Posamezna Številka 10 vinarjev. Štev. 49. za en meseo za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo ~ Velja po pošti: Z« oelo leto naprej . , K 26'— „ 2-20 "M-'- V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečin „ 1'80 === Sobotna izdaja: = za oelo leto......K V— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'— v LlnUHail, v steeJo, l. marca 1916. LeiO XLIV. Inseratl: Eaostolpna petiivrsta (72 mm široka in 3 mm visoka alt nje prostor) za enkrat . . . . po 20 v za ava- in večkrat , . 15 „ pri večllk naroČilih primeren popust po dGg;ivorn. Poslano: Enostolpna pttitvrsti po 40 Tin. Izhaja vsak aan lav? emšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga Toznl rod ter Uredništvo je v Kopitarjevi nlio! štov. 6/III. Rokopisi se ne rračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo |e t Kopitarjevi nltol št. B. — Račun poštne hranllnioe avstrijsko št. 24.787, ogrske 26.511, bosn.-horc. št. 7563. — Upravniskega telelon« št. 188. Zbor preflseiiKov taiijskiSi t družb. Dunaj, 27. februarja. Ker v teh' resnih časih, ko s' >o izrednih dogodkih pripravljajo p' \ čisto nove razmere, počiva v- tarno delovanje v naši držav' -»ra-šanj ni mogoče v ja* .vati. To je dalo po- glavnih kmetijskih kr . sešli dne 26. februa»-' -i vseh deželnih kult kr. kmetijskih družb k z Katerem so se raz-• -»vljala n, vprašanja sedanje--mu zborovanju je prišel .»ter Zenker s svojimi stro-iti in je vzel na znanje skle-JV, -vanju predsednikov glavnih jrporacij se je priznalo, da ninistrstvo v svojem delokro-opa opravičene interese polje->gov, da pa izvršitev po nižjih mnogokrat ne odgovarja name-delskega ministrstva. Govorilo se trnosti, da ne bi postopanje raznih r kmečkem stanu povzročilo neza-kmetijskim delom, s čemer ila vsa država. Nikdar ni bilo •ebno kot sedaj, da ravno z veseljem vse moči zastavi e zemlje, i so se različne sodbe o n a -e n In se je stavila zahteva, tik zasliši pred vsako sodbo kmetijskih zadevah in cenah. Je cenzura, ki dopušča na-netski stan, a zaplenjuje odgo-napade, tako da je danes po->rez vsake časnikarske brambe. ru je velika razlika med Nemčijo in Avstrijo, kajti v Nemčiji dopušča cenzura, da se taka vprašanja s strokovnega stališča svobodno rešujejo. Dalje se je govorilo o načinu, kako se ir • k v i r i r a živina in seno, o plačilu pri rekvizicijah, in se je zahtevalo, da ■e kmetje v tem oziru varujejo vsake škode. Državne oblasti naj v vsah zadevah gospodarskega značaja zaslišijo poljedelske izvedence, predno izdajo kako naredbo. Zahtevalo se je, da se za osebe, r ki opravljajo poljsko delo, zviša dovoljena dnevna množina kruha, kajti prehrana pri težkem telesnem delu mora biti vsekako drugačna, kakor jo poznajo drugi sloji. Zbor se je izrekel za to, da sc v najobilnejši meri vojni u j e t n i -k i pritegnejo k poljskemu delu in se kmetom uporaba vojnih ujetnikov olajša. Mnogo se piše in govori o domovih za invalide, in se to vprašanje mnogokrat rešuje na način, ki kmečkemu stanu ni primeren. Zato se želi, da pride lo vprašanje v resort poljedelskega ministrstva, kolikor se tiče kmečkega prebivalstva. Ministrstvo naj pa skliče zastopnike kmetijskih korporacij in se naj ta zadeva reši samo v sporazumu z avtonomnimi deželnimi zastop i. Dr, Lampe kot zastopnik c, kr. Kranjske kmetijske družbe je opozarjal na važnost, da ostanejo kmečki župani in potrebni občinski svetovalci na svojih mestih, da morejo voditi pomladanska kmečka dela. Samostojni kmetov a 1 c i naj dobe za kmečka dela daljše dopuste, in sicer takrat, kadar si ga kmet sam izbere, da ne pride na dopust, ravno tedaj, ko mu nič ne hasne. Poljedelski minister je priznal važnost kmečkih županstev in žetvenih komisij, ki se naj povsod uredijo, in je izjavil, da je poljedelsko ministrstvo radi županov in kmečkih dopustov že storilo svoje korake pri vojni upravi. Dovoljevali se bodo na astno prošnjo kmetom izjemoma tudi več kakor 4 t e d e n s k i dopusti in sicer v z a ž e 1 j e n e m času, in če je potrebno tudi v večkratnih rokih. Dr. Lampe jc omenil r e k v i z i c i-j o živine, sena in poljedelskih pridelkov na Kranjskem in je predlagal, da se naj v zrnislu zakona za vojne dajatve voina bremena enakomerno razdelijo na vse dežele monar-h i j e, da ne bodo nekatere dežele prehu- do zadete. Pri rekvizicijah pa naj državna oblast postopa sporazumno z deželnimi odbori in kmetijskimi korporacij a m i. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Dalje je dr. Lampe predlagal, da naj zbor predsednikov glavnih kmetijskih korporacij izreče nujno željo, da državne oblasti z ozirom na to, ker je Kranjska, kot prva dežela za soško fronto, po vojski že silno prizadeta, njene vojne dajatve znižajo. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Dr. Lampe je opozarjal na to, da je v barakah za begunce mnogo slovenskega kmečkega prebivalstva iz goriške okolice, ki si želi iz zaduhlega življenja v barakah ven na prosti zrak in na deželo. Med njimi jih je mnogo veščih v vinarstvu in zelenjadarstvu, in zato se jim naj da prostost, da po lastni izberi poiščejo dela v krajih, ki so primerni delu, katerega sonavajeni. Tudi ta predlog je bil s o-glasno sprejet. Ker je vsled pomanjkanja bakra, nastalo tudi veliko pomanjkanje modre g a 1 i c e, je poljedelsko ministrstvo si zagotovilo neobhodno potrebno množino bakra za izdelavo modre galice. Ta množina se razdeli na razne kronovine. Na vprašanje, ali se bo obljubljena množina tudi dobila, se je dalo zagotovilo, da bo obljubljena množina gotovo izdelana. Seveda se bo oddala samo od časa do časa, kolikor je bo izdelane. Perocida se je sicer precejšnja množina nabavila, ampak vinogradniki se malo zanj zanimajo. Po žveplu je velika zahteva, ampak ni upanja, da bi se ga dovolj dobilo. Poljedelsko ministrstvo se je naprosilo, naj upliva na deželne vlade, da se prevelika različnost v maksimalnih cena h v posameznih delih monarhije odpravi. Vsaki določitvi maksimalnih cen se naj pritegnejo strokovni izvedenci, in se naj opusti vsako nepotrebno oteževanje prometa. Obširno se je bavil zbor predsednikov s centralo za krmila, ki jo je ustanovilo poljedelsko ministrstvo. Zahtevala so se pojasnila o razdelitvi krmil in o raznih cenah. Poljedelski minister Zenker s svojim strokovnim referentom je na razna vprašanja odgovarjal. Zbor predsednikov je nato sklenil, da se izvoli ožji odbor, kateremu se naj da vpogled v vse poslovanje centrale za krmila. Ker bo treba že sedaj pripravljati gradivo za bodočo zakonito ureditev gospodarskih razmer v monarhiji, se je sklenilo, da se iz zastopnikov glavnih kmetijskih korporacij naše države sestavijo odbori, ki naj proučujejo naloge našega kmetijstva po vojski v zako-nodavnem, tehničnem in finančnem oziru in stavijo primerne predloge, ki se bodo izročili vladi in javnim zastopom. 1 i. Piše Ivan Roječ, dekan in dež. poslanec goriški. Izmed slovenskih dežel je Goriška najbolj udarjena po vojski z Italijo. Naše lepe planine ob Soči, naša rodovitna Brda, solnčna rodovitna goriška okolica, vinorodna vipavska dolina in naš Kras trpe veliko radi vojnih dogodkov. Naše vasi so razdjane, polje, vinogradi opustošeni a naše dobro ljudstvo je deloma v ujetništvu v Italiji, večinoma pa razkropljeno po celi Avstriji ter živi kot begunci v veliki bedi in revščini. Naravno je, da so se ti nesrečni ljudje zatekli h najbližnjemu sosedu na Kranjsko, a tudi prijazna Štajerska je sprejela veliko naših beguncev — pretežna večina pa je v barakah, kjer trati čas v brcz-delnosti, kjer rjavijo dušni zakladi našega pridnega in delautega ljudstva. Ako prideš v te barake ti prihajajo nasproii znani obrazi naših vrlih, pridnih, umnih starejših kmetovalcev, naših pridnih žen in deklet, naših gospodinj, ki so liki močne žene« v sv. pismu pomagale graditi kmečke domove, nakupiti njive in vinograde ter lepo urediti naša kmečka posestva, ki so donašala lepih dohodkov in privedla ljud- stvo do blagostanja. Saj je znano, da se prišteva goriške kmetovalce med najboljše in pridne v celi Avstriji, o čemur pričajo dobro in razumno obdelana polja in vrtovi — in goriška zelenjava, poljski pridelki, grozdje in sadje naših lepih Brd je znano ne le na Dunaju ampak tudi v Berolinu in po celi Nemčiji. — In sedaj mora to pridno, razumno ljudstvo lenariti po barakah ali pa brez pravega smotra životariti po celi Avstriji! Bi se li ne dalo dušne zaklade goriškega ljudstva porabiti sedaj posebno na Kranjskem in Štajerskem? Ako govorimo toliko o pobratimstvu Slovanov — ne bi sc li sedaj najložje pobratimili Goričani, Kranjci in Štajerci v verskem, nravnem in posebno v gospodarskem in kulturnem oziru! Lepe čednosti in navade, pobožnost, verska vnema, pridnost, delavnost, umna živinoreja, sadjarstvo, poljedelstvo, vinogradništvo vse naj postane last vseh Slovencev. Kar je dobrega, razumnega, dobičkonosnega v eni deželi naj pride tudi v drugo deželo, kar ena dežela ne pozna, naj io uči druga. Ako slišimo prislovico: Carniolia, Styria docet, dodam jaz: F!tiam Goritia docet! — Marsikateri priJMck, ki donaša lepih dohodkov na Goriškem, bi se lahko udomačil kje na Kranjskem ali Štajerskem nasprotno bi se zasadila marsikatera vrsta sadja iz Štajerske ali Kranjske na Goriškem, tudi način obdelovanja polja bi se morda spremenil ter donašal več dobička. Veliko bi se dalo storiti v korist vseh Slovencev. Ako je imelo celo preseljevanje narodov v onih divjih časih tudi dobre posledice, ako so križarske vojske zbližale in seznanile zahod z vzhodom — ako je imela vsaka vojska kako dobro posledico, porabimo sedanjo vojsko da se združimo vsi Slovenci. Ni treba drugega nego, da naselimo Goričane na Kranjsko in Štajersko.' — Zato predlagam: Poizkusimo rešiti naše kmečko ljudstvo iz barak in iz severnih dežel — da se naseli po občinah na Kranjskem in Štajerskem. Po vsel# občinah na se naseli po 20—50 delavnih kmetov ali kmetic goriških, ki naj pomagajo pri obdelovanju polja, vinogradov. Učitelji kmetijskih šol Goriške, Štajerske in Kranjske naj podučujejo in opozarjajo, kako naj bi se poljski pridelki ene dežele udomačili v drugi itd. Zadeva je nujna; pomlad se bliža, polja morajo biti obdelana, vojak na bojni črti prosi pomoči za družino, ljudstvo čaka rešitve ter zaupno kliče: usmilite se me! V X Tako g. dekan in poslanec Roječ. Kakor smo mi informirani so že pred dalje časa storili glede tega razne korake mero-dajni gospodje pri dež. odboru, posredovalnici za goriške beguncc itd. Zadeva je v dobrem teku kakor se kaže iz našega današnjega uvodnega članka. Upajmo da bo akcija imela ugoden uspeh. Iz Gorice. Gorica, febr. 1916, Zadnje dni imamo v Gorici precejšen mir, da se res ne moremo pritoževati. Sicer se od južne strani skoro vedno sliši topovsko streljanje, a v mesto samo danes in včeraj menda ni priletel noben laški *po-zdrav«. Posebno sinoči je hudo grmelo doli okoli Sv. Mihaela, a tudi danes ves čas deluje artiljerija, tudi naša. Lepim, skoro pomladanskim dnevom preteklega tedna je žal te dni sledilo mrzlo deževno vreme. Včeraj zjutraj sta bila Sv. Gora in Sv. Valentin nizko doli pobeljena s snegom. Po goriških ulicah smo dobili zopet blato in zvečer je tema knkor v rogu, cla se človek skoro ne upa zganiti iz hiše. No, hvala Bogu, da nam Lahi včasih malo svetijo s svojimi žarometi, ki vsak večer osvetljujejo mesto in okolico. Pust j,e a kdo ve zanj! Res čudno se časi spreminjajo in mi in vse naše življenje se moramo uravnati po njih. Le pred dvema letoma še koncerti, maškaradni plesi in slične zabave in neumnosti. Letos pa vse mesto kot izumrlo, zvečer se le malokdo upa na ulico, po 10, uri pa mora biti vsak doma, sicer tia takoj prime patrulja, Koncerte nam nadomesiuje gromenje topov in prasketanje pušk, plese tudi imamo tu blizu, ampak drugačne nego v miru — krvave plese! Včasih so se obmetavali po Travniku s konfeturo in bonboni, sedaj pa padajo drugačni 1 .'teti m bonboni! Tako se sedaj pokorimo za vse nepotrebne neumnosti in razposajenosti nekdanjih časov. Danes smo sc že veselili, da se vsaj vreme zboljša. Popoldne se je bilo precej zvedrilo, a zvečer pa zopet dežuje. Ni nič kaj prijetno v teh mrzlih, deževnih večerih, posebno če človek nima v svoji sobi celih šip. Pa smo le zadovoljni, rajši mraz, dež, burjo in ne vem kaj vse, samo da nas laške granate puste na miru. Ko je mirno, se podnevi vidi precej ljudi po ulicah. Tudi iz okolice prihajajo ljudje, nc sicer mnogo, pa vendar jih je skoro vsak dan nekaj videvaš po ulicah, ki prihajajo bodisi kaj kupovat bodisi po drugih opravkih. Precej trgovin jc že odprtih, seveda niso sedaj ravno zlati časi za goriške trgovce. Potem imamo še vedno del okrajnega glavarstva v mestu, posluje tudi nekaj oddelkov okrajne sodnije, uraduje poštni urad, deloma tudi »Mont«, tako da lahko rečemo, da Gorica ni še iako mrtva, kakor se morda misli. V Gorici se še vedno živi, le malce nevarno je to življenje in kdor hoče biti brez skrbi, mora imeti vedno čiste račune z Bogom in s svetom, kajti nikdar ni gotov, da nc postane žrtev la šlcih topov. Tam zunaj se misli, da so se Goričani sploh že odvadili zračnih sob in s tem združenih komodnosti in da se tu v Gorici biva ponoči in podnevi le v kleteh. Da pobijem to napačno mnenje, moram povedati, da to mnenje nikakor ne odgovarja istinitostj. Večina prebivalstva se še vedno rajši drži svojih starih navad .u je toliko pametna, da se raje konservativno drži prejšnjih stanovanj, nego da bi se potikala po zaduhlih, temnih in vlažnih kleteh. Da v tretjem, četrtem nadstropju v teh okoliščinah nihče rad ne stanuje, to je jasno, da bi pa skoro vse spalo po podzemeljskih kleteh, to nikakor ni res. Kajti navsezadnje te granata lahko tudi v kleti zasači. Da Lahi ne morejo videti nas Slovencev, posebno nas goriškihne, za to nam je prineslo obstreljevanje Gorice nov dokaz, kajti Italijani so vzeli na posebno piko pred vsem slovenske denarne zavode. Že hitro v prvih mesecih vojne so poslali eno granato v »kmečko banko«, pozneje so precej razbili hišo »Centralne posojilnice-;, ravno tako niso prizanesli »Goriški ljudski« in »Trgovski dom«, kjer je uradovalo, »Trgovsko obrtno zadrugo« so celo zažgali. In ker so smatrali še »Mont« za povečini slovenski zavod, so Montovo hišo tudi precej dobro obdelali z granatami. Nekdo se je sicer norca delal, da se je sedaj pokazalo, na kako šibkih nogah so stali goriški slovenski denarni zavodi, a jaz upam, da je bilo to le zlobno obrekovanje. Nova uprava mesti nam bo, kakor sem slišal te dni, prinesla nekaj novega. Več ulic dobi nova imena. Napisne tablice so baje že v delu. Bodo sicer le enojezične, a dobimo tudi imena, kakor via Dornberg, via Studenec in slično. Pravijo, da je spomladi v Italiji lepo. Jaz bi želel našim vrlim četam, da bi se kaj kmalu solnčile pod jasnim italijanskim nebom! g. izjava Črnogorske vlade. Dunaj. (K. u.) Princ Mirko, serdar 1. Vukotič in v Črnigori ostali ministri in sicer: pravosodni minister M. Radulovic, notranji minister R. Popovič in vojni minister R. Vjesovič so izjavili: Potem ko sta padla kraja Krk in Kr-stac, se je posredovalo vsel kraljevega pritrdila 29. decembra m. 1. pri poveljstvu c. in kr. čet, naj se ustavijo sovražnosti. Odgovor sc je dostavil 30. decembra, ko sc je pričelo daniti in ko je odpotoval kralj v Kruševac. Tja so se podali tudi ministri, ko so prevzeli odgovor. Po daljših posvetih je prosila kraljevska vlada sporazumno s kraljem c. in kr. vlado brzojavno 31. dec, za mir. Kralj je prosil istočasno brzojavno cesarja Franc Jožefa, naj se nam priznajo ugodnejši mirovni pogoji. Odgovorilo se nam je enako 2. jan. tudi na prošnjo, naj se ustavjio sovražnosti, namreč: 'Mirovna pogajanja se prično, ko se izroči orožje in ko se izroče tiste srbske čete, ki se še nahajajo na našem ozemlju. Sledili so pogoji. O tem se ne more dvomiti, da so bili pogoji težki, da zelo težki, n tudi položaj je postajal vedno težavnejši. Avstrijske čete. so hitro napredovale. Res-r ! se jim ni bilo mogoče nikjer ustavljati, posebno na obrežju ne. Živil ni bilo nič, streliva pa le malo. Končno se je sprejel prvi pogoj, glede na drugi predlog se je pa izjavilo, da Se ne nahajajo nobene čete na našem ozemlju. Delegati določeni, da izvedejo pogajanja o izročitvi orožja, so odpotovali 3, januarja v Cetinje. Vrnili so se bodoči dan, 4. jan. Obvestili so, da so sc ustavile sovražnosti, a da se o izročitvi orožja niso mogli pričeti pogajati, predlo ne pride odgovor z Dunaja. Upali smo Z*ato, da se prično pogajanja in da se doseže sporazum, nakar smo takoj pozvali na,zaj ministrskega predsednika Mijuškovi^a, ki ie odpotoval prejšnji dan z dipl.otnatičnim zborom v Skader, Dne 5. jan. se nam jp pa dostavilo pismo poveljstva c. in kr. čet,1 ki je predpisa-o, kako naj se postopa ob izročitvi orožja. Avstrijske čete so trimo napredovale posebno v smeri proti Slžadru in proti Bojani. Utemeljeno smo se"fe¥i, da se preki-oe cesta Skader Medua. Ministrski predsednik Mijuškovič se je vrnil še isti večer v Skader. Drugi dan, 6. jan.. se je sestavila nota, ki se je poslala pp povelju v Cetinje c. in kr, vladi. V noti se je_opisal dosedanji razvoj pogajanj in se je naglišalo, da ni mogoče praktično izvesti izročitve orožja tako, kakor je predpisano in da bi bilo to poniževalno (o nameravanem ponižanju Črnogorcev ni bilo niti govora, šlo je enostavno za vojaško potrebo. Opazka c. kr. brzojavnega korespondenčnega urada.] Istočasno smo zahtevali, naj se v smislu dogovora sestanejo delegati. Isti dan okoli 4. ure popoldne je odpotoval kralj brez vednosti vlade v Skader, odtam pa čez Meduo v Italijo, vsled česar se niso izpolnile formalnosti, ki jih določa člen 16 deželne ustave. Način kraljevega odhoda je poparil armado in narod. Nastala je splošna zmešnjava in nevarnost notranjih neredov, vsled česar smo mi trije ministri sklenili, da iz-vrštjfcmo še dalje svoje vladne posle in prijeli smo pogajanja, ki smo jih tudi uspešno ^končali, ker ostane orožje kot lastnina drŽave v deželi in se je smela vojska in nar"Od vrniti mirna domov, kar je brez dvojna ffešilo deželo končnega propada. _ ^Kratek opis, kako so se razvili dogodki,,-de men tira najboljše oiicielno noto ministrskega predsednika Mijuškoviča, ker se takimi pribije: 1. Prosilo se ni s slabimi na-meffl( naj se ustavijo sovražnosti in naj se skfeSe mir, marveč edinole z ozirom na te-ia\<8n položaj, ki je nastal, ko so padle najvažnejše postojanke z namenom, da se reši ljudstvo hlapčevstva (misli se pač na in-terniranje za orožje sposobnega meškega prebivalstva, katerega so se bali. Opazka c, kr. kor. urada), ki bi bilo le škodovalo izčrpanemu prebivalstvu in ki bi ne bilo nikomur koristilo. 2. Stavljeni pogoji, da se prekinejo sovražnosti ia da sklene mir, se niso odklonili, marveč sprejel se je prvi pogoj o izročit "i orožja, na drugi predlog o izročitvi srbskv, čet se je pa odgovorilo, da se ne nakrajo na našem ozemlju nobene srbske čete, vsled česar je nepotrebno o tem govoriti. 3. Vlada ni zapustila skupno s kraljevsko rodbino dežele izvzemši ministrskega predsednika, ki sam ne predstavlja ne vlade in tudi ne more v njenem imenu kaj odločiti, kar pa smejo trije ministri, ki so ostali v deželi, ker to odgovarja potrebnemu qucrumu. (Postaven temelj tega nazora nam ni znan. Opazka c. kr. brzojavnega korespondenčnega urada). 4. Kralj Nikolaj ni zapustil v deželi člana svoje rodbine in tri člane v deželi zato, da osrčijo čete na odpor, ker ti trije člani vlade niso vedeli, da je odpotoval kralj in 5. ni kralj Nikolaj ne iz Skadra, "ne iz Medue in ne iz Italije naročil Njegovi kraljevski Visokosti princu Mirku, ne kraljev-ski vladi, ali generalu Janku Vukotiču, naj se umakne armada v Skader, naj slede vladi imenovani in da ne smejo pod nika-kim pogojem pričeti pogajanj o miru. Kraljevska vlada poda to izjavo z vednostjo in sporazumno z Njegovo kraljevsko Visokostjo princem Mirkom in generalom Vukoticem, popolnoma svobodno od vsa-ga vpliva in tudi celo ne pod kakim pritiskom na podlagi dokumentov, ki jih ne more nihče izsiliti in razveljaviti v lastno korist in upravičbo ali zamenjati. Pcdgorica, 4. febr. po starem koledarju 1916. (Podpisi: Princ Mirko, J, Vukotid, M. Ra-dulovič, R. PopovdČ, R.Vjesovič.) Kakor izVe c. kr. korespondenčni urad, so se glasile prošnje za mir, ki jih navaja zgorajšnja izjava h ki so se omenjale tud-' v časooisju in ki jih je naslovil kralj Nikolai in njegova vlada 13. jan. 1916 (31, dec, 1915 stari koledar) na Niegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo, oziroma na c. in kr, vlado: C. in kr. avstrijsko-ogrski vladi na Dunaju. (prevod iz francoščine.) Kraljevska črnogorska vlada prosi c. in kr. avstrijsko ogrsko vlado, naj sklene mir s Črnogoro. C, in kr. vlado tudi prosi, naj določi svoje delegate, kakor tudi kraj, dan in uro sestanka z zastopniki kraljevske črnogorske vlade. Črnogorska kraljevska vlada naproša c. in kr. avstrijsko ogrsko vlado, da izda potrebna povalja, da se ustavijo sovraž« nosti in naj določi dan iu uro, da more jzr dati kraljevska črnogorska vlada svojim četam enaka povelja. Kraljevska črnogorska vlada prosi tudi poveljnika, naj dostavi brzojavko Njegovega Veličanstva kralja Črnegore, ki mu jo izročita naša parla-menterja, gospoda major Loumovič in nadporočnik Popovič, Njegovemu Veličanstvu in kralju Avstrije in Ogrske. Poveljnik se ob enem naproša, naj dovoli, da smeta naša parlamenterja čakati na odgovor c. in kr. vlade v njegovem taboru. Podpisali: Ministrski predsednik Mi« juškovič, pravosod. minist. Radulovic, notranji minister R, Popovič, vojni minister Vjesovič 31. decembra 1915 (13. jan. 1916.) Prihodnji dan (14. januarja 1916) izročena brzojavna odgovora Njegovega c." in kr. Apostolskega Veličanstva jn c. in kr, vlade sloveta: Njegovemu Veličanstvu kralju Črnegore ISiKolaju I. V zadoščenje mi jc, ker je izjavilo Vaše Veličanstvo, da popusti odpor, ki je zdaj brezupešen. Pogoji ustavljenja sovražnosti so naznanjeni Vašemu Veličanstvu že po mojem višjem armadnem poveljstvu. Predlogu črnogorske vlade odgovori moja vlada. Franc Jožef. Kraljevski črnogorski vladi. Ker ie izprevidela kraljevska črnogorska vlada, da bi ostal brez koristi vsak daljni odpor in ker je izjavila, da je pripravljena ustaviti prelivanje krvi, odpošlje c. in kr. vlada takoj, ko se izpolnijo pogoji, ki jih je stavila c. in kr, obrambna sila in ko se tako ustavijo sovražnosti, delegate, ki jih naproša kraljevska črnogorska vlada, da se sestanejo na Cetinju z delegati črnogorske vlade. Podpisal Burian. XXX Dunaj, 29. febr. (K. u.) Kakor se je naznanilo 27. t, m., je c. in kr. vlada ustregla prošnji črnogorskih ministrov, ki so ostali v Črnigori in je poizkusila pismo črnogorskih dostojanstvenikov dostaviti kralju, ki biva v Franciji, po posredovanju kraljev. španske vlade. Kakor obvešča v ta namen naprošena nevtralna oblast, se, kar se je že naprej pričakovalo, vsled ovir Francije ni mogla izročiti kralju Nikolaju črnogorska prošnja, naj imenuje pooblaščence za mirovna pogajanj. Po podcu Bris. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 29. februarb. Uradno se razglaša: Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. februarja. Iz.velikega glavnega stana se poroča: Položaj je neizpremenjen, Vrhovno vojno vodstvo. K zavzetju Drača, Dunaj, 29. februarja. (Kor. ur.) Iz voj-! nega tiskovnega stana se poroča: Armadni poveljnik generalni polkovnik pl. Kovesz jc 27. t. m. poslal maršalu nadvojvodi Frideriku sledečo brzojavko: Po sijajnih napadih dne 23. in 24. februarja. je danes ob jutranji zori bataljon neke gorske brigade od Vzhoda sem vkorakal v Drač, kjer plapolajo sedaj mesto italijanske trobojnice avstro - ogrske zastave. Čutim se srečnega, da morem Vaši c. in kr. Visokosti sporočiti ta pomemben dogodek.« Maršal nadvojvoda Friderik je generalnemu polkovniku pl. Koveszu odgovoril: • Najsrčnejše se zahvaljujem Vaši eks-celenci za poročilo o novem uspehu pod Vašim izkušenim vodstvom stoječih čet, ki so prepodile Italijane in njih privesek iz severne in srednje Albanije. Sporočam Vam izraz svojega veselja nad zavzetjem DraČE'., ki venča napore čet. Svoje pohvalno priznanje za čete, ki so se udeležile operacij v Albaniji, sporočam istočasno c, in kr. armadnemu poveljstvu.« Naše čete v Draču. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: C. in kr. čete/ ki s0 vkorakale v Drač, so vzele mesto v trdno posest. Požar so mogli omejiti v toliko, da ni bil uničen od Ita-.ljanov neprostovoljno popuščeni vojni materiji in velike zrloge živil. Kljub trditvi italijanskega vojnega vodstva, da sc je umikanje vršilo oo na- črtu, je napravil beg iz Drača vtis velike zmešnjave in nereda. Obupen strah se je moral polastiti branilcev, ko so pričeli avstrijski topovi streljati na pristanišče; drugače si ne moremo razlagati, da so popustili zalogo pušk, veliko zalogo artiljerijske municije in 23 topov in sicer vse to popolnoma nepoškodovano. Tudi italijansko bojno brodovje se ni posebno obneslo, ko ni moglo kljub najsi-iovitejšemu streljanju preprečiti zavzetje Drača, jc opustilo nadaljnje delovanje in odplulo na visoko morje. Bodočnost Drača. Berlin. »B. Z. am Mittag« poroča, da prodirajo avstrijske četo liki silen plaz, ne zadržujejo jih ovire narave in sovražno orožje. List naglaša: Avstrija drži zdaj DraČ t železno roko in ga bo vedno držala. Končane so lepe sanje o italijanski Albaniji, strašno je bilo za nje, ko so sc prebudili. Švicarski glas. Basel, 29. februarja. Švicarski listi pišejo k dogodkom v Albaniji, da se je v prvi večji bitki na odprtem polju pred Dračem, kjer so se merile avstrijske in italijanske čete, jasno izkazala velika premoč Avstrijcev. Nade cele Italije, da bi se brez-uspešnost naporov na severni fronti s prvo bitko na odprtem polju slavno končala, so se zopet razblinile in to bo zapustilo v Italiji globok utis. Draaka posadka. Geni, 29. februarja. »Temps« ceni iz Drača pobeglo posadko na 55.000 mož, in sicer 20,000 Albancev in 35,000 Italijanov, Francozi o padcu Drača. Geni. Padec Drača je zelo razljutil pariške radikalne liste, »L& Rappel« in »Radical« ne umevata, zakaj se je ovirala Italija od novembra* da ni dovolj utrdila Drača, ko je prej vedno trdila, da ji preostaja vojakov v zaledju. Italijansko poveljstvo ▼ Albaniji. Lugano, 29. februarja. »Secolo« poroča, da je poveljniku Valone generalu Bertozzi poverjeno popolnoma neodvisno poveljstvo nad boinimi silami v Albaniji in tudi ni podrejen najvišjemu generalnemu štabu. Bertozzi je star 61 let in je v začetku vojske kot generalni poročnik poveljeval četam pri Cortina d' Ampezzo ob tirolski meji, Lahi hitro utrjujejo Valono, Curih, Iz dobrega vira se poroča, da se Lahi pripravljajo z vso silo braniti svoje zadnje opirališče v Albaniji, Valono, Italijanski ministrski svet je dovolil pol milijona lir za izredne začasne utrdbe Valone, Laško vojno vodstvo je ukazalo, naj vse srbske in črnogorske čete, ki se nahajajo v Albaniji, pošljejo v Valono. Kralj Nikita zavržen. Sofija, 28. februarja. »Ruskoe Slowo« poroča baje iz avtoritativnega vira: Angleška in ruska vlada sta sklenili, da Črnegore ne bosta več prištevali k ententi in kralja N'kile ne več kot oficijelnega gosta Francije. Ostanki srbske armade. Lugano. Italijansko Časopisje je dozdaj pretiralo število za boj sposobnih Srbov na 200,000, zdaj pa mora »Secolo« priznati, da je dozdaj pripravljenih na Krfu skupno le 15,000 Srbov. Na Balkana. Vesti iz Srbije. Preteklo sredo je pričela divjati na Donavi in Savi nevihta, ki je povzročila na mnogih krajih precej škode. — Tudi v Srbiji sta že določena dva brezmesna dneva, in sicer* torek in petek, — Tovariški sestanek priredi belgrajska garnizija, katere čisti dobiček je namenjen avstrijskim vojnim ujetnikom. Sodelujejo avstrijski in nemški vojaki. Na sporedu je godba, petje, humoristične predstave itd. — V Belgradu se. morajo vsi. cepiti proti kozam. Kdor se ne cepi do 1., aprila, bo strogo kaznovan. — V Črno goro se sme potovati iz Srbije le z dovoljenjem posadkinega poveljstva. — Smederevo je tisto mesto v Srbiji, preko katerega je šel najstrašnejši vojni vihar. Nekdaj lepo mesto je danes skoro sama razvalina. Mesto je postalo skoro popolnoma mrtvo. Sedaj se je pričelo buditi iz mrtvila. Od 7—8000 prebivalcev — toliko jih živi v mirnem času v Smederevu — se jih jc vrnilo nazaj okoli 3000. Smederevo je sedaj sedež okrajnega poveljstva, a poveljnik je nek stotnik, kateremu je podrejenih še nekaj častnikov. Pegasti legar, ki je preje divjal med prebivalstvom v Smederevu, je sedaj skoro popolnoma prenehal, kolere pa sploh ni. Za mesto Smederevo je ustanovljen poseben občinski odbor, v katerem se nahajajo najuglednejši meščani. Pa tudi zelo poceni je tam. Kilogram svinjskega mesa stane samo eno krono, _ir>a tudi bele moke imajo dovolj. Primanjkuje le sianpvanj; zato se sedaj ba-vijo z mislijo, da prično graditi barake za reveže, dokler se ne sezidajo njihove hiše. V okraiu Smederevo bodo obdelali 60 do 70% zemljišča, in sicer bodo posejali žito, repo in krompir. NemSki konzulat ▼ Belgradu. Berlin, (Kor. ur.) V Belgradu ustanove v kratkem zopet konzulatno zastopstvo Nemčije. Potrebni ukrepi so že izdani. XXX BOLGARSKO SOBRANJE. Sofija, 29. februarja. (Kor. ur.) Sobranje je začelo razpravljati o adresL Voditelj demokratov Malinov je zahteval, da naj vlada opoziciji bol) zaupa in jo posveti v vsa vprašanja, kakor tudi v sklenjene zvezne pogodbe in zavezniške dolžnosti in pravice. Malinov opozarja, da ima prestolni govor neko vrzel, ker govori samo o obstreljevanju Dedeagača od strani Francozov in Angležev. Toda nič manjši škandal ni, če velika Rusija obstreljuje majhno nezavarovano mestece Varno. Vlada naj postopa tako, da bo Bolgarija po vojni obdržala vse pridobljeno ozemlje in da ne da povoda za kakršnokoli očitanje. Voditelj socialistov Sakazov je po-vdarjal, da mora Bolgarija z ozirom na splošen položaj voditi le tako politiko, ki odgovarja bodočemu razvoju in pa temu, da bodo balkanski narodi živeli drug poleg drugega, Posebno r,e sme z zaStevo po ozemlju, katero je izgubila proti Rumuniji, spravljati v nevarnost osvojeno ozemlje v Makedoniji. Radoslavov je gotov zmage. Budimpešta, 28. februarja. Mednarodna brzojavna agentura javlja iz Sofije; Na nekem zborovanju je minist, predsednik Radoslavov rekel: Osrednjima silama in njunim zaveznikom je zmaga gotova. Pa naj Nemčijo tudi celi svet napade* v zve,zi z Avstrijo, Turčijo in Bolgarijo je nI,mogoče premagati. Svojo neizčrpliro moč zajema iz sveje ogromne organizacije. Na|i zavezniki so vpoštevali nase zasluge in so hočejo ozirati na naše želje, da bo Bolgarija tako močna, kakor mora biti. Za koftč-no zmago se hočemo boriti z vsemi silami. (Radoslavov je najbrže govoril na zborovanju opozicijonalnih poslancev, ki so želeli, da jim pove, kaj misli Nemčija. Op. ur.) XXX Iz Rumunije. Bukarešt, 28. februarja, Švicarska brzojavna agentura« javlja: Poročila o zmagoviti nemški ofenzivi pri Verdu«« so v bukareških ententi prijaznih krogih napravila velik vtis, zlasti ker so po pisaoju bukareških listov prišla čisto nepričakovano. Pariške brzojavke skušajo sicer pomen bojev zmanjšati, toda konservativno časopisje ugotavlja, da priznanja francoskega generalnega štaba spravljajo te brzojavke na laž. Ta vtis je še večji zaradi italijanskega poraza pri Draču. Zmage avstrijskih in nemških čet so krepak odgovor na govor« ministrov v Petrogradu in Londonu. V krogu bukareških rusofilov je nastopila kriza; osebno sta se sprla Filipescu ir Jonescu. Ruski poslanik se je do Filipe-scujevega odhoda zaman trudil, da bi ju spravil, če sodimo po zunanjih neuspehih hujskačev za vojno in vsled evropskih dogodkov, ta stranka menda na znotraj pro pada, Rumunija in Rusija. Bukarešt, 29. februarja. »Minerva« poroča iz Petrograda: Na zadnjem kongresi-zemstev se je izrazila želja, da naj se Rusija brez kompenzacije odpove Besarabij" in to odstopi Rumuniji. Sedaj je ruska vlada to označila kot neizvršljivo, kajti Rusija si ne more trgati kosov od svojega telesa v času, ko ima sovražnik zasedene druge dele države. U pravijo um o ponesrečenem lis-HjaDskem letalen napami oo Ljoftjaoo. Potek italijanskega povračevalnega poleta za Milan je bil še usodnejši za Italijane nego se je doslej mislilo. Po večdnevnem molku so smeli laški listi 23. februarja obširno poročati, da je prinese! eden »Capronijev«, ki je mogel zopet doseči italijansko fronto samo mrtvi t r u • p 1 i obeh opazovalnih častnikov, dočim je bit vodja letal ranjen. Bil je to, kakor smo že kratko povedali, stotnik Salomone; Cadorna mu je, kakor smo že omenili, osebno pripel na prsi zlato hrabrostno svetinjo. Oba mrtva opazovalna častnika sta bila podpolkovnik Barbieri io stotnik Braillo. Iz poročil »Secola« in »Cor-riera della Sera« je posneti to-le: Zjutraj ob pol osmih se e dvignil prvi »Caproni« in v kratkih presledkih je sledilo ostalih sedem (»Secolo« govori le o sedmih). To naj bi bila prva večja skušnja novih bojnih letal, ki jih je bil Barzilai še nedavno v Milanu skrivnostno napovedal, in od katerih so si obetali čisto izrednih uspehov. Po kratkem poletu, se ie moralo prvo letalo radi neke poškodbe na motorju spustiti zopet na tla, vendar je po enourni zamudi moglo zopet na pot. Letalci sami so imeli na tflavi v francoski armadi uveden® Jeklene čelade. Ker se je bližanje zračnega brodovja kmalu opazilo, je začel sovražnik takoj energično obrambno akcijo, in ko so po vsej priliki nekoliko okorni aparati dosegli soško črto, jih je sprejel ogenj obrambnih baterij. Vendar so pa bili Italijani že precej daleč, ko so se dvignila avstrijska letala; toda to ugodnost so Avstrijci s svojimi lahkimi fokkerji kmalu popravili. Kakor znano, so to izredno brzi lovski enokrovniki. Napad se je izvršil od zadaj in zadnji Caproni je bil ravno oni, ki ga jc vodil Salomone. Eden pilotov je zagledal približno v višini Ajdovščine majhen, silno tiren monoplan, ki se jc dvigal tako, kakor bi v ravni črti hitel z zemlje navzgor. »Caproni« se je poizkušal ogniti nekoliko v stran, ko se je v istem trenutku pokazalo drugo avstrijsko letalo, v enaki višini s prvim le nekaj sto metrov pod Italijani, V tem položaju sta prehitela zadnje Capro-nijevo letalo. Italijanski opazovalci so menili spoznati v njima dva fokkerja, ta najr novejša lovna orodja, ki so med angleškimi letalci na Francoskem tako grozovito pustošila. Fokker je strašen majhen enokrov-nik z motorjem Mercedes, 200 kon. sil, sposoben, da v eni uri preleti 190 km, oborožen s strojno puško, ki jo lahko obrača na vse strani, celo v smeri zračnega vijaka, ker posebna priprava preprečuje strel v hipu, ko gre mimo ustja krilo vijaka. Tak aparat more brez vsake lastne nevarnosti (?) napasti sovražnika. Medtem jc predzadnji Caproni opazil nevarnost, v kateri je bil njegov tovariš, ter je v oddaljenosti 1 km poletel v loku. Pri tem so opazovali voditelji, kako je eden Avstrijcev obkro-ževal napadenega, pa se zopet pokazal pod njim, dočim se je drugi držal bolj ob strani. Nenadoma je boj prenehal, Caproni se je obrnil in skušal doseči italijansko ozemlje. Ko so se prikazali sovražni letalci, je prijel stotnik Salomone za strojno puško in čakal priložnosti, da bi dobil na strel katerega izmed sovražnikov. Dotlej zadaj ostali drugi avstrijski letalec je sedaj dvigajoč se zasledoval Italijana in leteč v črti njegove hrbtenice, se je nenadoma pojavil nad njim, se spustil na približno 50 m niz-dol in obsul pred njim letečega sovražnika z ognjem iz strojne puške. Ena krogla je zadela vodjo, prodrla jekleno čelado in povzročila močno krvavečo rano na glavi. Zato je drugi pilot zapustil svoj sedež in se z avtomatično puško podal na sedež v ozadju med obema motorjema, da bi se obranil napadalca. Medtem je bil pa sovražni letalec smuknil pod Capronijem skozi in se z enakim manevrom kakor prvič zopet približal ter v drugič usul stroj-nopuškini ogenj. Opazovalni častnik ob strojni puški je bil smrtno zadet; zvrnil se je naprej, Salomoncju na kolena, ki je vodil krmilo, dočim je drugemu častniku omahnila avtomatična puška — dobil je strel v ramo. Tretjič se je prikazal sovražni letalec, tretjič je zaprasketalo niegovo orožje in drugi ranjenec se je zgrudil mrtev. Z naporom zadnjih moči se je ScHmo-neiu posrečilo, obdržati letalo v oblasti, toda padalo ie bolj in boli, in ker je mrtvi sosed zdrknil s svojim telesom na vzvod višinskega krmila, ga vsled izgube krvi os!a!i'jeni nilot ni mogel več unorabiti. Še enkrat je ušel sovražnim obrambnim tonovom na višinah pri Gorici in tesno za itaHjpnsko črto je udaril Caproni na tla, se nekoliko zaril in nato obstal. Od on{h treh letal, ki so dospela nad Ljubljano, je bilo eno istotako zadeto od šrannela; njegov motor ni več redno deloval in ker je vedelo, da ima sovražnika za seboj, je skušalo do ovinkih uiti preko juga. Letelo je približno 1000 m nad Trstom, preletelo morje in nristalo pri Gradežu. Izgube, ki so iih utrpeli Italijani na lem prvem noletu njihovih čudostrojev, so torej še večje, nego se je mislilo, in ta prvi poizkus ni le dokazal absolutne večje vrednosti avstrijskih letal, nego tudi letalcev samih, ki obvladujejo stroj in zrak s toliko gotovostjo in spretnostjo, da se mora to označiti kot popolnost. nmmm Hi imen d poleta v m liano? Ko!uj, »Koln. Ztg.« poroča: D' Annunzio je bil ranjen na glavi, ker ga je zadel strel ob poletu na Ljubljano, ki se ga je udeležil tudi d' Annunzio. Krogla je vdrla skozi nos in skozi levo oko, ki je najbrže izgubljeno. Vojski z nalilo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 29. februarja. Uradno se razglaša: Včeraj popoldne je bil ogenj laškega topništva proti oddelkom goriškega ob-mostja in proti Doberdobski planoti zopet živahnejši. Namestnik načelnika generalnega štaba: p!. H«fer, fml. še ene vojne bo treba. Vojna sramote za Italijo, l ugano, 28. februarja. V celi Italiji je vzbudil veliko pozornost znani benečanski zgodovinar umetnosti in poslanec Frade-letto, ki je rekel v nekem govoru, da se osrednjih sil najbrže ne bo dalo zmagati že v sedanji, ampak šele v novi vojni, Pa čeprav je položaj tak, vendar Italija lansko leto ni mogla ravnati drugače. Ko je. Fra-deletto končal pa je socialistični poslanec Musatti zavpil med zborovalce, da socialisti niso teh misli in da je ta vojna sramota za Italijo. Za Italijo sramotna vojska. Lugano. (K. u,) Radikalni poslanec Fradeletto je navduševal ■ v nekem beneškem gledališču na vojsko. Ko je končal svoj govor, je zaklical socialistični poslanec iz neke lože občinstvu: Z govornikom se ne ujemam, kakor ne soglaša z njim socialistična stranka, ki sodi, da je vojska sramota Italije. K otvoritvi italijanske zbornice. Lugano, 29. februarja, (K. u.) Strankina vodstva republikancev, reformnih socialistov, levih demokratov, radikalcev in nacionalistov so v skupni seji sprejela dnevni red, ki izjavlja, da je potrehno, da se vodi vojska v sporazumu z zavezniki brez vsakega pridržka, ker bi bile sicer žrtve italijanskega posega v vojno zaman in bi nevarnosti, katerim se je Italija ognila z izstopom iz nevtralnosti, znova in še večji meri nastopile. Strankam blizu stoječi parlamentarci so vložili interpelacije, ki naj izzovejo parlamentarično obravnavanje vojaškega in diplomatičnega položaja. Hujskanje v Italiji na vojsko proti Nemčiji. Bern. Laško intervencijonistična časopisje je uvedlo novo vojsko, da priljubi narodu vojno napoved Nemčiji. Vojna napoved je zato nujna, ker potujeta marca v Pariz Sonnino in Cadorna, da se udeležila vojnih posvetov sporazuma. Do takrat se mora napovedati vojska Nemčiji. Italija zcept odgodila udeležbo na pariškem vojnem svetu. Curih. Laški listi poročajo, da zopet ni gotovo, če odpotujejo laški državniki v Pariz. »Stampa« pravi, da morajo rešiti še prej celo vrsto važnih vprašanj, o katerih se niso mogli prej dogovoriti z Briandom v Parizu, Laški republikanci o monarhih. Lugano, 28. februarja. (Kor. ur.) Na zborovanju republičanske stranke so zelo ostro sodili skoro o vseh monarhih, posebno hudi so na rumunskega, bolgarskega in grškega kralja; zelo mili pa so bili proti laškemu kralju, ki se je maja meseca uklonil volji republikancev in ker upajo, da kralj in Cadorna ne bosta samo Italije obvarovala pred vpadom ampak tudi osvojila Trident in Trst in v ozki zvezi z entento končno odpravila glavno zlo na svetu, namreč Nemčijo. Kongres je izrazil željo, da se tana diplomacija odpravi in ustanovi Združene evropske države. Italijanski republikanci proti Barzilaiju. Lugano, 29. febr. (K. u.) Na kongresu republikanske stranke so se vršili nadaljni ostri napadi proti ministru Barzilaiju, kateremu se je odrekala pravica, da bi kakorkoli obvezno zastopal stranko nasproti kralju ali vladi in čegar osebna vrednost se je radi ministrstva označevala kot zmanjšana. Sklenili so, v južni Italiji, kjer so postala tla sedaj za to posebno ugodna, ojačiti republikansko propagando in poiskati za to potrebnih denarnih sredstev, kakor tudi vstrajati na zahtevi, da se železničarji, ki so bili povodom republikanske revolucije pred dvemi leti v vzhodnih in srednjih provincah odpuščeni, sprejmejo zopet v državno službo. Naši ujetniki v Italiji. Budimpešta, 29. februarja. Princezinja Ypsilanti v Atenah je odgovorila na vprašanje, kako je z našimi ujetniki, katere so iz Srbije prepeljali v Italijo, sledeče: Bila sem sama v Italiji; prostovoljci in častniki stanujejo skupaj in zdravstveno stanje je prav dobro. Bukarešt, 29. februarja. Italijanska brzojavna agentura javlja: Italijanski časopisi poročajo iz Sardinije: Avstrijski ujetniki iz Srbije in Črnegore pridejo v 14dnev-no karanteno, nato jih pošljejo v južno in srednjo Italijo. V koncentracijskih taboriščih na Sardiniji ostane le majhen del. Zdravstveno stanje je sedaj dobro. Internirane osebe imajo največjo svobodo, seveda pod policijskim nadzorstvom. Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 29. februarja. Uradno se razglaša: Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. februarja. Iz velikega glavnega stana se poroča: Položaj je neizpremenjen. ' " Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 26. februarja. (Kor. urad.) V Galiciji pri Mihalču (34 km južnovzhod-no od Bučača) ob Dnjestru je zasedel sovražnik po ljutem ognju z minami neko razstreljeno udrtino; a silovit naš protinapad ga je zopet vrgel iz nje. RUSIJA NE ODSTOPI BESARABIJE. Bukarešt. »Minerva« poroča iz Petrograda: Ruska vlada je izjavila, da ne more izpolniti na shodu zemstev izražene želje, da brez protiuslug popusti Besara-bijo in jo prepusti Rumuniji, ker se Rusija ne more sama pohabljati v času, ko tuje sile drže zasedena druga ozemlja, RAZPUST DUME. Berlin. »Achtuhrblatt« poroča: Z ruske meje se poroča: Govori se, da dumo v kratkem razpuste. Opozicija je napovedala odkrito boj, ker je sklenila vlada, da vzdrži v važnih vprašanjih notranje politike staro stališče. Ni jasno, zakaj zbirajo čete v Petrogradu. V zadnjih dneh sta prišla dva polka in pol v Petrograd, med njimi več bataljonov pehote. Basel, 29. februarja. »Ruske Vjedo-mosti« javljajo, da so vse stranke naprednega bloka, tedaj večina dume, sklenile, da z vlado ne sklenejo nobenega kompromisa, ampak v tem zasedanju spravijo na dan vse svoje obtožbe in odkritja. PREBIRANJE BEGUNCEV. Petrograd, 29. februarja. Vsi v notranjosti države bivajoči vojni begunci morajo priti k čmovojniškemu prebiranju. Na Verin! NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. februarja. Iz velikega glavnega stana se poroča: Na mnogih mestih je trajalo dalje pomnoženo delovanje topništva. Z naskokom smo vzeli malo oklopno utrdbo zahodno od reke Maas tik severozahodno od vasi Douaumont. Ponovljene sovražne napadilne poizkuse v tej pokrajini smo zadušili, ko je sovražnik še razvijal svoje čete. Na planoti Woev/re so prekoračile naše čete Dieppe, Abaucourt, Placee, Očistile so razsežno gozdno ozemlje vzhodno od Vatronville in Haudiaumont in vzele s hrabrim navalom Maubcul1.es, kakor tudi Champion. Do včeraj smo našteli neranjenih ujetnikov 228 častnikov, 16.575 mož; dalje sc je javilo, da so naše čete zaplenile 78 topov med njimi veliko težkih najnovejše vrste, 86 stojnic in nepregleden material. Napadli in vzeli smo pri gozdarski hiši Thiaville severovzhodno od Badonvilliera prednji del francoske postojanke. Večje število ujetnikov je ostalo v naši roki. Vrhovno vojno vodstvo. XXX Badonviller leži v Vogezih, 17 km zahodno od nemške meje, Dieppe leži severnovzhodno od Verduna in zahodno od Etaina. X V V / v ✓ \ A Bitka pri Verdunu se tudi nadalje razvija ugodno za Nemce, Nasproti severne fronte so obdržali črto Bras—Douaumont proti številnim v gostih vrstah in z najmočnejšo artiljerijsko podporo izvedenim napadom. Nemci so poleg tega izboljšali svojo postojanko z zavzetjem male oklopne utrdbe severozahodno od vasi Douaumont. Proti vzhodni fronti Verduna so Nemci napredovali povprečno za 7 do 8 km in morejo sedaj svojo težko artiljerijo pomakniti bližje utrdb in jih uspešnejše obstreljevati. Verdun vpliva na francoske rezerve kot magnet; velik del tistih čet, ki so bile zbrane na raznih drugih točkah za nameravano pomladansko ofenzivo in velike množice artiljerijske municije in materijala, ki je bil nakopičen drugod, prevažajo sedaj proti Verdunu. Francosko uradno poročilo. Pariz, 27. februarja. (Kor. urad.) Ob 11. uri zvečer: Severno od Verduna se opaža, da so glede na ljutost bojev prejšnjih dni nekoliko ponehali napori sovražnika, izvzemši na prostoru med višino Douaumont in planoto severno od vasi Vaux, kjer se je odbil močan napad na postojanko. Vzhodno in zahodno od postojanka Douaumont, katere pobočja pokrivajo nemški mrliči, obkoljujejo naše čete tesno dele sovražnika, ki so sc tam ustalili in se le s težavo drže. Po zadnjih poročilih ne moremo ne mi in ne sovražnik držati Cote de Talou vsled topniškega ognja na obeh stra« neh in ni zasedena. Na planoti Woevre je zadel sovražnik na naše prednje straže v smeri Blanzie—Moranville, kjer so se izjalovili njegovi napori, da bi razvil čete proti koti 255. Pariz, 28, febr, Ob 3, uri popoldne: V Belgiji so naše baterije obstreljevale nemške naprave nasproti Steenstraate, V Champagni sc jc sovražniku pri farmi Na-varin severno od Souaina 3 nenadnim napadom posrečilo vdreti v naše črte. Se- verno od Verduna se nadaljuje silovito obstreljevanje. Na Cote Poivre ni bil izveden noben nov napad. Včeraj zvečer so nam Nemci vnovič skušali iztrgati vas Douaumont. Napori so se razbili ob odporu naših čet, ki se tudi z najljutejšimi napadi niso dale omajati. Ob fortu Douaumont, ki je ozko obkoljen, je položaj neizpremenjen. Severno od Vauxa je bil boj manj silovit. V Woevre je postal sovražnik sinoči živahnejši. Železniška postaja Eix je bila z napadom in protinapadom obeh nasprotnikov vzeta in zopet vzeta; ostala je v naši posesti. Vsi napadi na višino 255 jugovzhodno od Eixa nas niso mogli z nje pregnati. Dalje južno proti Manheulles izvedeni nemški napad se je popolnoma izjalovil. Naša artiljerija je odločno odgovarjala na sovražno obstreljevanje na celi fronti, V Vogezih smo obstreljevali več sovražnih stanovališč pri Ban-de-Saptu. Ob 11. uri zvečer: V Argonih so naperile naše težke in poljske baterije ogenj na dovozne ceste sovražnika, posebno pri gozdu Cheppy. Zjutraj smo razstrelili pri griču 2S5 mino in zasedli vdrtino. Severno od Verduna je bilo delovanje obojestranskih artiljerij še vedno zelo živahno, izvzemši odseka zahodno od Moze, odkoder se poroča, da sovražno obstreljevanje ponehava. Nemci so tekom dneva poskušali več delnih napadov, ki so bili odbiti z našim ognjem iii s protinapadi. Posebno zahodno od forta Douaumont so se borile naše čete mož proti možu; sovražnika smo prepodili iz neke utrdbice, v kateri sc je vgnezdil. V Wcevre sta se dva napada na Fresnes popolnoma izjalovila. Na Lotarin-škem je bila naša artiljerija zelo delavna v odsekih Reillon, Domevre in Badenv/eiler, Verdun središče velike bitke. Berlin. Major pl. Schreibershofen pi-še o položaju pri Verdunu: Kadar se presojajo sedanji boji, se mora vedno upoštevati, da ne gre le za pravo trdnjavsko vojsko, marveč da se bije obenem velika bitka. Sovražnik ne pošilja v boj le vseh razpoložljivih delov trdnjavske posadke, marveč tudi znatne dele svojih mobilnih armad, Verdun ni osamljena trdnjava, obkoljena od vseh strani, ki se oblega tako, kakor so se oblegale trdnjave po starem načinu, marveč leži mogočni francoski utrjeni tabor v sredi francoske bojne črte armade in jo podpirajo mobilne armade. Francoski poveljnik je poslal na protinapad v tem odseku cele armade in se mora z njimi računati vsak trenutek. Trdnjava je velike važnosti za celo francosko bojno črto. Francozi porabijo zato gotovo tudi vsa sredstva, da zadrže padec z vsemi svojimi razpoložljivimi silami. Inozemsko časopisje jc že poročalo prej, da vozijo čete z juga in z jugovzhoda in da pošilja francosko vojno vodstvo vse nadomestne in rezervne čete na severno in na severnovzhodno bojno črto, da zopet izravna nastali nevaren položaj. Računati se mora, da nastopajo v protinapadih vedno zopet sveže čete, dokler se ne izčrpajo zadnja sredstva, s katerimi razpolagajo Francozi. Francoski protinapad. Haag. »Daily Express« poroča: Od nedelje dalje poizkušajo Francozi z vso si-1 lo, da zopet pridobe postojanko severno od Douaumonta. Naravnost bajno učinkujejo nemški težki topovi. Utrdba Vaux je težko poškodovana. Na levem bregu reke Maas severno od Rcgneville so razvrstili Francozi na železniški progi več oklopnih vlakov, da otežkočijo operacije Nemcev proti reki Maas. »Daily Mail« poroča, da Francozi v zadnjih dneh niso lenarili, Ponoči in podnevi so vozili vlaki veliko čet in streliva v Verdun. Francosko vojno vodstvo ve, da premaga tisti, ki porabi najboljše topništvo. Dozdaj so sodili, da je storilo topništvo največ ob ofenzivi meseca septembra, a sedanja bitka je prekucnila vse račune francoskih generalov. Števila padlih granat niti ne morejo ceniti, a Francozi so bogato preskrbljeni s stre livom. Verdun gori. Budimpešta. Stotnik Pietsch, poročevalec »Pester Lloyda« v velikem glavnem stanu, poroča 28. m. m.: Severno od Verduna se nadaljuje topniški boj, dasi neprestano močno sneži. Ko je ponehal snežen metež, sem videl, kako strašno učinkujejo naše granate. Velikanske gore oblakov so se nakupičile na višinah vzhodno in zahodno od Dauaumonja in nad utrdbami na zahodnem bregu reke Maas. Za Douau-montom so zažgale kroglje neko vas. Zdi se, da gori tudi Verdun s svojo staro katedralo. Močne verdunske utrdbe. Berlin. »Lokalanzeiger« izvaja: Pri Verdunu, tam, kjer se bije boj, je francoska črta silovito močno utrjena. Nemci so vzeli ne samo utrdb iz zemlje — močnejših ni na celi črti — marveč tudi betonske in železne postojanke, Veliko francoskih topov je vzidanih; Francozi so zato izgubili tudi veliko materiala. Deloma so ga sicer uničili, a Nemci so zaplenili le veliko rab-ljivih topov in strojnic. Napad od treh strani. Geni. Herve izvaja: Višje poveljstvo se boii. da naoadeio Nemci ooletf Verdun p i« iz Metza in iz St. Mihiela. Verdun bi bil tako napaden od treh strani. Nemci napadli Verdun z 8 armadnimi rbori. Geni. Journal dc Gene ve objavlja poročilo francoskega glavnega stana, po katerem so napadli Nemci Verdun z osmimi armadnimi zbori. Če pade Verdun ... Genf. Poluradni pariški list ■ Temps« konča nek članek: »Recimo, če pade \ er-dun, bi li po teh nadčloveških naporih ohranile nemške sile napadalno moč za na-, daljna podjetja? 0 tem vprašanju razpravljajo tudi drugi kritiki, ki dostavljajo: Vsaka črta. ki sc bliža Verdunu, nudi generalu Humbertu priliko, da :■«• hujše brani. V Verdunu podrtih 150 hiš. Frankobrod. Frankfurter Ztg,<; poroča iz Pariza: Verdunski begunci pripovedujejo, da je bilo porušenih do sobote zjutraj v mestu 150 hiš. V sredo je bivalo v Verdunu še 4500 ljudi. V četrtek se je pričelo obstreljevanje, ki ni več ponehalo. Kako delujejo 30-5 in 4.2 cm možnarji. Geni. Lvonski list -Nouvcllistc. poroča: Silovite 30.5 cm in 42 cm krogle zrušijo vse o\irc in zdrobc v prah obrambne zgradbe. Joiire klican na odgovor. Geni. 2Q. februarja. V francoskem vojnem odseku so predlagali štirje poslanci, naj sc Joifrc od časa do časa povabi pred parlament, da poda obračun. •Francoski vojaški položaj dober< (?) Gradec, i. marca. (K. u.) Figaro poroča: Ministrski predsednik Briand je včeraj zvečer prišel ra Hodnik med poslance in izjavil, da je vojaški položaj dober. Čete so prežete vnemo in močne rezerve so pripravljene, da zadrže najmočnejši sunek. Listi soglasno pišejo, da se izvede francoski protisunek, ki se je začel 26. m. m., s polnim uspehom. Nemci niso napredovali niti pedi več. Premike nje če? v Franciii. Pariz. (K. u.) -Echo de Pari? ' izvaja: Eadi vojaških potreb in ker je prekinjena plovba, more dobiti trgovina primeroma !c malo železniških voz. Občinstvo umeva, da sc mora ozirati predvvc"i na koristi obrambe dežele. Angleži pripravljajo napad pri Ypcrnu. Amsterdam- 29. februarja. Angleži prevažajo na fronto pri "Vpernu številne topove in mnogo municije. Pripravljajo sc za napad, da zmanjšajo p-itisk na francosko fronto. Belfort obstreljevan. Curih. Izprazni!' so obmejne kraje Suacre, Lepnix in Caertelevank v okolici trdnjave Beliort. Civilno prebivalstvo hitro zapušča trdnjavo. Zanimivo dnevno povelje, Lyon, 29. februarja, Nouvellist piše o bitki pri Verdunu: Francoske čete pri Verdunu so dobile dnevno povelie, ki pravi med drugim: Za vsako ceno se mora vzdržati, ker bi izgube postojanke Douau-mont ogrožala varnost notranje obrambe Verduna. Mila v vojski. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 26. februarja. (K- u.) Končane operacic pri Erzerumu, ki smo jih izvedli s primeroma malimi izgubami, porne-njajo važen uspeh za nas. Ujeli smo 235 turških častnikov, 12.735 vojakov in zaplenili 9 zastav in 323 topov. Dalje smo v Erzerumu, trdnjavi prve vrste, zaplenili velike zaloge orožja, streliva in razne druge zaloge, ki so potrebne ob osredotočenju velikih čet, tren itd. Ostanke premagane in demoralizirane turške armade zasledujemo brez odmora; 50 vrst zahodno od Erzeruma, na cesti v Trapezunt, smo vrgli sovražne zadnje oddelke in zasedli vas Ashkala [45 km severozahodno od Erzeruma). Bitka pri Trapezuntu. Bukarešt, 28. februarja. Od armade generala Judoviča jc četa pod poveljstvom generala Belutova dospela 25 km zahodno od Erzeruma v smeri na Trapezunt. Rusi se zelo trudijo, da pridejo na obal Črnega morja. Rusko črnomorsko brodovje je zelo na delu. Turki stoje na črti Trapezunt— Ersignan—Diabekr in so glede bojev na tej črti polni zaupanja. AngleSka ofenziva v Egiptu? »Tribuna« poroča iz Soluna: Tu sodijo, da se bo v kratkem pričela angleška ofenziva v Egiptu. Angleži so v Egiptu baje zbrali velikansko armado, številne topove in zelo veliko municije. Roznorjen e v umeriti. Iv včerajšnji najnovejši brzojavki Wollffovega urada, ki prinaša poročilo o razburjenju v ameriškem kongresu, poročamo še te-le značilne beseae. Med poslanci. ki so obiskali senatorja Stone in zahtevali, da naj se Američani svare pred vožnjo na oboroženih trgovskih ladijah, jc bil tudi posl, Dccker, ki jc izjavil: Povedal sem Stoneju, da sem za to, da se taka resolucija takoj sprejme. Bofim se, da stojimo na robu vojne. Izogniti se ji moramo, če sc le da. Noben demokrat ni bolj pripravljen podpirati Wilsona, toda mislim si, da moramo ta korak storiti brez ozira nanj. Vest o tej konferenci je v odseku za zunanje zadeve vzbudila veliko razburjenje. Sklenili so, da pred glasovanjem poiz-vejo, kakšno je razpoloženje v zbornici. — Predsednik Flood se je nato telefonično posvetoval z Wilsonom. Zagotavljal mu jc, da sc odsek še ni odločil priporočati da naj se resolucija sprejme in da se po njegovem mnenju to tudi ne bo zgodilo. Pozna poroči. Generala Boroevic in Sarkotič častna meščana Zagreba, Na predlog župana mesta Zagreba ic izvolil občinski svet dne 28. februarja generala Boroeviča in Sarkotiča za častna meščana Zagreba. Obenem so je sklenilo postaviti spomenik v trajen spomin te junaške dobe kot znak hvaležnosti vsem Hrvatom. 4. nemško vojno posojilo. Berlin, 29. februara. (K. u.) Od 4. do 22. marca bo razpisano 4. vojno posojilo v obliki 4 in pol odstotka, državnih zakladnik nakaznic in 5 odstotkov državnega posojila. Nr.pad na Biornsona? Kristijnmja, 29. tebr. Bjorn Bjornson je došel iz Stockhohra in se podal v zdravniško oskrbo. Čuie so, da je na svojih predavanjih po Švedski postal žrtev napada. Ko je v nekem švedskem kraju po svojem nemškoprijaznem predavanju stopil v avtomobil, mu ;e zaaal nek Rus z bodalcem nevarne rane na čelu in nosu. Poročilo o napadu sc šc ne potrjuje. Dnevne novice. Imenovanje majorja Kvaternika. »Drau poroča, da je. imenovan dosedanji pobočnik generala pl. Boroeviča, major generalnega štaba g. Slavko Kvatemik za vojnega namestnika generalnega guvernerja Srbije podmaršala grofa Salis-See-wisa. Major Kvatemik odide te dni na svoje novo mesto. 1 Prvi podpredsednik hrvatskega sabora dr. Pero M a g d i č je v Varaždinu težko obolel. Kakor čujemo, mu je bilo včeraj nekoliko bolje. — Poročil se je dr. Janko D e r -n o v š e k z gdčno. Darinko Ho man iz Radeč. — Smrtna kosa. Umrla je v Kranju posestnica gospa Mina R a k o v e c , roj. Oblak, mati g. tovarnarja Ivana Rakovca v Kranju. — Umrla je v Radgoni soproga vpokojenega ncdučitelja gospa Marija Oti-lija Budna. Odlikovanja pri 17, pešpolku. Zlato hrabrostno svetinjo sta dobila poročnik Schipek \dolf in infanterist Hafner Josip. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil infanterist Jugovar Franc. — Brat osumljen, da je umoril sestro. Brez vsake sledi je izginila pred šestimi tedni 121et stara hčerka tvorniškega delavca Apolonija Prešeren z doma. Vse poizvedbe, kje da je, so ostale brez uspeha. Te dni so pa prijeli brata pogrešanke, 151ctnega Lovrenca Pre.šerna, ki je osumljen, da jc usmrti! sestro. Prvotno je izpovedal, da je zadavil pri Jesenicah sestro, mrtvo truplo je vlekel v grm ob cesti, kjer ga je skril, a pozneje je preklical svojo izpoved z raznimi izgovori. Fanta so izročili okrajnemu sodišču. Poročil se je v Trstu mestni učitelj g. Andrej Čok, sedaj v Kruševcu, z gdčno. Zoro Drašček iz Opčin. Za prevoz deteljnega semena je v smislu naredbe poljedelskega ministrstva treba prevozna dovoljenja od strani okrajnega glavarstva, sicer kazen do 5000 K ali 6 mesecev zapora. — Tudi poštarice in poštne oficijantke dobe draginjsko doklado, Italijanska Capronijeva letala. -Pol. Kor.« se piše z italijanske meje: Izguba Capronijevega velikega bojnega letala, s katerim je italijansko letalno brodovje plačalo svoje poizkušeno podjetje proti Ljubljani, se jako britko občuti. Caproni-jevim letalom je pripisovalo italijansko časopisje izredne vrline in naglašalo se je, da je gradbeni način teh letal strogo čuvana tajnost. Sedaj si pa listi nasprotno prizadevajo, da z raznimi frazami zmanjšajo pomen izgube pri Ljubljani, pri čemer v nasprotju z vsemi prejšnjimi trditvami izjavljajo, da gradbeni način teli letal na Nemškem že dolgo ni bil nobena tajnost ter se potemtakem tudi avstroogrska armada gotovo ni podrobneje seznanila z njegovo uredbo Šele pri upletnbi Capronijevega letala pri Ljubljani. Če je že nesreča Capronijevega letala Italijanom tako zelo ogrenila zadoščenje uad izletom na Kranisko. potem so se morali iz uradnih poročil že celo prepričati, da italijanski letalci niso megli napraviti nobene škode in do je bil maščevalni polet, ki naj bi plačal ovstroogrske letalske napade v Italiji, samo udarec v vodo. Hrvatski sa;or. V včerajšnji seji je bil na dnevnem redu zakonski načrt o priznanju mohamedan-ske konfesije na Hrvatskem in v Slavoniji, kateri obsega 9 paragrafov ter je bil sprejet. Sicer pa po ljudskem štetju iz 1. 1910. na Hrvatskem pe živi več kakor 204 mo-hamedancev. Danes ob pol 11. uri otvori podpredsednik dr. Lukinič zborovanje. Na dnevnem redu je prošnja srednješolskih profesorjev glede na preureditev plač, katere naj bodo take. kakršne so v Avstriji in v Bosni. Ker so profesorji na Hrvatskem slabo plačani, zato so šli poučevat rajše na srednje šole v Avstrijo, v Bosno, da celo v Srbijo. Vsled slabega gmotnega stanja profesorjev pada tudi število poslušalcev na modroslovni fakulteti. Vse stranke so izjavile, da sc naj zboljšajo plače profesorjem in so sprejele tudi tozadevni predlog. Na dnevnem redu so še nekatere interpelacije, ki so pa več ali manj gospodarskega pomena. LManske nov.ee. lj Opozarjamo vnovič na današnji koncert v stolnici, ki se prične točno ob 8. uri zvečer. lj Oddaja moke- Ljubljanski mestni trgovci dobe moko jutri, 2. t. m. Peki in mokarji v petek, 3. t. ra. Okoliški trgovci pa v soboto, 4. t. m., vselej ob 8. uri zjutraj v mestni posvetovalnici na magistratu nakazano. lj Lastnikom psov! Stranke se ponovno opozarjajo, da morajo imeti njihovi psi, kadar so na ulici, cesti, travniku in sploh na vsakem javnem prostoru, predpisane nagobčnike, vrhutega jih morajo pa imeti lastniki tudi na vrvici. Kdor se pregreši zoper to naredbo, bode strogo kaznovan, psa pa bode pokončal konjač ne glede na pasmo ali vrednost. Vsaka eventualna tozadevna prošnja bi bila brezuspešna. IjUmrla jc 28. t. m. v deželni blaznici ua Studencu po večletnem hiranju Marija Sladic, samska 40 let stara zasebnica iz Študentovskih ulic št. 7. lj Cene zdroba in prekajenega mesa v mestni vojni prodajalni. Mestna aproviza-cija prodaja v vojni prodajalni v Gosposki ulici pšenični zdrob po 92 vin., koruzni zdrob po 84 vin. in prekajeno meso po pet kron za kilogram. Za vsako osebo se dobi kg pšeničnega in kg koruznega zdroba, prekajenega mesa pa poljubno množino. Prvi boj avstrijske mornarice. i Znano je, da obstoji avstrijska mornarica že od 16. stoletja. Takrat je bila še neznatna in je taka tudi dolgo časa ostala, namreč večinoma iz majhnih in izposojenih ladij, ki so imele v glavnem to nalogo, da so se borile proti morskemu roparstvu. Nadvojvoda Karel je bil v letu 1802 imenovan za vojnega in mornariškega ministra, kateri je nato pričel s splošno reorganizacijo avstrijske mornarice; Avstrija pa je morala v L 1805. v požunskem miru odstopiti vse primorske dežele. Prvi začetek današnje vojne mornarice leži v 1, 1814., ko si je pridobila Avstrija Beneško, kjer je pričel ustanavljati vojni maršal knez Schwarzenberg iz prevzetih beneško-fran-coskih ladijskih enot c. kr. vojno mornarico. Pomotoma se marsikaterikrat misli, da jc podvzeta sirska ekspedicija v 1. 1840., posebno pa boj pri Saidi, najstarejše vojno podjetje naše mornarice, tako da se ta dogodek imenuje tudi »ognjeni krst« naše mornarice. Dejansko se je vršil prvi boj 1. 1829., čeprav v prvi vrsti z morskimi roparji; maroški pomorski roparji so bili v zvezi z maroško vlado, tako da se more. smatrati v splošnem ekspedicija avstrijske vojne mornarice za vojno akcijo. L. 1828. so zaplenili maroški pomorski roparji tržaško jadrnico »Veloce zahodno od Cadixa in jo odvedli v Rabat. Vsled tega je bila odposlana c. kr. divizija križar k, obstoječa iz korvetnih ladij »Caro-lina« in »Adria«, brzoplovkc »Veneto in ladje >Enrichetta«, pod poveljstvom kor-vetnega kapitana Bandicra iz Levanta proti Maroku, kamor je dospela januarja 1. 1829, Po daljšem pogajanju so Maročani izpustili posadko 'Veloce ;, odbili so pa zahtevo, da naj vrnejo ladjo in povrnejo škodo. Zato je sklenil korvetni kapitan Bandicra za kazen uničiti dve gusarski ladji, ki sta ležali na reki Luecos blizu mesta El Araiš. Dne 3. junija zjutraj so pričele ladje obstreljevati močno utrjeno mesto, medtem ko je izkrcano moštvo korakalo ob reki, ki je. kmalu dospelo v bližino v sredi reke ležečih ladij, katere so morski roparji žc zapustili. Majhna avstrijska četa jc bila v tem trenutku napadena od vseh strani in le po daljšem odporu s pomočjo s seboj vzetih raketnih topov se ji je posrečilo odbiti napad. Dva podčastnika sta pa bila toliko predrzna, da sta splavala proti 100 m oddaljeni gusarski ladji in jo zažgala, nato pa sta hotela še drugo; to pa ni bilo potrebno, kajti druga je bila že od strelov tako poškodovana, da se jc potopila. Nato se je umaknilo izkrcano moštvo nazaj na ladje; pri svojem umikanju je bilo ljuto napadeno ter se je vsled tega vrnilo z izgubo 22 mrtvili in 14 ranjenih. Izgube Maročanov so pa bile znatno težje; razen tega §ta bili uničeni obe ladji morskih roparjev, prisiljena je bila k molku neka maroška baterija in zažgano mesto El Araiš. Kljub temu je mislil maroški sultan, da ue bo moral odnehati. Nato je avstrijska eskadra bombardirala mesti Arsila in Tetuan, vsled česar je dala maroška vlada popolno zadovoljščino: vrnila je zaplenjeno ladjo in povrnila škodo. Bolečine v mišicah, kitah in sklepih se odstranijo z vtiranjem 8 Fellorjevim oživljajo-čim, bol lajšajočiui fluidoin iz rastlinskih esenc •i zn. ..lilza-fluid". Zelo priporoCeno. StotisoS zahvalnih pisem. 12steklenic stane poštnine prosto samo ti kron. Lekarnar E. V. Feller, Btubica, Elzatrg. St. 285 (Hrvatska). (— ei -) Uflbiio »Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani" ki se bo vršil dne 6. marca ob i. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Računsko poročilo nadzorništva. 2. Poročilo revizorjev. 3. Odobravanja letnega računa za 1, 1915, 4. Dopolnilna volitev nadzorništva. o. Volitev revizorjev. 6. Predlog o preraembi pravil z ozfrom na novi zavarovalni zakon. 7. Slučajnosti. Predsednik nadzorništva. Drugi občni zbor je v smislu g 31 društvenih pravil sklepčen, ne glede na to, koliko število glasov je zastopanih. t TuZiiim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znane m, da je Vsegamogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našo preljubo, dobro mamo, soprogo ozir. seetro, gospo Frančišku IHofaar mi. Košir dne 30. januarja t, I. po daljšem bolehaniu prevideno s sv, zakramenti za umirajoče t Ameriki v starosozflbr,o mamo priporočamo v molitev in blag spomin! Lo»ki potok, dne 28. februarja 1016. t Ivan, tajnik. — Franc, stud. med. v ruskem njetn. — Ludovik, Tonček, Stanko, — v Ameriki. Lojze, -sinovi. — Ivan Mohar, soprog v Ameriki. — KarolJaa por KoSovar, v Ameriki. Mariia, hčeri SSaž v«*-' TI M« Ji • j* Šm : Harofaite ..Slovenca. i—ir-HL—Jt_n—inac Ali ste že ponovili naročnino? kovnSko obrt ao sprejmeta v trajno delo pri Jož. Kuustiui-;u kov. mojstm Lopi pot 3. Ljubljana. Prednost imajo taki, ki ao so /.s neknj časa učili to stroke. 53 5 Kdor ima naprodaj kostanjev (»loniafi ali divji), orehov rili če-anjev, naj stavi v lastnem intpresti pismeno ponudbo 3 navedbo količine na: Iv. ŽSUHADOLNIK, Z/. Ga-meljne 37 pri Ljubljani. S34 enkrat rabljeni več sto komadov nm girocliij (Odda se od 5 naprej pri ^ ilj (!»piiz;rr|ii, Ljubljana. Kolizej. □ EZ3 C3 C ■ M s. 4. raired Pri naši poslovnici hopljene srečke so zadele: 4. razred lolitek m vrl mladenič v 30. letu, sposoben za vsako delo, tudi izvrsten kočijaž, sedaj begunec v BrueJiu a. d. Lc tlia. Naslov: Andrej Baracke II, Zimmer 16. srefifte: ©0©©0©©©(90©0©(9G^©©0©©0®(900<90©000(9 ® © © lx atelie: Leopold le! $ KSBKsraBnssnn&BBBBnni hotel pri „Maliču" Šelenburgova ulica sprejema zopet vsak dan od pol 2. pop. do 7. ure zvečer. 15156 )@©6)©©©©©©6)6)©®6)©0©o)®©®©©@0@©00®©( št. mm, izMas ie. akt. ioi5, iv. lot. K 30.030......Št. 88.435 E 10.000 , . it. 7.788, 130.169 li 5.000 ......Št. 08.425 ran0£0 dobitkov po K 2000, 1000, 800, 400 In veliko število dobitkov po K 200. Izplačali smo sia dobitkih za K 911,280. Prihoda'!! mMm iso 14» in 16« marca 1916« Izžrebalo se bo 2750 dobitkov v skupnem znesku K 919.400. tloboko ginjeni obveščamo, da je naš občespoStovanl tovariš, gospod FRANC KORENT c. kr, asistent tobačne režije, c. In kr. nadporočnik v rez,, imejitelj odlikovanja „Signum Iaudis« ranjen v boju na južnozapadni bojni črti, dne 18. listopada 1915 umrl in bil v S. Lorenzo di Mossa pokopan. Jasnim čelom je šel v bojni metež; v neštetih praskah in bitkah se je boril zvesto in pogumno, dokler ga nI v častnem boju zlomila bojna vihra. Slava in čast vrlemu možu I V LJUBLJANI, dne 1. sušca 1916, Nffl zbor g. kr. to&a^o tovarne v LIo&lJanL 565 Srečke prodaja: it v Ljubljani, kot poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije in njeno podružnico v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu. Cene za igralce minila: 570 4. razred Vi »/2 >/4 Ve \ K 40- H Z0-- K 10'- R | Dobitki plaiijivi takoj in brez odbitka. Una v zalogi sledeča iirmlfia: surovi sladkor v vrečah po 100 kg d K 48 —. Orehove Sroplne (cele) v ploščah po K 84— in zmlete 6 K 87-— za 100 kg brez vreč. Sczsmove tropine po K 84 — brez vreč. Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg a K 53 — za 100 kg brez vreč. Krvno Majo, drobno in debelozrnato v vrečah po 50 Ug po 48 — za 100 kg, (vreča všteta). Tudi konopljene in rsapsove tropino dobi v kratkem! Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena za jaro pšenico, Ječtr en, rž, oves, ajdo, fižol, semenski krompir, domačo in nemško deteljo, grašioo in druga travna semena. Vinogradniki 1 Gospodarska zveza je ravnokar dobila modro oalleo. Kdor jo želi dobiti, naj se požuri z naročilom. Razpošilja jo v originalnih souih po ca. 200 kg. Kmetovalci! Preskrhite si od Gospodarske zveze kajntta, kaliievo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superioslot, mešana gnojila, zlasti 14o najnižje cene vpošt-nera zavoju po povzetju. Julija Sipek v mlekarni Ivana Horvatfča, Zagreb, lUca 69. Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino, brez. bolečin ne odpravi Ria-Ba!sam. jamstvenim pismom K 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko Službo želi menjati KUHARICA srednje starosti, poštena in spretna, ter v vseh strokah gospodinjstva dobro izvežbana, zmožna samostojnega večjega gospodinjstva. Gre najraje k ugledni krščanski hiši v mestu ali tudi na deželo. Nastop od srede marca naprej. Ponudbe pod ,,Stalnost" 541 na upravo Slovenca. kuni v vsaki množini po najvišjih cenah Peter Angelo, Ljubi^na. Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobreu u plačilu. Št. 3070. !azpis ustanove. Ljubljanska mestna občina ima za tekoče leto oddati 200 K znašajočo ustanovo, katera je bila ustvarjena o priliki srebrne poroke Ni. c. in kr apostolskih Veličanstev ccsarja in cesarice. Pravico do_ te ustanove ima ljubljančanka, ki je revna, poštena in se je tekom leta 191o omožila ter je bila pred omožitvijo samica (ne vdova) Miabljanfenke sc Se Jake jjrosSike, ki so šnsele kot dcklsfa » Uuhlmi dsoioomsko praoios. ' * Prošnji je priložiti: 1. Poročni list. 2. Dokaz ljubljanskega domovinstva pred poroko. 3. Nravstveno spričevalo. Prošnje je vlagati v ssIssžubhjj zapSsHčkll mestnega magistrata (slavno poslopje, II. nadstropje) da oštežega 20. ressrca S22G„ Na prošnje, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi dokazili ali pa bodo vložene prepozno, se ne bo oziralo. dne 1. marca 1916. St. 320 2. V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 23. februarja 1916 št 7307 se bo dne 5. in 2. marca 1916 vršil popis g03E*B žiBŠH2 In prallEcb za mesto Ljubljano, in sicer oba dneva od S. dopoldne do 2. popoldne. Komisija za pravo mesto bo poslovala o snesieii pasaefODalnici. Sla Barja sn » 5» mlaji »i58ti pa se bo popisovalo ad haSe do htie Lastniki goveje živine in prašičev se torej poživljajo, da pridejo navedena dneva popisat svojo živino oziroma svoje prašiče na označeno mesto Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan. magistrat dne 28. februarja 1916- II, išče večja občina na Kranjskem. Plača po dogovoru in zmožnosti. Prednost imajo v občinskih poslih že izvežbani. Nastop službe takoj ali v enem mesecu. Prošnje je vposlati na upravništvo „Slovenca" do 5. marca t !. pod naslovom ^Občinski uradnik". 6. vvv C® 6. t ca Ofcorifep konfekcijske tzcjovinc §t>an Gričar Scfen^Htcjoua ulica 3 560 Kupimo po najvišjih cenah domača semena kakor: črno in rdečo deteljo, repno, laneno in korenjevo seme, razna travna semena, čebulček, česen, grah, bučne peške, fine vrste fižolov in drugo. — Trgovina s semeni Sever & Urbani?, Ljubljana Wolfov>a ulica štev. 12. Marija ličar Ljubljana Sv. Petra cesta 26 Selenburgova ulica 1 nasproti kazine Prva špeci/alna trgovina umetniških, vojnih pokrajinskih in drugih razglednic. Priznano največja izbira na drobno in debelo. 375 Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ- in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetja In smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. leta'l914 "a dividcndah pri živlienskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem Stanje garancijskih fondov koncem" leta*1914.* '.'.'.'*. \ I -]'. K ^48 732 022*76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . ! K 'w2.232-66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DDillO zaoarooanfe. naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 1439 Sposobni zastopniki so sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta št. 12. E Ljubljana, mestni trg Specijalna trgovina pletenin, trikotaž in merila. JL Priporoča svojo zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz Sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. 1926 Gumijevi plaSči, nahrbtniki itd. Na debelo in drobno. Odgovorni urednik: Joial OostUČa*. državni nosianec«