237. Mu. g uiiNind. v torek. 16. oktobra 1906. XXXIX. leto. :iihaj» ruk dan zvečer, inisnši tauoAi* la ps-aa^ike, tat ***** po poŠti prejeinan aa miro-^iui dei*:e aa **e lata 38 K, aa pel i«U U K, sa četrt lata rt K 60 h, aa aa aeaeo i K »o h. &a Ljubljano i ftaŠUjanJam na dan aa t»o let* M 5, sa pel leta 12 K, aa četrt lat* ti K, aa en *i*sae 8 K. Edor kadi tam panj, plača aa via Iste iS K, aa pal lata 11 K, aa četrt leta 6 E 60 h, aa an meaee 1 K VO h. - Za tuja dežela tolika več, kolikor maša poštnina. — Na narečbe I aa ietodebn« vpešujatve aaročnine ae na **ira. — Za oznanila ea plačajo ad peteraatopna ?etH-vr»te po 12 h, če se eanaaile tiaka enkrat, pa 10 h, če ie dvakrat in po 8 h, če ce tiska trikrat ali večkrat — Dopiai naj le izvolč frankovatt — 3*epio« *o d« vračajo. — Uredništvo fc uprovnlatvo j« v Snaflorin alieah it 6, in cieer arad^išive v I. nadotr., epravntftve pa v pritličja. Upravuiitvn naj ■• blagOTolijo aeiiljati aarečnine, «klamaeijo, oznanila, t j. administrativne etvar Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Oreoaistva felafoo it S4. Posaaaine itovllke po 10 h. UpravnUtva telelon it 85. Jezuiti — nnte portns! Trst, dne 12. oktobra. Te dni so začeli podirati v Trstu in sicer Via del Ronco neke — stare bajte in hleve. To je najjasneje znamenje, da se nam bližajo jezuiti. Dolgo časa se je branil Trst pred to golaznijo in skoro nič drugega nas ni spominjalo na ta sovražen red, nego imena župne cerkve „Chiesa dei Gesuiti" v znanem starem mestu. In še neka druga prikazen je strašila po Trstu, po prižnicah in po imovi-tejših hišah, to je tukaj dobro poznani pater Vollbert, jezuit od nog do glave. Kakor tega človeka dandanes nihče ne mara, kakor se ga po eni strani izogibljejo skoro vsi duhovni ter ga vseobče nazivljajo skoro vsi „spiritus malignus-, tako je po drugi strani dobro znano, da je debeli Vollbert „faktotumu škofa Nagla in da je tudi pri tukajšnji vladi zelo dobro „zapisana" oseba. Vsakdo je vedel, da Vollbertova navzočnost v Trstu ne pomeni prav nic dobrega in da mora njegovo skrivnostno občevanje imeti svoje namene, ki postanejo prej ali slej očiti. In tako se je zgodilo, da se je letošnjo spomlad raznesel glas o prihodu jezuitov. Vsled tega je hitel občinski svet tržaški protestirat zoper ta neljubi poset ter je sklenil storiti vse primerne korake, da se prepreči ta naskok. To vso protestiranje pri škofu Naglu in Bog vedi kje drugod ni pomagalo prav ničesar. Skof Nagi, ki je baš sam poklical ta red na pomoč zoper nemoralnost in brezverstvo v trgovskem velemestu, je vrnil menda pri njem vloženi protest. In ker je vsako sredstvo zopet katoliško nasilje v Avstriji dandanes brezuspešno, stojimo pred žalostnim dejstvom, da Trst v kratkem preneha biti „jesuitenrein" in da se poleg druge sodrge privleče sedaj tudi še „die Gesellschaft Jesuu. Vse za prihod in naselitev potrebne formalitete je opravil škof LISTEK. Hrepenenje. A. P. R u s i č. (Dalje.) Svojo sobico je imel v najemu od Mužanove žene. Njen mož je bil močan in len ničvrednež. Zabuhel in bakren je bil njegov obraz. Svoje dni je bil ta Človek natakar; pravili so grde stvari o njegovem življenju, Tudi se je v družbi rad opil, zato so ga 'povsod spodili. Sedaj sploh ni gledal več za družbami, kajti njegovo veselje do dela je bilo zelo revno. Komu je to napoti, Če nočem delati. Meni delo namreč prav nič ne ugaja. Sploh: človeško življenje in napor sta brezmiselna, ker še nihče ni postal bogat po delu. Tako je modroval in ležal doma za zidom. Njegova žena je prodajala zvečer po gostilnah in kavarnah sladščice in cvetlične šopke, ta je prihajala domov šele pozno v jutro. Kadar je prinesla seboj denar, so Mužanovi ves dan jedli, pekli, pili . . . Skratka, eksistenca Mužanove družine je bila zelo temna. Iz svojega prvega zakona je rešil Mužan le hčerko Minico; mal, suh in slaboten otrok je bil to. Njen bledo- Nagl. Nakupil je, kakor rečeno, v via del Ronco velikanski zemljiški kompleks, krasno lego, kjer so se vknji-žile kot lastnice „Unito confraterne delle Sante Missioni". Napravljene imajo tudi že vse načrte. Določeno je, da se ondi najprvo napravi pro-vizorična kapelica; medtem pa se sezida velikansko poslopje , ki bode imelo naslov „Missionshaus~, katerega polovica pa se bode oddajala tudi privatnim osebam v najem. Istočasno s poslopjem pa se bode gradila tudi velika cerkev, ki mora biti v dveh letih gotova. Vkljub zidanju pa pridejo jezuitje sprva v manjšem številu v Trst in se bodo po dovršenju stavb pomnožili po potrebi. Kje se vzame denar, tega se še ne ve. Nekaj odrine Nagi, morebiti nekaj vlada, drugo pa se bode izprešalo iz prebivalstva, tisto namreč, kar pater Vollbert še nima zadosti vkJjub velikanskemu beračenju ! Tako je tedaj doletela tudi Trst jezuitska sreča. Ubraniti s postavnimi sredstvi se ni dalo te nesreče. Ali radi tega je treba na vsak način preprečiti, da se ustanovitev te jezuitske rezidenco tu v Trstu ne bode izvršila na rovaš in na stroške prebivalstva. Lahi se bodo držali dobro, zato stoji kot porok glava kamore, dr. Ve-nezian, ki je že menda naznanil parolo svoji Čifutsko-iredentični armadi. Ce bode pa patriotična katoliška stranka, „leccapiattini ali patriotardi", segla v svoje žepe, drago jej, saj Dompierijeva — obče sovražena — gospoda je bogata in že sedaj menda vzdržuje famozni organ Naglov „L* amicou. Na vsak način pa je že sedaj treba povzdigniti glas in zabičiti vesoljnemu slovenskemu prebivalstvu v Trstu, da nihče ne plača nitivinarja za jezuitsko cerkev in hišo. Sedaj se začne namreč tisto znano „fehtarenje in prosjaČenjea, v katerem je pater Vollbert pravi virtuoz. Dolžnost vsakega tržaškega Slo- rumenkasti obraz ni prav nič spominjal na dobrorejenega in zabuhlega očeta. Hodila je nekam v šolo in se je učila slabo, zakaj njen bledoru-menkasti obraz je bil vedno tako mehak, da se je človek bal, da se ne raztopi, Če pride solnce do njega. Sanj avo top je bil pogled njenih kalnih oči. Mačeha Filomena se je neprestano jezila nad njo, tudi jo je bila po glavi. Dostikrat je cul Se-Uak> pišoč v svoji sobici, kako na gosto so padali udarci po glavi male Mimice... Otrok ni kričal, tudi ihtel ni več, samo prosil je mehko, sanjavo vdano: „Mama, po glavi ne!" Tam je stanovala tudi Mužanova mati, robustna, sedemdesetletna starka, ki se je ponašala s snežno-belimi, močnimi lasmi, podobnimi aristokra-tičnim lasuljam iz prejšnjih stoletij. Pri hoji je močno podrsavala in se lovila po zraku z rokama. Dan za dnevom je drsala starka po bogatih mestnih hišah, starim gospem je šivala staro perilo, tudi je opravljala ljudi, lagala in naposled beračila. Beračenje je bilo pravzaprav namen vsega šivanja in opravljanja. Na večer se je pri drsala po stopnicah počasi v podstrešje in je rada govorila sama s seboj . . . „Zahvaljujem se ti, venca pa je, da vrže te priliznence čez prag in da mu na vse še tako sladke in medene besede pokaže vrata! Naj si svojo nkučou sezidajo sami ali pa naj Nagi prevzame vso režijo za svojo avantgardo. Pomisliti je namreč treba, da Nagi „con tutta la forza" propagira poleg verskega tudi nemški živelj tu v Trstu. In tako so zelo opravičene tiste sumnje, da so jezuiti v gotovem oziru tudi „pionirji nemškega znanega mostu", ki ga kidajo Nemci s pomočjo in pod protekcijo avstrijske vlade. Da je slavna vlada pri tej jezuitski kolonizaciji tudi izdatno sodelovala, je vsakomur jasno, kdor pozna Naglove zveze. Pravi škandal za Avstrijo je, da se s takimi, ultramontanskimi sredstvi bori za germanizacijo Trsta zoper iredento in — tudi zoper nas Slovence, ki nam niti enega razreda slovenskih šol ne privošči v mestu in že leta in leta leži in smrči na znanih rekurzih. Še dvakrat večji škandal pa bi bil, ako bi mi Slovenci sedaj podpirali četudi v hi-navsko-izbrani obliki „u b o -gajmeuultramontanskeinne m-ško-nacionalne naprave in kolonizacije. Zategadelj naj tržaški Slovenci dobro vso to stvar premislijo in Bog ne daj, da bi tudi en sam vinar slovenski romal v jezuitske malhe. S tem načelom je treba nastopiti vsakomur tudi proti slovenskim duhovnikom, ako bi se in ako se bodo tako daleč spozabili in začeli prosjačiti pri našem slovenskem ljudstvu. Proč z jezuiti, marš s katoliškimi berači! Parlamentarni položaj. Dunaj, 15. oktobra. Glede podržavljenja severne železnice se skoraj gotovo med Čehi in Nemci doseže sporazumljenje, ker se že jutri popoldne skliče železniški odsek. K seji pride tudi železniški minister dr. Derschatta. Splošno se pričakuje, da odsek dožene pred- o gospod, da nisi pozabil na svojo zapuščeno služabnico." Slabo je „zaslužila" Filomena na zimo. Beda je pri tavala v visoko podstrešje, a Mužan ji je kljuboval do zadnjega. Slo je v zastavnico, kar se je lahko pogrešalo. Izginile so stenske podobe, ure, prstani, naposled tudi rjuhe. Tako se je izpraznila sobica, gole in poševne stene so se razširile in se sklanjale nad božjim razpelom v kotu. Cele dneve je presedel Mužan v svoji mrtvaščnici, na večer pa se je napravil in izginil... kam? Mrak ga je vzel in pozno v jutro ga je zopet posadilo v mrt-vaščnico, vrnil se je pijan, surov in bestijalen. Kadar je prišla Filomena domov jšele za njim, je bil prepir v hiši, tudi pretep, velik in šumen kraval, in vse podstrešje sta sklicala skupaj. Prepir je navadno nehal s tem, da je Filomena ponoči „zasluženi" denar izročila možu, zakar je zopet jezno in neusmiljeno padalo po glavi revne Mimice. In potem so ves ljubi dan kuhali, pekli, cvrli — vse podstrešje je zadišalo po močni zabeli . . . čudne navade je imela poštna upraviteljica, stanujoča s svojo slepo sestro v sosedni sobici. Z nikomur Jogo o severni železnici še ta teden, da pride prihodnji teden že pred parlament. Glede d v e t r e tj in s k e večine za razdelitev volilnih okrajev je izdelala vlada sledeči kompromisni predlog: Za dve perijodi ljudskega Štetja, tedaj za 20 let bo mogoče spremeniti volilne okraje le z dvetretjinsko večino; po tej dobi pa le z zakonom, ki ga sklene dvetretjinska veČina. Jutri se bodo bavile stranke z vladno predlogo. Ako ga ne sprejmejo, izreče se odločitev v odseku. Danes zvečer so imeli poljski in nemški Člani volilnega odseka skupno posvetovanje. Poljaki so izjavili, da so pripravljeni, podpirati Nemce tako glede dvetretjinske veČine, kakor tudi glede podržavljenja severne železnice, a zahtevajo, da se morajo Nemci zavzeti za njihove av-tonomistične zahteve bolje, kakor se je to zgodilo v pododseku. O ustavovernem velepo-sestvu. Praga, 15. oktobra. Ker je grof Osvald Thun odložil načelstvo, izvoljen je bil za načelnika knez Fur-s t en b erg. V tozadevni seji je grof Czernin izjavil, da je treba program stranke revidirati. Vsled splošne in enake volilne pravice seje temelj ustave spremenil. Carinski konflikt s Srbijo. Belgrad, 15. oktobra. Srbska vlada je poslala snoČi svojemu poslaniku dr. V u j i ć u na Dunaj odgovor na zadnjo avstro-ogrsko noto. O vsebini odgovora vlada stroga tajnost. Dunaj, 15. oktobra. Danes se je v ministrstvu zunanjih zadev izročil odgovor srbske vlade. Srbska vlada vztraja glede vseh glavnih točk na svojem dosedanjem stališču. Belgrad, 15. oktobra. Formalno se še topovi niso naroČili na Francoskem, vendar je izključeno, da bi nista občevali sestri, zaklepali sta se v svojo sobo in dražili Boga z veliko pobožnostjo in svetimi izreki. Upraviteljica je bila majhna, debela in zelo neokretna ženska; oči potuhnjene in hinavske. Šepava je bila upraviteljica, levi njen čevelj je bil visoko podložen in je močno udarjal. Nekoč, že pred davnim in napol pozabljenim časom ji je prišlo nekaj neumnega na misel: ljubezen. Vesel in pogumen Človek je bil njen fant, da ga je bil človek od srca vesel. Neprestano je rabil ta fant denar, zakaj hodil je lepo po kolesarsko napravljen po svetu. No, pa zakaj bi mu ne postregla z denarjem, ko je fant lep in vesel in pogumen, da nikoli kaj takega? In zmanjkalo je naposled tudi upraviteljici denarja. Dobil pa se je v nekem amerikanskem pismu, ki je prišlo na pošto, naslovljeno na kmet-sko ženo. Tista kmetica paČ ni bila dosti prida, rodila je otroke, ko je njen zaljubljeni mož ril po rovih ameriških rudnikov. Zato pa ni zaslužila tistega pisma z denarjem. Fant je dobil denar in se je bog vekam izgubil, njo pa so postavili pred sodišče. Oprostili so jo na veliko jezo ljudi in jo poslali v „pokoju. Sloka in visoka je bila postava njene slepe Pašićeva vlada naročila drugje topove, kakor pri Schneiderju v Creuzotu. Deželna konferenca narodne stranke je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, naj se sklene z Avstrijo trgovinska pogodba. Boj Poljakov na Nemškem za svoj jezik. Varšava, 15. oktobra. Zadnje čase so šolske in politične oblasti v Poznanju pričele z brezobzirnimi sredstvi siliti pcljsko mladino, da se uČi tudi krščanski nauk v nemškem jeziku. Oblasti so indirektno učitelj-stvu dovolile, da smejo „nepokorne" poljske otroke pretepati. Edina opora Poljakom je v teh hudih bojih njihov nadškof dr. pl. Stablewski, goreč in neustrašen rodoljub. Preteklo nedeljo so v vseh katoliških cerkvah poznanske nadškofije čitali nadško-fovo okrožnico, v kateri se nadškof popolnoma pridružuje mnenju ostalih duhovnikov in poljskih staršev, da se verouk mora poučevati v materinem jeziku. Ako tega ne dovolijo šolske oblasti, treba bo pač mesto v šolah učiti veronauk v cerkvah in doma. Starše roti nadškof, naj svoje otroke še skrbneje vzgajajo, namreč v narodnem duhu. (Kje bi se našel na Slovenskem škof, ki bi upal dati staršem taka navodila, dasi se nima nikogar bati!) Dogodki na Ruskem. Konflikt na vseučilišču v Moskvi. Moskva, 15. oktobra. Ker je mestni poglavar prepovedal dijaški shod na vseučilišču, sta rektor in njegov namestnik hotela odstopiti. Profesorski svet ju je pregovoril ter odposlal k naučnemu ministru deputacijo. Dokler se deputacija ne vrne, ostane vseučilišče do 19. t. m. zaprto. Kongres reakcijonarjev. Odesa, 15. oktobra. V Kijevu je zboroval kongres „Zveze ruskih podanikov". Zborovalci so brzo-javili carju, da je samodrštvo edino sestre, gladek je bil njen obraz in je žarel neprestano v zelenkasti luči, ki je svetila iz lepih in negotovih oči, široko odprtih in strmeČih v grozno, večno temo. Počasi je hodila slepa sestra, oprezno se je lovila z rokama za zid, smehljajoča se brezizrazno, kakor so bile brezizrazne njene slepe oci. Posebnost teh sester je bil pisemski nabiralnik, ki je visel na vratih. Upraviteljica je zelo pazila nanj, na vse zgodaj, ko sta sestri vstali, je prišepala iz sobe in obrisala prah z nabiralnika. Večkrat so se čez dan odprle duri natihoma, komaj slišno in pričakujoče oči so se ozrle na nabiralnik . . . Kje je pač hodil tisti veseli in pogumni fant, ki se je izgubil tako nenadoma in ki je ranil neizkušeno in upanja polno srce ? Pisma ni bilo nikdar od nikoder. Le Mužan je časih, če je bil dobre volje, vračujoč se s prvo zarjo dneva v podstrešje, obstal pred tistim nabiralnikom, ki je zašel v pusto podstrešje, in kričal: „0 koliko pisem je tu notri od lepega fanta! Grozno veliko jih je, gospodična..." Odmeval je krohot pijanca od ozkih sten, odmeval je tudi v duši upraviteljice; tesno je postalo njeno srce in solze so se pokazale na uvelih licih ... (Dalje prih.) zanesljiv pogoj za obstoj roške države in za blagor podanikov. Ministrskemu predsedniku Stolvpinu je kongres brzoj avil. da je z uvedbo nagle sodbe in s prepovedjo državnim uradnikom, da se ne smejo priznavati k opoziciji, podal dokaz, da hoče v ; p ti neizprosni boj proti zmešnjavam v držav; Državne finance. Bero lin. lo. oktobra. Vladni svetnik Martin je izdal knjigo nBodočnost Rusije*, kjer dokazuje, da ima država _e_ _ ard frankov d:lga, ; l £i:r:^i. plačuje lemun obresti s k .raj ;el: miP; 10 P :-auat. v Država: primanjkljaj za bodoče leto bo : •; ^ znašal muij ar le orau- kc-v Klanje zaradi zastave. Varšava. lŠx oktobra. Na neki hfsr v L o d ž u so izobesili poljsko s: oij ali stično zasta~ . Takoj je prišel oddelek vojaštva ter začel streljati na bi V Lastnik hiše in več drugih, oseb je bilo ubitih. Koliko je zaprtih. Petrograd. 15. oktobra. Od 91 septembra i : k* obra so za- prli 13. PPiskem. 1P t Proii klerikalizmu na Španskem. Rim. P: iktobra. Minister u:-tranj ut za i t v r :t t : ; r _ . in; : sr ~ u liliji ti iTrrrtni svetu zakonski načrt o spremembi društvenega zakona. V uvodu k nacrtu poudarja SBDSter. da je treba spraviti do veljave p r a v i : e n i r : i a i u k:::r napram ko ngr egacij am, si se jih le trpi v državi, a se jim mora odvzeti odločilno moč. Svettsva slsunost. (Konec) Ko je končal notar Hudover-nik sv;j izborni, temeljiti govor, za-orili s: t. iv.ran; raviišeui klici o r.znan i su s nato izzveneli v pre-burni ovaciji vzornemu slavij encu. Nato je predsednik P 1 a n r. a n naključil slavnostno sejo sekcije tac prelival :rz ; sv£: kolege dr. Pučka :z Plršz-r i ki AMitita jnfaflarju :pra-vieujoč sv:j; odsc tu i -_ Grlo bo ko ganjen se je dvigml slednji: star: sta 1 o k a Svete: sam ter se z ml:zvočnin. izpočetka pač v ranuji mal:e tres :: m ;e pr.srii: Pjeval 5~:;nt sta- - - — r -" - ■-• — i ; iarj -t; ~n v; : in vnovič, da so ga počastili čez mer: P Lje je zatrjeval, ia se mu zdi. ia iži v a svoje slavje ^ e ia; j — — lastu. rod eni fcer nazivlja] stanovske s: izruga — iraie O: tamtlije : -da bi jih bolj in bolj spajala in družni i-:uii;.u. m ne samo pri-jare.j-.-i-. — :ra:sua vez. _ zi t-u" . je tudi nas seiaj veljavni notarski red. poudarjajoč, da nam sadi le-ta vrl: oge bi avtonomije in ž njo — sv;bodo. da nam je ta ustrvaru .miujavi;: - zateri u. mi gospodarji"". Hvalil in proslavljal je ; seča tega reda dr. Stremavrja. bivšega jusnmegu ministra, — ki je bil referent za to postavo ravno ob času. ko je bil on — Svetec — član poslanske zbornice. Obžaloval je. ia je bil dr. Stremavr prvi in zadnji vplivni :er vsepovsod zvesti In —rt iug;v;::i__ i:u:^i-:i ftanu Želel je stanu jasne prihodnjosti in sklenil z vzklik:ni: .3og iaj =reč»: in — n a p r e i - i - P: knežjem : I: zravaujn =lav-Kemeevega govora so stopili vsi udeleženci slavja mož za možem pred častni sec-ž ter roko v roki še posebej osebno čestitali pr o slavij enemu starosti. Slavnostni banket v restavraciji ..Narodnega doma", V prostorni, vsenaokoli z živim zelenje_ ani-šem restavracij san i~ -rani .paradnega doma*4 je sledil ob 1. ari popoldne ob vrlo ukusno servirani dolgi vrsti rnir — slavnostni banket, katerega se je udeležilo poleg prejšnjih udeležencev ffs*avnouUiu iju* tn<£ več njihovih preo as ti tih gospej. med slednjimi tudi vč. gospa slavij enoa. rPivesnoat banketu je stopnje-~n£a do hazmonicne popolnosti slavna Ljubljan-aa iiuuštveua iOii z gladkim, izbornim sviranjem izbranih komad: v V o govorov je po tretjem serviranju vzbudil notar Plantan, — ki je kot predsednic sekcije avstr. not. društva „Ljubljana* in obenem kot predsednik notarske zbornice za Kranjsko v imenu svojih kolegov vnovič nazdravljal jubilarju želeč mu gorko še dolg, svetel in srečen večer življenja ter poživljal zbrano omizje, da vzklikne gromoviti „Slava* slavij ene u na čast Skoro nato se je oglasil nadvse častitljivi ljubeznivi starček Svetec, da se vnovič zahvali tovarišem za prirejeno mu slavnost. „Bojim se, da ne najdem primernih besed, da se dostojno zahvalim tolikemu slavju. Srce mi igra v prsih, ko vidim toliko dragih tovarišev in prijateljev, toliko meni vdanih prijateljskih src. Neiz-bris«jiv mi ostane v spominu ta lep dan, — ki mi bo gotovo še podaljšal — življenje r* K sklepu napije celokupni zbrani družbi. 8 ] :ar P1 a n t a n je slavil v spo-polnitev prejšnjega govora vč. gospo soprogo slavijenčevo. ki je kot zvesta dolgoletna družica in tovarisica skrbno in vestno čuvala nad žitjem svojega soproga ter brezdvomno vrlo pripomogla k temu, da slavi le-ta tako čil na duhu in telesu svoj osemdesetietni rojstni dan. V znak vsestranskega priznanja in spoštovanja dvignjena kupica je podkrepila govornikove besede, izgovorjene — v čast vzorne SvetČeve gospe. Kot predsednik društva notarskih kandidatov je izpregovorii v imenu 9 ednjih kolega KreveL Poudarjal je. da je mladina, kadar je treba vzornih vzorov, lepih kristalnih vzgledov, — našla vzor vseh vzorov v plemenitem in nesebičnem rodoljubu Svetem katerega prosi, da blagovoli surejeti prisrčne čestitke tudi iz vrst notarskih kandidatov. Notar dr. Schmidinger je v živahnem in veselem žargonu razlagal klasično bajko no zemskem paradižu*. Prišel je do zaključka, da zemski paradiž še traja, da ga pa pozna le oni, ki v živa srečo zakonskega življenja Svoj s hnim humorjem in pikantno satiro pretkani govor je skenil z navdušeno zdravico V t r. slavo vseh navzočih dam. Nato je prečita! dve brzojavki, kateri sta poslala notarja K o g e j in dr. S t o c k-1: n g e r. pozdravljajoč slavje in opravičujoč svojo odsotnost. rTi wil i mini notar Hudovernik je v laljši, precizno premišljeni ter vseskozi dovršeni besedi še vsestran-ske :rp opoinjeval svoj dopoldanssu slavnostni gov;r. Ni;več pozornosti je posvetil sedaj — političnemu delovanju Svetčevemu. ^ matom .Saus rei publicae — suprema lest* so se odprli vrlemu govorniku prebogati viri. Neustrašen :n značajen taste p za pravi - slovenskega naroda v vseu ročkah in iiza_ javnega življenja — neustrašen in značajen skozi vso dolgo dobo jubilarjevega življenja je silil v govorico notarja Hudo vernika blesteč, zlat pas. ob katerem so se nizali živo utrinjajoč se dragoceni juveli — dragocene zasluge SvetČeve. S pose: -nim poudarkom je zatrjeval govornik, da je Svetec tudi prvi notar, kije vpeljal v svojo pisarno slovansko uradovanje. Dalje je -i mmj - ta vsakemt zavednemu 51: -vencu znane zasluge Svetca za vseslovensko „družbo sv. Cirila in Metoda* Slednjič je končal z upraviče-i.ii zazri-iini. ia je Svetec tanes najpopularnejša oseba med Slovenci in oduševljeno vzkliknil, da ta častitljivi mož. ki je vse svoje najlepše sile posvetil domovini, zasluži v polni mer: ia se imenuje ~ ii; -Pater t ill.ir " Ko se je po tem govoru izzvano i ~3 navdušenje poleglo, je nazdravljal notar dr. Schmidinger v lepem in z duhom iskrene ko lem j ai-nonfei prešinjenem govoru notarskemu naraščaju, notarskim kandidatom, poživljajoč kolege notarje, da naj postopajo kot šefi s svojimi kar, zidati taktno in vljudno, smatrajoč te za svoje prijatelje in tovariše, in da naj ne občujejo ž njimi brezbrižno in breztaktno kot z manjvrednimi uslužbenci. Čaša. izpita v prospeh inpr;-cvit notarskega naraščaja je prekinila vrle in v kandidatih s toplo hvaležnostjo u važe van e besede dr. So h m i -dingerja. Jubilar Svetec se je kmalu zopet dvignil in ob obči vestni pozornosti vsega omizja zanirni-; pripovedoval par značilnih epizod iz svojega živoj a in delovanja: L. 1861. sem prišel kot sodni adjunkt v Mokronog Sodnik mi je ikazai kazenski referat. Zaslišaval sem stranke torej v kazenskih rečeh in to seveda v slovenskem jeziVn: protokolirati sem pa smel le edino u-mšk: 11 ; tedaj se se m ti- napisal slovenski protokol. Toda enkrat je treba začeti, sem si mislil in sem res tudi začel sestavljati protokole izključno slovensko. K sreči sem imel zapisnikarja, ki je znal slovensko pisari. — Ko je moj šef zapazil slovenske protokole, se je silno prestrašil in sporočil brž na višjo instanco v y jvo mesto, da mu adjunkt Svetec sestavlja slovenske zapisnike. No in draga gospoda — kaj se je zgodilo nato 2! Že čez tri dni sem prejel dekret, da sem prestavljen iz Mokronoga v — Kočevje.* Dalje omenja pogumni bori tel j za naša prava in nase svetinje, da se tudi v Kočevju ni strašil ur ado vati v slovenskem jezika. To ma je nakopalo nebroj raznih preiskav, ki mu pa niso mogle škodovati, ker je poslužujoč se slovenskega jezika, uradoval tem vestneje in previdneje. Kakor v Mokronogu, tako so si tudi v Kočevju brisali naši slovenski ljudja — solzne oči, ko so videli in čuli, da se v uradu — slovensko piše in bere. Leta 1864. je nastopil ob tedanjih volitvah za deželni zbor kranjski kot slovenski kandidat v Kočevju in — zmagal. Ko mu nemška opozicija v deželnem zboru ni hotela verificirati mandata, oporekajoč mu, da nima pasivne volilne pravice, ker je bil oficijelno še adjunkt v Translajtaniji, torej na Kranjskem le aprislonjeni* adjunkt, so ga volili Kočevarji za — časenega meščana in njegov mandat je obveljal. Seveda narodnostni fanatizem in šovinizem je bil tedaj K.ievarjeci povsem tuj. Po kratki pavzi je starosta Svetec to as tir al notarju Plantanu kot predsedniku sekcije avstrijskega notarskega društva: Ljubljana in predsedniku notarske zbornice za Kranjsko, ter se mu zahvaljeval za njegovo uspešno delovanje, želeč mu se mnogo plodonosnih let. N tar P i a n t a n je takoj nato z veseljem izjavil, da mu daje nagovor jubilarja pravico, da zopet povzdigne svoj glas. Želi si prilik, da bi mogel še uspešneje delovati za svoj stan k;I predsednik zbornice in sekcije — a je žal premnogokrat oviran kot državni poslanec na Dunaju po razburljivih dolžnostih, s katerimi ga obre-menja mandat. Poudarja, da se je često krat v ministrstvu po tez al za k; -ris ti notarskega stanu, za katere se hoče boriti vsepovs .i., dokler mu bije srce. Duh časa zio:eva tesnejšega združenja stanovskih sodrugov. da bok ob boku uspešneje nastopajo za svoje koristi. Nagovarja mlajši zarod, da ostane zvest svojemu stanu ter ie ne straši n o b enih o vir p riho dn;; s I i. ki naj mu bo vsesk:zi jasna in svetla N: tar O r : ž e n se s p; min j a v vznesen:t besedah jubilarja kot svojega bivšega ljubega in vzgiednega —. šefa Zatrjuje, da je seianji odbor sekcije steber našega stanu in da je le-ta s prireditvijo SvetČeve slavuosri vsem članom prar iz srca govoril Zato toastira odboru. Kanina: Jereb se k; t naj sta-rejši navzoči kandidat zahvali dr. Sonmiiingerju na laskavm rrseiai. ter z okroglimi, izbranimi beseda n. pogladi razne ljubezn.~. -ti in prijaz-nosti g:spi i; v še:, v. £i.;er:m slednjič napije. N; t ar it Sthmidinger g: v ■: r i še iva vesela vseskozi humoristična govora in obžaluje, da niso vsi kolegi pripeljali svojih gospej na slavnost. Tu pa je že šaožppfl čas slovesa. Vsa družba je zasedla dolgo vrsti voz in se odpeljala z v ; z : m slavij en: a na Čelu korporativno na južni kflio-dvor. kjer se je ob polu T. uri še enkrat prisrčno po si; vila : i Ijubljenca-jubilarja.^ niti izvrstni aranžma slavnostnega banketa pod vodstvom poslovodje re-stavraterja Bogoviča — g. Kržiš-nik a. Za prireditev telikupne slavu;?:: pa. s kanero s: s:~en?in n:-ir;: ž: t; in vzgiedno pokazali, kako se mora - iviti zaslužen kolega, pa sta si priborila izključne zasluge neutrudna no-tarj a Aleksander Hudovernik in dr Schmidinger. Vsak udelež-nik je bil njima za to odkritosrčn: Hvaležen. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16 oktobra — 0 bodoči železnici it Jani-Mokronog-Trebnje se nam piše iz Mokronoga: še ni dennitivno rešeno vprašanje, kako naj gre proga tej železnici in kje naj se postavijo kol:-dvori, cela stvar je takorekoč še v povojih, in že se pojavljajo umaza- . nosti. katere nam silijo pero v roke. Preje enkrat smo pisali, da se nam vse tako domneva, kakor da se gradi železnica le za premogokopsko dražbo Janžu in res že sedaj skuša to podjetje tujih akcijonarjev dobiti graditev kakor izvršitev načrtov v svojo oblast. In to naj postane lokalna deželna železnica, katero bode subvencij onirala dežela in n kateri granit vi mislijo po močeh prispevati nase občine in kraji"? Naravnost nečuveno pa je, da neki privandrani tujec lazi okolu našega deželnega odbora in naših poslancev na Dunaju ter nastopa tudi kot pooblaščenec mokro-noške občine in mokronoških trža-nov, da se naj le kolodvor postavi 3 km daleč od trga in da se vsi s tem načrtom strinjajo. In Bog si ga vedi. kaj je še blebetal! Če« vse pa Še to, da tega človeka skoraj tu nobeden ne pozna! To Jo Mla prav K— ■Igttffkactt*, ki zasluži, da naši gg. poslanci prihodnje tej osebi pokažejo naravnost vrata. Kajti, kdor le nekoliko tukajšnje razmere pozna, ve, da se Mokronogu s tako oddaljenim kolodvorom zadene najhujši udarec in da so pri tem tudi oškodovane velike občine šmarjeta, fc>kocijan in Trebelno. Torej S000 prebivalcev ne pride v poštev. ampak vse v prilog tuji družbi. Kdor ni čisto slep, mora nam prav dati in nam pritrditi, če nečem o, danenado-mestne Škode, ki bi jo s takim načrtom trpeli, niti primeroma ne odtehtajo pridobitve, ki jih nam železnica zamore splošno nuditi. Zato ne odnehamo klicati: „Poslanci naši! Ne pozabite nas! Ne dovolite, da bode le tujec gospod pri nas in da se bode gradila ta lokalna železnica le v prid tujemu podjetju. Boje, da ne ste;^ nikdar ta železni;a! Ali naj se ozira na večje, pomembne kraje in naj se jim da v pravi bližini kolodvor, ali pa naj se opusti graditev sploh — tertium non datur! — C. kr. deielnovladni prak- tikantje so postal: jak. ar;gantni in nastopajo v javnih lokalih na tak nao:n. ia jim b; treba ter; ti k; rent: o pristriči. Tako je v nedeljo neki c. kr. fantič insultiral ljudi v javni kavarni z -Winiis;bes S;...-.:-. Kaktr hitro izvemo za ime dotičnega gospođica, mu bomo podkurili tak bo pomnil. — Infamnost Brajčevih pristašev. Brajčevi pris:aši s: nesramni lažni ki. ki niso vredni, da lih nosi zemlja. Po .Sl;ven:i- so nagroma-čili vse polno laži proti učitelju G-rmeku in njegovi soprogi. Sedaj so pa p;birali podpise proti njima. Kakor povsod, tako so se tudi pri tem prsloževalt zvtjal P: nekaterln bišau so nosili s pretvezo: -Al z : lete t Mirisali, la trna učitelj res -Naroir-Drugod pa: ?:ipišite se. da ga bomo proč spravili, ker stiske zamute na-znanji. la ?m: kizn:v^.nt. ?;secnim zabitežem so rekli: Kaj ne. da se p: ipišeš. ia b: ie m ril "iiitelj hodit: k maši. Z:pe: ingje: Kaplan so rekli, da se po ip i št te. da bodo utt-telja prestaviii. ker je liberale: Na-steli bi še lahko več takti Pri na-prednjakih so rekli: Kaj ne. da se po ipišeš z- uliteljaSevela so nekateri verjeli, ia >: p ; iptsi za tttt-telja, čeravno so bili nasprotni podpisi. Tako In m p arij o v : it kaplan Brajo. r : ž j i namestnik in šk;::v ljubljenec E>ejanski položaj pa je, da v sorski županji 86* t ljudi kaplana zaničuje. Za pomoč ima kaplan tudi tja £i ne spadajo p: i Sovo temv-P pod Presko. Kak:r se g : v;ri. se škof osebno peha za 11, ia bi učitelja 'Prmeka prestavili. In ravni zati ni-cemo mi vso zadevo zasledovati i: konca in naši poslanci bodo to fasikc ktruptij na pnmemeri mesti prsteno osvetlili — Doslednost, kali! oT»S ust je že večera: pisal o štajerski kmetijski družbi in še pred kratkim spet tmenil. staž: :a iriiia zaprstav.ja. kjer le gre. nas Sltvente. ^a.^; nas bagatelizuje. ter spi :: t;al štajerske rojake, naj se osamosvojijo ter si istanive ias:n: sltvensk: kmetijski družbo i. dr. Seveda se je ob te naše dobre nasvete nedavno po stari svoji ljubezni obregnil naš prijate.j -Slovenec*. — A glej! V svoji 235. številki pa tisti naš prijatelj sam omenja, daje štajerskakmetijska družba že letos zabranila ustanovitev štirih podružnic na Spodnjem Štajerskem« ia je radi tega poslanec dr. K:r:še: že i u ter-peliral poljedelakega ministra itd. — Ni še dolgo tega. da ste vzeli v zaščito svojo štajersko kmetijsko družbo — seve. ker smo pisali mi proti njej — sedaj pa sami morate prisna, ti nje pristranost. Dosledni ste pa zares! — Inkvizicija ali kaj? Na goriški realki so imeli dijaki pretekli četrtek spoved. Radi kontrole, da vsi opravijo spoved, se je ukazalo, da naj vsak odda spovednika listek s j svojim imenom. V nekem razredu pa se je odredilo tudi, da naj vsakdo spiše svoje .zločine* na listek in sicer v izvirniku in prepisu. En izvod naj odda spovedniku, raz dragega naj pa čita >v:j: .-poved". Kakor se je vedno učilo, ima spoved namen, da se grešnik očisti z od- X kritosrčnim kesanjem svojih grehov, zakar dobi od spovednika odvez: Po opravljeni spovedi spovednik nima več vedeti za spokorjenceve grehe, t emven" se mora celo potrul t da na nje popolnoma pozabi, Kar >e mu pri množini in najbrže precejšt stereotipnosti opravljenih spovedi menda tudi lahko posreči. Na g ~riški realki so pa v tem o žiru menda ir: -gega mnenja, ker b.'-; imeti trn na belem ^grehe* dijakov, da jih pozabijo. Ali ni morda pri gori opisanem načinu spo vedo vanj a mog: zloraba, ne da bi hoteli k^mu I očitati? Naravnim: nesmiSr'n -pričakovati od tega načina večje odkritosrčnosti pri mladini, ki bo ta prej zavedena kaj pri spovedi zamol-čati in vsled tega slabo oprav;;, -t -ve i Tako vzgajanje mladine je pre-rj inkvizitoričuo, ima pa za napeli veliko neodkritosTin i s t — Vprašanje slovenske ljudske iole v Gropadi pri Trstu, Trideset let je minolo. odkar k Gropajti vložili prvo prošnjo za ustanovitev šole Zadnjo pa pred kakimi dvanajstimi leti. a danes, vrne secu oktobru leta 1906. po Kris-u — taka; še na rešitev -ernšzj^ vlog skupaj so napravili že IS, a poti neš:evti; na Potinske in zrža-rne urade! Stvar se j - m;tala in se nji8 tako zamotala, i.-, ne mirsj. izvedeti niti tega. v kakem stanju nakaja to vprašanje, ker neki gc>p. na namest: iš: ru nima ut^l^r iiu o bi trebalo kaj pojasniti, in je ljui:. ki menijo, da ga je prav temeljit: — založil. Kar pa dela to šolsko afer. se posebno interesantn: — ia ne r--cemo: gnusno — je dejstvo, inje mestni zastop sani že pred leti vzel ustanovitev tešolev proračun in jo torej priznal kakor potrebno. V sred: je zopet šla deputacija Gfiopajcev na nante^--nistvo. Deptt-atij: je vtiil gosp b Rvbai. ki je g name-tntz t z : tr::n razložil to šolsko vprašanje, a g. namestnik se je vidno čudil, kako da ob ta Vin razmerah in dejstvih t vprašanje še vein: nereš-ni — Signum temporis. P 1 naslovim ttše _>li~-t-~z--i-t -Trstu državna policija noč m ian straži spomenik, postavljen Avstriji, mestna občinska policija pa tudi n in dan spomen u Ver P a in R ia bi ju kdo ne oskrunil. Ta Pz i i-ni nihče drugi, neg: itabjanskt t:.-vržen:i Avstrije v Trstu. Prei iese-tžmi leti je bilo še misliti na kaj takega nemogoče, dandanes s: se pa razmere neii:Pi: ?::e;ne:-ie Prav; s uzu u m tem t: ris. ki se maščuje nai Italijani, ki se v Avstriji uia.-:e o škoio Hrvatov in S.tTentev — Sodne vesti- ?- . - : žaškega dež. sodišča dvorni svetna IVCihaelUrbančič je prosil za upokojenje. Na njegiv; mesti t: te baje predseinik i£irižuega si uš.a v Gorici. Karel vitez D e f a c : -— Repertoire slovenskega gledališča* ~ aues. v torek zvečer se vprizori izvirna slovenska brani .Egoizem* ge. Zofke Kveier-Jelovškove. pisateljice in ure in -.1 malega prijatetja9 Drama iz življenja postame učiteljice na klavir, borba ljubezni in egoizma, je ideja lama veiezamiimvemi Id a. kaze naš: novelistko prvič pri nas tudi i I drari: aiično pisateljico. Na: ?e vpr:-zori burka v treh dejanjih „Prv -— V ;etr:ek ir g opera .irii seri' — Iz našega poročila o ob« enem zboru društva ..Merkur ? ia. _ je pac klavrno so v nedeljo pogoreli takozvani „?r : t: i: m : v u- P.u _ ...u _ -I mogli. Stvar je popolnoma naravn-kajti za vsem tem -gibanjem* -,le trije nesebični kavalirji. Pod t nečim nenom trositi zlobnoeti in neresnice v svet. to ni težko, tem manj ker jim je -Si;venec* drage ~ odprl lačne predale. Slo pa ni -i *Trg -ui dom* tem junakom, ■"■rr^ le za to, da zbegajo javnost ter laže spravijo Zeienikov koledar med ljudi čednost njih postopanja najbolj kaže to, da so brez vednosti in brez d v:ljenja trištva .Merkur* razpošilja., pozive na naročbo, v katerih govore, da -nameravajo* del čistega dobička poklonita podpornemu zakladu društva • Merkur*. Za nas bi bila stvar s poročilom o občnem zboru končana: ker pa snočnji „ Slo venec* skuša ope-čence na ta način izrezati, da trdi: -Protidomovcev ni bilo na občni zbor* ter prihaja zopet z novimi zlobnostmi. povemo, da so bili ^Protidomovci* na občnem zboru: bila sta to Caballeros, knjigovodja Zelenik in trgovski so-trudnik Zupančič. Tretji je ostal iz previdnosti doma. To pa sta tudi prava nositelja soglasno obsojenega rovarenja proti društvu. Igrala sta pa v nede'jo sila žalostno vlogo, tako da jih je moral g. otefe po občnem zboru r žehto vzeti, ker sta tako nesebično molčala na občnem zboru, dasi sta inu prej zatrjevala, kako mogočno aibanje sta iz nesebičnih razlogov dvignila in kako imenitno bosta nastopila. Bog naj jima odpusti, dasi sta vedela, kaj delata! Slovenskemu časopisju bi pa pač svetovali, da se natančnejše informira, predno odpre svoj list intrigantom. — Občni zbor pevskega zbora ..Glasbene Matice11 se je vršil snoči ob S. uri v pevski dvorani „Grlasbene zlatice" in je bil prav mnogobrojno obiskan. Zborovanje je otvoril načelnik g. prof. Štritof, ki je iskreno pozdravil gospe, gospodične in pevske tovariše tudi kot novi predsednik ..Glasbene Matice." V svojem govoru je poudarjal govornik, da je ravno pevski zbor „ Glasbene Matice" najbolj povzdignil slavo Slovencev med Slovenci samimi in zunaj slovenskih mej. Govornik je nato razjasnjeval, kaj je -Glasbena Matica" in kaj njen revski zbor. Ta dva pojma sta pri marsikom še nejasna in se zamenjujeta. ^Glasbena Matica" je društvo, ki ima namen vsestransko gojiti glasbo slovenskemu narodu, kar doseza s tem. da izdaja muzikalije, vzdržuje glasbeno Šolo, prireja koncerte, ima glasbeno knjižnico za izposojanje. Pevski zbor ..Glasbene Matice- ni samostojno društvo, ampak le inte-grujoč del „G1. M.", del, ki je zelo, zelo važen zanjo. Ker „Glasbena lUatica" svojim pevcem veliko nudi: da jim brezplačno izbornoga pevskega vodjo :Živio-klici), prostore, razsvet-]javo, kurjavo, pokriva stroške koncertov in preskrbuje notni materijal — zato želi kot revanche, da pevski zbor hodi k skušnjam in da prireja koncerte njej v prid. H koncu svojega govora je g. govornik želel, da bi pevski zbor tudi bodoče leto vztrajal na isti višini kot pretekla leta, saj je -Glasbena Matica" eden najvažnejših kulturnih zavodov slovenskih. Nato je poročal tajnik g. Dragotin S e b e n i k o delovanju pevskega zbora v preteklem 15. letu njegovega obstanka. Preteklo leto se je pričelo 4. oktobra 1905 z rednim občnim zborom in z izvolitvijo načelnika, načelnice in članov odbora moškega in ženskega zbora. Pevski zbor je preteklo leto izvajal sledeče koncerte: 14. januarja 190b* bibliško kantato Bossijevo„ Can-ticum canticorum," ki se je ponavljala 17. januarja in 2. svečana kot ljudski koncert. 1*2. maja se je vršil koncert, namenjen širšim slojem in odposlancem skupščine „Zveze slov. pevskih društev." Zabavni prireditvi sta bili sledeči: 2. decembra 1905 zabavni večer in 3. svečana 1906 Pesni venček. Zbor se je udeležil 11. novembra sprejema hrvatskega pevskega društva „Koloa in 24. junija onega Korošcev, ki so prišli na kresno veselico ljubljanskega Sokola. Pod-cknic je priredil zbor 4 in sicer 19. maja slovenskemu pisatelju Stritarju, 16. junija županu Hribarju, 26. januarja nevesti člana Završana in 22. junija gdč. Nollijevi o priliki njene poroke. Vse podoknice je vodil koncertni vodja g. Hubad. Ob prenosu -tankov slovenskega pisatelja An-irejčkovega Jožeta je zbor zapel dve žalostinki. Udeležil se je dveh ko-raerzov: 11. novembra onega prirejenega na čast „Kolu" in 10. junija na čast županu Hribarju. 24. junija je sodeloval pri kresni veselici Sokolovi. 10. junija je zbor naredil izlet na Gorenjsko na Dovje k '.Peričniku v Mojstrano, Hrušico, Jesenice. 12. avgusta se je udeležil zbor po deputaciji odkritja Vilharjevega spomenika v Postojni. Misel, da se bodoče leto priredi izlet pevskega zbora na Koroško, je naj-topleje pozdravljati. Zbor je štel v preteklem letu 164 članov in sicer 58 moškega zbora in 106 ženskega. Oficijalno je nastopil 19 krat. Kompozicij se je izvajalo 34. Odbo-rovih sej je bilo 14, veselični odsek je imel 7 sej, pevski sestanki so bili 3. Vsega skupaj je imel zbor 139 skušenj in sicer za koncertne nastope 104, za izvenkoncertne pa 35. Govornik je nato slavil koncertnega vodjo g Mateja Hubada, ki je duša pevskega zbora, ki more le pod njim uspevati tako orjaško moralno in materijalno. Pevski zbor ima dve močni peruti, namreč pevovodjo in načelnika, čigar skrbno vodstvo je pripomoglo, da stoji zbor na taki višini požrtvovalnosti in discipline. To poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem, g. načelnik je pa izjavil, da tako vestnega in marljivega tajnika, kot je g. S e b e n i k, pevski zbor še nikdar ni imel. O denarnem stanju zborovem je poročal blajnikov namestnik g. Fran Knific. Pokojni Lozar je oškodoval blagajno pevskega zbora za 931 K 13 v. Iz prispevkov, ti prihajajo „Glasbeni Matici" v po- kritje defravdirane svote, dobi doslej pevski zbor 213 K 05 v, kateri znesek se v kratkem izplača zboru. Računi so pod Lozarjem izkazovali 4. oktobra 1905 1095 K 67 v gotovine, ki se je do njegove smrti zvišala na 1455 K 41 v. Lozar je izdal za potrebščine 524 K 28 v. Ob njegovi smrti zbor faktično ni imel nobenega premoženja. Sedanje premoženje znaša 135 K 34 v, h katerim se mora prišteti še gori imenovana svota 213 K 05 v. V imenu revizorjev je g. Juh izjavil, da se računi ujemajo s prilogami. Poštne stroške „G1. M.u je Lozar pokrival z zborovim denarjem, kar seveda ni bilo pravilno in dobi zbor nazaj dotične zneske, v kolikor se bodo dali dognati. G. načelnik je nato glede asanacije dejal, da garantira, da dobi zbor ves denar povrnjen, nakar se je odboru dal absolutorij, dasi je ta izjavil, da ga ne sprejme. Nato so se vršile volitve. Za načelnika je bil soglasno in z velikim navdušenjem izvoljen dosedanji načelnik g. Anton Štritof, v odbor moškega zbora pa sledeči gg.: dr. B e z j a k, Matej Hubad, Franc Knific, dr. Pavel Kozina, La-voslav Pahor, Vekoslav Ravni-h a r, Anten Razinger, I. S p 1 i-chal, Vinko S t e g n a r, Dragotin Š e b e n i k, Avgust Štamcar in Ivan Z a v r š a n. Za načelnico ženskega zbora je bila izvoljen* ga. Julija F e r j a n č i č e v a, v odbor tega zbora pa sledeče dame : gdč. Dolenc, gdč. Gabršček, gdč. GloboČnik Helena, ga. K o c m ur, gdč. K r e j č i, ga. Lindtner. ga. P a v š i č, gdč. Rekar in gdč. S a r k. V veseličnem odseku so gdčne: Vida Gabršček, Globočnik, Mici K r e j č i, Jožica M a i e r in Milica Prapotnik, ter gospodje: Josip B e k š, Fran Knific, dr. Pavel Kozina, Vinko S t e g n a r, Dragotin Š e b e n i k, I. Šulgaj, Ivan Z a vršan in Karel Zebre. S tem je bilo to zborovanje končano. — Prijateljski večer je priredil v soboto, dne 13. t. m. v salonu hotela „Ilirija" profesorski zbor H. drž. gimnazije v slovo svojemu kolegu, g. profesorju Martinu Karlinu, ki je stopil začetkom tega šolskega leta v stalni pokoj. Navzoči so bili malone vsi profesorji tega zavoda, prišli so pa tudi kolegi s L državne gimnazije, z učiteljišča, posebno Častno je bila zastopana kranjska gimnazija po 4 kolegih. Sestanek je počastil s svojo navzočnostjo tudi g. deželni šolski nadzornik Hubad in s tem znova dokazal, kako vrlo umeva pravo ko-legialnost o primerni priliki. — Prvi je nazdravil prof. Karlinu senior učiteljskega zbora H. gimnazije, prof. F ajdi ga, ki je v prisrčnih besedah napil dosedanjemu starejšim. Nato je g. nadzornik Hubad v jedrnatem nagovoru kazal na vrline odstopaj o-čega profesorja: on da je imel priliko poznati Karlina še kot dijaka, še bolj pa pozneje ceniti ga kot kolega in šolnika. — V vznesenem govoru, v lepo ubranih besedah je slavil gosp. ravnatelj dr. Požar v pokoj odhajajočega kolega: ni se nikdar silil v ospredje, ni nikdar deloval hrupno, ampak mirno in samozavestno je vršil svoje težavne, a lepe dolžnosti, tako da zdaj lahko z zadovoljstvom gleda na sadove svojega 301etnega delovanja v šoli. Dasi se vprav šolniku ne priznava rado na vseh mestih zaslug, najiskrenejše priznanje in hvalo mu vedo pač tisti, ki jih je vzgojil. In profesor Karlin ima dolgo vrsto takih mož, ki so izšli iz njegove šole in zavzemajo že odlična mesta v človeški družbi. Pogrešali ne bodo samo učenci v njem blagohotnega učitelja, ampak tudi kolegi odkritosrčnega tovariša, prijatelja in svetovalca. Kakor je ostal doslej čvrst na duhu in telesu, tako naj mu bo usojeno do skrajnih mej človeške dobe uživati srečo in zadovoljnost v mirnem rodbinskem življenju. — Nazdravljali so slavljencu še drugi kolegi, ta v resnih, oni v šaljivih, a vsak v iskrenih besedah : prof. M a c h e r kot njegov ožji rojak, prof. Wester, dr. Korun in dr. Peterlin kot zastopnik kranjske gimnazije, kjer je slavijenec služboval ne manj kot 17 let. Končno se je oglasil prof. Karlin sam in se je v prisrčnih besedah zahvalil za prirejene mu ovacije: on da ne čuti, kakor da bi odhajal, ampak kakor da ostane nadalje kolega med svojimi kolegi. Med živahnim razgovorom in veselo zabavo, katero sta posebno pospeševala g. svetnik dr. Bezjak s šaljivimi deklamacijami in prof. Zupan iz Kranja s pripovedovanjem dovtip-nih reminiscenc iz svoje šolske dobe, se je približala polnočna ura. Gosp. prof. Štritof in dr. Kozina pa sta kot izkušena pevo vodja vodila pevski del tega presrčnega, res kolegialnega večera. — Planinski plOS. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani priredi prihodnji predpust in sicer na dan 2. februarja 1907 planinski ples v „Narodnem domu" v Ljubljani. Opozarjamo na to prireditev tudi zaradi tega, da se bodo druga narodna društva pri določitvi svojih priredb na to ozirala. — Odbor „Slovenskoga planinskega društva". — Ljubljansko poštno osob|e. Po prizadevanju gospoda uradnega ravnatelja tukajšnje glavne pošte se pomnoži osobje tega urada vsled vedno naraščajočega prometa za 9 uradnikov in 6 slug, s Čimer bo gotovo ne le uslužbencem omenjenega zavoda nego tudi občinstvu ustreženo. — Le Nemcem so dale zaslužek. Cerkev znane božje poti na Trsatu pri Reki bodo prezidali. Delo so spet oddali graškemu arhitektu Nemcu Hansu Pascherju, ki je tudi izvršil načrte za cerkev na Viču pri Ljubljani. Tako duhovniki podpirajo domaČa podjetja! — Občni zbor „Ljubljanske društveno godbe" se vrši v petek, dne 19. t. m. v hotelu „Ilirija", Kolodvorske ulice, in sicer ob polu devetih zvečer po običajnem sporedu. — Kaplan Bralo si hoče iz neke zadeve splesti veneo mučeništva. Naš list ni omenil ničesar o dotični zadevi. Ako bode Brajc po „Slovencu" razbobnal stvar, potem mu bodemo mi razjasnili, kako rafinirano je izpeljal Brajc neko zadevo. — Napad« Predpreteklo nedeljo je strojarski pomočnik Viktor Rode iz Zg. Kašlja napadel tovarniškega delavca Jakoba Pintarja od tam in ga z gnojnimi vilami in kolom tako premlatil, da se je nezavesten zgrudil na tla in da leži zdaj težko ranjen v dež. bolnici. — „RokOVnjaČo" bodo igrali— kakor Čujemo — vrli ribniški dile-tantje začetkom novembra v Ribnici. Vadijo se že prav pridno. Vloge so dobro razdeljene, posebno damske, od katerih igra „Nono" gdč. T o m š i-č e v a in „Polonico" gdč. M u r g e 1-n o v a, obe prav dobri pevki in ljubki igralki. No, tudi vsem drugim gospodičnam, ki nastopajo na ribniškem odru — vsa Čast! Nandeta igra g. Fr. B u r g e r, Mozola g. Š p e a d e. Prepričani smo, da bodo „Rokov-njači" pod spretnim vodstvom neumornega režiserja g. Toporiša vrlo dobro uspeli! — Letos so na ribniškem odru že uprizorili marca trodejanko „Pri belem konjičku"; maja narodno igro „Revček Andrej-ček", dvakrat; septembra trodejanko „Martin Smola" ali „Kinematografi. „Ribniška sezona" traja tedaj skozi celo leto in svetujemo Ljubljančanom, da pridejo v času, v katerem ni odprto ljubljansko gledališče, k predstavam v Ribnico, — ne bode jim žal. Našim diletantom pa kličemo : „Le tako naprej, občinstvo vam je iz srca hvaležno, v dokaz vedno razprodana dvorana!" — Veliki vinski sejem v Novem mestu- Mestno županstvo priredi 8. novembra velik vinski sejem na vrtu restavraeije g. Tuček. Prava duša temu podjetju je kmetijska podružnica, na čelu je neumorni gosp. Rohrman, pristav na vinorejski šoli v Grmu. — Na paši je umrl v petek pastir Franc Čaniula iz Orehka. Zadela ga je kap. — Poročil se ie gospod Ivan Golihleb, trgovec na Polzeli, z gspdč. Ljuboslavo Zorčevo iz Radeč pri Zidanem mostu, čestitamo ! — Arotovan pocestni tat. V Mariboru so aretovali ključavničarskega pomočnika KarlaDominika, ki je imel Čedno navad«*, da je po cestah ustavljal ljudi in jim izmikal kako vrednost. — Samomor^ V Veterniku pri Kozjem se je ustrelil zaradi domačih prepirov posestnik Juri Kunej, oče štirih otrok. — G. kr. avstrijske državno ŽOlOZnlCO. Dosedanja med postajama Celovec in Gospa Sveta proge Glan-dorf-Jesenice stoječa osebna po stajic a „Celovec drž. žel." naziva se počenši z dnem 1. vinotoka 11K36 „Celovec-Rudolfova cesta". — Zveza narodnih društev na Goriškem se ustanovi v kratkem in so pravila že sestavljena. Zveza bo imela v prvi vrsti namen združiti vsa narodna društva v skupno delovanje, jih moralno podpirati s predavanji in ureditvijo knjižnic, jim olajšati stroške s tem, da bi jim ceno preskrbela skladbe in njih potrebne prepise, jim po možnosti preskrbovala učitelje za zbore, urejevala veselice, da bi ne bilo neprijetnih konkurenc. Nadalje bi nadzirala in urejevala njih poslovanje ter povraćala škodo, ki bi nastala vsied neugodnega vremena ali vsled drugih neprilik. — Tatvina pri tržaškem zlatarju Dragotinu Vekjetu se te dni obravnava pred tržaškimi porotniki. Obtožen je Dragotin Vekjet, da je dne 19. junija t. 1. prevrtal svojo železno blagajno, odnesel del blaga, ki se je nahajalo v prodaj al niči in s tem simuliral tatvino, ne da bi mogel doseči svoj namen, ki je bil, da bi s to zvijačo dobil od zavarovalne družbe „Riunione Adriatica di sicurta" plačano zavarovalnino 21.000 K. Obtoženec tatvino odločno taji in se kaj spretno zagovarja. Vse otežujoče okolnosti se tekom razprave blaže in ni malo upanja, da bo oproščen. — Slovensko akadomično društvo l981ovoni|aff na Dunaju. L redni občni zbor bo dne 20. oktobra 1906 ob 7 V2 uri zvečer v restavraciji „Schwarz" VIH. Landesgerichts-strasse. — Koliko piva so zvari v Avstriji? Ravnokar je izšel izkaz, koliko piva se je zvarilo v Avstriji od 1. septembra 1905 do 31. avgusta 1906. Zvarilo se ga je 19,755.103 hI proti 19,180.590 hI v prejšnjem letu, torej 574 513 hI več. Davka se je plačalo od tega piva 75,866.456 K proti 73,380.995 K v prejšnji periodi, torej za 2,485.461 K več. Kranjska je med deželami, kjer se je zvarilo m anj piva to leto nego prejšnje, Štajerska, Koroška in Istra pa med onimi, kjer se ga je več. — Posledico zavrnjene ljubezni. 281etni brivec Dragotin Boš-njakovič se je pred dvema letoma do smrti zaljubil v Lipiku na Hrvatskem v Katico Pintar, hčer ondotnega peka Pintarja. Dekle pa ni maralo zanj. To je brivca tako užalostilo, da je odšel v Zagreb in se tu nastanil. Srčne bolečine pa niso ponehale. Te dni je kupil Bošnjakovič samokres, šel v Lipik in ustrelil tam Katico in nato še sebe. Dekle bo okrevalo, do-Čim se brivec bori s smrtjo. — Panorama-kosmorama n a Dvorskem trgu pod Narodno kavarno nam kaže ta teden veleinteresantno serijo slik iz Afrike. Tukaj vidimo skromno in priprosto življenje, ki ga žive Afričani, seznanimo se z njihovimi šegami in navadami. Sprehajamo se med košatimi palmami in hodimo v prekrasnih parkih pristaniških mest. Ker so slike čiste in jasne, so vredne, da si jih ogleda vsak prijatelj nevsakdanjosti. Prihodnji teden London. — Mednarodna panorama na Pogača rjevem trgu nam razkazuje ta teden L ur d in krasne pokrajine južne Fp* a n c o s k e. To priliko bodo gotovo radi porabili vsi oni, ki si želijo ogledati Lurd, a so vendar tako pametni, da ne marajo potrošiti sto-takov za brezmiselno romanje. Sicer pa nudi serija v izobilju zanimivosti tudi za take, ki jih ne vleče samo Lurd, kajti baš razstavljeni del južne Francoske ima toliko naravnih krasot, kakršnih si more turist misliti le v sanjah, posebno gorske scenerije pri Eaux Bonnesu, gorske globeli s predrznimi mostovi, slapovi Hetre in pri Bourboleu, gorska jezera, razkošna zdravilišča in kopališča itd. —■ Prihodnji teden se razstavi Carigrad. — Nova restavracija. Velika pivovarna v Budjejovicah, ki je v Čeških rokah, je vzela v najem pritličje in prvo nadstropje nove Deghenghi-jeve hiše na Dunajski cesti in napravi tamkaj elegantno moderno restavracijo. — V deželno bolnišnico so včeraj pripeljali 771etnega uuiirovlje-nega železniškega čuvaja Avgusta An-kona s Save ob Savi, ker si je bil pri padcu zlomil nogo. Tudi posestnika Ivana Mihelca iz Spodnjega Logatca so pripeljali močno poškodovanega, ker je na Rakeku padel skozi okno II. nadstropja. Navedenec je pomotoma odprl okno mesto zahaja-liščnih vrat v restavraciji. — Ar eto val je včeraj na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Kr-žan Pavla Tschinkelja iz Kočevja, ker je hotel spraviti v Ameriko po agenturi Zwilchenbart v Bazlu devet oseb, za katere bi bil potegnil 90 K nagrade. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 100 Hrvatov, 140 Mace-doncev in 54 Slovencev. V Beljak je šlo 11 Črnogorcev, iz Bregenca je prišlo 18 Hrvatov, 80 Lahov se je pa vrnilo domov iz Spodnje Avstrije. — Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 30. septembra do vštetega 7. oktobra 1906: 71 volov, 16 krav, 4 biki, 183 prašičev, 150 telet, 59 koštrunov in kozlov; zaklane živine upeljalo se je 1 vol, 2 kravi, 9 prašičev, 16 telet in 594 kg mesa. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri zvečer v hotelu „Ilir i j a" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer ob 9. uri v kavarni „Prešeren". Vstop prost. V četrtek od 6.—10. ure zvečer pa v vinski sobi pri Praunseissu, od 10. ure naprej v kavarni nA u s tri a". Vstop prost. — Slovenci v Ameriki. — Drugo cerkev si že grade Slovenci v fCollinvoodu. Morajo imeti pač preveč denarja. — 300 dolarjev, ves zaslužek dveh let, je ukradel nekdo v Am-herstu Slovencu Omanu, ko se je hotel z zaslužkom vrniti v Evropo. — Slovenec ustrelil Slovenoa. V Lorainu je ustrelil Fran Ostanek rojaka Matijo Majdiča. Ustreljeni je bil star šele 20 let in doma iz Brezja v kamniškem okraju. — Nove oerkev si grade Slo- ! venci v Indianapolisu. Za župnika so sprejeli Josipa Lavriča. — V Rudniku je ubilo v Evelethu Josipa MiheliČa, doma iz Škofje Loke. V Elyju pa je skala v rudniku zdrobila Simonu Oblaku iz Do-brepolja desno nogo in desna rebra. * Najnovejše novice. Stolica za madžarski jezik se baje ustanovi na vseučilišču v Belgradu. — Stalna delegacija avstrijskih odvetniških zbornic je sklenila, odposlati justiČnemu ministrstvu prošnjo za reformo zakonskega prava in zauved-bo obveznega civilnega zakona. Na trgovinsko ministrstvo pa je poslala prošnjo, naj se opusti na-mevano zvišanje poštnih in brzojavnih pristojbin. — Eksplozija na avstrijskem parniku. Iz Buenos Airesa se poroča, da se je na nekem avstrijskem parniku razpočil kotel, pri čemer so bili kapitan, prvi častnik in trije kurjači ubiti in enajst oseb ranjenih, — Nesreča v rudniku. V angleškem rudniku v Wingateju so se užgali plini. Ubitih je 27 rudarjev. Telefonska m ufrojauna poročila. Dunaj 16. oktobra. Današnja seja poslanske zbornice je izredno dobro obiskana. Navzoči so vsi ministri. Situvacijasejezelo poslabšala: govori se že celo o ministrski krizi. Nemške stranke vztrajajo pri zahtevi, da se mora razdelitev volilnih okrajev zavarovati z dvotretjinsko večino. Ministrski predsednik je danes sprejel načelnika volilnega odseka dvornega svet. dr. P loj a in dr. Gessmanna. Mladočeški klub je imel sejo, ki so se je udeležili tudi člani gosposke zbernice in urednik „Narodnih Listov". Popoldne ob polu dveh je imela sejo parlamentarna komisija češkega kluba, ki se je je udeležil tudi minister dr. Pacak. Odsek za volilno reformo danes ni imel seje. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o lekarnah. Kdaj bo prihodnja seja, se še no ve. Dunaj 16. oktobra. Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle je danes ob desetih konferiral s skupnim finančnim ministrom Bu-rianom. Ob enajstih je We-kerla sprejel cesar Razgovarjala sta se o prevozu Rakoczyjevih kosti. Dunaj 16. oktobra. Danes ob dv/eh sta imela sejo »Slovanska Zveza" in „Krščanskosoci-jalni klub" Trst 16. oktobra. V središču mesta se je danes prigodil drzen roparski napad. V ulici Enrico je v veži ne&e tamkajšnje hiše neki elegantno oblečeni neznanec napal denarnega pismonošo Andreja Veli konj o ter ga z ubijačem udaril po glavi, da se je takoj zgrudil na tla. V hipu, ko je ropar hotel pismonoši odvzeti denarno torbico, so ga prepodili ljudje. Policiji se še ni posrečilo ujeti zločinca. Belgrad 16 oktobra V skup ščini sta bila izvoljena za pod predsednika stara radikalca Ljuba Jovanović in Milutin Košić Skupščina je bila na to od godena in se otvori s kraljevim reskriptom. Belgrad 16. oktobra. Med vlado in krono je baje nastal hud konflikt Kralj baje ni zadovoljen s postopanjem vlade napram Avstro Ogrski, zlasti pa ne z načinom, kako se je otvorila skup ščina. Kralj je hotel, da se skup ščina otvori s prestolnim govorom, dočim je vlada zahtevala in tudi dosegla, da se je parlament otvoril samo s kraljevskim reskriptom. Bruselj 16. oktobra Po Ho-landskem, zlasti v Hagu, se širi vest, da nameravajo Japonci v kratkem napasti holand sko naselbino Javo. Nizozem sko časopisje veruje tem vestem London 16. oktobra. Predsednik republike Venecuele Ca-stro, ki je delal toliko neprilik evropski diplomaciji, je umrl. mir/e ru) tn tekoče nac-ravlja kpžo belo in nežno. Do K* povsod. ■1 -ova so za odrasle kakor za otroke najnežnejše starosti Izvrstno čistilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus. Schandlbauer itd 886—8 Borzna poročila. Ljubljanska ..Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 16 Naložbeni papirji. 4V 4»/ o- o o 4l 4> J ., 4'/30/o 4°/c o 4,2°/0 majska renta. . . • 4*2°/0 srebrna renta . . • 4°'0 avstr. kronska renta. . 4°/0 . zlata , ■ 4°/0 ogrska kronska renta . 4°/0 t, zlata 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l/s°/o posojilo mesta Spljet 4V,°/o ■ - z^d.ar 41/a°,0 bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . • 4°/0 češka dež. banka k. o. 40/ „ _ ž. o. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. z 10° , pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... 413° o zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke , prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4° 0 prior, dolenjskih žel. . 3° o prior. juž. žel. kup. '/tVi 4' «•/, avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1800-, . . . „ od 1. 1864 .... j tizske...... zem. kred. L emisije II , ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100-— „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške „ . . . Krakovske , ... Ljubljanske 9 . . . Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ „ u . . • Rtidolfove » . . . SalcburŠke 9 ... Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ - • Živnostenske „ • • Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji ........ Dolarji........ oktobra iy06. Denar Blago 98 90 99 90 90- 116 40 94 f»5 11225 9860 100-60 99 30 99 85 9926 98 85 10010 104 85 100-20 100 — 100-- 100-100- 99 90 99-&0 516-50 100 — 213 •-275 — 161-281-— 284 25 2o7 — 97 -160 50 21 35 452 — 78 -85-56 25 46 7b 28-65- -70 5 3 50 99 10 100 10 99 20 116 60 94 75 112 45 99 60 101 50 100 30 40 50 10 50 182 685 .7C0 674 812 241 710 6' 2 i776 578 278 665 IfO 11 35 1914 2347 2398 117-47 9650 252 50 4-84 100 85 99 75 99 45 10110 10585 106-70 100 30 100 20 1U0 20 101-- 100 31760 100 80 218 — 277 — 163-288 -291-— 264 — 105-70 161 50 23 35 462 — 85-92-62 25 48 75 29-50 «0 -76 513 50 183 -686 40 1770- — 67550 813 242-75 713 — 603- lil /760 -57950 282 — 673 — 154 — 11-39 1916 2366 24 06 !17 67 95 65 263-60 6 — titne cene v Budimpešti. Dne 16 oktobra 1906. Termin. Plenica za oktobet . . za 50 kg Rž Koruza O res • • oktober . . 9 60 maj 1907 . . „ 50 oktober . . „ 60 Ef*lt«lv. 5 nižje 721 649 5-14 7 03 Meteorologijo poročilo. Visina nad mor:em -e-?. Srednji ara ini tlak 786.0 Oktober I Č« opazovanja Stanje barometri ▼ mm o. * B « 9 ti H B Vetrovi Nebo 15. 9. 731 3 11-2 al. svzh dež 16 7. «J. 729 7 10 2 brezvetrno dež 2. pop. 7326 12 7 brezvetrno oblačno Srednja včerajšnja temperatura' 112-, norimi*: 106°. — Padavina •» mm 16 4 Hotna sodba« Kamniku l^apelnil^a. Plača po dogovoru. Prošnje do L novembra 1906. 3671-3 Lopo, donosno 3733-1 posestvo v vetjem tarn* tn kraju na Dolenjskem, v bližini železnice, pripravno za trgovino, gostilno, zalogo piva, za peka ali mesarja, se proda pO prav ugodnih pO0O|ih. — Več pove pisarna za promet z zemljišči J o a. Porhauz v Ljubljani, na Dunajski coati it 18. Učiteljica sprejme iCnovoaabroaa iva salajia na hrano In atanovanle. jfeVe* se poizve Sv. Petra oeata št. 62, I, nadatr. 3738—1 Trimti minit -špecerijske in ielezninske stroke teli svoje sedanje mesto s 25. oktobrom premenltl. Ponudbe pod |9R, B", na upravništvo „Slov. Naroda". 3676-3 Pozor, ključaunlčarjl In kovači! Proda se zaradi smrti po najnižji ceni dobro ohranjena Železna stružnica (Drfhbank) z vsem potrebnim orodjem. Več pove Celestio Jelenec, Dvor pri Žužemberku. 3736-1 Iz proste roke se proda skupaj ali na drobno veliko posestvo obstoječe i/, dveh hiš, v katerih eni se nahaja mlin na bencin-motor z dvema tečajema, v drujji pa »tara občezuana gostilna pri „Strnadu", pravica za trgovi o z mešanim blagom ia pravica za tganjokuho. Zraven so vsa gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanja in z opeko krito. Pri pose*tru je tudi zelo vel .k bukOV gOld ia manji smrekov, veliko njiv m SOnotetL Od cerkve četrt ure. isto tako ud železnice Četrt ure oddaljeno, tik glavne ceste, ki pelje na Dolenjsko. Natančneje ne izve pri lastnici Pr. Tavželj v Zdenski vasi, pošta Videm-Dobrepolje. 3740—1 Dva kiparska vajenca ki bi bila pri njem tudi na stanovanju in hrani, sprejme takoj Anton Bres-kvar v Florijanakih ulicah št. 9, Ljubljana. 3722 2 a l manufakturne in špecerijske stroke, zmožen, zanesljiv prodajalec, vešč slo venskega in nemškega jezika v govoru in pi«avi se takoj no rej me pri tvrdki A. Primožič, Spodnja Idrija. 3721 3 Sode vinske od 100 do 700 litrov vsebine proda po nizki oenl 3465 10 Ustanovljeno leta 1842. V* CRKOSLIKdRJd, 5LIK4KJa\J «\ NdPISOV IN QRdOV is« f> j BK/1T/1 ZBLKL I \N*av - Telefon št. 154. - ^) Prvo IJubllonsko uradniško gospodarsko društvo v Ljubljani i razpisuje službo 3734 skladišfarja ozir. skladiščarice. Pismene ponndhe z natančnimi P°g°ji Je vložiti pri društvenem na-čelmštvu do 22. oktobra 1906. Zahteva t*e kaveza BOO K. Plača po dogovoru. — Več «e poizve v društveni pisarni Kongresni trg št. 12 od 6.-7. ure zvečer. Oes. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod is Ljubljane jut. tel.: 7'io zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7*17 2jutr*»j. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. ii 30 pre ip<-idn«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i 05 popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje 4 oo pop^'d m. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 703 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. 10-23 ponofti Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano jut. tel,: 7- 09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. ti 13 predpoidne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 pooonne Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka. Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 i-t čer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8-45 z»«6e'. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž.žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. H-3* ponoći. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz L$ubl|aue dri. kolodvor: 7 2« zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*0 5 popoldne. Mciani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 ^omoč« Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 649 zjutr&j. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 6 io zveče*-. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in Ie ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnatelj sivo državnih železnic v Trstn. Petrolejska 66 le nolnovelta In najboljša svetilka XX. stoletja, pri kateri se petrolej spremeni v plin. Porabi se samo za 1 vinar petroleja Da uro, ter gori svetlejše kot Davadni pl