Številka 328 TRST, v petek 29. novembra 1907 Tečaj XXXI!. IZHAJA VSAKI DAH teći eb nedeljah in praznikih ob &., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj P"*&mične številke se prodajajo po 3 nvft.. (6 itotink) > muopib tobakamah » Trstu iu okolici, Ljubljani, Gorici, branju, št. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmin«, Ajdovičini, Postojni, Dorntergu, Solkanu itd. < F NE OGLASOV sc računajo po vrstah (široke 73 mm. visoke "j-1 mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stetfak; ra osmrtnice, zevale, poslanice, oglase denarnih zavodov po fctot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-vi&Ijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 btot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Sdinosti". — Plačuje ae izključne le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinoati je moč t NAROČNINA ZNAŠA ta rte leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8 K —, na naiočbe brez doposlane naročnina, se uprava ne ozira. Mičiiii ii lilillsio ixđai]e JSUioitr raai: eiloletio i» 20, pol i::a ;•«» V»i dopiai naj se poiiljajo na uredništvo lista. Nefrankorana pisma si ne sprejemajo in rokopisi se ne vrafajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pobijati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Gior*lo Galattl 18 (Narodni dura*. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*4. — Natisnila tiskarna kouiorcija lista .Edinost" v Trato, ulica Giorgio UaJatti it IS. - Pofitno-hranllnični račun št. S41Go2. -- ■ =■ Telefon it«v. U57 '»-i- Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u BRZOJAVNE VESTL Avstrijska posl. zbornica. DUNAJ 28. Zbornica je nadaljevala razpravo nujnih predlogov giede odredb proti podraževaniu živil. Govorilo jo nad 18 poslancev. Ob 3 uri je predsednik \Veisskir-chner stavil predloga na glasovanje. Najprej se je glasovalo o nujnem predlogu posl. Sehrammela, za kateri 6e je v poimenskem glasovanju dvignilo 207 poslancev. Proti nujnosti jo glasovalo 192 poslancev. Ko je predsednik izjavil, da je nujnost predloga odklenjena, ker ni zadobila dvetretijnske veiine, so se dvignili vsi socijalno demokratični poslanci ter se z glasnimi dolgotrajnimi fui-klici obrnili proti onim strankam, katerih členi so glasovali proti nujnosti. Protestnim taktikom socijalistov se je pridružila tudi dobro zasedena druga galerija, ki je simpatizirala s socijalnc-demokratičnimi poslanci. Krčanskc-socijt Ini in drugi agrarni poslanci so rezultat glasovanja glasno odobravali. Hrup je trajal neprestano skoraj pol ure in *-si opomini predsednika so bili brevzspešni. Ker je tudi druga galerija neprestano ropo tala. je ukazal predsednik izprazniti galerijo, kar so zbtrnični uradniki izvršili s precejšnjo težavo. Polagoma je nastal mir in predsednik je dal na glasovanje drugi nujni predlog posl. dr. Renner-ja. Za nujnost sta glasovala 202, proti pa 165 poslancev. Ker ni tudi ta predlog zadobit dvetre-tinske večine, je bila tudi nujnost tega predloga odklonjena. (Ponovni protestni klici pri socijalnih demokratih.) Zbornica je pričela na to razpravljati o nujnem predlogu posl. Gostinčarja glede zboljšanja položaja državnih uslužbencev. — M< d došlimi uiogami se nahaja 37 večinoma ćeškoradikalnih nujmh predlogov. Vsi danes uloženi nujni predlogi glede nagodbe in pro vjzoričnega proračuna gredo za tem, da se konečno brez vsakega predposvetovanje rešijo vse predloge, ki so bile izročene nagod-beuemu in železniškemu cd-eku ter kvotni zakon in proračunski provizorij. Na današnji seji je bil tuui uložen nujni predlog posl. Hlibovvickoga glede reforme upiave iu uvedbe rednega upravnega procesa. Ta nujni predlog so podpisali sledeči hrvatski in slovenski poslanci : Ivanišević, Baljak, Spinčič, Prodan. Hribar, Bjeladinović, Rybar, Laginja, Mandić, Grafe nauer (Kaj pa to ?) Biankini in Peric. Razun tega so pod piaali predlog češki radikalci in staro-malorusi. Posl. Glabinski je izjavil, da protu-poljske predloge, ki so bile uložeue v nemškem državnem zboru in pruski zbornici, in ki so v zgodovini civilizacije nekaj nezaslišanega, ne dosežejo nikdar svojega namena, pač pa utegnejo omajati zvezne razmere med Nemčijo in Avstrijo. Govornik je v imenu poljskega kluba slovesno protestiral proti poskusu, da bi se Poljakom nemške države odvzelo zajamčene pravice ter je apeliral na poklicane faktorje monarhije in zastopnike vseh narodov, naj pomislijo, kam da vodi taka politika. Vprašal je predsednika, hoče li ta čutila in te promisleke prijaviti na primernem mestu. I Viharno odobravanje.] Predsednik Wcissenkirchuer je odvrnil, da ne spada ta stvar v delokrog državnega zbora. Njegova služba mu to prepoveduje, PODLISTEK 5 j da bi podal osebno sodbo o dotičnih odredbah, meni pa, naj se avstrijski ministerski predsednik obveže, da se bo bavil s stvarjo, radi česar naj govornik naslovi svojo interpelacijo na ministerskega predsednika. Zastopniki vseh slovenskih strank, socijalni demokrati, zionist Stand in Italijan Conci so se z izrazi simpatije pridružili protestu poljskega kluba za zatirane Poljake. Vsi govori so bili vsprejeti z viharnim odobravanjem desnice, a s protestnimi klici od strani Vsenerncev. Posl. Conci je izjavil, da je italijansko prebivalstvo vedno s simpatijo sledilo žalostni osodi Poljakov, in da se v imenu svojih volilcev pridružuje zastopniku poljskega kluba, to 6tori tem raje, ker se morajo tudi Italijani težko boriti za svoje narodno ozemlje. Posl. Stoelzel je v imenu Nemcev Avstrije najodločneje protestiral proti temu vmešavanju v stvari Nemčije ter je naglašal, da, kakor se zdi, se ne gre tu za izraz čutstva pravičnosti ampak le za boj proti Nemčiji. DUNAJ 28. Večerna izdania „N. Fr. Presse" in „Fremdenblatt" strastao napadata jugoslovansko delegacijo radi nujnega predloga, s katerim se obstruira debato o nagodbi. Oba lista flikata to počenjanje kofc nekako nehvale/.nost nasproti zagotovilu o dalmatinski železnici. (Op. ured. Zdi se, da bi čitali „Slovenca"). Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 28. Predsednik Just je ctvoril sejo ob 10. uri predpoludne. Ministerski predseduik dr. AVekerle je predložil poročilo o razpravah kvotne deputacije in zakonski načrt o prispevkih Ogrske za skupne izdatke. — Zbornica je na to nadaljevala debato o pooblastilnem zakonu. — Posl. Mihael Polit (Srb) je v svojem govoru izvajal, da je št danja nagodba izraz nemoči Ogrske v političnem in gospodarskem o?iru nasproti Avstriji. Ogrska so ne ojači, dokler se ogrski državniki ne pomirijo z Hrvati in narodnostmi. Ni res, da koiispirirajo narodnosti proti ogrski državi. Govornik jo stavil sklepni predlog, v katerem zakonski načrt odklanja. Ker se je govornik v svojih nadalj-nih izvajanjih oddaljil od predmeta ter se je bavii z hrvatskim vprašanjem in v. dogoditi v Č era o vi, mu je predsednik po ponovnih opominih odvzel besedo. Vlada je predložila kvotni zakon po sklepih obeh kvotnih deputacij, nadalje zakon glede obdačenja avtomobilov. — Med došlimi ulogami se nahaja nujni predlog posl. Chia-ri-ja in tovarišev glede prvega čitanja proračuna ter nagoabenih predlog. V zadnjem predlogu se daje odseku rok osem dni, da o stvari poroča. Poslanec Choc in Iro sta energično protestirala proti poskusu, da bi se o nagodbenih predlogah razpravljalo nujnim potom, preden bi cdsek o tem poročal, češ, da je to postopanje p:oti poslovniku. Predsednik je rekel, da je ta predlog stavljen popolnoma po pravilniku. Državni tajnik Sžterenyi je kakor zastopnik trgovinskega ministra polemiziral proti včerajšnjem govoru posl. Polonyi-ja. Med drugim je rekel, da navzoči zakonski načrt popolnoma odgovarja vsem zahtevam ustavnosti. Zagovarjal je predloge ter priporočal, naj jih zbornica vsprejme. [Pohvala in ploskanje.] — Posl. Lukaciu (Komun) je govoril o narodnostni politiki vlade nasproti Komunom ter izjavil, da je nesrečna narod- da ni mogla tega odklanja nostna politika vlade kriva, doseči ugodne nagodbe, radi predlogo. Posl. Ban rtv je i7javil, da obsoja hrvatsko obstrukcijo in da je treba rešiti hrvatski spor s temeljitimi odredbami. Avstro-ogrska banka. BUDIMPEŠTA 28. Generalni svet av-stroogrske banke je imel danes pjd predsedstvom bančnega guvernerja pl. Bilinskega sejo, na kateri je generalni tajnik Pranger konstatiral, da so se momentane razmere na domačem in mednarodnem denarnem tržišču zboljšale. Izrazil je zato nado, da bo mogla banka tudi za to leto izhajati s sedanjo obrestno mero. Železniški odsek. DUNAJ 28. Železniški odsek je na svoji današnji seji nespremenjeno vsprejel vladno predlogo glade dalmatinske železnice. Govorice o razpustu zbornice. PRAGA 2S. „Ceh", glasilo čeških katoliških nacijonalcev piše, da se je včeraj v parlamentarnih krogih razširjala govorica, da bo zbornica razpuščena, ako ne odobri provi-zoričnega proračuna in nagodba potom nujnega predloga. Portugalska. LIZBONA 28. Mnogo členov stranke „regenerados" in napredne stranke nimajo namena, da stopijo proti kralju v opozicijo. Iz Brazilije. RIO de JANEIRO 2b. [Kabel, družba.] Predseduikom države Rio Grande je bii izvoljen vladni kandidat Carlos Barbosa. Nemški državni zbor. BEROLIN 28. Državni zbor je pričel generalno debato o proračunu za 1908. Rusija. Gradnja železnice Moskve Kalkuta. PETROGRAD 27. „Borzni list" poroča iz Moskve, da so bili odposlani trije viši inženirji, da proučavajo gradnjo železnice Moskva-Khlkuta ter nadzorujejo zvezo s Kur-skom in Kerotom. Z občnega zbora pol. društva „Edinost". Poročilo tajnika. (Dalje.) Prvo važno vprašanje, s katerim se je bilo odboru pečati takoj s pričetkom novega društvenega leta, so bile dopolnilne volitve v predstojništvo in volitve v razsodišče d e-lavske zavarovalnice proti nezgodam za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo. Ta zavod, ki je osnovan za dežele s pretežno slovanskim prebivalstvom in ki ima torej opravljati večinoma s Slovani, je v italijanskih rokah. Predstojništvo in iz njegove srede izvoljeni upravni cdbor, ter razsodniki — po svoji večini italijansko-naroduega, a pred vsem Slovanom nasprotnega mišljenja ; večinoma italijansko uradništvo ; pretežno ita-| lijansko uradovanje : — to vse pomenja za slovanske podjetnike in delavce trajno nevarnost za njih materijelne interese in jezikovne pravice, Naskok na mlin Povest iz nemško-francoske vojne. Emile Zola. Ukazal je zdaj zapreti vrata dvorišča in je dal pripraviti vse za odločen odpor. Imeli so časa, kajti sovražnik je stal na onem bregu Morele in zato ni bilo še tako kmalu pričakovati naskoka. Težko da bi Prusi pre-oredli reko, da bi prišli hitreje semkai, in da je kaka dva kilometra više gori most, jim je bilo pač tudi komaj znano ; tako je postavil stotnik na cesto samo stražo, dočim je bila vsa njegova pozornost obrnjena proti gozdni strani. Svinčena ploba je bila zopet prenehala. Mlin je ležal zopet kakor izumrl pod pekočimi solnčnimi žarki. Nič se ni ganilo, noben glas ni prodrl i z"* notranjosti. Tedaj so se pokazali Piusi na gozdnem parobku ; kukali so izza dreves, se upali celo na piano. Nekateri vojaki v mlinu so že pomerili, a stotnik je zaklical: „Ne, ne še, počakajte, pustite jih priti bliže." Prihajali so bliže, toda neskončno previdno ; tiha, v?a z zelenjem zarasla hiša, ki se v njej ni nič genilo, jih jo vznemirjala; kljubu temu so korakali naprej. Utegnilo je biti kakih 50 mož na travniku nasproti, ko !je komandiral stotnik: „Ogenj!" Strahovito grmenje je streslo celo hišo, Franica si je nehote zamašila u?ie3a in ae tresla po vsem životu. Trije sovražni vojaki so obležali mrtvi, drugi so se vrgli za goste vrbe. In zdaj je pričelo obleganje. Več nego uro je streljal sovražnik na mlin, gosto kakor toča so padale krogle in preluknjale lesovje kaker rešeto, ob kamenju pa so sc odbijale in padale s ploškom v vodo. Tudi vbogemu mlinskemu kolesu nisj prizanašale; zaškripalo je in zaječalo, kadar ga je zadelo. Staremu mlinarju je krvavelo srce ; zdaj je bilo pač za vedno pri kraju z njim in nobeno popravljanje ne bi pomagalo! Francoski vojaki so štedili s svojimi streli in izprožili so le, ako so mogli pomeriti. Stotnik je od časa do časa pogledal na jim provzroča v obojnem oziru premnogokrat resnično škodo in znači vsekakor neopravičeno ojačenje italijanskega napram slovanskemu elementu. Boj proti tem razmeram je nujno potreben, objednem pa nemalo težaven. Nasprotniki imajo ugodnejši položaj: volilni postopek je v njihovih rokah, volilci so razdeljeni v tako umetno sestavljene kategorije, lahko bi se reklo kurije, da je Slovanom težko priti v njih do večine, in vrhutega se nasprotniki v volilni agitaciji lahko omejujejo in končen-trulejo na bližje in manje obsežno ozemlje. Položaj je za nas tako težaven, da bi se le z dovršeno organizacijo, ki bi obsegala vso Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo, dalo doseči večjih in trajnih vspehov. Taka organizacija dosedaj ne obstaja. O priliki zadnjih vo'itev pri delavski zavarovalnici, ki so se vršile koncem lanskega leta, je odbor našega društva sam kakor akcijski odbor, sporazumno z akcijskim odborom, ki se je osnoval na Kranjskem, storil vse, kar se je dalo v kratkem Času, ki je bil na razpolago, da bi volitve izpadle čim častneje za nas. In v resnici, dasi ni bilo mnogo doseženo, se je vendar izvojeval prvi, ne samo častni, ampak tudi pozitivni vspeh. Slovenski podjetniki jedne, in sicer IV. kategorije, 30 spravili jednega svojega zastopnika, z namestnikom, v predstojništvo, in svojega izvoljenca, oziroma tri namestnik?, v rs /.sodišče. Volitve pa so ob jednem dokazale, da bi se s primerno organizacijo dali doseči še vse ugodneji vspehi. V drugi polovici prihodnjega leta se bodo zopet vršile dopolnilne volitve v predstojuištvo delavske zavarovalnice proti nezgodam, in takrat se moramo popolnoma organizovani podati v boj. — Na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji bi se morali v to s\rho čim prej zasnovati akcijski odbori iu se, če so daljave med deželami zares tako velike, da ne pojde drugače, potom državnozborskili poslancev na Dunaju sporazumeti za skupno postopanje. Novemu odboru v sledečem društvenem letu bo stvar morala biti dobro na mislih. * * * Opisane volitve pri delavski zavarovalnici proti nezgodam še niso bile dovršeno, ko se je odbor že moral lotiti še važnejega predmeta, ter mu km;:la posvetiti skoraj vse svoje delovanje. Začetkom tekočega leta sicer volilna reforma še ni bila potrjena, niti razglašena : vendar je takrat že bilo gotovo, da se uvede v kratkem nov državnozborski volilni red na podlagi splošne in jednake volilne pravice in da se še tekom tega leta izvršijo volitve v poslansko zbornico po novih, tako željno pričakovanih zakonih. Kakf r je vam vsem, častiti zborovala', dobro znano, je volilna reforma, (v tem oziru od našega društva davno zahtevana in, ko je prišla, tudi odkritosrčno pozdravljena), odpravila krivične volilne kurije, ki so branile, da ni v prejšnji poslanski zbornici mogla priti do polnega izraza resnična volja ogromue večine državnozborskih volilcev in sploh prebivalstva. Odpravljena je torej predpravica gotovih, manještevilnih slojev, da so smeli voliti poslance sami za se, v posebnih odde'kih ali kurijah, tako, da so njihovi poslanci vkupaj bili po številu in vplivu močneji, nego zastopniki širšib mas. Ob jednem je v novem zakonu bilo kolikor toliko skrbljeno tiii za uro — ali bo mogel držati svojo postojanko ? Tedaj je, kakor v odgovor, udarila krogla skoz polkno in se zarila v strop. „Štiri ura je še-le, težko se bomo mogli držati," si je rekel stotnik. In zopet je sledil strel na strel, stari mlin se je tresel od vrha do tal. Polkno je palo v vodo in stotnik je dal urno zamašit odprtino z žimnico s postelje. Dominik je rotil Franico, naj bi si poiskala varnega kraja v hiši ; a ona je hotela ostati pri njem ; sedela je za visoko hrastovo omaro, ki jo je ščitila; ko pa je udarila krogla v omaro, se je postavil Dominik pred svojo nevesto, da bi jo varcval z lastnim telesom. Držal je svojo puško v rokah, a oddal ni bil še nobenega strela. „Pozor 1" je zdajci zaklical stotnik. Iz gozda je bil planil naenkrat cel val sovražnih vojakov. In zdaj se je razlil strahovit ogenj nad mlinom. Drugo polkno je palo dol in skoz odprtino so švigale noter krogle in zadele dva vojaka ; eden je bil mrtev na mestu — ker je ležal na poti, so ga zbrcali k steni — drugi se je zvijal v bolečinah na tleh in je milo prosil, naj ga prebode kdo in odreši muk, a nihče se ni zmenil zanj ; krogle so frčale še vedno skoz odprto okno, vsak je skrbel samo, kako bi kril samega sebe in mogel streljati nazaj. Tretjega vojaka je zadelo ; zgrudil se je, a ni dal glasu od sebe in samo grozoviti, stekleni pogled njegovih oči je povedal, da je trpel. Franica je trepetala cd straha in groze. Nehote je bila poskočila s svojega eeitža in počenila tik ob steni na tla, da bi bila manje v nevarnosti. Povsod okoli so ležali kosi razbitega, razstreljenega pohištva, orožja, ki ni bilo več za rabo, in naprej in na:rt*j so udarjale noter krogle. „Ptt je ura." ja rekel stotnik, „držite se samo še časek ; — mislim, da poizkušajo priti čez vodo.'1 In ukazal je zamašiti okna, keliker se je pač dalo, z blazinami in žimnicami. Naenkrat je Franica vzkriknila ; krogla, ki je od nekod odletela, jo je bila oplazila po čelu in nekaj kapelj krvi je prikipelo iz rane. Dominik jo ie pogledal, potem je stopil naglo k oknu in ustrelil prvikrat. Ne meneč se več za to, kaj se je zgodilo okoli njega, je streljal naprej in naprej, samo tu in tam se je ozrl na Franico, potem je streljal nevtrudljivo dalje. Meril je s premislekom. (Dalje.) .Stran II >EDIIsOST« štv. 32b Trstu, dne 2\K novembra 1907 o, da so se volilni okraji narodno zaokrožili, na Dunaju je on kakor dober Slovan obžalo-in da se je pojedinim narodnostim odkazalo val. Druge vlade, pred njim in za njim, se toliko volilnih okrajev, oziroma poslancev, da pa vesele, da so Slovenci razdeljeni, ker vsled bi imele številu svojih pripadnikov odgovarja- tega vladam in našim političnim nasprotnikom joče zastopstvo v poslanski zbornici. nič ne imponirajo. In vendar ! tudi s poslednjo, toli hva- V K. __________I. L. Ijeno volilno reformo se ie storila krivica, v v j nam v škodo, seveda, a našim nasprotnikom v * GZKOce V ČeSKem naroanem prid. Zavest te krivice mora ostati v nas' klubu. vedno živa, ne jmemo se v kratkovidni pc-j česke slovQu fca , Dunaja da dela nlevnosti zadovoljevati s tem, Kar ]e dose- volitev predsednika za češki narodni klub ve-ženo : nikdar ne umolkni klic po odpravi ljke te£ye Agrarci bi hoteli imeti predsed-tistih toček v novih zakonih s katerimi se je stvQ in izjavl%jo da ne riznajo d skusala ohraniti in za večne čase utrditi dsednikaJ. Ist^ko V8t / £ Mastalka krivična posest p r i v i le g o v a ni h n ar o- ' imenu m]adočešk ega kluba pri kandidaturi d o v. ko se je moralo že žrtvovati prmlego-1 j Kramara. Zdi se, da se vprašanje reši vane stanove, pripadajoče večjim delom itakj£a ta nači da ne bo klub imel predsednika, litim narodom! Zato bodi tudi v tem poro- edscdst sestoječe iz več členov. ciJu pribito: Na Kranjskem seje neznatni; nem>ki manjšini zavaroval en mandat s tem, i da se je ustvaril kočevski volilni okraj, ki ; ima samo 18.000 prebivalcev, mej tem ko j imajo drugi kranjski volilni okraji vsaj dva- j krat toliko, nekateri celo 50—54.000 prebi- ikjje jmei te dni seio, jo izdal komunike, v valcev. \ Istri so vklenili v italijanske volilne katerem pravi, da se bo stranka v duhu svo- prošen, naj bi prišel na shod, a ne v namen da bi tam govoril, ampak da bi čul njihove težnje in zahteve in jih potem tudi podpiral ( kakor državni poslanec. Tej želji je dr. Rybar let star, kotlar. 12. Julijan Viezzoli Francetov iz Ižole, 18 let star, elektrotehnik ; 13. Alojz Veni Antonov iz Zadra. 'Ji ugodil. In če pojde poštnim uradnikom na roko na Vsi so obdolženi hudodelstva javnega na- Dogodki na Hrvatskem. Komunike srbske radikalne stranke. Centralni odbor srbske radikalne stranke, kompetentnem mestu, jim bo s tem silstva po zlobnem poškodovanju, spojenem z gotovo bolj ustreženo, nego z govorom posl. ' nevarnostjo za telesno varnost 85. k. z.), (Pagninija na shodu samem. Da bi se pa bil in sicer radi tega, ker so na večer dne 13. dr. Rybar ustrašil Pagninija, to je jednostav- ; septembra, tukaj, po prejšnjem sporazumu no smešno, in je „Lavoratore" se svojim po- med seboj in drugimi, ki so ostali neznani, skusom, da bi smešil dr. Rybafa, v resnici zlobno poškodovali tujo lastnino za znesek, ki osmešil le samega sebe. presega 50 K, s tem, da so metali kamenje in druge predmete proti spodaj nevedeniui javnim lokalom : Poškodovani so bili sledeči lokali : Kavarna Specchi za K 7^6.40 ; Borza z i K 200 ; kavarna Mai Volti di Chiozza" za K 1038.10; restavracija „ai Volti di Chiozza" za K 78.16 ; sladčičarnu Karoline vd. Bout-schek (v. Ac(juedotto) za K 110; prodajal- Dr. Rvbar je pokazal ža neštetokrat, da zaa in da se ne boji govoriti niti v najhujih viharjih, in najmanje so boji tedaj, ako ima — socijalistične govornike proti sebi! To. kar je povedal Pagnini, bi znal povedati ne le dr. Rvbar, ampak tudi marsikak drugi. Organi-zujte se, v organizaciji je moč, in vas bomo podpirali, — to je bil smisel govora Pacrni- okraje ogromne slovanske manjšine, samo zato, da zamore italijanska tretjinka prebivalstva imeti istotohko poslancev, kolikor slovanska jega programa borila za pravice srbskega in hrvatskega naroda, samo ne sme ta borba biti enostranska, ampak mora imeti dvetretjinska večina. Tudi na Goriško-Gra- j za podlago splošno korist. diščanskem ima 80.000 Italijanov tri poslance, in imajo Slovenci, ki jih je 140.000, torej skoro dvakrat toliko nego Italijanov, — zopet le tri poslance. Zadnjo, kakor najhujšo, omenjam zločinsko razdelitev volilnih okrajev na Koroškem, s katero je Slovencem, ki jih je od jedne četrtinke do jedne tretjinke vsega prebivalstva, od desetih mandatov odkazan kakor v zasmeh le jeden, in še ta tako, da je v nevarnosti ter lahko preide v nasprotnike roko. — Zavest teh krivic, storjenih slovenskemu narodu o volilni reformi, naj ostane vedno živa, in prej nego nadaljujem to poročilo, bodi zaklicano Nemcem, Italijanom in vladi : Kar pripada Slovencem, jim ste po krivici vzeli ; toda, kakor ne more nikdar ne tat ne ropar priposestvovati ali s tekom let v pravično last pridobiti, kar je tujega ugrabil, ampak je mora vsakčas povrniti resničuemu lastniku, tako nikdar ne pripoznamo vaše krivične posesti za pravično, niti ne odnehamo od boja, dokler nam ne daste, kar je našega! (Pride še.) Crtice o slovenski politiki. S posebnim ozirom na bodoče deželnozborske volitve na Kranjskem. Lasciate ogni speran/.a. XX. Zakaj pošiljam med svet te vrstice ? Mari hočem kandidirati, kakor sem to storil pred 6 leti ? Ne! Napisal sem te „črtice" nekako v opravičenjc pred slovenskim svetom, ker sem bil takrat s tem programom kandidat v svojem volilnem ekraju (Krško-Kosta-njevica Novomesto), v okraju, kjer jo bila vsaka slovenska stranka postavila svojega kandidata: liberalci Globočuika. klerikalci Dularja, kateri slednji je bil izvoljen z dve tretjinsko večino, dočim je ostal Globočnik s svojo tretino glasov v manjšin', in jaz pa s peščico glasov v — sramoti. Volilci niso poslušali mojih nasvetov, ki sem jih le s tiskano besedo razposlal med nje. Veliko volilcev je premalo izobraženih, veliko jih ne zna čitati s politiko se ne pečajo. Nasprotno pa je bil velik pritisk cd obeh nasprotnih strank, ki ste me po časopisih „Slovenec" in „Narod", ..Domoljub" in „Rodoljub" za-zasmehovali, da je bilo grdo. Ali naj se člo vek še enkrat poda v tako borbo ? ! Ideale mora človek re3 vedno gojiti ; toda radi idealov se preveč izpostavljati, to ne gre in ne gre. Vse ima svoje meje. Ideali morajo biti tudi v politiki, ki ne sme biti čisto navadna barantija med stranki) mi in vJado. Tudi v politiki naj velja poštenost. možatost! Tudi v politiki se morajo gojiti čednosti ; domoljubje, napredek, slož- Nova vlada. Iz Budimpešte poročajo, da so govori o nastopni listini novih hrvatskih sekcijskih načelnikov : Veliki župan Greorgjević, notranje stvari, veliki župan Kraljević uk in bogočastje, viši državni pravdnik Vaneaš, pravosodje. List „Keleti Ertesito" pa trdi, da so vesti o imenovanju hrvatske vlada same kombinacije. Zapuščina škofa Strossmayerja. Dne 26. t. m. je bila dovršena zapuščinska razprava za pok. škofom Strossmayerjem ter se v smislu oporoke zapuščina razdeli v tri dele : za tond dijakovske stolne cerkve, za dijaško semenišče v Osjeku, ter za ustanovitev dveh kanonikatov v Djakovu. Razpravi je prisostvoval tudi kapitularni vikar, posvečeni Škot' dr. Voršak. Dogodki na Ogrskem. Proti pooblastilnem zakonu. Kakor javljajo iz Budimpešte, je narodnostna stranka na svoji konferenci sklenila, da bo glasovala proti pooblastilnem zakonu. Kakor govornika sta določena poslanca Srb dr. Polit in Romun Lukačiu. Dogodki na Ruskem. Položaj v dumi. S tem, da je duma enoglasno vsprejela zahvalno adreso carju, se je srečno izognila eni največib nevarnosti, ki jej je grozila. Nevarnost je bila namreč v tem, da bi absolutisti popolnoma uničili oktoberski manifest carja. V ta namen so vse poskušali, da bi v adreso na carja spravili besedo „avtokracija." Če bi se jim bilo to posrečilo, bi ss bila duma takorekoč sama odpovedala vsem svojim pravicam in svoboščinam. Ali napori absolutistov so se razbili ob odločnem odporu konstitucijonalcev in velikega dela zmerne de3nice. Stranke na desni so uvidele, da bi, ako bi se udale absolutistom, navstal razdor v njihovem lastnem taboru. Del okto-bristov bi potem prestopil na stran levice. Ta nevarnost je premagana in danes, po vspreje* mu zahvalne adre3e je velika večina v dumi proti vspostavljenju samodržtva. S tem se je položaj vsekako izdatno izboljšal in se vsled tega govori tudi o preosnovi kabineta in o vstopu Gučkova v vlado. Drobne politične vesti. Delegacije. Z Dunaja poročajo, da bodo delegacije sklicane dne 28. decembra t. 1. Dne 29. dec. bo prečitan prestolni govor in naslednjega dne prične prvo posvetovanje o proračunskem provizoriju. Prave delegacij-ske razprave prično padne 10. januarija 1908. Predsednikom avstrijske delegacije bo baje nost naj vodijo tudi politika. In* zakaj ne bi j izvoljen po*!. Sy!vester. bili Slovenci složni V Ali ni vsa slovenska! Zvišanje oficirskih plač. — inteligenca kmečke korenine ? Ali ne prede j „Fremdenblatt" je priobčil noto, v kateri ka-inteligerci, ki se zaveda svoje narodnosti, če: tegorično zatrjuje, da se bo t-prašanje o zvi nijevega, garniran z nekoliko bobnečimi fra- niča prekajenin Petra Cavazoc (v. Acque zami. Ali, dragi gospod Pagnini, to vedo po- dotto) za K 47; gostilna Henrika Weber (v. vedati tudi priprosti govorniki na najneznat- j Ac biti lehtr.i vzroki, da se je vodstvo gledališča, ki obstoji iz samih cd očdo za ta korak, ki se komentira na razne načine. Pomislite, vodstvo gledališča sestoji iz Zida Erminio DiirHes kakor predsednika, dr. Adolfa GolJob in lekarnarja Ruggero Kiir-nerja podpredsednika, ravnateljev : podžupana Giorjiio Bombiga, Zda Atiio Dotlesa. Zida in zastopnika rAssicura^ioni Generali"' Alberta Miehf-lst-iedterja io župana dr. Mara-nija, sledrtjič kakor blagajniki, predsednika trgovske iu < brtn^ zbornice Giuseppe Patcr-noilija. In ta slavnoznana gospoda se je pre-i drzniln svojemu „portavcce" zabraniti svobodni vstop k gledališčaim predstavam ! To je, po mnenju imenovanega dr. Pietra, „ii colmo** ! Sicer je splošna navada ali običaj po ; vsem svetu, da se uredništvom pošiljajo vstop-1 niče k vsem veselicam, predavanjem in pred-; stavam brezplačno z namenom, da potem da Por°čajo v svojih listih. — Goriški Lahi se I vedno drže tega starega načela, pri Slovencih se pa to kar nič ne vpošteva. Potem se pa Lis? št. 1096 na Vrdeli. Vkradel je več usnja. : ar novih in p3r ponošenih čevljev. Te po- /i^ov ia jntrasigentmh Lahov leduje je pa tat vrgel na neki vrt v ulici S. .lino. kjer so jih našli včeraj v jutro. Saiešnica. Stric: Mojih 50 kron si vendar - r' jel ? Nečak: Da, striček, ali vprašam ..kaj bolje ne izrabljate poštnine? i. laliko poslal 100 kron. Kcledar ia vreme. Danes: Saturnin mač. — iutri: Andrej apostol. — Temperatura včeraj ■i 2 uri popoludne -f 12.5° Cels. — Vreme ■.raj : megla, oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, s amičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Tempe- : ;*ura malo spremenjena. Patentiran divan-postelja MACHNICH Ok radi svoje krasne elegance vsaki iprof-tor in f-e spremeni v hipu a samim fprennakliajeni v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. [Prospekti zastonj. - Eventuvelno na mesečne obroke. Skladišče iialf!nsje§a !n solidnega pohištva v modernem slogu. — Popolne sobe. Lastna delavnica za vsakovrstno tapecirarsko in ...... - oleoševalno delo. ===== ANTON ff ACHNICH. TRST. ul. S. Giovanni 10 Društvene vesti in Društvo „Narodni dam1' zabave. v Trstu bo ::nelo v sredo dne 11. decembra 1907. svoj . . lui občni zbor z naslednjim vsporedom : 1. Poročilo tajnikOvo. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo pregledovalnega odseka. 4. Sklepanje o predlogu odborovem, društvo razpusti. Za veljavnost sklepa o razpustu društva! . . ^ :reba je tričetrtinske večine in prisotnosti | kujejo, ako kak ast mi ne poroča. Dotična ' . . crnonArla rvn no nAmichin na ntri co lincP Irai dveh tretjin vseh členov. Akad. fer. društvo SiMle izptavljeoil oM in izdelanih kosov za ženske oMe A. Fonda* Trst 31 — ulica Barriera vecchia — 31 SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago po jako nizkih cenah. 3M ..Balkan" otvori t kom meseci decembra ljudsko kujižnico pri ^ . Ivanu in priredi ob tej priliki zabaven . or z mnogovrstnim programom. Natančen vspored prinesemo v kratkem Sretoivančauje, D3.tite mnogobrojno ta večer! Naše gledališče. V nede'jo bo torej toli zaželjena repriza krasne ljudske igre rG o s p o d Jakob*'. T;i 'gra, ki je tako krasna in verna slika živ-rna na kmetih in ki tako srečno mesi naj- gospoda pa ne pomislijo, da ako se hoče kaj prijaviti javnosti, se mora dotičnike tudi povabiti, ker se ne more nikakor zahtevati, da bi urednik trošil čas in den&r samo za to. j da dela drugim reklamo. Narodna požrtvo-. valnost je gotovo lepa lastnost, a to se ne sme izkoriščati do skrajne meje. Kar se pa tiče urednika omenjenega irredentovskega lista, se moramo le vladi čuditi, da tako potrpežljivo prenaša vse njegovo ravnanje proti državi. Saj piše proti njej, kakor nobeden list v Italiji, ponaša se kakor absoluten gospodar na Primorskem. Ako bi se predrznil kak slovenski list le stotinko v bogati izberi, neprekosijive glede solidnosti in elegancija — — — se vdobi pri — — — (mMtii G. Balia Torre Sšaseir.a fftaeerata ulica deli' Acpeiolto 3 ulica Ohiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. pohištvo in tapetarije idraveiši humor z najvišjo tragiko, je gotovo njegove pisave objaviti, mu bi bila zaplenaii^ -na najlepših iz letošnjega reportoarja. Opo :arjfimo si. občinstvo, da so za igro, „Gospod Jakob", ki je pendant igre „Revček Andrej-*ek~ — saj sta o i istega avtorja —. vglas-, ne ravno take lepe sinfouije, romane i ku-! . kakoršne so one v ..Revčku Andrejčku". Oh . remijeri se ie izpustilo godbo iz tehničnih razlogov : pač pa se bo dala repriza v zvirnem originalu z godbo in petjem vred. siarodna delavska organizacija, H. D. 0. javlja privatnim težakom. Ia se bo zaupni sestanek v društveuih prn.-torih via Lavatoio št. 1 vršil v nedeljo ob 10. uri dopoludne. Radi važnosti stvari sc priporoča, da se te-r.ki mnogoštevilno udeleže. Vstop dovoli -n proti izkazu knjižice. „Narodna delavska organizacija" p r rt d i v nedeljo dne 1. decembra t. 1. točno 4 uri pop. v dvorani „konsumnega dru- se menila -iva*4 ^ Ilojanu svojo prvo društveno vese-i V prizore se ..Cigani". Malomestna >al jigra v treh dejanjih. Spisal Jakob D »-lir;tr. Po r?ovxšcni predstavi ples in svobolna zaba^n, ki bo trajala do polunoči. ša'oi'ra ..Cigani" je krasna in ztlo razumi i.a, na kateri se mora tudi najbolj resen človek nasmejati, da je pa tudi moderna, nam dokazuje najbolj to, da se še vedno vsako leto vprizorja v deželnem gledališču v L'uUjaiii. Z ozi: oni na to, da sodelujejo na vpri-• i • v i izključno členi X. D. O., ki hočejo j oka 'at-, da hoče tudi na tem polju naša or-davati svojim članom potrebno izobrazbo. pesebno pa z ozirom na to, da je čhii dohodek namenjem prepotrebnemu pod-poi eu-u Zhkladu N. D. O., je vsakega člena ::i sj>ti-b pri;atelja N. D. O. dolžnost, da nas pr d pira s "tem, da se udeleži te naše veselice. — V>topnina 50 stot. Sedeži: od I. do IV. vrste "»u stot, od IV. naprej 30 stot. K plesu možki 60 stot., ženske 40 stot. Ker je zanimanje za to prireditev veliko, sve ujemo. da si vsak že naprej poskrbi vstopnico, ki so v predprodaji pri naših zaupnikih in v pisarni „N. D. O.", Via Lavatoio št. 1., I. nad. tožba več nega gotova. Za njega se pa ne zmeni noben vrag ! x Laška učiteljska zveza tržaška. tako imenovana ,.Lega degli insegnanti di Trie ste" priredi v nedeljo v goriškem gledališču javen shod za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu s protestom proti dogodkom na Dunajski in Graški uaiverzi na škodo lašk:h visokosolcev. V ta namen je imelo v nedeljo laško učiteljsko društvo go-! riško posvetovanje v mestni šoli v Kodelijevi ulici : na tem posvetovanju je par gospodičevj sklenilo, da se ho na omenjenem shodu tudi krepko protestiralo proti premestitvi sloven-j skega učitel išča v Gorico in p*oti nenarav- j nemu in nesrečnemu učnemu jeziku na goriških srednjih šolah. Kar se tiče zadnjega se strinjamo popolnoma z laškimi zahtevami, j svetovali bi pa našim sodeležanom, naj v i j tej stvari postopajo skupno z Slovenci, ako ; hečemo kaj doseči. Ako zahtevajo na sred-, njih šolah le laški učni jezik, se vlada za to' ne bo, kakor tudi prezira vse enake slovenske zahteve. Če bi pa v tem j vprašanju Lahi nastopili solidarno s Slovenci, j ul. Giaciftto Gallina Št. 8 {prej v ul. delle Legna) prodaja oblek, površnikov, paleto! in hlač Sffajj Snej e blago. Ceno čadsvlto nizke ! riZJ Pozor na :: naslov! Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd-Bremen : : (r401?DDEUTSCEF? LiliOVD — BREMEN) = Redne parobrodne črte Iz Bremena v Novi York, Baltimore, G&lveston, Buenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Avstralije jr.If?" - Hura, že pada prvi sneg! Tako kriče otroci in se vesele. Ali ako prinaša sneg zimsko veselje, vendar nam naznanja, da se bliža čas vsalcojakih bolezni. Sedaj je čas katarjev, ki marsikakega tako mučijo, da mora misliti že poletu na zimo. Tedaj pa treba pridno rabiti FA7-ove pristne rudninske p&stilje, katere obvarnjejo pred vsakim prehlajenjem,; hripavostjo in kpšljanjem in ne škodujejo že- j lodcu prav v nobenem oziru. FAY-ove rudninske , pastilje bi moral vsakdo nositi s seboj saj stane škatlja istih samo K 125 ter so na prodaj v lekar nah. mirodilnicah is prodajalnicah mineral, vod. Glavna zaloga F. H E L L - Trst Azije, itd. itd. Parobrodi nemškega severnega Lloyda : 178 velikanskih brzih parnikov, z dvema vijakoma za transocean.ske vožnje, od katerih 30 s 15000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaara ; 2 velika parnika za vež-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih , 11 velikih najmodernejih parnikov v delu ; 201 manjših parobrodov. Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortom, ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. Cene nizke, hrana dobra, 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Za informacije in pojasnila obrniti se na Glavni zastopnik v Trstu Piazza Giuseppina I. F. STUMPE TELEFON štev. 20-68. btrao IV »EDINOSTc štev. 328 V Trstu, 29. novembra 1907 ©TjEIj balkai ?§ mktr. f&z&i&pvs« M, Cest »s-ras, ^assf&SSlfi OTEL EALMM :■ iz stajerske. Iz Maribora. Upravno sodišče je razsodilo, da mariborski mestni občini ne treba plačevati davka od mestnih vrtov, ker je iste smatrati za javne prostore, ki so oproščeni davka. Doslej nista plačevali tega davka samo mestni občini Dunaj in Praga. „Zgodovinsko društvo za Spodnjje Štajersko" je imelo zadnjo nedeljo v Ptuju lepo obiskan občni zbor. O zgodovini mesta bi se vlada morala \dati. Sicer pa smatramo vsako nastop.inje laške učiteljske zveze brez- j pomembno, ker ima le namen, dati laškim i časnikom preko meje gradivo za napade na ' Slovence in v drugi vrsti na našo državo. Iz Komna. Dne 25. novembra vršil se je pri nas občni zbor podružnice sv. Cirila in Metodija v Komnu. Izvoljen je bil sledeči odbor : predsednik : dr. lzo Reja, ped predsednik : Fran Nemec iz Nabrežine, tajnik: Josip Kovačič pos. in krčmar v Komnu, blagajnik : Šorli Tomo not. kand. v Kon>nu. — Odborniki : Adamič Viktor pos. v Škrbini, Sila Luka učitelj na Vojščici, Kosovel An*, učitelj v Piiskovici, Blažič Ludovik pos. na 6rorjanskem. Na zborovanju je bilo mnogo občinstva, toda videlo se je, da ideja, ki jo propagira družba sv. Cirila in Metodija. namreč samo-svojitev naroda, ni še dovolj znana med našim ljudstvom. ^ lfesti iz Istre. Storilci strašnega zločina v Galežanu aretirani. Iz Pu!e nam pišejo : Morilci na tako strašen način umorjenega nedolžnega mladeniča Ivana Sfillgoja so že pod ključem. Aretiralo jih je Galt-žansko orožništvo in sicer radi suma, ker so imeli na stbi znake nedolžne hrvatske krvi. — Aretovani so sami Galežar.ci in se imenujejo : Divide Giovani, Zanetti Dominico, Luchetto Dominico in Giraldi Francesco. — Na sumu je še drugih oseb, ki bodj bržkone tudi pri-tegnene v zapor. Pokojni nesrečni Sfiligoj je bil rodom Tržačan, pristojen pa v Brdo pri Piominu in tam tudi v hrvatskem duhu vzgojen. — Bil je že več kt vslužben v puljskem vojnem arsenalu in znan kakor jako miren in priden mladenič. — V nedeljo je bil šel v Vodnjan v obiske k svojej ljubici. Na poti nazaj v Pulo so ga Galežanci na že opisani zverinski »ačin umorili, in to le radi tega, ker so ga spoznali za Hrvata. Na Hrvate in Slovence sploh v Puli in okolici jo ta straštn umor napravil zelo pretresljiv utis. — Za prelito nedolžno hrvatsko kri se bodo na dostojen način maščevali nad krvoločnimi svojimi sovražniki. — Dan plačila pride morda poprej, nego si oni mislijo, pride namreč politični sodni dan za one, ki v svojih umazanih glasilih olepšavajo in zatajujejo proti nebu vniječe zločinstvo, mej tem ko so o zadnjih volitvah, o priliki rabuke na Velem vrba, označili Hrvate kakor rod morilcev in barbarov. Kedo je bil iz Pule izgnani „signor* Pasi ? ! Iz Pule nam pišejo : Na demonstrativni shod v Puli v prilog italijanskega vseučilišča v Trstu je prišel iz Trsta neki „signor" Pasi, ki je med drugimi govorniki v gledališču „Politeama Ciscutti*4 nastopil in se skrajno žaljivo izrazil o naši vojni mornarici, označivši jo kakor rak-rana za puljsko mesto. — Ali to še ni bilo dovolj. „Signor"' Pasi — tako ga namreč označajo listi — je bil na „piazza Torro", pred mu-nicip;jem dvignea na ramena raznih neodre-šencev, da je številnim demonstrantom govoril direkuo ščuvalno proti naši državi. — No, po dovršeni demonstraciji so ga zasledujoči ga detektivi v kasarni „Secesion*' aretovali. — Kakor pa poroča „Polaer Tagblatt", so prišle iz bližnjega kraljevstva, kamor je „signor:< Pasi pristojen, zanj jako neugodne informacije. Te informacije pravijo, da je Pasi ube-žal v Avstrijo, ker je tam v svoji blaženi domovini zasledovan radi revolucijonarnih in drugih deliktov ! — Seveda so ^gospoda44 Pasija po desetdnevnem zaporu v Puli spremili do Korraina, kjer so ga naši detektivi izročili organom matere Italije, ki je svojega ljubljenega sina vtaknile v temnico. ,-Signor* Pasi je v Trstu trgoval s sadjem. Vdeleževal se je vseh demonstracij in igral v Mazzinijanskem klubu veliko in važno vlogo. — A v Trstu ga ni nikdo motil. Še le ko je šel v posete v Pulo, je prišel v pest železne roke, ki ga je potipala za dolgi rtvo-lucijonarsko-italijanski jezik. Tudi ta slučaj je pokazal, kako smo v Trstu še vedno „ge-miitlichu !! V posete v Pulo se pa „signoru" Pasetu menda ne bo več nikdar mudilo. lfesti iz Kranjske« Bolezen med kuretino. V Bistrici pri Pliberku na Koroškem razsaja kolera med kuretino. Nekemu posestniku je poginilo 26 kokoši. Zanesli so to nalezljivo in nevprno bolezen purani iz Slavonije. Vesti iz Koroške. Na občinskih volitvah v Gradcu so v II. razredu zm&gali nemški nacijonalisti, ki so dobili 1271 do 1300 glasov. Krščanski socijalci so dobili 280 do 317 glasov, socijalni demokratje pa 100 do 184 glasov. Pfuia je predaval g. dr. Kovačič il Maribora. Vzpodbujalo so j« 7.1 ustanovitev narodnega" muzeja za Spod. Stj»j< r. Gospodarstvo. Vžigalice se podraže. Izdelovalci vžigalic so sklenili na ch; du v P.znu po vsej Avstriji podražiti vžigalice za 10 odstotke. Kartel tovarnarjev za stroje. Dne 18. m. m. so imeli zast >pniki največjih tovarn za stroje v Avstriji sestanek na Dunaju, da sklenejo pogodbo za mejsobn kartel. Vsaka tovarna je predložila pri tej priliki števila o proizvodih, ki jih je prodala tekom preteklega desetletja. Na podlagi tega števila te ima pozneje določiti svota blaga, ki se bo mora'a prodati po kartelu za vsako posamezno tovarno. VoiovsKo meso Mm liaaia 10^"" po nizki ceni Najfineja vrsta po kr. 56. 64. 76. 80. VAMPE po kr. 32 TELETiNA po 80 kraje, in po gl. I — ŠTAJERSKI PIŠČANCI po 76 kraje. »amo v MESNICI GALLO TRST — Piazza Barbacan — TRST fijencija m nmenie::: kupouoiile in protejo liiš bmm in zemljišč via Arsenale 2-i (Piazza Verdi) Telefon 14 73 PT MALI OGLASI. Prodajo se Borzni trg. ee in oknu, velika okna z žekzjem b:ez isiega. Podiranje lii^e, 1535 icrom Uro + Oria krojač* Stražarja v iOl/Glll »I fl lOI J C* pokoju, poročenega brez otrok. Dobi plačo in steno\anje. Oglas ti se v ulici Carducci 10, 1. hiša z vrtem v Bojanu blizu tramvaja Naslov ae izve „Trattoria alia Stella na trgu GoMoni. 1538 Proda se Oddasta se vrata 9. 2 pcatelji za delavce po 2 K na teden. Via Acquedotto št 4 1521 Fran Birsa naznanja Voem svojim cenjenim gostom, da odpre dne 30. t m. GOSTILNO c x GIRALDI, Piazza del." Ospidale, vogal Pie^si štev. 1. 1522 Dr- Fran SCorsano §j specijalist za sifilitične in kožne gg bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev, 9 (nad jadransko Banko) Sprejema tri 12. do 1. in od 5. iti pol (lo t5. in pol pop H\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ \ \\\W. \ • Hiftoris ISaMsvit Delalnica pohištva v modernem krojj 3SF" za sabe in kuhinj*'. | Izdelajo priprave n pioć&ialEics Cd zasaj iD Metni ia -.a s TRST — ulica Valle št. 8. 4 .H"^ Bosarlo £t. 1 KATALOGI, NACRTI IN * /PRORAČUNI NA ZAHTEVO. Restavracija Milano Ulica Stadion štev. 10 danes ob 7. uri zvečer veliki koncert dunajskih dam. ooooooooooooooooo K JJGO VEZNICA Tovarna trgovskih registr•> Gustava Tasslni & Figlio Trst Via Porporolls št. 5 - Via ikh M i« m : : Melianicna delalnica : : avtorizovana za napeljavo vode in plina GUIDO SAMBO ZdSiopniK odliKo vane Mame gramofonov Teosor Picftler. GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom in specijelne plošče na izbero. 9 0 Skladišče gramofoniv. svetilk, aparatov za Auerjevo lno, mrozio in oevi. j H Popravljanje koles, gramofonov, motorov na plin ali >*n-■ T ziDi fltktriOiiiU zvoncev ia vs-iko mehanično uelo. Hočete se prepričati? cbiščlte TelikR skladišča Parij® vdove Sn!afiwi fonte della Fafcra 2 I ul. Poste Nuevu C (TOgal Torrente). |j „Alla CittA di Lon«r» Velik izbor izgotovljenih oblek ra molkr. deke. Tirolski loflen. Nepremočljivi p!az :aai.i efarr.. l2goto7ljRjo se obleke po meri po najaoTaji trćno, nosilno in elegantno po nizkih cec.^ i v" V * Podpisani naznanja slavnemu ohCr.r, na s 2 Jrst. Piazza Saa francesco 5' y?SSisi 8. I Trsta in okolice, da je prevzel 0 " ime dobro znano trgovino a v Trstu (ulica Gioachino Rossini 2, L n.) e odprla sledeče podrn/niee: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera koroške&ra lesa po konkurenčnih cenak. Samo za malo časa bo odprt v uL Aequedotto vogal n!. 'niiVi