v »akcijo 750« Zgolj govoriti o tem, da mladi delavci v tej ali oni delovni organizaciji nimajo enakopravnega položaja, je docela brezplodno trošenje energije. Najsi gre za »prizadete« ali za njihove starejše sodelavce. Vsa »skrivnost« je v tem, da se posamične zahteve ali prošnje hitro porazgube, skupen, organiziran nastop mladih članov delovnega kolektiva pa zanesljivo »zaleže«. V prenekaterem mladinskem aktivu v delovni organizaciji lahko to ugotovitev nemudoma potrdijo, v mnogih pa že spoznavajo njeno pomembnost. Sadovi »akcije 75« so v polnem zorenju- Mislimo na tistih 75 oziroma 84 (toliko jih je bilo ob koncu akcije) mladinskih aktivov v delovnih organizacijah, ki so se na pobudo in v organizaciji RK ZMS predlanskim ln lani dodobra seznanili z vso raznolikostjo in ne-ogibnostjo svojega dela. Približno 15.000 mladih delavcev Je sodelovalo v tej akciji, zastopali pa so vse slovenske občine. Z lastno prizadevnostjo, stalno dejavnostjo v svo- jih delovnih organizacijah ter udeležbo na številnih posvetih ui seminarjih, ki jih je pripravila RK ZMS, so se prepričala koliko reči se pravzaprav lahko lotijo Važen Je kajpak le interes ln primerna merica delovnega zagona. To Je v pogovoru večkrat ponovil tudi vodja komisije za družbeno-ekonomske odnose pri RK ZMS Zlatko Pavčnik. »Akcija 75« se zdaj z vso vnemo nadaljuje, bolje reče- vsak ponedeljek v delu-špo-t stavna ta Id lica 30 polovanl ra olimpijske _ _ _ v munchen s cenlroturiston 3UUkn|ig olimpiiskp Igrt 1972 mnjfimninE mwm I ISIKI Al zastopnik n>ji ži gmasra p\0jR T 2!fflKa5P> mm {m O LIM PIA D O , ' MUftCHEN 72 mJSU' no, širi. Njem udeleženci so postali nosilci akcij v posameznih občinah. Tako so, denimo, vzniknile: »akcija 13« v Žalcu, »akcija 50« v Mariboru, »akcija 11« v Kočevju, »akcija 7« v Postojni itd. Kot gobe po dežju so začeli nastajat, mladinski aktivi v delovnih organizacijah, tudi takih, kjer doslej o mladih ni bilo kaj dosti slišati. »Akcija 75« se nadaljuje v občinah Večina občinskih konferenc ZMS je tako z vso resnostjo zagrabila za delo. Kaže, da sploh ne bo treba dolgo čakati ko se bodo lahko pohvalile, da so : azultat republiške akcije podeseterile Torej-»akcijo 75« spremenile v »ak oijo 750«! To pa pomeni, da si bo dobršen del (nekako 90.000) mladih slovenskih delavcev ustvaril možnosti za tekoče m učinkovito delo mladinskih aktivov Interes — glavno vezivo mladinskega aktiva Doslej se je pogosto dogajalo, da se je delo zveze mladi ne v delovni organizaciji zožilo le na nekaj posameznikov, ki so potlej tarnali, da so »ostala sami«. Razumljivo, če niso spoznali, da se mladinsko delo ne sme odvijati samo v »vrhu«, marveč mora jo idejna jedra obstajati do mala v slehernem obratu ali delavnici. Le tako je moč zagotoviti, da bo prišel do izraza prav vsak interes mlade ga delavca, navidez morda ta ko neznaten in nepomemben Ta, se pravi interes, je nedvo mno poglavitno vezivo mla dinskega aktiva ter hkrati tu di nepogrešljiv porok njegove množičnosti Prodiranje mla dinskih organizacijskih niti v vse pore delovne organizacije je nulno zlasti tam, kjer ima mo opraviti z velikimi kolek tivi. V tej zvezi je tudi misel da bi znotraj vsake temeljne organizacije združenega dela mladi imeli svojo osnovno or ganeizaoijo ZM. BORIS DOLNIČAR Iz pedagogike v prakso »Novi odnosi v podjetjih ki naj dajo odločilne pravice delavcem v upravljanju se že snujejo. Tudi prve temeljne organizacije združenega dela že nastajajo. Po nekod pa seveda cela vrsta stvari v zvezi z oblikova njem temeljnih organizacij združenega dela in njiho vim medsebojnim samoupravnim povezovanjem še ni jasnih To je v tem trenutku glavna zavora hitrejšega napredovanja: Da bi prebrodili te težave smo v zad njih mesecih v sindikatih Slovenije organizirali senu narje ki se jih je udeležilo preko 4.000 delavcev Iz tega pedagoškega dela je treba preiti v prakso Ne moremo se večno zadrževat) na proučevanju in izpopol ijevanju programov za ustanavljanje TOZD, čeprav ne mislim, da stvari ne bi terjale temeljitih ekonomskih tehnoloških in socioloških proučitev Smo v fazi, ko morajo spregovoriti delavci neposredno«, je dejal predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek na zborovanju v Opatjem selu na Krasu L. K Logika podražitev Nekako pred letom dni so bili pri nas strokovnjaki .neke ameriške posvetovalne družbe in ti so po teme ijitib analizah dejali o našem kmetijstvu takole: V družbenem sektorju — ta pa je največji proizvajalec tržnih viškov v Jugoslaviji — je glede na Količino proizvodnje vloženega dva do trikrat več kapitala kot bi bilo potrebno Ce pa ni to, potem je v družbenem fcme tijstvu, posebej v osnovni poljedelski proizvodnji za poslenih okrog 90.UU0 delavcev preveč to pa je skoraj dve tretjim od skupne delovne sile v družbenem tone tijstvu. če bj te ugotovitve še malo razširili, bi prišli do cega, da je jugoslovansko Kmetijstvo med 1950—1960 doseglo velik skok v tehnologiji in produktivnosti, da pa v naslednjih desetih letih praktično vse doslej, te zavidanja vredne startne osnove m Izkoristilo za nadaljnji napredek Iznod za težave ki se pojavljajo pa iščemo nato v povečevanju cen Moramo pa poudariti da na žalost m take cene ki bi lahko pokrila izdatek za 90.000 odvisnih delavcev saj je to okrog 3,5 do 4 milijarde din letno in od te draginje se vije veriga po dražitev za vse druge prehrambene proizvode tudi za meso Tako piše Bogomil Mejovšek v zagrebškem Vje sniku Kava naftna kriza pred durmi? Dolgovi največje jugoslovanske gospodarske orga nizacije, industrije naite INA Zagreb, so dosegli v tem trenutku velikansko vsoto, 2,02 milijarde dinarjev Zavoljo tega se je INA znova znašla’ v položaju, da ne more plačati surove nafte tujim dobaviteljem V sredo . je neka velika svetovna družba obvestila našo, da bo prekinila dobavo, dokler ne bodo plačali dolgov, razen tega pa se, v soglasju ter s pogodbami in mednarodnimi običaji, v takšnih primerih poveča tudi cena surove nafte. Glede na vse okoliščine kot tudi na nekatere čisto zanesljive informacije, da bi zaradi pomanjkanja surove nafte lahko prišlo do bistvenega zmanjšanja dobav bencina in drugih derivatov na jugoslovanskem tržišču naftnih izdelkov tn to že v najkrajšem času, se je Vjesnik obrnil na najodgovornejše voditelje podjetja INA. V INA so odgovorili, da imajo sicer težave z pla čevanjem uvožene surove nafte, vendar pa za potrošnike, ki v redu plačujejo derivate, ni nobenega vprašanja normalnih dobav nalezljiva točnost »Slovenija redno plačuje prevzete obveznosti iz ne-proračunske bilance tederacije, — je nedavno tega de jal predsednik slovenske vlade Stane Kavčič v posebni oddaji ljubljanske televizije Toda če druge republike ne bodo s prav takšno točnostjo plačevale tudi svojih obveznosti iz dediščine federacije, bo Slovenija menila, da tudi ona tega m dolžna stonti. Optimisti po vsem tem mislijo da bodo postale vse republike boljši plačniki Realisti (da ne rečemo pesimisti) pa vidijo v tem napoved, da tudi Slovenija ne bo več izpolnjevala svojih obveznosti iz neproračunske bilance federacije . .« Tako piše zagrebški Vjesnik. Prazno govorjenje Na zasedanju gospodarskega zbora zvezne skupščine so najživahnejše razpravljali o socialnih razlikah Po slanci očitno niso bil) zadovoljni s predlogom, da bi sprejeli le priporočilo o odpravljanju razlik. Nekateri so menih, da so priporočila prazne besede. To je resne vprašanje, ki ga zvezna skupščina ne more reševati s priporočili, marveč z dejansko akcijo. Eno od rešitev so videli v premišljeni davčni politika in sistemu, s ka terim bi zajeli vse, kar m rezultat dela Kakorkoli že,je dejal predsednik gospodarskega zbora zvezne skupščine Vasilj Grivčev, jugoslovanska javnost zahteva konkretno akcijo. Načelna priporočila, opozorila in nasveti niso potrebni naši družbi, kot piše Politika. Zamotani avtomobili Veliko gospodarskih organizacij je v težkem polo žaju prav zato, ker delajo z uvoženim m dragim reprodukcijskim materialom. Poleg tega je devalvacija priza- * dela mnoge. Recimo Tomosovi avtomobili že tri mesece leže v skladiščih Na to je Vjekoslav Lackovič direktni Zveznega zavoda za cene odgovoril Borbi, da je imela devalvacija namen na boljši način urediti gospodarske odnose naše dežele s tujmo vključno tudi kooperativne Tako je nastal nov položaj, v katerem so se znašli tudi proizvajalci osebnih motornih vozil Rešitev njihovega vprašanja je dokaj zamotana, ker sega v več področij gospodarske politike v proizvodnjo zunanjetrgovinsko in devizno, carinsko, davčno, v področje cen m razide litve Kljub temu pa to delo zdaj Končujejo in rezultate bodo kmalu objavili, kot piše Ekonomska politika. DELO -*■ stran 5 Golda Me ir v Bukarešti BRANDTOV GALOP CEZ OVIRE ^ f) Glasovanje ^(JnezAUPN^ Predsednica izraelske vlade I Col da Meir je včeraj do pot o- * vala na uradni obisk c Romu- I tujo — na prvi tak obisk v j eno od socialističnih drtav, } ki je članica varlavskega pok- j ta. hkrati pa tudi edina vz ' hodnoevropska socialistična j država, ki po junijski vojni I leta 1967 ni pretrgala diplo- $ matskih odnosov z Izraelom j V zvezi s tem obiskom je j po svetu seveda veliko ugi- S banj o morebitni posredniški vlogi Romunije v bližnjevzhod-ni krni. Med drugim temelji jo tudi na dejstvu, da je bil Ceausescu nedavno na urad nem obisku v Egiptu, med katerim je Egipčane dokončno prepričal, da vzdrževanje normalnih diplomatskih stikov z Izraelom m znak kakšnega romunskega anttarabizma ali proizreahzma. ampak le posledica romunske ocene, da prekinjanje diplomatskih stt-kov prav nič ne prispeva k zaželenemu razpletu bližnje-vzhodne krize. Tako razsojanje je seveda združeno tudi z računom. romunski gospodarski interesi vidijo v Izraelu pomembnega partnerja, ki je še toliko bolj pomemben, ker trna seveda določen vpliv na gibanje židovskega kapitala na Zahodu tn njegovo morebitno pri- j pravtjenost za sodelovanje | pri nekaterih romunskih investicijskih objektih. Glede na politiko ostalih članic varšavskega pakta do Izraela je romunsko ravnanje objektivno seveda tudi manifestacija samostojnega presojanja in odločati ia. temelječega na oceni nacionalnih interesov. Za obisk Golde Meir r Bukarešti je dovolj bilateralnih razlogov, tako da še zdaleč ni nujno, da bi res šlo predvsem za kakšno posredovanje. zlasti ker obisk m bil , .. pripravljen ob sodelovanju f ^eitaj Pbdoonega so preddo-partnerjev ene ah druge dr- b"m! *“■»* Povedali žare. nit, zan, n, bda dana I tudl v Hanoju Novo v vsem pobuda od drugod. Seveda I cem Je okoUščina. da ta*o pa to ne pomeni, da po izčrp 5 sevemov.etnamska stran kot nih Ceausescovth pogovorih s \ FNO sedal odkrito govorita o Sadatom, sedanj, pogovori e t severouvietnamstoh četah, ki Goldo Meir ne bodo - vsaj angažirane v Južnem Viet-kar se njihovega mednarod J tiamu medtem ko so še pred nega dela tiče — posvečen, 1 to°m dni uradno zanikali, da predvsem krizi na Bližnjem * *» ** regularne sevemoviet vzhodu m idejam za nekatere namske čete borile v Južnem vsaj delne rešitve. C e Romu- Vietnamu. ***? g—*,a -*» rs. ‘ Kak« )e nastala ločnica, ki iom rinnn od ■ leil 03 17 vzporedniku in de igravlogokoristMMguin/orma- ({ Sevemi Vietnam od Južne tor ja — in to očitno lahko » stori — je te samo to zanjo i ga‘ J *? m Ja p pomembno potrdilo širših na ‘ mednarodno priznanem snu čel njene zunanje politike. i *“*• ■»* m? Je *vakhkacija. ki j jo je gospa Bmh dala 17. J. STANIČ J vzporedniku utemeljena, ali gre za enostransko, zaradi tre nutmh potreb narekovano odločitev? Temeljna kronologija (i »The International Herald Tribune«, PARIZ .Vzporednik neia £ Zunanja ministrica južnovietnamske revolucionarne vlade gospa Binh v intervjuju za »Humanite«: »17. vzporednika ni moč imeti za mednarodno mejo« V vietnamski krizi je nastopil nov element, ki je bil sicer via faeti vedno prisoten, javno formuliran pa je bil šele z intervjujem, ki ga je zunanja ministrica južnovietnamske revolucionarne vlade gospa Binh te dni dala glasilu KFF »Humanitč«. Rekla je namreč, da 17 vzporednika, ki deli Severni in Južni Vietnam, ni mogoče imeti za mednarodno mejo, ker to ni nikoli bil. S tem FNO spodbija ameriško tezo o sevemovietnam-ski agresiji; če m meje, tudi agresije m m je ne more biti. Nerazumljiva toleranca Ze od atentata na j ugaslo-Panskega veleposlanika Rolo-vica v Stockholmu sem spremijo jugoslovanska in svetovna javnost z zgražanjem akcije teroristične m zločinske ustaške emigracije na Švedskem. Prepričani smo bdi. da je smrt našega veleposlanika dovolj jasno opozorilo sveusktm m drugim oblastem v državah, kjer Lunko dokaj nera ,.e..o aetujejo ...... ustaške organizacije. Toaa I šilingov, ker se šteje kot zaaiiju pero—a iz s.zdsnega I scleiež(l v avstrijsko blagaj **■ “J no. Pomembnost mednarod za Dunaj in Avstrija prodira v OZN DUNAJ. 4. maja (Tanjug) — Avstrija skuša pritegniti na Dunaj še nekatere od specializiranih organizacij Združenih narodov. Nova možnost naj bi bila tudi \Valdheimova funkcija v OZN. Mednarodna agencija za jedrsko energijo, organizacija OZN za industrijski razvoj in mednarodno združenje proizvajalcev nafte so izdali liani za plače pol milijarde čajo. da so ustaške orgamza- Avstrijo se ne omejuje le na vietnamske drame nam odkriva, da izjava gospe Brnhove ni brez mednarodnopravne in politične utemeljitve. Ko je Japonska položila orožje je vietnamsko odporniško gibanje začelo prevzemati oblast v Vietnamu in 2. septembra 1945 je Ho Si Minh v Hanoju oklical neod visno vietnamsko republiko, »eno m nedeljivo« To pome ni. da je •z proti japonskega osvobodilnega boja izšel Vietnam kot enotna neodvisna država. Vrnitev francoske kolonialne vojske in restavracija kolonialne oblasti, vse to je spro- deljen na severni m južni del s tem, da oo najkasneje do konca 1956 izveden plebiscit, na katerem se bo odločalo o združitvi obeh delov Vietna ma. Z drugimi besedami, loč niča, ki so jo v 2enevi začr tali na 17. vzporedniku, je bila mišljena kot začasna črta, ki bi postala meja v mednarodnem smislu šele v primeru, če bi plebiscit predviden za 1956 zavrgel Idejo o zdru žitvi obeh delov ,n dokončno proglasil Južni Vietnam kot neodvisno državo »po narodovi volji«. Toda Nguyen Diem. ki je bil kmalu po podpisu ženev- skih sporazumov poklican iz Amerike, kjer je študiral, da prevzame v Saigonu najprej mesto predsednika vlade, ko se je odpovedal prestolu cesar Bao Dai, pa mesto predsednika republike, je z ameriško denarno in politično pomočjo preprečil razpis plebiscita; dve leti po podpisu so bili ženevski sporazumi že enostransko kršeni in začelo se je drugo dejanje vietnamske krize Nepriznavanje 17. vzporednika kot mednarodnopriznane meje torej politično in pravno n. neutemeljeno; je pa dvorezno v tem smislu, če bi tudi ZDA povzele to tezo; v takem primeru or namreč propagan distično laže opravičevale ameriško bombardiranje Severnega Vietnama M ŠUŠTAR arring ostane Ni nesoglasij med bližnjevzhodnim posrednikom OZN in Waldheimom - Izrael ponuja Egiptu zamenjavo ujetnikov NEW YORK, JERUZALEM, 4. maja (Reuter, Tanjug, APP). Predstavnik OZN je sinoči zanikal govorice, da namerava Gunnar Jarring odstopiti s položaja posrednika svetovne organizacije na Bližnjem vzhodu. Jarring, sicer švedski vele- | ljali na ujetnike in enega ubi- poslanik v Moskvi, je dopotoval pred dvema dnevoma v New York, da bi se z generalnim sekretarjem OZN VValdheimom posvetoval o Bližnjem vzhodu. O njunih pogovorih niso doslej še ničesar objavili. Predstavnik OZN pa je zanikal, da bi si bila Waldheim in Jarring povsem nasprotnih mnenj glede Bližnjega vzhoda in da Jarring z VValdheimom nima tako dobrih stikov kot poprej z generalnim sekretarjem U Tantom. Izraelska vlada je predlagala Egiptu, da bi zamenjali vse vojne ujetnike. Predlog so navedli v pismu generalnemu sekretarju OZN. Gre za 61 egiptovskih vojnih ujetnikov v Izraelu in za 10 izraelskih ujetnikov v Egiptu. Tako so predlagali po nedavnem Incidentu v enem od ujetniških taborišč; po egiptovskih poročilih so izraelski vojaki stre- Preprečevanje incidentov MOSKVA, 4. maja (Tanjug) — V VVashingtonu se bodo danes nadaljevali ameriško-sovjetski pogovori o preprečevanju morebitnih incidentov na morju in v zraku. Sovjetsko delegacijo vodi prvi namestnik glavnega poveljnika vojne mornarice admiral Vladimir Kasatonov. Libijska nafta dražja TRIPOLI, 4. maja (Mena) — Libijska vlada in tuje petrolejske družbe na libijskem ozemlju so se sporazumele, da bodo podražile nafto za 8,490/o. S to podražitvijo naj bi izravnali libijske finančne izgube, ki jih je povzročila devalvacija dolarja. Sporazum naj bi prinesel 170 milijonov dolarjev na leto. li. Kairo je zahteval, da OZN uvede o tem preiskavo. Po izraelskih virih pa je prišlo do incidenta zaradi tega, ker egiptovski vojni ujetniki niso dovolili preiskave v taborišču. Baje so se zabarikadirali in napadla izraelsko vojaško policijo ter ranili dva oficirja. Izraelski vojaki so tedaj, kot je rečeno v izraelskih poročilih, izstrelili v zrak nekaj krogel, eden od nabojev pa je ponesreči zadel nekega egiptovskega ujetnika. Odposlanstvo mednarodnega Rdečega križa, ki je pred mesecem dni obiskalo ujetniško taborišče, je opozorilo, da so egiptovski ujetniki vse bolj demoralizirani in vse teže prenašajo ujetništvo, za katerega vedo, da se najbrž še ne bo tako kmalu končalo. Izraelski minister Galili, eden od bližnjih svetovalcev predsednice Golde Meir, je včeraj izjavil, da zasedena Gaza ne bo nikoli ločena od Izraela ali last kake druge države in da tudi ne bo služila kot oporišče za nasilje. Ko je minister Galili včeraj o tem govoril v izraelskem parlamentu, je dejal, da Izrael, razen v Jeruzalemu, ni uvajal na zasedenem ozemlju, ki ga želi pridružiti svojim mejam, svoje jurisdikcije, »ker noče s tem ovirati morebitnih pogajanj«. Večina za Brandta Anketa inštituta za javilo mnenje v Bad Godeš-bergu je pokazala, da je 61 odst. anketiranih zahod-nonemških državljanov za Brandtovo politiko do Sovjetske zveze in Poljske, 21 odst. jih je proti, 18 odst. pa se ni odločilo. Sodeč po tej anketi postaja podpora Brandtovi vzhodni politiki vse močnejša. Začasni šef FBI Za vršilca dolžnosti direktorja zveznega preiskovalnega urada (FBI) so imenovali pomočnika vrhovnega tožilca ZDA Patricka Grapa. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ronald Ziegler je izjavil, da bo Nixon določil stalnega naslednika umrlega Edgarja Hoovra po novembrskih predsedniških volitvah. Gradiščanski Hrvati protestirajo zaradi referata na »Hr-vatski deželni konferenci«, ki je bila v mestu Klimpuh POSEBEN TANJUGOV DOPIS Tednik socialistične stranke na Gradiščanskem BF je pred kratkim priobčil poročilo o »deželni konferenci Hrvatov« ter z njim med mnogimi gradiščanskimi Hrvati povzročil ne samo veliko začudenje, temveč tudi viharne proteste. SEVERNI IN JU2NI VIETNAM; leta 1945 »ena in nedeljiva republika«. žilo francosko-jrietnamsko vojno. ia se je vojaško končala s francoskim porazom pn Dien Bien Phouju, diplomatsko pa z ženevskimi sporazu mi. Ti sporazumi so bili kompromis. na katerega je Viet minh (vietnamsko osvobodil cije nadaljevale s starim na- | KosPadarstvo. ^temveč tudi na no gibanje) privolil na nasvet * ZSSR in LR Kitajske: s temi sporazumi je bil Vietnam na 17. vzporedniku začasno raz Činom zastraševanja m teroriziranju Jugoslovanov. Dvema jugoslovanskima aru-.,nama so postali ižsiljccatiia pisma. v katerih groze, da jim boao ugrabili otroke, ce ne bosta izplačali- velike vsote denarja. Predstavnik policije je povedal, da je podobna pisma verjetno dobilo tudi več drugih jugosiovansktn družin, ki pa tega nuo prijavile policiji tz stranu pred maščevanjem. Gre torej za pooiranje tako imenovanega »ustaikega davkom, kar v skrajni posledici pomeni kršenje suverenosti države. Ob vsem tem se sprašujemo, kako je mogoče, da Švedska, ki velja za demokratično, napreuno m Jugoslaviji prijateljsko državo, tanko nudi zavetišče taksni organizaciji kot je ustasica. Ob mnogih priložnostih, in ne nazadnje tudi na procesu mačističnim zločincem v Nuni. bergu, je bila ta organizacija proglašena za zločinsko. Kljub jasnemu stahsču Jugoslavije o nev mešava n m v notranje zadeve m suverenosti posameznih držav pa ju-gosiovanska javnost ne more trumo zgoraj navedenega dejstva in se upravičeno sprašuje. kdaj bodo vse tiste ar-Zave, v katerih živijo ustavne in druge teroristične organizacije, enkrat za vselej učinkovito onemogočile teroristično dejavnost, naperjeno zoper suverenost m ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Problem ustaške emigracije še ne odpira samo v odnosih do jugoslovanskih delavcev v tujini; to je nedvomno tudi bistveno vprašanje ugleda dežele. ki v imenu demokracije kaže nerazumljivo strpno' t do zločinskih organizacij, k, si priv-''- -ajo ustvariti videz politične opozicije. D. ažlja preobrazbo glavnega avstrijskega mesta v kongresno in turistično središče. Tajnih pogajanj med ZDA in DRV ni bilo — Laird predlaga, naj bi saigonske sile dobile najsodobnejše orožje PARIZ, VVASHINGTON, SAIGON, 4. maja (UPI, AFP). Predstavnik ameriške delegacije je pred današnjo 149 sejo pariških četvernih pogajanj o Vietnamu dejal da je včerajšnja vest pariškega Usta France Soir, po kateri imata ZDA in DR Vietnam tajna pogajanja in po kateri sta se ti dve strani že dogovorili za sedemdnevno premirje v Vietnamu »docela brez podlage«. AmerišAu obrambni minister Laird je skupini strokovnjakov naročil, naj preceni vojaške potrebe salgonskega režima glede na sedanjo o-fenzivo osvobodilnih sil in hkrati dožene, aU je ameriškim silam zaradi nujne lastne zaščite potrebna še dodatna sovjetskim orožjem. Freid-heim m sporočil, kakšna bo ameriška pomoč, vendar AFP domneva, da gre za najsodobnejše orožje, ZDA pa bodo verjetno poslale tudi svoje vojaške svetovalce. Pripadniki osvobodilnih sil se čedalje bolj približujejo pomoč. To je danes sporočil starodavnemu mestu Hueju. predstavnik Pentagona Jerry Preidheim. Laird sodi, da bodo saigon-skim silam morali poslati ustrezno opremo, ker drugače ne bodo mogle zaustaviti vdora »sovražnih« čet, ki razpolagajo z novim sodobnim Vojaški predstavnik salonskega poveljstva je davi dejal, da so bili včeraj popoldne boji na cesti št. 1, komaj 22 km zahodno in severozahodno od mesta Hučja, potem ko so saigonske čete zapustile oporišče Nancy. V poročilu je rečeno, da je bila prejšnji teden v Klim-puhu na pobudo prezidija županov in podžupanov Gradiščanskega skUcana »deželna konferenca Hrvatov«, na katero so vse občine s hrvaškim prebivalstvom poslale svoje delegate, »tako da je bila ta prireditev pravzaprav reprezentativna konferenca o svobodi in tajnih volitvah izvoljenih zastopnikov prebivalstva s hrvaškim govornim jezikom. To je torej bil zakonit forum, edini in samostojen pooblaščenec, ki sme voljo manjšine izražati v ustreznih sklepih«. V središču pozornosti, kot piše tednik, je bil referat poslanca avstrijskega parlamenta Robaka »Hrvaška manjšina. njeno mesto in podoba.« O tem referatu je BF zapisal: »Robak je poudaril, da .manjšinsko vprašanje’, kakor so ga v zadnjem času prikazovali nekateri radikalni krogi, v resnici zadeva samo majčken del intelektualcev, ki svoje osebne interese skrivajo pod nacionalističnimi gesli in zahtevami ali se zatekajo k nočnim mazaškim akcijam.« In naprej; »Za nas ni glavni problem v ljudskih pesmih ali dvojezičnih napisih, v priznanju hrvaščine za uradni jezik ali v hrvaških oddajah po radiu, temveč v Osvobodilne enote nadaljujejo pritisk na mesto Que Sun, ki leži 50 km južno od Da Nanga Pri An Locu, 100 ustanavljanju takšnih delov-km severno od Saigona, so i n'b mest, ki bi Hrvatom topničarji osvobodilnih enot j omogočila, da bi lahko osta- lzstrelill na mesto 900 raket j Jal1 doma in jim ne bi bilo in granat vseh kalibrov. Boji ; ve^ treba zapuščati rodnih med osvobodilnimi enotami I vasi.« in saigonskimi četami so se nadaljevali tudi v delti Mekonga. Leteče trdnjave B—52 so popoldne in ponoči osem-najstkrat napadle okolico Kontuma in An Loca ter »sovražna oporišča« v Quang Tri-Ju in Tua Tienu. dločitev v Hubert Humphrey je s tremi zaporednimi zmagami v Pensilvaniji, Indiani in Ohiju še bolj zapletel tekmo med demokratskimi predsedniškimi kandidati Kdo bo demokratski kandidat za ameriškega predsednika, ko bo Richard Nixon kot soglasni kandidat republikanske stranke skušal 7. novembra 1972 podaljšati svoj predsedniški mandat za štiri leta? Kaj pravzaprav pomenijo zadnje volilne zmage Huberta Humphreya, človeka, ki je v demokratskem taboru veljal za kompromisno osebnost, torej za politika, ki bo mimo čakal na »svoj trenutek« med demokratsko konvencijo v Miamiju 10. julija 1972? Ali bo Edvvard Kennedy odločil demokratsko tekmo v korist Georga McGoveraa. če bo povsem jasno zastavil svoj vpliv za liberalnega kandidata? V letošnji predsedniški bitki v ZDA je bil tempo vsaj v demokratski tekmi na startu izredno počasen: Edmund Muskie je zmagal v zvezni državi New Hampshire. toda samo z relativno večino, medtem ko je George Wallace s svojo prepričljivo absolutno večino na Floridi povzročil prve pretrese v demokratskem taboru; Muskie je še enkrat zmagal v Wisconsinu, toda njegova politična zvezda je že polagoma ugašala, ko je George Mc Govern osvojil s svojo močno kampanjo proti vojni v Vietnamu največ političnih točk v Wisconsinu. To je bila pravzaprav prelomnica. ko je že (Kistalo povsem jasno, da so v demokratski stranki samo štirje kandidati za predsedniško nominacijo John Lindsay in Vanče Hartke sta že takrat prekinila svojo »predsedniško kampanjo«, medtem ko je devet kandidatov nadaljevalo boj, toda samo štirje so imeli ž» zagotovljene prve v>JP-ne giasove demokratskih de- legatov za konvencijo v Miamiju. George Wallace 75,0 Edmund Muskie 73,5 George MoGovem 71,5 Hubert Humphrey 19,0 Politični komentatorji v ZDA niso resno jemali kandidature alabamskega guvernerja Waliaca, ki je lahko računal predvsem na »konser- vativne glasove« na Jugu, zato je bilo videti, kakor da bosta imela tokrat glavno besedo Muskie in McGovern, toda 25. aprila je prišlo do prvega preobrata. Muskiejeva politična kotacija v ZDA je strmoglavo padala, medtem ko je nenadoma zablestel »tretji človek« Hubert Humphrey. GEORGE MCGOVERN: zoper Nikonovo Vietnam sko politiko. HUBERT HUMPHREY: zoper Nixonovo gospodar I sko politiko. Humphrey je bil navidezno outsider predvsem zato, ker je izgubil predsedniško tekmo z Richardom Nixonom v letu 1968. Politični opazovalci 90 pozabili, da je izgubil to tekmo izredno tesno, da bi lahko samo nekaj tisoč glasov v »velikih zveznih državah« pripomoglo k demokratski zmagi. In morda je prav ta Humphreyev kompleks, da še nikoli ni zmagal na predhodnih volitvah demokratske stranke v katerikoli »veliki državi« prispeval k temu, da je letos že na začetku volilne kampanje posvetil veliko pozornost predvsem trem točkam, kjer bo verjetno dobljena ali izgubljena predsedniška bitka: Pensilvaniji, Kaliforniji in New Yoricu. Druga značilnost Humphre-yeve kampanje je bila tokrat izrazita »specializacija« na gospodarske teme, ki so v ZDA v tem času vsekakor najobčutljivejše. McGovern je povečal svoje možnosti za nominacijo s tem, da je napadal Nixonovo politiko v Vietnamu in zahteval takojšen umik ameriških čet. AU je Humphreyeva zmaga v Pensilvaniji torej znamenje velikega preobrata, ali pa bo prišlo v Miamiju do »druge runde«, če nobeden od da mok 'atsklh kandidatov ne bo dobil absolutne večine 1.509 j glasov med 3.016 delegati na nacionalni konvenciji? V novi matematiki demokratske stranke (doslej je najmočnejši demokratski kandidat za predsednika vedno zmagal že med prvim glasovanjem) je zdaj že povsem očitno, da sl bosta lahko Humphrey in McGovern priborila absolutno večina delegatov že na predhodnih volitvah samo, če bo eden izmed obeh zmagal tako na predhodnih volitvah v Kaliforniji (271 delegatov) kot v New Yorku (278 delegatov). Demokratska tekma je tako postala živahnejša: Humph- rey je po Pensilvaniji v veli-kem zaletu zmagal še v zveznih državah Indiana in Ohio, medtem ko je McGovern pospravil 102 pomembna glasova v zvezni državi Massachusetts. Zaradi zapletene volilne matematike, po kateri je slednji z zmago v Massachusettsu pospravil tudi vseh 102 glasov, Humphrey pa samo 57 od 125 glasov v PensUva-niji, je McGovern obdržal vodstvo v volilni tekmi, toda Humphrey je zdaj nevarnejši protikandidat kot kdajkoU doslej. George McGovern 210,5 Hubert Humphrey 152 Edmund Muskie 102,5 George Wallace 77,0 Naslednja velika bitka bo '2. junija v Kaliforniji. Mc-Govem bo dotlej v varnem vodstvu, medtem ko - bi Humphreyeva zmaga v pacifiških državah lahko izzvala nove spremembe v krogu favoritov. Edmund Muskie pa Je medtem že zapustil »aktivno kampanjo« in prevzel vlogo, ki jo je imel doslej Humphrey: veliki favorit je postal »tretji človek« demokratske stranke ACO PASTERNJAK Kar zadeva avstrijsko državno pogodbo, v katere 7. členu so zajamčene pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, med drugim učenje materinega jezika v šolah. dvojezične oznake krajev, oddaje po radiu itd., je govornik v referatu, kot poroča BF, rekel, da je »na- ša dolžnost zagotoviti razvoj in normalno življenje narodnostne skupine, hkrati pa paziti, da se pravice ne bi spremenile v obveznosti.« V Železnem je posebno pozornost zbudil tisti del referata. v katerem je Robak zatrdil, da je anketa inštituta IFES pokazala, da »naša manjšina zavrača vsako izolacijo ter da zaradi tega tudi druge zahteve radikalnih skupin — dvojezične oznake krajev, hrvaščina kot .uradni jezik itd. — katerih cilj je motiti notranji mir in potisniti Hrvate v duhovni geto, ne ustrezajo njihovim interesom. Po istih trditvah gradiščanski Hrvati nočejo veljati za narodnostno manjšino. Gradiščanski Hrvati so in se počutijo Avstrijci, ki jim vmešavanje in pomoč od zunaj v ničemer nista potrebna.« F ADI L ŠILJAK Že ta mesec sestanek Buta in Rahmana? KARAČI, 4. maja (AFP) — Že pred koncem tega meseca se utegneta v Ženevi ali na Dunaju sestati pakistanski predsednik Zulfikar Ali Buto in premier Bangla deša šejk Mudžibur Rahman. Novico je danes objavil pakistanski provladni list »Moming News«. alo čaka Usoda 70 ljudi v ugrabljenem turškem letalu v Sofiji je še naprej negotova ISTANBUL, ANKARA. SOFIJA, 4. maja’ (AP, AFP, Tanjug). Predstavnik turške vlade je sinoči izjavil, da bo vlada storila vse, da bi varno rešili potnike iz ugrabljenega turškega letala, ki je včeraj pristalo na sofijskem letališču. Tako je izjavil po skupni seji kabineta in državnega varnostnega sveta. Vladni predstavnik ni omenil nikakršnih podrobnosti o tem, kakšne . pogoje so postavili ugrabitelji, in tudi ne vlad nega odgovora. Poveljstvo izrednega stanja v Ankari je prepovedalo objaviti v turškem časopisju kakršnekoli informacije o pogojih, ki so jih vladi postavili ugrabitelji potniškega letala. Usoda 70 ljudi v turškem potniškem letalu, ki ča ka na sofijskem letališču, je še nadalje negotova. Ker do 21.30 v sredo turška viada še ni odgovorila na zahteve ugra- biteljev, so ti podaljšali rok do četrtka zjutraj. Kot se je zvedelo, so, trije ugrabitelji študentje, četrti pa fotograf. Z njihovim vodjo, študentom ekonomije, starim menda od 24 do 26 let, se je včeraj pogovarjal turški veleposlanik v Bolgariji Nihat Ding. Ugrabitelji, katerih imena niso objavili, vztrajajo pri tem, da izpuste njihove na smrt obsojene tovariše, pripadnike skrajno levičarskega gibanja v Turčiji. Potniki so bili iz Istanbula namenjeni v Ziirich, Rim, Ženevo in na Dunaj. Med njimi je tudi profesor Imer Inonii. sin znanega turškega politika. -v .„..3 Novice Gledališče LJUBU AN A. strokovni obisk iz Avstralije — Zavod n šolstvo SR Slovenije je te dni obiskal g. D. J. Anders. inšpektor zavor* ,v za izobraževanje učiteljev osnovnih in srednjih šol pn ministrstvu za prosveto Avstralije. Gost iz Avstralije D. J. Ar.ders se je na zavodu za šolstvo SRS seznanil z našim izgojnui/obraževalnim sistemom in s strukturo izobraževanja vzgojiteljev predšolskih zavodov ter učiteljev srednjih in osnovnih šol. Ca bi se globlje seznanil z vsebino in organizacijo izobraževanja, je obiskal srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani, gimnazijo pe dagoške smeri. Pedagoško akademijo in Filozofsko fakul teto in nekatere osnovne šole. Eksperta Iz Avstralije Je zanimal naš šolski sistem tudi z vidika profesionalne kvalifikacije. V Avstraliji Je namreč mnogo priseljencev iz Jugoslavije, ki iim poseben odbor za profesionaln« kvalifikacijo pri ministrstvu priznava pri nas doseženo izobrazbo oziroma poklic. LJUBLJANA: praznična razstava fotografij — Člani fotokluba Kaninske zveze Slovenije bodo praznik mesta Ljubljane počastili v ponedeljek. 8. maja. ko bodo ob 11. uri dopoldne odprli v atriju Magistrata razstavo foto grafij z naslovom »Naša Ljubljana«. Razstava bo odprta do 17. maja. IDRIJA: podaljšana razstava — Razstavo del Nikolaja Pirnata in Mihe Maleša. ki je odprta v mestni galeriji, bo do podaljšali za teden dni. do 14. maja. Razstava je pri tegnila veliko obiskovalcev iz vse Slovenije. To je največ j a dosedanja prireditev v idrijski galeriji, saj je na njej »branih 83 nsb in grafik Nikolaja Pirnata ter 47 olj in akvarelov Mihe Mateša. Vrsta Pirnatovih risb je bila pravna tej razstavi prvič predstavljena javnosti; doslej jih je hranil v svojem arhivu njegov prijatelj Miha Male*. RADENCI: druga likovna razstava — V okviru razstav, ki jih prireja zdravilišče Radenska od aprila do konca leta. je zdaj v steklem dvorani v Radencih odprta druga letošnja likovna razstava. Tokrat se predstavlja akademski slikar Andret Jemec s petnajstimi sitotiski. Razstava, ki -Jo je pripravila Modema galerija iz Ljubljane, bo odprta do 12. maja. GORENJA VAS: avstrijske in slovenske fotografije — ▼ galeriji osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi razstavljajo na skupni razstavi svoja dela člani fotokluba Planinske zveze Slovenije in Potogruppe Fohnsdorf iz Avstrije. Razstava, prirejena v počastitev 80-letnice predsednika republike Tita. bo odprta ves mesec maj. Zajema 90 fotografi] sedmih avstrijskih in devetnajstih slovenskih avtorjev. Gostje, ki so doma v rudarskem avstrijskem okolišu, so večinoma rudarji. Gostitelji so jim razkazali lepote Goremske. na skupnem sestanku so določili delovni program in s: napovedali ponovno srečanje julija v Velikovcu na mednarodni fotografski razstavi. KROMBERK: ob skladateljevi obletnici — Letos bo minilo 30 let, kar je v Kromberku, kjer je 45 let živel in ustvarjal, umrl skladatelj Vinko Vodopivec. Njegovo ime nosi primorski akademski pevski zbor. ki bo prihodnje leto praznoval dvajsetletnico dela. V tem času so se v zboru izmenjale generacije pevcev, mpogi med njimi so se razvili v pevovodje, ki skrbe. da glasbeno življenje na Primorskem cveti. Pomlajeni zbor, ki ga sedaj ponovno vodi dingenr Brane Demšar, ima veliko nastopov, pripravlja-pa se še posebej na počastitev skladatelja, katerega one nosi. V nedeljo bo zbor v Kromberku priredil koncert. »Vodopivci« pa bodo ob 20-letnici skladateljeve smrti izdali tudi spominsico brošuro. (Na sliki skladatelj Vinko Vodopivec > BEOGRAD gostovanje na Kitajskem — 110-članski ansambel kulturno umetniškega društva »Ivo Lola Ribar« bo letos gostoval na Kita-skem in v nekaterih drugih azijskih državah. To bo prvo gostovanje jugoslovanskega umetniškega ansambla na Kita iškem po premoru petna j atih let. ZAGREB: bienale sodobne glasbe — Sedmi medna rodni bienale sodoone glasbe bo v :em mestu od 14. do 30 maja. Umetniškemu sve-u prireditve predseduje Mirko Kelemen. umetniški direktor je Branimir Sakač. podpreti sednika pa sta Milo Cipra in Mladen Bašič. Poleg ugledni?) glasbenih ustvarjalcev z vsega sveta pričakujejo tudi ude ležbo dusseldorfske Opere. MOSKVA: film o Leonardu da Vjnciju — V moskovskem študiju za poljudnoznanstvene filme so posneli ■Giocondina sni a«, film o znanstveniku in umetniku Leonardu da Vinciju Avtorja sta režiser Valerij Sem jonov m umetnostni zgodovinar Aleksej Gastjev. JAPONSKI GRAFIČNI LISTI — V ljubljanski Mali galeriji je odprta razstava grafik Kosuke Kimura, ki je prejel na IX. mednarodnem bienalu grafike v Ljubljani leta 1971 Grand Prhe. Predstavljamo ga z barvno litografijo »Sedanji položaj E«, 1972. Igra rogonoscev Krstna izvedba slovenske komedije v tržaškem Slovenskem gledališču — Avtor in režiser Dušan Jovanovič CALDERON V LJUBLJANSKI DRAMI — Pod vodstvom režiserja Janeza Vrhunca so v Drami SNG v Ljubljani za jutri zvečer pripravili premiero »Sodnika Zala-mejskega« velikega španskega dramatika Calderona de la Barca, ki bo v prevodu Otona Župančiča ponovno zaživel na tem odru po petinštiridesetih letih. Pri oblikovanju predstave so sodelovali, še Janko Moder, ki je poslovenil dva dodatna prizora, scenograf in kostumer Mirko Lipužič. skladatelj Alojz Srebotnjak, lektor Mirko Mahnič in. seveda, igralski ansambel, v katerem so Janez Albreht, Andrej Kurent. Boris Cavazza. Boris Kralj. Dare Valič. Alenka Vipotnikova, Lenka Feren-čakova in drugi igralci. Na sliki sta Dare Valič in Boris Kralj. Teater se odpira V kratkem bo ustanovna skupščina Gledališke komune pri SNG — Okvir za neposreden stik z občinstvom V tem mesecu je predviden ! sklic ustanovne skupščine | gledališke komune pri SNG. ! V ta namen po ljubljanskih ; in okoliških delovnih organi-' zarij ah že dlje časa kroži ciklostirana informacija, ki jo je pripravilo vodstvo SNG in I jo opremilo tudi z osnutkom statuta te bodoče stalne kul-| turne akcije. Sedanje vodstvo SNG je v 1 preteklih gledaliških polemikah že izoblikovalo svoja stališča do kulturnih DOtreb naše sedanje družbe, posebno j še do nalog, ki naj bi jih v njej izpolnjevalo gledališče kot ena izmed najbolj nejio srednih in s tem množičnih , oblik umetnosti. Ta stališča I so v informacijah o nastajajoči gledališki komuni dobila [ svojo zaokroženo podobo. V J kratkem povzetku bi se glasila takole: njihova pomoč pri orgamzi- | do ugodnosti in dolžnosti za ranju domačih prireditev, neposredna možnost izražanja programskih želja, oglaševanje reklam itd. itd.), pa tudi posebne dolžnosti: plačevanje določene članarine, skrb za organizirani stik med delovno organizacijo in gledališčem, predstavniško sodelovanje v gledališki komuni in podobno. V obrnjenem smislu bo * 5 * * * * * li. Slovensko narodno gledališče je med svojim stoletnim obstojem igralo različne vloge — od preporoditeljske v 19. stoletju prek narodno oh-ranjevalne med narodno* >svo. bodilnim bojem do visoko kulturno reprezentančne v prvem povojnem obdobju. V razmerah obstoječe potrošniške družbe, sredi iskanja no. vih vrednot, pa je — po mnenju vodstva SNG — njegova prva naloga, da pripomore k novi duhovni podobi samoupravljavca. Ta zahtevek je logično povezan z neogibnimi pogoji, med katerimi je množičnost gledališča. megova | programska pris topnost in neposredna povezanost posebno s neposrednim proizvajalcem prvi. Gledališka komuna pri SNG naj bi torej bila tista oblika sodelovanja med gledališčem in občinstvom, ki bi omogočala obojestransko učinkovanje — gledališča na ikultumoumetniško izpopolnjevanje publike, pa, po drugi strani, občinstva na gledališče. da bi leto postalo dosegljivo, prijetno in odzivno tudi za veliko večino tistih, ki vanj ne zahajajo, pa gre denar zanj tudi iz njihovih žepov. S tem ciljem pred očnti se vodstvo Drame SNG načelno glasno odpoveduje tako bulvamemu kot tudi hermetičnemu tipu gledališča in obljublja, da bo v prihodnje programe vključevalo mimo železne klasike tudi sodobna angažirana dela in še posebno domače izvirne dramske poskuse. Ti programi 'naj bi bili plod obojestranskih zahtev, kot se bodo oblikovale v nejjosrednih stikih med gledališčem in njegovim občinstvom — v okviru gledališke komune. Delovne organizacije — članice bodo tako imele od gledališča posebne ugodnosti (prednosti ln popusti pri nabavi vstopnic, popusti pri za ključenih predstavah, gosto ] vanja gledaliških umetnikov. Večer Lordana Zafranoviča Tržaški filmski krožek la : Capella Underground. ki je v ; prejšnjih letih že predstavil ! jugoslovanske filme Matjaža Klopčiča. Dušana Maka vejeva. , Aleksandra Petroviča in Puri-še Diordjeviča. tudi v letošnji sezoni nadaljuje vrsto srečanj z. jugoslovansko kinematografijo. V soboto ob 21. uri bo v svojih prostorih predstavil hrvaškega režiserja Lordana Zafranoviča. Predvajali bodo njegov igrani film »Nedelja« m kratka filma »Puška popoldne« ter »Prvi valček«. Po predvajanju bo pogovor z avtorjem. Polni naslov komedije Dušana Jovanoviča se glasi: Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonosci. Po commedii deirarte neznanega avtorja Li Tre Becchl. Obe opredelitvi kažeta vsebinski namen in nemara tudi že pomen Jovanovičevega dela: dogajanje, ki se z njim avtorjeva fantazija ukvarja, uprizarja svoje »junake« na način, ki se mu pravi prešuštvo. Gre za slovenske plejboje in rogo-nosce najnovejšega datuma in še za to, da je pobudo za pisanje komedije dalo vodstvo SG v Trstu. Toda Jovanovič se na predlogo eom-medie dell'arte ni naslonil suženjsko, marveč je upošteval zgolj poglavitno vsebinsko strukturo dela neznanega avtorja, sicer pa popolnoma sproščeno sledil pobudam svoje malone neizčrpne komedijske domišljije. ' Vsiljuje se dvoje vprašanj: ali je plejbojstvo sploh fenomen, ki ga naša sodobna danost vsebuje, in kako Jovanovič obravnava prešuštvo. Na prvo vprašanje je mogoče odgovoriti dovolj preprosto: plejbojstvo avtorja ne zanima kot socialni ali nemara celo politični pojav; tisto. kar eksistira kot fenomen plejbojstva, je za sodobno slovensko življenjsko skušnjo dovolj neznačilno ali celo neznatno. Tudi prilastek »podeželski« tega ne more temeljiteje opredeliti. Prešuštvo pa si velja vsaj strnjeno razložiti: pojem prešuštvovanja je zmeraj vezan na moralistični podton, gre za pre-1 grešnost, vredno obsojanja in poroga. Jovanovič obeh pojavov ne opazuje z moralističnega. se pravi ideološkega razgledišča. »Pojav« ga zanima kot nastavljanje rogov, kot skakanje čez plot, kot naslada, kot tekma in po-stavljaštvo, predvsem pa kot igra, komedijska in glumaš-i ka eksplikacija tiste prekrite človekove vsebine, ki za lepo zglajenimi, uglednimi pročelji družbenosti in družabnosti fantazira ali se sprošča v razsežnosti čutnostne igre, v spolnosti, ki je uklenjena zavoljo meščansko-laičnega in katolicistično - puritanskega frustrizma. In še celo taka pomenska izpeljava prešuštvovanja se zdi predimenzionirana za Jovanovičevo igro, saj empli-cira tudi težnjo, ki srno jo že srečavali in ki pravi, kako je snemanje krink, razgaljanje mitov in tabujev nekaj, s čimer je treba srenjo ne- samo sebe reproducira, besedilo, ,ki se napaja zgolj iz sebe. ki nima »ozadja«, »globine«, »podteksta« ali »vertikale«. Tudi takrat, ko si na videz »svetoskrunsko« sposoja Hamletove besede, ko vnaša »argot« ali v songih sprevrača znana gesla in stihe, ne počenja tega zavoljo »po-'slaničnih« izzivanj, marveč, očitno zavoljo kolikor maso-če zabavnega, sproščujočega in igrivega »sprenevedanja«. Skratka. Jovanovič je s pričujočo komedijo zarisal v svojo opusno biografijo novo stopnjo, radikalnejšo, kot so nekatere prejšnje, a tudi ta bo čez čas nemara spet videti manj skrajnja kot tista prihodnja, še nenapisana. Dejal bi, da avtor vse to počne zavoljo principa vezane, aktualistične produkcije, ne zavoljo »večnostnih« izpovedi. In tako se na samosvoj način vključuje v proces tiste kratkočasno - groteskne. na igri kot izraznem modelu utemeljene gledališkosti, ki dandanes aktualizira gledališko produkcijo na vseh meridija-nih. Ce se potlej v nadrobnejši raziskavi ta stopnja produkcije glede na konkretne izpeljave razkazuje tudi kot izumetničena in nedognana, kot poskus igre, ki sama sebe »lovi za rep« in se per-petuira. ne da bi znala preiti do konsekvenc, če je s tega razgledišča konec »Plejbojev« prevrnjen v nekakšen neustrezen »pandemonium strasti«, tedaj je to pač dolg, ki ga produkcija jemlje kot možen, a ki seveda ni in ne more biti opravičilo za po vršnost in lagodnost. Jovanovič je svojo igro tudi sam uprizoril. Njegova režija sn je prizadevala »vrtiljak« plejbojstva in prešuštvovanja razkriti na revijski način, pri čemer je imeia vso kreativno podporo v scenografu in kostumografu Ser-giu D’Osmu, ki je zasnoval fantazijsko prizorišče, igralce pa oblekel v bleščeča oblačila, poudarjajoč barvitost in telesnost. Spričo take uprizoritvene zasnove so »Plejboji« postali »abstraktna« in dislocirana slikanica brez učinkoviteje »plasiranih« tekstnih poant m s premalo razvidno »topografijo« odnosov Zategadelj razmerja in zveze med prešuštnimi zapleti m skoki čez plot niso bile primerno nazorne, brez* tega »razpoznavnega ključa« je ostal za-meglen potek dogajanja, situacije pa premalo učinkovite. Seveda je režiseT Jovanovič tako škodoval avtorju Jovanoviču, vendar je očitno moral upoštevati konkretne oblikovalske možnosti, zlasti ig-gralske potenciale, ki za popolno gladkost tega spektaik-la očitno niso bili dovolj izurjeni. Tipi, ki so jih morali igralci izrisati, jim dajati kri. meso, blesk, smešnost, duhovitost in »razuzdanost«, so bili le relativno sproščeni. Tisti gladkosti, ki bi morala magistralno barvati posamezne vloge, so se približali Petje, Kozlovičeva. Bratuževa in Bogateč, nekoliko pretirano »nerazvezani« pa so ostajali vsaj v nekaterih položajih in besednih igrah Starešinič, Sardočeva. Lukeš, Rodoškova, Kobal in Milič. Tržaško premiersko občinstvo je spričo radikalnega gledališkega »preskoka« bilo sprva nekoliko šokirano, a jo-vanovičevski humoi* je v re-pertoamo-programsko strukturo Slovenskega gledališča v Trstu očitno vnesel več. kot je utegnil opaziti površen ali tridicionalistično obremenjen moralistični pogled. VASJA PREDAN ,Herder‘ Cvetku Muzikolog dr. Dragotin Cvetko je prejel ugledno mednarodno nagrado devale seveda tudi gledališče. Vse to je v informacijah že natančno razloženo in konkretizirano in čaka pretresa in potrditve na ustanovni skupščini, ki bo — kot so napovedali — v kratkem. Dve poglavitni predlagani številki , ... sta naslednji: članarina v eni nehoma »napadati«, seveda v imenu obrnjenega, se reče, gledališki sezoni naj bi za delovno organizacijo — članico gledališke komune znašala 50.000 din, delovna organizacija — članica gledališke komune pa bi dobila za 20 odstotkov vrednosti člana, rine prostih vstopnic. Ugodne izkušnje gledališke komune pri Narodnem gledališču v Beogradu vzbujajo vodstvu SNG upanje, da bo z antimoraliptičnega moralizma. Prav tako bi komu utegnila ustrezati t.udi druga vrednostna razlaga: kako da je vse to Jovanovičevo početje le razkrivanje »sporočilne« cenenosti, blodno skvarjenega okusa, sprevrženosti, ki grebe zgolj v območja čutnih senzacij, mesenost-i in spolnosti. Vse takšne »ugovore« Jovanovičeva komedija tvega, ljubljansko gledališko komu- i a °čitno je vse to zgolj kon-no vkopan temelj za nadalj- fabuliranje. Imam vtis, da bi pri skromnost; drv. Dragotina Cvetka šla mimo nas skoraj nezapa-žena delavnost velikega Slovenca, ki ga tujina že dolgo prišteva med pomembne svetovne muzikologe, saj ga izbira za podpredsednika Mednarodnega . muzikološkega društva, za člana znanstvenega sveta Mednarodnega in- nje ugodno in skladno razreševanje materialnih in idejnih problemov osrednjega gledališča (drame, male drame, opere in baleta), da bo, skratka, volk materialnih potreb postal sit. koza umetniške ravni, posebno še z vidika estetsko idejne ustreznosti. pa ostala cela. »Podeželski plejboji« se vsemu temu izmikajo, dejal bi, da s takimi pojmovnimi razsežnostmi sploh ne mislijo seoe in svojega početja. Mislijo le igro. razdajajo se v nji, animirajo smeh in smešno. Jovanovičevo gledališče je tokrat nemara močneje ko kdaj prej predvsem gledali-, šče sproščanja, gledališče za-J. Sn. | bavnih situacij, gledališče, ki DR. DRAGOTIN CVETKO — včeraj so mu podelili visoko priznanje, ki ga dunajska univerza pod imenom Herderjeva nagrada namenja za izredne znanstvene in umetniške dosežke. Balkan in UNESCO Regionalne konference UNESCO so se udeležile Bolgarija, Romunija, Tur- čija, Jugoslavija in Grčija, Avstrija Glavne stične točke in Madžarska pa sta bili opazovalki Pravkar zaključena regionalna balkanska konferenca UNECSO v Atenah je ponovno dokazala, da je kljub različnim političnim in družbenim sistemom Balkan še vedno naravna skupnost sosedov, pri čemer ostaja prav kulturno in znanstveno sodelovanje najbolj primeren vzvod za vzajemno komuniciranje. Regionalne konference nacionalnih komisij UNESCO so v navadi tudi v nekaterih drugih zaključenih geografskih območjih, na primer v deželah Benehuca v Srednji Evropi ali Skandinaviji. Na balkanskem polotoku so začeli z regionalnimi konferencami UNESCO že leta 1949. ko so za prvi sestanek dali pobudo Romuni. Prejšnjo, 5. regionalno balkansko kon- ferenco UNESCO je organizi- rala leta 1970 Jugoslavija. Ta- ko je bilo srečanje v Atenah nadaljevanje v bistvu že upe-ljene tradicije. Srečanja ro se udeležili predstavniki nacionalnih komisij .iz Bolgarije, Romunije, Turčije. .Jugoslavije in Grčije. Kljub povabi lu niso prišli Albanci, nasprotno pa je bilo zanimivo, da so se konference udeležili kot opazovalci. rredstavniki avstrijske in madžarske naci onalne komisije, ki so čuti- li. da se tudi njihovi interesi stikajo s problemi balkanskih narodov. Čeprav je današnja politična skladnost v balkanskih državah taka, da ni mogoče govoriti o nekih posebej živih stikih, je vendar na konferenci. po pripovedovanju naših udeležencev, prevladovalo ozračje konstruktivnega in strpnega sodelovanja, s posebnim poudarkom na dveh postavkah: prvič, da je treba še bolj izkoristiti široke možnosti. ki jih nudi mednarodna organizacija UNESCO; in drugič, da je tudi regionalno področje Balkana, čeprav sta sodelovanje in mir v tem delu sveta predvsem stvar samih balkansikih narodov, tudi del celotne Evrope. Ni brez značilnosti, da je to misel posredoval grški minister za kulturo. V tem smislu pa je bila konferenca tudi uvod v priprave za zasedanje Generalne skupščine UNESCO v jeseni v Parizu oziroma za konferenco evropskih ministrov za kultcro junija letos v Helsinkih. V konkretnem razpravlja nju o kulturnih in znanstvenih vprašan tih balkanskih dežel so ugotovili, da se je zelo realno razvijalo flo.sada.iie sodelovanje na področjih regionalnega projekta za napredek seizmološkega raziskovanja. Sedež te znanstvene institucije, id se bavi z napo- vedovanjem potresov m preprečevanjem potresnih posledic, je v našem Skopju. Prav tako se je spet za korak premaknilo delo mednarodnega združenja za proučevanje kulture balkanskih in južnoslovanskih narodov, kar vključuje zlasti arheologijo ter splošno in umetnostno zgodovino. Dejstvo je, da so na tem področju drugi balkanski narodi, zlasti Bolgari, zelo aktivni, medtem, ko žal, Jugoslovani to področje v zadnjem času zanemarjajo in s tem tudi izgubljamo dragocene karte. Ni neomembe vredno dejstvo, da je bil prvi predsednik te balkanske institucije prof. Barišič iz Beograda afi da ima, recimo, samo ZR Nemčija kar sedem balkanoloških institutov. Izmenjali so tudi vrsto ugotovitev balkanske unije matematikov. Prišli so do spoznanja, "da bi znanstveniki balkanskih dežel lahko še veliko bolj izkoristili obsežne splošne projekte UNESCO, ki zagotavljajo tudi gmotna sredstva, na primer na področju projekta človek in biosfera ali na področju lani uvedenega sistema v izmenjavi znanstvenih informacij. I Vsekakor se je Grčija zave-| zala, da bo prihodnje leto organizirala sestanek balkanskih strokovnjakov za znanstveno dokumentacijo. bor že prispevala, ne komisije, ki so Prizadevanja la knjižnem polju Veliko predlogov m sklepov so zabeležili v zvezi s koordinacijo na' področju ohranjevanja kulturnih spomenikov na Balkanu. Pri pregledovanju uresničenega dela so poleg tega ugotovili, da nekaterih starejših obveznosti, sprejetih na prejšnjih sestankih, še niso izpeljali do kraja. To velja zlasti za ačeto antologijo sodobne balkanske proze, ki naj bi izšla v francoščini pri UNESCO v Parizu. Jugoslavija je tu svoj iz-Naeional-na konferenci sodelovale, seveda niso vladna telesa oziroma vsaj povsod nimajo te funkcije, vendar pa je hkrati tudi očitno, da izpeljava sklepov v marsičem zavisi od trdnosti in ugleda, ki ju imajo nacionalne komisije UNESCO v prizadetih deželah, Na atenskem srečanju seveda tudi niso mogli mimo letošnjega mednarodnega ie-ta knjige. Odločili so se. da bodo na bližnji konferenci v Bukarešti pod geslom »Knjiga, mladina in mednarodno razumevanje« pripravili razstavo knjig, h kateri bo vsaka izmed balkanskih nacionalnih komisij prispevala po 30 knjig iz svoje mladinske literature BOGDAN POGAČNIK stituta za komparativno glasbeno dokumentacijo v Berlinu-ter za referenta in predavatelja na mnogoštevilnih mednarodnih kongresih, simpozijih in univerzah. Na njegovem ožjem delavnem področju — na oddelku za muzikologijo filozofske fakultete, ki je bil ustanovljen na njegovo pobudo — so mu to delo priznali z Izvolitvijo za dekana filozofske fakultete na Šlovensk: j akademiji znanosti ln umet-] nosti pa so ga izbrali za red-j nega člana. Zelo skrčen krog ljudi, ki ! pride z njim v bolj ali manj | reden stik, mu je na podlagi I naslovov njegovih del priznal ] njegovo samo sluteno obsež-j nost raziskovanj, monografij, | zgodovinskih knjig in znanstveno temeljitih razprav v i skoraj vseh evropskih in iz-I venevropskih muzikoloških središčih. In za to delo je pre. jel 4. maja visoko mednarodno priznanje — Herderjevo nagrado, ki jo piodeljuje rektor dunajske univerze znanstvenikom in umetnikom za izredne dosežke. Ce bi bil Dragotin Cvetko napisal samo »ZGODOVINO GLASBENE UMETNOSTI V SLOVENIJI«, ki obsega tisoč tristo strani m bi v njej samo združil dognanja svojih predhodnikov, jih uredil ter presodil, bi že bilo delo, ki bi ga povzdignilo med naše prve znanstvenike. Vendar pa je ob zasnovi tega ogromnega dela našel le drobne, večidel nedokumentirane, malo kritične članke, za katere je moral preverjati podatke in iskati nove vire jih vrednotiti in urejati ter obenem ugotavljati ona razdobja, one dogodke in one skladatelje, za katere je bilo nujno napisati dokumentirane monografije in natanko raziskujoče razprave. Naša glasbena preteklost je zelo bogata, a je bila neznana tako doma kot v tujini. S svojimi deli o GALU-SU, PLAVCU, DOLARJU in NOVAKU je Cvetko obsvetlil vso to bogato zapuščino in njeno dobo ter povezave naših skladateljev s tujimi velikimi skladatelji, muzikologi in izvajalci. Dr. Cvetko je obdelal tudi dejavnost Aceademiae phil-harmonicorum labacensis spisal monografiji o Ristu Savinu in Davorinu Jenku, razprave o Petru Konjoviču, o delovanju Gustava Mahkerja v Ljubljani, o ljubljanski o-peri v njenih začetkih in še številne razprave in referate za mednarodne glasbene simpozije in kongrese. Vso to ogromno delo pa je opravil poleg svojega Stalnega pedagoškega delovanja, kjer je kot redni profesor oddelka za glasbeno zgodovino na Akademiji za glasbo in potem na filozofski fakulteti vzgojil prve slovenske muzikologe na domači univerzi. Dolga leta je pisal tudi operne in kon certne kritike, ki so bile široko razgledane, vzgojne in humane. Dr. DANILO ŠVARA Knjižni trg HANS KADES, NA SONČNI STRANI: iz zdraviliškega življenja — V založbi mari-oorskih Obzorij je kot 38. knjiga v zbirki Prizma (izbrani romani iz svetovne književnosti) izšla 230 strani obsegajoča knjiga Hansa Kadesa Na sončni strani, »Roman, ki ima za osnovo resnično preteklost m izmišljeno sedanjost«, kot je avtor zapisal v njegov uvod. Gre za delo sedaj že pokojnega avstrijskega pisatelja, avtorja poslovenjenih romanov Lažni zdravnik, Ljudje v somraku, Hiša lepih sanj in drugih: v njem je vešče predstavil zdraviliško okolje, ki se vzburka ob nasilni smrti znanega lahlcoživca tako, da je ob tem razgrnjeno življenje m pogledi ljudi, ki so se znašli skupaj v zdravilišču. Kriminalna zgodba, tako bi lahko imenovali pričujoče berilo, je primerna za branje, ki mu je namen zgolj oddih. Knjigo je poslovenil Stanko Jarc, opremil pa Matjaž Vidic. P. B. IRVING WALLACE, SEDEM MINUT: »knjiga o knjigi« — obsežen roman ameriškega avtorja Irvinga Walla-cea, ki ga dobro poznamo že po nekaj prevedenih romanih, tudi v »Sedmih minutah« ni zatajil svojih poglavitnih zanimivosti in značilnosti. Med njimi pa je na prvem mestu vsekakor dinamičnost in spretnost pripovedovanja: Wallaee se sicer vseskoz ukvarja s tako imenovanimi »velikimi« temami, in tudi v pričujočem romanu velja * njegov interes ameriškemu svetu z njegovo vitalnostjo in brezobzirnostjo in moralizmom, vendar je značaj njegove pripovedi tak, da vse te »Velike« elemente domiselno, tudi igrivo vključuje v napeto pripoved, jih obenem — na poseben način, v isti sapj — tudi problematizira. V romanu »Sedem minut* gre za problematično knjigo s spolno problematiko, za nieno posebno usodo v Ameriki (cenzura — povezana s političnim bojem, kapitalom . . .), za razkritje vitalističnega ameriškega sveta, in spet za dinamiko, tako rekoč Spektakel pripovedi, ki prekriva vse. — Knjigo je prevedel in priredil Vital Klabus, opremi' Matiaž Vidic, izdala pa založba Obzorja v Mariboru v zbirki izbranih romanov iz svetovne književnosti »Prizma« (540 strani). Gena: vezava v platno fifi, v polus-nie pa 74 dinarjev. MICHAEL HEIM, CE BI SE ZRUŠIL ASUANSKI JEZ: fantastika — Ce naj verjamemo založbi — Obzorja, Maribor — Heimovega romana ni mogoče primerjati z nobenim od besedil v sodobni literaturi. Njegova pripoved raste iz fantastične fikcije: popisuje, kaj vse bi se moglo zgoditi, če bi se podrl asuanski jez, z vsemi potrebnimi tehničnimi ali znanstvenimi argumenti poskuša rekonstruirati morebitne poskuse rešitve, mednarodnega sodelovanja — Egipt in Izrael —, zraven pa seveda pušča prosto pot predvsem fantastičnim kombinacijam. Tako je pred nami spet predvsem dinamično berilo, sproščujoča, počitniška literatura. — Knjiga je izšla v zbirki »Svet v knjigi«, prevedel jo je Tone Ločni-kar. opremil pa Matjaž Vidic (292 strani). Cena knjige, vezana v polplatno je 50, v poi-usnje pa 58 din. A. I. TRMASTI SLONI — Četudi so sloni tovorne živali, očitno ne poznajo prometnega znaka, ki zahteva obvoz za tovorni promet. Ljubljanski miličniki so tokrat malo zatisnili oči — saj gre za cirkus. Foto: E. Selhaus • Se vam kdo kdaj pritoži? »Veste, da se to že ni zgodilo. Kaže, da so zadovoljni.« • Sad tem bi se vi pritožili? »Nad ulico, v kateri stanujem, ]d je neurejena in nad tem, da daleč naokoli m nobenega telefona.« • Kaj Citate? . »Vse. kar dobim v roke. Doma tudi Karla Mava. Je zanimiv.« • Vas ranima tudi Šport? »O, ja. Preberem vso Športno stran v časopisu. Navijam za Olimpijo. Sem pa hud nanjo. Vedno zgublja.« • Kaj boste izprašali javnega delavca? »Kdaj bodo uredili Tomažičevo ulico m njeno okolico?« Občana odgovarja VIDA ŠTRLMBELJ. namestnica načelnika za komunalne in gradbene zadeve v občini Vič—Rudnik: »Obnovitev Tomažičeve ulice je zajeta v srednjeročnem načrtu občine. To je šele predlog, ker za zdaj ni denarja. Vsako leto občinska skupščina na osnovi tega načrta sprejema letni plan. Letos Tomažičeve ulice ni v načrtu. Komunalni sklad mora najprej tam zgraditi komunalne naprave, potem pa bo prišel na vrsto asfalt in okolic:.. Komunalni sklad je že na delu. asfalt pa bomo položili, ko bo denar. Morda prihodnje ali pa naslednje leto.« ALBINA PODBEVSEK Občanov barometer Vrata so vrata Avtobusni sprevodnik čuva vrata Pletenine — Za nevabljene stop Na katerikola vrata hočeš potrkati, povsod najprej naletiš na vratarja, ki mora svojo hišo poznati kot svoj žep ali pa jo šele spoznava, če v vratarski loži ni dalj kot tri mesece. Tako je Z IVANOM STRAŽIŠARJEM v »Pletenini«, ki je prej dolga leta odpiral in zapiral avtobusna vrata pri SAP. Bil je namreč sprevodnik. • Zakaj ste zamenjali službo? »Zaradi zdravja. Sicer pa bi me invalidsko upokojili. Ampak pri 40 letih iti v pokoj bi bil greh'« • Katero delo vam bolj ugaja? »Zaradi družabnosti sem bil raje sprevodnik, sicer pa sesn s delam tudi tukaj zadovoljen.« • Kakšen je dober vratar? »Tak, da vse vidi, vse sliši.« • Ste strogi z zamudniki? »Ja. vpišem jih, kaj hočete. Čeprav vem. da je velikokrat za to kriv mestni avtobus.« • Ah tudi direktorja vpišete, če zamudi? »Tukaj ni v navadi, da bi direktor zamujal.« • Poznate predsednika delavskega sveta in sindikata? »Poznam, poznam « • Kaj za vas predstavlja sindikat? »To je organizacija, id zelo skrbi za delavce. Tako so za prvi maj organizirali izlet z letalom v Dubrovnik za pičlih 20 starih jurjev. skrbijo pa tudi za na kup premoga in to na obroke, pa za nakup perila z napako Itd.« • Kaj je najbolj presenetljivega pri vas? »Poglejte, pri nas delijo zelo dobro toplo malico za ubogi dinar in ped, kar verjetno nikjer drugje.« • Kako gre tovarni po vašem? »Mislim, da zelo dobro in red je red.« • Kako se razumete z delavci? »Zelo dobro. Redko se s kom sporečem « Kulturne spodbude Bežigrajska mladina se je loti!« kulturne akcije, s katero namerava spodbuditi tudi mlade v drugih občinah Mnogokrat beremo in slišimo o slabih možnostih za kulturno uveljavljanje mladih ustvarjalcev. Kljub temu pa prevladuje mnenje, da je današnja mladina ustvarjalna ter napredna v svojem kulturnem delu. Na marsikateri likovni razstavi zasledimo imena mladih, neznanih ustvarjalcev, imena naših vrstnikov, ki pa sl le težko priborijo vstop v krog slovenskih likovnikov. Prav tako lahko poslušamo najrazličnejše, zanimive recitale, na katerih nastopajo mladi ustvarjalci. Tudi tu odkrivamo skrite in obetajoče talente. Toda kaj. ko so take in podobne prireditve sila redke, pa tudi mnogokrat zelo slabo obiskane, kljub Potovanje Turistično društvo Mengeš bo letos priredilo dva večdnevna izleta v tujino. Men-gešane bodo popeljali v Dolomite v sosednjo Italijo, jeseni pa bodo lahko odšli v Bolgarijo. Vse kaže, da je med meščani veliko zanimanje za skupinske izlete doma in v tujino. Mengeško planinsko društvo je že priredilo izlet na Triglav, ki se ga je udeležilo 100 Meridianov. T. J. O ustavnih dopolnilih KAMNIK. 4. maja — Ob činski sindikalni svet in občinska konferenca ZKS Kamnik bosta v soboto priredila razgovor z Zvonetom Draganom o uveljavljanju ustavnih dopolnil v praksi. Na posvetovanje sta organizatorja povabila predsednike delavskih svetov, predsednike sindikalnih organizacij, sekretarje ZK in direktorje podjetij. T. J. vsem naporom organizatorjev. Ob vsesplošnem pomanjkanju kulturnega čuta, ki nastopa danes ne samo pri mladih, temveč tudi pri odraslih, smo za Bežigradom v okviru Občinske konference ZMS Ljubljana-Bežigrad pričeli s široko Bežigrajsko mladinsko kulturno akcijo. Za ta korak smo se odločili, ker smo mnenja, da mora biti Zveza mladine med drugim tudi tisti dejavnik, ki bo omogočal mladim ustvarjalcem uveljavitev v širokem družbeno-kul turnem merilu. V začetku maja bo stekel Bežigrajski mladinski kulturni teden, ki ga organizira Občinska konferenca ZMS Ljubljana-Bežigrad skupaj z občinskim svetom Zveze kulturno prosvetnih organizacij Ljubljana Bežigrad, Pionirskim domom ter glasbeno šolo Franca Sturma Ljubljana Bežigrad. Mesec maj, mesec mladosti bo tako postal ne samo mesec mladih športnikov, temveč tudi mesec mladih ustvarjalcev. Nosilci in izvajalci posameznih kulturnih večerov bodo resnično sami mladi ljudje. Mladinci bodo lahko nastopili kot likovni ustvarjalci pri likovni razstavi, kot glasbeniki v glasbenem večeru, kot recitatorji in pesniki na recitalu »MAJ 72«, kot pevci na srečanju mladih pevcev ter kot kinoamaterji na večeru amaterskega filma. Za mlade pisatelje pa smo pripravili nagradni razpis za različne spise. S takim programom mla- dinskega kulturnega tedna bomo zajeli velik del področij kulturnega ustvarjanja mladega človeka. Upamo pa, da bomo z našo akcijo prebudili tudi mladince v drugih občinah. VILI PSENICNY Otrok stekel pred avto LJUBLJANA, 4. maja — Na Povšetovi cesti pri hiši št. 57 Je Franc Gradišar včeraj ob 17.30 zunaj prehoda za pešce podrl 7-letnega Matijo Kastelica, ki je nenadoma stekel čez cesto. Otrok se je v nesreči hudo ranil. J. L. Ukradel tono železa LJUBLJANA, 4. maja — Francu T. Je nekdo pred kratkim s Ceste v Rožni dolini kjer hrani gradbeno železo, odpeljal skoraj tono železa. Delavci UJV so osumili tatvine Antona K., gradbenega delovodjo iz Ljubljane. J. L. Tovornjak zgrmel z mostu GROSUPLJE, 4. maja — Na cesti iz Grosupljega proti Ponovi vasi se je danes dopoldne vojaški tovornjak, ki ga je vozil Stevica Jakopič, iz doslej še neznanega vzroka zaletel v ograjo mostu, ki vodi čez železniško progo. Tovornjak J® podrl 14 metrov železne mostne ograje, nato pa se Je prevrnil sedem metrov globoko na nasip železniške proge. Na vozilu je bilo 20 vojakov, na katere se je pri padcu preveznila ponjava in jih 7 huje ranila. Gmotne j škode je za 30.000 dinarjev. I L. J. Kako bomo vozili? Preusmeritev prometa ob pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane« v petek in soboto — Drugačne mestne proge V petek, dne 5. maja 1972. bodo od 18-30 do 20.30 zaradi »Teka prijateljstva« z mednarodno udeležbo. »Štafet zmage«, 3 krat 1.000 in 3 krat 600 m ter »Partizanskega marša« za moške in ženske ekipe, zaprte nekatere mestne ulice za ves promet, prepovedano parkiranje. otežkočen pa bo tudi promet v središču mesta. X. Od 1SJ0 do 20-30 bo uprt promet na Titovi cesti od Trga rero!u«Je do Bavarskega dvora, po Cankarjevi cesti. Župančičevi ulici. Vošnjakovi In Dvorakovi ulici, po katerih bo potekalo tek moranje. H. Od 18 30 do 19.15 bo zaprt promet po Emonski cesti. Vegovi ulict in Trgu revolucije zaradi I prihoda patrol »Partizanskega mar- tenhacUJ°I»ena" S)dov«im''zaradi nemotenega prehoda Iz Vegove ulice preko Trga revolucije na Titovo cesto bo prepovedano parkiranje na zapadni strani parka na Trgu revolucije. III- Od 18.30 do 2030 bo na ulicah. kjer je Se sedaj prepovedano tudi parkiranje na obeh straneh Titove ceste od križišča Cankarjeva—Čopova do Bavarskega dvora, na Dvorakovi ulici. Vošnjakovi ulici, v 2upanCiCevi ulici od Gosposvetske do Cankarjeve ceste. na Cankarjevi cesti od Zupančičeve do Titove ceste. IV. Promet bo neovirano potekal po vseh ostalih cestah In ulicah zunaj tega območja. Po Šubičevi ulici bo mogoče na križišču s Titovo cesto voziti naravnost ter zaviti v desno, oziroma v levo proti Gradišču. Zaradi prihoda patrol »Partizanskega marša« med približno 1830 do 19.15 ure iz Vegove ulice preko Trga revolucije in po Titovi cesti v cilj. bo promet na križišču Titova ce- sta—Šubičeva ulica odpirala in zapirala prometna milica. V- Za neoviran potek tekmovanja bo zapora Titove ceste pri Bavarskem dvoru in na Trgu revolucije. zapora Vošnjakove in Dvorakove v križišču s Prešernovo cesto, zapora Gosposvetske ceste v križišču pri Delavskem domu. Puharjeve ulice v križišču s Prežihovo ulico, Cankarjeve ceste v križišču v Zupančičevo cesto, Zupančičeve ulice pred Opero, zapora Čopove ulice pri Prešernovem trgu, Dalmatinove ulice, Tavčarjeve ulice v križišču z Miklošičevo in Trdinove ulice v križišču s Titovo cesto. Iz Beethovnove ulice ne bo mogoče voziti preko Cankarjeve ceste. VI. Opozarjamo stanovalce tega področja, naj se 9e pred zaporo, to je pred 18.30 vrnejo z vozili domov, ali pa naj čakajo v bližini zaprtega prostora do konca tekmovanja. Opozarjamo tudi voznike, ki bodo peljali po Titovi cesti ter po Celovški cesti na zapori na Bavarskem dvoru in Delavskem domu proti centru mesta, da pravočasno premislijo, kako bodo čim manj ovirali promet pri vračanju domov. Enako opozarjamo voznike, ki se bodo vračali po Tržaški in Dolenjski cesti proti centru mesta, da uporabijo za dostop do svojih bivališč južni del centra mesta in tako razbremenijo promet na Prešernovi cesti. Opozarjamo voznike, ki bodo v tem času vozili po Dolenjski in Tržaški cesti, da bodo prečkali Dolenjsko cesto pri sestopu iz Golovca blizu Peruzzijeve ceste ob približno 17.30 ure moške ekipe »Partizanskega marša« ter Tržaško cesto na križišču Oražnove in Langusove ceste ženske ekipe »Part ižanskega marša« ob približno 18.30. VII. V soboto 6. maja 1972 dopoldne bo v okviru XVI. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« mantfestattvni pohod na 10.000 in 5.000 m. Cilj za vse Je na Trgu revolucije od 8. do 12. ure. Vse ekipe prečkajo Tržaško cesto v križišču z Oražnovo—Langusovo ter Aškerčevo—Zoisovo cesto v križišču z Emonsko cesto. Prosimo voznike, naj bodo pri vožnji pozorni in naj upoštevajo navodila prometne milice. Vin. Mestni promet se v petek 5. maja 1972 preusmeri:: 1. Proga 1 Vižmarje—Vič ob 18.30 preneha voziti. Namesto nje se uvede progra 1 a Vižmarje—Bavarski dvor. ki bo v času zapore obratovala od kolodvora v obe smeri po Prešernovi cesti, kjer bo tudi začasno postajališče pred bencinsko črpalko in podjetjem »SIo-vemja-avto* na drugi strani ceste. 2. Proga 3 Litostroj—Rudnik se v tem času preusmeri iz Celovške ceste na Prešernovo cesto. Šubičevo ulico ter nato jx> Titovi cesti na redno traso ln obratno. Po končani prireditvi se proga ukine ln uvede proga 3 a Bavarski dvor—Rudnik. 3 Progi 2 in 4 Moste—Žale—Moste se preusmerita po 18.30 url na Miklošičevo cesto, kjer bo tudi začasno postajališče med križišči s Tavčarjevo In Dalmatinovo ulico v obe smeri. 4. Proga 6 Ježica—Dolgi most se v času zapore preusmeri na Šubičevo ulico in Prešernovo cesto v obe smeri. Na prešernovi cesti je začasno posajališče kakor proge 1. 5. Proga 7 Zg. Šiška-Javna skladišča in proga 8 Vižmarje—Črnuče se prav tako v tem času preusmerita po Prešernovi cesti, kjer ima tu tudi začasno postajališče kot proga 1. 6. Proga 9 Trnovo—Vodmat obratuje v tem času po Šubičevi ulici in Prešernovi cesti in uporablja začasno postajališče na Prešernovi cesti. 7. Proga 14 Vrhovci—Brinje (Bežigrad) obratuje v obe smeri po Prešernovi cesti, kjer ima prav tako začasno postajališče kot proga 1. 8. Proga 15 Medvode—Bavarski dvor obratuje v času zapore do Kolodvora kot proga 1. 9. Proga 13 Ljubljana—Sostro se preusmeri na Miklošičevo cesto kot proga 2 in 4 in ima tam tudi začasno postajališče. I 10. Proge 10, 11 in 12 potekajo nespremenjeno. Loto Začasno poročilo za 18. kolo — I. žrebanje 2rebanje Je bilo 2. 5. 1972. Izžrebane Številke: 2, 4. 7, 13, 34 ln dodatna 23 Začasna vrednost dobitkov: 4 zadetki z dod. štev. 7.826.— din Četverke 527,60.— din Trojke (končna vrednost) 17.95.— DOBITKI V SLOVENIJI ČETVERKA Koper 45 — 654861-4 Trojk je v Sloveniji 186. LOTO II. Začasno poročilo za 18. kolo — II. žrebanje Žrebanje je bilo 2. 5. 1972. Izžrebane Številk©: 17, 18, 27. 30, 34 in dodatna 36 Začasna vrednost dobitkov: Peterke 50.000,— din (končna vrednost) Četverke 362,40 din Trojke 16,85 din (končna vrednost) DOBITKI V SLOVENIJI PETERKA Brežice 21 — 537709-4 ČETVERKE Ljubljana 10-159417-4 Ljubljana 13—531950-4 Ljubljana 13—531983 4 Brežice 21-537702-4 Brežice 21-537705-4 Brežice 21-537712-4 Jesenice 39—168975-4 Trojk Je v Sloveniji 151. Končno poročilo za 17. kolo bomo objavili danes teden. Zakasnitev Je zaradi praznikov, ker Je podaljšan rok za reklamiranje dobitkov. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA DIREKCIJA ZA SR SLOVENIJO LJUBLJANA NEURADNO POROČILO O ŽREBANJU SREČK 18. kola, ki Je bilo dne 4. S. 1972 L ji 4 WZ£&X'l Jugoslovanska loterija Srečke s končnicami zadele 10 90 4270 73970 400010 1 15441 76361 743491 32 77542 85392 020752 310902 13 63 93 373 61093 761013 494 4144 29034 73844 45 35955 75795 687435 732125 2576 2806 38126 70626 7 20517 34337 036767 392277 8 15458 96768 119158 441248 49 52239 99749 280379 Večji dobitki po 10.000,— din v Novi Gorici na Štev 400010 in Štev 761013 po 1.000,— din 5 dobitkov v Ljubija ni in eden v Celju. 20,- 10,- 300,- 1.000,- 10.020,- 6,- 506,- 506,- 10.006,- 10,- 2.000,— 500,- 10.000,- 10.000,— 20,- 10,- 10,- 50,- 510,— 10.020,— 100,— 300,— 500,— 1.000,— 30,— 500,— 1.000.— 10.000,— 20.000,— 200,— 200,— 2.000,— 500,— 6,- 506,— 1.006,— 10.006,— 150.006,— 6,- 506,— 2.006,— 10.006,— 10.006,— 10,-500,— 1.010,— 10 000.— v Sloveniji: Odstop zaradi nadzora? Bežigrajska skupščina ni sprejela odstopa predsednika komisije LJUBLJANA, 4. maja — Za nocojšnjo sejo skupščine občine Bežigrad je pripravila njena komisija za družbeni nadzor poročila o stanju v podjetjih Astra in Termika In informacijo o ukrepih v šoli za voznike motornih vozil. Nepravilnosti v obeh podjetjih je komisija preverila. Tako Astra kot Termika pa z ugotovitvami ne soglašata in trdita, da so enostranske. Občinski komite ZKS Bežigrad se je prav tako pridružil z očitki za delo komisije. Predsednik komisije za družbeni nadzor Samo Stupica je zato najavil svoj odstop, skupščina pa ga ni sprejela. Sele na naslednji bodo o tem odločali. Predsednik Karel Kušar smatra, da je bilo delo bežigrajske komisije za družbeni nadzor ne samo dobro, ampak vzorno in ni nobene potrebe, da bi njen predsednik odstopil. Termika in Astra naj v okviru delavskih svetov izoblikujeta svoja stališča in podkrepita ugovore. M. D. Ples na mokri cesti DOMŽALE, 4. maja — Na cesti med Mengšem in Mostami je voznik osebnega avta Franc žerovnik včeraj popoldne nameraval prehiteti nek osebni avto. Ker pa je nasproti vozil drug avto, je močno zavrl. Na mokri cestd ga je zaneslo v nasproti vozeči osebni avto. ki ga je vozil Franc Dobnikar. V nesreči se je laže ranil Dobnikarjev sopotnik Jože P°t»rlim. Celotna škoda: 15.000 din. J. L. Kronika V sredo je osebje obeh porodnišnic pomagalo na svet 11 dečkom in 7 deklicam. Oba najtežja novorojenčka sta se rodila v klinični porodnišnici; 23-letna Anica Bombek je povila 3875 gramov težko punčko, mamica 4075 gramov težkega fantiča pa je 24-letna Danica Krečič—Bavcon. Danes bodo na Magistratu sklenili eno zakon sko zvezo, jutri ne bo v Ljubljani nobene poroke, za soboto pa se je do sedaj prijavilo petdeset parov. V sredo so morali reševalci kar 245-krat na pot od tega so 17-krat priskočili na pomoč ponesrečencem. Najdaljše vožnje so bile v Sežano, Idrijo, Preddvor, Celje, Cešnice, Jesenice in Golnik. Na Žalah bodo popoldne pokopali 70-letno upokojenko Zofijo Kavšek (ob 14.15); 47-letno uslužbenko Anico Topolovšek (ob 16. uri); 69-letnega upokojenca Franca Rakovca (ob 16. uri); 42-letno uslužbenko Marijo Valenčič (ob 16.45); 12-letnega učenca Romana Dušča-ka (ob 17.15); na šentviškem pokopališču se bodo uri svojci poslovili od 79-letnega upokojenca Josipa na; 60-letnega upokojenca Marjana Tičarja pa bodo mili v zadnji dom na viško pokopališče ob 16. uri. ob 17. Omah-pospre- Drevi po vsej verjetnosti ne bo zaseden niti eden izmed ljubljanskih in okoliških hotelov. V Unionu so prenočili tuji tekmovalci, ki bodo nastopili na tradicionalnem »Teku prija-teljstva« po ljubljanskih ulicah. Ljubljana na današnji dan tfred petindvajsetimi leti KIOSK, IMENOVAN SRAMOTA — Na Ajdovščini pred kavarno Evropa štrli v zrak zapuščeno in golo ogrodje nekdanjega kioska. Včasih je bila na njem ura. V tem ogrodju so bili včasih za steklom reklamni napisi podjetij in trgovin. Danes so ta stekla po večini razbita. V notranjost tega kioska mečejo nedisciplinirani Ljubljančani odpadke, tramvajske vozne listke, škatlje unrinih konzerv, smeti itd. Včasih naravnost smrdi iz tega smetišča na eni najbolj prometnih točk Ljubljane. (Slovenski poročevalec) POPIS ŽIVINE V LJUBLJANI — V smislu razpisa pokrajinske uprave za Slovenijo se bodo v Ljubljani tri dni zapored popisovali konji, osli, mezgi, mule, goveda, prašiči, ovce, koze, kokoši, race, gosi. purani ter čebelji panji. V mestu bivajoči lastniki navedenih živali se poživljajo, da store pravočasno svojo dolžnost. (Jutro) LJUBLJANA Upadljive vpadnice Vsak tuji avtomobilist si mora prav gotovo po (srečno) prestanem tranzitnem romanju skozi Ljubljano zastaviti vprašanje, kaj neki je narobe s tem mestom, da ima slabše vpadnice, kot da bi pravkar doživelo hud bombni napad. Da niso naše ceste ravno najboljše, mu je sicer znano. Nepoučen tujec se celo prijetno oddahne kje na Gorenjskem ali Dolenjskem, ko brezskrbno požene prek sto na uro. V Ljubljani pa ne gre in ne gre ... V tem pogledu je v Ljubljani tujec tudi vsak Slovenec in Ljubljančan. Le kako naj Primorec »razume«, da je Tržaška ozka, jamičasta, umazana, prašna in ne vem, kaj še zato — ker leži (slučajno) v občini Vič-Rudnik in ker ta občina po statutih in dogovorih skrbi le za zunanje pasove, torej za hodnike. ki jih ni, za vse drugo, torej za glavno cestišče pa skrbi (beri: bi morala skrbeti) republika. Avtomobilist z Gorenjske na Celovški cesti sploh več ne ve, kje naj vozi, da bo prišel mimo z vzmetmi ali amortizerji. To pa je občina šiška, ki tudi še dolgo nekaj najavlja ob cesti, menda urejevanje, razširitev — ker pa republika.. . Tisti, ki je privozil globoko z jugo in je m>rngl skozi Beograd ali Zagreb, bo šele v Ljubljani, na Karlovškem mostu, prišel v pravo grlo. Župani nam ob teh zadevah sakramentirajo, kako se v Ljubljani proda toliko in toliko bencina, občini in mestu pa ne ostane skoraj nič. Republiški cestni sklad podobno: dinar gre drugam, pravijo. Pa vendarle vidimo iz leta v leto. kako se z dragimi dinarji krpajo in mašijo luknje, popravljajo in prestavljajo cestni znaki, prekopavajo nova cestišča... Iz leta v leto ugotavljajo vozn-ki. da so občinski, mestni in republiški proračuni še vedno toliko bogati, da si lahko privoščijo takšno razkošje. Vse velike tuje in domače firme razkazujejo svoj blišč na velikih vpadnicah; mnoge so se tod tudi naselile s servisi in skladišči. Kolikor bolj pa obremenjujejo lokalni promet, toliko manj jim je očitno mar za njihovo okolico (saj se na prospektih itak ne vidi. saj to ni naša stvar, pravijo). Prav elitne soseske nastajajo — glej ironijo — ob najbolj zapuščenih cestah, posebej še vpadnicah. čigava skrb so torej te sramotne ljubljanske vpadnice? Ker pač vsi odgovarjajo, lahko vsi skomigujejo z rameni. Občan kolne, z njim pa kolone tujih turistov, ki se jim z obcestnimi našminkanimi reklamami tako sladko predstavljamo. Vsem pa je jasno eno: tudi denar je, saj ga občutimo neposredno ob cestah — nekaj ne bo v redu s Ustim, ki naj bi stvar organiziral. Tistega pa ni, ker jih je preveč. . . ANTON RUPNIK Likovniki v kota Namenjeno jim je premalo sredstev, vi z drugimi dejavnostmi, zato se LJUBLJANA, 4. maja. Odbor za likovno dejavnost, arhitekturo, oblikovanje in urbanizem pri ljubljanski kulturni skupnosti se v razpravi, ki se je dotikala osnutka finančnega načrta kulturne skupnosti Ljubljane za leto 1972, izrazito ni strinjal s pogledi izvršilnega odbora za likovna področja. Ko so člani hoteli pregledati seznam vlog, ki so bile poslane, so ugotavljali, da bo ob tem, ko je na voljo samo ena četrtina sredstev od zaprošenih. znova nujno prišlo do neprimernega vrednotenja posameznih področij, v tem pogledu likovnega, ki ga porivajo v kot nekatere neodmevne dejavnosti oziroma take, ki v bližnji preteklosti niso slovenski kulturi prispe- vale kaj bistvenega, da ne govorimo o njenem razmerju do sveta, v katerem ne pome. nijo niti zanimivostne, kaj šele kvalitetne stopnje. Neizdelani kriteriji, ki bi ovrednotili doseg posameznih kvalitet, dalje nevzdržno stanje, v katerem se nahaja slovenski likovni umetnik v primerjavi z nekaterimi drugimi umetnostnimi dejavnostmi, vse to je ustvarilo občutek nelagodnosti in tudi zmanjšanje zaupanja v novi kulturnopolitični medij , ki ga predstavlja kulturna skupnost. V razpravi o osnutku finančnega načrta so člani tega odbora pozitivno ocenili predložene akcije s svojega področja ter niso razpravljali o prioritetnih akcijah, kot je bilo predlagano, kajti vsota, ki bo namenjena tej sferi kulturnega življenja v Sloveniji, zlasti v primerja-poraja malodušje še ni znana kot tudi niso znani kriteriji, ki jo bodo odločili. PETER BREŠČAK Šmarski priključek kategoriziran? Krajevna skupnost Šmarje pri Grosupljem je lani sama uredila priključek na cesto Ljubljana—Zagreb. To je bil predviden že v prvotnem načrtu, pozneje pa so načrt spremenili in napravili priključek na Grosuplje pri naselju Perovo. Letos ga bodo še dokončno asfaltirali in opremili z zelenicami. Predsednik krajevne skupnosti Šmarje je izrazil željo, da bi njihovo delo dobilo tudi uradno priznanje in da bi ga zato uvrstili po zakonu kot republiški priključek. Dalje je povedal, da so 18. aprila letos od pete ure zjutraj do sedmih zvečer našteli na njem 775 vozil, od teh 96 tovornjakov in 2 avtobusa. Do sedaj lokalni priključek uporabljajo tudi drugi občani. LOVRO MRAK | Foto: J. Zrnec is. - ~ ****&■»>„ Na ljubljanskih cestah so prne brezplačne. Kdo gradi LJUBLJANA, 4. maja — Na nocojšnji seji bežigrajske občinske skupščine je bila burna razprava o »bogataških« vilah v soseski BS—7. Poročilo »Soseske«, podjetja za urejanje stavbnih zemljišč, so odborniki sprejeli šele po tem, ko so ga temeljito prerešetali. Zataknilo se je pri upravičeni ali neupravičeni gradnji atrijskih hiš, o katerih smo že poročali. Kdo gradi, kako gradi in kje je dobil sredstva, zanima bežigrajske odbornike. Spisek imen, poklicev in višine kreditov za graditelje bi odborniki radi dobili od pristojnh organov občnske skupščine. M. D. Plaže Malo peska za malčke Kje so plaže, med Ulcinjem in Ankaranom, kjer je primerno za otroke, ki še ne znajo plavati in ki delajo prve korake v morsko vodo — Izbire ni preveč Kje je obala za majhne otroke? To je vprašanje, ki se ponavlja od dne do dne pred okenci turističnih agencij. Morje že, toda kje ni skal in kje je tako morje, da se bodo lahko brez velike skrbi kopali tudi malčki, ki se šele uče plavanja? Jadranska obala je na naši strani takega značaja, da je več skalovja in manj dobrega. turističnega peska in proda. Sprehodili se bomo po obali in vam skušali odkriti nekatere zares peščene plaže in območja, kjer jih utegne biti največ. Na Slovenski obali je pesek, oz_roma prod pri Ankaranu, malce ga je pri Izoli in nekaj več — bolj »umetnega« — pri Portorožu. Istra nasplošno ni pretirano radodarna s peskom in pravih velikih plaž sploh ni. le tu in tam je v zalivih malo peska. Nekaj lepšega je v kampingu pri No-vigradu, drugje pa bolj malo, tu in tam so si nekatera večja taoistična podjetja in naselja uredila male plaže s pripeljanim peskom ali pa so si betonirale skalovje, a to že ni več za malčke. Saharun je poezija Tudi vzhodna istrska obala rtnm»iii ne pozna peska, nekaj malega ga je pri Krnici in v Rabcu ter seveda v Opatiji in Lovrami, kamor so ga že pred mnogimi desetletji pripekali. Tudi Moščenička draga ima malo peska. Tudi v Hrvaškem Primorju tja do Zadra •o le tu in tam negovani m varovani ter seveda povsem izkoriščeni odlomki peska in proda. r \ I S I S I s Tudi na severnih jadranskih otokih ni dosti bolje. Lepe in tnalo večje otroške plaže so na Rabu pri Loparju (San Marino), na Krku pri Baški in Puntu pa tu m tam na Cresu, a bolj malo. Tudi Pag ima prav pri mestu Pagu kar lepo plažico in v Ca-skj tudi. Zadar ima svojo lepo plažo pri Borilcu, skoraj še lepša pa je pri Petrčanah malo pred Zadrom. Domala vsi kraji med Zadrom in Splitom imajo kar lepe plaže, take da jim lahko pravimo že prave in domala vse so za otroke kar primerne. Posebno lepa je Biogradska plaža, pa plaža na Murterju (Slanica), slednja je izrazito otroška. Zelo lepo, malce umetno plažo ima Crvena luka pri Biogradu in Pakošta-ne, kjer pa je tudi precej skal, predvsem pri kampingu. Na otokih pred zadrsko riviero Ojerdap vabi že od 15. marca je vzpostavljena zveza z gliserji med Beogradom in Djerdapom. Vozovnice prodaja beo. grajski Centroturist. Gliser oddrsl iz Beograda vsak dan ob pol sedmih zjutraj in okrog enajstih pride v Tekijo, odkoder se potniki peljejo nekaj kilometrov do Kladova. kamor ladja sedaj še ne more. Drsalec se vrača ob 13.00 proti Beogradu kamor prispe zvečer ob šestih. Prijeten izlet skozi sotesko za tiste, ki že pridejo v Beograd. Cena: 75 din v eno smer, ob koncu tedna pa po 110 din. I % I I S I s I v I I v I I K K I S I \ I % I S I s I s I % I I \ I \ I I r/j šimm šNssm šuma 100 s 100 L 110 L DOBAVNI ROK MAJ 1972 Maloprodajne cene: SKODA 100 S SKODA 100 L SKODA 110 L Predplačila: SKODA 100 S SKODA 100 L SKODA 110 L Ndin 28.600,00 Ndin 29.800,00 Ndin 31.000,00 Ndin 24.500,00 Ndin 25.500,00 Ndin 26.000,00 »TEKO«, Ljubljana, Kotnikova 18, žiro račun 501-1-637/1 SDK, Ljubljana, telefon 311-455. ni kakih posebnih plaž, razen morda tiste na Dugem otoku pri Velem Ratu (Saharun), ki je zares čudovita. Vodice imajo kar lepo plažo, Šibenik pa ima, kar ima pri hotelih Solaris, a ni kaj posebnega. Zelo lepo plažo, a ne preveliko, ima tudi Primo-šten in zaliv Vinište nasproti Velikega Drvenika. Lepe plaže imajo Kašteli, a niso najbolj čiste. Split ima svoje Bačvice in še tu in tam kak zalivček, a kake posebne sile nd. Kraji na otokih imajo razmerama malo otroških plaž. Lepa je v Supetru na Braču in ena najlepših v Bolu (Zlati rat) na južni strani Brača. Hvar nima izrazito lepih otroških plaž, morda je še najlepša tista pri Milni (na Hvaru!) Tudi Korčula se ne ponaša z mnogimi plažami, le tu in tam v južnih zalivih so nekatere. Lepe plaže so tudi na južni obali polotoka Pelješca, okrog Orebiča. Seveda je več proda kakor peska. Naj'lepša je Saplunara Pa še korak nazaj: Makar-ska riviera v nasprotju z Omiško, ima veliko dobrega In pravega in celo čistega peska. Prednjačijo plaže pri Breli, Baškem polju, Makar-ski, Tučepih, Fodgori in tudi drugih krajih proti Pločam; le da Je tam pesek bolj re-ven, razen v »laguni« pri Gradacu. Najlepša plaža na Mljetu je Saplunara, kjer pa še ni nobenega turizma in je tudi težko dostopno. Dubrovnik ima plažo na Lapadu, lepe pa so plaže v 2upskem zalivu (Cavtat). Boka Kotorska je brez peščenih plaž; velike in prave pa so potem v Budvi in okolici, v Petrovcu in seveda v Ulcinju, kjer je Velika plaža, ki je največja na naši oba. u- D. K. ■■ ;'i ,•*#’ JKr Kisi DJFRDAP — Plovna pot in turistična atrakcija Foto: Arhiv »Dela« Morje Nov zemljevid Jadrana Odlična generalka, seveda iz Nemčije Freytag-Bemdt je skupaj z Artario z Dunaja izdelal »generalko« jadranske obale v treh kosih (merilo 1:200.000!). Izdala jo je stuttgartska geografska založba Mair skupaj s tvrdko Shell. Odličen turistični zemljevid z mnogimi podatki (turizem, znamenitosti, plaže, nacionalni parki, ceste, trajekti, ladijske proge itd.) ima vse napise v srbohrvaščini in tudi legenda je v nemščini in srbohrvaščini. Vse hvale vreden in zelo uporaben zemljevid pa se žal pri nas še ne dobi, na voljo pa je v Celovcu. Upajmo, da ga bodo kmalu prodajale tudi naše knjigarne. Liburnija v iir Sezonski ladijski vozni red ne predvideva posebnih novosti in presenečenj; zanimivo bo krožilo »Jedinstvo« Vedno več jih je med jadranskimi dopustniki, ki se kakorkoli odločajo bodisi za ladje bodisi za trajekte. Beg pred množico je vedno bolj aktualen! Pred nami je že letošnji ladijski vozni red, ki pa ne predvideva kakih posebnih presenečenj in novosti. Naša bela flota je utrujena in komaj še lahko opravlja pomembno nalogo povezovanja otokov s celino, medtem ko so kraji na celini povezani med seboj vedno bolj z avtobusi. Takoimenovana »brza proga« plove vsak dan z Reke v Dubrovnik (do 30. septembra). Vmes pristane na Rabu, v Zadru, v Šibeniku le poredko, v Splitu, na Hvaru in Korčuli pa seveda na koncu v Dubrovniku. Na krov sprejmejo tudi avtomobile, vendar precej neradi in taka vožnja ni poceni Sicer pa imajo vsi otoki, kjer se ladja ustavi, tudi svoje trajekte. Novost je zanimiva proga slovite Libumije, ki ne bo več prevažala med Zadrom in Ancono. Liburnija bo plula v sezoni dvakrat na teden z Reke v Dubrovnik in od tam v Bari. Vmes se bo Liburnija ustavila v vseh krajih, kjer se ustavljajo ladje hitre proge, razen v Šibeniku. Liburm-ja bo zapuščala Reko vsako soboto ob šestih zvečer (od 29. aprila do 25. maja). V glavni sezoni (19. julij — 26. avgust) pa plove Liburnija tudi ob sredah. Na trajektni progi med Zadrom in Ancono bo plul manj ugledan trajekt Ilirija. Vzpostavljena je tudi trajektna zveza (Liburnija) med Reko in Benetkami. Med traj'ekti nič novega Lokalne proge na vseh območjih: reškem, šibeniškem in splitskem ter dubrovniškem so v glavnem ostale natanko take kakor lansko leto, le tu in tam so manjše spremembe, ki bodo prišle prav predvsem dopustnikom. Zanimiva za izletnike je predvsem proga iz Splita na otok Biševo, ki bo v prometu le ob nedeljah. Ob povratku z Biševa se bo ladja ustavila tudi v Komiži. Novih trajektov letos v glavnem ne bo. Nekaj več bo sezonskih voženj, a naval bo približno tak, kakršen je bil lansko leto. Pravijo, da bo trajekt na Vis letos vozil bolj redno kakor lani; tudi trajekt iz Zaostroga v Prigradico na Korčuli bo vozil letos vso sezono. letos pa, kakor kaže, še ne bo trajekta na otok Ugljan in ne na Mljet. Od Grčije do Italije Zanimiva je tudi krožna izletniška proga, ki jo prireja ljubljanski Jugoagent od 20. maja tja do 10 oktrobra. Ladja »Jedinstvo« bo odplula iz Opatije vsako nedeljo popoldne in se vrnila v Opatijo vsako soboto opolnoči. Vmes pa bo pristajala in ostajala na Rabu in v Šibeniku, v Primo-štenu in Splitu, v Kotorju in na Krfu, v Dubrovniku in na Korčuli, na Biševu in v Benetkah ter še v Pulju. Celotni penzion in vožnja: od 1150 do 1500 din za osebo. dk J. Zupan pobegnil po nesreči V Zg. Hudinji je med prehitevanjem zbil kolesarja V. Stropnika CELJE, 4. maja — Janez Zupan je sinoči ob 20.40 z avtom tesno prehiteval kolesarja Valentina Stropnika iz Zg. Hudinje in ga z desnim stranskim ogledalom zbil po cesti. Zupan je po nesreči pobegnil in so ga miličniki prijeli v Škofji vasi. S. š. Mopedist v skalo in nezavest TOLMIN, 4. maja. — Ponoči ob 23.30 je na cesti pri Pod-selili v nezavesti obležal 45-letni mopedist Vladimir Munih iz Sela pri Volčah potem ko je trčil v skalnati usek. Peljal se je iz Doblarja proti Ciginju. Ko je speljal ostri nepregledni ovinek, ga je na ravnem delu ceste zaneslo in je zapeljal v levo ter trčil. Ima pretres možganov in rane na levem ušesu. Odpeljali so ga v šempetrsko bolnišnico. J. PERAT LIKO /VRHNIKA IZDELUJEMO IN NUDIMO KAKOVOSTNE IZDELKE IZ H NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA, VSE VRSTE VRAT, PARKETNE PLOŠČE, ŽAGAN LES IN l! SEDEŽNO POHIŠTVO. INFORMACIJE 61360 VRHNIKA, TELEFON 70-152. 3428 OH-zlO ■■ majska nedelja je tu! Ce bo lepo vreme, kar se bo morda celo zgodilo (čeprav ni veliko upanja), potem pa se zelo ponuja prva majska nedelja predvsem za tiste, ki še niso povsem utrujeni od prvomajskega »vikendovanja« Kdor se bo te dni odločal sa izlet ali oddih ne bo imel nobenih težav s prostorom. Vso slovensko zemljo je zajelo poprazaično razpoloženje. Izletniki in dopustnim so se vrnili na svoja delovna mesta, gostinci pa si polagoma oddih ujejo od navala v prazničnih dneh in štejejo zaslu- Prostora povsod dovolj Kot smo že povedali je prostora povsod dovolj, tako v hotelih kot ▼ zasebnih turističnih sobah. V Portorožu imajo zdaj kar dva kopalna bazena. Razen onega v hotelu Palače je odprt še bazen v novem delu hotela Metropol v Luciji. V Postojni priporočajo gostom, da si preskrbijo rezervacije za hotel Jama. ▼ Ljubljani in ljubljanski okobal bomo našli prostor povsod, kamorkoli se bomo podali, bomo našli prostor tako v hotelih kot v zasebnih turističnih sobah. Z Vrhnike sporočajo, da stane v hotelu Mantova prenočišče v enoposteljni sobi 30 dinarjev. Dvoposteljna soba stane 60 dinarjev. soba s tremi posteljami 80 dinarjev in soba s štirimi posteljami 90 dinarjev. Prenočevanje pri zasebnikih stane 20 dinarjev. Vreme se Je spet skisalo In če se do konca tedna ne bo pripravilo, nas bo večina ostala kas- doma. Polni pa bodo kinematografi in gledališča. marsikdo pa se bo odločil, da bo obiskal eno od številnih razstav, m so zvečine odprte predvsem med tednom. V mah galeriji v Ljubljani razstavlja japonski slikar in grafik Kimura Kosuka. V atriju Magistrata bodo S. maja odprli razstavo fotografij pod naslovom »Naša Ljubljana«. m jo organizira fotoklub Planinske zveze Slovenl-nlje. Bled ni zaseden Kdor si bo zaželel športnega užitka, bo lahko od 5. do 8. maja gledal v dvorani Tivoli košarkarski turnir med Sovjetsko zvezo. Brazilijo in Jugoslavijo. Poročila z Gorenjske so danes bolj skopa. Prostor imajo na Jesenicah, na Bledu, v Kranju in Preddvoru. Tudi v krajih od koder nismo dobili poročil prav gotovo ne bo nihče imel težav s prostorom. Kdor se želi zabavati s ribolovom. naj se poda v Preddvor pri Kranju. V hotelu Bor si bo kupil ribolovno dovolilnico in potem ves ljubi dan lovil postrvi in lipane v Jezeru Cmava. Seveda ne moremo vedeti, če bodo ribe v jezeru pametnejše od njega in če ne bodo nasedale njegovim ukanam Ce mu sreča ne bo naklonjena, naj se torej ne Jezi na nas ampak na ribe... Tisti, ki ne . bodo imeli sreče v Preddvo-j ru naj poskusijo ribariti v ! Savi in v Zbiljskem jezeru. Dovolilnice pa morajo kupiti v Turističnem društvu v Kranju. Krvavec deluje Na Jezerskem tudi ne bo težav s prostorom. Kdor pa želi pešačiti do Češke koče, naj ve. da je odprta samo ob sobotah in nedeljah. Navdušeni plavalci se lahko gredo namakat v zimsko kopališče v Kranju. Tisti, ki Jim zime Se ni dovolj, pe se lahko smučajo v Tihi dolini na Krvavcu. Snega Je še 60 cm in za smučanje še kar dovolj. Vendar smučarska vlečnica ne vozi več. 2ičnica na Krvavec vozi redno samo ob sobotah in nedeljah, med tednom pa samo ob 8. url in zvečer ob 17. uri. Želite plesat? Na Jesenicah bodo Imeli plesno zabavo v gostinskem podjetju Zeiezar v soboto, 6. maja ob 19. uri. j V Preddvoru imajo plesno f glasbo v hotelu Bor vsak dan | razen Ob nedeljah in ponedeljkih. Na Bledu Imajo ples no glasbo vsak petek, soboto In nedeljo v kavarni Park. Vsak večer glasbo tudi Golf. imajo zabavno v baru hotela Toplice zasedene Na Dolenjskem je prostor v vseh treh toplicah. Kopali se bomo lahko (kot običajno) v Cateških toplicah, kjer je poleti in pozimi odprt olimpijski kopalni bazen na prostem. Napolnjen je s termalno vodo, ki je tako topla, da kopalcev tudi pozimi ne zebe. Hotel Toplice Je zaseden, prostor pa je še v depandansi in v letoviških hišicah, ki pa pri gostih niso preveč priljubljene. V Dolenjskih toplicah se lahko kopamo v zimskem bazenu, medtem ko je bazen na prostem zaprt za- radi rekonstrukcije. Tega trenutno najbrž ne bo nihče obžaloval, ker v hladnem in deževnem vremenu tudi sicer ne bo šel tja. Vsi hoteli na Dolenjskem in v Beli krajini imajo prostora kolikor hočete. Odprti so tudi planinski domovi na Lisci, Bohorju, Frati in Mimi gori. Kdor želi preživeti soboto in nedeljo v domu na Lisci, si mora prej preskrbe ti rezervacije. Mariborske razglednice V Mariboru je prostor v vseh hotelih in pri zasebnikih. V Mariboru je poskrbljeno za čofotanje v vodi. Na Koroški cesti je vsak dan odprt v gostilni Fontana kopal- U’• > i* - - .4 * v * * * ' V . • 4 ,* » > i :-ž' S tV- ., - rezana okna . Po/^ v m i ; r',pr •••. v inles • ■■•*. > sob, ■ V';, ,« . ' V'1 . vrata • vhodr\3 1 ni bazen in to od 9. do 23. ure. Ob ponedeljkih je bazen zaprt. Na mariborskem sejmišču bo 7. maja od 9. do 14. ure prvo tekmovanje v karateju za pokal Maribora. V študijski knjižnici si lahko ogledamo razstavo, ki prikazuje Maribor v razglednicah. Na Mariborskem Pohorju ne bo težav s prostorom. Samo Poštarski dom bo zaseden od 8. do 10. maja. Dom na Glažuti priporoča rezervacije. Prostor pa je tudi v Lovrencu na Pohorju, v Ormožu, Ptuju in Slovenski Bistrici. Slikoviti grad Štatenberg, ki je vso zimo sameval zapuščen in prazen, je spet odprl svoja vrata gostom. Prostora je dovolj. V Rogaški Slatini, na Dobrni in v Laškem je prostora kolikor želite. Na Dobrni, v Laškem in Velenju se lahko kopamo v zimskih bazenih. Kopamo se lahko tudi v »atomskih toplicah« v Podčetrtku. Na Golteh se ne moremo več smučati, lahko pa se popeljemo tja gor z žičnico in uživamo ob lepem razgledu in v čistem gorskem zraku. Seveda — če nam ne bosta mokrota in megla pokvarili vsega užitka___ Lep razgled imamo tudi s Friderikovega razglednega j stolpa v Celju, vendar spet i pod pogojem, da nam ne na-i gaja muhasto vreme. V soboto, 6. maja bo na I Pohorju zanimiva prireditev. 2e ob 2. uri bodo startali avtomobili v Reki pod Pohorjem in se v okviru rallyja za srednjeevropski pokal pomerili v hitrostni preizkušnji na Pohorski cesti. Pohorska dirka Pomurje je te dni prav tako prazno kot vsa Slovenija. Zaseden je le zdraviliški dom v Radencih, medtem ko je v hotelu Radin in pri zasebnikih dovolj prostora. Zanimivo izletišče so Petišovci pri Lendavi, kjer imajo tudi termalno kopališče. Ljubitelji motociklizma pa naj nikar ne zamudijo tekmovanja v moto crossu z mednarodno udeležbo, ki bo v nedeljo 7. maja ob 14.30. uri v Mačkovcih. Sejem v Gorici Za konec pa še obvestilo iz zamejstva. V Gorici (Italija) je do 7. maja odprt sejem blaga za široko potrošnjo pod naslovom »ESPOMEGO«. Na sejmu sodelujejo tudi slovenska trgovinska podjetja. Ob tej priložnosti je odprta tudi turistična razstava avstrijske Koroške, Gorice in Slovenije. Na goriškem gradu je odprta razstava italijanskih, francoskih, madžarskih in jugoslovanskih belih vin. Najbrž ne bo zadrege, kam na izlet. Zlasti še ne, če se bo vreme vsaj za silo ustalilo ... N. I. Zaradi prazne gume pod cesto NOVA GORICA, 4. maja — Ob 15.45 se je včeraj peljal proti Šempetru 22-letni Cvetko Vončina iz Grčne. V bližini cestnega nadvoza med Rožno dolino in Šempetrom se mu je izpraznila zadnja desna pnevmatika. Zaneslo ga je v desno. Zavozil je 21 metrov navzdol po nasipu, kjer se je avto prevrnil na streho. Voznik si je izpahnil levi gleženj. Po nudenju prve pomoči v šempetrski bolnišnici so ga odpustili domov, škode je za okoli 15.000 dinarjev. J. P. Pravi žig — lažna spričevala PANČEVO, 4. maja — Tod so delavci uprave javne varnosti te dni priprli Milojka Džokoviča, Bogdana Milutinoviča in neko mladoletnico. Pri prvem so našli žig delavske univerze iz Novega Pazar-ja. s katerim so osumljenci žigosali ponarejena spričevala končane osemletke in raznih strokovnih šol ter jih po raznih krajih Jugoslavije prodajali po cenah, ki so se sukale od 700 do 2500 dinarjev. Kriminalisti so doslej našli že 59 takih spričeval. J. L. Zaneslo ga je v levo PTUJ, 4. maja — Osebna avtomobila, ki sta ju vozila Milan Vujnovič (začasno na delu v ZRN) in Marko Klinc iz Spodnje Spuhlje sta včeraj trčila v Budini na cesti med Borlom in Ptujem. Klinc je bil hudo ranjen, Vujnovič pa laže. Gmotne škode je za 15.000 din. V ostrem desnem ovinku je Vujnovičev avto zaneslo na levo stran ceste, tako da je zaprl pot Klincu. Trije hudo ranjeni LENDAVA, 4. maja — V Kapci pri Lendavi se je davi z osebnim avtom hudo ponesrečil 26-letni Slavko Hajdinjak iz Lendave. Hajdinjak je zaradi neprimerne hitrosti zavozil v desni obcestni jarek in po tridesetih metrih trčil v drevesa. Voznik in sopotnika Peter Obradovič (34 let) ter Dušan Radkovič (24 let), oba iz Lendave, so se hudo ranih. Sopotnika imata med drugim počeni lobanji, škoda na avtu je nad 10.000 din. E. B. Spanec pri 90 km/h LAŠKO, 4. maja — Oto Kačič iz Laškega je včeraj popoldne na poti iz Celja v Laško v Debru pri hitrosti 90 km na uro zaspal za volanom. Zapeljal je v desno na železniški nasip, trčil v obcestni jarek, se prevrnil in drsel še 14 metrov jx> cesti, nato pa pristal na travniku. Voznik je k sreči nepoškodovan, škode pa je za 20.000 din. S. S. Prenizek dežnik CELJE, 4. maja — Rafko Bremec je sinoči, malo pred 20. uro, prečkal cesto pri osnovni šoli na Hudinji, ne da bi se prepričal, če je prosta. Ker je imel odprt dežnik, ni videl Zdravka Pondelaka iz Prekorja pri Celju, ki je pripeljal z osebnim avtomobilom po Mariborski cesti. Pri nesreči se je pešec hudo poškodoval. g. g Ogorek * ali vžigalice? ORMOŽ, 4. maja — Včeraj zjutraj je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju An. tona Vinterja v Mihovcih. Poslopje je pogorelo do tal, z njim vred pa še mlin in žaga, ki sta bila v gospodarskem poslopju, zgorelo pa je tudi poljedelsko orodje, rezan les in ostrešje stanovanja, škode je za 70.000 din. Ogenj je ver-•j jetno nastal zaradi odvržene-f ga cigaretnega ogorka ali vžigalice. M. š. Oropana Vitalova blagajna Neznani vlomilci so iz nje odnesli okrog 13.000 dinarjev CELJE, 4. maja — Neznani storilci so ponoči skozi stranišče vdrli v prostore »Vita-la« v Miklošičevi ulici. Pozneje Jim je uspelo priti še v pisarno blagajnika, kjer so se spravili nad blagajno. Iz nje so odnesli okrog 13.000 din. Za storilci proizvedujejo. J. S. Izbral ptujsko bolnišnico ŽALEC, 4. maja — Voznik osebnega avta Jožef Cartl iz Hajdine pri Ptuju, je včeraj malo po 14. uri hotel zaviti s parkirnega prostora izpred gostilne »Kapus«' na cesto Ljubljana—Celje. Ni se prepričal, če je cesta prosta, tako da je trčil v Romana Zupanca, ki je v tistem trenutku pripeljal s tovornjakom iz Celja. Pri trčenju je Cartlov avto zaneslo na njivo, škode je za okoli 10.000 din. Voznik osebnega avta se je huje poškodoval in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, od koder pa je pobegnil z Izgovorom, da se gre zdravit v ptujsko bolnišnico. S. š. Sredi ceste je umrl V. Gros MARIBOR, 4. maja — Kot smo že poročali se je 1. maja zvečer zgodila v Bohovi pri Mariboru huda prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Zvonko Bratina zadel v pešca, ki je stal sredi ceste. Pešec je bil takoj mrtev. Včeraj so delavci milice ugotovili, da je v prometni nesreči umrl 42-letni Valentin Gros iz Mislinja. Nazadnje je stanoval v Mariboru v Bet-navski ulici 168. M. S. Prehiteval v neznano LJUBLJANA, 4. maja — Pred nepreglednim ovinkom ceste Ljubljana—Zagreb pri Lavrici je voznik osebnega avta Ante Prljevič včeraj popoldne začel prehitevati druga vozila, zaradi česar je zapeljal s ceste osebni avto, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Jože Matjaž. Za Matjažem je vozil Anton Klinc in se s svojim osebnim avtom trčil v Pril j e-.vičevo vozilo, škode na avtih je za 15.000 dinarjev. J. L. Dveletna Rozika Absec je padla pod voz — Umrla je v bolnišnici ČRNOMELJ, 4. maja — V Mihelji vasi pri Črnomlju so otroci med igro na vozu odvili zavoro in voz se je pričel pomikati po strmini. Pri tem je dveletna Rozika Absec padla pod voz. Takoj so jo odpeljali v novomeško bolnišnico, od tam pa na kliniko v Ljubljano, kjer pa je umrla. P. ROMANIC Lovec na maligane GROSUPLJE, 4. maja — V enem zadnjih dni aprila je Stane P. nekoliko pregloboko pogledal v kozarec in se tako opogumljen v vasi Hočevje pri Grosupljem brez vzroka s pestmi lotil Franca H. Ker so pristopili še drugi vaščani, je Stane pobegnil domov, se oborožil z lovsko puško in se vrnil ves srborit. Franc H. se je pred nasilnežem zaklenil v svojo hišo, pogumni Stane pa je razgrajal in ga klical na piano. Da mu ne bi bilo preveč dolgčas, je dvakrat ustrelil v zrak. Orožni list takim nasilnežem najbrž ne sodi J. L. Vse za alkohol CERKNICA, 4. maja — Miličniki so osumili Antona J. iz Starega trga, da je pred nedavnim vlomil v poslovalnico trgovskega podjetja »Nanos« v Iga vasi in si nabral nekaj drobiža ter več steklenic piva in vina, vse v vrednosti okoli 200 dinarjev. J. L. Povozil rteore-vidno starko LJUBLJANA, 4. maja — Na Titovi cesti, pred križiščem z Ogrinčevo ulico, je Anton Resnik s svojim osebnim avtom sinoči zunaj prehoda za pešce podrl- in hudo poškodoval 78-letno Terezijo Kršmanc. J. L. oglašujte v dnevniku DELO 5. maja 1973 KMETIJSKA STRAN DELO * Prehrana krav in iolščoba v mleku S prehodom na pašo se v prvih treh do petih tednih zniža odstotek tolšče v mleku za cel odstotek in tudi več WS^smgm Pred nami je obdobje pomladanske paše in krmljenja m zeleno krmo, zato bo dobro, če ponovimo nekaj o izkušnjah In spoznanjih, ki smo sl jih nabrali v preteklih letih. Paša Je sicer najcenejša prehrana molznic, vendar so lahko posledice prehitrega prehoda na pašo zelo hude. Poleg prebavnih motenj v obliki drisk lahko pride tudi do resnejših obolenj oziroma lahko živina celo pogine zaradi »pašne tetanije«. Ob začetku zelene krme oziroma paše pa se nenadoma zelo zmanjša tudi odstotek tolšče ▼ mleku, ki je najnižji v mesecu maju in juniju. Spomladi nižja tolšča Sorazmerno hiter prehod od krme s precejšnjo količino vlaknine in škroba (ki ju imata seno in silaža) na mlado travo z obilico vode in beljakovin namreč neugodno vpliva na prebavo in pravilno delovanje drobnožirk v vampu. Posledica je matno znižanje odstotka tolšče, ki se v prvih 3 do 5 tednih paše zniža » cel odstotek in več. Nato se selo počasi zvišuje, šele pozno jcneni pa spet doseže višino, ki je značilna za nje Je znatno tudi ob pravilnem prebodu na pašo. kajti zelena krma z obilico beljakovin pospešuje tvorbo mleka. ki pa jo tvorba mlečne tolšče ne dohaja zaradi pomanjkanja vlaknine in energetskih snovi v obroku. Prav to nenadno zmanjšanje tolšče v mleku pa pogostokrat razburi reice ter vzbuja nezaupanje do mlekarn in analize tolšče. saj jim plačajo mleko najslabše prav takrat, ko ga lahko največ oddajo. Kravam seno pokladamo Spomladansko znižanje tol-šče lahko znatno omilimo, če Mase i Novo, novo... »Krpan 30“ Strojno industrijsko podjetje Šempeter iz Savinjske doline bo začelo jeseni izdelovati trosilnik za hlevski gnoj. ki so ga skonstruirali v razvojno-tehnični službi podjetja. 2e v tem letu bo ▼ prodaji okoli 100 trosilnikov »krpanov 30«, kot so jih poimenovali. Trosilnik bo še zlaett primeren za kmete. Id se bodo zanj verjetno odločali za skupno uporabo, kar bi bilo tudi racionalnejše. Krpan je prilagojen slovenskim pridelovalnim razmeram, bo pa tudi prvi in edini tro-silec domače proizvodnje. SIP pričakuje, da bodo po krpami na našem trgu precej povpraševali in ga dobro sprejeli: zlasti zato. ker bo zelo pripraven in nekoliko cenejši od uvoženih. Seveda pa ga bo moč kupiti v dinarjih, kar tudi veliko pomeni, zlasti kmetu, ki teže pride do deviz. podatki: • Nosilnost: 3 tone kapaciteta: 4—6 m' gnoja — odvisno od trosilnega 1,7 x 3,7 z 0.4 m leda: s navpično trosilno napravo 1040 kg. a vodoravno trosilno napravo 960 kg. • vodoravni valji: 3 m ■ • navpični valji: 5 m S • Cena: 22 000 din RO ■ ■■■■■■■■■■■■■■"■■■■■■■■■■■■■■■■assissssssssssA pred vsakodnevnim odhodom na pašo polagamo kravam seno. končno silažo ali kako drugo vlakntaasto krmo. Na pašo pa prehajamo postopoma tako. da pasemo prvi dan le pol ure, nato pa v-sak dan po pol ure več. Prehod na pašo si znatno olajšamo tudi s postopnim pokladanjem zgodnje spomladanske zelene krme kot so ogrščica, repica, klajna rž in drugi prezimiti posevki. Kljub temu pa tega pomladanskega znižanja količine tolšče v mleku ne moremo popolnoma odpraviti. Poleg pomanjkanja vlaknine in energetskih snovi nastopa ob pomladanskem krmljenju tudi redno pomanjkanje rudninskih snovi, zlasti magnezija, kar Je lahko vzrok za »pašno tetanijo«. Zato priporočamo, da v tem prehodnem obdobju povečate dodatek rudnin na 1500 gramov dnevno. ING. HABE FRANC KIS KLEPANJE Nevarnost driske ob pričetku paše Smo pred pričetkom paše in pred nevarnostjo, da živina začne driskati — Kako se izognemo tej nevarni bolezni Se malo in večina naše goveje živine, vključno molzne i Iskanje pomoči krave, bo Sla na pašo. Ob vseiirnflminom nmh/i^n . . . .... vsakokratnem prehodu od suhega krmljenja na pašo pa moramo žal ugotavljati, da se silno razširi driskavost živine; najhujše so posledice pri molznih kravah, ker se mikrobiološka kakovost mleka silno poslabša. Mlada paše se od suhe zimske krme razlikuje po visoki vsebnosti vode in beljakovin ob izredno nizkem odstotku surovih vlaken. Zato živali ob sami mladi paši ne dobe dovolj surovih vlaken, v večini primerov pa tudi’ premalo rudninskih soli: fosforja, magnezija in natrija. Posledica tega je, da je organizem živali izredno o-bremenjen in tako nastopijo prebavne motnje v obliki driske. Dolgotrajne driske črevesno sLuznioo tako razdražijo, da lahko pride oelo do vnetja in težkih motenj. Na sploh je driska težja bolezen, kot živinorejci mislijo; zaradi prebavnih motenj — nezadostnega izkoriščanja krme — živali močno shujšajo, molznost upade, kakovost mleka pa se silovito poslabša. Z drugimi besedami: driske zmanjšujejo donosnost živine Foto: S. Busič | na sploh, najbolj pa krav iajssa opravila na vrtu Vrtnar ima tudi v maju obilo dela — V tem mesecu moramo skrbeti za trato, sejati zelenjadni-ce, vrtne trajnice itd. — Po 20. maju, ko mine nevarnost slane, posadimo paradižnik, papriko Sredstev, Id bi direktno (preprečevala drisko, pri nad zaenkrat še ni na razpolago, pač pa imamo taka, ki zdravijo začetek bolezni. 2al ae ta sredstva dobe praviloma 1« na recept. Sicer pa je ▼ primeru težjih obolenj in ča oboli večje število živali, vse. kakor nujno, da pokličemo • veterinarja, ki bo predpisal 1 ustrezna zdravila in dal potrebna navodila glede krmljenja: od zdravil se najčešč* uporabljajo karbo-bizmut, sulfokloramfen, geomicin % vitamini itd. I. B. V maju je tudi trata dragocena vrtna lepota. Ce fj zanemarimo, bo iz leta v leto grša. Na novo jo sejemo vse leto tja do oktobra, v tem času jo tudi obnavljamo. Prvi pogoj za uspeh je temeljito rahljanje tal, hkrati pa gnojimo tla s starim gnojem ali vsaj s šoto in dodatkom umetnih gnojil. Hkrati odstranjujemo korenine trajnih plevelov: preslico, gabez. slak, ščavje, lapuh, pirnico, pa tudi regrat in osate. Kdor hoče imeti le travo, bo sproti spodrezaval trajne plevele. Nekaterim pa so te rastline ▼ trati všeč in puščajo ▼ njej penušo, regrat, marjetico, belo deteljo. Ponekod — zlasti v javnih nasadih — puste travo cveteti, češ da je družba trav in cvetic šele prava travniška lepota. V domačem vrtu pa kar sproti kosimo trato vsaj I na 10 dni. Tako pogosten od-I kos utrjuje trato in jo zgo-j sti. seveda pa ji obenem si-I romaš! tla. Zato pokošene | trave ne vržemo v smetnjak, I ampak jo zložimo na kom-1 postni kup ali na vznožje žive meje, na kolobar dreves ih I grmov. Tako uravnavamo tal-j no vlago in prispevamo k prehrani vrtnih rastlin. Traktor na 114 ha zemlje V SZ letno izdelajo 559.000 traktorjev — 2« nad 2 milijona traktorjev Štirinajst sovjetskih tovarn traktorjev proizvede letno 455.000 traktorjev. V zadnjih petih letih ao proizvodnjo traktorjev povečali za 28 odstotkov. V SZ imajo sedaj že nad 2 milijona traktorjev, potrebujejo pa jih okoli 3 milijone. Predvidevajo da bo do 1975. leta kmetijstvo dobilo še 1.7 milijona traktorjev. V SZ pride na en traktor 114 ha zemlje. Pesa in boihač Zatiranje bolhača omogoča večje pridelke pese - Lindan in diazinon Liste pese na drobno ln na gosto luknjajo majhni hrošči. Posebno aprila ln maja se hranijo prezimljeni hrošči na kalčkih ter sadikah, ki jih uničijo ali močno slabijo. Posebno veliko škodo povzroča boihač v suhem in toplem pomladanskem vremenu. Ob prvem pojavu hroščev naprašimo rastline z dvema prašivoma: lindanom ali dia-zinonom. L. J. Po ledencih na piano Čeprav je do konca n»aja vrt že ves zasajen, pa ni nikoli konca sajenja zelenjad-nic in cvetic. Zlasti po 20. maju — po ledencih — po-sajamo na piano tudi rastline, ki so občutljive za slano. Od cvetic enoletnic so to zlasti cinije in žametnice, od zelenjadnic pa paradižnik, paprika, jajčevec, kumare in buče ter majaron. Tudi tiste lončnice, ki se na prostem bolje počutijo, in tiste, ki jih je oslabela prezimovanje, pridejo v lončkih ali brez njega v vrtno gredo. Toda vse te rastline naj pridejo v vrt utrjene. 2e pred saditvijo snemamo okna z zaprte grede, najprej čez dan, nato tudi ponoči. Nekaj ur pred sajenjem sadike in rastline v posodah krepko zalijemo, morda z dodatkom blagih umetnih gnojil, sadimo pa le v brezvetrnem in oblačnem dnevu. Rastlinam ne smemo vsiliti neustrezne lege: tistih, ki morajo imeti polno sonce, ne namestimo v senco. Na okna na južni strani dajemo vse skupine pelargonij, petunije, , kadulje, torej salvije, kitajske in cesarske nageljne, ža-metnico-tagetes. lobelijo, ver-beno, kapucinček, slak, gra-horok in zajčke. Te vrste cvetic v senci občutno zmanjšajo cvetivost. Pač pa so polsenčne — torej jutranje in večerne strani — zaželene fuksiji, vodenki, listni, sobni in gomoljni begoniji, nsparagu-su, grmični kalceolariji, gr-mični ivanjščici. V tej legi pa bodo bujni tudi vsi trajni nageljni. Dveletnice gredo v zaprto Koncem maja, ves junij in v začetku julija sejemo dveletnice. Najbolj znane dveletnice so mačehe, marjetice TROSILEC »KHPAN« Foto: R. Ocepek in spominčice. Ker moramo v teh treh setvenih mesecih računati tudi s sušo, teh rastlin raje ne sejemo na prosto, ampak v hladno zaprto gredo. Ce je nimamo, si nadomestilo pripravimo iz štirih desk, ki jih na konceh zbijemo v štirikotnik. Ce nimamo oken, da bi z njimi prekrili to zasilno gredo, jo prekrijemo z umetno ponjavo. Setve v takem prostoru zanesljiveje uspevajo, lažje se jim tudi dognojuje. Seme posejemo na široko in redkeje, pozneje jih le prepulimo in tako razredčimo. Kot prve dveletnice sejemo že koncem maja in še v začetku junija turške bradate nageljne, Seboj, naprstec, slez, veliko zvončnico in dunajske nagelj, ne. Koncem junija ali še v začetku julija sejemo marjetico, lepnico, islandski mak, mačeho in spominčico. Tudi za setev vrtnih trajnic se že bliža čas. Maja bomo posejali volovski jezik, orlico, gorsko astro, karpatsko zvončico, cimicifugo, ostrož-nike, binkoštni nagelj, gaj-lardijo, vse vrste encijanov, sreteno, sadrenko, heleni-jum, teloh, inkarvilejo, pla. niko, liatris, volčji bob. trobentice in jegliče, bolhača, pogačico, rogato vijolico in še druge. Res trajnice množimo tudi s presajanjem, raztrgavanjem, delitvijo ter s potaknjenci, vendar imajo svojo posebno vrednost tudi setve, saj so rastline iz setev bolj zdrave In bolj rašče kot Iz starih rastlin. Razen tega pa je pridobivanje rastlin iz setev vedno zelo zanimiv in razvedrilen opravek. JOŽE KREGAR >e iz uvoza Zvezni sekretariat za gospodarstvo je s soglasnostjo zvezne gospodarske zbornice predlagal, da bi iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Romunije uvozili 2000 traktorjev. Pričakujejo, da bo tudi zvezni sekretariat za zunanjo trgovino v kratkem dal soglasje za uvoz. Cenejša živila v Ameriki Američani dajejo šestino vseh dohodkov za nakup živil Ameriški potrošniki dajejo vedno manj denarja za hrano. Tako so pred 10 leti porabili petino vseh dohodkov za živila, sedaj pa le še šestino. V letu 1970 so Američani izdali za živila samo še 16,5 odstotka vsega prisluže-nega denarja. Proizvajalec pa je od vsakega dolarja dobil 40 odstotkov, kar je za 1 odstotek več kot v letih 1957 do 1959. molznic. Zato je treba pravočasno ukreniti vse potrebno, da se driska sploh ne bo pojavila. Kako pasemo? • s pašo ne smemo pričeti prezgodaj; • prve dni naj se živina pase le po nekaj ur; • dokler se ni živina docela privadila na pašo, ji poleg paše n/udimo vsak dan še malo sena ali slame. Ni važno, koliko hranilnih snovi eno ali drugo vsebuje, glavno Je, da dobe živali poleg paše še dovolj suhih snovi, predvsem surovih vlaken. Tuji strokovni listi priporočajo celo posebne mešanice rudninskih soli, ki jih je treba pokladati 8 dni pred začetkom paše in imajo predvsem ta učinek, da preprečujejo drisko, pomagajo pa tudi, če Je driska že nastopila. Opozorilo sadjarjem Zaradi deževnega vremena, kakršno je bilo zadnje dni aprila, pričakujemo letos močan pojav škrlupa na jablanah in hruškah. Tudi jablanova plesen se Je začela močno pojavljati v nasadih na Štajerskem in v okolici Ljubljane. Tako močan pojav jablanove plesni v tem času pomeni, da bomo letos imeli zelo močno tudi to bolezen. Zato sadjarjem priporočamo, da nemudoma poškropijo nasade jablan in hrušk proti škrlupu ta ja-blanovi plesni. Za škropljenje proti škrlupu priporočamo v prvi vrsti 0.06 odst. benlate (benlejt) ali 0,1 odst. delan (če je le na razpolago). V primeru, da ni niti benlejta niti delana, priporočamo 0,2 odst. dithan M 45 ali faltan ali ortocid. Proti jablanovi plesni pa škropivu dodamo še 0,3 odst. cosana ali 0,06 odst. karathana (0,6 dd na 100 Ut. vode) aU 0,2 odst. akricida. Množina zimskih Jajčec rdečega pajka na sadnem drevju pa to zimo ni bila velika: le redki so nasadi z velikim številom jajčec rdečega pajka. Proti temu škod Ijivcu je treba sedaj škropiti samo v tistih nasadih kjer je okužba močnejša. Za škropljenja proti rdečemu pajku priporočEimo galekron v jakosti 0,1 odst. ali ani-lix ali rospin, prav tako v jakosti 0,1 odst. To škropljenje je zelo pomembno in ga ne smemo zanemariti, če želimo pridelati zdrav pridelek. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE 1 Gmm koruze “ zopet raste Ponudba pšenice in koruze še vedno šepa - Višje cene koruze in pšenice Na živilski borzi v Novem Sadu v zadnjih štirinajstih dneh ni bilo bistvenih sprememb. Se vedno precej povprašujejo po pšenica. Nekoliko ugodnejše pa je bilo razmerje med ponudbo koruze in povpraševanjem po njej. Precejšnja pa je bila ponudba svinj. Cene pridelkov so v glavnem ostale iste kot pred tednom dni. Nekoliko se je zvišala le cena koruze. Prodajali so jo po 1,30 do 1,37 din. Pšenico so v glavnem prodajah le tistim kupcem, ki so jo plačali naprej. In še cena: okoli 1,40 din za kilogram. Za pitane junce — simen-talce — težke od 380 do 450 kilogramov so morali kupci plačati 14 din za kilogram žive teže. Od 90 do 120 kilogramov težke svinje pa so prodajali od 8.80 do 8.90 din, nekoliko cenejše pa so bile bele svinje iz kooperacijske proizvodnje. R. O. v denar Gostinci ne znajo ali pa nočejo pravilno vrednotiti jabolčnega soka Kdaj bomo začeli predelovati domača jabolka v sokove? Na to vprašanje je težko odgovoriti, ko pa imajo gostinci čuden odnos do njega. Pravijo le, da ne gre in ne gre v denar. To niti ni čudno, ko pa tovarne prodajajo jabolčni sok (2 dl) po 0,69 din, borovničev sok po 1,60 din, v gostilni pa oba sokova staneta 2,50 ali 3 dinarje. Zelo malo je takih gostinskih obratov, kjer je med sokovoma vsaj manjša razlika. psB ODGOVORI NA VPRAŠANJA KMETOV V" Skoda je manjša Kdo pokriva stroške? VPRAŠANJE: V Slovenskih goricah so lani organizirali obrambo proti toči. AU je ta obramba lahko tako popolna, da v pri- hodnje ne bo treba zavarovati vinogradov, sadovnjakov in polj pri zavarovalnem zavodu? Ce pa ni, ali se vzlic temu splačajo stroSki zanjo? Kdo jih pokriva? KakSne so zavarovalne premije v primerjavi s prejšnjimi teti, če kmetje zavarujejo svoje pridelke prt zavarovalnici? IVAN BREST, LEŠJE ODGOVORI: Obramba proti toči prav gotovo vpliva na zmanjšanje škode pred točo, zlasti ko zajame širše območje strelnih postaj z radarji, ki ugotavljajo višino in območje točonosnlh oblakov. Iz svetovne literature je znano, da večjih in velikih toč ni ne. Zavarovanci so uvrščeni v nevarnostne razrede na podlagi večletnih opazovanj premij in škod. Povsod, kjer je urejena obramba proti toči in prispevajo zavarovanci za kritje njenih stroškov, upoštevamo to tako, da jih pogojno uvrstimo v nižji nevarnostni razred. ZAVAROVALNICA MARIBOR Zavarovalni mogoče povsem preprečiti. Ir 1 T~l i 'vil Menimo pa, da bo praksa /jIICOJVI 111/1 II niilrd.la da Ia nKvomKa * putrd.ia, da je obramba potrebna in koristna. Obramba in zavarovanje pa sta tesno povezani in tudi v prihodnje bo potrebno za popolno zaščiti pred ši-ado zavarovanje pri zavarovalnici. Pri zavarovanju so premije ostale nespremenje- Po naših statističnih podatkih o višini premij in odškodnin prej, ko v severovzhodni Sloveniji še ni bilo obrambe proti toči, in sedaj, lahko rečemo, da m bistvenih razUk. Družbeni sektor da zavarovati vse kulture enako kot prej, zasebniki pa nekaj manj. To je v glavnem posledica zaupanja v obrambo proti toči, saj so se lani pojavili v časopisih članki kot »Toči je odklenkalo« ipd. Dejstvo pa je, da se odškodnine v razmerju s premijami lani niso zmanjšale niti zvečale. Na območju Maribora lani sicer ni bUo katastrofalne toče, manjše toče pa so zajele skoraj celotno območje. Iz tega lahko povzamemo, da obramba proti toči ni stoodstotna, saj je šele v poskusni fazi, verjetno pa preprečuje predvsem večje toče. Zavarovalnica določa višino premije na podlagi desetletnega škodnega odstotka. Ce se odškodnine v primerjavi s premijami znižujejo, se znižu.je tudi premijski stavek in hkrati premija. Poleg tega nudi zavarovalnica zaradi obrambe proti toči pogojno zavarovanje za en varnostni razred nižje. Ce je npr. prej nekdo zavaroval en hektar vinograda, je plačal 1.848 din premije, zdaj pa plača 1.386 din (za območje Maribora je računano 4000 litrov mošta po 3,50 din). Pogojno zavarovanje pomeni, da kmet doplača razliko npr. od 1.386 din do 1.848 din, če odškodnina, ki jo prejme od zavarovalnice, preseže pogojno obračunano premijo. ZAVAROVALNICA SAVA PE MARIBOR Stroški se obrestujejo Iz poročUa, ki ga je pripravil inž. Tomo Grošeta, vodja obrambe proti toči v severovzhodni Sloveniji, za svet za kmetijstvo občine Maribor, smo zbrali odgo- vore na druga vprašanja. Po njegovi oceni je bila lani obramba uspešna. Izpolnili so predvidevanje, da bodo v večletnem povprečju za 70 odst. zmanjšali škodo, ki bi jo povzročila toča. Z Izpopolnitvijo obrambe ln raket pa bo letos še uspešnejša. Toča bo sicer lahko še padala, vendar škoda, ki jo bo povzročala. naj ne bi presegla 30-odstotnega povprečja prejšnjih let. Sedem sosednjih občin v severovzhodni Sloveniji ima enoten sistem obrambe proti toči, ki zajema 256.000 ha zemljišč. Za skupne investicije so porabili 1.135.000 din. Prispevale so občinske skupščine glede na obseg zemljišč. Strelna mesta za rakete so uredile občine vsaka na svojem območju- Teh Je sto, za vsako pa so prispevali okrog 18.000 din. Občina Maribor je pri- spevala za skupne investicije 29 °/o, kar je 327 tisoč din. Za ureditev strelnih mest je porabila 567.000 din. Za delovanje obrambe pa je lani morala prispevati 436.000 din, a za letos predvidevajo le 349.000 din. Letošnji stroški obrambe bodo manjši v vseh občinah, ker so stvari že urejene, delo pa utečeno. Za tekoče stroške so v mariborski občini prispevale gospodarske organizacije, ki imajo zemljišča — skupno 100.000 din in vsaka lovska družina po 100 din. Ostalo krijejo iz občinskih sredstev preko sklada za pospeševanje kmetijstva. Zasebni lastniki zemljišč ne prispevajo neposredno nič. Iz tega lahko izračunamo, ali se stroški za obrambo proti toči dovolj obrestujejo. Na območju, ki ga zajema obram- ba, je 6500 ha vinogradov. Ce bi bili zavarovani pri zavarovalnici vsi In če ne bi bilo obrambe proti toči, bi zavarovalne premije dosegle 12 milijonov din. Zavarovalnica Sava je letos pogojno znižala premije za en hektar za 462 din. Pri vseh vinogradih bi to naneslo tri milijone din. Tak prihranek pri zavarovanju vseh vinogradov bi bil enak vsem investicijam za obrambo proti toči, oziroma bi bil skoraj trikrat večji, kot bodo znašali letošnji stroški delovanja obrambe. Tako po računih zavarovalnice, ki še ne upošteva, da bi bila dejanska škoda za 70 % manjša. Na območju, ki je zaščiteno z obrambo proti toči pa je tudi 15.000 ha sadovnjakov, 63.000 ha njiv in veliko drugih zemljišč. JOŽE PETEK 4 N * 5 I N I S I S N t i S * I t S b T*§ I. liga v številkah Strelci 18 — SantraC (Bo). 13 — Kustudid (Ve), Bajevlt (Ve), 13 — Nikeul 1V0). 11 — Bukal (2e>. VtaMč (Ve), 10 — KiUK ' Bb), Musami* (fca), • — Musov* (Se). BeCdr-be«* (Bo). BeLlhodtltf (Ve). • - Ameriek (OD. Jerico** (Hm). Jankovič <2e>. Cvetkovič (RN) Cer.č (Sl) Itd. Drugi strela Olimpije: Popi voda «. Pejorič S, Oblak, Bečejac m Popadtč 2. Djekič Rodič. Goleč. GUM* In Klančnik 2. Grbav« 1. Domači : gostje V 26 kolu so domači zmagali štirikrat, prav tolikokrat ISTaU neodločeno ter enkrat izgubili (18:10). Najuspetaejio kolo za domače Je bilo drugo, v katerem so zmagali v vseh devetih tekmah (32:4). Gostje so bili najbolj*! v 21. kolu: dvakrat eo zmagal:. Štirikrat igrali neodločno m enkrat izgubili (1:4). V skupnem seštevku so domačne zmagah 132 krat. 10-krat Igrali neodločeno ter 30-krat izgubili. Enajstmetrovke V 28. kolu Je bila dosojena ena Kata! trudi Jo Je realiziral na tekmi Žeijemtčar — Sarajevo. V doslej 27 strelih s bele točke so ck>ma& ars-več prijazno.« »Oh, nehaj. Vse to je napačno. Za najino ljubezen ni srečnega konca. Zgodilo se je in nič se ne da pomagati,« je bolestno zaihtela. Nekaj časa je zaskrbljeno molčal. »Za šefa bo težko. Potrebuje te poleg sebe. Nisi ga opazovala vse te mesece, tako kot jaz. Nisi videla, kako je ob zvoku tvojih smešnih pit-pat stopinj — tako si hodila pred operacijo — dvignil glavo; kako ga je takoj, ko je stopil poleg tebe, minila trema pred operacijo Jaz pa sem vse to videl in pravim ti, da te Philip Greig ljubi tako, kot je dano le redkim.« »Derek, nikar!« Slepo je iztegnila roko, ki jo je krepko prijel. »Brdavs sem. verjemi, da bi storil vse za vaju. Oba sta moja dobra pri- »ij i - )h teh besedah, ki jih je prej uporabil tako napadalno, se je namuznil. »Kak je vse zamotano,« je nesrečno vzdihnila Claire. Namesto odgovora je skočil pokonci in še njej pomagal na noge. s. Iti morava. Pozno postaja in če dopustim, da se prehladiš, ne bi rad stopil pred oči glavne sestre in šefa. Pokonci glavo, dekle! Vedi, da bo stari Ryan vedno pridrvel na pomoč, pa naj se zgodi karkoli.« Claire se mu je s solznimi očmi nasmehnila. Stopila je na prste in ga po ljubila na brado. Za hip jo je obdržal v tesnem objemu, potem pa ji je na gajivo skuštral lase in jo pospremil po strnem bregu do avtomobila. 6. poglavje Dnevi, ki so sledili, za Claire niso bili lahki. Kadar je negovala Rohini, je čas bežal; kadar pa je njena bolnica spala, se je vsaka minuta vlekla v neskončnost. Bala in veselila se je četrt kovega jutra, ko je Philip prihajaj na vizito. Na tihem je bila ponosna na to, kako zelo si je Rohini pod njenim varstvom opomogla. Po drugi strani pa jo je bilo strah takega službenega sestanka s Philipom. Ko sta nazadnje z glavno sestro stopila skozi vrata, je morala zbrati ves pogum, da se je obrnila in ga pogledala. Petek, 5. maja 1972 Gledališča DRAMA SNG Pele*. 5 maja, ob 19JO — Cal-dcron: SODNIK ZAj~AMEJSK1 < predpremiera! Abonma TSL 3. Sooota. 6. maja. oo 30. ur: — Calderon: SODNIK ZALAM FJ- SKJ. Premiera. Izven aoonmaja. Vstopni« ao * prodaji danes in jtun od 10.30 do 12. ure m ol lC. ure do utelkin predstav Itd. 20-171. 20-172). 1'olre premiere »SODNIKA ZA- LAMKJSKEOA. opozarjamo (le- ta Trda, Id bo v dnrh S. in I. maja ob 20. url kot (Ost Drame SNI, uprizorilo dramo TRAMVAJ POŽELENJE Tennes-ereja Hilliamsa v režiji Andreja Hienga. Zaradi zasedenosti dramske hiše bodo tržaški gostje oba večera nastopili v Mestnem gledališča ljubljanskem, kjer so tudi te v prodaji vstopnirr za obe predstavi (tel rez. 24-313). OPERA IN IMiet SNG Pt:ck. 5. maja. ob 15. uri — Smetana: PRODANA NEVESTA. Zaključena predstava za žoie is Trbovelj, v organizaciji ob£. »reta ZKPO Trbovlje. V prodaji galerijska srojtiča. Sobota. 6 maja. ob 19. uri' — Verd:: TRTVLATA. Zaključena predstava v počastitev Mednarodnega dne Rdečega križa. — Vstopnice niso v prodaji. Nedelja. 7 maja. ob 10.30 — Smetana: PRODANA NEVESTA. Zaključena predstava za oan. Soli Litija m Šmartno pri Litiji. • Razprodano). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Petak. 5 maja. ob 20. url — F Weber: POGODBA (komedija). Izven. Ob 20 uri — G. Feydeau: DAMA iz MAXQU (komedija). — Gostovanje v Kamniku. Sobota. 0. maja. ob 20. url — N. Erdman: SAMOMORILEC • komedija). laven na spložno željo. Predprodaja vstopnic vsak dan razen nedelje od 10. do 12. in uro pred pričetkom predstav. Rezervacije po telefonu 24-313. šentjakobsko gledališče Mestni dom Petek. 5. maja. ob 17. url — Mihalkov: ROBINZONI TN DEKLETA (komedija). Red E In Ob 19.30 — Mihalkov: ROBINZONI IN DEKLETA (komedija). Red S in izven. Sobota. 0. maja. ob 19.30 — Mihalkov- ROBINZONI IN DEKLETA (komedija) Rod C in LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE. Levstikov trg 3 Sobota, g maja. ob 10. un — Krinka Kladnik: CIRIBU — aa l»ron. Pravljična lutkovna igra kombinirana z barvno filmsko risanko. Ob 15. uri — Frantitok Pavl-.ček: SLAVČEK — po motivih H. Ch. Andersona. Po premieri prva ponovitev predMave — za laven. ROČNE LUTKE. Resljeva e. M Sobota, e maja, ob 17. uri — Jan Grabovrakl: VOLK IN KOZLIČKI — za izven. Predprodaja vstopnic za obe Jutrišnji pcedstaei e MARIONETNEM gledališču ob 10. In 15. uri. ter jutrišnjo predstavo v gledali-šču ROČNIH LUTK ob 17. url. je danes In jutri od 7. do 14. ure v upravi gledališča. Resljeva c. 36 In pol ure pred začetkom predstave pri blagajni gledališča. Rezervacije vstopnic ta vse tri Jutrišnje predstave v obeh gledališčih ao danes in jutri od 7. do 14. ure po tel. štev. 312-020. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Maribor Petek. S. maja. ob 16. uri — P. Garcia Lorca: KRVAVA SVATBA — mladinski popoldan-ski abonma v Rušah. Ob 19 uri — P. Garcia Lorca: KRVAVA SVATBA — večerni abonma v Rušah. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE . Kranj Petek. 5. maja. ob 19.30 — I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR Abonma za red Kolektivi — petek. Predprodaja vstopnic v Prešernovem gledališču Kranj. AMATERSKO GLEDALIŠČE »Tone Čufar« — Jesenice Petek. 5. aprila, Ob 16 In 19. uri: PEVSKA REVIJA. danes TV revija Slo .m V ■ ' RTV Ljubljana SPORED ZA PETEK: 4-30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 5.00 Poročila: S 30 Danes aa vas ; 6.00 Jutranja kronika; 8.50 Vremenska napoved: 6.50 Rekreacija; 7.00 Dobro Jutro, otroci! 7.2S Naš današnji radijski ul TV spored: 8.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.00 Poročita: O.0G Radijska šota za nižjo srop n o: 9.35 z orkestrom Armand Bernard: 1020—12.00 Pri vas do-» — vmes ob 11.00—1120 Po ročrla — Turistični napotki za naše gosto iz tujine: 12.00 Poro-Cia; 12.10 aSpomtadm dana; 1220 Kmetijski nasveti: 12.40 Z doma-trni ansambli m godci: 13.00 Krat-ka poročila; 13.15 Obvestila in nabavna glasba; 14.00 Poročita; 14.10 Kaj vam pripoveduje glas 1»; 14 30 Naši poslušalci čestitajo m pecdravltato; 15.00 Dogodki in odmevi: 1520 Napotki za turiste: 1525 Glasbeni mtermezzo: 15.40 Ob lahki glasbi: 10 00 »Vrti- ljaka; 16.40 Z orkestrom Heinz HO:ter; 17.00 Poročila; 17.10 Človek in zdravje; 1720 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 »Signali«; 18.50 Ogledalo našega časa; 19 00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestita: 19.15 Glasbene razglednice; 1920 Radijski dnevnik I. programa; 20.00 Naj narodi pojo. .. 20.30 »Top-POP» 13«; 21.15 Oddaja o morju m pomorščakih: 22.00 PoročLa; 22.15 Besede in zvoki ta logov domačih; 23 00 Poročita: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo: 24.00 Poročila. TELEVIZIJA 920 TV v šoli: TV vrtec. MO-torjl. Iz NOB. Kalifornija, Ekvivalenca (Zgb) 11.00 Angleščina (do 1120) (Bgd) 14.40 TV v šoli — ponovitev — (Zgb) 10.10 Osnove splošne izobrazbe: Srbohrvaščina (Bgd) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje. Plešivec do 17.00) — 17.25 Veliki lovec Hamahamahama (TrapoIIo HH 33) (Ljub) . 18.05 Obzornik (Ljub) 18.20 Obisk iz Italije — barvna glasbena oddaja (Ljub) 18.40 Gospodinjski pripomočki: Namizni električni aparati (Ljub) 10.50 Ekonomsko izrazoslovje: — Družben: dogovor (Ljub) 18.56 Mestece Peyton (Ljub) 20.00 TV dnevnik (Ljub) 70.30 Kviz 72 — prenos (Zgb) pribl 31.40 Posnetek košarke Jugoslavija : Brazilija in Slovenija : SZ (Ljub) 23.00 Poročita (Ljub) Drugi spored: 17.35 Poročila (Zgb) 17.40 Dokumentarni film (Zgb) 18.15 Kronika (Zgb) 18.30 Boj za obstanek (Zgb) 19.00 V petek ob 19. uri (Zgb) 20.00 TV dnevnik (Zgb) 21.00 Spored italijanske TV TV Zagreb (SIJeme): 21.40 Serijski film — Arsene Lupin (Zgb) 22.30 Informativna oddaja (Zgb) Kino SPORED Z% PETEK KIMMEK.%. HikJottčrva c. 28: ob 16 un: amer. oarv. tiJn PUSTOLOVŠČINE TUM.*. SA WERJA. iktja: Norman Teu TDfi Glav. vi.: Tomxny Ke.ly May Robson. Ann C:Uts. Marc:a Mae jtoces. Ob 18 .n 2013: angl. Mm DAR L1NG Režija: John Schlesinger G j.v vi: Juhe Christie. Dirk Bogar-a. Laurence Marvey. Prodaja vstopnic od 14 ure da 11» Prosimo cenjene obiskovalke in ob sitovalce. da ne aamu*a)o predstav* KINO UNION: franc. barv. W kriminalistična drama o ubežnem kaznjencu BA RABA (Podleži Scenarist m re žisen Claude Leioucb Igrajo: Jean Louis Trintignant. Danieli* Deiorme. Amidou. Sacha Distel in drug: Brez tednika! Pred a ve ob 18. 18.15 in 20 30 Zaradi dolžine filma cene zvišane. K»XO KOMUNA: Jack Lemmon in Wal:er Mat thau v amer barv CS komedij! DVA BREZ ŽENE Režiser: Gen* Saks. Igrajo še: Monica Evans. John P!elder. Ca role Shellev in dragt Brez tedrvka’ Predstave ob 15. 17. 19 m 21 uri. Ob 10 ur- MATINEJA nem berv ws komet* »e JAVNA HT «4 Samo danes! K'Nt* SLOGA- franc barv krim. LOV NA 9E FA BANDE Prod Wamer Bross 1970 Režija- Jean Herman Igrajo: Alatn Delon. M:rei!le Dare. C—or-ies Ro>»o,,»- »n drttgt Ted nik *» 17. Predstave ob 16. 10 in 29 uri. Hrvatskt podnaslovi? Ob 910 MATINEJA nem barv Bt«? erotičnega filma EVA «1* 0 VIC: amer barv. CS votni vestern NA POTI V SHTLOH Režija: W-i!!iam Hale Igrajo: James Caan. Michael Sararin. B-pnda Scott m drugi. Brez tedn‘ka! Hrvatdt! podnaslovi! Predstave ob 16. !8 :n 20 uri. KINO ŠIŠKI: premiera amer-ital. barv WS -vo-tega veveraa MRTVIM pre W8> OP?vt (Th» He'lhent!ersl Sevsarf* Albert Band oo romanu V A Or’apht ReUser: Ser g*o corhueci Igrata: Joseph C-»-ten Juiian Ma*»o« in d—tvi. Bm tedn*1ta! fVrva*»V? nodn*«To-rt' Predstave ob 10. 10 in 20 or! gtvo SAVA: anv -ital barv krimbiaika JA MARCA - SMRT NE IZBIRA sredstev T»d- k it 16 Predstavi ob 17 in 19. uri Samo d*-m Zadnttkret! PRtHODN-TI TEDEN — POT -ETNI KINO rve»( JLA MIKLO-Mm CESTA! Pt»*d»*a vs*8«. 14*241-3 STRUŽIM in lakiram parket. Informacije po telefonu 57-347. 14*236-8 ZAKONCA brez otrok iščeta sobo s posebnim vhodom. Možnost kuhanja in pranja ni potrebna. Ponudbe pod »Cimprej«. 14227-8 SPAČEK — dostavni, registriran kot osebni, štirje r-edeži. letnik 1967 dobro ohranjen, ooceni naprodaj Informacije po telefonu 322-579. 14*223-3 IŠČEM sobo. lahko kletno ali podstrešno — veliko odsoten. Ponudbe pod »Reden plačnik«. 14221-6 MLADA zakonca z otrokom nujno iščeta sobo in kuhinjo ali pa samo večjo sobo, neopremljeno, možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Nekaj predpl**'^« 14220-6 FANT in dekle ored poroko iščeta opremljeno sobo v Llubljani. po možnosti v centru. Ponudbe pod »Navedite ceno«. 14219-6 PRODAM kombi DKW 1000. oseD ni avto DKW Junior in kasetni magnetofon z radiom »Grun-dig« Ogled vsak dan od 14 do 16 ure Janez Medvedec. M. Majcna 18. Ljubljana. 14217-3 PRODAM vozen motor Ziindapp 200 ccm Tomaž Miklavčič, Ljubljana, Mariborska 26, tel 320-727. 14216-3 ENOSOBNO stanovanje ali sobo s kopalnico m telefonom (ni pogoj) iščeva. Ponudbe: Alauf — Triglavska 11/1., tel. 321-965. 14213-6 M ATI s štiriletnim otrokom nujno išče garsonjero ali manjše sta- j novanje v najem. Ponudbe pod J novanje v najem. »Medvode ali Svetje«. 14273-6 ZA VARSTVO enega otroka dam enosobno stanovanje. Zaželeni so samo uookojenci Silvo Vide. Pokopališka 23. Moste. 14271-6 ODDAM opremljeno sobo. poseben vhod. centralno ogrevana, z uporabo kopalnice Pogoj predplačilo 2 Teti Ponudbe pod »Zgornja Šiška« 14265-6 NUJNO potrebujem sobo s souporabo kopalnce Ponudbe pod »Poštena« 14260-6 ZAKONCA iščeta neopremljeno sobo r možnostjo kuhan la. Plačava dobro Ponudbe pod »Gorenjska«. 142.59-6 POŠTENO, čisto dekle išče večjo neopremljeno sobo. Ponudb** n od »Cena«. 142.55-6 REDNA plačnica vzame v najem delno ali neopremljeno garsonjero. Ponudbe pod »Opis«. 14256-6 MLAD fant išče sobo v Ljubljani. Soba naj bo opremljena. Ponudbe pod »Nujno«. 14286-6 OPREMLJENO garsonjero ali manjše enosobno stanovanje najamem. Lahko Je tudi kletno, podstrešno ali potrebno manjše adaptacije Ponudbe pod »Plačam do 900 Ndin. 14283-6 MIRNA uslužbenka išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice — možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Redni plačnik«. 14280-6 iiiiiiiiiiiniiii BLAGOVNA RAZSTAVA V GORICI (Italija) od 28. aprila do 7. maja AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA - MADŽARSKA -ITALIJA Trgovsko zbornica I. A. A. — Gorica (Italija), organizator: BIWU Pubblicita. Gorica, (Italija), telefon 87 466. SAMSKI uslužbenec išče opremljeno sobo. Cez dan in preko vikenda vedno odsoten. Plača dobro. Ponudbe pod »Bližina centra«. 14279-6 KJERKOLI v Ljubljani nujno potrebuj era sobo s posebnim vhodom in kopalnico. Plačam 400 din mesečno. Cenjene ponudbe pod »Redna plačnica«. 14276-6 PRODAM parcelo v Tomačevem. Ogled parcele vsak dan od 16. do 18. ure. Janko Šinkovec, Ka-treževa pot 5, Črnuče. 14310-7 SMUČI, skoraj nove, Fischer 210 cm z okovjem Tirolia ugodno prodam. Ponudbe pod »1500 ND«. 14293-4 MLAD fant potrebuje sobo — po možnosti s posebnim vhodom v bližini središča Ljubljane. Ponudbe pod »Nujno«. 14292-6 ZARADI selitve ugodno prodam dnevno ali samsko sobo, glasbeno omarico in posteljne vložke. Šišenska 45/1. stan. 23 ali po tel. 555-49 od 12.—17. ure. 14289-4 SAMSKI moški išče opremljeno sobo, kjer bi imel mir. Plačam po dogovoru. Ponudbe pod »Samo občina Center«. 14287-6 FIAT 124, ital. izvedba, odlično ohranjen prodam. Ul. pohorskega bataljona 141. 14266-3 AUSTIN 1300, letnik 1970 prodam. Ogled v soboto, 6. 5. 72 od 10. do 12 ure na Ambrožovem trgu (garaže) pri vratarju. 14281-3 DVE ŠTUDENTKI iščeta sobo v Ljubljani — center, v začetku oktobra. Nada Marčič, Gallusova 1, Koper. 1075-6 STRUŽIM, lakiram parket z inozemskimi in domačimi laki. Telefon 310-103. Frandolič. 13954-8 VZAMEM v najem garsonjero, e-nosobno ali dvosobno stanovanje za tri leta. Ponudbe pod »Cena — pogoji«. 13923-6 PRODAM trosobno stanovanje. Cepin Hubadova 20, tel 342-227. 14048-7 ODDAM suh prostor za skladišče. Ponudbe pod »Mestna vpadnica«. 14045-6 PSA, nemškega ovčarja poceni prodam Dober čuvaj. Ogled vsak dan od 8.—20. ure. Iška Loka 27, Železnik 14030-4 KUPIM ročni stroj za vizitke, ali zamenjam za sitotisk stroj. 61230 Domžale, p. p. 35, Ljubi janska 38. 14000-5 FRIZERKA s prakso išče službo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »N on-stop«. 13583-2 NATAKARICA lahko tudi priučena dobi službo v Ljubljani. Pvnudbe pod »Ugodni pogoji«. 14103-1 FORD 12 MS, 19/0, odličen. Zelo ugodno prodam. Ogled od 16.—18. ure pred stolpnico na Topniški 70 14106-3 IŠČEM enosobno stanovanje z odločbo v Ljubljani. Ponudbe pod »Nagrada — 2 M«. 14105-6 28. Al RILA sem v Tomažičevi u-lici v Ljubljani izgubila zlat prstan. Poštenega najditelja prosim. da ga vrne proti nagradi. Majda Lazar .Tabor 9, Ljubljana, tel. 316-777, int. 345. 14148-6 PRODAM moped T 12 Coiibri, letnik izdelave 1966. vozen, registriran za leto 1972. Ogled popoldne po 14. uri. Naslov: Bar-dorfer, Ljubljana, Celovška c. štev 399. 14147-3 BOBNARJA m basista — lahko tudi začetnika, išče ansambel iz vzhodnega predmestja Ljubljane. Ponudbe pod »Pop«. 14146-1 SPREJMEM v službo natakarja (natakarico) ln kuhinjsko pomočnico. Možnost zaslužka 2.500 ND mesečno strogi center. Ponudbe pod »Stalna služba — dober zaslužek«. 14144-1 INŠTRUIRAM vas za voznike o-sebmh avtomobilov na vašem vozilu. Pišite pod »Uspeh 23,00 ND«. 14143-8 SPREJMEM kakršnokoli popoldansko honorarno delo. Lahko tudi v administraciji. Ponudbe pod »Takoj«. 14140-2 ODDAM opremljeno in ogrevano sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Kodeljevo«. 14139-6 OBLIKOVALEC, ing arhitekt želi nove možnosti dela: oblikovanja knjižnih oprem, novih revij ali preoblikovanja starih, zahtevnejših oglasov in plakatov. Delo bo narejeno na visokem e-stetskem nivoju in časovno dogovorjenem roku. Možna ev. redno delovno razmerje ali občasno. Ponudbe pod »1972«. 14130-2 DVE mirni študentki iščeta svetlo sobo po možnosti v Rožni dolini. Ponudbe pod »September«. 14125-6 PROD.AM Diano, 1970, 25.000 km, nove gume »Michelin« za R 10, R 8. Tel. 56-605. 14150-3 PRODAM popolnoma nov »gliser« dolžine 3,50 m. Ogled popoldne od 15.—18. ure. Dolenjska c. 18. 14152-4 SOBO išče slovensko-angleški por. Vsako ceno za primerno ponudbo. Tel. 322-92T7. 14175-6 ANGLEŠKA profesorica govora inštruira poklicne ljudi, študente itd. Tel. 399-927. 14174-8 KOMBI brezhiben, prodam. Ogled po 15. uri v Vižmarjah, V Kladah 18. 14173-3 ZAKONCA — intelektualca srednjih let brez otrok, vzameta v najem stanovanje ali majhno hišo. Adaptirata tudi primemo podstrešje v Ljubljani ali naj-bližji okolici. Informacije po telefonu 310-244; 310-464 int. 06, samo dopoldne, ali pod šifro »Neopremljeno«. 13728-6 FANT in dekle pred poroko iščeta garsonjero ali sobo s kuhinjo in možnostjo pranja, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobro plača.#« 14171-6 BIFE vznamem v najem v bližini Ljubljane. Ponudbe pod »Mlad gostinec«. 13575-8 GARAŽO vzamem v najem za daljšo dobo. Ponudbe pod »šiška«. 14166-3 KDO mi posodi 30,000.00 ND za 8 mesecev? Vrnem z visokimi obrestmi. Garancija dvosobno stanovanje. Ponudbe pod »Nujno.« 14163-8 PRODAM opel rekord letnik 1965, dobro ohranjen. Ljubljana, Borutova 6. 14162-3 PRODAM mosOcvič 407 po delih. Tel 342-365. 14161-3 ZAMENJAM veliko sobo v šiški. Ponudbe pod »Odločba«. 14159-6 PRODAM osebni avto spaček, 67, 64.000 km. Ogled 6. in 7. maja 1972. Dr. Predrag Todorovič, Topniška 43. (stolpnica), Ljubljana. 14158-3 SPRETNEGA delavca k stiskalnici plastičnih mas potrebujem takoj. Ponudbe pod »V Ljublja-n«i. 14157-1 PRODAM »spaček furgon«, let. 61. Ogled od 15.—17. ure. štrukelj, Sojerjeva 42. 14156-3 PRODAM takoj nov, »rominor A-4« offset stroj. Tel. 72-570. 14206-4 PRODAM zastava 750, letnik 66 in prinz 1200 C, letnik 68. Domžale, Obrtniška 4. 14205-3 INŠTRUKTORJA angleščine in matematike za 1. razred TSSš iščem. Telefon 321-868. 14202-8 V BOHINJU nudim možnost graditve vikenda iz gospodarskega poslopja. Ponudbe pod »Bohinj«. 14200-7 KVAČKAN kostim, boutique model, prodam. Ponudbe pod »U-nikat«. 14195-4 KOMFORTNO vseljivo dvosobno stanovanje prodam kupcu z gotovino. Ponudbe pod »Prule 55 m2«. 14194-7 PRODAM rabljeno kuhinjo. Ogled vsak dan od 16.—19. ure. Iva Dekleva, Ljubljana. Dolenjska c. 129/H. 14192-4 MATEMATIKO, fiziko. kemijo inštruiram. Ponudbe pod »Dodatna razlaga«. 14185-6 DVOIPOLSOBNO stanovanje ali trisobno v centru šiške vzamem v najem. Naj bo vseljivo s 15. majem 1972. Ponudbe pod »Dober in reden plačnik«. 14184-6 MLADOPOROČENCA, študenta, iščeta neopremljeno sobo, možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Predplačilo«. 14183-6 GREM pospravljat 1-krat tedensko dopoldne. Ponudbe pod »Poštena«. 14181-2 ALFO 1300 TI/70 ali 204/70 brezhibno kupim. Tel. 322-014. 14253-3 PRODAM osebni avto DKW junior, cena 9.500 ND. Informacije o tel. 25-842. 14248-3 DAM garažo. Ljubljana. Prešernova 9. Informacije po telefonu 22-191. 14247-3 GARAŽO — pritlično oddamo v Sišensfe ulici. Tel. 55-390. 14390-3 PESEK za malto, fasado dobavim hitro in solidno. Tel. 315-519. 14393-8 PRODAM karamboli ranega »Prin-za« 110 C. Usenik, Kadilnikova 8, Ljubljana. 14388-3 POCENI prodam spačka, odlično ohranjenega, letnik 1966. Peter Pelan, Trzin, Ljubljanska 19. Ogled vsak dan. 14397-3 KUPIM avto fiat 125, »special«, BMW ali alfa romeo — v poštev pride samo novejši tip. Interesent se lahko oglasi v petek in soboto popoldne. Alojz Ovsenik, Kranj, Jezerska c. 108/c. ‘ 179-3 VW 1300 do gotovine 35.000 kupim. Vovk, Celje, Cesta na Ostrožno 113 . 324-3 AMI 8, letnik 1971 prodam. V račun vzamem tudi fiat 750 ali gradbeni ček. Informacije: Petrol, Celje, Mariborska. 322-3 UGODNO prodam DKW 1000 S, letnik 1962. Ljubljana, Koželjeva 6, Žale, Tambosso. 14351-3 IŠČEM zaposlitev po terenu z uporabo lastnega osebnega avta. Ponudbe pod »Mizar«. 14350-2 STRUŽNI avtomat »Gauthier« do 8,5 mm kompleten z orodji prodam. Telefon 063 83-916. 14357-4 OTROŠKI voziček znamke »Peg«, modre barve, ugodno prodam. Jamova 64, stopnišče II, stanovanje 12, telefon 63-812. 14354-4 ŠTUDENT s kombijem, nudi prevoz blaga s težo do ene tone. Ponudbe pod »Poceni«. 14360-8 POBEGNIL je pes šarplanlnec, velik močan, košati rep, svetlo arap, ime mu je »Sari«. Najditelj naj ga pripelje na Vrtačo 15. I. proti nagradi ali pa sporoči po telefonu 20-076 Smerdu, Vrtača 15. I. 14425-8 KUPIM tovorni avto dizel, od 1,5 do 2 t. 10000 din plačam pri prevzemu, ostalo do konca ju-lila Ponudba pod: »Do 30000 Din« 14400-3 LEPO enoposteljno sobo s souporabo kopalnice, centralno osrre-vano. v novem bloku v šiški, poseben vhod. oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »500 ND«. 14178-6 REZKALNI stroj, rabljen (delilna glava, traki), ugodno prodam. Informacije dopoldne po telefonu 21-980. 14180-4 NUJNO potrebujem opremljeno sobo po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Poštena«. 14177-6 UČITELJICA išče sobo na Viču ali Rožni dolini. Ponudbe ood ./Matematika«. 14176-6 FIAT 124. letnik 1970. prodam Jalen ing Jože, Ljubljana, Kajuhova 24. 14122-3 PO ODD/5 n... I Zapustil nas je naš dragi Roman Duščak učenec 5. c razreda Pogreb bo v petek, 5. maja 1972, ob 17.15 na Zalah. Učenci in učitelji osnovne šole Bičevje — Ljubljana MM« ••••••••••••••••••••' ••••••< ! : iz4\¥ILilfo)Wi KNJIGE SVETA. 72 t::::::::::::::::::::::::::::: s::::::::::::::; SfPRIJP Vsak ponedeljek do konca leta. Zagotovljeni odhodi — zagotovljena kvaliteta. 8 dni: MADRID - TOLEDO — CORDOBA — SEVILLA — GRANADA — MALAGA — TORREMOL1-NOS: reaktivno letalo — polni penzion Se nekaj prostih mest pri odhodih: 15. maja din 2390 22. maja din 2490 Vsak ponedeljek od 29. maja din 2750 PRLMH BEMflLLORER 8 in 15-dnevno letovanje — reaktivno letalo, polni penzion — 7 hotelov po izbiri — poseben predstavnik Atlasa skrbi za vašo udobnost — bogat program zabave in izletov na najbolj sončnem otoku Mediterana. Cena: od din 1.055 dalje J LETUJTE V 1?® u že sedaj Sonce in toplota na COSTA DEL SOL 8 in 15-dnevni aranžmaji, polni penzioni bivanje v hotelu, reaktivno letalo, že od din 1.690 dalje ■■■■■«*■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ POLETJE NA JADRANU z reaktivnim letalom, polni penzic/ni, transferji, takse, prenos prtljage — vse vključeno. Brezskrbno letovanje, organizirano, ekonomično, v stilu ATLASA: NJIVICE (Krk) — hotel od din UVALA SCOTT — hotel od (lin JELŠA — hotel m zasebno od din STAR1GRAD — hotel m zasebno od din SUPETAR (Brač) — hotel in zasebno od din BOL (Brač) — hotel in zasebno od din KORČULA — zasebno od din VELA LUKA — note) ln zasebno od din PR12BA (KORČULA) — hotel od din PODGORA — hotel od din SOLARIS — hotel od din KASTEL STARI — hotel od din DUBROVNIK - zasebno od 825 Posebni popusti za družine z otroki! Sedaj lahko še izbirate, vendar pohitite! Cene so več kot vabljive! s::::::::::::::::::::::;::::::::::::::::::::;:;::::::::: 490 dalje 545 dalje 645 dalje 645 dalje 645 dalje 645 dalje 695 dalje 655 dalje 725 dalje 685 dalje 750 daije 750 dalje din dalje LJUBIM, LJUBIM PARIZ 6 dni reaktivno letalo — avtobus 3 dni popolnega ogleda Pariza, ob povratku ali odhodu srečanje z Ženevo, Mont Blancom in Verono. Odhodi 24. maja in 6. junija za samo 1.545 din PARIZ Z LETALOM 5 dni nepozabnih doživetij organizirani obiski razstav: Expomat — mednarodna razstava gradbeništva Interclima — mednarodna razstava naprav za klimatizacijo odhodi: 29. maja in 2. junija cena 1.545 din :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Pojasnila in prijave LJUBLJANA; ATLAS, hotel »LEV«, tel. 323962 GLOBTOUR, TRANSTURIST, SAP, V1ATOR CELJE: IZLETNIK, MARIBOR: TURIST-AGENT, KRANJ: CREINA ! t S i : : ••••••••••••••••00 Sporočamo žalostno vest, da je v 48. letu starosti umrl Franc Zupan upokojenec tovarne obutve Peko Tržič Zadnje slovo od pokojnika bo v soboto, 6. maja 1972 ob 16. uri izpred hiše žalosti v Kovorju 28 Delovna skupnost »Peko« Tržič lSbLJAnL^^aR(A>^Tk?UDJETJE LJUBL JANA, TOMŠIČEVA 1 - TELEFONI 23-522 DO 23-526 - OGLASNA AGENCIJA LJUBLJANA, ŠUBIČEVA i TELEFON 21-896 onim JSmSSSSti*,Z, ZUNANJE NAROČNIKE 23 522 POSTNI PREDAL 29 - EKSPEDIT TELEFON 321489 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA - 2IRO RACUNPRl^f ™ O.Š io” - “ Z“EBN1KE »"‘O®*™* *> DIH - POSEBNE NAROČNINE: BREZ NEDELJE 23 DIN PETEK" Dl7' ŠSŠŠS,!.,‘SJSž telefon dežurnega urednika 20-646 DELO ★ stran 17 V globoki žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je t 80. letu starosti dotrpel naš ljubljeni in skrbni mož, oče, stari oče, brat, stric in svak JOSIP SMEH bivši trgovec ln gostilničar v Mestinju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 6. maja 1972. ob 15. uri izpred hiše žalosti v Mestinju na pokopališče v Šmarje pri Jelšah žalujoči: žena. otroci Zdenka, Pepček z družino. Edi, Jovo z družino, brat Polde z družino, nečaki, nečakinje in drugo sorodstvo Mestinje, Kranj. Celje. Ljubljana, Teharje, Podčetrtek, Jesenice, Maribor. 4. maja 1972 v: Po dolgem in mučnem trpljenju nas je ▼ 90. letu starosti za vedno zapustila naša nadvse ljubljena teta in svakinja ROZA RANDL učiteljica v pokoju Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 6. maja, ob 14.30 na Žalah, iz vežice sv. Jakoba Žalujoče rodbine: Brinšek, Pavlič, Randl in drugo sorodstvo Ljubljana, Maribor, 4. maja 1972 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla naša sodelavka MARIJA VALENČIČ Pogreb pokojnice bo v petek, 5. maja 1972, ob 16.45 izpred Krištofove mrliške vežice na Zalah Dobro in zvesto sodelavko bomo ohranili v lepem spominu Delovna skupnost podjetja Intertrade, Ljubljana Sindikalna organizacija podjetja Intertrade, Ljubljana Nepričakovano nas je zapustila naša draga dolgoletna sodelavka ANICA T0P0L0VŠEK poenterka Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 5. 5. 1972, ob 15. uri iz Ciril Metodove mrliške vazice na Zalah Vestno delavko in dobro tovarišico bomo ohranili ▼ trajnem spominu Delovni kolektiv »Utensilia« in sindikalna organizacija V igri mladosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, bratec, vnuk. učenec četrtega razreda ALEŠ LAVRIČ Na zadnjo pot ga bomo pospremili iz hiše žalosti na mengeško pokopališče v soboto, 6. maja 1972, ob 17. uri Neutolažljivi: mamica Marjanca, oči Peter, bratec Mihi ln družine Lavrič, Banovec, Papež Mengeš. 4. maja 1972 Sporočam žalostno vest, da je prenehalo biti izmučeno srce mojega nadvse ljubljenega moža, očka, brata in svaka RADOSLAVA COTARJA dipl. gradb. ing. v pokoju Pogreb predragega pokojnika bo v soboto. 6. maja 1972, ob 16. uri iz Antonove mrliške vežice na Zalah Globoko žalujoči: žena Tončka z Radkom, sestra Olga z družino in drugo sorodstvo Ljubljana, 4. maja 1972 • SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NAS DRAGI JANKO STIPANlC UPOKOJENEC IZ METLIKE POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO 5. MAJA 1972, OB 16. URI V METLIKI ŽALUJOČI: ZENA KLARA. HČERKA MALCI Z DRUŽINO. SINOVA ALBIN IN TONE Z DRUŽINAMA. BRATJE, SESTRE IN DRUGO SORODSTVO METLIKA. 4 MAJA 1972 «■ •" »V. .V V' •• 'V? • j- ■» vsredIS yj, \ ." • e edišču pozornOSTI V ČASU VELESEJMA POSEBNO UGODNE PONUDBE - UGODEN IN PREDNOSTNI NAKUP PRITLIČJE modne rute in šali MODNE RUTE in ženski šali 16.50 i RUTE IZ PRAVE SVILE različnih barv 22.50 ŽENSKI ŠAU . v bogati izbiri 24.50 RAZNE PLETENINE v razne moške nogavice od 6.50 ženske hlačne nogavice od 12.50 rokavice različne ženske rokavice od 29.— I. NADSTROPJE blaga SVILA — IMPRIME za lahke poletne obleke, v veliki izbiri, približno 90 cm široka. meter 36.— TREVIRA — BATIST lahko ga je negovati, mnogih čednih vzorcev za obleke in bluze, približno 90 cm širok. meter po 42.— PLATNO MELE iz kemičnih vlaken, mnogih modnih barv. približno 90 cm široko, meter po J* 0 1 FROTE ZA OBLEKE pisanega vzorca, iz čistega bombaža, idealen za kopalno . obleko, približno 90 cm širok, meter od 54.— BOMBAŽNI SATEN elegantnih odtenkov, hladen že sam po sebi, meter od 58 šilingov DIOLEN—JERSEV težke kakovosti, vzorčast, velika izbira, približno 150 cm širok meter po 76.— RASHEL — JERSEY potiskan, iz 100-odstotnega poliestra, približno 150 cm širok meter po 98.— žensko perilo PERLONSKO PERILO potiskano, velikost od 38 do 46 55.— SPALNE SRAJCE iz najlona. 3/4 .rokavi, turkiz. velikost 38 do 44 od eo ■c*. T KORSELET črtast z zadrgo B+C—cup. v belem in črnem 80 do 105 cm 149.— ŽENSKI KOPALNI PLAŠČI. bombaž — frotir, potiskan, velikost 40 do 50 • od 249.— PERILO ZA DEKLICE tz najlona od 8 do 14 let. rožnato od 1. to ženska oblačila v ŽENSKA KRILA mnogih .kakovosti in oblik 130.— ŽENSKE OBLEKE raznih oblik in kakovosti od 298.— ŽENSKI PREDPASNIKI predpasniki poprečne velikosti _ samo 23.90 PLAŠČNI PREDPASNIK iz perlona, velikost 40 do 50 od 45 — ŽENSKE PLETENINE mnogih kakovosti, barv in oblik, različnih den • j II. NADSTROPJE • moško perilo NAJLONSKE SRAJCE, z dolgimi rokavi, prepuščajo zrak, likanje ni potrebno, bele 75.— MODNE SRAJCE iz poliestra in bombaža, likanje ni potrebno, aktualnih potiskanih odtenkov z dolgimi rokavi 124.— SRAJCE ZA DEČKE modnih jeans look z dvema žepoma na prsih, iz čistega bombaža, zelo trpežne, lahko jih je negovati od 78.— MOŠKO PERILO iz prvorazrednega bombaža — riptriko, modnih pastelnih barv, hlačke ali majica brez rokavov od 19.80 moška oblačila MODNE OBLEKE ■ iz čiste česane volne, aktualnega vzorca 890.— JOPICA ZA PROSTI ČAS iz krimplena, lahko jo negujemo, športne Izvedbe 498.— ŽAMETNE —JEANS z visoko aktualnim kotenjim ovinkom ih zvonom, mnogih barv 276.— MODA TELOVNIKOV čisti bombaž, mnogih veselih motivov. potiskani od 07, fantovske blue jeans z dvema žepoma na - _ zadrgo, od OO. fantovske hlače iz trevire s širokim pasom. < „n velikost št. 6, od 1 29. moške pletenine različni moški’ puloverji od 68.— čevlji ŽENSK« FROTiRASTI COPATI so lahki in udobni, turkiz, velikost 36 do 41 29.80 ŽENSKE PANTOLETE s prevleko in vezalkami v rdečem, modrem, rumenem, velikost 37 do 40 I. o es OTROŠKE COPATE S PETO PVC material, podplati nepropustni, velikost 28 do 34 33.— ■t IV. NADSTROPJE | oblačila za dojenčke srajčka iz trikoja, z ovratnikom, z gumbi, raznih barv. do 4 let samo 25.— FROTIRASTA OBLEKCA raznih barv. od 1 do 4 leta 45.— HLAČKE Z OPRSNIKOM. kariraste, dobro se perejo, od 1 do 4 leta 39.— otroške pletenine otroške hlačne nogavice od / 24.— otroške nogavice od 12 — .otroški puliji od 25.80 Mlado 4. nadstropje je bistveno razširjeno in ponuja še večjo izbiro. V športnem oddelku strokovna postrežba in prikaz stvarb V 3. nadstropju nov sijajen center za svetila vseh vrst. KASTNER & OHLER 3-KRAT NA GRAŠKEM VELESEJMU: NA PROSTEM: kamping. čolni, vodni šport 72. oprema za vrt in orodje za vrt. V KONGRESNI DVORANI: s Kastner & Ohlerjem urejene spalnice in stanovanjske stene--novost mednarodnega sejma pohištva. V DVORANI 7: mednarodna modna revija kopalnih oblek kopalna moda Kastner & Ohlerja. Revija v sklopu sejemske modne revije. Vsak dan ob 12. in 16. uri. W ‘ _____________________________«■,! i v,-,____________ _____ m sli* ■H Mm GRADEC - GRAZ Po kratki in težki bolezni nas je veliko prekmalu za vedno zapustila naša najdražja soproga, mamica in hči v v MARIJA VALENČIČ roj. VIRANT Pogreb drage pokojnice bo v petek, 5. maja 1972, ob 16.45 iz Krištofove mrliške vežice na Žalah Ožaloščeni: soprog Stanko, otroka Marko In Mojca, oče Anton s soprogo Adolfino ter drugo sorodstvo Ljubljana, Domžale, Kamnik, 3. maja 1972 ZAPUSTIL NAS JE DRAGI OCE IN STARI OCE MARJAN ERCEGOVIC POGREB BO V KRILU — JESENICE 6. MAJA 1972 ŽALUJOČI: ŽENA, SINOVI, VNUKA IN DRUGO SORODSTVO Sporočamo žalostno vest, da je pri opravljanju službene dolžnosti tragično preminil naš sodelavec RRANKO SKALICKV trgovski potnik Pogreb pokojnika bo v petek, dne 5. maja 1972, ob 15.30 . na pokopališču v Brežicah Ohranili ga bomo v trajnem spominu Delovna skupnost veletrgovine Verna Maribor • DOTRPEL JE MOJ LJUBI OCE RADOSLAV COTAR DIPL. GRADB. INŽENIR POGREB BO V SOBOTO, 6. MAJA 1972, OB 16. URI IZ ANTONOVE VEŽICE NA ŽALAH SIN BORIS Z DRUŽINO, MEDVEDOVI, MIHELIČEVI LJUBLJANA, 3. MAJA 1972 M. 'fVL 5* • *%?*!. V; * mm .Cv o* ^ V iM^e* cA t ^s§r ^ ^ • f c Vt V1 V>^ *#>% v*rj52V - -o - ^<‘<>'" - ^ ^^fVs’ V>*‘ S&SP1^ <>*• '&** ,0»sS*v °® V'e ^OC-^V^te ** ■ »£gS^ •&&&* vv \*- ^ .a. JI® .. t0< >'V g 5? v*> ta»' JEDILNI PRIBOR. 24 . kosov, v škatli, nerjavno kromovo. Jeklo. samo 139.— SUŠILNIK ZA LASE s stojalom in čelado, stikalo s tremi stopnjami. 220 voltov. samo ŽENSKI DEŽNIKI. opeti z najlonom. SREBRNI PRSTANI- s 4- pravimi turkizi. 179- že od 89.— 149.— LIKALNIK Ž REGULATORJEM v luksusni izvedbi, regulacija, tempera-, •ture za posamezne vrste blaga. 220 voltov. samo BISERNE VERIŽICE. povezava pozlačena s pravim' zlatom, po šlagerški ceni 69.80 149.— VELIKA IZBIRA NAKITA IN UR TIMEX V VSEH NAŠIH BLAGOVNICAH ELEKTRIČNI MLINČEK ZA 200 voltov. • vocn WMoin dlmvju v ni v/Hn aage Se\e avrs^a •žensVa \n tooš^a VaWoSt tirnem uve Mi znižujemo, vi prihranite ModenMUlier s/ soboto, 6. maja, v Gradcu trgovine odprte ves dan CENEN DARILNI ZAVITEK. 2 kosa mila in steklenička kolonjške ■ vode. že od 32.90 CENENE NAKUPOVALNE TORBE z zadrgo in okrepljenim držajem, v različnih barvah. samo Privoščite sl šivalni stroj PFAFF PFAFF Una veliko izbiro navadnih, cikcakastih In avtomatičnih šivalnih strojev. ki ao zdaj celo v srednji kategoriji ZA 500 ŠILINGOV CENEJŠI. PFAFF Je v vsaki kategoriji prvovrsten, poleg tega pa Imate tudi strokovni servis pri firmi Specialni šivalni stroj HOLD OHG G RAZ, Storcbgasse 7 Brhckenkopfgasse 4 telefon 87-3-16 SOSESKA podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad—Moste. Ljubljana razpisuje prosto delovno mesto 1. VODJE imovinsko-pravne službe in objavlja prosto delovno mesto 2. DAKTILOGRAFA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1) da ima pravno fakulteto z najmanj 4-letno delovno prakso s pravosodnim izpitom pod 2) da ima srednjo administrativno šolo in kletno delovno prakso Za obe delovni meeti je predvidena poskusna doba. Nastop službe Je mogoč takoj. Podjetje trenutno ne razpolaga s stanovanji. Prijave z življenjepisom ln dokazali o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave tajništvu podjetja SOSESKA, Ljubljana, Crtomiro va 10. 4270 Magazzini FEIJCE TRST, Via Carducci 41 (nasproti pokrite tržnice) Za spomladansko sezono velika Izbira moške, ženske in otroške konfekcije Moške srajce, perilo in pletenine Kupce še posebej opozarjamo na veliko izbiro delovnih oblek itd. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je umrl naš dragi mož, oče, * stari oče in brat Franc Klopčič mizarski mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v petek. 5. maja 1972, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče na Vačah žalujoč*: žena Frančiška, sin Tone m družino, sin Milan z družino, hči Fani z družino, sin Franci, hči Cilka, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Hotič, Zagorje, Ljubljana. 2užemberk, 3. maja 1972 V 83. letu nas je nepričakovano zapustil naš skrbni oče JANKO RAVNIK V težki prometni nesreči nas je v cvetu mladosti nenadoma zapustil dragi mož, sin, brat, svak in zet Branko Skalicky Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša ljubljena Rezika Delič roj. RIFELJ Od njega se bomo poslovili 5. maja 1972 ob 15.30 iz hiše žalosti Aškerčeva 1 na pokopališče v Brežicah Žalujoči: žena Verica, mati in oče, brat Zvonko, Pečkov* in drugo sorodstvo K zadnjemu počitku je položena v Parizu. Žalujoči: mož, sinko, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Pariz, Ljubljana, Gornji grad. Koper, Velenje, Kamnik. Horjul, 2. maja 1972 V 61. letu starosti se je za vedno poslovila od nas naša draga mama Mnogo prezgodaj nas je zapustila Krphpli Marija Dobovšek roj. VIDMAR tiu/jlla IVICUCIJ učenka 8. razreda Na njen zadnji dom jo bomo pospremili v soboto, 6. maja, ob 16. uri od doma na pokopališče v Stranje pri Kamniku Ohranili jo bomo v trajnem spominu Njeni družini iskreno sožalje Učenci in učitelji Osnovne šole Dragotin Kette, Ilirska Bistrica 2 a1u j oč i: mož France, otroci Štefka, Francka, Viktor, Franci z družinami, Rajko, .Milena z možem, Ema, bratje in sestra Zg. Stranje, 3. maja 1972 PO DOLGI IN TEŽKI BOLEZNI NAS JE ZAPUSTIL ing. RADOSLAV COTAR DIREKTOR PODJETJA V POKOJU Ob obletnici smrti moje ljube mame Malči Špes iz Vojnika se je z bolestjo v srcu spominja družina Malči šetina. ' * Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu! Vojnik, 2. maja 1972 Umrl je naš dohri oče, brat, stric in dedek IGNAC SOJER teracer v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo 6. maja 1972 na Zalah iz Frančiškove vežice, ob 16.30 Žalujoči: žena Josipina, hčerka Danica z možem Filipom, vnuka Zdenka ln Vojko, brat Filip in drugo sorodstvo Ljubljana, Notranje gorice, Maribor, Kočevje, 4. maja 1972 Po težki in dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša dobra mama in stara mama Žužek Alojzija roj. SKUBIC Dragega pokojnika bomo pokopali ▼ Kranju z Zal ob 16. uri v petek, 5. maja 1972 Njegovi: Danilo z Ančko in Lado s Tatjano ter drugo sorodstvo Kranj. 4. maja 1972 POGREB POKOJNEGA BO V SOBOTO, DNE 6. MAJA 1972, OB 16. URI IZ ANTONOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 6. maja 1972 ob 15.15 iz Petrove vežice na Žalah DELOVNA SKUPNOST IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE PODJETJA ZA AVTOMATIZACIJO PROMETA LJUBLJANA 2 a1u j oč i: mož Jože, sinova Jože in Slavko z družinama, sestri Ivanka, Malči in brat Franci in drugo sorodstvo Ljubljana, Retje, Zavrstnik I 1 t Petek. 5. maja 1973 DELO * stran 19 OBČANI OBČINE VRHNIKA PRAZNUJEJO - OBČANI OBČINE VRHNIKA PRAZNUJEJO Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik 6. maj 1972 SKUPŠČINA OBČINE, OBČINSKA KONFERENCA SZDL. OBČINSKA KONFERENCA ZKS. OBČINSKI ODBOR ZB NOV. OBČINSKI SINDIKALNI SVET. OBČINSKI ODBOR ZRVS. OBČINSKA KONFERENCA ZMS — VRHNIKA Razvoj občine Vrhnika do leta 1975 Sprejeti srednjeročni program razvoja občine do leta 1975. Id temelji na analizah razvoja do leta 1975 predvideva, da bo gospodarstvo občine v petletnem raevojnem obdobju dosegalo nekoliko vitje stopnje rasti posameznih ekonomskih kategorij taot so bde Vsem delovnim ljudem in občanom čestita za občinski praznik občine VRHNIKA i v predhodnem razvojnem obdobju. Družbeni proizvod v celotnem gospodarstvu občine bo ra«tel s stopnjo 15,7. v družbenem sektorju gospodarstva s 15.0 in v zasebnem sektorju 13,6-Industrljskn proizvodnja, ki ustvarja 73 H družbenega proizvoda celotnega gospodarstva občine bo rasti* a stopnjo 303- V tej veji gospodarstva se predvideva poleg povečanja obstoječih kapacitet tudi gradnja novih, ki odločilno vplivajo na tako visoko stopnjo rasti družbenega proizvoda. Pri delitvi ustvarjenega družbenega proizvoda se predvideva, da se bo družbeni proizvod v prihodnjem razvojnem obdobju delil med sredstva gospodarstva in sredstva za splošno porabo ter druge obveznosti gospodarstva v razmerju 74,49:25.51. kar predstavlja aa 4.48% manjžo udeležbo sredstev za splošno porabo, kot je bila v predhodnem razvojnem obdobju. Glede na visoko stopnjo rasla družbenega proizvoda in glede na manjšo udeležbo sredstev splošne porabe v celotnem družbenem proizvodu se predvidevajo znatnejše naložbe v gospodarstvo. Predvidene skupne naloBie do leta 1975 se bodo povečale za 170 % v odnosu na naložbe predhodnega obdobja. Skupne naložbe bodo 242.210 000 dinarjev. Od skupnih naložb odpade na naložbe v osnovna sredstva 136.996.000 dinarjev, na naložbe v obratna sredstva 92.069.000 din in na investicije v objekte družbenega standarda 23.145.000 dinarjev. Izvoz blaga in storitev, ki predstavlja 25 % celotnega dohodka gospodarstva občine se bo do leta 1975 povečal za 167.4 % in bo rastel s poprečno stopnjo rasti 21.7. Izvoz je usmerjen v glavnem na konvertibilno področje. Poleg gradnje novih industrijskih kapacitet se predvideva gradnja hotela ob novem priključku na avtocesto. gradnja novega trgovskega centra ln gradnja novih trgovskih lokalov v drugih naseljih občine. Na področju komunalno stanovanjske dejavnosti se predvidevajo znatnejša vlaganja, tako se predvideva vlaganje v gradnjo komunalnih naprav 18.950.000 dinarjev, kar je za 280% več kot v predhodnem obdobju. V stanovanjsko gradnjo se bo do leta 1975 vložilo skupno 112.767.000 dinarjev, kar odpade na vlaganja družbenega sektorja 33.08% in na vlaganje zasebnega sektorja 66.93 •'•. Predvideva se gradnja 450 novih stanovanj v skupni površini 31350 kv m. Na pobočju Infrastrukture in negospodarskih investicij so že izdelani ali so v izdelavi naslednji razvojni programi: — program razvoja otroškega varstva, ki predvideva vključitev v varstvo 25 • > vseh otrok starih pod 15 let. Za realizacijo programa j« potrebno zagotoviti 13.000.000 dinarjev. Predvideva se. da se bodo sredstva zagotovila lz lastnih sredstev in samoprispevka Občanov Program je dolgoročen. — program nadaljnjega razvoja šolstva Se ni izdelan; vendar bo do konca leta 1972 izdelan, Financiranje tega programa, ki je dolgoročen, se bo izvajalo iz sredstev samoprispevka občanov. — program vodnega gospodarstva, ki Je tudi dolgoročen zajema gradnjo novega vodovoda za oskrbo Vrhnike s Staro Vrhniko. Verdom. Drenovim gričem. Sinjo Gorico, Blatno Brezovico, Blokami, Logom. Dragomer)em in Lukovico. Drugo oskrbovalno vodovodno območje je območje Borovnice s tamkajšnjimi naselji. Navedeni program bo oskrboval z vodo 98% vaeb prebivalcev občine. Za realizacijo programa bo potrebno zagotoviti 28.000.000 dinarjev sredstev. — program gradnje čistilnih naprav predvideva Izgradnjo skupne čistilne naprave za mesto Vrhnika in Industrijo usnja Vrhnika. Predvideva ae, da bo program realiziran do leta 1975. — program razvoja kmetijstva predvideva razvoj zasebne kmetijske proizvodnje, ker razvoj družbenega kmetijstva spričo barjanskih tal nima večjih razvojnih možnosti. Predvideva ae specializacija 80 kmetijskih gospodarstev, za katera Je potrebno vložiti 6.000.000 din. Programski vlil financiranja so: lastna sredstva individualnih kmetijskih proizvajalcev. sredstva kreditno-hranilne službe, sredstva občinskih in republiških skladov, sredstva gospodarstva in bančni krediti. Za razvoj kmečkega turizma bo do leta 1973 izdelan program. Za nadaljnji gospodarski razvoj občine je pomemben razvoj turizma, za katerega glede na lego občine obstajajo realne možnosti, posebno za razvoj tranzitnega turizma. Od celotnega števila 13.889 prebivalcev Je 11,4 % kmečkega prebivalstva V delovnem razmerju je 5.475, od katerih dela na območju občine 3.154 in na območju drugih občin (pretežno v Ljubljani) 2.346. kar predstavlja 41 % vseh zaposlenih. Navedeni podatki kažejo, da je stopnja zaposlenosti v občini precej visoka. Z upoštevanjem gibanja družbenega proizvoda in projekcije gibanja prebivalstva, po kateri se bo število prebivalcev povečalo do leta 1975 na 14.830 ugotovimo, da bo družbeni proizvod v letu 1975 znašal na prebivalca 19.606 dinarjev, kar je nad republiškim poprečjem. Ob predvideni gospodarski rasti. Id ne zajema delež zaposlenih naših občanov izven območja občine, se bo občina uvrstila v znatno višjo raven gospodarsko razvitih občin, ki bo po eni strani omogočilo širše materialne okvire za povečanje življenjskega standarda prebivalstva ter reševanja socialno-ekonom-skih. družbenih in drugih skupnih problemov v občini. po drugi strani pa bo prehajanje občine na višjo raven razvitosti terjalo tudi številne strukturne premike v gospodarstvu, povezane z večjimi materialnimi naložbami s strani bolj akumulativnih in organizacijsko sposobnih gospodarskih organizacij. Iz navedenega sledi, da bo gospodarstvo občine do leta 1975 doživelo precejšnje strukturne spremembe v ustvarjanju družbenega proizvoda. Program razvoja občine temelji na predpostavkah razvojnih programov delovnih organizacij in Je realizacija občinskega programa odvisna od realizacije razvojnih programov delovnih organizacij. NOTRANJSKI ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA in LEKARNA, VRHNIKA LEKARNIŠKA POSTAJA, BOROVNICA MERCATOR LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA VRHNIKA NA VRHNIKI se priporoča za obisk In nakup vsega živilskega ln drugega potrošnega blaga v svojih prodajalnah Cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem ln občanom čestitamo za občinski praznik 'Občine VRHNIKA. KOVINARSKA VRHNIKA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE VRHNIKA KGMUNALNO-STANOVANJSKO ~ PODJETJE VRHNIKA igrad Industrijsko gradbeno podjetje IGRAD VRHNIKA OPEKARSKA 23 Izdelava zidne, stropne, dimniške in fasadne opeke. Visoke gradnje, stanovanjske in industrijske gradnje ter gradnja za tržišče. Nizke gradnje, montažne in polmontažne gradnje. Izdelava montažnih, opečnih in betonskih elementov. Betonarna in stavbno mizarstvo, tve za lastne potrebe in za druge. Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in občanom čestitamo za občinski praznik občine Vrhnika. Vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom čestitamo in želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Vrhnika čestita ter želi vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom prijetno praznovanje občinskeqa praznika občine VRHNIKA in se priporoča. Kolektiv trgovskega podjetja Slovenija rSlCI avto m LJUBLJANA, Celovška c. 150 AVTO SERVIS IN TRGOVINA VRHNIKA čestitata vsem cenjenim strankam, delovnim ljudem in občanom za občinski praznik občine VRHNIKA in se še vnaprej priporoča za storitve. GOZDNO GOSPODARSTVO. LJUBLJANA GOZDNI OBRAT: VRHNIKA Kemična industrija Medvode Obrat: Borovnica Čestita In želi prijetno praznovanje občinskega praznika občine VRHNIKA vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom. Z DOBRO JEDAČO IN IZBRANIMI VINI BOSTE SOLIDNO POSTREŽENI V NASLEDNJIH GOSTILNAH: »MANTOVA« VRHNIKA — SLAVNIK KOPER, VRHNIKA GOSTIŠČE »PEKEL« MAZI ZVONKA, PEKEL PRI BOROVNICI GOSTILNA »TURŠIČ«, VRHNIKA GOSTILNA »PRI MLINARJU«, VRHNIKA GOSTILNA »PRI KRANJCU«, TOMAŽIČ FRANCI, VRHNIKA GOSTILNA LAMPIČ MALC1, STARA VRHNIKA GOSTILNA COLAR1C, SINJA GORICA GOSTILNA »STARA ŠRANGA«, KAVČIČ CIRIL, DRENOV GRIČ GOSTILNA »DRAGOMER«. ŠIRCA MERI, DRAGOMER GOSTILNA ZALAR. BOROVNICA Se priporočamo ln se k čestitkam pridružimo. L SOPROGI DVEH PREDSEDNIKOV V MUZEJU — Soproga predsednika Centralnoafriške republike Jeana Bedela Bo-kassa je skupaj s Jovanko Broz obiskala muzej sodobne umetnosti ▼ Beogradu. Soprogi predsednikov je skozi muzejske prostore vodil direktor muzeja Protič. OSVOBODITELJI V QUANG TRIJU — Sliko je posredovala sevemovietnamska agencija s spremnim tekstom: »Prebivalci Ouang Tri j a radostno pozdravljajo svoje osvoboditelje, sile FNO.« Telefoto: UPI VOJAŠKI VLAK V TOVORNEGA — V zah odnonemškem kraju Wintermooru nedaleč od Soltaua je vojaški vlak z veliko hitrostjo trčil v nasproti vozeči tovorni vlak. Pri tem sta bila dva mrtva vojaka, 24 pa so jih odpeljali v bolnišnico. Na sliki je videti vojake zahodnonemškega Bundeswehra, ki med razbitinami zveriženih vagonov iščejo še morebitne preživele. * Telefoto: UPI BANČNI ROPAR INJTALCI — Medtem ko njegov pajdaš ropa banko, strahuje 24-letni Leonard Miller (na sliki levo) s pištolo talce. Millerja so kasneje policaji ujeli, njegov pajdaš pa je pobegnil. Gornjo sliko je posnela skrita kamera med samim roparskim napadom. Telefoto: UPI/FBI a tiranje porabe N. Stojanovič: ZIS bo preizkusil učinkovitost intervencijskih zakonov pri OD, splošni in tudi skupni porabi BEOGRAD, 4. maja (Tanjug). Ko je član ZIS Nikola Stojanovič govoril o ukrepih, ki jih pripravlja ZIS, Je dejal, da bo zvezna vlada skupaj z republikami in pokrajinami čimprej preizkusila učinkovitost intervencijskih zakonov pri osebnih dohodkih. Srečen konec v Sofiji Ugrabitelji turškega potniškega letala so Čeprav je to delo republik in pokrajin, bo ZIS ukrenil vse. kar bo mogel, da M gibanje osebnih dohodkov omejil v določene okvire. Enako veha tudi a sploino m skupno porabo. Ker te imamo podatke o tem, da proračuni dosegajo večje dohodke od načrtovanih. m sicer za 14 odst., bodo presežek denarja vrnili gospodarstvu. ZIS bo tudi vztrajal pri tem. da vse družbenopolitične skupnosti, vštevši federacijo, dosledno izpolnijo svoje obveznosti do gospodarstva. Narodna banka pa naj bi obtok denarja omejila v okvire, predvidene v kreditno denarni politiki za letošnje leto. Pn cenah se bo ZIS ravnal po sprejeti politiki m sistemu cen ui bo na tej osnovi razporejal predvideno zvišanje cen za 5.4 odst. Predsednik zvezne gospodarske zbornice Rudi Kolak je v svoji zaključni besedi deual. da je zelo težko oceniti, ali so osebni do- ■ hodkl glavni problem, ki ovira izvajanje gospodarskih načrtov za letošnje leto. Opozoril je. da že več kot pol leta vodimo politiko, ki ae zavze- 1 SOBOTNA PRILOGA VOJVODINA NI »ZADOLŽENA« ZA KMETIJSTVO Pogovor z predsednikom IS pokrajinske skupščine Vojvodine Franj om Nagyjem • EVROPI NE SMEMO BITI PRIVESEK Odgovori Sergeja Kraigherja sodelavcem Dela # Bogdan Pogačnik JEAN BEDEL BOKASSA • TU Doberšek KRIK Z OGNJENEGA HOLMA . Srečanje z Fadvo Tukan • Stanka Godnič FOT K SOSEDU Po letošnjem Oberhausnu • Alenka Mišič, Ivan Vidic PRESAHNELA DRUŽBENA SREDSTVA Nepokrite investicije • Dušan Zeijeznov KAJ SE DOGAJA Z NASO ZNANOSTJO? Blokirano mednarodno sodelovanje • Ivo Zorman ANA GARZIA Odlomek iz romana ma za zvišanje najnižjih dohodkov m zato je bilo tudi pričakovati nekolikanj naglejte naraščanje plač. Kolak pa se je strinjal s predstavnikom ZIS. da bi, če bi se naraščamo osebnih dohodkov do konca leta te nadaljevalo, to pomenilo konec sedanje politike. za katero se zavzemamo. Poudaril je te. da bi se morali bolj previdno lotiti rezili ta tov zunanjetrgovinske majave in ugotoviti, ali gre za trajne tendence ali le za trenuten uspeh. Na koncu je te poudaril. da gospodarstvo ne sme pričakovati vseh rešitev od federacije. Velik del pristojnosti smo prenesli na republike in druge družbenopolitične skup- nosti, v katerih mora gospodarstvo uveljaviti svoje interese. Kraja orožja v ČSSR PRAGA, 4. maja (Reuter) — Glasilo KPC »Rude pravo« danes pite, da je neka skupina ob prvem maju vlomila v policijsko skladišče orožja v mestu Berounu, 30 kilometrov jugozahodno od Prage, in pokradla precej orožja. Tatove so te prijeli, čeprav so med preiskavo nekateri sku šali zavesti policijo na napačno sled. se predali policiji SOFIJA, 4. maja (UPI) — Štirje ugrabitelji turškega potniškega letala so se danes predali policiji in izpustili vse potnike, Iti so jim prej grozili, da jih bodo skupaj z letalom pognali v zrak. Turško potniško letalo je že pristalo nocoj v Istanbulu. Hkrati pa so z drugim letalom, ki so ga poslale turške oblasti, prispeli tudi vsi potniki in član posadke ugrabljenega letala. Ugrabitelji letala so dobili politični azil v Bolgariji. Bolgarske oblasti so objavile tud imena štirih ugrabiteljev. Podrobnosti na 5. strani. Podpora predlogu Javna razprava podprla začrtano razvojno usmeritev — Mednarodni banki bomo prijavili kar 13 novih projektov BEOGRAD, 4. maja (Tanjug). Sekretariat ZIS za informacije je izdal naslednje sporočilo: »Zvezni izvršni svet -?e na danaSnj1 seji pod predsedstvom Džemala Bijediča pretresel izid javne razprave o predlogu družbenega načrta Jugoslavije V poročilu, ki ga je predložil zvezni zavod za družbeno načrtovanj«, je zapisano, da Je javna razprava v celoti podprla temeljna stališča m politiko razvoja tn obenem poudarila. (te je srednjeročni načrt treba čimprej sprejeti. Na podlagi predlogov in pripomb, izrečenih med javno razpravo, je zvezni zavod za družbeno načrtovanje pripravil predloge dopolnil, o katerih bodo v začetku prihodnjega tedna, kot sodi ZIS, razpravljali na seji medrepubliškega komiteja za razvoj. Pričakujejo, da bo ZIS določil dokončno besedilo predloga srednjeročnega načrta te na svoji naslednji seji. V nadaljevanju Je podpredsednik dr. Anton Vratuša seznanil ZIS s dosedanjim potekom tretjega zasedanja konference OZN o trgovini in razvoju in s dejavnostjo jugoslovanske delegacije. Zvezni izvršni svet Je obravnaval poročilo o prijavi novih projektov, ki bi jih kreditirala mednarodna banka za obnovo m razvoj. ZIS je pooblastil zvezni sekretariat za finance, naj mednarodni banki za obnovo in razvoj uradno prijavi 13 novih projektov, polet štirih, ki so bili pripravljeni te prej. in to za posojila v obračunskem letu 1972—1973. Predložene projekte so izbrale republike in pokrajini v sodelovanju zzvez-nim sekretariatom za finance. ZIS je pretehtal tudi poročilo o stanju konjereje v naši državi in sprejel ukrepe za razvoj te živinorejske panoge, zlasti s stališča potreb splošnega ljudskega odpora. Med za obdobje 1971—75. drugim so sklenili, da bodo odslej v okviru sklada za rejo in prodajo živine izločali Grenka pilula k slavi Osvojitev himalajskega vrha Manasluja terjala dvoje življenj NEW DELHI. 4. maja (Tanjug) — Avstrijski ekipi je uspelo priti na himalajski vrh Manaslu po najtežji, južni poti, kar se ni posrečilo te nikomur doslej. Na 8150 metrov visoko goro se je povzpel 29-letni Avstrijec Reinhold Messner 25. aprila. 23. aprila pa je dva od devetčlanske ekipe zasul snežni plaz. Rogers v Londonu LONDON. 4. maja (UPI) — Ameriški državni sekretar za zunanje zadeve Rogers je britanskim funkcionarjem sporočil, da bo predsednik Ni-zon med obiskom v Moskvi najbrž podpisal sporazum o omejevanju strateškega Jedrskega orožja. V ameriških krogih pa hkrati poudarjajo, da Je »povsem neverjetno«, da bi se Nixon sporazumel glede rešitve bližnjevzhodne krize. posebna sredstva za razvoj konjereje, in sicer 13 odstotka od skupne vrednosti realiziranega izvoza konj in konjskega mesa. Glede na to, da so za politiko proizvodnje na področ ju živinoreje pristojne republike m pokrajini, lahko upra vičeno pričakujemo, da bodo s svojimi predpisi vplivale na razvoj konjereje. Na koncu Je ZIS imenoval tudi več funkcionarjev. Za podsekretarja v ZIS je bil ponovno imenovan Nisim Konfino, šef kabineta predsednika ZIS. Za podsekretarja v zveznem sekretariatu za promet in zveze so postavili Dušana Ljumoviča, za po močnike zveznega sekretarja za gospodarstvo Antona Ne-doga. Dušana Nejkova in Petra Šmita, za pomočnika zveznega sekretarja za kmetijstvo 2ivorada Teofiloviča. za pomočnika zveznega sekretarja za delo in socialno politiko pa Živka Simonov skega. V zveznem zavodu za cene so za namestnika direktorja imenovali Siniša Raši ča, za pomočnika pa Milora da DJeriča. v zveznem zavodu za mednarodno znanstveno, prosvetnokultumo in tehnično sodelovanje so za namestnika generalnega direktorja imenovali Ota Beneša, za pomočnika Ljuba Reljiča in Ranko Kavčičevo, za di rektorja zvezne uprave za radijske zveze pa Ljubomira Duloviča.« Nad 20 dijakov utonilo ATENE. 4. maja (AFP) — Nad 20 srednješolcev je utonilo danes severno od otoka Krfa, ko se Je potopila izletniška ladja. Sestanek izvedencev obeh Korej PANMUNJOM, 4. maja -Kakor poročajo tuje agencije so se v okviru pogovorov med predstavniki organizacij Edo čega križa Severne in Južne Koreje sešli izvedenci obeh delov dežele, z namenom, da podrobneje proučijo dnevni red za načelne pogovore o problemu ločenih družin. Po govori potekajo PRI NAS JE TOPLO, ZABAVNO IN POCENI PIAVA LAGUNA — POREČ Penzion od 36 do 57 dinarjev. Telefon (053) 98-141 aH 88-137 ali 88-138 Informacije: vse turistične agencije v Sloveniji ltt98090908998M08M9890M009998808> Zadnje vesti Razgiban program obiskov Predsednik Bokassa si je ogledal tudi podjetje »Energoprojekt« BEOGRAD, 4. maja (Tanjug) — Predsednik Centralno-afriške republike Bokassa je imel danes popoldne zelo raznovrsten program obiskov in pogovorov, že nekaj ko 16. uri je zasadil drevo v parku prijateljstva v Novem Beogradu. Tudi danes so bili v spremstvu predsednika Bokasse in njegove žene vsi člani delegacije Centralnoafriške republike in jugoslovanskega častnega spremstva. Iz Novega Beograda se je predsednik Bokassa odpeljal na Kalemegdan, kjer si je ogledal vojaški muzej. S posebno pozornostjo si Je ogledal eksponate boja jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni. V knjigo vtisov je zapisal: »Vojaški muzej dokazuje, da Jugoslavija na dostojen način in s polno pravico tudi nadalje ostane med svobodnimi narodi, ki gredo naprej«. Zatem je predsedik Bokassa obiskal podjetje »Energoprojekt«, kjer se je delegacija Centralnoafriške republike seznanila z dejavnostjo tega velikega podjetja, ki opravlja investicijska dela v mnogih državah. »Energoprojekt« pravkar sodeluje v pogovorih za izgradnjo hidrocentrale v Centralno afriški republiki v vrednosti 12 milijonov dolarjev. Podjetje je ponudilo tudi druge kupčije. Bokassa je izrazil zadovoljstvo, ker se je seznanil z dejavnostjo in možnostmi tega podjetja in dejal, da se bo tudi osebno zavzel za čimbolj uspešno gospodarsko sodelovanje njegove države z Jugoslavijo in jugoslovanskimi podjetji. Dodal je, da že njegov obisk »Energoprojek-tu« pomeni izraz njegove želje, da bo »Energoprojekt« opravil nekatera investicijska dela v Centralnoafriški republiki. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac in minister za zunanje zadeve Centralnoafriške republike Josef Potolot sta se danes medsebojno seznanila o aktivnosti vlaa na mednarodnem področju in izmenjala poglede o aktualnih problemih na svetu in nekaterih vprašanjih s področja, bilateralnih odnosov. Predsednik Centralnoafriške republike Bokassa je priredil nocoj v hotelu »Jugo-slaviia« slovesno večerjo v čast predsednika SFRJ Josipa Broza Tite in njegove žene Jovanke. Tudi nocoj sta predsednika izmenjala krajši prisrčni zdravici. Vratuša sprejel perujskega ministra BEOGRAD, 4. maja (Tanjug) — Podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša je sprejel ministra za industrijo in trgovino Peruja gospoda Alberta Himeneza de Lusija in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem pogovoru. Ob tej priložnosti je oila obojestransko izražena želja, da se Prijateljski odnosi, ki že obstajajo med obema državama, še poglobijo. V pogovoru sta posebno pozornost posvetila tudi problemom, ki so povezani z nadaljnlo aktivnostjo držav v razvoju, kar Je prisotno v delu r.retje konference OZN o trgovini in razvoju, ki še vedno traja. Pogovori Meir- Maurer Včeraj so se v Bukarešti začeli romunsko-izrael-ski politični pogovori BUKAREŠTA, 4. maj (Tanjug) — Danes popoldne so se v Bukarešti začeli romun-sko-izraelski politični pogovori, ki jih vodita premiera George Maurer in Golda Meir s sodelavci. V tukajšnjih uradnih krogih se je zvedelo, da so se pogovarjali o bilateralnem sodelovanju. Diplomatski opazovalci pa trdijo, da je bilo glavno vprašanje v romunsko-izraelskih pogovorih kriza na Bližnjem vzhodu in iskanje poti za njeno rešitev. Ti krogi ocenjujejo, da bi »odprtje novega kanala« za pogovore o bližnje-vzhodni krizi bilo lahko zelo koristno. V bukareških političnih krogih pa opozarjajo, da bo romunska stran opozorila Izrael na realnosti in resnost položaja na Bližnjem vzhodu in predložila, da bi sprejeli ukrepe za dosego politične rešitve in umik izraelskih čet Devet obrazov umetnosti Impresije z razstave, ki so jo včeraj odprli v ljubljanski Moderni galeriji LJUBLJANA, 4. maja — V | spodnjih prostorih Modeme galerije je bila nocoj otvoritev razstave deveterice slo- I venskih likovnikov iz skupi- I ne tako imenovanih neokon | struktivistov. Likovna dela razstavljajo Andrej Ajdič, Dragica Čadež, Gustav Gnamuš, Drago Hr-vacki, Zmago Jeraj, Tone Lapajne, Rudi Pergar, Dušan Tršar in Vinko Tušek. Razstava je vzbudila veliko zanimanje ljubljanskih ljubiteljev likovne umetnosti, ki so v nenavadno velikem številu obiskali razstavo v urah otvoritve. Prvi vtis z razstave, na kateri vzbujajo med drugimi likovnimi stvaritvami pozornost in naklonjenost občinstva zlasti likovni objekti Dušana Tršarja, je ta, da je razstava zasnovana kot celota, da je njene organizatorje vodilo spoznanje o nujnosti predstavitve heformalne skupine, ki z novimi, večidel drznimi likovnimi rešitvami utrjuje prepričanje, da je v svetu računalnikov, če naj tako poimenujemo naš dandanes, tudi likovna umetnost zadobila drugačna poimenovanja. V dneh, ko se v kulturnih skupnostih vse ostreje postavljajo vprašanja po ovrednotenju posameznih področij v kulturni sferi, je te razstava ena izmed tistih, ki utrjujejo prepričanje, da bo prejkoslej potrebno določiti tiste meje, ki ločijo slovensko kulturno ustvarjalnost od neustvarjalnosti in dati živemu utripu, s katerim se povezujemo v evropsko kulturo v resnici polnokrvno, možnosti za obstanek in razvoj. Tudi o tem so se pogovarjali ljudje, ki sc si te večer vzeli pol ure za razstavo v Modemi galeriji in spustili v svojem »programu« ogled enega, bržkone slabega filma. PETER BREŠČAK Telegrami RAHMANOVA POSLANICA TITU — BEOGRAD. Podpredsednik predsedstva SFRJ Crvankovski je včeraj sprejel vodjo bangla-deške delegacije Amira Islama, ki je sporočil ustno poslanico predsednika Mudži-bura Rahmana za predsednika Tita. V daljšem pogovoru je Islam razložil, kakšen je položaj v Bangla dešu. JUGOSLOVANSKO-PERUJSKI POGOVORI — BEOGRAD. Perujski minister za zunanjo trgovino admiral de Lucio je po razgovorih z zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino Muliamedom Hadžičem in zveznim sekretarjem za gospodarstvo Boškom Dimitrijevičem ter skupino jugoslovanskih gospodarstvenikov izjavil, da je Peru zainteresiran za sodelovanje z Jugoslavijo v vseh industrijskih panogah. Po njegovem mnenju so možnosti, da bi jugoslovansko gospodarstvo sodelovalo pri razvijanju perujske industrije. DIZDAREVIC SPREJEL DELEGACIJO BAAS — BEOGRAD. Sekretar sveta ZSJ Raii Dizdarevič je včeraj v svetu zveze sindikatov Jugoslavije sprejel delegacijo iraške stranke Baas ki jo vodi dr. Zeid Hajdar. NASI PARLAMENTARCI V KANADI — LONDON. Delegacija zvezne skupščine, ki jo vodi predsednik zbora narodov Mika Spi-ljak, je po krajšem postanku v Londonu odpotovala včeraj v Kanado, kamor jo je povabil kanadski parlament. GOSPODARSKO SODELOVANJE Z IRANOM — TEHERAN Jugoslovanski veleposlanik Laszlo Bela je imel te dni vrsto pogovorov s člani iranske vlade o krepitvi jugoslovansko-iranskega gospodarskega sodelovanja. Pogovarjal se je z namestnikom predsednika vlade inž. Asfijem, ministrom za kmetijstvo Ruhanijem in generalnim direktorjem za načrtovanje dr Farmanianom. SPREJEM PRI CEAUSESCU - BUKA RESTA Generalni sekretar romunske KP in predsednik državnega sveta Nicolae Ceau-sescu je včeraj sprejel glavnega urednika in zunanjepolitičnega urednika časopisa »NIN« Frana Barbiertja in Dragoslava Rančiča, ki sta ga zaprosila za intervju. CEAUSESCU POVABLJEN V ARGENTINO — BUENOS AIRES. Novi argentinski veleposlanik v Bukarešti je te dni izročil predsedniku državnega sveta SR Romunije Nicolaeu Ceausescu uradno vabilo, naj obišče Argentino. KANADSKA RAZSTAVA V PEKINGU — TORONTO Več kot 200 kanadskih podjetij bo sodelovalo na razstavi proizvodov ka nadske industrije, ki bo v Pekingu od 21. avgusta do 3. septembra. To je doslej največja prireditev te vrste, ki jo je organiziralo kanadsko ministrstvo za industrijo in trgovino FRANCOSKO-SOVJETSKI GOSPODARSKI POGOVORI — MOSKVA,- Francoski minister za gospodarstvo in finance Gi-scard dEstaing je prispel v Moskvo na pogovore o gospodarskem sodelovanju. Spremljata ga dva visoka francoska funkcionarja. Med obiskom v Moskvi se bo sešel tudi s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino Patoličevom. KITAJSKA POMOČ VIETNAMU — PEKING. Namestnik sevemovietnamskega ministra za zunanjo trgovino Li Ban je prispel v Peking na pogovore o dodatni kitajski gospodarski in vojaški pomoči Severnemu Vietnamu. EKSPLOZIJA — STOCKHOLM. V prostorih turške letalske družbe »Hava Yola-ri« v središču Stockholma je včeraj zjutraj eksplodirala bomba. Eksplozija je bila tako močna, da jo je bilo slišati po vsem mestu. BOMBA NA BOAC — TEHERAN. V Teheranu so včeraj vrgli bombo na poslopje britanske letalske družbe BOAC. Nekdo je bil ranjen. Bomba je povzročila precejšnjo materialno škodo. NADALJEVANJE SALT — HELSINKI. Sovjetsko-ameriška pogajanja o omejitvi strateške atomske oborožitve (SALT) so se .včeraj nadaljevala v delovni skupini. Kdaj bo plenarni sestanek obeh delegacij, še ni določeno. MEDNEMSKI PROMET O PRAZNIKIH — BERLIN. Pričakujejo, da bo o binkoštih obiskalo Nemško demokratično republiko okrog 700.000 zahodnih Berlinčanov. Med velikonočnimi prazniki jih je bilo v NDR okrog 450.000. POTRES — UPPSALA. Na Novih He-bridih v zahodnem Pacifiku je bil včeraj močan potres, ki je imel moč 7. stopnje po Richterjevi lestvici. V zadnjega pol leta je to že četrti močan potres na teh otokih. TRČENJE NA PROGI — SOLTAU. V bližini Wintermoora v Zahodni Nemčiji sta včeraj trčila vojaški in tovorni vlak. Ob življenje sta bila dva vojaka, dvajset pa je bilo ranjenih. Vojaški vlak je prevažal tanke in vojake na vaje. SOJENJE — PRAGA. Včeraj se je v Pragi začela obravnava proti bivšemu češkoslovaškemu šahovskemu šampionu Lu-deku Pahmanu, ki so ga januarja zaprli zaradi »protičeškoslovaškega delovanja« v tujini. Pa še to: NI NEVARNOSTI — V reklami za mineralno vodo »Karadjordje« izrecno poudarjajo, da ne vsebuje broma. Torej ni neposredna konkurenca moški vodi, saj nekaterim ' stvarem ne koristi, pa tudi ne škodi... lOOO- ■»KIJEV •DUNAJ MADRID TUNIS anticiklona VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 5. maj 1972 ob 7. uri sončno delno oblačno oblačno T dež nevihte sneg ~-^r megla barja jug® (2 OSLO ^ 3^ (J> y^gOCKHOLM-jyC ciuM*SK' - ( ySk0benhavn . topla fronta hladna fronta okluzija ANKARA središče: c*klona Vreme in temperatura 4. maja 1972 vreme ob 7. um stopinj stopili Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor Sl. Gradec Celje Novo mesto Koper Reka Pulj Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skoplje Celovec Gradec Dunaj Benetke Milano Genova Mlinchen ZUricb Rim Pariz Berlin Stockholm Moskva dežuje 9 oblačno 6 oblačno dežuje 8 dežuje oblačno —5 oblačno 8 dežuje oblačno 7 dežuje dežuje 8 dežuje dežuje 9 dežuje dežuje 12 dežuje dežuje 15 dežuje oblačno 13 poloblačno 16 oblačno oblačno 13 oblačno dežuje 9 oblačno dežuje 10 oblačno dežuje 10 dežuje oblačno 12 oblačno dežuje 10 poloblačno dežuje 8 oblačno dežuje 7 oblačno — — oblačno dežuje 12 dežuje dežuje 13 oblačno oblačno 15 oblačno dežuje 7 oblačno dežuje 8 ploha jasno 12 oblačno oblačno 9 dežuje 9 oblačno jasno 10 lasno 13 10 10 10 —2 11 9 10 10 13 14 19 15 i* 15 12 18 17 13 10 12 13 15 17 9 10 17 11 12 20 NAPOVED: SLOVENIJA Pretežno oblačno, predvsem ponoči še manjše padavine. Najnižje nočne temperature okoli 5, v Primorju 10, najvišje dnevne okoli 15. IZGLED1 VREMENA ZA SOBOTO: Izboljšanje vremena. JUGOSLAVIJA Spremenljivo oblačno, po nekod še manjše padavine. VREMENSKA SLIKA Območje nizkega zračnega pritiska se nad južno Evropo In Sredozemljem počali pol ni. Padavine se iznad naših krajev počasi umikajo proti severu. CERKNIŠKO JEZERO je spomladansko deževje napolnilo iz teh gozdov prav do vaških plotov. *"rz do roba. Ker so ceste do Javomiških gozdov preplavljene, kmetje splavljajo les Foto: Jože Petrovčič Voda pokazala zobt Aprilsko deževje je povzročilo poplave na porečju Savinje in Sotle — Zlasti so prizadeta obrežja in okolica nereguliranih strug — Precej škode Močno aprilsko deževje, zlasti od 10. do 20. aprila, je povzročilo naraščanje voda na porečju Savinje in Sotle. Najhuje je bilo v Obsotelju, kjer je bilo pod vodo kakih 300 ha rodovitnih kmetijskih površin. Kakšna je bila škoda na kmetijskih pridelkih, še ni znano. Po grobih podatkih lahko le ugotavljamo, ‘da je samo na obrežjih naravnih strug škode za več milijonov dinarjev. Visoka voda je zlasti prizadela območje od Podsrede do Bistrice ob Sotli, kjer se je sprožilo več plazov. Plaz pri Podsredi se še ni umiril in grozi nevarnost, da zapre potok Bistrico, kar bi bilo nevarno za več zgradb in posesti v okolici Podsrede. Poplave so hudo prizadele tudi obrežja potokov Voglajne, Pšenice in Kozarice, kjer je bilo poplavljenih približno 30 ha kmetijskih zemljišč. Na tem območju ocenjujejo škodo na obrežjih vodnih korit na 300.000 dinarjev. Koliko je škode na kmetijskih pridelkih, še ni znano. V Savinjski dolini so bile manjše poplave. Pri tem je treba omeniti Pako s pritoki, ki je bila najbolj nevarna na odseku od Doliča do šaleka in na območju od Gorenja do Šmartnega ob Paki. To so odseki, ki še niso regulirani. Močno so bili tudi prizadeti kraji in zemljišča ob Bol-ski in ob njenih pritokih, kjer so bile poplave sicer manjše, več pa je voda prizadela škode na obrežjih. Omeniti je treba večje zajede na obrežju Bolske v čepljah, zlasti na odseku od Šentruperta do Grajske vasi. Za sanacijo teh poškodb bi samo za najnuj- Cestni križi Premalo denarja za popravila cest v litijski občini — V skrbeh je tudi KS Stanovanjsko-komtmalno podjetje bo imelo tudi letos za popravilo enega kilometra cest v litijski občini na voljo samo 5000 dinarjev. V podjetju pravijo, da so pred vojno dobili za l km cest 100 kubičnih metrov gramoza, danes pa samo še 25. Včasih je en cestar skrbel za 4 km cest. danes še za enkrat toliko. Seveda pa kaže dodati, da je danes promet za najmanj štirikrat večji, če ne celo večkrat. Litijska občma ima znatno več kilometrov cest kot katerakoli druga bližnja občina, denarja pa premalo, da bi u-tegnili sproti in bolj primemo vzdrževati te obrabljene ceste. S sprejetjem novega zakona o cestah v SR Sloveniji pa Samopomoč hrastniških rudarjev V hrastniškem rudniku že vrsto let deluje poseben solidarnostni sklad, nekakšna vrsta samopomoči članov kolektiva. Vanj vplačuje svoje mesečne prispevke večina članov kolektiva po en dinar. Za primer smrti prejme zakonski drug po 1500 dinarjev, za umrle otroke pa nekoliko manj. Letos pa se je upravni odbor sklada odločil povečati to pomoč za primer smrti rudarjev ali njihovih najožjih svojcev. Ta bo odslej znašala po 1900 dinarjev, za nedorasle otroke pa polovico manj. Ne glede na povečanje te pomoči, pa bodo člani kolektiva ali bivši zaposleni v tem rudniku, če seveda še vnaprej poravnavajo svoje mesečne obveznosti še vedno plačevali samo po 1 dinar. M. V. AJDOVŠČINA Pohod mladih na Čaven Za praznik dela je organizirala občinska konferenca zve ze mladine Ajdovščina pohod mladih na Čaven. Pohoda se Je udeležilo veliko število ne samo mladih, ampak tudi starejših. Zbrali so se pred spomenikom padlim v Ajdov. | ščini. Mladinci so na Čavnu t razpravljali o temah: mladi [ in planine, alkohol — sovražnik mladih številka ena, mlada generacija m njeni problemi ter mladi vključeni v delo mladinskih aktivov. Zvečer so imeli ob kresu veselo zabavo. Mnogi udeleženci so tokrat prvič uživali lepote čudovitega gorskega okolja. je litijska občina dobila še večje obveznosti, denarja, ki bi ga potrebovali, pa ne.’ V podobnih zadregah se bodo in so pravzaprav že tudi krajevne skupnost:, ki morajo vsaj delno skrbeti za vzdrževanje nekaterih cest na njihovih območjih. Ze res. da vaščani marsikaj opravijo s j prostovoljnim delom, toda za nakup gramoza tn drugega materiala je treba imeti denar. blagajne krajevnih skupnosti pa so seveda bolj prazne. kot polne in tudi letos, čeprav so nekatere med njimi prejele nekoliko več denarja iz občinskega proračuna, ne bo kaj dosti lažje, ker bodo morale denar potrošiti namensko. M. V. Usodne lipe ob cesti Med Kobaridom in mejnim blokom Robič v letu dni več nesreč KOBARID, 4. maja — Iz Kobarida proti domu se je včeraj ob 1520 odpeljala z osebnim avtom 21-letna Milenka Uršič iz Starega Sela. Na ravni m pregledni cesti je zavozila skrajno desno izven ceste ter trčila v lipo. Avtomobil je od drevesa odbilo ra cesto, kjer Je obstal. Voznici je nudil prvo pomoč zdravnik iz Kobarida in jo poslal domov, škode Je za 6000 dinarjev. V enem letu Je na tej cesti med Kobaridom in mednarodnim blokom Robič trčilo v obcestne Upe te več domačih in tujih voznikov m voznic. J. PERAT Bled „potuje“ po svetu Velika skrb Blejčanov za propagando — Lani 3 milijone razglednic Med vsemi turističnimi centri na Gorenjskem za propagando najbolje skrbijo na Bledu. Lani so zanjo porabili več kot 200.000 dinarjev. Kljub temu pa menijo, da je to še vedno premalo. Dobro polovico vsega denarja so porabili za knjižico »Turistične informacije«, ki so jo izdali v 40.000 izvodih. Razen tega so lani razdelili 120.000 izvodov splošnega barvnega prospekta. 5.000 izvodov obmejnega letaka ter še več drugih prospektov in plakatov. Dobro propagando za blejski turizem pa delajo tudi sami gostje, ki svojim sorodnikom. prijateljem in znancem pošiljajo panoramske razglednice Bleda. Kot ugotavljajo. iz leta v leto prodajo več takih razglednic. Za lansko leto ocenjujejo, da jih Je potovalo na vse strani sveta okoU 3 milijone. L. S. Ogledalo ni pomagalo IDRIJA, 4. maja. — Iz 2e-lina proti Stopmku se je peljal včeraj z osebnim avtomobilom 51-letni Ivan Likar iz Kobarida. Ko je vozil skozi desni ostri ovmek, ki je opremljen z ogledalom, je opa zil. da prihaja nasproti tovornjak s priklopnikom. Upravljal ga je Branko Klepač iz Dolge vasi. Likarja je pričelo zanašati v levo in je trčil v prednje kolo že stoječe ga tovornjaka. De ta je pri umikanju v desno poškodoval tudi tri obcestne smernike. Turistični seminar za kmete SENTDANIJEL NAD PRE V ALJAMI. 4. maja — Turistični oddelek pri gozdnem gospodarstvu v Slovenjem Gradcu bo pripravil 12. maja enodnevni seminar za kmete, ki so se vključili v* kmečki turizem ali pa to še nameravajo. Na seminarju bo Milena Berce govorila o organi za dji dele v kuhinji m pa o osnovah strežbe v domači hiši, vodja oddelka dipl. inž. Dušan Dretnik pa bo navzoče seznanil s programom razvoja kmečkega turizma s ^ prek meja Zveza kulturno prosvetnih organizacij kranjske občine bo še bolj utrdila sodelovanje s Slovenci onstran meje nedavni letni skupščini zveze kulturno prosvetnih i žišča. železne Kaple, Brežic imzacij v kranjski občini so med drugim sklenili, * in Kontovela pri Trstu, o če- Na organizacij da bodo v prihodnje precej skrbi posvetili tudi sode lovanju s slovenskimi društvi na Koroškem onstran meje. Kulturne organizacije v I primer med društvi v Stra-kranjski občini so že pred 1 žišču in na Jezerskem ter ▼ leti navezale stike s koroškimi društvi, včlanjenimi v Slovensko prosvetno zvezo. Ponekod je sodelovanje postalo že kar tradicionalno, kot na Cerknica: proslava za dvojni praznik V počastitev dneva OF m 1. maja Je bila v dvorani Partizana v Cerknici proslava, ki so Jo priredili študenti notranjskega študentskega k.i ba. Pred nabito poln-rano so nastopali recitatorji in pevci cerkniške osnovne šole. cerkniški pevski zbor glasbena šola Frana Gerbiča. dijaki postojnske gimnazije tat študenti. J. P. Železni Kapli. Podobno je med Besnico m Radišami ter nekaterimi drugimi. Vsako leto Izmenjujejo tudi razstave fotografij, lani pa so se v galeriji mestne hiše v Kranju prvič predstavili koroški slikarji. Tradicijo imajo tudi že literarni večeri koroških pesnikov. Pred leti js bi/* <■ dl med godbeniki iz Kranja in Železne Kaple, vendar je v zadnjem času zamrlo. Te stike bo zveza kulturno prosvetnih organizacij ob pomoči kulturne skupnosti in komisije za sodelovanje s tujimi mesti pri občinski skupščini naprej razvijala ln utrjevala Med drugim nameravajo v krog sodelovanja za jeti tudi pevske zbore iz Stra mer so se že dogovorili. Sodelovanje s Slovenci onstran meje je torej že postala ena izmed pomembnih oblik dejavnosti kulturnih skupin kranjske občine. Prav zato je sedaj čas. da pri tem posvetijo nekoliko več pozornosti tudi kakovostni ravni nastopov v tujini in enotnejšemu programu, kar Je v začetku navezovanja stikov ostalo nekoliko ob strani. L. STRU2NIK Obnova soboške »»Zvezde«* Kolektiv gostinskega podjetja »Zvezda« se je odločil za obnovo svojega hotela v središču Murske Sobote. K sedemdeset let staremu objektu. ki spada med najstarejše hotele v Pomurju, bodo dogradili tudi pivnico in nove sanitarije. Obnova bo veljala blizu milijon dinarjev B. B. Nesreče otrok pri letošnjem streljanju z doma izdelanimi topovi v Trbovljah pred prvomajskimi prazniki TRBOVLJE, 4. maja. Včeraj popoldne se je približno 600 občanov in šolarjev na trboveljskem pokopališču poslovilo od nesrečne žrtve letošnjega streljanja s topovi. Kot smo že poročali, je bilo ob letošnjem praznovanju delavskega praznika v Trbovljah zaradi streljanja s topovi več nesreč. Osemletni Karli Hlada je izgubil življenje, 10-letni Roman Koklič pa se še vedno bori s smrtjo, sedemletni Jani Košak ima hude poškodbe na glavi, neki ibčan si je zlomil obe nogi, več pa jih je bilo lažje ranjenih. Streljanje z doma izdelanimi topovi v dneh pred 1. majem je v Trbovljah del tradicionalnega praznovanja. Tradicijo ob kurjenju velikih kresov negujejo že desetletja, vendar doslej nesreč ni bilo. Letos pa se je nezgoda pripetila že 27. aprila, ko so otroci na Agnes privlekli težak top. Med streljanjem je pred top neprevidno legel Jani Košak. Leseni zamašek je otroku priletel v obraz tako, da so ga zaradi hudih poškodb morali prepeljati v bolnišnico. Šola čaka na denar Dolgovi podjetij skladu za graditev in popravila šol v Zasavju Zaradi neizpolnjevanja sprejetih obveznosti delovnih organizacij ima tako kot vsi upravni odbori skladov za graditev novih in popravila starih šolskih poslopij v Zasavju tudi trboveljski precejšnje težave. Njegova zadrega pa je še večja, ker v središču revirjev dograjujejo novo, veliko, sodobno osem-Itko na Leninovem trgu. Se letos bi radi usposobili za pouk vsaj nekaj učilnic za reden pouk učencev in dijakov iz Zgornjih Trbovelj. Po zadnjih podatkih so skladu podjetja dolžna za več let nazaj. Tu gre za kolektive, ki imajo stalne težave zaradi nelikvidnosti, ne glede na to, pa so njihovi dolgovi tolikšni, da predstavljajo znatna sredstva, na katere u-pravni odbor računa, vendar jih nima na voljo. Vseh dolgov je za približno 700.000 dinarjev, največ pa jih je seveda od lani. Upravni odbor je imel pred kratkim spet sejo, na kateri Je razpravljal o obveznosti nekaterih podjetij in jih pozval, naj poravnajo te dolgove. M. V. KOČEVJE Kljub temu so otroci še naprej streljali z nevarnimi, iz debelih cevi narejenimi to-po vi, ki so jih mašili tudi z več kilogrami težkimi lesenimi zamaški. Miličniki so jim sicer odvzeli nekaj topov, od katerih imata dva več kot 25 cm premera m segata v dolžino skoraj 3 metre. Tri dni po nesreči so otroci isti top zvlekli z Agnasa v staro rudarsko naselje na dvorišče ob avtobusni postaji v Neži. Medtem ko so starejši v neposredni bližini pn-pravljali velik kres, so otroci streljali. Okrog 19.30 ure je lesen zamašek zadel v glavo Karlija Hladeta. pogledal je v cev, zakaj ni počilo. Dečku je počila lobanja, umrl je v bolnišnici. Isti večer si je zlomil obe nogi tudi občan, ki je splezal na kres, da bi ga zalil z bencinom. Nekdo pa je prav takrat neprevidno podnetil kres. Možakar je v strahu skočil s kresa. Na Polaju, ob »pekarni, je bil hudo ranjen tudi desetletni Roman Koklič, doma z Reke. ki Je prišel v Trbovlje na obisk Zamašek iz velikega topa ki je še včeraj stal na istem mestu ob dogorevajočem kresu, je otroka za del in mu hudo poškodoval jetra Ob teh nesrečah smo obiskali tudi Antona Hajdnika, komandirja postaje milice v Trbovljah. »Streljanje s topovi je v Trbovljah tradicija. Ker gre za manifestacijo ob prazno vanju delavskega praznika, ni ne z zakonom in ne s kakšnim odlokom — prepoveda no. Kljub temu smo ob prvi letošnji nesreči nekaj topov odvzeli, druge pa so pred nami občani skrili. Ravnali smo na svojo roko. da bi preprečili nesreče. V minulih letih ni bilo nesreč, ker so streljali starejši ljudje in ne otroci. Ko smo analizirali nedavne nesreče smo ugotovili, da ni možen niti kazenski pregon, ker so bili udeleženi le otroci. Za kazenski pregon se preiskovalnemu sodniku odpira le možnost postopka zoper izdelovalce teh topov. Senca na vseh Romih Občani Leskovca in Rake zahtevajo, da se trdo prime nasilnike Na zborih volivcev v okolici Leskovca in Rake je bilo spet veliko ostrih besed na račun nekaterih nasilnih potepuških Romov, ki se zadržujejo v okolici in vznemirjajo prebivalce. Ljudje navajajo, da sedaj ti nasilniki ne ogrožajo samo njihovega imetja, marveč tudi življenja. Nekaj hudih telesnih poškodb, ki so jih zagrešili v manj kot Poseben odbor pri občinski i enem letu, je razen številnih skupščini Trbovlje je s poseb- drugih dejanj, (ljudje jih iz mmi lepaki in preko lokalne | strahu pred maščevanjem ni- Očitno je namreč, da so topove izdelale roke strokovnjakov in ne otroci. Drugače pa smo brez moči. Največji delež krivde za nesreče nosijo starši.« Krivdo staršev so nakazovali tudi ostali sogovorniki v Trbovljah s katerimi smo se po - teh nesrečnih dogodkih pogovarjali. Cena prelite otroške krvi je prevelika in zahteva stroge ukrepe. J. SEVER Akcija za lepši videz Trbovelj nejše primere potrebovali najmanj 500.000 dinarjev. Skoda na neurejenih odsekih reke Bolske se ob vsaki visoki vodi veča. Tu bo treba zagotoviti sredstva za ureditev strug. Ob Savinji, kjer je voda dosegla srednje visoko raven, je tudi precej obrežnih poškodb. Zlasti so poškodovani opuščeni jezovi in obrežje pred sto leti zgrajene regulacije na odseku od Celja do Nazarij. Skupno je ob Savinji škode za približno šeststo tisoč dinarjev. Ce skupno ocenimo vso škodo, ki so jo na objektih radijske postaje seznanil vse občane Trbovelj, da skupaj z raznimi organizacijami, ki delujejo na območju Trbovelj prično z akcijo za čiščenje mesta. Odbor poziva vse občane, da stalno vzdržujejo red v okolici hiš, na ulicah, v naseljih, parkih, še posebno pa naj ne pozabijo na cvetlice na oknih, balkonih in vrtovih. T. L. V šoli pričakali kurirčkovo pošto KOČEVJE, 4. maja — Popoldne je prispela glavna proga kurirčkove pošte v Kočevje. Na slovesnosti v avli nove osnovne šole je govoril sekretar občinske konference SZDL Nace Kamičnlk, učenci osnovne šole pa so izvedli krajši kulturni program. Kurirčkova pošta je prispela v kočevsko občino včeraj. Iz Starega trga v črnomaljski občini so jo prinesli trije pionirji iz Predgrada. Med potjo do Kočevja so se glavni progi priključile še stranske iz Podpreske, Strug in Koprivnika. V vseh večjih krajih so pripravili pionirji ob sprejemu pošte prisrčne svečanosti. Kurirčkova pošta bo danes prenočila v Stari cerkvi, jutri ob desetih pa jo bodo kočevski pionirji na Jasnici predali ribniškim. J. PRIMC ianj ovir na cesti Odstranjena prometna grla na cesti Godovič—Žel in Zadnje ovire oz. ozka prometna grla na cesti Godovič—Zelin so odstranjene Cestno podjetje iz Nove Gorice opravlja zadnja dela na odseku ceste skozi Idrijo in na nasipu v Pirhovi luknji, kjer je bil med zadnjo vojno porušen most. Dela na cesti skozi Idrijo so veljala okrog 1.000.000 dinarjev. Gradnjo so financirali Soško vodno gospodarstvo, občinska skupščina Idrija in Cestno podjetje iz Nove Gorice. Nasip v Pirhovi luknji t>o veljal okrog 2.500.000 dinarjev Za ta nasip so pripeljali iz Idrije 31.000 kubičnih metrov materiala. JANEZ JERAM ti ne prijavljajo) povzročilo hudo reakcijo pri prebivalcih, ki ponovno terjajo od občine, da jih zaščiti pred nasilniki. Občina se sicer trudi, da bi našla zaposlitev delazmožnim Romom in da bi njihovi otroci redno hodili v šole, vendar so rezultati dosedaj še zelo pičli. Na zahtevo zborov volivcev bo občinska skupščina spet obravnavala problematiko pripadnikov romskega rodu na območju krške občine, kjer jih stalno živi 110. Zaradi kriminalitete nekaj Romov pada senca tudi na tiste, ki se žele vključiti v redno življenje. p. R. BOHINJSKA BISTRICA Tekmovanje ekip prve pomoči BOHINJSKA BISTRICA, 4. maja — Ta petek se bodo v Bohinjski Bistrici zbrale ekipe prve pomoči z bohinjskega območja in pomerile svoje znanje v teoriji in praksi. Ekipe, ki so organizirane po vseh večjih vaseh bohinjskih krajevnih skupnosti in delovnih organizacijah so se na tekmovanje skrbno pripravljale. Znanje bo ocenjevala posebna komisija, ki so jo zbrali iz vrst zdravstvenih delavcev in predavateljev prve pomoči. Predvidevajo, da bo tekmovalo 12 ekip, podobno tekmovanje bo naslednji dan na Bledu, kjer naj bi nastopilo 21 ekip, teden dni pozneje pa v Radovljici, kjer bo tekmovalo 42 ekip. Najboljše tri ekipe iz vseh treh tekmovanj se bodo udeležile republiškega tekmovanja. J. R. Brestov program Barbara Pohištvo iz programa Barbara bo Brest prodajal tudi v tujino V industriji pohištva Brest so začeli letos februarja proizvajati pohištvo iz proizvodnega programa Barbara. Predvidevajo, da bodo pohištvo iz tega programa proizvajali letos, prihodnje leto in še celo leta 1974, kar pomeni, da bo velik del njihovih proizvodnih možnosti vključenih prav v ta program. V Brestu so nam povedali, da so se za ta program odločili predvsem zato, ker ustreza trenutnemu položaju na tržišču, ki zahteva tako pohištvo, ki ga je mogoče sestavljati na najrazličnejše načine. Program Barbara obsega kar 37 elementov, ki jih je moč sestavljati tako v dnevne sobe kot spalnice in celo v kuhinje V Brestu pravijo tudi, da gre pohištvo iz progra ma Barbara na domačem tržišču dobro v denar To pohištvo bodo prodajali tudi v tu jini; prav sedaj sklepajo pogodbe s Sovjetsko zvezo in Poljsko. JOŽE PETROVČIČ Neurejeno parkiranje Zaradi neurejenega parkiranja v Novem mestu, ki je razen tega še brezplačno, puščajo posamezniki svoja vozila povsod, ne glede na ostale koristnike prometni poti in prehodov. Tako sta lastnika dveh vozil parkirala ra najbolj prometnem traju pred mostom v Kan-diji tako, da sta zaprla prehod za pešce in še reč ji del pločnika. Takih, lahko bi jih imenovali, brezobzirnih parkiranj je v Novem mestu vsah dan dovolj. lastniki vozil pa vedo povedati, da je tudi poškodovanih vozil med parkiranjem čedalje več, storilci pa ponavadi niso znani. Mnogi menijo, da bi bilo moč doseči nekaj več reda pri parkiranju vozil tudi brez parkirnih ur. Tudi malo reda bi bilo bolj kot nič. R. in obrežjih vodotokov povzročile poplave, lahko ugotovimo, da znaša ta zlasti na neurejenih naravnih strugah približno 3 milijone dinarjev. Pri vsem tem je treba omeniti, da so urejeni regulirani odseki, še zlasti celjsko vodno vozlišče in regulacija Pake od Šoštanja do Velenja, to poplavo v redu vzdržali. To nas zopet opozarja, da se je treba pospešeno lotiti urejanja celotnega vodnega režima na območju Savinje in Sotle. JOŽE PERČIČ TRBOVLJE V aprilu nakopali 132.500 ton premoga Rudarji v trboveljskih Zasavskih premogovnikih so v aprilu proizvedli skupno 132.500 ton premoga vseh vrst. Mesečnega načrta niso dosegli zaradi težkih montangeolo-ških pogojev v rudniku Trbovlje in Zagorje, manj pa so proizvedli tudi zaradi manjšega števila delovnih dni. Načrt so dosegli v višini 96,9 odstotka. t. L. BRNIKI PRI KRANJU OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH — Parkirni prostor pred letališčem je koncem tedna in ob prazničnih dneh popolnoma zaseden, tako da morajo vozniki parkirati svoja vozila ob cesti proti Kranju oziroma Mengšu. Foto: E. šelhaus Krško: odslej šolski center Potem, ko so predlog že enkrat odložili zaradi ponovne proučitve, so na seji obeh zborov občinske skupščine Krško dali soglasje, da se dosedanja srednja tehnična šola preimenuje v šolo center. Pred tem so že predlagali, da se poimenuje v šolski center. Pred tem in elektrotehnične stroke. Hkrati je občinska skupščina sklenila prevzeti ustanoviteljske pravice za to srednjo šolo. (R) Jugoslovanska loterija Srečke so zadele s končnicami din 10 20,— 90 10,— 4270 300,— 73970 1.000,— 400010 10.020,— 1 . 6,— • 15441 506,— 76361 506,— 743491 10.006,— 32 10,— 77542 2.000,— 85392 500,— 020752 10.000,— 310902 10.000,— 13 20,— 63 10,— 93 10,— 373 50,— 61093 510,— 761013 10.020,— 494 100,— 4144 300,— 29034 500,— 73844 1.000,— 45 30,— 35955 500,— 75795 1.000.— 687435 10.000,— 732125 20.000,— 2576 200,— 2806 200,— 38126 2.000,— 70626 500,— 7 6,— 20517 506,— 34337 1.006,— 036767 10.006,— 392277 150.006,— 8 6,— 15458 506,— 96768 2.006,— 119158 10.006,— 441248 10.006,— 49 10,— 52239 500,— 99749 1.010,— 280379 10.000,— Večji dobitki v Sloveniji: po 10.000,— din v Novi Gorici na štev 400010 in štev. 761013 po 1.000,— din 5 dobitkov v Ljubljani in eden v Celju. Loto Začasno poročilo za 18. kolo — I. žrebanje žrebanje je bilo 2. 5. 1972. Izžrebane številke: 2, 4, 7, 13, 34 in dodatna 23 Začasna vrednost dobitkov: 4 zadetki z dod. štev. 7.826,— din Četverke 527,60.— din Trojke (končna vrednost) 17.95.— DOBITKI V SLOVENIJI ČETVERKA Koper 45 — 654861-4 Trojk je v Sloveniji 186. LOTO II. » Začasno poročilo za 18. kolo — II. žrebanje Žrebanje je bilo 2. 5. 1972. Izžrebane številke: 17, 18, 27, 30, 34 in dodatna 36 Začasna vrednost dobitkov: Peterke 50.000,— din (končna vrednost) Četverke 362,40 din Trojke 16,85 din (končna vrednost) DOBITKI V SLOVENIJI PETERKA Brežice 21 — 537709-4 ČETVERKE Ljubljana 10-159417-4 Ljubljana 13—531950-4 Ljubljana 13—5319Š3-4 Brežice 21-537702-4 Brežice 21-537705-4 Erežice 21-537712-4 Jesenice 39—168975-4 • Trojk je v Sloveniji 151. Končno poročilo za 17. kolo bomo objaviil danes teden. Zakasnitev je zaradi praznikov, ker je podaljšan rok za reklamiranje dobitkov. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA DIREKCIJA ZA SR SLOVENIJO LJUBLJANA NEURADNO POROČILO O ŽREBANJU SREČK 18. kola, ki je bilo dne 4. 5. 197* I. liga v številkah Strelci U — Santreč . 13 — Nikon! (Vol. 11 — Bukal (2el. Vladič (Ve). 10 — Krajnc (BOI. Muaemič (Se). • — Musovic (Se). Bečtr-befe« (Bo). HaLlhodžič (Vel. • — Amertek (CK). Jerkovič (Bal. Jankovič (2e>. Cvetkovič (BN) Cerič (Sl) Itd. Druct strelci OLrmptje: Popivoda 6. Pajovič S. Oblek, Bečejac m Popadlč 2. OJeklč. Bo*č. Goleč. GUUč In Klampčer po 1 ter Rajkovič avtogol Drugi strelci Maribora- Horjak 3. Klančnik 2, Grbavec 1. Domači : gostje V X. kolu ao domači zmagali štirikrat. prav tolikokrat igrali neodločeno ter enkrat tigubUl (16:10). Najuspešnejšo kolo za domače Je bilo drugo, v katerem so zmagali v vseh devetih tekmah (33.41. Gostje so bili najbolj!! v 31. kotu: dvakrat ao zmagal:. Štirikrat igrali neodločeno In enkrat izgubili (7:4). V skupnem seštevku so domačini zmagali 132-krat, 70-krat igrali neodločeno ter 30-krat izgubili. Enajstmetrovke V X. kolu Je bila dosojena ena Kataltnskl Jo Je realiziral na tekmi 2W Jezni čer — Sarajevo. V doslej 27 strelih s bele točke so domači zadeli 21-krat in dvakrat zgrekill. gostje pa ao realizirali dva strela in dva igrekili. Izključeni V torkovem m sredinem kolu Je bil taključen le napadalec Veleča Topič Tako ao se Moetaral priključili svo- Sutjeski m kragulJevškemu Radničkemu, ki imata tudi po pet -.sključenih. Po itin izključene imajo Sl oboda. Dinamo. Partizan m Željemičar. Brez izključenih so OUm-ptja. Vardar tn Bo rac. Gledalci V X. kotu Jih Je btlo 73.000. skupaj doslej 2.206 000 Največ v 1 m X. kolu — po 134 000. Rekord prodanih vstopnic — Partizan — C. zvezda (52 02* m 1X7.390 dinarjev kosmatega dohodka). Najučinkovitejše kolo V X. kolu Je bilo dosečenth X zadetkov, 2,89 poprečno na tekmo. Skupaj Je bilo doseženih 531 zadetkov, poprečno 3X na tekmo. Največ zadetkov 3. kolo (X ali 4 na tekmo), najmanj 12. kolo <8 ali 0.89 na tekmo). Etapa dr. VVelleju V X. kolu napovedovanj prvotgatkih nogometnih rezultatov Je tehnični direktor Maribora dr Welle premagal zeleno — belega kolego dr. Obradovlča a 6:3 m zmanjšal razliko na 169:175. Dr. Wetle Je zadel rezultat Radničkt (K) — Čelik (3 točke) ter Upe Olimp.ja — Zvezda. Vojvodina — Dinamo m Vele* — Vardar. Dr Obradonč pa Je zadel le Upe Borac — S!oboda. Partizan — Hajduk in Vele* _ Var- dar (3 točite). Opomba uredništva: upoštevali doktorja dala 9. aprila, ko be moralo bul danje torkovo in sredino kolo. smo napovedi. U sta Ju Lestvici S vojvodina Beograd Zvezda Partizan Hajduk Vele« Din—p /ardar -Sarajevo Sioboda Čelik Borac Rad. (K) Maribor Sutjeska Rad. (N) Dllmpija NA TUJEM 13 6 5 2 17:12 17 13 3 9 1 14:12 15 13 5 4 4 15:16 14 13 3 * 4 6: 7 13 13 5 2 6 10:14 12 13 2 5 6 11:19 9 13 2 4 7 10:17 S 13 1 6 7 13:21 7 13 1 4 7 12:24 6 13 1 3 9 7:21 5 13 0 S g 4:23 S 13 1 3 9 8:26 5 13 0 4 9 6:23 4 13 0 4 9 4:28 g 13 1 2 10 5:X 4 13 0 3 10 2:22 3 12 0 2 10 6:X 2 13 1 0 13 9:33 2 Zvezd Vele* 13 8 Zeljez. 13 10 Vojvodina 13 9 Sioboda 13 9 Sutjeska 13 9 Olimpija 13 8 Hajduk 13 9 Beograd 12 6 Rad. (N) 13 7 Čelik 13 Borac 13 Sarajevo 13 Vardar 13 Dinamo 13 Rad. (K) 13 Part. 12 Maribor 13 DOMA 13 10 3 0 31: S 23 5 0 32: S 21 1 3 M: 6 21 2 2 29:12 20 2 2 21: 6 20 2 2 20: 0 20 3 2 22: 9 19 1 3 27:18 19 6 0 17: 4 18 4 2 17: 8 18 8 0 14: 7 18 3 3 15: 9 18 5 2 X: 9 17 S 2 14: 8 17 4 3 19:10 16 4 3 15: 9 16 3 3 18:10 15 3 10 1 11:10 14 Modri in rdečitrak Dela Popadič in Popivoda Slednjič Je prišlo do spremembe tudi v tekmovanju za modri trak llllic■ uredništva, e lialenm bomo nagradili tistega igralca slovenskih prvoligašev, ki bo ob koncu prvenstva zbral največ točk Na prvo mesto se Je kljub celom manj povzpel len srednji krilec Olimpije Popadlč, Z K1 Ja prehitel mariborskega srednjega napadalca Kranjca Z Ta igra na zadnjih tekmah tako slabo, da Je s poprečno A oceno 5 točk ramttl u Popadičem za točko. S Vrstni red za modri trak (seatevek ocen): Popadič 172. Kranjc 171. Raievlč in Srbu 182. Soškič 160. Horjak 157 itd Vrstni red za rdeči trak (najvišja poprečna ocena): Popivoda 723. Oblak 7.00. Stojanovič M4. Simeunovič 6.92. Popadič 6,68. Soškič 6.67. Goleč 6.63. AmerSek 6.63. Kranjc 5.56 itd. Vodi Vanzo V 2. etapi kolesarske dirke Alpe-Adria manj uspeha za slovenske tekmovalce Zasluženo prvi Jugoslovanski košarkarji so v zadnji tekmi TV turnirja premagali Sovjetsko zvezo in s tem osvojili prvo mesto LJUBLJANA — Tradicionalni majski TV turnir je bil letos še kvalitetnejši in zanimivejši kot lani. Beograjski televiziji je poleg treh svetovnih prvakov uspelo zbrati posrečeno kombinacijo izrednih košarkarjev za svojo ekipo. Poleg naših Djerdje, Skansija ter izrednega Ma-nuela Rage sta nastopila še odlična Američana Hal-combe in 'Hiomas. Tudi drugi Jugoslovani so dokaj uspešno asistirali Mehičanu Ragi, ki igra naravnost fantastično. Objektivno najmočnejši ekipi turnirja, reprezentanci Jugoelavl-Je In SZ. sta pokazali svoje kvalitete In pomanjkljivosti tele zadnji dan v neposrednem dvoboju. Za naa Je razveseljivo, da smo tokrat premagali Izredno močnega nasprotnika ravno z njegovim oroijem — ostrino in močjo, ki so Jo naši Igralci demonstrirali med vso tekmo. Na41 so po neuspešnem nastopu v Barceloni kaj hitro našli sebe in način, kako se Je treba zoperstaviti sovjetskim igralcem. Lani Je bil na EP v Essnu odkritje Knetevlč. včeraj Matovič, Jutri bo morda kakšen drug mlad Igralec, kar Je velik adut nas Jugoslovanov. Poleg teh dveh. takorekoč novincev, pa so glavno breme le vedno nosili R. Tvrdlč. Plečaš. Kapičič. Si- Spored turnirja »Tivoli 72« PETEK. 8. MAJA 19.00 Jugoslavija — Brazilija 70 45 Slovenija — SZ SOBOTA. 9. MAJA 19.00 Brazilija — SZ 20.45 Slovenija — Jugoslavija NEDELJA, 7. MAJA 16.30 Jugoslavija — SZ 18.15 Slovenija — Brazilija monovič ln Coslč. In ker te Imamo notranjo rezervo ravno pri Coslču, ki se Je sicer boril a igral povsem drugače kot bi moral. lahko z optimizmom pričakujemo naslednji dvoboj s Sovjetsko zvezo. Igralcem SZ bo beograjski turnir pustil precej grenak okus. Poraz proti ekipi TV Je bil za vse veliko presenečenje, zadnji poraz proti reprezentanci Jugoslavije pa potrjuje domnevo, da Je ta ekipa vendarle ranljiva. Ce se JI nasprotnik zoperstavi z njenim najmočnejšim oroijem — ostrino, potem hitro izgubi glavo. Poleg tega ata bila Paulauakas in S. Balov. prvi zaradi prisilnega odmora (poškodba) drugi pa zaradi preutrujenosti, premalo izkoriščena. Vedno atraktivni Brazilci imajo letos malo slabšo ekipo. Glavno breme te vedno leti na Ublrata-nu. ki pa se samo s pomočjo drugega centra Marqulnha ne more enakovredno kosati s višjimi centri nasprotnikov, ki se poleg tega te stalno menjavajo. So pa ie vedno izredno hitri in Igrajo za oko dopadljivo košarko. Dokler imajo dovolj moči se uspešno nosijo z višjimi nasprotniki, v drugem delu tekme pa praviloma popustijo. Repriza beograjskega turnirja v Ljubljani bo toliko zanimivejša, ker se bodo poraženci hoteli na I vsak način oddolžiti za neuspeh v I Beogradu. Skoda je le, da ne bo SKL — MOŠKI 1 A Maribor na vrhu Zmagi Triglava in Celja v gosteh — V dežju katastrofa oslabljenega Kroja LJUBLJANA — Po 3. kolu so neporažene le še štiri ekipe. Doslej vodeči Novoteks je pokleknil doma pred Celjani, Triglav pa je zmagal v Trnovem. Tako so se na vrhu znašli Mariborčani, ki so osvojili doslej vse možne točke. RAVASdjETTTO. 4. maja (po telefonu) — Druga etapa medna-rodne ko-esarske dirke Alpe-Ad-rta na progi Gonca — Ravascleuo «167 krni je bila sa slovenske kolesarje amil usprinz kot včerajšnja. Rogovec Zakotnik Je imel pred ctlje-j s:cer lepo možnost, da dobi etapo, toda v ciljni ravnmi sta bila hitrejša Italijana Varno m Fraccaro. Ze nekaj k: --metrov po Startu ae Je od skupine ločila peterica kolesarjev, v kat en je bil tudi mlad: Odred mr ec Kavec. ki pa Je imel smole in padel. Neto sta pobegnila še Zakotnik la Vidmar. Po 10 kilometrih ao Imeli X dve minuti prednost:, karavana pa Je bila vse bolj razgibana. Se pred vzponom na S. Cbiansutta ae Je na čelu formirala nova skupina 13 kolesarjev v katen Je bila tudi rumena majica Leček. ki pa je tokrat reali selo nriaktično. Sodeloval Je v Talnem pobegu, kar pa se mu Je maščevalo na cilju, aaj Je aa zmagovalcem zaostal kar aa 16 minut, čeprae Je bil na vrtni vzpona, to Je 40 kilometrov pred ciljem, še ne šestem mescu V spustu s S. Chianauttana pa Je vosil slabo. Na čelu Je ostala četverica Van-ao. Fraccaro. Peccolo m Zakotnik Slednji - je diktiral hud tempo, toda postal Je sam svoja žrtev. V ciljni ravnini so ga prehiteli trite Hall lanski kolesarji, vendar ao' sodniki Peocotu pribili 15 sekund kam:, tako da Je zasedel tretje mesto. Rezultati: 1. Vanzo (V V.) 6:37.53. 2- Fraccaro (F.Jcaa Liber- us). 3. Zakotnik (Rog) oba v zmagovalčevem času. 4. Peccolo (V. V.) 4:28.06 . 5. Bramucci (Pedale Dorico) 4:29.05. 6. Vidmar (Od) 4:918_______24. Poem j a (Sl) 4:31.42; Generalne uvrstitev po drugi etapi: 1 Vanzo 7:50.43. 3. Zakotnik isti čas. 3. Da Re. 4. Dal’Ane ae. oba 1.46 min. zaostanka. S. Gambarotto 2 36 min. zaostanka. 6 Fraccaro. 7. Peccolo. oba 3.06. I. Bramucci 4.17, 9. Vidmar 4.40, 14 PocrnJa. 17. Avšič itd. V razvrstitvi gorskih ciljev vodi Zakotnik, v razvrstitvi letečih ciljev ps sta za sdaj prva Leček m Ferener. Tretja etapa od Ravsacletta do Kranja bo v petek s ciljem ob 16. uri. F. BOŽIC NOGOMET & UTRINKI S?« i ROMUN IN AMERIČANKA — tekmovanju za teniški Grand katerega nagradni sklad Je O dolarjev, s dokajšnjo prednostjo vodita Romun lile Nastase m Američanka Nanev Rtchep — Ounter Prvi Ima 203 točke. X več od drugouvrščenega Španca Orantesa. Richeveva pa Ima 170 točk. 10 več od Avstralke Goo la SODNIK JE KRIV — tali Beograda, pa tudi ner Matovič, so sl edini, da Je sa njihov poraz s Stil jez ko e Nik tiču kriv le varaždinski ' Raut Zato so od sodni*! nizanje te zahtevali naj ga ne delegira več ne nllhove TAJNO DOLOČILO V vollgal Rt Etienne z slovitim padalcem Ketto pravzaprav dve pocodbV Prva vede Igralca na klub do konca seeone 1977-73. druga (lajna) pa mu zagotavlja m masti odpovedati pogodbo te koncem letošnje sesone. če o tem nikomur nič ne pora. In kaj bo edaJ7 Maribor 3:3 (0:0) Branik MARIBOR. 4. maja — V prijateljski tekmi Je prvoligaš Maribor igral s članom SNL Branikom 3:3 (0:0). Branik Je vodil s 3:0. vendar ao vijoličasti la izenačili. Sredi drugega polčasa sta morala zaradi pretepa, ki Je nadaljeval te pod tribuno, s igrišča Kranjc In Z. Kroja. Strelci: Raševič 2 tn Bradvič enega za Maribor, sa Branik pa Groednik 2 ln Predan I. Drava : Aluminij 1:2 (0:2) uiiuš a, nshnj o. i posebej kvalitetna, deževalo to Je spol-lotilo igralce. Kljub PTUJ. 4. maje — V zrn: SNL Je Aluminij pred 900 gledalci premagal Dravo s 3:1 (2:0). Strelci: 0:1 — Lončarič (19). 0:2 — Nikolič (X). 1:3 — Klanjšček (M). VVolverhampton : Tottenham 1:2 (0:0) WOLVERHAMFTON. 4. maja — V prvi finalni tekmi za pokal UEFA so nogometaši londonskega Wolverhamptoa s 2:1 (0:01. Za ■negovalce Je zedetka dnacgzl chl-veta v 57 bi 68 minuti, se domače pa Je bU uspešen Mccallog v 71. minuti Povratna tekme bo 17. maja v KOČEVJE - V okviru sindikat nlh športnih Iger Je bilo košar k srako tekmovanje, na katerem Je zmagala ekipa Itas s 8 točkami pred Prosveto 8. Nzrno 4. itd. A. A. Vrhnika : Radenska 87:69 (41:32) VRHNIKA — Igrišče Partizana, gledalcev 300, sodnika P. Kavčič (LJ) in Rus (Kr>. VRHNIKA: Gorenc 2. T. Gan-can 16. Seljak 16. Obid 10. De Gle-na 21. Botič 10. M. Gantar 6. Modrijan 6. RADENSKA: Fink 25. A. On> zel 10. Jagodnik 23. Smaka 2. T.. Or ožel 4. Hladnik 2. Hakelj 3. Igra m bila ker je ves čas _ , zko igrišče motilo igralce. Kljub temu. da so nastopili brez poškodovanega Globočnika, ao domačini ie na začetku zaigrali povezano in si kmalu priigrali precejšno prednost. Gostje so Jih sredi polčasa sicer ujeli, toda Vrhničani so znova uredili svoje vrste, si te pred odmorom zagotovili nekaj naskoka, ki so ga nato v drugem delu še povečali. V zadnjih minutah je trener poslal na tgrišče mlajše igralce, kar so gostje izkoristili in nekoliko omilili poraz. J. KOTNIK Novoteks : Celje 73:83 (36:38) NOVO MESTO — Igrišče na Loki. gledalcev 600, vreme deževno. sodnika Jeraj (Trd) in Drvarič (Lj). NOVOTEKS: Spiichal 1». 2. Kovačevič 12. S. Kovačevič 22. I-vančič l. Šepetave 14, Papič 3. Sobar 2. CELJE: T. Sagadin 25. M. Sagadin 22. Z. Sagadin 14. Leskovar 2, Jerič 15. Erjavec d. V razgibani tekmi, eni najbolj-gib kar jih je bilo v Novem mestu. ao Celjani po zaslugi Sagadinov strli odpor domačinov šele proti koncu tekme, ko ao Novo-meščanom pošle moči. Sicer pa so se gostje na mokrem igriAču bolje oašli in zasluženo zmagali. S. DOKL Trnovo : Triglav 66:79 (31:38) LJUBLJANA - Igrišče Partiza-na Trnovo, gledalcev 100. sodnika Bolka in Burja (LJ). TRNOVO: Sok 2. Lenard 13. Martinčič 4. Koren 17. Vavpetič 2. Boj Slapnik 2. Kozak 4. Bor. Slapnik 11. Rojc 11. TRIGLAV: Dežman 22. Fartek 4, Kalan 16. Klavora 5. Rus 6. Pollak 22. Kink 4. Trnovčani so doživeli te tretji zaporedni poraz. Triglav Jih Je zasluženo premagal zaradi bol J Se igre na začetku obeh delov Tako ao Kranjčani te v 3. minuti prvega polčasa povedli a 12:0. Domača ekipa se je le malo zbrala in mi tal a razliko na 31:38. Tudi v drugem polčasu so Kranjčani silovito začeli tn s koti razpoloženega Kalana povedli v 29 minuti kar za 20 točk. Nenadoma pa se jim Je ustavilo in fttin minute niso dosegli kote. Domačini ao to izkoristili, toda drugega kot znižati razliko niso mogli storiti. J. JANČAR Maribor : Kroj 91:51 (29:21) MARIBOR — Stadion na Taboru. gledalcev 100. sodnika Juter-ftnlk (MS) in Zule (Sl Konjice). MARIBOR: Vahen 8. Kojc 14. Jordan 5. Inkret 25. Heler 2, Cer-pez 6. M. Lovte 10. L. Lovte 21. KROJ. Stanite 4. Franko 3. Ce rovski 4. Logonder 33. Habjan 3. Gaber 4. Gostje, ki so nastopili oslabljeni, kar fttirje igralci zaradi okvare avtomobila niso prispeli na na tekmo, so se v hudem nalivu v prvem delu te dokaj dobro upirali domačinom. V drugem polčasu pa so modro-beli povsem nadigrali nasprotnike, pri Katerih se Je s natančnimi meti spet izkazal le Logonder. Za viaoko zmago imata največ zaslug L. Lovte, ki je pobiral odbite žoge pod obema kotoma in Inkret, ki Je skoraj vsako priložnost realiziral. J. KROPE Branik : Jesenice 66:57 (27:28) MARIBOR — Stadion v Ljudskem vrtu. gledalcev 50. sodnika Camplin (MS) tn Šuster (Ce). BRANIK: Govedič 11. Jerenko 10. Veble 12. Velturski 2. Rav nikar 25. Bedrač 4. Tatalovič 2. JESENICE Bunderla 23. Fran ko 4. Pirih 9. Vauhnik 12. Jeraj 6. Vujačlč 3. V prvem polčasu so Imeli gostje ves čas pobudo, kajti visoki Bunderla je bil za domačine nepremostljiva ovira. V nadaljevanju pa so Branikov! košarkarji požrtvovalno in borbeno igro nadoknadili zamujeno in na koncu zasluženo zmagali ter osvojili prvi točki v novem prvenstvu. J. KROPE nastopil res izredni Raga, ki je tudi tokrat navdušil. Zdaj sta mi tudi razumljiva skrb in nega njegovega trenerja Ace Nikoliča, ki Je te enkrat pokazal, s kakšno resnostjo mora trener opravljati svojo dolžnost, pa čeprav ima e-kipo igralcev, zbranih z vseh vetrov. IVO DANEU TV : Brazilija 82:72 (49:29) BEOGRAD — Dvorana Športov, gledalcev 2000, sodnika Radovič in Obrkneževič (Jugoslavija). • * TV: Jarič 2, Maroevič 6, Marter 8, Djerdja 0, Slavnič 5, Halcombe 10, Raga 32, Skansi 9. BRAZILIJA: Fransergio 2. CJbiratan 14. Sezar 4, Rubens 13, Marguinhos 2. Carioca 9, Adilson 13, Luis Melo 7, Ro-oertao 8. Jugoslavija : SZ 99:92 (54:45) BEOGRAD — Dvorana športov. gledalcev 2.500. sodnika Stojčev (Bolgarija) in Popovski (Jugoslavija). JUGOSLAVIJA: Tvrdlč 17, Simonovič 15, Jelovac 4, Kne-ževič 13, Kapičič 15, Cosič 14. Solman 3, Plečaš S, Marovič 10. SZ: Krilom 4, Arzamaškov 6, 2armuhamedov 8, Bala->ov 4, Edeško 5. S. Belov 30, Dvomij 10. A. Belov 15, Andrejev 11. Končna lestvica 1. Jugoslavija 2. Ekipa TV 3. SZ 4. Brazilija 3 3 0 270:239 6 3 2 1 228:226 4 3 1 2 237:229 2 3 0 3 203:244 0 NAMIZNI TENIS Olimpija tudi moški pokalni prvak LJUBLJANA, 4. maja — Včeraj je bilo v Trnovem odigrano polfinale in finale pokalnega tekmovanja moških ekip SRS v namiznem tenisu. Olimpija je tudi v moški konkurenci postala po-l. kalni prvak s prepričljivima zmagama v polfinalu in finalu. Vrsta Ištvaiia Korpe je premagala Ljubljano s 5:1, Ilirija pa Maribor II s 5:2. Srečanje obeh ljubljanskih klubov se je končalo z zmago Olimpije s 5:2. V zvezni finale na Hvaru sta se uvrstili vrsti Olimpije in Ilirije, vendar kaže, da bo finale na Hvaru minilo brez slovenskih udeležencev, ker so vse ekipe iz SRS odpovedale udeležbo. Zelo majhna možnost je le za nastop ženske ekipe Triglava iz Kranja. Iz NTZJ so danes sporočili, da obstoja tudi možnost odpovedi zveznega finala Rezultati — Ilirija : Maribor: 5:2 (Nišavič — Lukež 2:0, Koman — Canjkar 2:0, Petronijevič — Klinger 2:1, Koman — Lukež 1:2, Nišavič — Klinger 2:0, Petrondje-vič — Canjkar 1:2, Koman — Klinger 2:1). Olimpija — Ljubljana' 5:1 (Rak U. — Mikeln 2:0, Simonka — Kem 2:0, Korpa — Kastelic 2:0, Simonka — Mikeln 2:1, Rak U. — Kastelic 1:2, Korpa — Kem 2:0). Olimpija — Ilirija 5:2 (Rak U. — Petronijevič 2:1, Korpa — Sotina 2:0, Rak B. — Koman 0:2, Korpa — Petronijevič 2:0, Rak U. — Koman 2:1, Rak B. — Setina 1:2, Korpa — Koman 2:0.) (dn) Več kot 18000! Danes tekmovalne discipline XVI. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« — Sovjetski atleti nevarni Korici TENIS 1. Maribor ? Vrhnika 3. Triglav 4. Ilirija •S. Celje 6. Novoteks 7. Branik 8. Maribor 66 9. Radenska 10. Trnovo 11. Jesenice 12. Kroj 0 256:207 6 0 180:129 4 223:197 153:138 160:146 229:216 224:222 134:148 228:244 317:244 191:218 179:265 Štartajo slovenski klubi LJUBLJANA — Ta konec tedna se začenja tekmovanje slovenskih teniških ekip za pokal Slovenije, ki ga igrajo po ligaškem sistemu. Ker bodo tri najboljše slovenske ekipe (Branik I in II ter Olimpija I) posegle v boj šele v zaključnem delu tekmovanja, bodo boji v štirih predtekmovalnih skupinah bolj izenačeni. V vsakem dvoboju bodo igrali dve tekmi posameznikov in eno igro dvojic. V prvem kolu so pari naslednji: prva skupina — Triglav I : Branik III, Olimpija III : Celje II, prost Kamnik III, druga skupina — Triglav II : Branik IV, Kamnik II : Celje I, prosta Olimpija II, tretja skupina — O-balni TK : Triglav III, Kamnik I : Olimpija IV, prost Rudar, četrta skupina — Triglav IV : O-limpija V, Slovan : Novo mesto, proste Jesenice. NOVO NA TUJEM ISTANBUL — Nogometaši brazilskega Santosa so v prijateljski tekmi premagali domači Fener-bahče s 6:1 (2:0). Na tekmi Je bilo 40.000 gledalcev. ROTTERDAM — V prijateljski mednarodni nogometni tekmi je reprezentanca Nizozemske premagala Peru s 3:0 (2:0). ALPINISTIČNE NOVICE Nesrečna »Paklenica 72« V kanjonu Velike Paklenice se Je tudi letos sbralo mnogo plezalcev iz Hrvatske, Slovenije m Avstrije Razšli bi se veseli in zadovoljni, sa) je bila alpinistična bera več kot dobra, ko ne bi v nedeljo prišlo do hude nesreče. Miha Robnik ln Lojze Pristovnik (AO TAM) sta prišla do vstopa v »Mosoračko smer«, ko Je iz stene Arnič kuka priletela skala, se nad njima raztreščila tn Ju poškropila s kamnitim dežjem. Robniku m pomagala niti čelada, niti hitre pomoč, udarec kamenja na tilnik mu Je pretrgal nit življenja. Pristovnik pa Je dobil k sreči lažje poškodbe, tako da so ga kmalu odpustili lz bolnice v Zadru. Pregled vzponov V Paklemci je bilo med prvomajskimi prazniki po nepopolnih podatkih 66 plezalcev iz naše republike (Ljub Kranj, Kamnik, Jese nioe, Maribor in Slovenj Gradec), ki ao akupno opravili 109 vzponov. Izreden obisk je doživel »Klin« v Anič kuku, te do nedavna najtežja smer, ki so Jo ponavljali z enim pa tudi več bivaki. Ponovile »o ga kar štiri naveze (Srečnik Manfreda. Rožič-Anderle, Bence-Srečmk in Hauser-Nikron) v času od osem m pol, do deset ur. Velebltaško smer sta ponovila Rebula in Zaplotnik. Ljubljansko Zapiotmk ln S ter, Marjan Manfreda pa je soh ral B rabinovo in Splitsko smer. Janez Gradišar Je v navezi z Janezom Dornikom (spodnj* del) oziroma Zdenko Dolinar (zgornji del) preplezal prvenstveno »Slovensko smer« v Mani ta peči. Smer poteka levo od stebra, ki ga je pred kratkim preplezat Peter Sčetinin in je ocenjena s V—VI, 200 m, 15 ur ter ima tri nihajne prečni ce. V Savinjskih Alpah Tudi na Okrešlju in Klemenčjl jami je bilo zbrano lepo število alpinistov, predvsem s Štajerske in Koroške. Zaradi novozapadlega ■nega pa niso bili mogoči plesal-ni vzponi, zadovoljiti so se morali s pristopi na Klemenčji Jami pa so organizirali tečaj, ki ga Je vodil Jaka Prelog. številni pristopi V drugih ostenjih naših gore med prvomajskimi prazniki ni bilo pomembnejših vzponov. Alpinisti tn planinci so sicer opravili lepo število pristopov na za-snežene vrhove, tudi turni smučarji so bili marljivi, plezali pa ao menda le v Koglu ln Slemenu (nad Tamarjem). Nekaj poskusov Je bilo še v Brani tn Planjavi ter po vrhovih Aplkove skupine Prečenje Faragaša De so tudi v bližnjih gorah še »veliki alpinistični problemi«, letošnjo zimo dokazali češkoslovaški plezalci. S sodelovanjem z domačini so opravili velikopotezno grebensko prečenje (od 7. do 19. februarja) grebena Faragaš v Romuniji, kjer se doslej v celoti ni posrečilo niti poleti. Greben, ki kulmlnira v najvišjem vrhu Ro munije, 2543 m visokem Moldo veanulu. ao prečili Strl. Pulpan. Luk«* Srab. I. Dleška in G. Gin zel (vodja), odpravo pa Je organizirala TJ Olimpta iz Prage. SMUČANJE Naši na Kavkazu PERSKOL, 3. maja (po telefonu) — V tem kavkaškem smučarskem središču je bilo mednarodno tekmovanje v slalomu in veleslalomu za moške in ženske za pokal »Elbrus 72«. Startalo je 62 tekmovalcev in 45 tekmovalk iz Avstrije, ZRN, CSSR, Poljske, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije. Proge so bile precej zahtevne; strme, dolge in na višini od 2700 do 3080 metrov. Rezultati — veleslalom — moški: 1. Hagen (ZRN) 2:31,70, 2. Sohor (CSSR) 2:33,84, 3. Cristea (Ro) 2:35,38, 4. Gečko (CSSR) 2:35,82, 5. Panev (Bo) 2:37,25; Gašperšič in Bedrač sta v drugem teku odstopila; ženske: 1. Mittermeier (ZRN) 1:11,29, 2. Tre-ichel (ZRN) 1:11,77, 3. Isakova (SZ) 1:14,66, 4. Gazvoda (Ju) 1:16,53, 5. Askarova (SZ) 1:19,28; Pikonova je odstopila. Slalom — moški: 1. Hagen 113,78, 2. Cristea 114,69, 3. Sohor 115,31, 4. Wolf (A) 116,19, 5. Gečko 117,66, 6. Gašperšič (Ju) 117,88; Bedrač je v prvem teku odstopil; ženske: 1. Mittermaier 102,96, 2. Treichel 103,06, 3. Matocova (CSSR) 107,68, 4. Sihova (SZ) 110,03, 5. Zlatareva (Bo) 111,11, 6. Gazvoda (Ju) 114,17; Pikonova je odstopila. _____________ F. GARTNER LJUBLJANA — Danes in v soboto bo Ljubljana spet slavila. Več kot 18.000 udeležencev vseh zaključnih prireditev v okviru XVI. pohoda »Po poteh partizanske' Ljubljane« bo skupaj z drugimi občani obudilo spomin na najtežje, a herojske dni slovenskega glavnega mesta. 2e danes se bodo udeleženci pomerili v partizanskem maršu, štafetah zmage in teku prijateljstva, v soboto pa bo na sporedu še tradicionalni množični manifestativni pohod, srečanje starih znancev, srečanje različnih rodov, ki pa vsi skrbno varujejo junaško tradicijo svojega mesta. Prvi bodo danes štartali tekmovalci v »partizanskem maršu«, ki jih čaka 25 km dolga pot od spomenika »Ob žici okupirane Ljubljane« na Titovi cesti mimo Gramozne jame prek 2al, Polja, Litijske ceste, Urha, Dolenjske ceste, Kolezije po Emonski cesti čez Trg revolucije na cilj na Ajdovščini. Proga za tekmovalke je dolga 8 km, štartale pa bodo na ODBOJKA Bled in Kropa LJUBLJANA — V 10. kolu II. republiške odbojkarske lige — ljubljanska cona so člani igrali takole: Ljubljana : Kropa 0:3, Kamna gorica : Tomos 0:3, Bled : Bohinj 3:1, Kočevje : Lek 3:1, Žirovnica je bila prosta. V 11. kolu so bili doseženi tile rezultati: Kočevje ; Kropa 1:3, Tomos : Bled 2:3, Bohinj : Žirovnica 3:0, Lek : Kamna gorica 3:0, Bohinj je bil prost. Vrstni red: Bled in Kropa po 19, Kočevje 17, Lek in Tomos po 14, 2irovnica in K gora po 13, Bohinj 12, Ljubljana 11. IVER DNEVA Pokal Dela najboljšemu igralcu Organizatorji spominskega košarkarskega turnirja v Tivoliju so ob sodelovanju z različnimi družbenopolitičnimi in telesnokultumimi organizacijami pripravili za ekipe in igralce tudi več nagrad in priznanj. Med temi bo tudi srebrni pokal, našega uredništva. »Delo — Šport« bo nagradil najboljšega igralca na turnirju »Tivoli 72«, ki ga bo izbrala komisija v kateri bodo bivši kapetan reprezentance Ivo Daneu, trenerja naše reprezentance Ranko 2eravi-ca in Mirko Novosel ter novinarja Aco Pastem jak in Stane Trbovc. Celovški cesti in po Večni poti ter Emonski cesti pritekle na skupni cilj vseh prireditev na Ajdovščini. Skupaj je za »partizanska marša« prijavljenih 57 ekip s 171 tekmovalci in tekmovalkami. Udeleženci prvih dveh disciplin naj bi predvidoma končali tekmovanje že do 19. ure, ko se bodo na ljubljanskih ulicah pomerile prve ekipe v »štafetah zmage«, za njimi pa bo ob 20. uri še tradicionalni »tek prijateljstva«. Proga je za vse nastope enaka, le da je število krogov v mestnem središču različno. Proga namreč poteka izpred Pošte po Titovi cesti, kjer pred Bavarskim dvorom zavije levo v Dvoržakovo ulico. nato teče po Vošnjakovi, seka Gosposvetsko in se nadaljuje po Zupančičevi ulici, zavije v Cankarjevo, pred Pošto pa spet SAH Moskva že soglaša MOSKVA, 4. maja — Šahovska federacija SZ je pristala, da bo dvoboj za svetovno prvenstvo med Spasskim in Fischerjem v Rey-kjaviku. Prav tako tudi soglaša s spremenjenim datumom začetka — 2. julijem. Tako mednarodna šahovska federacija čaka le še odgovor ameriške federacije, ki bi morala potrditi udeležbo Fischerja do 6. t. m. Dve točki naskoka Larsena TEA SYDE, 4. maja — V *. predzadnjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Gligorič kot beil premagal Wadeja, Ljubojevič kot črni Keena, Parma pa je remiziral z Reejom. Drugi rezultati: Bellin : Portisch 0:1, Larsen : Cafferty 1:0, Bilek : Gheorghiu remi, Tringov : Hecht prek., Sax : Andersson prek. V nadaljevanju prekinjenih partij je Gligorič izgubil s Hechtom, Ljubojevič pa s Portischem. Vrstni red pred zadnjim kolom: Larsen 11, Ljubojevič in Portisch 9, Gligorič 8,5, Parma in Gheorghiu 7,5, Tringov in Keene 7 itd. Spored 16.20—17.00 Start »partizanskega marša« na 25 km pri spomeniku ob Titovi cesti. 18.05 Start »partizanskega marša« na 8 km pri spomeniku na Celovški cesti. 19.00 Start »štafete zmage« 3 X 1000 m za srednje šole. 19.12 Start »štafete zmage« 3 X 1000 m za teles-novzgojne organizacije. 19.24 Start »štafete zmage« 3 X 1000 m za vse ostale organizacije. Vse moške ekipe štartajo pred Pošto. 19.36 Start »štafete zmage« 3 X 600 m za šolske ekipe. 19.44 Start »štafete zmage« 3 X 600 m za osnovne in telesnovzgojne organizacije. 2enske ekipe štartajo pred Opero. 20.00 Start »teka prijateljstva« pred Pošto. Cilj vseh tekmovanj je na Ajdovščini. SOBOTA, 6. MAJA 3.00—9.30 Start manifesta tiv- nega pohoda na 10.000 m v Tolstojevi ulici. 9.00 Start manifestativnega pohoda pred muzejem revolucije v Tivoliju. Cilj obeh pohodov bo na Trgu revolucije. na Titovo, kjer bo na Ajdovščini cilj za vse tekmovalce. Tekmovalci v »štafetah zmage« in »teku prijateljstva« štartajo pred Pošto, tekmovalke »štafet zmage« pa na križišču Zupančičeve in Cankarjeve ulice (pred Opero). Za vse štafetne teke se je skupaj prijavilo 155 ekip s 465 tekmovalci, iriedtem ko bo v »teku prijateljstva« nastopilo 37 ekip, o-ziroma 115 atletov. V zadnjem trenutku je udeležbo odpovedala ekipa Padove, zato pa se je prijavila Moskva, v kateri bodo nastopili Andrejev in Zopev, ki imata na 5.000 m rezultat 13:38,0 ter Sustrov s 13:51,0, ki bodo gotovo hudi konkurenti našemu šampionu Danetu Korici _ V soboto pa bo več kot 17 000 ljudi sodelovalo v pohodu »Po poteh tovarištva in spominov.« Moške, ženske in mešane ekipe vseh osnovnih organizacij m šol II. stopnje čaka 10.000 m dolga pot iz Tolstojeve ulice, po tradicionalni trasi nekdanje žice na Trg revolucije, udeleženci pohoda na 5000 m, to so učenci in učenke višjih razredov osnovnih šol, pa bodo štartali pred muzejem revolucije v Tivoliju, njihov cilj pa bo prav tako na Trgu revolucije. S. TRBOVC SAMO EDEN JE USI Koroški veleslalom Ker IX. alpinističnega veleslaloma z Raduhe 9. IV. ni bilo zaradi slabega vremena, so organizatorji (KAO) sklenili, da ga izvedejo to nedeljo, in sicer v vsakem vremenu. Start bo ob 10. uri, pro-pozicije pa so nespremenjene. Sestanek v Beogradu V soboto bo v Beogradu zase dal glavni odbor PZ Jugoslavije, ki bo sklepal o letošnjih zveznih akcijah in o delu v prihodnje, še posebno natančno pa bo moral proučiti problem nadaljnjega finansiranja PZJ. V nedeljo se bo sestala še komisija za alpinizem PZJ, ki bo analizirala razmere v našem alpinizmu in pripravila predloge za izboljšanje organiziranega dela. Nesreča dr. Stojanoviča V petek je v bližini Zagreba T avtomobilski nesreči izgubil življenje dr. Rastko Stojanovič, dolgoletni načelnik komisije za alpinizem PZ Srbije in odličen poznavalec gora Jugoslavije. 25 let Je bil aktiven alpinist in čeprav Je bil v zadnjem času kot univerzitetni profesor preobremenjen s strokovnim delom je vseeno še našel dovolj časa za vzgojo alpinističnega naraščaja. Kilimandžaro - Mavvenzi Organizatorji alpinistične odprave PD Kranj v Afriko, kije posvečena 25-letnici AO in GRS, so si naposled zagotovili tudi prevoz ln s tem rešili zadnji večji problem. Pri tem so jim bili v veliko pomoč člani UO PD Kranj na čelu s predsednikom Cirilom Hudovernikom, ki je P1^ na* čelnik AO. Za vodjo odprave Je Izbran France Ekar, člane (15) pa bodo izbrali kasneje izmed 28 kandidatov, ki se te dalj časa vestno pripravljajo. Cilja ata dve najvišji skupini v Afriki, Ki-Limandžaro z najvišjim vrhom Ki-bo (5875 m) in Mavvenzi z najvišjim vrhom Hansa Mayerja (5355 m). Med tem, ko imajo na področju Kilimandjara v načrtu predvsem smeri v ledu (naklonina do 60 stopinj in mestoma celo več), bodo v okoli 10 km oddaljenem razdrapanem grebenu Mavvenzi j a prišle v poštev le smeri v kopni skali. Čeprav Je bilo na naj višjem vrhu Afrike doslej že več naših planincev, se s plezalnimi smermi doslej te nihče ni preizkusil. Prav zato bo kranjska odprava, ki bo odšla na pot že letos septembra in se oo tam mudila skoraj tri tedne, toliko bolj zanimiva. Organizatorji so obljubili, da nas bodo sproti obveščali o vseh novostih, ki pa bodo dobili najnovejši plezalni vodnik založbe West Col Produc-tlon. pa tudi podrobneje o načrtih. Komemoracija pod Špikom • , PD Impol iz Slovenske Bistrice Je pod Špikom pripravilo komemoracijo ob 20-letnici nesreče petih alpinistov iz njjhovegatoa ja, ki so se ponesrečili v Dl bor novi smeri. Njihovemu spominu so se oddolžili tudi alpinisti. V soboto so se povzpeli P° P°l* ** Krnice do pod vrha Špika, kjer so T*očakall noč in nato sestopili T goju petih bakel v dolino. GLIN ložljive stopnice STAVBNO POHIŠTVO O vrata •okna •rolete •zložljive stopnice •ladijski pod •opaži •i verice pohištvo dobite v vseh večjih trgovinah z gradbenim mater ia lom studio d delo 5. maja 1973 ZUNANJA POLITIKA DELO ir stran 5 Colda Meir j Iz včerajšnje zadnje izdaje v Bukarešti Predsednica izraelske vlade Colda Meir je včeraj dopotovala na uradni obisk v Romunijo — na prvi tak obisk v eno od socialističnih držav, ki je članica varšavskega pakta, hkrati pa tudt edina vzhodnoevropska socialistična država, ki po junijski vojni leta 1967 m pretrgala dijilo-matskth odnosov z Izraelom. V zvezi s Um obiskom je po svetu seveda veliko ugibanj o jnorebitm posredniški vlogi Romunije v bltčnjcvzhod-m krizi. Med drugim temelji jo tudi na dejstvu, da je bil Ceausescu nedavno na uradnem obisku v Egiptu, med katerim je Egipčane dokončno prepričal, da vzdrževanje normalnih diplomatskih stikov z Izraelom m znak kakšnega romunskega antiarabizma ali | jrroizrealizma. ampak le po- l sledica romunske ocene, da . jem imenu pozdravim pred-prekmrcnje diplomatskih sti- i sednika Cenirainjulnške re-kov prav nič ne prispeva k ) publike generala armade Je-zaželenemu razpletu bližnje j ana Bedela Bokasa, njegovo vzhodne krize. > cenjeno ženo m ugledne so- ___ ‘ delavce. Visokim gostom že- Tako razsojanje je seveda J ^ prtsrtno dobrodošlico m Uspešna sodelovanje Na slovesni večerji, ki jo je sinoči priredil predsednik Tito na čast predsednika Centralnoafriške republike Bokasa, sta izmenjala zdravici BEOGRAD, 3. maja (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovan-ko je priredil nocoj v stavbi ZIS slovesno večerjo na čast predsednika Centralno-afnške republike Jeana Bedela Bokasa ta njegove soproge. Pred večerjo sta predsednik Tito ta Bokasa izmenjala odlikovanja. Predsednik Tito je odlikoval predsednika Bo kašo z redom jugoslovanske velike zvezde z lento, predsednik Centralnoafriške repu olike Bokasa pa je izročil predsedniku Titu »veliki križ«, največje odlikovanje, ki ga dajejo samo šefom tujih držav. Med večerjo sta oba predsednika izmenjala zdravici. »Gospod predsednik, gospa gospe m gospodje, tovarišice m tovariši! Zelo sem vesel, da lahko v imenu jugoslovanskih narodov in vtade. v imenu žene m svo- združeno tudi z računom: romunski gosjmdarskt interesi vidijo v Izraelu pomembnega j prijetno bivanje v naši drža j vi. Med obiskom, čeprav ,7*77 ; kratkim, se boste imeli pri- ^ M,ko b°i1 j ložnost. dragi prijatelji, pre- pomemben, ker ima seveda | prieau „ prijateljska čustva. družbeni razvoj države — spremljamo z naklonjenostjo in najboljšimi željami. V gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Cen omenil resnice, da milijoni ljudi v Afriki še vedno žive v razmerah okrutne kolonialne dominacije in rasne diskriminacije. Mednarodna določen vpliv na gibanje ti- i jih dovskega kapitala na Zahodu 1 tn njegovo morebitno pripravljenost za sodelovanje pn nekaterih romunskih investicijskih objektih Glede na politiko ostalih članic var Sorskega pakta do Izraela je romunsko ravnanje objektivno seveda tudt manifestacija samostojnega presojanja in odločanja. temelječega na oceni nacionalnih interesov. Za obisk Golde Meir v Bukarešti je dovolj bilateralnih razlogov, tako da Se zdaleč m nujno, da bi res slo pred-vsem za kakino posredovanje. zlasti ker obisk ni bil pripravljen ob sodelovanju partnerjev ene alt druge dr J , . , žare. niti zanj ni bila dana j u3rs!(6 StlK6 jugoslovanski narodi gojijo do vašega . ljudstva. Z zadovoljstvom se spominjam. gospod predsednik, najinega prvega srečanja ru< velikem zborovanju voditeljev neuvrščenih držav v Luša ki septembra 1970 in koristnih pogovorov, ki sva |ih imela ob tisti priložnosti Zdaj bova izmenjavo mnenj nadaljevala O marsičem se bo treba pogovoriti, najsi bo o dvostranskem sodelovanju ali O žgočih mednarodnih vprašanjih. za katera sta naši državi — kot neuvrščeni državi — izredno zainteresirani. Okrepiti aospo- tralnoafriško republiko je o- j skupnost mora najti pot, da ___> . narodom SQ pojj Itolouj. alno vlado, pomaga, da bi lahko brez odlašanja izbojevali svojo neodvisnost in pravico do svobodnega razveja. Zatreti kolonialna oporišča Velika antikolonialna revolucija ni samo prinesla neodvisnost številnim afriškim narodom, ampak Je hkrati pobuda od drugod Seveda , iskreno sem vesel, ker vi- n:hc£u£scomh pogovorih*** j ^ tag^lavS^ta^CemraL Sadatom, sedanji pogovori z . noafriško republiko vse uspe-Goldo Meir ne bodo — vsaj t šneJe razvijajo, k čemur ste kar se njihovega mednarod • vi. gospod predsednik, osebnega dela tiče — posrečeni j no veliko pripomogli. Menim. jtredvsem kriza na Bliimem , da delim tudi z vami mnenje. vzhodu tn idejam za nekatere t da bi se morali v obojestran-rsaj delne rešitve. Ce Romu- skem interesu ti stiki še bolj n: a kot posredna vez med ( razviti. Jugoslavija se izredno sprtima stranema lahko odigra vlogo koristnega tnforma torja — in to očitno lahko stori — je že samo to zanjo pr-membno potrdilo SirSih načel njene zunanje politike zanima za razvoj vsestranskega sodelovanja s Centralno-afriško republiko in lahko vam zagotovim, de z naše . strani v tem pogledu ne bo > pn man (kovalo dobre vol je in Nerazumljiva toleranca j «T4vrč * Prizadevanj. Prepričan sem. da to pripravljenost delimo z ljudstvom In vlado Central-noifriške republike, katere prizadevanja — izkoriščati bogata naravna bogastva, da bi pospešili gospodarski' in paziti, zlasti zadnja leta, viden napredek, ki je dobro izhodišče za še širše in plodnejše sodelovanje. Naša podjetja se zanimajo za sklepanje dolgoročnih pogodb s centralnoaf riški mi partnerji in so pripravljena uporabiti moderno opremo, ki jo ima jo na razpolago, in pridobljeno strokovno znanje in izkušnje. Upam. dragi prijatelj, da vam bo ta obisk dal priložnost nekolikanj se seznaniti z razvojem in možnostmi našega gospodarstva. Ekscelenca, pod vašim vodstvom dosega Centralnonfri-ška republika pomembne u-spehe. v gospodarskem in splošnem razvoju Doseženi uspehi so še toliko pomembnejši. ker ste jih dosegli v težavnih razmerah kolomalne dediščine in nenehnem boju za obrambo pridobljene neodvisnosti In suverenosti države. Zunanji pritiski na afriške države Obiskal sem precej afriških držav in se neposredno prepričal o tem, s kakimi te Lavami se morajo spoprijemati na poti svojega političnega in gospodarskega osamosvajanja Poskusi — od zunaj vplivati na njihov rez voj in opredelitev, izrabiti njihove objektivne težave in izvajati pritisk, nikakor ne pojenjajo. Razumljivo le. da afriške države v takem položaju vidijo svojo pribodnost predvsem v opiranju na lastne sile in v doslednem boiu za ohranitev svoje neodvisnosti ter da skušajo utrditi svojo notranjo in medsebojno enotnost. Mdrda Je odveč, da vam, gospod predsednik, ki vse to dobro veste, podrobneje govorim o tem. A ne morem mimo tega, da ne bi tudi ob tej priložnosti z nejevoljo čeprav je svetovna organizacija nedvoumno in odločno obsodila vsako osvajanje tujih ozemelj s silo. Kriza na Bližnjem vzhodu ima tudi širše posledice, zlasti na območju Sredozemlja, kjer se je posebno v zadnjem času napetost povečala, kjer je položaj postal nestabilen in je neodvisnost posameznih držav izpostavljena neposrednim grožnjam. V Vietnamu se Je vojna ponovno razdivjala, čeprav je že kazalo, da se rojevajo možnosti za ureditev tega problema, ki že leta presunja vest človeštva. 2al še vedno ne upoštevajo tega, kar bi moralo biti že zdavnaj jasno vsem, to je, da ljudstva, kj se bori za svojo svobodo in neodvisnost, ni mogoče z nobeno silo, niti z vojaško tehniko, prisliti, da bi pokleknilo. In bolj ko mineva čas, bolj se potrjuje, da je edina pot do rešitve tega HA^TUNG: BRANDTOV GALOP CEZ OVIRE pomenila tudi zgodovinsko I problema v tem, da brezpo- prelomnico v boju za splošni napredek v svetu. Zato za trije zadnjih kolonialnih oporišč ne sme biti le stvar Afrike, marveč vsega človeštva, vseh držav sveta, ki naj gojno priznajo narodom In-dokine pravico, da sami, brez vmešavanja od zunaj, odločajo o svoji usodi. »kvu. vocii uriav sveta, ki naj II |_ | - | - k temu pripomorejo, saj je IZDOlJSan pOlOZBj to pogoj za zagotovitev miru . y EvfOpi pogoj za zagotovitev in enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Gospod predsednik! 2ivimo v času velikih in pomembnih dogodkov, v svetu medsebojne odvisnosti, v Katerem ne gre, da bi ravnodušno opazoval:, kaj se dogaja v kateremkoli njegovem korcu in se samozadovoljno zapirali v lastne meje. To omenjam zategadelj, ker menim, da položaj na svetu ni dober. Številni pereči problemi osta jajo nerešeni žarišča kriz nevarno ogrožajo varnost in mir. v mednarodnih odnosih pa je še naprej čutiti razne pritiske in poskuse vmešavanja v notranje zadeve. Krizna žarišča onrožaio mir O položaju v Afriki sem že govoril. Na Bližnjem vzho. du je položaj še vedno tak, da zbuja skrb; kmalu bo minilo pet let, odkar je Izrael planil v agresijo na sosednje arabske države Izrael trmasto odklanja resolucije OZN tn odkrito zagovarja svoje teritorialne pretenzije. Ze od atentata na jugoslovanskega veleposlanika Rolo-vica v Stockholmu sem spremlja jugoslovanska m svetovna javnost z zgražanjem akcije teroristične m zločinske ustaske emigracije na Švedskem. Prepričani srno bili, da je smrt našega veleposlanika dovolj jasno opozorilo švedskim m drugim oblastem v državah. Kjer uih- | ko dokaj nemuicito aeiujejo j us laške organizacije, 'loaa * zaunja porocua iz s-edskegu glavnega mesta so nam to prepričanje močno omajala. Iz Stockholma namreč poročajo, da so ustaske organizacije nadaljevale s starim načinom zastraševanja m teroriziranja Jugoslovanov. Dvema jugoslovanskima družinama so poslau izsajeanna pisma, v katerih groze, da jim bodo ugrabili otroke,- ce ne bosta izplačali velike vsote denarja. Predstavnik poucije je povedal, da je podobna pisma verjetno aobdo tuui več drugih jugosiovanskui družin, ki pa tega niso prijavile policiji iz strahu pred maščevanjem. Gre torej za pobiranje tako imenovanega sustaškega davka*, kar v skrajni posledtci pomeni krčenje suverenosti države. Ob vsem tem se sprašujemo. kako je mogoče, da Švedska, ki velja za demokratično. napreuno m Jugoslaviji prijateljsko državo, lahko nudi zavetišče takšni organizaciji kot je usiaska. Ob mnogih pnložnostJi. m ne nazadnje tudi na procesu nacističnim zločincem v Niirn-bergu, je bila ta organizacija proglašena za zločinsko. Kljub jasnemu staiisču Jugoslavije o nevmešavanru v notranje zadeve in suverenosti posameznih držav pa jugoslovanska javnost ne more mimo zgoraj navedenega dejstva m se upravičeno sjtra-tuje. kdaj bodo vse tiste ar-Zave. v katerih živijo usta-.ke in druge teroristične organizacije. enkrat za vselej učinkovito onemogočile teroristično dejavnost, naperjeno zoper suverenost zn ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Problem ustaške emigracije se ne odpira samo v odnosih do jugoslovanskih delavcev v tujini; to je nedvomno tudi bistveno vprašanje ugleda dežele, ki v imenu demokracije kaže nerazumljivo strpnost do zločinskih organizacij, ki si prizadevajo ustvariti videz politične opozicije. D. K EmAK Visoko prispevek Predsednik Centralnoafriške republike Jean Bedel Bokasa se je v zdravici zahvalil za prijateljski sprejem V odgovoru na zdravico predsednika Tita se je predsednik Centralnoafriške republike Jean Bedel Bokasa prisrčno zahvalil za zelo topel in prijateljski sprejem. »Mi narodi Afrike, in narodi Cen tralnoafriške republike se posebej.« Je dejal nadalje v svoji zdravici predsednik Bokasa. »ki smo desetletja živeli pod tujo dominacijo, visoko cenimo aktiven prispevek Ju goslavije v boju. ki ga vodi mo proti vsem oblikam tujega zatiranja. SFRJ je primer demokracije Gospod predsednik, odkar ste vi prevzeli krmilo vaše države, je Jugoslavija nepretrgo ma dajala vsemu svetu najsvetlejši primer hrabrosti, de mokrncije. miru in napredka Vaša politika neuvrščanja. ki je dala novo usmeritev mednarodnim odnosom, o tem na 1 zgovorne je priča. Razumljivo je. da se mlade države, kot je Centralnoafri-ška republika, ki si pridobiva svoje lastne izkušnje na poti razvoja in napredka, navdihu Jejo s orimerom narodov Ju goslavije. Jasno je. da je to področje na katerem mora vsak narod vsaka država računati v prvi vrsti s svojimi silami. Znano Je namreč, da je v današniem sveta stalnih sprememb med narodno sodelovanje postalo nutnost za vse. Zato se nobena država se daj ne more pohvaliti, da « vi v avtarkiji, ker je komple menlamost gosoodarstev in narodov postala neizogiben imperativ. Upoštevajoč vse to. z zadovoljstvom ugotavlja mo odlične odnose, ki se tako uspešno razvijaio med naši Avstrija prodira v OZN DUNAJ, 4. maja (Tanjug) — Avstrija skuša pritegniti na Dunaj še nekatere od specializiranih organizacij Združenih narodov. Nova možnost naj bi bila tudi Waldheimova funkcija v OZN Mednarodna agencija za jedrsko energijo, organizacija OZN za industrijski razvoj in mednarodno združenje proizvajalcev nafte so izdali lani za plače pol milijarde šilingov, ker se šteje kot »delež« v avstrijsko blagaj- no. Pomembnost mednarod- _____________ ____ nih organizacij za Dunaj in ma državama Od 196B 'eta ' Avstrijo se ne omejuje le na Centralnoaf riška republika In gospodarstvo, temveč tudi na SFRJ deiansko vzdržujeta ze ______,__. , 1o Prisrčne odnose, obo-e-ne | preobrazbo Kavnega avstrij s kulturnimi. *ehrde^«nr»i -n ; "»kega mesta v kongresno in I gospodarskimi sporazumi. | turistične središče. Premagati breme nerazvitosti Dovolite mi, gospod pred sednik, da v tem kontekstu zacije. čtm krajšem roku reši bremena nerazvitosti, da bi nu dila svoj materialni, moralni in znanstveni prispevek skupni zakladnici svetovne civili- visoko ocenim naše zgodovinsko srečanje v Lusaki ter številne obiske turistov in gospodarstvenikov iz Jugoslavi je v Centralnoafriški republiki. Iskreno smo prepričani da so se jugoslovanski turi sti in gospodarstveniki lahko prepričali o prizadevanjih in konkretnih uresničitvah Cen tralnoafriške republike v okviru operacije Bokasa, ki predstavlja našo lastno 'ilo-zofijo ekonomskega in družbenega razvoja. Zahvaljujoč se spodbudi in dinamizmu te široke strategije razvoja si Centralnoafriška republika želi, da se za vsako ceno in v V tem pogledu je Centralnoafriška republika prepriča na, da lahko računa na iskre no sodelovanje, ki bo slonelo na miroljubni koeksistenci z vsemi prijateljskimi in bratskimi državami kot Je SFR Jugoslavija. Gospod predsednik, kakor ste po pravici poudarili v„ vaši blesteči zdravici, moram priznati, da se človeštvo še vedno ni osvobodilo sil. ki vlečejo nazaj. Večina človeštva v bedi Vsi narodi Evrope in Azije še ječijo pod bremenom eksploatacije in bede, kar namerno vzdržujejo gotove sile, ki želijo graditi svoj napredek s krvjo in znojem drugih« V nadaljevanju zdravice Je nredsednik Bokasa govoril o žariščih napetosti v svetu ter se zadržal na položaju v In-dokini in krizi na Bližnjem vzhodu. Zatem Je govoril o kolonializmu. rasizmu in nparihetdu ter nerazvitosti s svojimi spremljevalci: bedo. neznan lem, boleznimi tn lakoto, kar razjeda še vedno tri četrtine človeštva. Ob koncu je predsednik Bokasa poudaril »podobnost naših pogledov v velikem šte vilu problemov«. »Prepričan sem. da bodo razgovori« — je poudaril Bokasa. »ki jih bomo imeli med uradnim o-biskom, utrdili plodno sodelovanje med našima dvema državama na področju diplo maciie. gospodarstva, trgovi ne, tehnike, kulture, znanosti in ostalega in da bomo na Jugoslavija je seveda zelo zainteresirana za razvoj v Evropi. V zadnjih letih so bili storjeni pomembni koraki pri odpravljanju nekaterih vzrokov prejšnje napetosti in začeli so se spodbudnejši procesi za trajnejšo stabilnost na naši celini. Kljub temu pa položaj še vedno ni rak. da bi lahko bili mirni Se vedno se je bati morebitnih težav in odporov, ki bi ta pozitivni razvoj lahko speljali v nezaželeno smer Dobro je, da se velesile v -.adnjem času nagibajo k urejanju svojih odnosov z neposrednimi stiki in pogovori. Takšno usmeritev pozdravljamo, ker menimo, da bo po magala zožiti področja njihove konfrontacije, zmanjšati napetost na svetu in urejati sedanje odprte probleme. Smo pa vedno poudarjali, da sporazumevanje med velesilami ne bi smelo iti na račun neodvisnosti in interesov diu-gih držav, niti njihove pravice, da enakopravno sodelujejo pri reševanju problemov, ki se tičejo vse mednarodne skupnosti. Neuvrščeni morajo ukrepati konkretno Gospod predsednik! Mislim, da se strinjate z menoj, če rečem, da politika neuvršča n ja tudi v sedanjih razmerah ostaja močan faktor v boju za demokratizacijo mednarodnih odnosov, za enakopravnost in mir na svetu. Samo v razmerah, ko vlada trden mir, lahko neuvrščene in druge države varno žive in rešujejo velike probleme svojega razvoja in življenjskega standarda. Neuvrščene države se morajo zato lete vati konkretnih akcij in re nehno delati v tej smeri. P.-e-pričan sem, da bosta naši državi tudi na tem področju uspešno sodelovali še naprej. Ponovno bi rad podčrtal, gospod predsednik, svoje trd-no prepričanje, da bo vaš obisk v Jugoslaviji pomenil nov prispevek h krepitvi prijateljstva in razvijanju sodelovanja med našima deželama. Nazdravljam njegovi eksce. lehci, predsedniku Jeanu Be-delu Bokasu, njegovi spoštovani soprogi in sodelavcem, za blaginjo ljudstva Centralnoafriške republike in za prijateljstvo narodov naših dežel.« »The International Herald Tribune«, PARIZ Vzporednik Zunanja ministrica južnovietnamske revolucionarne vlade gospa Binh v intervjuju za »Humanite«: »17. vzporednika ni moč imeti za mednarodno mejo« V vietnamski krizi je nastopil nov element, ki je bil sicer via faeti vedno prisoten, javno formuliran pa je bil šele z intervjujem, ki ga je zunanja ministrica južnovietnamske revolucionarne vlade gospa Binh te dni dala glasilu KPF »Humanite«. Rekla je namreč, da 17 vzporednika, ki deli Severni in Južni Vietnam, ni mogoče imeti za mednarodno mejo, ker to ni nikoli bil. S tem PNO spodbija ameriško tezo o severnovietnam-ski agresiji; če ni meje, tudi agresije m in je ne more biti. Nekaj podobnega so pred dobrimi desetimi dnevi povedali tudi v Hanoju. Novo v vsem tem je okoliščina, da tako sevemovietnamska stran kot FNO sedaj odkrito govorita o sevemovietnamskih četah, ki so angažirane v Južnem Vietnamu. medtem ko so še pred letom dni uradno zanikali, da bi se regularne severnoviet,-namske čete borile v Južnem Vietnamu. Kako je nastala ločnica, ki leži na 17 vzporedniku in deli. Severni Vietnam od Južnega? Je to meja v pravem, mednarodno priznanem smislu, ali ni? Je kvalifikacija, ki jo je gospa Binh dala 17. vzporedniku, utemeljena, ali gre za enostransko, zaradi trenutnih potreb narekovano odločitev? Temeljna kronologija vietnamske drame nam odkriva, da izjava gospe Binhove ru brez mednarodnopravne in politične utemeljitve. Ko je Japonska položila orožje je vietnamsko odporniško gibanje začelo prevzemat: oblast v Vietnamu in 2 septembra 1945 je Ho Si Minh v Hanoju oklical neod visno vietnamsko republiko. , »eno in nedeljivo« To pome- | j ni, da je -z protijaponskega osvobodilnega boja izšel Vietnam kot enotna neodvisna država. Vrnitev francoske kolonialne vojske in restavracija kolonialne oblasti, vse to je spro- j žilo franeosko-vietnamsko voj- I no, ki se je vojaško končala s francoskim porazom pri Tajnih pogajanj med ZDA in DRV ni bilo — Laird predlaga, naj bi saigonske sile dobile najsodobnejše orožje PARIZ, WASHINGTON, SAIGON, 4. maja (UPI, AFP). Predstavnik ameriške delegacije je pred današnjo 149. sejo pariških četvernih pogajanj o Vietnamu dejal, da je včerajšnja vest pariškega lista France Soir, po kateri imata ZDA in DR Vietnam tajna pogajanja in po kateri sta se ti dve strani že dogovorili za sedemdnevno premirje v Vietnamu, »docela brez podlage«. Ameriški obrambni mini- . skega poveljstva je davi dejal, ster Laird je skupini strokovnjakov naročil, naj preceni vojaške potrebe saigonskega da so bili včeraj popoldne boji na cesti št. 1, komaj 22 km zahodno in severoza-rež.ma glede na sedanjo o- hodno od mesta Hueja, potem fenzivo osvobodilnih sil in . j ko so saigonske čete zapustile hkrati dožene, ali je ameri- j oporišče Nancy škim silam zaradi nujne lastne j Osvobodilne enote nadalju-zaščite potrebna še dodatna jejo pritisk na mesto Que pomoč. To je danes sporočil | son, ki leži 50 km južno od predstavnik Pentagona Jerry , Da Nanga. Pri An Locu. 100 Freldheim. j km severno od Saigona, so Laird sodi, da bodo saigon- topničarji osvobodilnih enot skim silam morali poslati ustrezno opremo, ker drugače ne bodo mogle zaustaviti vdora »sovražnih« čet, ki razpolagajo z novim sodobnim sovjetskim orožjem. Freid-heim ni sporočil, kakšna bo ameriška pomoč, vendar AFP domneva, da gre za najsodobnejše orožje, ZDA pa bodo verjetno poslale tudi svoje vojaške svetovalce. izstrelili na mesto 900 raket in granat vseb kalibrov. Boji med osvobodilnimi enotami in saigonskim: četami so se nadaljevali tud: v delti Mekonga. 60 km jugozahodno od Saigona. Leteče trdnjave B—52 so popoldne in ponoči osem najstkrat napadle okolico Kontuma in An Loca ter »sovražna oporišča« v Quang Tri-ju in Tua Tienu. Dien Bien Phouju, diplomatsko pa z ženevskimi sporazumi. Ti sporazumi so bili kompromis, na katerega je Viet-minh (vietnamsko osvobodilno gibanje) privolil na nasvet ZSSR m LR Kitajske; s temi sporazumi je bil Vietnam na 17. vzporedmku začasno razdeljen na severni in južni del s tem' da 00 najkasneje do konca 1956 izveden plebiscit, na katerem se bo odločalo o združitvi obeh delov Vietnama. Z drugimi besedami, ločnica, k; so jo v Ženevi začrtali na 17. vzporedniku, je bila mišljena kot začasna črta, ki bi postala meja v mednarodnem smislu šele v primeru. če bi plebiscit predviden za 1956 zavrgel idejo o združitvi obeh delov m dokončno proglasil Južni Vietnam kot neodvisno državo »po narodovi volji«. Toda Nguyen Diem, ki je bil kmalu po podpisu ženevskih sporazumov poklican iz Amerike, kjer je študiral, da prevzame v Saigonu najprej mesto predsednika vlade, ko se je odpovedal prestolu cesar Bao Dat, pa mesto predsednika republike, je z ameriško denarno in politično pomočjo preprečil razpis plebiscita; dve leti po podpisu so bili ženevski sporazumi že enostransko kršeni in začelo se je drugo dejanje vietnamske krize. Nepriznavanje 17. vzporednika kot mednarodnopriznane meje torej politično in pravno n. neutemeljeno; je pa dvorezno v tem smislu, če bi tudi ZDA povzele to tezo; v takem primeru o: namreč propagandistično laže opravičevale ameriško bombardiranje Severnega Vietnama. M ŠUŠTAR oglašujte v dnevniku DELO Pripadniki osvobodilnih sil se čedalje bolj približujejo starodavnemu mestu Hučju. Vojaški predstavnik saigon- čaka Usoda 70 ljudi v ugrabljenem turškem letalu v Sofiji je še naprej negotova ISTANBUL, ANKARA, SOFIJA. 4. maja (AP, APP, Tanjug). Predstavnik turške vlade je sinoči izjavil, da bo vlada storila vse, da bi varno rešili potnike iz ugrabljenega turškega letala, ki je včeraj pristalo na sofijskem letališču. Tako je izjavil po skupni biteljev, so tl podaljšali rok seji kabineta in državnega varnostnega sveta. Vladni predstavnik ni omenil nikakršnih podrobnosti o tem, kakšne pogoje so postavili ugrabitelji, in tudi ne vladnega odgovora. Poveljstvo izrednega stanja v Ankari je prepovedalo objaviti v turškem časopisju kakršnekoli informacije o pogojih, ki so jih vladi postavili ugrabitelji potniškega letala. Usoda 70 ljudi v turškem potniškem letalu, ki čaka na sofltskem letališču, te šil Judi noti In načine za j še nadalje negotova. Ker do »•renitev skupne akcije za . 21.30 v sredo turška vlada še tnir.« j ni odgovorila na zahteve ugra do četrtka zjutraj. Kot se je zvedelo, so trije ugrabitelji študentje, četrti pa fotograf. Z njihovim vodjo, študentom ekonomije, starim menda od 24 do 26 let, se je včeraj pogovarjal turški veleposlanik v Bolgariji Nihat Ding. Ugrabitelji, katerih imena niso objavili, vztrajajo pri tem, da izpuste njihove na smrt obsojene tovariše, pripadnike skrajno levičarskega gibanja v Turčiji. Potniki so bili iz Istanbula namenjeni v Ztirich, Rim. Ženevo in na Dunaj. Med njimi je tudi profesor Imer Inonil, sin znanega turškega politika. KLHifc J z/^V^i VO Nova stanovanja terjajo 90 In nekaj dekorativnih ustrezno opremo. Ker dnev- predmetov. Če je v regalu ni prostor redno, služi bivat v prostora še za sezonsko gar- ,. 5 - ';V.~ , njti družine, za delo In- spre- -derobo in perilo, je to regal, jem gostov, je primerno, da ki zasluži .vzdevek funkcio- ga opremimo z regalom, v nalnbga. Kupite v trgovinah katerem je prostora za tele- '(Slovenijales ekskluzivni re- .-•i' ' M ° vizijski sprejemnik, nekaj gal Tatjana. Zadostili boste SLOVENIJALES V8 steklenic (da bi lahko po-: svoje potrebe—sebi kupili stregli gostom) kakšno knji- zadovoljstvo. '■-'■ftc S «drobil • LJUTOMER V Nunski grapi pri Ljutomeru sta Čila proslavila biserno poroko 83-letni Matija Gufiko in njegova 80-letna žena Rozalija. Klena zakonca imata kar 21 vnukov in enajst pravnukov. Biserno poroko (60-lefni-oo skupnega življenja) sta proslavila hkrati s prvomajskimi prazniki. B B • PESNICA PRI MA. RIBORU — Na občnem zboru lovske družine so ugotovili, da je bila mi nula nova sezona uspešna. saj so načrt odstrela v celoti izpolnili. Zaradi skrbnega gospodarjenja, predvsem načrtnega odstrela In zimskega krmljenja ter z vlaganjem fazanov in kebčkov v lovišče, je stalež fazanov izredno ugoden. Zaradi načrtnega odstrela pa imajo v lovišču tudi precej zajcev. Računajo. da bodo letos od strel zajcev nekoliko zvečali. Pesniški lovci so imeli lani v gosteh slovenske lovce iz avstrijske Koroške ter več skupin lovcev iz Italije. ____ L. Z. • PTUJ — Vetrinarska postaja Ptuj uspešno opravlja svoji najpomembnejši nalogi — zdravljenje domačih Uvali in preventivno dejavnost. Na območju ptujske občine so lani opravili 17.636 intervencij pri živalih. Zdravili so 781 konj. 4 494 govedi. 12.561 svinj in na stotine drugih domačih živali. To delo so v glavnem opravljali na domovih, imajo pa tudi organizirano stalno ambulantno službo v Ptuju z možnostjo hospitalizacije inobmočne ambulante na Borlu. V Vito-marcih in v Majšperku, občasno ambulanto pa tudi v Cirkovcih. F. F. • MARIBOR — Znani disco klub No 1 (ki ima prostore v kavami Asto-ria) bo te dni znova redno odprt. V njem se bodo obiskovalci ob poslušanju glasbe lahko zabavali vse dni. razen torka in D. S. Nocoj bodo v kino gledališču ponovili uspeli literarni večer poezije Žarka Goloba. Recital bo ob glasbeni spremljavi izvajala osemčlanska recita-cijska skupina Barigal. ki jo sestavljajo dijaki 1. gimnazije. D. S. • PTUJ — Ptujska ob e.r^ica skupščina bo kmalu ostala brez podpredsednika. Tone Žagar namreč odhaja k trgovskemu podjetju Les. kjer so ga pred kratkim izvolili za direktorja. Novo dolžnost bo predvidoma prevzel junija. zato bodo verjetno odborniki občinske skupščine že na prihodnji seji razpravljali o novem podpredsedniku. D. U. • PONIKVA — Največja želja občanov krajevne skupnosti Ponikva je asfaltna cesta, ki bi jih povezala z osem kilometrov oddaljenim občinskim središčem Šentjur. Občani so za modernizacijo ceste pripravljeni prispevati svoj delež v obliži samoprispevka. L. Z. yria‘ dobro krmari Upravni odbor poslovnega združenja je obravnaval letošnje programe za hmeljarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in živinorejo na širšem območju ŠENTJUR PRI CELJU, 4. maja. Ob ocenjevanju dosedanjega dela in prihodnjih nalog poslovnega združenja za proizvodnjo hmelja, sadja, vina in živine »Styria« Celje — Maribor so na seji upravnega odbora poudarjali izredno pomembnost združenja kot integracijskega faktorja za različne proizvodne veje. Družbeno kmetijsko proizvodnjo uspevajo vse bolj uravnavati, ob tem pa tudi zasebno blagovno proizvodnjo. RIBICI — Z zajezitvijo Drave na Pristanu v Mariboru so se Mariborčanom ob Dravi odprle nove perspektive ribolova. Ob nedeljah in ob praznikih na bregovih ne manjka ribičev. Foto: B. Čerin oua po Aprilsko deževje je povzročilo poplave na porečju Savinje in Sotle — Zlasti so prizadeta obrežja in okolica nereguliranih strug — Precej škode Močno aprilsko deževje, zlasti od 10. do 20. aprila, je povzročilo naraščanje voda na porečju Savinje in Sotle. Najhuje je bilo v Obsotelju, kjer je bilo pod vodo kakih 300 ha rodovitnih kmetijskih površin. Kakšna je bila škoda na kmetijskih pridelkih, še ni znano. Po grobih podatkih lahko le ugotavljamo, da je samo na obrežjih naravnih strug škode za več milijonov dinarjev. Visoka voda je zlasti prizadela območje od Podsrede do Bistrice ob Sotli, kjer se je sprožilo več plazov. Plaz pri Podsredi se še ni umiril in grozi nevarnost, da zapre potok Bistrico, kar bi bilo nevarno za več zgradb in posesti v okolici Podsrede. Poplave so hudo prizadele tudi obrežja potokov Voglajne, Pšenice in Kozarice, kjer je bilo poplavljenih približno 30 ha kmetijskih zemljišč- Na tem območju ocenjujejo ško- do na obrežjih vodnih korit na 300.000 dinarjev. Koliko je škode na kmetijskih pridelkih, še ni znano. V Savinjski dolini so bile manjše poplave. Pri tem je treba omeniti Pako s pritoki, ki je bila najbolj nevarna na odseku od Doliča do Saleka in na območju od Gorenja do Šmartnega ob Paki. To so odseki, ki še niso regulirani. Močno so bili tudi prizadeti kraji in zemljišča ob Bol-ski in ob njenih pritokih, kjer Zaostajanje Pomurski sindikati ocenjujejo svoje delovanje - Nujna večja angažiranost : LJUTOMER, 4. maja. Razvijamo družbo z vse bolj za-' pletenimi družbeno-političnimi in ekonomskimi odnosi, , nismo pa poskrbeli za ustrezno poučenost upravljavcev . in za večjo učinkovitost osnovnih sindikalnih organiza-I cij. To smo med drugim slišali na sinočnji seji med-| občinskega sveta zveze sindikatov za Pomurje v Lju-• tomeru. V razpravi so med drugim cialističm zvezi in na podeže-ugotovili. da bi se zlasti po j lju. zanemarili pa so sindi-| 21. seji predsedstva CK ZKJ ' kalno politično delo v kolek-morali sindikati politično bolj tivih. delo z mlado generacl-angažirati pri izpolnjevanju jo tuhi »tnivti.ro «inrU | zelo zapletenih družbenih ra- | log. Njihovo premajhno učinkovitost so povezah s pasiv I nostjo komunistov, ki da so • se veliko bolj angažirali v so- DANES V NOVEM TEDNIKU VINKO PRELOG: KAKO POSPEŠITI RAZVOJ NA KOZJANSKEM? REŠITEV ZA DVA MOSTOVA Največja komunalna investicija v Celju EKSKLUZIVNI INTERVJU ZA NOVI TEDNIK O TITU. GALEBU IN KAPETANU FREGATE — PEYTON PLAČE V NADALJEVANJU — VOJVODINA: MILIJON HEKTARJEV ZEMLJE, BLIZU DVA MILIJONA PREBIVALCEV — MLINI IN MLINARJI Na samotni Straži NJIHOVO ŽIVLJENJE JE MATERINSTVO Ko Je Marof gorel itd. Tudi struktura sindikalnih vodstev v osnovnih in občinskih organizacijah ne ustreza, pri sindikalnem delu pa se že več let srečujejo vedno isti ljudje. B. BOROVIC Občani bodo odločili V slovenjgraški občini bodo razpisali referendum za samoprispevek SLOVENJ GRADEC, 4. maja — Včeraj je bil širši posvet predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, temeljne izobraževalne skupnosti, krajevnih skupnosti, šol in vzgojno varstvenih ustanov, na katerem so razpravljali o pripravah na referendum za uvedbo samoprispevka za dograditev šole v Šmartnem, novega ekonomskega šolskega centra v Slovenjem Gradcu, telovadnice v Mislinji, vzgojno varstvenih ustanov v Podgorju in na Legnu pri Slovenjem Gradcu ter za obnovo telovadnega doma v Slovenjem Gradcu, dvorane v Smiklavžu in za asfaltiranje nekaterih cest. Referendum naj bi izvedli še pred zaključkom letošnjega šolskega leta, predvidoma 35. Junija. M. J. Obnova soboške »»Zvezde« Kolektiv gostinskega podjetja »Zvezda« se je odločil za obnovo svojega hotela v središču Murske Sobote. K sedemdeset let staremu objektu, ki spada med najstarejše hotele ▼ Pomurju, bodo dogradili tudi pivnico in rove sanitarije. Obnova bo veljala blizu milijon dinarjev B. B. so bile poplave sicer manjše, več pa je voda prizadela škode na obrežjih. Omeniti je treba večje zajede na obrežju Bolske v Cepljah, zlasti na odseku od Šentruperta do Grajske vasi. Za sanacijo teh poškodb bi samo za najnujnejše primere potrebovali najmanj 500.000 dinarjev. Skoda na neurejenih odsekih reke Bolske se ob vsaki visoki vodi veča. Tu bo treba zagotoviti sredstva za ureditev strug. Ob Savinji, kjer je voda dosegla srednje visoko raven, je tudi precej obrežnih poškodb. Zlasti so poškodovani opuščeni jezovi ln obrežje pred sto leti zgrajene regulacije na odseku od Celje do Nazarij. Skupno .je ob Savinji škode za približno šeststo tisoč dinarjev. Ce skupno ocenimo vso škodo, ki so jo na objektih in obrežjih vodotokov povzročile poplave, lahko ugotovimo. da znaša ta zlasti na neurejenih naravnih strugah približno 3 milijone dinarjev. Pri vsem tem je treba omeniti, da so urejeni regulirani odseki, še zlasti celjsko vodno vozlišče in regulacija Ps>-ke od Šoštanja do Velenja, to poplavo v redu vzdržali. To nas zopet opozarja, da se je treba pospešeno lotiti ure- janja celotnega vodnega režima na območju Savinje in Sotle. J02E PERČIČ Upravni odbor je potrdil letošnje programe za hmeljarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in živinorejo. Za področ- MURSKA SOBOTA Pogovor o ustavnih dopolnilih MURSKA SOBOTA, 4: maja — V zdravilišču Radenska sta se Roman Albreht in Zvone Dragan pogovarjala ž direktorji in predstavniki družbe-nbpolitičnih organizacij kolektivov ter delavskih svetov o uresničevanju ustavnih dopolnil. Večji del razprave so namenili ustavnim določilom o vlogi temeljnih organizacij združenega dela. Pogovor je priredil občinski komite ZK v Murski Soboti. B. B. \ SLOVENJ GRADEC Čudni regresi Na sinočnji seji sveta zveze sindikatov za Pomurje v Ljutomeru je nanesla beseda tudi na nedavno kritiko pomurskega medobčinskega sveta ZKS na račun sindikalne organizacije. Sekretar Miro Zupančič je zavrnil očitek o premalo preučeni in preostri kritiki tudi z navedbo nekaterih »drobnih« nepravilnosti, ki bi se jim moral postaviti po robu zlasti sindikati. Po njegovem mnenju je med drugim nevzdržna sedanja praksa delitve regresov za dopuste in za malice v delovnih organizacijah. Dejal Je, da dodatek za dopust ne more biti upravičen, če zaposleni tega denarja zares ne uporabijo za svoje počitnice. Se bolj čudna pota so ubrali v številnih kolektivih z uvedbo bonov za malice, ki jih izdajajo zaposlenim v dogovoru s trgovskimi podjetji. Ti komercialni boni so namreč postali vse prej kot plačilno sredstvo za malice, saj jih večina zaposlenih najraje »pretaplja« v razne gospodarske potrebščine, porabijo pa jih tudi za cigarete ali celo za žgane pijače. Seveda, v veliko veselje trgovcev. B. B. Tekmovanje ekip prve pomoči SLOVENJ GRADEC, 4. maja — V tednu Rdečega križa, ki bo letos od 7. do 14 maja, bo občinska organizacija RK priredila številne akcije. V nedeljo, 7. maja, bo na osnovni šoli v Slovenj Gradcu tekmovanje ekip prve pomoči. V teoretičnem in praktičnem znanju se bo pomerilo 14 ekip. Najboljša ekipa se bo udeležila republiškega tekmovanja v Ilirski Bistrici. M. V. Mariborski GŠC išče investitorja MARIBOR, 4. maja — Delovni kolektiv gostinskega šolskega centra Maribor je obravnaval problematiko v zvezi z graditvijo novega šolskega poslopja in sklenil, da bo prevzel zadevo v svoje 10-ke. Izvolili so komisijo, ki bo preučila celotno gradbeno dokumentacijo in se pogovarjala s predstavniki občine, gostinci in podjetjem Komuna projekt. Delovni kolektiv želi, da bi čimprej poiskali investitorja za graditev novega šolskega objekta. M. K. Murska Sobota: SZDL o zdomcih MURSKA SOBOTA, 4. maja — Izvršni odbor občinske konference SZDL je obravnaval priprave na razširjeno sejo, ki bo 15. maja, na njej pa bodo govorili o pereči problematiki zaposlovanja delavcev v tujini. Člani izvršnega odbora so razpravljali tudi o programu dela SZDL v letošnjem letu. B. B. Novi predsednik ZMS v Ajdovščini Na letni konferenci mladinskih aktivov v občini so izvolili za predsednika občinske konferece ZMS Petra Velikonja. F. H. je hmeljarstva, kjer je tržna proizvodnja razvita do najvišje stopnje, je mimo letnega programa izdelan in sprejet tudi srednjeročni program do leta 1976. Slednji predvideva razširitev in obnovo hmeljarstva na površini 1100 hektarjev, tako da bo končna letna proizvodnja slovenskega hmelja znašala 5500 ton. Predstavnik podružnice Ljubljanske banke za kmetijstvo v Celju je povedal, da je za financiranje letošnjih kmetijskih investicij na voljo 100 milijonov dinarjev. Programov za investicijske zahtevke pa po izjavi predstavnika banke še ni dovolj in je zato apeliral, da družbene proizvodne organizacije z njimi pohitijo in si tako pravočasno zagotovijo sredstva. Govorili so tudi o možnosti za proizvodnjo jagodičevja v nerazvitih kmetijskih predelih Štajerske. Med drugim se ponuja možnost večje kooperacije in sicer za 5000 ton ribeza in jagod letno za obdobje 10 let. Zastavlja pa se vprašanje, katera organizacija je pripravljena prevzeti ta posel z dolgoročnimi obveznostmi do tujega partnerja. Odločitev bo morala pasti še v prvi polovici maja. Precej kritičnih pripomb so na UO Styrie izrekli na račun prešibke pospeševalne in zaščitne službe v sadjarstvu in vinogradništvu. Zavzeli so se za ustanovitev močnejšega pospeševalnega centra za sadjarstvo in vinogradništvo v Mariboru. Spričo pomembnosti zadev, | ki so jih obravnavali s po- dročja razvoja kmetijstva osrednje in severozahodne Slovenije, so udeleženci z obžalo-vanjem ugotovili, da se razprave nd udeležil niti eden predstavnik republiških forumov ali strokovnih inštitucij. To se jim zdi nevzdržno. F. KRIVEC Turistični seminar za kmete SENTDANIJEL NAD PREVALJAMI, 4. maja — Turistični oddelek pri gozdnem gospodarstvu v Slovenjem Gradcu bo pripravil 12. maja enodnevni seminar za kmete, ki so se vključili v kmečki turizem ali pa to še nameravajo. Na seminarju bo Milena Berce govorila o organizaciji dela v kuhinji in pa o osnovah strežbe v domači hiši, vodja oddelka dipl. inž. Dušan Dretnik pa bo navzoče seznanil s programom razvoja kmečkega turizma v naslednjem obdobju. T. V. Nesreče otrok pri letošnjem streljanju z doma izdela-topovi v Trbovljah pred prvomajskimi prazniki mmi TRBOVLJE, 4. maja. Včeraj popoldne se je približno 600 občanov in šolarjev na trboveljskem pokopališču poslovilo od nesrečne žrtve letošnjega streljanja s topovi. Kot smo že poročali, je bilo ob letošnjem praznovanju delavskega praznika v Trbovljah zaradi streljanja s topovi več nesreč. Osemletni Karli Hlade je izgubil življenje, 10-letni Roman Koklič pa se še vedno bori s smrtjo, sedemletni Jani Košak ima hude poškodbe na glavi, neki občan si je zlomil obe nogi, več pa jih je bilo lažje ranjenih. Streljanje z doma izdelanimi topovi v dneh pred 1. majem je v Trbovljah del tradicionalnega praznovanja. Tradicijo ob kurjenju velikih kresov negujejo že desetletja, vendar doslej nesreč ni bilo. Letos pa se je nezgoda pripetila že 27. aprila, ko so otroci na Agnes privlekli težak top. Med streljanjem je pred top neprevidno legel Jani Košak. Leseni zamašek je otroku priletel v obraz tako, da so ga zaradi hudih poškodb morali prepeljati v bolnišnico. Kljub temu so otroci še naprej streljali z nevarnimi, iz debelih cevi narejenimi topovi, ki so jih mašili tudi z več kilogrami težkimi lesenimi zamaški. Miličniki so jim sicer odvzeli nekaj topov, od katerih imata dva več kot 25 cm premera m segata v dolžino skoraj 3 metre. Tri dni po nesreči so otroci isti top zvlekli z Agnesa v staro rudarsko naselje na dvorišče ob avtobusni postaji v Neži. Medtem ko so starejši v neposredni bližini pripravljali velik kres, so otroci streljali. Okrog 19,30 ure je lesen zamašek zadel v glavo Karlija Hladeta. Pogledal je v cev, zakaj ni počilo. Dečku je počila lobanja, umrl je v Kmetom enake pogoje Maribor: za združitev zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov MARIBOR, 4. maja — Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribora se je danes soglasno izrekla za združitev, zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev. Kmetom je treba dati enake pogoje za zavarovanje, so dejali, saj z dosedanjim načinom samo pospešujemo socialno diferenciacijo in pospešujemo odseljevanje kmetov, tako, da ostaja čedalje več zemlje neobdelane. Skupščina je obravnavala tudi program dela za letos in kot glavno nalogo podčrtala priprave na referendum o združitvi obeh zavarovanj. J. J. Maribor: potrjeni sklepi senata razsodišča ZK MARIBOR, 4. maja — Sinoči se je sestalo častno razsodišče pri mestni konferenci ZK Maribor in obravnavalo zadevo Jeklo Ruše. potrdilo je sklepe in stališča senata častnega razsodišča, o katerih je Delo že poročalo. O svojih sklepih bo- častno razsodišče obvestilo prizadete posameznike ter organizacijo ZK Ruše in oddelek ZK v podjetju Jeklo Ruše. M. K. no. Pobudo komisije za življenjske in delovne pogoje pri bistriškem sindikalnem svetu, da probleme rešuje v delovnih organizacijah, je prav gotovo potrebno pozdraviti, v | primeru kamnosekov iz Cez-laka pa je želeti, da bi skupno z Radeljčani našli pot, ki bo delavcem zagotovila boljše delovne pogoje in ugodnosti. D. UTENKAR V kamnolomu Ingmaga v Cezlaku so težavni delovni pogoji — Pogoste so tudi nezgode — Sindikat posreduje V Cezlaku, kjer so znani kamnolomi pohorskega granita, že dlje časa opažajo, da delavci obolevajo za silikozo. Pred kratkim so se, na pobudo bistriškega občinskega sindikalnega sveta, sešli člani komisije za življenjske in delovne pogoje, vodstvo obrata Ingmaga in sindikalni delavci obrata. Ugotavljali so, da večina delavcev predčasno preneha z delom in se invalidsko upokoji, kajti delovni pogoji v kamnolomu so težavni. V desetih letih je bilo invalidsko upokojenih kar 32 delavcev. Dogovorili so se, da bodo skupno z občinskim sindikalnim svetom Radlje ob Dravi, kjer je sedež podjetja, naročili strokovno analizo pri republiškem zavodu za zdravstvo ter poskušali doseči, da bi delavcem, ki opravljajo najbolj težavno delo, priznali beneficirano delovno dobo. V minulih letih je bilo v kamnolomu veliko delovnih nezgod, zato so spregovorili tudi o tem problemu. Največ težav so imeli z novimi delavci, ki se le težko privajajo na posebne pogoje dela. Večkrat so bila vzrok nesreč slaba zaščitna sredstva, ki pa so jih sedaj Izboljšali. Zaposleni v kamnolomu upravičeno kritizirajo zdravstveno službo, saj se še ni pripetilo, da bi zdravniki katerega izmed njih poslali na zdravljenje v zdravilišče, čeprav bi bilo to nujno potreb- Oglašujte v dnevniku DELO bolnišnici. Isti večer si je zlomil obe nogi tudi občan, ki je splezal na Kres, da bi ga zalil z bencinom. Nekdo pa je prav takrat neprevidno podneti! kres. Možakar je v strahu skočil s kresa. Na Polaju, ob opekarni, je bil hudo ranjen tudi desetletni Roman Koklič, doma z Reke, ki je prišel v Trbovlje na obisk Zamašek iz velikega topa ki je še včeraj stal na istem mestu ob dogorevajočem kresu, je otroka za del in mu hudo poškodoval jetra. Ob teh nesrečah smo obiskali tudi Antona Hajdnika, komandirja postaje milice v Trbovljah. »Streljanje s topovi je v Trbovljah tradicija. Ker gre za manifestacijo ob praznovanju delavskega praznika, ni ne z zakonom in ne s Kakšnim odlokom — prepovedano. Kljub temu smo ob prvi letošnji nesreči nekaj topov odvzeli, druge pa so pred nami občani skrili. Ravnali smo na svojo roko, da bi preprečili nesreče. V minulih letih m bilo nesreč, ker so streljali starejši ljudje in ne otroci. Ko smo analizirali nedavne nesreče smo ugotovili, da ni možen niti kazenski pregon, ker so bili udeleženi le otroci. Za kazenski pregon se preiskovalnemu sodniku odpira le možnost postopka zoper izdelovalce teh uopov. Očitno je namreč, da so topove izdelale roke strokovnjakov in ne otroci. Drugače pa smo brez moči. Največji delež krivde za nesreče nosijo starši.« Krivdo staršev so nakazovali tudi ostali sogovorniki v Trbovljah s katerimi smo se po teh nesrečnih dogodkih pogovarjali. Cena prelite otroške .krvi je prevelika in zahteva stroge ukrepe. J. SEVER Jugoslovanska AJDOVŠČINA Pohod mladih na Čaven Za praznik dela je organizirala občinska konferenca zveze mladine Ajdovščina pohod mladih na Čaven. Pohoda se je udeležilo veliko število ne samo mladih, ampak tudi starejših. Zbrali so se pred spomenikom padlim v Ajdovščini. Mladinci so na Čavnu razpravljali o temah: mladi in planine, alkohol — sovražnik mladih številka ena, mlada generacija in njeni problemi ter mladi vključeni v delo mladinskih aktivov. Zvečer so imeli ob kresu veselo zabavo. Mnogi udeleženci so tokrat prvič uživali lepote čudovitega gorskega okolja. loterija Srečke so zadele s končnicami din 10 20,— 90 10,— 4270 300,— 73970 1.000,— 400010 10.020,— 1 6,— 15441 506,— 76361 506,— 743491 10.006,— 32 10,— 77542 2.000,— 85392 500,— 020752 10.000,— 310902 10.000,— 13 -20,— 63 10.— 93 10,— 373 50,— 61093 510,— 761013 10.020,— 494 100,— 4144 300,— 29034 500,— 73844 1.000,— 45 30,— 35955 500,— 75795 1.000.— 687435 10.000,— 732125 20.000,— 2576 200,— 2806 200,— 38126 2.000,— 70626 500,— 7 6,— 20517 506,— 34337 1.006,— 036767 10.006,— 392277 150.006,— 8 6,— 15458 506,— 96768 2.006,— 119158 10.006,— 441248 10.006,— 49 10.— 52239 500,— 99749 1.010,— 280379 10.000,— KAMNOLOM INGMAGA V CEZLAKU. Foto: D. Utenkar Večji dobitki v Sloveniji: po 10.000,— din v Novi Gorici na štev 400010 in štev. 761013 po 1.000,— din 5 dobitkov v Ljubljani in eden v Celju. Loto Začasno poročilo za 18. kolo — I. žrebanje žrebanje je bilo 2. 5. 1972. Izžrebane številke: 2, 4, 7, 13, 34 in dodatna 23 Začasna vrednost dobitkov: 4 zadetki z dod. štev. 7.826,— din Četverke 527,60.— din Trojke (končna vrednost) 17.95.— DOBITKI V SLOVENIJI ČETVERKA Koper 45 — 654861-4 Trojk je v Sloveniji 186. LOTO II. Začasno poročilo za 18. kolo — II. žrebanje Žrebanje je bilo 2. 5. 1972. Izžrebane številke: 17, 18, 27, 30 , 34 in dodatna 36 Začasna vrednost dobitkov: Peterke 50.000,— din (končna vrednost) četverke 362,40 din Trojke 16,85 din (končna vrednost) DOBITKI V SLOVENIJI PETERKA Brežice 21 — 537709-4 ČETVERKE Ljubljana 10-159417-4 Ljubljana 13—531950-4 Ljubljana 13-531983-4 Brežice 21-537702-4 Brežice 21-537705-4 Brežice 21-537712-4 Jesenice 39-168975-4 Trojk je v Sloveniji 151. Končno poročilo za 17. kolo bomo objaviil danes teden. Zakasnitev je zaradi praznikov, ker je podaljšan rok za reklamiranje dobitkov. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA DIREKCIJA ZA SR SLOVENIJO LJUBLJANA NEURADNO POROČILO O ŽREBANJU SREČK 18. kola, ki je bilo one 4. 5. 197* I. liga v številkah Strelci 1» — San trač . U — Kustudič , Pbk* X Grbavec 1. Domači : gostje V 36. kolu ao domači smagall štirikrat, prev tolikokrat igrali neodločeno ter enkrat sgubiU (16:10). Najuspešnejšo kolo sa domača Je Mio drugo. ▼ katerem ao onagall ▼ vseb oarech tekmah (33:4). Gostja so bili najbolje v 31. kolu: dvakrat so snagali. štirikrat igrali neodločeno ki enkrat ngubill (7:4). V skupnem seštevku so domačo* —pl 133-krat. TO-krat igraU neodločtno ter 30-krat izgubili. Enajstmetrovke Je bitat dosojena ena. Katal inski jo Ja reali-i Zdjeznlčar — Sarajevo. V doslej 27 strelih V 36. ztral na z bele točke ao domači zadeli 31-krat tat dvakrat zgrešili, gostje pa ao rsalisiraa dva strela in dva agrekll. Izključeni kolu Je bil izključen la t M ostaret prlkljtk priključili »voki imata S loboda. pga. Vardar m Borac. Gledalci ▼ 36. kolu Jih Ja belo 78.000. skupaj doslej 2.305 000. Največ v 1 in 25. kolu - po 134.000. Rekord prodanih — Partizan — C. zvezda (52.083 tal 1.387.390 dinar- Najučinkovitejše kolo ▼ 36. kolu Ja bilo dossčonlb 36 zadetkov. 3.89 poprečno na tekmo. Stopaj Ja Mio tloseJtnih 531 zadetkov, poprečno 333 na tekmo. Največ zadetkov 2. kolo (26 ali 4 na tekmo), najmanj 13- kolo (8 ali 0JS na tekmo). Etapa dr. VVelleju V 36. kolu napovedovani prvotgaUob nogometnih rezultatov Je tehnični direktor Maribora dr WeUe premagal zeleno — belega kolego dr. Obradonča a 6:3 m zmanjšal razliko na 166:175. Or. Wetle Je zadel rezultat Radnički (K) - CeUk (3 točke) ter tipe Olimp: ia — Zveeda. Vojvodina - Dinamo in Vele* — Vardar. Dr. Obredovl* pa Je zadel le tipe Borac — S.oboda. Partizan — Hajduk in Vrte* — Var-dar (3 točka). * Opomba uredništva: upoštevali smo napovedi, ki — Ju doktorja dala 9. aprila, ko M moralo Mti na sporedu se-danje torkovo m sredino kolo. Lestvici NA TUJEM 2rljet. 13 S 5 2 17:12 17 Vojvodin* 13 3 9 1 14:12 15 13 5 4 4 15:16 14 13 3 • 4 6: 7 12 13 S 3 6 10:14 12 13 3 5 6 11:19 9 13 3 4 7 10:17 8 13 1 5 7 13:21 7 12 1 4 7 12:24 6 13 1 3 9 7:21 5 1305 8 4:23 5 13 1 3 9 8:26 5 19 0 4 9 6:23 4 13 0 4 9 4:29 4 13 1 * 10 5:39 4 13 0 3 10 2:22 3 12 0 2 10 6:26 3 13 1 0 12 9:33 2 DOMA Zvezda 13 10 3 0 31: 8 23 Vele* 13 S 5 0 32: 8 21 2eljes. 13 10 1 2 25: 6 21 Vojvodin* 13 9 3 2 29:12 30 Sloboda 13 9 2 3 21: 6 20 Sutjeska 13 9 2 2 30: 9 20 Olimpija 13 * 3 2 22: 9 19 Hajduk 13 9 1 3 27:18 19 Beograd 13 8 6 9 17: 4 18 Rad. (N) 13 7 4 2 17: 8 U MB Borac Sarajevo Vardar Dinamo 13 13 13 13 13 Rld. (Ki 13 Part. 12 Maribor 13 5 S 0 14: 7 18 5 2 3 15: 9 18 6 5 2 25: 9 17 6 5 3 14: 8 17 6 4 3 18:10 16 6 4 3 15: 9 16 6 3 3 18:10 15 3 10 1 11:10 14 Modri in rdeči trak Dela Popadič in Popivoda Slednjič Je pnilo do spremembe tudi v tekmovanju m modri trak ruiega ondnikn, s katerim bomo nagradili strga igralca slovenskih prvoligašev. U bo ob koncu prvenstva zbral največ točk Na prvo mesto se Je kljub ■atol man) povzpel levi srednji krilec Olimpije Popedič. ti Je prehitel mariborskega srednjega napadalca Kranjc« ra igra trn zadnjih tekmah tako slabo, da je s poprečno ročno 5 točk zaostal za Popadi čem za točko._ Vrstni red za modri trak (seštevek oceni: Popedlč 172. Kranjc 171. RaSev«? in Srbu 162. Sošklč 160. Horjak 157 itd. Vratni rad sa rdeči trak (najvišja poprečna ocena): 1 Popi voda 733. Oblak 7.00. Stojanovič 634. Simeunovič 632. Popadi* 630. Sošklč 6.87. Goleč 6.63. Ameriek 6.62. Kranjc 5 ja itd. Zasluženo prvi Jugoslovanski košarkarji so v zadnji tekmi TV turnirja premagali Sovjetsko zvezo in s tem osvojili prvo mesto LJUBLJANA — Tradicionalni majski TV turnir je bil letos še kvalitetnejši in zanimivejši kot lani. Beograjski televiziji Je poleg treh svetovnih prvakov uspelo zbrati posrečeno kombinacijo izrednih košarkarjev za svojo ekipo. Poleg naših Djerdje, Skansija ter izrednega Ma-nuela Rage sta nastopila še odlična Američana Hal-combe ln Thomas. Tudi drugi Jugoslovani so dokaj uspešno asistirali Mehičanu Ragi, ki igra naravnost fantastično. Objektivno najmočnejši ekipi turnirja, reprezentanci Jugoslavije ln SZ. sta pokazali svoje kvalitete ln pomanjkljivosti šele zadnji dan v neposrednem dvoboju. Za nas je razveseljivo, da smo tokrat premagali Izredno močnega nasprotnika ravno z njegovim orožjem — ostrino ln močjo, ki so Jo naši Igralci demonstrirali med vso tekmo. Naši so po neuspešnem nastopu v Barceloni kaj hitro našli sebe in način, kako se Je trebe zoperstaviti sovjetskim igralcem. Lani Je bil- na EP v Essnu odkritje Kneževič. včeraj Marovič. Jutri bo morda kakšen drug mlad Igralec, kar Je velik adut nas Jugoslovanov. Poleg teh dveh. takorekoč novincev, pa so glavno breme Se vedno nosili R. Tvrdlč. Plačaš. Kaplčl*. Si- Spored turnirja »Tivoli 72« PETEK. 5. »LAJA 19.00 Jugoslavija — Brazilija 20 45 Slovenija — SZ SOBOTA. 6. MAJA 19.00 Brazilija — SZ . 20.45 Slovenija — Jugoslavija NEDELJA. 7. MAJA 16.30 Jugoslavija — SZ 18.15 Slovenija — Brazilija monovlč ln Cosič. In ker še imamo notranjo rezervo ravno pri Cosiču, ki se je sicer boril s igral povsem drugače kot bi moral, lahko z optimizmom pričakujemo naslednji dvoboj s Sovjetsko zvezo. Igralcem SZ bo beograjski turnir pustil precej grenak okus. Po-ekipi TV Je 1 raz proti ekipi Je bU za vse veliko presenečenje, zadnji poraz proti reprezentanci Jugoslavije pe potrjuje domnevo, da Je ta ekipa vendarle ranljiva. Ce se JI nasprotnik zoperstavi z njenim najmočnejšim orožjem — ostrino, potem hitro izgubi glavo. Poleg tega sta bila Paulauskas ln S. Be-lov, prvi zaradi prisilnega odmora (poškodba) drugi pa zaradi preutrujenosti, premalo izkoriščena. Vedno atraktivni Brazilci Imajo letos malo slabšo ekipo. Glavno breme še vedno leži na Ubira tanil. ki pa se samo s pomočjo drugega centra Martjulnha ne more enakovredno kosati z višjimi centri nasprotnikov, ki se poleg tega še stalno menjavajo. So pa še vedno Izredno hitri In igrajo za oko dopadljivo košarko. Dokler Imato dovoli moči se uspešno nosijo s višjimi nasprotniki, v drugem delu tekme pa praviloma popustijo. Repriza beogratskega turnirja v Ljubllant bo toliko zanimivejša, ker se bodo poraženci hoteli na vsak način oddolžiti za neuspeh v Beogradu. Skoda je le. da ne bo SKL — MOŠKI 1 A Maribor na vrhu 9 Zmagi Triglava in Celja v gosteh — V dežju katastrofa oslabljenega Kroja LJUBLJANA — Po 3. kolu so neporažene le še štiri ekipe. Doslej vodeči Novoteks je pokleknil doma pred Celjani, Triglav pa je zmagal v Trnovem. Tako so se na vrhu znašli Mariborčani, ki so osvojili doslej vse možne točke. nastopil res izredni Ra ga, ki Je tudi tokrat navdušil. Zdaj sta mi tudi razumljiva skrb in nega njegovega trenerja Ace Nikoliča, ki je še enkrat pokazal, s kakšno resnostjo mora trener opravljati svojo dolžnost, pa čeprav ima e-kipo Igralcev, zbranih z vseh vetrov. IVO DANEU TV : Brazilija 82:72 (49:29) BEOGRAD — Dvorana športov. gledalcev 2000, sodnika Radovič in Obrkneževi* (Jugoslavija). TV: Jarič 2, Maroevič 6, Marter 8. Djerdja 0. Slavni* 5, Halcombe 10, Raga 32, Skansi 9. BRAZILIJA: Fransergio 2. CTbiratan 14, Sezar 4. Rubens 13, Marquinhos 2, Carioca 9, Adilson 13, Luis Melo 7, Ro-bertao 8. Jugoslavija : SZ 99:92 (54:45) BEOGRAD — Dvorana športov. gledalcev 2.500, sodnika Stojčev (Bolgarija) in Popovski (Jugoslavija). JUGOSLAVIJA: Tvrdlč 17, Simonovič 15, Jelovac 4, Kneževič 13. Kapičlč 15, Cosič 14, Solmah 3, Plečaš 8, Marovič 10. SZ: Krikun 4. Arzamaškov 5, Zarmuhamedov 8, Bala-iov 4. Edeško 5. S. Belov 30. Dvomi) 10, A. Belov 15, Andrejev 11. Končna lestvica 1. Jugoslavija 2. Ekipa TV 3. SZ 4. Brazilija 3 3 0 270:239 6 3 2 1 228:226 4 3 1 2 237:229 2 3 0 3 203:244 0 NAMIZNI TENIS Olimpija tudi moški pokalni prvak LJUBLJANA, 4. maja — Včeraj je bilo v Trnovem odigrano polfinale in finale pokalnega tekmovanja moških ekip SRS ▼ namiznem tenisu. Olimpija je tudi v moški konkurenci postala pokalni prvak s prepričljivima zmagama v polfinalu in finalu. Vrsta Ištvana Korpe je premagala Ljubljano s 5:1, Ilirija pa Maribor II s 5:2. Srečanje obeh ljubljanskih klubov se je končalo z zmago Olimpije s 5:2. V zvezni finale na Hvaru sta se uvrstili vrsti Olimpije in Ilirije, vendar kaže, da bo finale na Hvaru minilo brez slovenskih udeležencev, ker so vse ekipe iz SRS odpovedale udeležbo. Zelo majhna možnost je le za nastop ženske ekipe Triglava iz Kranja. Iz NTZJ so danes sporočili, da obstoja tudi možnost odpovedi zveznega finala. Rezultati — Ilirija : Maribor: 5:2 (Nišavič — Lukež 2:0, Koman — Canjkar 2:0, Petronijevič — Klinger 2:1, Koman — Lukež 1:2, Nišavič — Klinger 2:0, Petrondje-vič — Canjkar 1:2, Koman — Klinger 2:1). Olimpija — Ljubljana 5:1 (Rak U. — Mikeln 2:0, Simonka — Kem 2:0, Korpa — Kastelic 2:0, Simonka — Mikeln 2:1, Rak U. — Kastelic 1:2, Korpa — Kem 2:0). Olimpija — Ilirija 5:2 (Rak U. — Petronijevič 2:1, Korpa — Se-tina 2:0, Rak B. — Koman 0:2, Korpa — Petronijevič 2:0, Rak U. — Koman 2:1, Rak B. — Setina Več kot 17 000! Danes tekmovalne discipline XVI. pohoda »Po poteh par-tizanske Ljubljane« — Sovjetski atleti nevarni Korici 1:2, Korpa — Koman 2:0.) TENIS I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Željezničar : Sarajevo 1:2 (0:0) SARAJEVO — Stadion KoAevo. g.eda-oer 15.000. teren m neme dobro za igro. sodnik D. Horvat (Zgb). STRELCI: 0:1 — Saran (50). 1:1 - KataliiMki (74.. 11 m), 13 Saran (891. ZELJEZN1CAR: Janjtiš. D. Ko Jovič. Bečirapamč. Brati*. Kaialin-aki. Hadžiahoc. Jelušič. Jankovič. Bokal t Radovič), Sprečo. Dere-kosnč (Rodič). SARAJEVO: Mufu*. TMan. Mu surov-.*. Košar tD. Simič). Dernir. Bajič. Dupovac (Antič). SIJtvo. Petkovič. Saran. Mušovtč. ja. ki si je v svojem prvem nastopu v ekipi Sarajeva med posredovan tem s svojim vratarjem zlomil podkoienieo. K. KAMERIC tekmecev je vnovič dokazala staro pravilo, da favoritu ne uspe zmeraj izkoristiti svoje prtlotnoeti. Enajsterica Sarajeva, ki je na lestvici precej na slabšem, je zaslu-9M premaga! vodilno moštvo »verne lige v zelo zanimivi m iair tekmi- Sarajevski derbi ae Ja končal tra-Boberta Košar - | ŠPORTNA NAPOVED j Dvanajst pravilnih (2. IZREDNO KOLO) 1. Maribor — Radnički (N) 2. Partizan — Hajduk 3 Željezničar — Sarajevo 4. Vojvodina — Dinamo 5. Olimpija - C. zvezda 6. Vele* — Vardar 7. Sutjeska — Beograd >. Borac — Sloboda * Radnički (K) —Čelik 10 Osijek Spartak 11. Kionanovo — Borac (C) Maribor 3:3 (0:0) Branik MARIBOR. 4. maja — V prijateljski tekmi je prvoligaš Maribor igral s članom SKL Branikom 3:3 (03). Branik Je vodil še s 3:0. vendar ao vijoličasti le izenačili Sredi drugega polča-‘1 pretepa, ki pod tribuno, i Z. Krojs. Bradvl* el za Maribor, za Branik pa 2 in Predan 1. Drava : Aluminij 1:2 (0:2) sa sta morata žaram se je nadaljeval Se p s igrišča Kranjc in Strelci. Raševitf 2 in E PTUJ. 4. maja — V tekmi SNL je Aluminij j gledalci premagal Dravo (2:0). Strelci: 0:1 — Lončarič (19). 0:2 — Nikoli* (30). 1:2 — Klanj šfek (96). VVolverhampton : Tottenham 1:2 (0:0) WOLVERHAMFTON. 4. maja — V prvi finalni tekmi za pokal UEFA so nogometaši londonskega Tottenham* premagali domači Wolverhampton s 2:1 (0:0). Za zmagovalce Je zadetke dosegel Chi vers v 57. tal 66. minuti, ze domače pe je bil uspešen Mccaltog v 71. minuti. Povratna tekma bo 17. maja v Londonu. Z4t4t*4t4t4l-k4nt4(4t4m4l4t4t4t4t-k4t4t4t4t-k4t4t-k4t-k-k4t*4t4nt4t-k4t4^ * * * * * * k * * * * k k * * * * k * * k k k k k k k * * * * * * * * * * Lestvica 1. Željezničar 26 16 • 4 42:18 38 2. C. zvezda 26 13 9 4 37:15 35 3. Vojvodina 26 12 11 3 43:24 35 4. Beograd 25 11 10 4 32:20 32 5. Vele* 26 10 • 7 42:25 29 0. Hajduk 26 11 6 9 38:37 28 7. Partizan 25 11 3 9 28:24 27 8. Sloboda 26 9 7 10 26:28 25 9. Dinamo 26 7 9 10 31:31 23 10. Vardar 25 7 • 9 26:32 23 11. Sutjeska 26 9 S 12 22:31 23 12. Čelik 26 6 11 9 22:32 23 13. Sarajevo 26 7 8 11 32:30 22 14. Borac 26 8 6 12 21:32 22 15. Olimpija 26 9 3 14 31:42 21 16. Radnički (N) 25 7 6 12 23:36 20 17 Radnički (K) 26 6 a 12 19:37 20 18. Maribor ' 26 S u U 16:38 18 Vrhnika : Radenska 87:69 (41:32) VRHNIKA — Igrišče Partizana, edalcev 300. sodnika P. Kavčič tl*) m Rus (Kr). VRHNIKA: Gorenc 2. T. Gan lan 16. Seljak 16. Obid 10. De Gle-ria 21. Božič 10. M. Gantar 6. Modrijan 6. RADENSKA: Fink 95. A. Oto. zel 10. Jagodnik 33. Šmalca 2. T. Oroeel 4. Hladnik 2. Hakelj 3. Igra M bila posebej kvalitetna, ker Je vos čas deževalo tal Je spolzko igrišče motilo igralce. Kljub temu. da so nastopili brez poško Globočnika, so domačini že na začetku zaigrali povezano in ai kmalu priigrali precejšno prednost. Gostje so Jih sredi polčasa sicer ujeli, toda Vrhničani so znova uredili svoje vrste, si že pred odmorom zagotovili aj naskoka, ki ao ga nato v drugem delu še povečali. V zadnjih minutah Je trener poslal na igrišče mlajše igralce, kar so gonje izkoristili m nekoliko omilili poraz. J. KOTNIK Novoteks : Celje 73:83 (36:38) NOVO MESTO — Igrišče na Loki. gledalcev 600. vreme deževno, sodnika Jeraj (Trd) in Drvarič - NOVOrEKSr. Splichal 19. Z. Kovačevič 12. S. Kovačevič 22. I-vančič I. Šepetave 14. Papič 3. h^r 2. CELJE: T. Sagadin 25. M. Sagadin 22. Z. Sagadin 14. Leskovar 2. Jerič 15. Erjavec ». V razg.banl tekmi, era najbolj ših kar Jih Je Mio v Novem mestu. so Celjani po zaslugi Sagadinov strli odpor domačinov šele proti koncu tekme, ko so Novo-meščanom pošle moči Sicer pa so se gostje na mokrem igrišču bolje znašli in zasluženo zmagali. S. DOKL Trnovo : Triglav 66:79 (31:38) LJUBLJANA — Igrišče Partizana Trnovo, gledalcev 100. sodni ka Bolka in Burja . TRNOVO Sok 2. Lenard 13. Martinčič 4. Koren 17. Vavpetič 2. Boj. Slapnik 2. Kozak 4. Bor. Slapnik 11. Rojc 11. TRIGLAV: Dežman 22. Fartek 4. Kalan 16. Klavora 5. Rus 6. Polšak 33. Kink 4. Trnovčani so doživeli že tret) zaporedni poraz. Triglav Jih zasluženo premagal zaradi bolj igre na začetku obeh delov. Tako so Kranjčani že v 3. minuti prvega polčasa povedli z 12:0. Domača ekipa se je le malo zbrala in mižala razliko na 31:38. Tudi v drugem polčasu so Kranjčani silovito začeli in s koši razpoloženega Kalana povedli v 29. minuti kar za 20 točk Nenadoma pa se jim Je ustavilo in štiri minute niso dosegi: koša. Domačini ao to izkoristili, toda drugega kot mižati razliko niso mogli storiti. J. JANČAR Maribor : Kroj 91:51 (29:21) MARIBOR — Stadion na Taboru. gledalcev 100. sodnika Juter-tnlk (MS) m Zule (Sl Konjice). MARIBOR: Vahen 8. KoJc 14. Jordan 5. Inkret 35. H el er 2. Cer-pes 6. M. Lovše 10. L. Lovše 21. KROJ: Stanita 4. Franko 3. Ce-rovski 4. Logonder 33. Habjan 3, Gaber 4. Gostje, ki so nastopili oslabljeni, ker štirje Igralci zaradi okvare avtomobila niso prispeli na na tekmo, so se v hudem nalivu v prvem delu še dokaj dobro upirali domačinom. V drugem polčasu pa ao modro-bell povsem nadigrali nasprotnike, pri katerih se V prvem polčasu so imeli gostje ves čas pobudo, kajti visoki Bunderla Je bil za domačine nepremostljiva ovira. V nadaljevanju pa so Branikov! košarkarji s požrtvovalno in borbeno igro nadoknadili zamujeno In na koncu zasluženo zmagali ter osvojili prvi točki v novem prvenstvu. J. KROPE 1. Maribor 2 Vrhnika 3. Triglav 4. Ilirija 5. Celje 6. Novoteks 7. Branik 8. Maribor 66 9. Radenska 10. Trnovo 11. Jesenice 12. Kroj 3 3 2 2 3 2 0 256:207 0 180:129 1 223:197 0 153:138 0 160:146 1 229:216 2 224:222 1 134:148 2 228:244 3 317:244 3 191:218 3 179:365 Štartajo slovenski klubi LJUBLJANA — Ta konec tedna se začenja tekmovanje slovenskih teniških ekip za pokal Slovenije, ki ga igrajo po ligaškem sistemu. Ker bodo tri najboljše slovenske ekipe (Branik I in II ter Olimpija I) posegle v boj šele v zaključnem delu tekmovanja, bodo boji v štirih predtekmovalnih skupinah bolj izenačeni. V vsakem dvoboju bodo igrali dve tekmi posameznikov in eno igro dvojic. V prvem kolu so pari naslednji: prva skupina — Triglav I : Branik III, Olimpija III ; Celje II, prost Kamnik III, druga skupina — Triglav II : Branik IV, Kamnik II : Celje I, prosta Olimpija II, tretja skupina — O-balni TK : Triglav III, Kamnik I : Olimpija IV, prost Rudar, četrta skupina — Triglav IV : O-limpija V, Slovan : Novo mesto, proste Jesenice. NOVO NA TUJEM (dn) LJUBLJANA — Danes in v soboto bo Ljubljana spet slavila. Več kot 17.000 udeležencev vseh zaključnih prireditev v okviru XVI. pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« bo skupaj z drugimi občani obudilo spomin na najtežje, a herojske dni slovenskega glavnega mesta. že danes se bodo udeleženci pomerili v partizanskem maršu, štafetah zmage in teku prijateljstva, v soboto pa bo na sporedu še tradicionalni množični manifestativni pohod, srečanje starih znancev, srečanje različnih rodov, ki pa vsi skrbno varujejo junaško tradicijo svojega mesta. Prvi bodo danes štartali tekmovalci v »partizanskem maršu«, ki jih čaka 25 km dolga pot od spomenika »Ob žici okupirane Ljubljane« na Titovi cesti mimo Gramozne jame prek Zal, Polja, Litijske ceste, Urha, Dolenjske ceste, Kolezije po Emonski cesti čez Trg revolucije na cilj na Ajdovščini. Proga za tekmovalke je dolga 8 km, štartale pa bodo na AVTO-MOTO SMUČANJE ISTANBUL — Nogometaši brazilskega Santosa so v prijateljski tekmi premagali domači Fener-bahče s 6:1 (2:0). Na tekmi je bilo 40.000 gledalcev. ROTTERDAM — V prijateljski mednarodni nogometni tekmi Je reprezentanca Nizozemske premagala Peru s 3:0 (2:0). ALPINISTIČNE NOVICE petji čjšl H*-*************************************** le Logonder. Za visoko zmago imata največ zaslug L. Lovše, ki je pobiral odbite žoge pod obema košema ln Inkret, ki Je skoraj vsako priložnost realiziral. J. KROPE Branik : Jesenice 66:57 (27:28) MARIBOR — Stadion v Ljudskem vrtu, gledalcev 50. sodnika Camplln (MS) tol Šuster (Ce). BRANIK: Covedič 11, Jerenko 10. Veble 12. Velturekl 2. Ravnikar 25. Bedrač 4, Tatalovič 2. JESENICE: Bunderla 33. Franko 4. Pirih 9. Vauhnik 12. Jeraj 6. VuJačlč X Nesrečna »Paklenica 72« V kanjonu Velike Paklenice se je tudi letos zbralo mnogo plezalcev lz Hrvatske. Slovenije in Avstrije Razšli bi se veseli ln zadovoljni. sa| ja bila alpinistična bera več kot dobra, ko ne bi v nedeljo prišlo do hude nesreče. Miha Robnik ln Lojze Pristovnik (AO TAM) sta prišla do vstopa v »Mosuračko smer«, ko je iz stene Arni* kuka priletela skala, se nad njima raztreščila in ju poškropila s kamnitim dežjem. Robn-ku ni pomagala niti čelada, niti hitra pomoč, udarec kamenja na tilnik mu je pretrgal nit življenja. Pristovnik pa Je dobil k sreči lažje poškodbe, tako da so ga kmalu odpustili lz bolnice v Zadru. Pregled vzponov V Paklen.cl je bilo med prvomajskimi prazniki po nepopojuh podatkih 6b plezalcev iz naše republike (Ljub Kranj, Kamnik, Jese-. niče, Maribor ln Slovenj Gradec), ki so skupno opravili 109 vzponov. Izreden obisk Je doživel •Klin« v Amč kuku. še do nedavna najtežja smer. ki so jo ponavljali z enim pa tudi več bivaki. Ponovile so ga kar štiri naveze (Srečnik Manfreda, RožiC-Anderle, Bence-Srečnik m Hauser-Nikron > v času od osem ia pol, do deset ur. Velebitaško smer sta ponovila Rebula in Zaplotnik, Ljubljansko Zaplotnik ln Ster, Marjan Manfreda pa Je soliral Brahmovo in Splitsko smer. Janez Gradišar je v navezi z Janezom Dornikom (spodnji del) oziroma Zdenko Dolinar (zgornji del) preplezal pr-venstveno »Slovensko smer« v Marata peči. Smer poteka levo od stebra, ki ga Jo pred kratkim preplezal Peter Sčotlnin in je ocenjena s V—VI, 200 m, 15 ur ter ima tri nihajne prečn.ce. V Savinjskih Alpah Tudi na Okrešlju ln Klemenčji Jami Je bilo zbrano lepo število alpinistov, predvsem s Štajerske in Koroške. Zaradi novozapadlega snega pa niso bili mogoči plezalni vzponi, zadovoljiti so se morali s pristopi na Klemenčji jami pa ao organizirali tečaj, ki ga je vodU Jaka Prelog. številni pristopi V drugih ostenjih naših gora med prvomajskimi prazniki ni bilo pomembnejših vzponov. Alpinisti in planinci so sicer opravili lepo število pristopov na zasnežene vrhove, tucU turni smučarji so biil marljivi, plezaU pa so menda le v Koglu ln Slemenu (nad Tamarjem). Nekaj poskusov je bilo Se v Brani ln Planjavi ter po vrhovih Spikove skupine. Prečenje Faragaša Da ao tudi v bližnjih gorah še »veliki alpinistični problemi«, so letošnjo zimo dokazali češkoslovaški plezalci. S sodelovanjem s domačini so opravili velikopotezno grebensko prečenje (od 7. do 19. februarja) grebena Faragaš v Romuniji, kjer se doslej v celoti ni posrečilo niti poleti. Greben, ki kulminira v naj višjem vrhu Romunije, 2643 m visokem Moldo* veanulu. so prečili Strl. Pulpan, Lukeš S rab, I. Dieška ln G. Gin-zel (vodja), odpravo pa Je organizirala TJ Ollmpta lz Prage. Naši na Kavkazu PERSKOL, 3. maja (po telefonu) — V tem kavkaškem smučarskem središču je bilo mednarodno tekmovanje v slalomu in veleslalomu za moške in ženske za pokal »Elbrus 72«. Startalo je 62 tekmovalcev in 45 tekmovalk iz Avstrije, ZRN, CSSR, Poljske, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije. Proge so bile precej zahtevne; strme, dolge in na višini od 2700 do 3080 metrov. Rezultati — veleslalom — moški: 1. Hagen (ZRN) 2:31,70, 2. Sohor (CSSR) 2:33,84 , 3. Cristea (Ro) 2:35,38 , 4. Gečko (CSSR) 2:35,82, 5. Panev (Bo) 2:37,25; Gašperšič in Bedrač sta v drugem teku odstopila; ženske: 1. Mittermeier (ZRN) 1:11,29, 2. Tre-ichel (ZRN) 1:11,77, 3. Isakova (SZ) 1:14,66, 4. Gazvoda (Ju) 1:16,53, 5. Askarova (SZ) 1:19,28; Pikonova je odstopila. Slalom — moški: 1. Hagen 113,78, 2. Cristea 114,69, 3. Sohor 115,31, 4. Wolf (A) 116,19, 5. Gečko 117,66, 6. Gašperšič (Ju) 117,88; Bedrač je v prvem teku odstopu ; ženske: 1. Mittermaier 102,96, 2. Treichel 103,06, 3. Matocova (CSSR) 107,68, 4. Sihova (SZ) 110,03, 5. Zlatareva (Bo) 111,11, 6. Gazvoda (Ju) 114,17; Pikonova je odstopila. F. GARTNER Maribor še čaka prijave MARIBOR — Za svetovno consko prvenstvo posameznikov v speedwayu, ki bo 7. maja v Mariboru, še vedno niso znane dokončne poimenske prijave iz CSSR in Bolgarije. Mariborčani so doslej potrdili prijave Madžarov, speedwayistov iz ZRN, Avstrije, in Jugoslavije. V naši reprezentanci je prišlo do spremembe, in sicer bo na mestu Evalda Babiča, ki je na odsluženju vojaškega roka nastopil Mariborčan Kekec. Torej bosta na mariborski stezi nastopila kar dvš domačina: Kekec in Miler. F. DEŽMAN IVER DNEVA Pokal Dela najboljšemu igralcu Organizatorji spominskega košarkarskega turnirja v Tivoliju so ob sodelovanju z različnimi družbenopolitičnimi in telesnokultumimi organizacijami pripravili za ekipe in igralce tudi več nagrad in priznanj. Med temi bo tudi srebrni pokal našega uredništva. (> »Delo — šport« bo nagradil najboljšega igralca na turnirju »TivoU 72«, ki ga bo izbrala komisija v kateri bodo bivši kapetan reprezentance Ivo Daneu, trenerja naše reprezentance Ranko Žeravi-ca in Mirko Novosel ter novinarja Aco Pastem jak in Stane Trbovc. Celovški cesti in po Večni poti ter Emonski cesti pritekle na skupni cilj vseh prireditev na Ajdovščini. Skupaj je za »partizanska marša« prijavljenih 57 ekip s 171 tekmovalci in tekmovalkami. Udeleženci prvih dveh disciplin naj bi predvidoma končali tekmovanje že do 19. ure, ko se bodo na ljubljanskih ulicah pomerile prve ekipe v »štafetah zmage«, za njimi pa bo ob 20. uri še tradicionalni »tek prijateljstva«. Proga je za vse nastope enaka, le da je števUo krogov v mestnem središču različno. Proga namreč poteka izpred Pošte po Titovi cesti, kjer pred Bavarskim dvorom zavije levo v Dvoržakovo ulico, nato teče po Vošnjakovi, seka Gosposvetsko in se nadaljuje po Župančičevi ulici, zavije v Cankarjevo, pred Pošto pa spet ŠAH Moskva že soglaša MOSKVA, 4. maja — šahovska federacija SZ je pristala, da bo dvoboj za svetovno prvenstvo med Spasskim in Fischerjem v Rey-kjaviku. Prav tako tudi soglaša s spremenjenim datumom začetka 2. julijem. Tako mednarodna šahovska federacija Čaka le še odgovor ameriške federacije, ki bi morala potrditi udeležbo Fischerja do 6. t. m. Dve točki naskoka Larsena TEA SYDE, 4. maja — V 14. predzadnjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Gligorič kot beil premagal Wadeja, Ljubojevič kot črni Keena, Parma pa je remiziral z Reejom. Drugi rezultati: Bellin : Portisch 0:1, Larsen : Cafferty 1:0, Bilek : Gheorghiu remi, Tringov : Hecht prek., Sax : Andersson prek. V nadaljevanju prekinjenih partij je Gligorič izgubil s Hechtom, Ljubojevič pa s Portischem. Vrstni red pred zadnjim kolom: Larsen 11, Ljubojevič in Portisch 9, Gligorič 8,5, Parma in Gheorghiu 7,5, Tringov in Keene 7 itd. Spored 16.20—17.00 Start »partizan-skega marša« na 25 km pri spomeniku ob Titovi cesti. 18.05 Start »partizanskega marša« na 8 km pri spomeniku na Celovški cesti. 19.00 Start »štafete zmage« 3 X 1000 m za srednje šole. 19.12 Start »štafete zmage« 3 X ip00 m za teles-novzgojne organizacije. 19.24 Start »štafete zmage« 3 X 1000 m za vse v ostale organizacije. Vse moške ekipe štartajo pred Pošto. 19.36 Start »štafete zmage« 3 X 600 m za šolske ekipe. 19.44 Start »štafete zmage« 3 X 600 m za osnovne in telesnovzgojne organizacije. Ženske ekipe štartajo pred Opero. 20.00 Start »teka prijateljstva« pred Pošto. Cilj vseh tekmovanj je na Ajdovščini. SOBOTA, 6. MAJA 3.00—9.30 Start manifestativ-nega pohoda na 10.000 m v Tolstojevi ulici. 9.00 Start manifestativnega pohoda pred muzejem revolucije v Tivoliju. Cilj obeh pohodov bo na Trgu revolucije. na Titovo, kjer bo na Ajdovščini cilj za vse tekmovalce. Tekmovalci v »štafetah zmage« in »teku prijateljstva« štartajo pred Pošto, tekmovalke »štafet zmage« pa na križišču Zupančičeve in Cankarjeve ulice (pred Opero). Za vse štafetne teke se je skupaj prijavilo 155 ekip s 465 tekmovalci, medtem ko bo v »teku prijateljstva« nastopilo 37 ekip, o-ziroma 115 atletov. V zadnjem trenutku je udeležbo odpovedala ekipa Padove, zato pa se je prijavila Moskva, v kateri bodo nastopili Andrejev in Zopev, ki imata na 5.000 m rezultat 13:38,0 ter Sustrov s 13:51,0, ki bodo gotovo hudi konkurenti našemu šampionu Danetu Korici. V' soboto pa bo več kot 16.000 ljudi sodelovalo v pohodu »Po poteh tovarištva in spominov.« Moške, ženske in mešane ekipe vseh osnovnih organizacij in šol II. stopnje čaka 10.000 m dolga pot iz Tolstojeve ulice, po tradicionalni trasi nekdanje žice na Trg revolucije, udeleženci pohoda na 5000 m, to so učenci in učenke višjih razredov osnovnih šol, pa bodo štartali pred muzejem revolucije v Tivoliju, njihov cilj pa bo prav tako na Trgu revolucije. S. TRBOVC SAIVSO EDEN JE GLIN Koroški veleslalom Ker IX. alpinističnega veleslaloma z Raduhe 9. IV. ni bilo zaradi slabega vremena, so organizatorji (KAO) sklenili, da ga izvedejo to nedeljo, In sicer v vsakem vremenu. Start bo ob 10. url. pro-pozicije pa so nespremenjene. Sestanek v Beogradu V soboto bo v Beogradu zasedal glavni odbor PZ Jugoslavije, ki bo sklepal o letošnjih zveznih akcijah in o delu v prihodnje, še posebno natančno pa bo moral proučiti problem nadaljnjega finansiranja PZJ. V nedeljo se bo sestala še komisija za alpinizem PZJ, ki'bo analizirala razmere v našem alpinizmu in pripravila predloge za izboljšanje organiziranega dela. Nesreča dr. Stojanoviča V petek je v bližini Zagreba v avtomobilski nesreči izgubil življenje dr. Rastko Stojanovič, dolgoletni načelnik komisije za alpinizem PZ Srbije in odličen poznavalec gora Jugoslavije. 25 let je bil aktiven alpinist in čeprav je bil v* zadnjem času kot univerzitetni profesor preobremenjen s strokovnim delom je vseeno še našel dovolj časa za vzgojo alpi- | nističnega naraščaja. Kilimandžaro - Mavvenzi Organizatorji alpinistične odprave PD Kranj v Afriko, ki Je posvečena 25-letnici AO in GRS, so si naposled zagotovili tudi prevoz in s tem rešili zadnji večji problem. Pri tem so Jim bili v veliko pomoč "člani UO PD Kranj na čelu s predsednikom Cirilom Hudovernikom, ki je bil prvi načelnik AO. • __ Za vodjo odprave Je Izbran France Ekar, člane (15) pa bodo Izbrali kasneje izmed 28 kandidatov, ki se že dalj časa vestno pripravljajo. Cilja odprave sta dve naj višji skupini v Afriki, Kilimandžaro z najvišjim vrhom Ki-bo (5875 m) ln Mawenzl z najvišjim vrhom Hansa Mayerja (5355 m). Med tem. ko Imajo na področju KUimandjare v uačrtu predvsem smeri v ledu (naklorn-na do 60 stopinj ln mestoma celo več), bodo v okoU 10 km oddaljenem razdrapanem grebenu Mawenzija prišle v poštev le smeri v kopni skali. CeP;avJeblo na najviSJom vrhu Afrike doslej že več naših planincev, se s plezalnimi smermi doslej Se nttiče ni preizkusil. Prav rato bo knmj-ska odprava, ki bo odšla na pot že letos septembra tn^ se ssr« so obljubili, ds nss bodo sproti obveščali o vseh navostih. M pa bodo dobili najnoveja EL^frr vodnik založbe Weet Col Produc-tion, pa tudi podrobneje o na-črtlb. Komemoracija pod Špikom . PD Impol lz Slovenske Bistri ce je pod Špikom pri£“v“°|£e memoraetjo ob 20"le^?c* . v—, petih alpinistov 1* ntbor ja, ki so se ponesrečili v Mbo - novl smeri. Njthovemu spominu so se oddolžili tudi. sJplnisa. v soboto so se povzpel* PJ P° -'Krnice do pod vrha Spita. XI®J so počakali noč ln nato **topiii v soju petih bakel v dolino. vezano okno GUN zložljive stopnice GH.I3M STAVBNO POHIŠTVO ©vrata ©okna ©rolete ©zložljive stopnice ©ladijski pod ©opaži ©iverice pohištvo dobite v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom PRI NAKUPU Z DEVIZAMI V TOVARNI 10% POPUST SOPROGI DVEH PREDSEDNIKOV V MUZEJU — Soproga predsednika Cent ralnoaf riške republike Jeana Bedela Bo-kassa je skupaj z Jovanko Broz obiskala muzej sodobne umetnosti v Beogradu. Soprogi predsednikov je skozi muzejske prostore vodil direktor muzeja Protič. OSVOBODITELJI V QUANG TRIJU — Sliko je posredovala sevemovietnamska agencija s spremnim tekstom: »Prebivalci Quang Trija radostno pozdravljajo svoje osvoboditelje, sile FNO.« Telefoto: UPI VOJAŠKI VLAK V TOVORNEGA — V zahodnonemškem kraju Wintermooru nedaleč BANČNI ROPAR IN TALCI — Medtem ko njegov pajdaš ropa od Soltaua je vojaški vlak z veliko hitrostjo trčil v nasproti vozeči tovorni vlak. Pri banko, strahuje 24-letni Leonard Miller (na sliki levo) s pi-tem sta bila dva mrtva vojaka, 24 pa so jih odpeljali v bolnišnico. Na sliki je videti štolo talce. Millerja so kasneje policaji ujeli, njegov pajdaš vojake zahodnonemškega Bundesvvehra, ki med razbitinami zveriženih vagonov iščejo pa je pobegnil. Gornjo sliko je posnela skrita kamera med še morebitne preživele. Telefoto: UPI samim roparskim napadom. Telefoto: UPI/PBI Zaviranje porabe N. Stojanovič: ZIS bo preizkusil učinkovitost intervencijskih zakonov pri OD, splošni in tudi skupni porabi BEOGRAD. 4. maja (Tanjug). Ko je član ZIS Nikola Stojanovič govoril o ukrepih, ki jih pripravlja ZIS, je dejal, da bo zvezna vlada skupaj z republikami in pokrajinami čimprej preizkusila učinkovitost intervencijskih zakonov pri osebnih dohodkih. Čeprav je to delo republik in pokrajin, bo ZIS ukrenil vse. kar bo mogel, da bi gibanje osebnih dohodkov omejil v določene okvire. Enako velja tud- za splošno in skupno porabo. Ker že imamo podatke o tem, da proračuni dosegajo večje dohodke od načrtovanih, in sicer za 14 odst., bodo presežek denarja vrnili gospodarstvu. ZIS bo tudi vztrajal pri tem, da vse družbenopolitične skupnosti, vštevši federacijo, dosledno izpolnijo svoje obveznosti do gospodarstva. Narodna banka pa naj bi obtok denarja omejila v okvire, predvidene v kreditno denarni politiki za letošnje leto. Pri cenah se bo ZIS ravnal po sprejeti politiki in sistemu cen in bo na tej osnovi razporejal predvideno zvišanje cen za 5.4 odst. Predsednik zvezne gospodarske zbornice Rudi Kolafc je v svoji zaključni besedi dejal, da je zelo težko oceniti, ali so osebni dohodki glavni problem, ki ovira izvajanje gospodarskih načrtov za letošnje leto. Opozoril Je, da že več kot pol leta vodimo politiko, ki se zavze- SOBOTNA PRILOGA VOJVODINA NI »ZADOLŽENA« ZA KMETIJSTVO Pogovor s predsednikom IS pokrajinske skupščine Vojvodine Franjom Nagjrjem • EVROPI NE SMEMO BITI PRIVESEK Odgovori Sergeja Kraigherja sodelavcem Dela • Bogdan Pogačnik JEAN BEDEL BOKASSA • Tit Doberšek KRIK Z OGNJENEGA HOLMA Srečanje s Fadvo Tukan • Stanka Godnič POT K SOSEDU Po letošnjem Oberhausnu ma za zvišanje najnižjih dohodkov in zato je bilo tudi pričakovati nekolikanj naglej-še naraščanje plač. Kolak pa se je strinjal s predstavnikom ZIS. da bi. če bi se naraščanje osebnih dohodkov do konca leta še nadaljevalo, to pomenilo konec sedanje politike, za katero se zavzemamo. Poudaril je še, da bi ae morali bolj previdno lotiti rezultatov zunanjetrgovinske menjave in ugotoviti, ali gre za trajne tendence ali le za trenuten uspeh. Na koncu je še poudaril, da gospodarstvo ne sme pričakovati vseh rešitev od federacije. Velik del pristojnosti smo prenesli na republike in druge družbenopolitične skup- nosti, v katerih mora gospodarstvo uveljaviti* svoje interese. Kraja orožja v ČSSR PRAGA, 4. maja (Reuter) — Glasilo KPC »Rude pravo« danes piše, da je neka skupina ob prvem maju vlomila v policijsko skladišče orožja v mestu Berounu, 30 kilometrov jugozahodno od Prage, ln pokradla precej orožja. Tatove so že prijeli, čeprav so med preiskavo nekateri skušali zavesti policijo na napačno sled. Srečen konec v Sofiji Ugrabitelji turškega potniškega letala so se predali policiji SOFIJA, 4. maja (UPI) — štirje ugrabitelji turškega potniškega letala so se danes predali policiji ln izpustili vse potnike, ki so jim prej grozili, da jih bodo skupaj z letalom pognali v zrak. Vest uradno še ni potrjena. Kot poročajo, je 68 potnikov in pet članov posadke zapustilo letalo po predaji ugrabiteljev. Zgodaj zjutraj Je zasedala turška vlada, navzoč je bil tudi predsednik Sunay. Vlada je dala privoljenje bolgarski vladi za azil ugrabiteljev, zavrnila pa je zahtevo, naj bi izpustili šest levičarjev in | jih prepeljali v Bolgarijo. Po-I drobnostl na 5. strani. Podpora predlogo Javna razprava podprla začrtano razvojno usmeritev — Mednarodni banki bomo prijavili kar 13 novih projektov BEOGRAD, 4. maja (Tanjug). Sekretariat ZIS za informacije je izdal naslednje sporočilo: »Zvezni izvršni svet je na današnji seji pod predsedstvom Džemala Bijediča pretresel izid javne razprave o predlogu družbenega načrta Jugoslavije za obdobje 1971—75. MUK, Ivan Vidic PRESAHNELA DRUŽBENA SREDSTVA Nepokrite investicije • • Dušan ŽrlJemOT KAJ SE DOGAJA Z NASO ZNANOSTJO? aodelovanje • ANA GARZIA Odlomek is romana V poročilu, ki ga je predložil zvezni zavod za družbeno načrtovanje, je zapisano, da je javna razprava v celoti podprla temeljna stališča m politiko razvoja in obenem poudarila, da je srednjeročni načrt treba čimprej sprejeti. Na podlagi predlogov ln pripomb, izrečenih med Javno razpravo, je zvezni zavod za družbeno načrtovanje pripravil predloge dopolnil, o katerih bodo v začetku prihodnjega tedna, kot sodi ZIS, razpravljali na seji medrepubliškega komiteja za razvoj. Pričakujejo, da bo ZIS določil dokončno besedilo predloga srednjeročnega načrta že na svoji naslednji seji. V nadaljevanju je podpredsednik dr. Anton Vratuša seznanil ZIS s rtonotlznjlm potekom tretjega zasedanja konference OZN o trgovini in razvoju in z dejavnostjo jugoslovanske delegacije. Zvezni izvršni svet je obravnaval poročilo o prijavi novih projektov, ki bi Jih kreditirala mednarodna banka za obnovo in razvoj. ZIS je pooblastil zvezni sekretariat za finance, naj mednarodni banki za obnovo in razvoj urad. no prijavi 13 novih projektov, polet štirih, ki so bili pripravljeni že prej. in to za posojila v obračunskem letu 1972—1973. Predložene projekte so izbrale republike in pokrajini v sodelovanju zzvez-nim sekretariatom za H- ZIS je -pretehtal tudi poročilo o stanju konjereje v naši državi in sprejel ukrepe za razvoj te živinorejske panoge, zlasti s stališča potreb splošnega ljudskega odpora. Med drugim so sklenili, da bodo odslej v okviru sklada za rejo in prodajo živine izločali Grenka pilula k slavi Osvojitev himalajskega vrha Manasluja terjala dvoje življenj NEW DELHI, 4. maja (Tanjug) — Avstrijski ekipi je uspelo priti na himalajski vrh Manaslu po najtežji, južni poti, kar se ni posrečilo še nikomur doslej. Na 8150 metrov visoko goro se je povzpel 29-letoi Avstrijec Reinhold Messner 25. aprila. 23. aprila pa je dva od devetčlanske ekipe zasul snežni plaz. Rogers v Londonu LONDON, 4. maja (UFI) — Ameriški državni sekretar za zunanje zadeve Rogers Je britanskim funkcionarjem sporočil, da bo predsednik NI-zon med obiskom v Moskvi najbrž podpisal sporazum o omejevanju strateškega jedrskega orožja. V ameriških krogih pa hkrati poudarjajo, da je »povsem neverjetno«, da bi se Nlxon sporazumel glede rešitve bližnjevzhodne krize. PRI NAS JE TOPLO, ZABAVNO IN POCENI PIAVA IAGUNA — POREČ Penzion od 36 do 57 dinarjev. Telefon (053) 80-141 ali MI-137 ali 80-138 Informacije: vse turistične agencije v Sloveniji e S posebna sredstva za razvoj konjereje, in sicer 1,5 odstotka od skupne vrednosti realiziranega izvoza konj m konjskega mesa. Glede na to, da so za politiko proizvodnje na področju živinoreje pristojne republike in pokrajini, lahko upravičeno pričakujemo, da bodo s svojimi predpisi vplivale na razvoj konjereje. Na koncu je ZIS imenoval tudi več funkcionarjev. Za podsekretarja v ZIS je bil ponovno imenovan Nisim Konfino, šef kabineta predsednika ZIS. Za podsekretarja v. zveznem sekretariatu za promet in zveze so postavili Dušana Ljumoviča, . za pomočnike zveznega sekretarja za gospodarstvo Antona Ne-doga. Dušana Nejkova in Petra Šmita, za pomočnika zveznega sekretarja za kmetijstvo 2ivorada Teofiloviča. za pomočnika zveznega sekretarja za delo in socialno politiko pa Živka Simonov-i skega. V zveznem zavodu za cene so za namestnika direktorja imenovali Siniša Raši-ča, za pomočnika pa Milora-da Djeriča. v zveznem zavodu za mednarodno znanstve-no prosvetnokulturno in tehnično sodelovanje so za namestnika generalnega direktorja imenovali Ota Baneša, za pomočnika Ljuba Reljiča in Ranko Kavčičevo, za direktorja zvezne uprave za radijske zveze pa Ljubomira Duloviča.« Atentat na turškega generala ANKARA, 4. maja (UPI) — Na poveljnika turške ander-merije generala Kemaletina Ek ena so danes streljali pred njegovo hišo v Ankari. General je bil ranjen. Eden izmed atentatorjev je obležal mrtev. Sestanek izvedencev obeh Korej . PANMUNJOM, 4. maja — Kakor poročajo tuje agencije, so se v okviru pogovorov med predstavniki organizacij Rdečega križa Severne in Južne Koreje sešli izvedenci obeh delov dežele, z namenom, da podrobneje proučijo dnevni red za načelne pogovore o problemu ločenih družin. Pogovori potekajo Nagrada Dragotinu Cvetku Slovesna izročitev letošnjih Herderjevih nagrad na Dunaju DUNAJ, 4. maja (Tanjug) — Na dunajski akademiji znanosti so danes slovesno izročili letošnje nagrade fondacije Gottfrieda von Herderja, ki -jih dunajska univerza vsako leto podeljuje uglednim znanstvenikom in umetnikom kot priznanje za prispevek k razvijanju kulturnih stikov med narodi. Med sedmimi nagrajenci sta profesor beograjske univerze dr. Branko Maksimovič in profesor ljubljanske oni verze, muzikolog in skladatelj Dragotin Cvetko. Dobitniki Herderjeve nagrade, ki znaša 12.500 zahodno-nemških mark, so dobili pravico, da predlagajo po enega nadarjenega mladega znanstvenika ali umetnika iz svoje države kot štipendista fondacije za enoletni študij na eni od dunajskih fakultet in visokih šol. Štipendijo (6000 mark) sta dobila Zoran Zupa-njevac, arhitekt »Energopro-jekta« iz Beograda, in Alenka Keršovani, muzikologinja iz Ljubljane. Nagrade je dobitnikom izročil rektor dunajske univerze prof. dr. Alexander Dordett. Navzoči so bili predsednik avstrijske republike Franz Jonas, zunanji minister dr. Kirchschiager, člani akademskega sveta, številni dunajski znanstveniki in kulturni delavci ter šefi diplomatskih misij držav, iz katerih so nagrajenci. G. Mb Sr si obeta /z včerajšnje zadnje izdaje Želja po tesnejših ' stikih Predsednik Tito sprejel delegacijo iraške socialistične stranke Baas BEOGRAD, 3. maja (Tanjug) — Predsednik republike Tito je sprejel nocoj v stav bi ZIS delegacijo iraške so cialistične stranke Baas in se zadržal z njimi v prijateljskem pogovoru Na sprejemu sta bila sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc in iraški veleposlanik v Beogradu Ahmed Amin Mahmud. Sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc je prav tako danes spre jel delegacijo iraške socialistične stranke Baas. Govorili so o položaju ” svetu, še zlasti o Blinježm vzhodu in Sre dozemlju. Razpravljali so tudi o žgočih vprašanjih no tranjega razvoja v Jugosla viji in Iraku. Obojestransko so izrazili željo, naj bi se sodelovanje med ZKJ in stranko Baas še nadalje poglabljalo. Zahteve egiptovskih študentov ALEKSANDRIJA, 3. maja (AFP) — Zveza študentov z aleksandrijske univerze je danes objavila zahteve, ki so jih popoldare predložili predsedniku Sadatu. Študentje med drugim zahtevajo, da sodelujejo pri upravljanju u-niverze, da dooi njihova organizacija status sindikalnih organizacij da zgrade več študentskih domov in študentsko bolnišnico. Aleksandri ;ski štu-_ 'dentje hočejo tudi mednarod- ■ ■ 9s no študentsko delovno tabo- nšče v Egiptu, mednarodni U ^9 D# W I B ■ Študentski kongres solidamo. “ sti in mednarodno študentsko Izraelska vladna pred- i športno tekmovanje, sednica je prispela na i uradni obisk v Romunijo \ Priprave za sejo predsedstva ZKJ BEOGRAD, 3. maja (Tan jug) — Izvršni biro pred sedstva ZKJ je na današnji seji proučeval notranja poli tična in družbeno ekonom ska vprašanja v okviru pri prav za bližnjo sejo predsed stva ZKJ, ki je napovedana za 11. in 12. maj letos Izvršni biro je prav tako proučil nekatera vprašanja iz svoje redne dejavnosti. Ocena položaja na univerzi LJUBLJANA, 3. maja — Komite univerzitetne konference ZK je na svoji nocojšnji osmi seji obravnaval že drugi osnutek poročila, oziroma ocene idejnopolitičnega položaja na univerzi in dela univerzitetnih organizacij ZK, ker takšno poročilo terja eden izmed sklepov 25. seje CK ZKS. Osnutek, oziroma ocena pomeni vsekakor samokritičen dokument o delu ZK na univerzi, njenih problemih, dilemah, hotenjih, uspehih, pa tudi spodrsljajih m pred-{ stavlja nedvomno poročilo, ki ! bo omogočilo Zvezi komuni-! stov nasploh, da se bo objek-; tivneje in kritičneje, pa tudi I podrobneje seznanila s pro-I blematiko na naši univerzi. 1 Osnutek, oziroma oceno bo UK še predložil univerzitetni konferenci ZK v potrditev, nakar ga bo poslal CK ZKS k D. 2. Telegrami BUKAREŠTA. 4. maja (Tanjug) — Izraelska vladna predsednica Golda Meir je prispela na uradni obisk v SR Romunijo. Na letališču v Bukarešti sta jo pričakala predsednik romunske vlade Maurer in zunanji minister Manescu. . Ob odhodu iz Tel Aviva so časnikarji Goldo Meir vprašali, ali od obiska v Bukarešti pričakuje pozitivne rezultate. Golda Meir je odgovorila: »Kadar prijatelji sedejo k 1-skrenim, odkritim in resnim pogovorom, potem se iz tega gotovo kaj rodi« Nad 20 dijakov utonilo ATENE. 4. maja (AFP) — Nad 20 srednješolcev je uto-nilo danes severno od otoka Krfa, ko se je potopila Izletniška ladja. Zadnja vest Druga etapa Italijanu - REVASCLETTO, *■ niaja (po telefonu) - Drugo ^ta-po letošnje VI kolesarske dirke Alpe Adria je dobil Vanzo (Vittorio Vento), ki je prevozu progo od Gorice do Rava-scletta (167 km) v 4:27,53. Drugi je Fraccaro (FUcas), tretji pa Rogovec Zakotnik. V skupni razvrstitvi je zdaj • prvi Vanzo Zakotnik pa drugi. Jutri bo cilj etape v Kra- I tiju. RAHMANOVA POSLANICA TITU — BEOGRAD. Podpredsednik predsedstva SFRJ Crvenkovski je včeraj sprejel vodjo bangla-deške delegacije Arnira Islama, ki je sporoča ustno poslanico predsednika Mudži-bura Rahmana za predsednika Tita. V daljšem pogovoru je Islam razložil, kakšen je položaj v Bangla dešu. JUGOSLOVANSKO-PERUJSKI POGOVORI — BEOGRAD. Perujski minister za zunanjo trgovino admiral de Lucio je po razgovorih z zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino Muhamedom Hadžičem in zveznim sekretarjem za gospodarstvo Boškom Dimitrijevičem ter skupino jugoslovanskih gospodarstvenikov izjavU, da je Peru zainteresiran za sodelovanje z Jugoslavijo v vseh industrijskih panogah. Po njegovem mnenju so možnosti, da bi jugoslovansko gospodarstvo sodelovalo pri razvijanju perujske industrije. DIZDAREVIC SPREJEL DELEGACIJO BAAS — BEOGRAD. Sekretar sveta ZSJ Raif DizdareviC je včeraj v svetu zveze sindikatov Jugoslavije sprejel delegacijo iraške stranke Baas. ki jo vodi dr. Zeid Hajdar. NASI PARLAMENTARCI V KANADI — LONDON. Delegacija zvezne skupščine, ki jo vodi predsednik zbora narodov Mika Spi-ljak, je po krajšem postanku v Londonu odpotovala včeraj v Kanado, kamor jo je povabil kanadski parlament. GOSPODARSKO SODELOVANJE Z IRANOM — TEHERAN Jugoslovanski veleposlanik Laszlo Bela je imel te dni vrsto pogovorov s člani iranske vlade o krepitvi jugoslovansko-iranskega gospodarskega sodelovanja. Pogovarjal se je z namestnikom predsednika vlade inž. Asfljem, ministrom za kmetijstvo Ruhamjem in generalnim direktorjem za načrtovanje dr. Farmanianom. SPREJEM PRI CEAUSESCU — BUKA RESTA. Generalni sekretar romunske KP in predsednik državnega sveta Nicolae Ceau-sescu je včeraj sprejel glavnega urednika in zunanjepolitičnega urednika časopisa »NIN« Frana Barbierija in Dragoslava Rančiča, ki sta ga zaprosila za intervju. CEAUSESCU POVABLJEN V ARGENTINO — BUENOS AIRES. Novi argentinski veleposlanik v Bukarešti je te dni izročil predsedniku državnega sveta SR Romunije Nicolaeu Ceausescu uradno vabilo, naj obišče Argentino. KANADSKA RAZSTAVA V PEKINGU — TORONTO. Več kot 200 kanadskih podjetij bo sodelovalo na razstavi proizvodov ka nadske industrije, ki bo v Pekingu od 21. avgusta do 3. septembra. To je doslej največja prireditev te vrste, ki jo je organiziralo kanadsko ministrstvo za industrijo in trgovino. FRANCOSKO-SOVJETSKI GOSPODAR SKI POGOVORI — MOSKVA. Francoski minister za gospodarstvo in finance Gi-scard d’Estaing je prispel v Moskvo na pogovore o gospodarskem sodelovanju. Spremljata ga dva visoka francoska funkcionarja. Med obiskom v Moskvi se bo sešel tudi s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino Patoličevom. KITAJSKA POMOČ VIETNAMU — PEKING. Namestnik severnovietnamskega ministra za zunanjo trgovino Li Ban je prispel v Peking na pogovore o dodatni kitajski gospodarski in vojaški pomoči Severnemu Vietnamu. EKSPLOZIJA — STOCKHOLM. V prostorih turške letalske družbe »Hava Volani« v središču Stockholma je včeraj zjutraj eksplodirala bomba. Eksplozija je bila tako močna, da jo je bilo slišati po vsem mestu. BOMBA NA BOAC — TEHERAN. V Teheranu so včeraj vrgli bombo na poslopje britanske' letalske družbe BOAC. Nekdo je bil ranjen. Bomba je povzročila precejšnjo materialno škodo. NADALJEVANJE SALT — HELSINKI. Sovjetsko-ameriška pogajanja o omejitvi strateške atomske oborožitve (SALT) so se včeraj nadaljevala v delovni skupini. Kdaj bo plenarni sestanek obeh delegacij, še ni določeno. MEDNEMŠKI PROMET O PRAZNIKIH — BERLIN. Pričakujejo, da bo o binkoštih obiskalo Nemško demokratično republiko okrog 700.000 zahodnih Berlinčanov. Med velikonočnimi prazniki jih je bilo v NDR okrog 450.000. POTRES — UPPSALA. Na Novih He-bridih v zahodnem Pacifiku je bil včeraj močan potres, ki je imel moč-7. stopnje po Richterjevi lestvici. V zadnjega pol leta je to že četrti močan potres na teh otokih. TRČENJE NA PROGI — SOLTAU. V bližini Wintermoora v Zahodni Nemčiji sta včeraj trčila vojaški in tovorni vlak. Ob življenje sta bila dva vojaka, dvajset pa je bilo ranjenih. Vojaški vlak je prevažal tanke in vojake na vaje. SOJENJE — PRAGA. Včeraj se je v Pragi začela obravnava proti bivšemu češkoslovaškemu šahovskemu šampionu Lu-deku Pahmanu, ki so ga januarja zaprli zaradi »protičeškoslovaškega delovanja« v tujini. Pa še to NI NEVARNOSTI — V reklami za mineralno vodo »Karadjordje« izrecno poudarjajo, da ne vsebuje broma. Torej ni neposredna konkurenca moški vodi, saj nekaterim stvarem ne koristi, pa tudi ne škodi..: VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 5. maj 1972 ob 7. uri Vreme in temperatura 4. maja 1972 mane ob 7. utrl stopinj nemt- »topin. ob 13 uxi Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor Sl. Gradec Celje Novo mesto Koper Reka Pulj Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skoplje Celovec Gradec Dunaj Benetke Milano Genova MUnchen ZUrich Rim Pariz Berlin Stockholm Moskva dežuje 9 oblačno 6 dežuje 8 oblačno —5 oblačno 8 oblačno 7 dežuje 8 dežuje 9 dežuje 12 dežuje 15 oblačno 13 poloblačno 16 oblačno 13 dežuje 9 dežuje 10 dežuje 10 oblačno 12 dežuje 10 dežuje 8 dežuje 7 dežuje 12 dežuje 13 oblačno 15 dežuje 7 dežuje 8 jasno 12 oblačno 9 * dežuje 9 jasno 10 jasno 13 dežuje oblačno dežuje sneži dežuje dežuje dežuje dežuje dežuje dežuje oblačno oblačno oblačno oblačno dežuje oblačno poloblačn oblačno oblačno oblačno dežuje oblačno oblačno \ oblačno ploha oblačno oblačno oblačno p loblačno 10 10 10 —2 11 9 10 10 13 14 IB 12 15 12 18 17 13 10 12 13 15 17 9 10 17 11 12 20 NAPOVED: SLOVENIJA Pretežno oblačno, predvsem ponoči še manjše padavine. Najnižje nočne temperature okoli 5, v Primorju 10, najvišje dnevne okoli 15. IZGLED1 VREMENA ZA SOBOTO: Izboljšanje vremena. JUGOSLAVIJA Spremenljivo oblačno, ponekod še manjše padavine. VREMENSKA SLIKA Območje nizkega zračnega pritiska se nad južno Evropo in Sredozemljem počali polni. Padavine se iznad naših krajev počasi umikajo proti severu. DELO ★ I. — stran 7 msEnzmm NOVA »MAGISTRALA« SKOZI IDRIJO. Foto: J. J. Manj ovir na cesti Odstranjena prometna grla na cesti Godovič—Žel in Zadnje ovire oz. ozka prometna grla na cesti Godovič—Zelin so odstranjene. Cestno podjetje iz Nove Gorice opravlja zadnja dela na odseku ceste skozi Idrijo in na nasipu v Pirhovi luknji, kjer je bil med zadnjo vojno porušen most. Dela na cesti skozi Idri-|o so veljala okrog 1.000.000 dinarjev. Gradnjo so financirali Soško vodno gospodarstvo, občinska skupščina Idrija in Cestno podjetje iz Nove Gorice. Nasip v Pirhovi luknji bo veljal okrog 2.500.000 dinarjev. Za ta nasip so pripeljali iz Idrije 31.000 kubičnih metrov materiala. Ti odseki so bili za praznik 1. maja že odprti za promet, čeprav niso še končana vsa dela. JANEZ JERAM Nas pogovor Novo za praznik Ob prazniku ajdovske občine govori predsednik občinske skupščine Martin Greif-Rudi - Podeželje zaostaja? Ajdovska občina je posvetila svoj praznik spominu na ustanovitev prve slovenske ljudske vlade. Vsako leto ga proslavljajo petega maja s slavnostno sejo občinske skupščine, na kateri podelijo posebna priznanja najbolj zaslužnim občanom in najuspešnejšim delovnim organizacijam. Kot je že običaj, smo tudi letos zaprosili predsednika skupščine Martina Greifa-Rudija, da bi nam predstavil temeljne značilnosti prizadevanj v občinski skupnosti v zadnjem obdobju. Naš sogovornik je najprej povedal, da je letošnji praznik v znamenju številnih pomembnih dosežkov delovnih organizacij in hkrati v znamenju prizadevanj za stabilizacijo, ki naj utrdi dosežene rezultate ter odpre sposobnejšim podjetjem nadaljnje perspektive. V občini se zavedajo, da bo stabilizacija gospodarstva verjetno terjala odrekanja in vsaj za krajši čas upočasnila izvajanje načrtov. Dolgoročno gledano pa bo zagotovo v korist sleherni delovni organizaciji. % In v čem se konkretno kažejo prizadevanja delovnih, organizacij v zadnjem obdobju? Jugoslovanska loterija ova šola Sežani Novo šolsko poslopje bodo odprli za j letošnji občinski praznik, 28. avgust I Z letošnjim šolskim letom je ob osnovni šoli v Sežani 10 mo'- I 236610 rasti novo šolsko poslopje, namenjeno za pouk šoloobveznih otrok. Sedanja šola, zgrajena leta 1958. ne more zadovoljevati vseh potreb sodobnega pouka, v nižjih razredih pa je pouk potekal na že zdavnaj dotrajani stari šoli v dveh izmenah. IS:- 5Io’- 10.020.- Novi štev. 76 !kot v v Celju. 0 in Prostori v obeh šolskih poslopjih so pozimi mrzli, ker ni centralne kurjave, nefunkcionalni in proti vsem peda-I goškim normativom. Investitor gradnje je sklad za družbeni standard skupščine občine Sežana, v katerega daje večina delovnih or-I ganizacij v sežanski občini 2 | odstotka od bruto osebnih dohodkov. Po predračunu znaša celotna investicijska vrednost 8.370.000 dinarjev. Občina je dobila kredit od republiške izobraževalne skupnosti v vi-šini 3.303.000 dinarjev in ne-j kaj posojila od kreditne banke Koper. Objekt gradi SGP j Kraški zidar iz Sežane. Novo I šolsko poslopje naj bi odprli 2». avgusta letos, ob občin-I sitem prazniku. Poleg tega, da bodo dogra-I djli 18 novih učilnic s kabine-I tl. klubski prostor, pionirsko j knjižnico, upravne prostore I in kvhfnio. bodo prenovili tudi obstoiečo stavbo. Projekt predvideva še gradnjo telovadnice, vendar šele v drugi fazi, ko bo zajamčen denar. Postopoma bodo uredili tudi okolico šole in športni park z igrišči. Ustrezna učila pa bo morala nabaviti šola sama. Podjetje Jadran Export-import, Trgovsko-prolzvodno podjetje Kras Sežana in Kraški zidar so že pokazala veliko razumevanja in šolo gmotno podprla. da bo lahko nabavila opremo za učilnico tujega jezika in kabinetov, pomoč pa so obljubila še druga podjetja. Okoli 40 odstotkov učencev. ki obiskuje sežansko šolo. se vozi iz okoliških krajev. Prenekateri večkrat ostajajo zdoma tudi več kot 8 ur in bilo bi nujno potrebno, da bi se našla sredstva tudi za to. da bi učencem — vozačem nudili tople obroke, saj bodo zdaj na razpolago tudi ustrezni prostori za pripravo in delitev toplih obrokov. BOJAN PODGORŠEK V desetih letih so na obalnem področju zgradili 3547 stanovanj - Letno bi bilo treba dati za stanovanjsko graditev okoli 5% kosmatih osebnih dohodkov Po lanskoletnem popisu stanovanj je bilo v mestnih naseljih obalnega območja 13.168 gospodinjstev, zanje pa je bilo na voljo 11.651 stanovanj. Več družin se je moralo zadovoljiti s skupno streho. V mestnih naseljih izolske občine je bilo 268 stanovanj manj kot gospodinjstev, v koprski občini 1138 stanovanj manj ter v piranski občini okoli 100 stanovanj manj kot gospodinjstev. Ti podatki pa niso povsem realni, saj je znano, da imajo na obalnem območju stanovanja nekateri iz drugih krajev, kot gospodinjstva pa so bila pri popisu zajeta le tista s stalnimi prebivalci tega območja. • Primanjkljaj za polovico manjši Leta 1961 pa je bil primanjkljaj stanovanj v mestnih naseljih obalnega območja mnogo večji, saj se Je takrat blizu 2370 družin moralo zadovoljiti s skupno streho, oziroma deliti stanovanj še z drvim družino. Na obalnem območju so v desetih letih, od 1961 do 1971, zgradili skupno 3547 novih stanovanj, med temi 2726 v družbeni in 821 v zasebni lastnini. Najplodnejše je bilo leto 1970, ko so dogradili skupno 593 stanovanj. Ob koncu tega leta pa je bilo na cbalnem območju nedograjenih še okoli 1400 stanovanj. Navzlic intenzivni stanovanjski graditvi pa se je primanjkljaj stanovanj zmanjšal komada za polovico. V zadnjem desetletju se je precej povečalo število prebivalstva in za novo naseljene je bilo treba dobiti nova stanovanja. Razen tega pa je bilo treba precej starih, za bivanje že neuporabnih stanovanj, zlasti v nekaterih starih mestnih jedrih, nadomestiti z novimi stanovanjskimi prostori. Stanovanjski standard prebivalcev obalnega območja pa se je tudi sicer precej spremenil. Medtem ko je bilo ob priključitvi teh krajev k Jugoslaviji leta 1954 le malo stanovanj s kopalnicami in sodobno urejenimi sanitarnimi prostori, leta 1381 je imela le petina stanovanj pomožne prostore s sanitarijami in kopalnico, pa je leta 1971 imelo tako ureditev že nad 40 odstotkov vseh stanovanj. K temu je mnogo prispevalo veliko novozgrajenih stanovanjskih poslopij, pa tudi stara poslopja so marsikje preuredili in jim dozidali najpotrebnejše pomožne in sanitarne prostore. Stanovanjska podjetja pa tudi zasebniki so za vzdrževanje in tudi za preureditev porabili sorazmerno mnogo denarja. To je tudi razumljivo, saj je bilo leta 1961 v izolski občini 69 odstotkov, v koprski občini 61 odstotkov in v piranski občini kar 78 odstotkov stanovanj starih nad 60 let, nekatera izmed njih pa so imela nad vrati celo letni- LUDVIK OBRSNEL Po hudi bolezni je umrl v Zgubljam nekdanji partizanski aktivist Ludvik Obrsnel. Pokojnik je izšel iz zavedne slovenske družine Obrsnelovih v Lokvi. Zaradi svojega vedrega značaja in družabnosti je bil znan po vsem Krasu in Istri in tudi na Tržaškem. Med narodnoosvobodilnim bojem je zbiral hrano za borce in za partizanske bolnišnice po vojni pa je živel v Kopru in delal na področju oskrbe prebivalstva z živili. Pogreb Ludvika Obrsnela bo jutri popoldne ob 17. uri v Izoli. L. O. ce častitljive starosti. V hišah, denimo v Piranu, teh kar 45 odstotkov stanovanj ni imelo niti lastnega stranišča niti kopalnice. Kako v perspektivi? Oddelek za načrtovanje in statistiko obalnega sveta je pripravil teze za srednjeročni program stanovanjske gradit- j ve. Pripravil je več različic, kako naj bi postopoma v prihodnjih petih letih pokrili stanovanjski primanjkljaj in seveda upoštevali tudi nadaljnje povečanje prebivalstva. Po teh tezah bi lahko dohiteli korak z naraščajočimi potrebami, če bi za stanovanjsko graditev letno porabili od 4,5 do 5,5 odstotka kosmatih osebnih dohodkov. V okviru programiranja razvoja obalnega območja bodo pripravili tudi srednjeročni razvoj stanovanjske graditve. Tega bodo sestavili na programih delovnih organizacij. Tako je videti, da bo postavljena strokovno dobra osnova za dolgoročnejšo stanovanjsko politiko. Zaradi naglega razvoja tega območja, dediščine preteklosti, kot tudi velike migracije prebivalstva, je taka jasno začrtana politika še posebej potrebna. G. GUZEJ »Na sam praznik bomo odprli v občinskem središču novi hotel podjetja Mlinotest; isto podjetje je pred kratkim dogradilo novo pekarno, zdaj pa se pripravlja na razširitev skladiščnih in drugih prostorov. Podjetje Fructal — Alko je ob koncu minule sezone razširilo in popestrilo proizvodne zmogljivosti, medtem ko je LIP moderniziralo sušilnico in pohištveni obrat. Pomembne proizvodne rezultate so dosegli tudi v tovarni poljedelskega orodja v Batujah, kjer organizirajo proizvodnjo zahtevnejših traktor skih priključkov ter v Teksti-ni, kjer so se' povezali z nemškim partnerjem pri izdelovanju hlačnih nogavic. Gradbeno podjetje »Primorje« pa se je s svojo mehanizacijo in izkušnjami uvrstilo med najso-lidnejše in tudi cenene tovrstne organizacije, kar se je izkazalo pri licitacijah za odseke avto ceste in tudi drugod.« »V zadnjem letu so podjetja vložila vsaj 100 milijonov dinarjev v modernizacijo in širitev svojih zmogljivosti. To seveda mora roditi konkretne rezultate.« • V stanovanjski izgradnji pa ste v Ajdovščini verjetno precej zamudili, saj podobna občinska središča s tolikšnimi gospodarskimi zmogljivostmi nudijo obiskovalcem pestrejšo sliko? »Res je, da nismo znali izkoristiti časa, ki je bdi naklonjen blokovni stanovanjski izgradnji, in smo cepili razpoložljive finančne možnosti. Zdaj skušamo zamujeno nadoknaditi. Samo v zadnjem letu smo pridobili v blokovni gradnji 60 novih stanovanj. Trenutno načrtujemo več novogradenj. Razen tega pa je v gradnji tudi okoli 200 zasebnih stanovanjskih hiš. Vsekakor pa je res, da bo potrebno v prihodnjih letih graditi še več zlasti cenejših stanovanj za delavce.« • Tu in tam je bilo zadnji čas opaziti, da se zaostrujejo odnosi med občinskim središčem in podeželjem. Kje so za to razlogi? »Morda je nekoliko poenostavljena trditev, da se zaostrujejo odnosi med Ajdovščino in zaledjem. Vsekakor pa je objektivno na vasi življenje zaradi komunalne zapostavljenosti mnogo teže kot v občinskem središču. Doslej smo pač spričo finančnih težav premalo vlagali v urejanje komunikacij po vaseh ter v reševanje drugih problemov. Zavedamo se, da smo marsikaj zamudili. Zato iščemo zdaj s krajevnimi skupnostmi možnosti, da bi s pospešenimi akcijami uredili vse lokalne ceste. Kot načrtujemo, bomo v prihodnjih dveh ali treh letih vložili v asfaltiranje cestišč vsaj 5 milijonov dinarjev. Pripravljenost v krajevnih skupnostih, da bi s referendumi prispevali del potrebnega denarja, je velika. Ob tem ne smem prezreti tudi pripravljenosti, ki jo je pokazala tukajšnja garnizija JLA za sodelovanje pri reševanju te problematike. L. KANTE Bled »potuje 44 Pogrebe danes • IZOLA: Franc Krajnc, 58-letni komercialist. Pogreb bo ob 15.30. po svetu Velika skrb Blej*čanov za propagando — Lani 3 milijone razglednic Med vsemi turističnimi centri na Gorenjskem za propagando najbolje skrbijo na Bledu. Lani so zanjo porabili več kot 200.000 dinarjev. Kljub temu pa menijo, da je to še vedno premalo. Dobro polovico vsega denarja so porabili za knjižico »Turistične informacije«, ki so jo izdali v 40.000 izvodih. Razen tega so lani razdelili 120.000 izvodov splošnega barvnega prospekta, 5.000 izvodov obmejnega letaka ter še več drugih prospektov in plakatov. Dobro propagando za blejski turizem pa delajo tudi sami gostje, ki svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pošiljajo panoramske razglednice Bleda. Kot ugotavljajo, iz leta v leto prodajo več takih razglednic. Za lansko leto ocenjujejo, da jih je potovalo na vse strani sveta okoli 3 milijone. L. S. Novi predsednik ZMR v Aidovščini Na letni konferenci mladinskih aktivov v občini so izvolili za predsednika občinske konferece ZMS Petra Velikonja. F. H. LUiU Je bilo : 18. kolo — 13. W -isna rednost dobitkov: ^ jke