IRDO
Prve sLovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIV, junij 2021
m 'i
H J 'in
....t«»!, ¡ U JJl -u. .

M
INTERVJU SALEEM
VAILLANCOURT
V našo družbo smo povabiti SaLeema VaiLLancourta, ki nam je povedaL več o projektu #PaintTheChange.
INTERVJU MIŠEL RISTOV -AMO SOCIALEC
str. 4
16TH IRDO INTERNATIONAL CONFERENCE
•H
Pogovarjati smo se s sLovenskim raperjem, pesnikom in sociaLnim deLavcem o živLjenju ter osebni odgovornosti.
str.B
10. in 11. junija je potekaLa 16. IRDO Mednarodna konferenca. Več na nasLednjih straneh.
str.20
Vsebine
IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva povezati vse ključne akterje na področju razvoja družbene odgovornosti (osebe, podjetja, vlada, civilna družba...) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osveščenost širše družbe o potrebah po in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoča izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami.
Vabimo vas, da povabite v naše članstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in tako prispevati k trajnostnemu razvoju.
Izdajatelj:
IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65a SI-1261 Ljubljana-Dobrunje info@irdo.si // www.irdo.si
Telefon: + 386 (0)31 344 883
Spletna mesta: www.irdo.si,www.horus.si,
www.paktzamlade.si,www.model-m.si
Uredništvo
Glavni urednik: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej
Namestnica glavnega urednika: Nomi Hrast
Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast
Novinarji: člani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, Nomi Hrast,
Gašper Cvetič, Kaja Bračič in drugi mladi
Mentorstvo mladim: Barbara Bradač
Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic Foto: IRDO in drugi avtorji
Fotografija na naslovnici: Daniel Hansen za Unsplash Fotografija na zadnji strani: Dave Hoefl za Unsplash
V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva.
20



30
IRDO intervju
SaLeem VaiLLancourt
IRDO intervju
MišeL Ristov, Arno SociaLec
IRDO intervju
Martina DrakuLič, Zadruga Kooperativa HoteLirjev o.o.
IRDO konferenca
16th IRDO International Conference
Edward de Bono
MisLi o dr. Edwardu de Bonu
DOP v Sloveniji
MLadina 2020
DOP v Sloveniji
Novice
CSR Europe
Novice
Razpisi, priLožnosti, seminarji, konference
Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje članstva, zato je namenjena članom inštituta IRDO, simpatizerjem, podpornim partnerjem ter poslovni in širši javnosti.
V skladu z odločbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo R5 za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
Spoštovane članice in člani Inštituta IRDO!
»Dober poslušalec je skoraj tako privlačen kot dober govorec. Ne moreš imeti lepega uma, če ne znaš poslušati.«
(Edward de Bono)
Poletno številko IRDO Mozaika začenjamo z mislijo Edwarda de Bona, očeta lateralnega razmišljanja. Poletje je čas, ko lahko ponovno najdemo povezavo sami s seboj in našimi najdražjimi. Pomembno je, da si dovolimo prisluhniti sebi in se razvajati, da bomo v življenju lahko pomagali drugim.
Izobraževanje o družbeni odgovornosti je nujno, da posamezniki osebno in družbeno odgovorno ravnamo, zato vas vljudno vabimo, da se udeležite teh aktivnosti. Vabimo vas tudi, da inštitutu IRDO namenite 1,0 % dohodnine, s katero boste podprli nadaljnji razvoj tega področja, zlasti pa naše delo z mladimi. V tokratnem IRDO Mozaiku vam predstavljamo aktualno iz IRDO Inštituta, razmišljanja članov IRDO in intervjuje z zanimivimi člani Inštituta IRDO. Vabljeni k branju in sodelovanju!
16. IRDO mednarodna znanstveno-poslovna konferenca
Med 10. in 11. junijem je potekaLa že 16. mednarodna IRDO konferenca, tokrat združena z nacionaLno. V tokratnem IRDO Mozaiku Lahko najdete kratke zakLjučke konference in izzive, ki 50 jih avtorji izpostaviLi. Konferenca je zaradi Covid-19 razmer tudi Letos potekaLa virtuaLno.
IRDO intervju: Saleem Vaillancourt IRDO intervju: Mišel Ristov - Amo Socialec
V našo družbo smo v mesecu maju povabiLi SaLeema VaiLLancourta, ki je novinar in producent. DeLa v medijskih projektih za družbene ukrepe, ki se osredotočajo na enotnost ras, čLovekove pravice v Iranu, svobodo veroizpovedi in prepričanja, enakost izobraževanja in kohezijo skupnosti. K pogovoru smo povabiLi tudi MišeLa Ristova, ki ga mnogi poznajo pod imenom Amo SociaLec. MišeL je sociaLni deLavec v zdravstvu, gLasbenik, pesnik, freestyLe reper in humanitarec, ki skozi besediLa izpostavLja svoj pogLed na družbo in rešitve, ki jih družba potrebuje. Več si Lahko preberete na nasLednjih straneh.
Pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj
Pridobite strukturiran vpogLed v znanje na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, da boste to področje Lažje vpeLjaLi v svojo organizacijo. Vabimo vas, da pridobite Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Tega je od Leta 2016 daLje pridobiLo že 198 managerjev, strokovnjakov in mLadih. Več preberite v nadaLjevanju.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
IRDO intervju
SALEEM VAILLANCOURT
Novinarka: Nomi Hrast
SaLeem VaiLLancourt je novinar in producent. DeLa na medijskih projektih za družbene ukrepe, ki se osredotočajo na enotnost ras, čLovekove pravice v Iranu, svobodo veroizpovedi in prepričanja, enakost izobraževanja in kohezijo skupnosti. Z njim smo se pogovarjaLi o projektu Paint the Change in o današnjih izzivih družbe. Intervju je potekaL v angLeščini.
What does Paint the Change represent?
Paint the Change is street art and sociaL action project that uses art and creativity to heLp young peopLe to think about their roLe in society and to Learn more about the issues that matter to them. We have produced dozens of muraLs and heLd workshops for young peopLe on severaL continents around the worLd. ALL of our workshops aim at community engagement, working with schooLs and cuLturaL institutions, city counciLs and creative agencies to promote sociaL justice through art. So for us, Paint the Change represents the idea of using art and creativity to tackLe compLex, chaLLenging, and urgent sociaL issues and to do it positiveLy, in a way that empowers young peopLe to both better understand what is happening in the worLd and what is happening in their immediate communities. We want them to be abLe to express their thoughts and their feeLings about these issues and to make a contribution to their societies and their LocaL neighborhoods.
SaLeem VaiLLancourt
In which countries is Paint the Change currently present?
Paint the Change has workshops right now in the United Kingdom, Greece and Serbia, and Kenya. That's where our Live projects are, our current projects, and we have previousLy worked in the United States, BraziL, CoLombia, South Africa, India and AustraLia.
Why does society need to raise awareness of social inequality?
That's a big question! I think from our perspective, as the peopLe who run Paint the Change, and then aLso from my own perspective, an unequaL society is imbaLanced and does not give everyone who Lives in it a chance to prosper and to grow, to make their fuLLest contribution to their community. The core reasons for raising awareness of sociaL inequaLity and trying to reduce inequaLity is, on the one hand, a question justice, and aLso, a question of progress.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. 4
Everyone has the right to be fuLfiLLed and	Why do you think we should educate and
to reaLize their potential, as human beings.	raise awareness about social
This is important for progress because a	responsibility?
society that does not incLude aLL wiLL not	We Ljve ,n 50dety that ha5 come to reLy
truLy progress. If you Look at the unequaL	on two idea5 that are are damaging U5 and
rights of men and women, for exampLe,	are Limjting our future Qne ,5 materiaLi5m>
the Lack of proper space for the	the idea that we mea5ure our Live5 onLy
contributions of women to society	th|_ough the acqui5ition of weaLth and
impoverishes that society; perhaps that	materiaL consumption, and that through
society reLies too much onLy on the ideas	tho5e activitie5 we find fuLfiLment; but aLL
or work of men, and does not Look to the	of thi5 at the expen5e of community
experience or the perspective of women.	ideaL5i personaL deveLopment> and 50 on.
That society is missing something. And the	A 5econd damaging idea ,5 individuaLism -
same appLies to minorities from different	where the needs of an individuaL take
backgrounds, ethnic minorities, reLigious	precedence over the community. SociaL
minorities, or any other perspective. And	^e5pon5ibiLity chaLLenge5 both ^ tho5e
the same is true for peopLe from different	conHcept5 beVcau5e ft ^ an indMduaL ,n
socio-economic backgrounds. If you don't	a community> rec0gnize5 that everybody
Look at the needs and the experiences of	i5 connected and that we have a roLe in the
peopLe from Lower-income groups, for	weLL_being of other5. And thi5 ,5 an idea
exampLe, then aLL of our poLicies, our	that ,5 nejther individuaLi5tic nor
attitudes, and our norms are defined by	materiaLi5tic. The idea reLie5 on a more
peopLe who have a certain amount of	humane appreciation of the roLe of a
weaLth, which then continues to Leave	per50n and one that goe5 beyond 5impLe
peopLe behind. Raising awareness of	materiaL measurements; it has to do with
inequaLity, reducing it, is the way that can	the deveLopment of peopLe.5 5eLf-e5teem,
do what is just and can ensure progress is	re5iLience> and their phy5icaL> mentaL and
based on the experiences and the needs of	emotionaL weLL-being. And it Looks at the
needs of others.
Paint the Change
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. 5
Without raising our awareness of the importance of sociaL responsibiLity, our society fragments, devoLving into individualistic peopLe who onLy seek their materiaL gain. And the more we do that, the more we have this atomized society that can't sustain itseLf in the Long run. Using creativity to think about sociaL responsibility taps into something intrinsic about human nature and into the ways we want to express ourseLves. Creativity aLLows us to get away from our daiLy considerations. It aLLows us to go beyond ourseLves and to find ways to think about issues that we might otherwise not have a chance to consider. The importance of using a tooL Like creativity to taLk about sociaL responsibility is that it heLps us chaLLenge our perceptions and preconceptions and to find new ideas about our Lives and the worLd.
How do you see Europe and social and educational inequality in it? What are the opportunities for improvement?
Europe is going through a period of great upheavaL where, on the one hand, you have some ageing societies and ageing economies, especiaLLy in the southern European countries or eastern European countries, and not enough ideas of how European society overaLL can proceed. And on the other hand, you have a great infLux of peopLe from other parts of the worLd, other members of humanity, often migrants or refugees from the MiddLe East or South Asia or CentraL Asia or eLsewhere.
# The
street art for social justice
We therefore have severaL Layers of sociaL inequaLity; the Longstanding sociaL inequaLity, where Europe has its eLite and it has its middLe income and Lower-income groups, where cLass differences are more or Less as ingrained as they have been for generations. We see the Lack of opportunity for some and the concentration of opportunity with others. Now we have a new Layer of inequaLity arising because of the arrivaL of peopLe from other parts of the worLd - where estabLished popuLations are trying to figure out how to reLate to new arrivaLs. We see some peopLe using poLiticaL rhetoric in different ways; some say they don't want migrants, and others want to weLcome them and integrate them into society. The opportunity for improvement in Europe, perhaps through tooLs such as creativity, is think about how does Europe want to deaL with the arrivaL of new popuLations and deaL with the existing inequalities in its societies. How can it think about these issues? OnLy as Europe Looks at these chaLLenges wiLL it be abLe to create the future it is seeking. Without this Europe wiLL become more and more poLarized.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. 6
What can each of us do to improve the	Any of U5 can say we have Limited power
social inclusion of individuals and reduce	over the system, and even if we
social and education inequality?	participate in elections, for exampLe,
maybe elections faiL to make a difference;
The first step any of us can take, to reduce	and that couLd be true. But the power of
inequaLity across our society or to	the individual is in creating a positive
promote incLusion just within our sociaL	connection with another individual and
circLes, is to make an effort to have	perhaps with a few other individuals. The
conversations with other peopLe about	more we Learn to deveLop these positive
these issues. We shouLd not approach	connections, including across sociaL
these conversations as debates and	divides or poLiticaL divides that we might
shouLd not Let poLiticaL differences get in	not have crossed before, the more we can
the way of a constructive discussion. We	create a change at the grassroots, which
must try to have open discussions where	over time can ampLify to create systemic
we consuLt, where we want to understand	change. I wouLd say that the first duty of
the points of view of other peopLe, even if	every individual is to taLk with others,
we disagree with their points of view and	Learn from others, and to do it in a way
to understand why others hoLd their	that Leads to mutuaL understanding rather
views. We want to create an atmosphere,	than to Looking at our differences. We
a dynamic, where there is a positive	shouLd seek to diminish differences and to
exchange for peopLe to Learn from each	emphasize what is common between us
other.	aLL.
Thank you very much.
IRDO intervju
Mišel Ristov, Amo Socialec
Novinarka: Nomi Hrast
Pogovarjati smo se z MišeLom Ristovom, sLovenskim raperjem. MišeL je sociaLni deLavec v zdravstvu, gLasbenik, pesnik, freestyLe reper in humanitarec, ki skozi besediLa izpostavLja svoj pogLed na družbo in rešitve, ki jih družba potrebuje. Javnost ga pozna pod imenom Amo SociaLec.
Po izobrazbi in poklicu si socialni delavec, prostovoljec, polega vsega tega pa si tudi raper, pisatelj, slam pesnik, brat, vnuk, prijatelj, ipd. Dan pa ima samo 24 ur. Kako iščeš ravnovesje med vsem naštetim?
Rad si misLim, da se znam dobro organizirati, čeprav temu ni vedno tako. Vem pa, da se znam precej boLje organizirati kot dosti moje družbe in soLjudi naspLoh. Včasih vse te omenjene zadeve pomenijo, da izpustim kakšno uro spanja aLi pa enostavno »preskočim« kak družabni večer s »svojimi«. Večino stvari pa res rad počnem, zato ni težko najti motivacije ampak enostavno »Letiš« od ene stvari k drugi. Večkrat pomaga tudi spretno kombiniranje (peLješ famiLijo na svoje koncerte, s frendi deLaš kakšne prostovoLjske projekte ipd.).
Javnost te najbolje pozna pod umetniškim imenom Amo Socialec. Kakšna je zgodba za imenom?
Ko smo začeLi rapati, je biLo nekako Logično, da si nadaneš neko umetniško ime, večina naših idoLov je tako deLaLa, mLadi smo samo sLediLi.
MišeL Ristov
Iz maLega morja vzdevkov in (pre)doLgih starokeLtskih izpeLjank je na koncu ostaL samo še košček »Amo«. Temu sem poLjubno dodaL »SociaLec«, kakor se pogovorno imenujejo sociaLni deLavci pri pokLicnem kolegiju. 5 tem drugim deLom so me označevati že znotraj hiphoperskih krogov, tako da se je enostavno vriniLo zraven.
Kaj misliš, da manjka naši družbi?
Ogromno vrtin, ampak izpostaviL bi sotidarnost, empatijo in koLektivno podzavest. Prvi dve sta tisti, ki ju nekako trobijo vsi maLo boLj »ozaveščeni« pripadniki družbe že odkar vem zase, sLednja pa je nekaj o čemer ogromno razmišLjam. Živimo v svetu kjer je spLošni individuatizem na najvišji možni točki do sedaj; svetu, ki je na prvo mesto postaviL »mene« in kjer sem vedno najprej »jaz«, šeLe potem vse ostaLo.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. 77
Vse to je OK in Lepo je, da najprej poskrbiš Seveda doLgoročno. Ne samo da deLamo, zase, saj Lahko šeLe potem v popoLnosti ampak da potem tudi nekaj naredimo - za daš drugim maksimum, pomagaš na več nas in te ki pridejo za nami. Nič ni torej nivojih, deLaš kvaLitetno - verjetno. Tu se narobe, če imamo pri tem jasen ciLj. pa potem postavi vprašanje - kdaj pa je
Si socialni delavec v zdravstvu in prostovoljec pri Humanitarčku, na kratko bi lahko povzeli, da večino svojega časa pomagaš drugim. Zgodbe in težki primeri, ki jih je vedno več pa človeka izmozgajo. Kje »napolniš in pozdraviš« samega sebe, da lahko potem pomagaš drugim?
na individuaLne vrednote, zato tudi težje
spreminjamo nekaj kar nam je skupno.	Ogromno stvari, ki se jih Lotevam - gLasba,
pesništvo - deLuje kot nek ventiL za vse
V zadnjem letu je bilo mnogo govora o družbeni odgovornosti, predvsem z vidika upoštevanja ukrepov za zajezitev virusa, čeprav v definiciji družbena odgovornost pomeni mnogo več. Kako jo ti razumeš?
držati. V zadnjih Letih sem vseskozi treniraL Družbeno odgovornost vidim že kot neko tudi razLične boriLne veščine (Jiu-jitsu, tajski doLžnost vsakega posameznika, ki je boks, ta-chi ... ) kar zeLo pomaga, saj pripadnik neke skupine - majhne aLi veLike. resetiraš ceLotno teLo skupaj z umom in Ukrepi so do neke mere dokazaLi, da duhom. Potem si pripravLjen na »restart« obstaja zmožnost družbe kot ceLote, da se na dnevni bazi in ne živiš samo za vikende, podredi za dosego skupnega ciLja. Zdi se 5aj se sproti »osvežiš«, mi, da je prava družbena odgovornost skrb vseh Ljudi, da na čim več področjih in nivojih pripomoremo k izboljšanju Le teh, za dobrobit vseh.
MišeL Ristov
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. 9
Kaj meniš, da bi moral vsak človek narediti sam pri sebi?
Biti boLj samokritičen in kritičen do družbenih pomanjkLjivosti. Naučiti se prisLuhniti, sprejeti mnenje, ki se Lahko bistveno razLikuje od Lastnega prepričanja. Vsak bi si moraL dati možnost, da se vseskozi uči. Ne za učbenikom, ampak z dnevnim dogajanjem v njegovem LokaLnem okoLju, kjer se nabirajo dejanske izkušnje in odvijajo zgodbe. Predvsem pa se večkrat ustaviti. Si vzeti nekaj trenutkov in pomisLiti, kaj vse imamo. ALi so to materiaLne dobrine, aLi zgoLj zdravje; morda ceLo samo živLjenje.
Kaj si želiš za prihodnost naše družbe?
Večjo ozaveščenost pri Ljudeh gLede probLemov, ki nas pestijo na dnevni ravni in večjo usposobLjenost nadaLjnjih generacij, za učinkovito reševanje Le-teh. To pomeni, da si žeLim, da ob vsej rasti prej omenjenega individuaLizma gradimo družbo, ki bo znaLa prepoznati vsa nova staLišča, nove izzive in ovire, s katerimi se ubada morda Le peščica Ljudi. PosLedično bi potem zgradiLi svoj prostor pod svobodnim soncem, ki bi upoštevaL vse individuaLne vrednote in jih hkrati združiL v skupne. Utopično, a ne nedosegLjivo.

«S
MišeL Ristov
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. 10
"Lepa je narava, lepša in višja pa je njena krona - človek. In če ji ostane zvest, če se more ohraniti v soglasju z njo, ima vse, ker ima
mir."
Josip Jurčič
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti
Spoštovani člani! Predstavite se v reviji lo; a . PošL ite nam vaše novice, predstavitve, mnenja, razmišljanja, intervjuje, primere dobrih praks, izdane publikacije, knjige...
na: novice@)irdo.si Veselimo se vaših prispevkov.
POSEBNA PRILOŽNOST:
ČLANI LAHKO OGLAŠUJETE
BREZPLAČNO!
Čas je, da vsi začnemo razmišljati in delovati družbeno odgovorno!
Zato sodeljte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na različna področja našega življenja, dela in okolja.
Ste se že vprašali, kaj nas čaka v bližnji
in kaj v daljni prihodnosti?
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
IRDO intervju
Zadruga KOOPERATIVA HOTELIRJEV Z.O.O, Martina Drakulic
Novinarka: mag. Anita Hrast
PogovarjaLi smo se z Martino DrakuLič, sekretarko zadruge Kooperativa hoteLirjev z.o.o., čLanico IRDO Instituta.
S čim se ukvarja vaše podjetje?
Kooperativa hoteLirjev Maribor je zadruga, ki je nastaLa iz Regijskega sveta maLih hoteLirjev pri Štajerski gospodarski zbornici iz potrebe po združevanju v dejavnosti turizma, prenosu znanja in informacij ter potrebe po skupni promociji na destinaciji. SestavLjamo jo pretežno družinsko vodeni hoteLi, katere združuje ista miseLnost in srčna predanost deLovanja v turizmu ter interesno povezovanje.
Skupaj na destinaciji Maribor - Pohorje zagotavLjamo:
-	namestitev v 52 sobah in 125 posteLjah s kategorijo ****
-	namestitev v 149 sobah in 371 posteLjah s kategorijo ***
-	namestitev v 11 hišicah Luksuznega gLampinga ob Dravi
-	organizacijo razLičnih posLovnih, športnih in gostinskih dogodkov
-	konferenčne dvorane, športne objekte in weLLness ponudbo.
Predsednik zadruge je že več Let Vasja ILešič, vsi čLani zadruge pa se trudijo, da s prostovoLjnim deLom prispevajo čim več svojega znanja in izkušenj v dejavnosti, ki pripomorejo k skupnemu pozicioniranju in prepoznavnosti na destinaciji.

4
/
y
Martina DrakuLič
Kaj so trenutno najbolj in storitve, ki jih lahko pri vašem podjetju koristijo gostje?
PoLeti naše nastanitvene obrate napoLnijo predvsem tranzitni gostje, ki so načeLoma na poti na daLjše počitnice na morje in največkrat gre za počitek na poti, trudimo pa se, da jim ponudimo možnost daLjšega bivanja s pomočjo ponudbe prireditev v mestu (kot se trenutno izvaja FestivaL Lent, kjer gostu v sodeLovanju z organizatorjem festivaLa, Narodnim domom), ponujamo znižano ceno bivanja ob obisku festivaLa, Zavod za turizem Maribor pa nas na podLagi našega sodeLovanja vkLjučuje v digitaLno promocijsko kampanjo), vodenih doživetij ter izjemnih naravnih in kuLturnih znamenitosti.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. 13
Kako se gostje odzivajo na spremenjene razmere zaradi covid-19? Ste zaznali kakšne nove trende?
Gostje 50 trenutno še precej občutLjivi zaradi spremenjenih razmer, ki izvirajo iz Covid-19 situacije in jih je na daLjši postanek v našem mestu še nekoliko težje prepričati, saj zaradi vseh ukrepov in posLedično omejitev, še boLj hitijo na končno destinacijo.
Že kot posamezniki Lahko veLiko prispevamo h kakovosti živLjenja v prostoru, kjer živimo, in enakih načeL se moramo držati tudi izven njega, tako v posLovnem okoLju kakor na potovanjih. Menim, da je situacija s Covid-19 to še posebej postaviLa v ospredje in da se bomo vsi skupaj moraLi tega pričeti zavedati v vsakem našem deLovanju.
Kako to vnašate v vaše poslovno okolje?
Kaj za vas pomeni družbena odgovornost in trajnostni turizem osebno?
Zame osebno pomeni družbena odgovornost in trajnostni turizem usmeritev v živLjenju. Menim, da moramo prav vsi najprej to začutiti pri sebi in udejanjati v Lastnem okoLju kakor tudi doma, pri svoji družini.
To smo v našem posLovnem okoLju pričeLi uresničevati že skozi povezovanje v regijskem svetu in kasneje z ustanovitvijo zadruge. Turistične kooperative so Lahko odgovor pri reševanju enega izmed kLjučnih probLemov sLovenskega turizma, to je nepovezanosti oziroma nesodeLovanja med posameznimi turističnimi ponudniki in nesodeLovanja z drugimi turističnimi akterji, ki sodeLujejo pri obLikovanju in trženju turistične ponudbe.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. 14
Z Inštitutom IRDO smo najprej v Letu 2019 izvedLi Akademijo z nasLovom »Družbena odgovornost z mLadimi in za mLade v turizmu« in se inštitutu pridružiLi tudi kot čLani. V Lanskem Letu sem pridobiLa certifikat »Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj« in kot sekretarka zadruge sem zeLo veseLa, da smo Lahko skupaj z direktorico inštituta, mag. Anito Hrast izpeLjaLi tudi interna izobraževanja na temo družbene odgovornosti za vse naše čLane zadruge. Vsekakor v zadrugi vzpodbujamo vse naše čLane tudi k pridobitvi trajnostnih in okoLjskih znakov.
Ravno v tem mesecu so štirje naši čLani izpoLniLi pogoje in pridobiLi okoLjski znak »Green Key - ZeLeni kLjuč«, ki ga je na mednarodni ravni prostovoLjno pridobiLo že več kot 3.200 razLičnih turističnih obratov v 65 državah. Več o tem: https://www.zeLenikLjuc.si/ Med ZeLene namestitve so se pri nas uvrstiLi: HoteL Bau 4*, HoteL Tabor 3*. HoteL City Map in Luksuzni gLamping ChocoLate viLLage. ZeLo smo ponosi na njih! Več	o	tem:
http5://www.vi5itmaribor.5i/5i/namestitve -in-ponudba/zeLene-namestitve/ KmaLu bodo k pridobitvi trajnostnih in okoLjskih znakov pristopiLi tudi ostaLi čLani.
Ko se odločate, s kom boste sodelovali, ali vključujete zahteve tudi po družbeni odgovornosti v vaše posle?
Da, seveda. Vsi naši čLani so pristopiLi tudi k pridobitvi znaka GREEN&SAFE, ki je skupna zaveza odgovornemu, varnemu in zeLenemu turizmu in s katerimi se je SLovenija kot prva pozicioniraLa v času zdravstvene krize že v Lanskem Letu,
vy
vd

M
-a*-

OkoLjski znak »ZeLeni kLjuč« pa to že v osnovi predvideva med obveznimi kriteriji kot tudi pri usmeritvah za posLovanje v prihodnje. Zavedamo se, da Lahko ima turizem veLik vpLiv na okoLje in da moramo na tem področju nenehno izobraževati sebe kakor tudi naše goste.
•Ali gostje dajo več poudarka na družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju ali so tovrstne zahteve šele v povojih?
Menim, da smo pri nas na zeLo dobri poti, da bodo gostje vedno več poudarka daLi tudi na družbeno odgovornost in trajnostni razvoj in upamo, da bomo Lahko kmaLu vsem tem načeLom s skupnimi močmi sLediLi v čim večji meri.
ZeLena shema SLovenije, ki je prepoznana kot najboLjši modeL spodbujanja trajnostnega turizma v Evropi, je ceLovit nacionaLni in certifikacijski program, ki spodbuja trajnostni razvoj turizma na vseh ravneh ter skozi znamko SLovenia Green promovira prizadevanja za razvoj ekonomsko, sociaLno in okoLjsko odgovornega turizma. Namenjena je destinacijam, parkom,
kakor tudi ponudnikom, ki Lahko na podLagi pridobitve primarnega trajnostnega oziroma okoLjskega znaka pridobijo tudi znak zeLene sheme sLovenskega turizma -namestitveni obrati npr. znak SLOVENIA GREEN ACCOMMODATION. Za že certificirane naše obrate z okoLjskim znakom »ZeLeni kLjuč« smo že v postopku pridobitve in jih z veseLjem pričakujemo. Novost v Letu 2021 pa je v teh shemi tudi znamka SLOVENIA GREEN CUISINE, ki je namenjena gostinskim ponudnikom, saj je gastronomija trenutno v ospredju promocijskih aktivnosti STO, SLovenija pa nosiLka naziva Evropska gastronomska regija 2021.
Kot že pri prejšnjem vprašanju omenjeno, pa vsi skupaj skrbimo, da zaupanje v znamko I feeL SLovenia ohranjamo in povečujemo z odgovornimi potovaLnimi standardi v turizmu, ki jih označuje in predstavLja nov znak GREEN&SAFE. Z njim označujemo in poudarjamo visoke higienske standarde in protokoLe ter trajnostna priporočiLa za turistične ponudnike in destinacije. Z aktivnostmi, ki temeLjijo na varnosti, odgovornosti in trajnosti, povečujemo zaupanje gostov, da je SLovenija zeLena in varna turistična destinacija.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. 16
Kako je s tem v tujini in v turizmu Kje vas najdemo? Bi še kaj dodali za nasploh, tudi pri nas?	konec?
Gostje to venomer boLj prepoznavajo in 50 predvsem v tujini že navajeni teh standardov, tako da jih vsekakor pričakujejo tudi pri nas. PotrudiLi se bomo, da bomo upravičiLi njihova pričakovanja ter z našim deLovanjem to tudi uresničevali
Kaj bi priporočali vsakemu turistu, kako naj se odloči za zanj najprimernejši oddih? Čemu naj da poudarek pri izbiri dobre, družbeno odgovorne in trajnostne ponudbe?
Najdete nas na destinaciji Maribor -Pohorje, kjer bomo vsekakor za vsakega našega gosta poskrbeLi 5 pristnim gostoLjubjem in individuaLnim pristopom. Več o nas si Lahko preberete na naši skupni spLetni strani: https://maribor-hoteL.si/hoteLi aLi pa nam pišete v naš poštni predaL: infoialvisit-maribor.si. SLedite nam Lahko tudi na naših družbenih omrežjih:
FACEBOOK: iMariborHoteLs INSTAGRAM: dmariborhoteLs, #MariborHoteLs
Gost Lahko na podLagi svojega potovanja danes že najde ustrezno ponudbo zase, pa naj gre za počitnice v kakšni zeLeni oazi aLi mestnem hoteLu. Tudi spLetni rezervacijski portaLi so že prepoznaLi to potrebo in gostom te informacije zagotavLjajo že ob izbiri počitnic, ponudniki pa se vsekakor trudimo, da jih o tovrstni ponudbi in deLovanju še dodatno obveščamo.
Prisrčno vabLjeni v Maribor, ki je v SLoveniji znan kot štajerska prestoLnica in kot drugo največje sLovensko mesto, hkrati pa kot stičišče pohorskega hribovja, vinogradov in Drave, ki teče skozi mesto in ponuja skrite bisere, ki jih je vredno obiskati. Več o tem si Lahko preberete na destinacijski spLetni strani:
https://www.vi5itmaribor.5i/5i/informacije
/drugi-o-nas/7932-
FB: dJVisitMaribor
S( GREEN I &SAFE ¡"I

Safe travels

OO* GSTC
TM
Global Sustainable Tourism Council
& SLOVENIJA
EVROPSKA GASTRONOMSKA REGIJA 2021
n
HOTELIERS' COOPERATIVE
United for your af/-star visit in Maribor
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. 17
IRDO novosti
PRIDOBITE CERTIFIKAT
VODJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ
Pridružite se nam in pridobite certifikat, od Leta 2016 ga je prejeLo že 198 oseb! TERMINE ZA PRIHODNJE MESECE najdete na našem spLetnem mestu. Več: www.irdo.5i Prijave: info@)irdo.5i
1.	Potrebujete dodatno znanje, kako strateško vpeLjati trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašo organizacijo, podjetje?
2.ŽeLite	pridobiti spLošno razgLedanost in osnovna znanja s tega področja?
3.ŽeLite	organizirati projektno skupino in deLo znotraj organizacije ter pridobiti nova znanja, spoznati aktuaLne trende?
Potem ste prava oseba za pridobitev IRDO certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj.
Pridružite se več kot 198 imetnikom tega certifikata v Sloveniji in širite znanje na to temo tudi vi!	s štirimi
srečanji po 2 uri, s posnetki in razpravami, naLogami in izpitom.
VabLjeni na usposabLjanje v Letu 2021.
Več: www.irdo.si.
IzpoLnite prijavnico čim prej in nam jo pošLjite na nasLov infoipirdo.si.
VeseLimo se sodeLovanja z vami!
VEC O CERTIFIKATU VDOTR
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
Družbena odgovornost v Sloveniji
Vlada sprejela industrijsko strategijo do leta 2030
VLada je sprejeLa industrijsko strategijo za obdobje do Leta 2030. Z njo postavLja smernice razvoja, na osnovi katerih bodo obLikovani ukrepi za podporo sLovenski industriji pri njenem nadaLjnjem napredku, revitalizaciji oz. prestrukturiranju ter premaknjene meje razvoja z vidika inovativnosti in konkurenčnosti v primerjavi z ostaLimi deLi sveta.
SLedenje industrijski poLitiki EU v smeri samooskrbe in večanja strateške avtonomije je kLjučnega pomena za zniževanje ranLjivosti na zunanje vpLive. Ena kLjučnih naLog industrijske poLitike je povezovanje razLičnih verig vrednosti, razLičnih veLikosti podjetij in razLičnih institucij znanja ter drugih deLežnikov.
Industrijska strategija izhaja iz Strategije razvoja SLovenije 2030, ki je krovni strateški dokument države, pri tem pa upošteva tudi druge strateške dokumente na nacionaLni in evropski ravni. PredstavLja uresničitev vizije razvoja sLovenske industrije kot zeLene, ustvarjaLne in pametne.
PosLanstvo strategije je, kot navaja ministrstvo, z uravnoteženim spodbujanjem vseh treh komponent trajnostnega razvoja (družba, okoLje, gospodarstvo)
Povzeto po PODJETNIŠKI PORTAL.
zagotavLjati konkurenčnost gospodarstva in ustvariti pogoje za prestrukturiranje industrije v industrijo znanja in inovativnosti za nova in boLj kakovostna deLovna mesta ter prehod v zeLeno, ustvarjaLno in pametno gospodarstvo.
Krovni kazaLnik industrijske strategije je produktivnost deLa. CiLj je do Leta 2030 doseči okoLi 66.000 evrov dodane vrednosti na zaposLenega, ki trenutno znaša pribLižno 44.000 evrov. Za izvajanje strategije bo v nasLednjih Letih na voLjo vrsta ukrepov, ki bodo usmerjeni v krepitev zeLenega, ustvarjaLnega in pametnega razvoja, in ki bodo podjetjem pomagaLa spreminjati posLovne procese in krepiti njihov doLgoročni poLožaj na gLobaLnem trgu.
S strategijo se uvaja načeLo PomisLi najprej zeLeno, ustvarjaLno in pametno (Think Green, Creative and Smart first), kar pomeni, da se pri vsakem ukrepu, razvoju novega izdeLka, storitve aLi posLovnega modeLa, aLi pri zagonu novega podjetja in novih investicijah, najprej pomisLi, kako in na kakšen način bi Lahko prispevaLi k zeLenemu, ustvarjaLnemu in pametnemu razvoju. Na ta način se krepi poLožaj in mednarodno konkurenčnost industrije ter zagotavLja, da ostane vitaLni deL sLovenskega gospodarstva.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
16th IRDO International & 1st National Conference
Institut za razvoj družbene
Inštitut IRDO je 30.6.2021 objaviL skLepe in zbornik povzetkov dveh konferenc, ki jih je skupaj z Univerzo v Mariboru in drugimi partnerji organiziral. kot združeni konferenci IRDO o DRUŽBENO ODGOVORNI DRUŽBI 2021. Konferenci sta potekaLi 10. in 11. junija 2021 na spLetu. Ti dve konferenci sta biLi 16. IRDO mednarodna znanstvena konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI ČASA 2021: Izzivi in priLožnosti digitaLizacije za trajnostno prihodnost - 10. junij 2021, in Prva nacionaLna	strokovno-posLovna
konferenca IRDO in DržavLjanske pobude za integraLno zeLeno SLovenijo: Izzivi in priLožnosti za trajnostni razvoj SLovenije v evropskem kontekstu -11. junij 2021.
Na združeni IRDO konferenci je Letos s skoraj 40 prispevki sodeLovaLo več kot 80 avtorjev iz desetih držav (SLovenija, Avstrija, Nemčija, Švica, Hrvaška, PoLjska, Združeno kraLjestvo VeLike Britanije, Indija, IzraeL, Španija). DosLej je že več kot tisoč avtorjev z vsega sveta sodeLovaLo na predhodnih 15 znanstvenih konferencah IRDO. Zbornike pretekLih konferenc najdete tukaj: https://www.irdo.si/irdo-konferenca/. zbornik Letošnje pa je dosegLjiv na tem mestu: https://www.irdo.si/irdo2021/index.htmL
Ob tem je predsednik programskega odbora konference zasL. prof. ddr. Matjaž MuLej dejaL: »To je po znanih podatkih prva združena konferenca na svetu, ki v nasLovu govori o družbeno odgovorni družbi, sicer pa 16. mednarodna konferenca o družbeni odgovornosti, prvič dvodeLna.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske
št. 6/XIV, ¡unij
Navezuje se na preko 20 knjig članov IRDO in »Uvod v politično ekonomijo družbene odgovorne družbe« (Mulej, Merhar, Žakelj in soavtorji, 2019), prve o njej na svetu. Več na www.irdo.si. V preteklem letu smo izdali dve knjigi o družbeni odgovornosti v šolstvu in dve o družbeni odgovornosti pri upravljanju podjetij (v Angliji).«
V mednarodnem delu konference (10. 6. 2021) je bila v središču pozornosti dilema, kakšne priložnosti in nevarnosti prinaša trajnostni bodočnosti (ki je del globalno osrednjih skrbi in rešitev do družbe odgovornega ravnanja) digitalizacija, pa tudi predlogi, kako jih obvladati. Metodološko rešitve podpirata kibernetska obravnava ogromnih količin podatkov in teorija sistemov (zlasti dialektična in model viabilnih sistemov). Družbena odgovornost podjetij naj preide v družbeno pooblaščanje organizacij, potenciali naj se integrirajo, da se uresničuje 17 strateških ciljev človeštva po OZN. Uporabijo naj se bistvene nove tehnologije, družbeno politični procesi obravnavajo kot tržni, podatki čim manj prikrivajo, regionalni razvoj temelji na pospeševanju inoviranja (meri pa lahko tudi s smernicami nagrade za družbeno odgovornost H0RU5), da se zmanjšajo razlike med mesti in podeželjem.
družbeno odgovorne novice,
2021, str.20
Pri razvoju naj šolstvo, praktiki in poLitiki sodeLujejo, pa tudi sociaLne in tržne organizacije, v njih pa naj se organizirano pospešuje skrb za družbeno odgovorno ravnanje, vkLjučno z usposabljanjem zanj in za vse to zadoLženimi sodeLavci, tudi z uporabo digitaLnih omrežij in z uporabo metod za poučevanje, kot 50 na primer zbrane v onLine pLatformi Sustainicum CoLLection, in v raznih šoLskih praksah, ki 50 vpLivaLe na študente z digitalizacijo deLno razvojno in deLno zaviraLno; tak je tudi vpLiv ogLaševanja na Ljudi, pa tudi računovodstva. Urednika zbornika za 1. dan konference 5ta: prof. dr. Igor Perko in mag. Anita Hrast.
V sLovenskem deLu konference 50 11. 6. 2021 avtorji prikazaLi veLiko dobrih izkušenj, 5 katerimi je SLovenija Lahko zgLed vsej Evropi. Nudi ji IntegraLno zeLeno pot k trajnostni Evropi. Vodja 2. dne konference dr. Darja Piciga iz DržavLjanske pobude IntegraLna zeLena SLovenija je to povzeLa tako: »Za uresničevanje ambiciozne Agende 2030 in operacionalizacijo usmeritev Evropske unije za prihodnje
desetletje potrebujemo enako ambiciozne in integralno zasnovane, trans-disciplinarne in trans-sektorske pristope in programe za trajnostni razvoj.
Pristop Integralnih svetov, ki s celostno in dinamično vključenostjo centra in štirih razsežnosti ali svetov predstavlja tak konceptualni okvir in proces, sta Državljanska pobuda za Integralno zeleno Slovenijo in Center Trans4m uporabila pri razvoju celostnega nacionalnega modela Slovenije v kontekstu Evropske unije in za razlago praktičnih primerov trajnostnega razvoja (knjiga Integral Green Slovenia). Prispevki (skupaj 14) za »Integralno zeleno pot k trajnostni Evropi«, ki predstavlja izvirni slovenski prispevek h Konferenci o prihodnosti Evrope, z razvojnimi snovanji, inovacijami in praktičnimi primeri iz Slovenije, prikazujejo in razlagajo integralno zeleno vizijo Evrope in pot za njeno udejanjanje« (od vrtca, srednje šole, visokega šolstva do elektro energetsko samostojnih stavb in vozil preko nove uporabe gob in trajnostnega kmetijstva, sodobnega upravljanja organizacij in območij/mest in merjenja, da se grozeča okoljska katastrofa prepreči).
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je organiziral, konferenco skupaj z Univerzo v Mariboru, SLovenskim društvom za sistemsko raziskovanje (SdSr) in DržavLjansko pobudo IntegraLna zeLena SLovenija. Kot podporni partnerji se konferenci pridružujejo še: WorLd Organisation of Systems and Cybernetics (WOSC), Univerza v Mariboru, SLovensko društvo za sistemsko raziskovanje (SdSr), DržavLjanska pobuda IntegraLna zeLena SLovenija, InternationaL Academy for Systems and Cybernetic Sciences (IASCYS), Pau, France, European Academy of Sciences and Arts, SaLzburg, BertaLanffy Center for the Study of Systems Science (BCSSS), InternationaL Federation for Systems Research (IFSR),
Center of Risk & Crises Management (CRC), Vienna, Austria, COPERNICUS Alliance - European Network on Higher Education for Sustainable Development, CSR Europe, Belgija, Danube University Krems, Austria, Slovensko združenje za kakovost in odličnost, Štajerska gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager, Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, Društvo akademija za družbeno odgovornost, Ustanova Gallus. Sofinancerja konference sta bila Urad RS za mladino in COPERNICUS Alliance -European Network on Higher Education for Sustainable Development. Sponzorji konference so bili Medis-M, Prohit, Energetika Maribor, Prosperia d. o. o., Tovarna olja GEA d.o.o. in Nova KBM d. d.. Partner klipoinga je bil Press Clipping d.o.o.
Iskreno se zahvaljujemo sponzorjem 16. IRDO mednarodne konference. Najlepša hvala podjetjem Medis-M,	Prohit,
Energetika Maribor, Prosperia d.o.o., Tovarna olja GEA d.o.o. in Nova KBM d.d., partner klipinga je bil Press Clipping d.o.o.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
EDWARD DE BONO 1933 - 2021
»Kakovost našega življenja v prihodnosti je odvisna od kakovosti našega razmišljanja.«
Cenjeni in LjubLjeni dr. Edward de Bono je v sredo, 9. junija, star 88 Let, umrL na rodni MaLti.
BiL je izreden čLovek, ki je imeL izjemno živLjenje. NavdihovaL in spodbujaL je miLijone Ljudi, da smo Lahko boLjši pri svojem zaznavanju, razmišLjanju, komuniciranju, sodeLovanju in ustvarjanju. Da smo Lahko boLjši Ljudje, ki soustvarjamo boLjšo družbo.
Njegov prispevek humanizmu je neizmeren. Lahko bi rekLi, da je začetnik nevroznanosti, ded pozitivne psihoLogije, oče LateraLnega razmišLjanja, pionir poučevanja razmišLjanja kot veščine, in žaL nesojeni dobitnik NobeLove nagrade.
Na prvi pogLed si je zasLužiL NobeLovo nagrado za ekonomijo, saj je z orodji razmišLjanja, ki jih je razviL, podeseteriL timski duh, ustvarjaLnost in posLedično učinkovitost premnogim muLtinacionaLkam. V resnici pa bi si zasLužiL NobeLovo nagrado za mir, saj je paraLeLno razmišLjanje, katerega avtor je, edini način, da smo Ljudje Lahko hvaLežni za vse, v čemer se dopoLnjujemo, namesto da bi izpostavLjaLi tisto, zaradi česar se razLikujemo. Z de Bonovimi orodji postanemo vkLjučeni in zavzeti, spoštLjivi do sebe in drugih. RazmišLjanje, kot ga je on razviL, je namenjeno temu, da se dogovorimo, kako bomo dosegLi ciLj, ne pa temu, da tekmujemo, kdo ima boLj prav. Je nestor Pozitivne revoLucije.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske
št. 6/XIV, ¡unij
BiL je državLjan sveta. Med Leti 2003 in 2016 pa je osemkrat obiskaL tudi SLovenijo. PredavaL je v Piranu, Kopru, Novi Gorici, Kranju, LjubLjani, Laškem, Mariboru in Murski Soboti (če žeLite, da vam pošLjem zapise njegovih predavanj, mi pišite). Trikrat sva biLa v Državnem zboru, srečaL se je z nekaj poLitiki in gospodarstveniki. Njegova orodja razmišLjanja so danes zaradi zavzetih učiteLjev v mnogih sLovenskih šoLah. PostaL je naš Ambasador znanja.
Če bi žeLeLi deLiti zgodbo, kako ste si z njegovimi orodji razmišLjanja pomagaLi tudi vi, vaš tim, vaša organizacija aLi podjetje, jo napišite Nastji MuLej.
Opis njegovega neverjetnega živLjenja si Lahko preberete na spLetni strani www.nastjamuLej.com. V sLovenščini pa si Lahko preberete predgovor h knjigi ParaLeLno razmišLjanje, ki je izšLa Leta 2018 pri MLadinski knjigi v zbirki Esenca (če žeLite, da vam ga pošLjem, mi pišite). Za njim ostaja več kot 80 knjig. Devet jih najdete tudi v sLovenščini (tukaj). Pravkar pripravLjamo deseto: Šest medaLj vrednosti. Za njim ostaja nešteto domiseLnih citatov. Preberite si jih, razmisLite ob njih in jih podeLite naprej.
mag. Nastja MuLej
družbeno odgovorne novice,
2021, str.23
MODNI IZDELKI IZ ZMAJEVE KOŽE
Vir: Marketing magazin
MLada sLovenska obLikovaLka NeLi ŠtrukeLj je ustanoviteLjica bLagovne znamke Zmai, pod katero izdeLuje modne torbe iz »zmajeve kože«.
NeLi ŠtrukeLj, ne zna prav dobro razLožiti, od kod izvira njena strast do obLikovanja. V Sežani, kjer je odraščaLa, ni imeLa nobenega stika z modo, pa tudi nihče v družini ni umetnik aLi obLikovaLec. »Je pa biLa v meni vedno neka ustvarjaLna in raziskovaLna žiLica, ki sem jo v mLajših Letih izražaLa 5 pLesom, risanjem in kreativnim ustvarjanjem. Na NaravosLovnotehniško fakuLteto sem prišLa kot neobrušen kamen, vendar poLna zagona in strasti, ki me še danes žene naprej,« pove z nasmehom.
Torbe so na voLjo v razLičnih veLikostih, barvah in modeLih, med katerimi sta najboLj priLjubLjeni veLika in maLa torba Zvezda. Obe sta odLična izbira za vse, ki žeLijo imeti torbo posebnega videza ter hkrati zahtevajo, da je torba izrazito funkcionaLna in primerna za razLične priLožnosti. Med barvami je še vedno najboLj prodajana črna, čeprav veLiko pozornosti dobijo tudi boLj izstopajoči barvni odtenki. »Naše stranke pri torbi najboLj cenijo to, da ta hkrati zadovoLjuje njihovo žeLjo po Lepem in posebnem modnem dodatku, zahtevo po vsakodnevni praktičnosti in težnjo po trajnostnih nakupnih odLočitvah,« pravi ŠtrukLjeva, ki izpostavi tudi svojega osebnega favorita. »Prav gotovo je to nahrbnik! Prvega sem si narediLa, ko sem šLa v New York na podeLitev nagrad najboLjšim obLikovaLcem torb. Res je zeLo poseben in to so opaziLi tudi v najprestižnejših modnih trgovinah na Peti aveniji in od prodajnega osebja sem dobiLa veLiko komentarjev in pohvaL.
Zaradi svoje unikatne zmajeve teksture je izstopajoč modni dodatek, ki da Luksuzen pridih vsaki opravi, hkrati pa je izrazito praktičen in uporaben. Zame je ideaLna izbira, saj je zeLo prostoren in vanj Lahko spravim vse, kar potrebujem za ves dan, poLeg tega pa ima veLiko žepov, da so najnujnejše stvari vedno pri roki. Najpomembnejše pa je seveda, da imam vedno proste roke in me nikoLi ne ovira pri koLesarjenju, hoji aLi pLesu,« doda.
»V nekem obdobju sem zeLo uživaLa v tem, da sem Lahko svojo kreativnost izražaLa na razLične načine in širiLa svoja obzorja. ZeLo me je veseLiLo ustvarjanje kostumografij za gLedaLiške in pLesne predstave, ogLase in videospote. Za razvijaLca mobiLnih iger oz. apLikacij sem ustvarjaLa serijo modnih iLustracij. Kot čLanica zadruge Zoofa sem fotografiraLa modne zgodbe naših skupnih koLekcij ter obLikovaLa in urejaLa spLetno stran. Za razne naročnike sem obLikovaLa ceLostne grafične podobe in promocijsko gradivo ter ustvarjaLa vzorce za tisk,« našteje. Kot dodaja, je veseLa, da je pridobiLa tako raznoLike izkušnje z razLičnih kreativnih področij, vendar žeLi zdaj svojo pozornost usmeriti zgoLj na znamko torb Zmai. NašLa je svoje posLanstvo in tako vso svojo energijo vLaga v ta projekt.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
DRUŽBENA ODGOVOROST V SLOVENIJI
MLADINA 2020
Raziskava o položaju mladih v Sloveniji
Raziskava mLadina 2020 je razbiLa nekaj stereotipov o mLadih, hkrati pa tudi opozoriLa na nekatere še kako pomembne probLematike in stiske, s katerimi se mLadi soočajo.
Kot zeLo pozitivno Lahko ocenjujemo podatek, da se mLadi v Sloveniji od staršev odseLjujemo hitreje kot pred desetimi Leti. To sedaj počnemo v povprečju skoraj dve Leti mLajši. Pri tej točki pa vseeno poudarjamo, da hitrejše osamosvajanje ne pomeni, da se stanje na trgu nepremičnin izboLjšuje. Pač pa, da smo mLadi pripravLjeni za osamosvojitev od staršev sprejeti tudi sLabe bivanjske razmere aLi pa smo boLj priLagodLjivi na trgu deLa, da si hitreje uredimo svoje bivanje.
Poudarjamo, da cene nepremičnin in najemnin (tako v mestnih središčih kot izven njih) še naprej rastejo v nebo, ceLostne stanovanjske poLitike pa v SLoveniji nimamo, čeprav je ta nujna.
MLadi so danes nekoLiko boLj poLitično aktivni kot pred Leti. Le zanimanje in aktivnost mLadih Lahko vodita do sprememb; upamo, da se bo trend aktivnosti tudi nadaLjevaL. KLjub temu pa je zanimanje za poLitiko še vedno na nizki ravni.
ŽaL je raziskava pokazaLa tudi nekaj zeLo negativnih sprememb. Na žaLost je potrdiLa naše zaznavanje, da je brezposeLnost padLa zgoLj po uradnih podatkih. KLjub temu, da je stanje gospodarstva znatno boLjše kot Leta 2010, se to očitno ne kaže pri zaposLovanju mLadih. Predvsem je zaskrbLjujoče, da je SLovenija še vedno močno nad evropskim povprečjem deLeža mLadih v prekarnih obLikah zaposLovanja. NesprejemLjivo je, da se je v zadnjem desetLetju občutno povečaL deLež mLadih, ki ocenjujemo, da smo za svoje deLo pLačani prenizko, da je deLo, ki ga opravLjamo doLgočasno, da je deLovno okoLje sLabo ter, da so nam na deLovnem mestu kršene deLavske pravice.
KLjub drugačnemu toLmačenju na novinarski konferenci, kot izjemno negativno ocenjujemo trditev, da smo mLadi vedno boLj fLeksibiLizirana deLovna siLa, ki je pripravLjena deLati pod sLabimi deLovnimi pogoji, opravLjati sLabše pLačano deLo, ki ni primerno naši izobrazbi in smo se hitreje pripravLjeni tudi prekvalificirati.
Več Lahko preberete na spLetni strani MLadinskega sveta SLovenije.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
POVEŽI IN REAKTIVIRAJ SKUPNOST! Mladinski svet Slovenije
Na MLadinskem svetu SLovenije ustvarjamo projekt, ki bo podprL skupine in organizacije po ceLi Sloveniji, ki bodo s svojim deLovanjem začeLe spremembo v njihovem LokaLnem okoLju, pred svojim domačim pragom in bodo s svojim projektom reaktiviraLe in povezaLe domače okoLje.
Iščemo organizacije, skupine aLi posameznike, ki bodo v projektu šLi skozi proces neformaLnega izobraževanja, ki bo razdeLjen v več stopenj in bo udeLeženim prineseL:
•	usposabLjanje, na katerem se boste naučiLi prijavit projekt in voditi udarno prostovoLjsko akcijo;
•	mentorsko podporo za trenutke, ko se vam zatakne,
•	spoznavanje in povezovanje z LokaLnimi akterji (občine, podjetja...),
•	praktična in uporabna dariLa za ekipo,
•	financiranje deLnih stroškov izvedbe (potrošni materiaL za 100 eur),
•	pomoč pri izvedbi projekta po vaši žeLji, ki bo pripomogeL pri ponovni povezavi vaše skupnosti.
OpremLjeni z vsem zgoraj naštetim boste po končanem projektu Lahko šLi v nove projekte z preizkušeno ekipo in novimi idejami. Izvedbe projektov načrtujemo v mesecu avgustu 2021 (skozi ceLoten mesec). Naj počitnice prinesejo pozitivne spremembe v vaše LokaLno okoLje. Pridruži se nam in stori prvi korak s prijavo na prijavnici.
V primeru dodatnih vprašanj se Lahko na nas obrneš na martin.Lenarcicialmss.si aLi □40 480 411 (Martin).
NAMENITE NAM 1 % DOHODNINE
Inštitut IRDO
Izobraževanje mladih in drugih o družbeni odgovornosti je nujno, da posamezniki potem osebno in družbeno odgovorno ravnamo, zato vas vljudno vabimo, da nam namenite 1,0 % dohodnine.
To storite tako, da izpolnite obrazec na spletni strani www.irdo.si. ga podpišete in ga čim prej oddate na pošto ali prek aplikacije E-davki. Iskrena hvala za to!
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
"If you never change your mind, why have one?"
Edward de Bono
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
Eusic
European Social Innovation Competition
The European economy ¡5 changing. The coming years wiLL see a shift towards a green and digital, future. These twin transitions present individuals, businesses and industries with exciting opportunities. Understanding the skiLLs that wiLL be needed and how best to deveLop them wiLL be key to unlocking these opportunities for individuals and organisations aLike.
This Competition aims to incentivise, support and reward sociaL innovations that wiLL heLp peopLe and organisations to identify, deveLop and strengthen the skiLLs they wiLL need to adapt and thrive in a changing worLd. The Competition is Looking for earLy stage ideas that tackLe these needs in a range of different ways. From innovative soLutions that identify skiLLs needs and gaps to skiLLs development approaches, including but not Limited to training.
The 2021 edition of the competition, 'SkiLLs for tomorrow' is Looking for scaLabLe sociaL innovations that wiLL contribute to job creation, growth and European competitiveness by heLping peopLe, businesses and industries identify, deveLop and strengthen the skiLLs that wiLL power the European economy's green and digitaL future.
The Competition is open to earLy stage ideas that tackLe chaLLenges reLating to the transition to either, or both, futures incLuding but not Limited to identifying and mapping skiLLs gaps as weLL as approaches to development and training that wiLL support peopLe to reskiLL or upskiLL. ALL soLutions must work towards sustainabiLity, taking into consideration their own environmental impact.
Find	out	more:
https://eu5ic.chaLLenges.org/2D21-
theme/
FOR TOMORROW
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
CSR Europe NOVICE
THE EUROPEAN SDG SUMMIT 2021
On 11-12-14 October 2021, businesses, industry federations, EU poLicymakers wiLL engage in action-oriented diaLogues to conciliate a just transition with cLimate action. READ MORE
WEBINAR - DELIVERING QUALITY TRAINING FOR THE WORKFORCE OF THE FUTURE
Join this webinar and discover how you can ensure quaLity training for high empLoyabiLity, effective soft skiLLs, as weLL as internaL mobiLity and hiring of employees.
Wednesday, 15 September 2021 11:00 12:30
More information: http5://www.csreurope.org/calendar/webinar-delivering-quality-training-for-the-workforce-of-the-future
WEBINAR - THE BENEFITS OF CROSS-SECTOR COLLABORATION FOR UPSKILLING
This webinar brings together a wide variety of industry sectors to unLock the synergies for potentiaL coLLaboration in advancing upskiLLing.
Tuesday, 14 September 2021 11:00 12:00
More information: https://www.c5reurope.org/calendar/webinar-the-benefits-of-cross-sector-collaboration-for-upskilling
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
RAZPISI, PRILOŽNOSTI, SEMINARJI, KONFERENCE
NGO SMALL GRANTS PROGRAM - CALL FOR APPLICATIONS
VeLeposLaništvo ZDA v Sloveniji nadaLjuje z razpisi namenjenim sLovenskim nevLadnim/neprofitnim organizacijam v okviru "NGO SmaLL Grants Programa". Sofinanciranje je namenjeno krepitvi sodeLovanja med obema državama. Med prednostnimi vsebinami so: regionalno in čezatLantsko sodeLovanje, zagotavLjanje demokracije, čLovekovih pravic in varnosti, skupna zunanja poLitika, podjetništvo, preprečevanje korupcije, transparentnost, integriteta in neodvisno novinarstvo, podnebne spremembe in varovanje okoLja. Rok za prijavo na razpis je 16. avgust 2021. Več informacij o razpisu in vse potrebne obrazce in navodiLa pa najdete TUKAJ.
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV V OKVIRU PROGRAMA IZOBRAŽEVANJE - KREPITEV ČLOVEŠKIH VIROV
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov, ki prispevajo k izboLjšanju spretnosti, sposobnosti in znanja Ljudi. Skupna višina razpoLožLjivih sredstev javnega razpisa je 11.299.156 evrov. Rok za prijavo je 30. september 2021 do 12h. Več informacij najdete TUKAJ.
JAVNI RAZPIS »KREPITEV TRŽENJA BLAGOVNIH ZNAMK NA TUJIH TRGIH PREK SHOWROOMOV«
Namen javnega razpisa je podpreti podjetja, ki žeLijo krepiti trženje bLagovnih znamk na tujih trgih in na ta način na trgu dosegati višjo dodano vrednost in konkurenčno prednost, tako pri pozicioniranju končnih produktov na tujem trgu, kakor tudi pri vkLjučevanju v gLobaLne verige vrednosti na razLičnih nivojih. Namen je podpreti vsaj 47 mikro, maLih in srednje veLikih podjetij (v nadaLjevanju: MSP) do Leta 2023 s sedežem v kohezijski regiji Vzhodna SLovenija. Na voLjo vam je 4.700.000,00 EUR. Rok za oddajo je 30. 09. 2021.
Več o razpisu najdete tukaj.
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. 30
IRDO založništvo
ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
A,_
1_ _
_j^Ha
Odgovornost do družbe v vzgoji in izobraževanju
- ] , knjiga: Osnove -
Uredniki in avtorji Matjai. Mulej, Nastja Mttlcj, Anita Hrast, Andrej Kini, Peter Glavič, Igor Perko, Nuša Raste, Sonja Sibila l.ebe, Simona Sarotar /jiek
KLjučne besede: družbena odgovornost, IRDO, 150 26000, vzgoja in izobraževanje
ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN
IZOBRAŽEVANJU
(2. knjiga - praktični primeri)
Jezikovni pregled: Jelena Mulej Grilc, predm. učit. slov. jezika v pokoju • Ključne besede: družbena odgovornost, IRDO, 150 26000, vzgoja in izobraževanje, praksa
Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (zbirka Družbena odgovornost)
Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 015 Cena: 29,00 EUR
Uredniki in avtorji s soavtorji:
•	dr., dr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor, upokojenec Univerze v Maribor in vodja raziskovanja v IRDO - Institutu za razvoj družbene odgovornosti;
•	mag. Nastja Mulej, s.p., poslovna svetovalka za ustvarjalnost in inovativnost;
•	mag. Anita Hrast, direktorica IRDO -Institut za razvoj družbene odgovornosti
Strokovna recenzenta: prof. dr. Mirko Markič, izr. dr. Tjaša Štrukelj
Jezikovni pregled: Jelena Mulej Grilc, predm. uč. slov. jezika
Ostali avtorji: Andrej Kirn, Peter Glavič, Igor Perko, Nuša Basle, Sonja Sibila Lebe, Simona Šarotar Žižek
Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (zbirka Družbena odgovornost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 014 Cena: 29,00 EUR
i______
A._
T
m- .
Odgovornost do družbe v vzgoji in izobraževanju
-2, knjiga: Praktični primeri---
Uredniki in avtorji; Matjaž Mulej, Nastja Mulej, Anita Hrast, Petra Kune, £iga Cepar, Borut Likar FvaZunet, Valentina Brečk« Grubar, Ana Vovk Korže, Janja Luinik, Danijel Davldovič, Nataša Sever, Rorui Anihroi.ič, Aleksandra Tabaj, Kari Destovnik, Tatjana Dtilirišck, Bojana Tancer Gnamuš, Miloš Tul
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
Publikacije
MARJAN VIDENŠEK: MOČ ŽIVLJENJA EPIGRAMI O ZDRAVJU
»V knjigi sem zapisal. 370 epigramov - kratkih misLi o zdravju in zdravem načinu živLjenja. Zapisane misLi 50 nastaLe v skoraj treh desetLetjih promoviranja zdravega načina živLjenja. Navdih za zapisane misLi sem črpaL predvsem od številnih udeLežencev naših tečajev, njihovih resničnih izkušenj, kot tudi od največjih misLecev higienizma. ŽeLim , da bi v utrinkih na moje misLi - ne gLede, aLi se z njimi strinjate aLi ne - našLi odgovor, spodbudo, navdih aLi ceLo rešitev na kakšno pomembno vprašanje.«
Marjan Videnšek
Mehka vezava; 120 strani; 17 x 15 cm
cena z DDV : 12,50 €
članska cena z DDV : 10,□□ € + stroški pošiljanja
Naročila: preporodiiamis.net
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
IRDO članstvo POSTANITE „ČLANI!
V Evropi je trend, da se odgovorna podjetja in organizacije odLočajo za čLanstvo v organizacijah, ki krepijo družbeno odgovornost. Na ta način pridobijo večji ugLed, LojaLnost kupcev, večjo motiviranost zaposLenih za deLo, boLjša sodeLovanja s skupnostjo in drugimi posLovnimi partnerji. S tem povečujejo svojo konkurenčnost, svoj sociaLni in posLovni kapitaL ter inovativnost.
ČLani inštituta IRDO so podjetja, ustanove, organizacije in posamezniki. Združujemo se v Svet čLanov, ki podpira deLo inštituta in podaja razvojne usmeritve. Izmenjujemo znanja z razLičnih strokovnih in posLovnih področij, osveščamo o pomenu družbene odgovornosti ter povezujemo gospodarske, sociaLne in druge interesne partnerje z namenom izvajanja in ustvarjanja projektov za več družbene odgovornosti v Sloveniji in v tujini.
Občasno organiziramo srečanje čLanov inštituta, čLani pa so vabLjeni tudi na druge dogodke inštituta in njegovih partnerjev. V inštitutu IRDO od Leta 200B združujemo pribLižno 80 čLanov ter več partnerskih organizacij.
Med njimi so tako veLika, kot majhna in srednje veLika podjetja, ustanove, zavodi, organizacije in števiLni znanstveniki, strokovnjaki, raziskovaLci, zaposLeni, študentje, upokojenci...
Med koLektivnimi čLani so podjetja in organizacije, na srečanjih sodeLujejo čLani vodstva aLi posameznih strokovnih področij, čLani uprav ter predsedniki večjih sLovenskih podjetij, organizacij in ustanov. ČLani posamezniki so: študenti, raziskovaLci, znanstveniki, strokovnjaki in vsi, ki se zavedajo pomena družbene odgovornosti in jo zato sorazvijajo.
V inštitut IRDO se Lahko kadarkoLi včLanijo pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (koLektivno čLanstvo) in posamezniki (individuaLno čLanstvo), ki podpišejo pristopno izjavo oz. dogovor o koLektivnem čLanstvu ter spoštujejo praviLa inštituta.
Inštitut IRDO je nacionaLna partnerska organizacija evropske mreže CSR Europe, preko katere naše čLane dodatno informiramo o novostih na tem področju v svetu. Več: www.csreurope.org
IRDO
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. ID
IRDO članstvo ZAKAJ POSTATI ČLAN?
Inštitut IRDO svojim čLanom omogoča nasLednje pravice in ugodnosti:
•	sodeLovanje pri obLikovanju programa deLa in razvoja inštituta,
•	promocija čLana in njegovih projektov na spLetnih straneh, na konferencah ter v izbranih strokovnih in drugih pubLikacijah inštituta,
•	sodeLovanje na panožnih in tematskih razpravah v povezavi z družbeno odgovornostjo, ki omogočajo izmenjavo izkušenj čLanov inštituta,
•	brezpLačen dostop do primerov dobre prakse s področja družbene odgovornosti,
•	brezpLačna udeLežba na srečanju čLanov inštituta,
•	brezpLačno prejemanje e-novic inštituta (e-informacije o aktivnostih čLanov inštituta, aktuaLnih dogodkih v Sloveniji in tujini, poročanje o aktuaLnih temah...),
•	brezpLačen dostop do virov informacij na portaLu inštituta IRDO (informacijski portaL za čLane, partnerje in javnost z aktuaLnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami čLanov in drugimi novostmi),
•	s svojimi pobudami in predLogi Lahko aktivno sodeLuje pri načrtovanju dejavnosti Inštituta,
•	seznanjen je z rezuLtati raziskav, ki jih je sofinanciraL s čLanarino,
•	dodatni popusti pri uporabi storitev in izdeLkov inštituta (praviLoma 20% popust na svetovanje, izobraževanje, zaLožništvo, ogLaševanje, raziskave, projekte).
IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice,
št. 7/XIV, september 2021, str. 6
tt . «

km

IRDO
SodeLujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpLivu na razLična področja našega živLjenja, deLa in okoLja. Po svojih močeh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju ter tako prispevajmo k trajnostnemu razvoju.
K DRUŽBENI
ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI ČLANI!
^ %

IRDO
Inštitut za
razvoj družbene odgovornosti
IRDO
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. juLija 65 A 1261 LjubLjana - Dobrunje TeL.: 031344 883