AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNINC DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 14, 1943
LETO XLVI. _ VOL. XLVI.
Vse bodoče vojne se lahko ustavi
Nekateri pravijo, da bo po tej vojni čez kakih 25 ali 30 let zopet druga. To je prav lahko mogoče, če računamo na človeško naravo. Toda ena! pot je, da se lahko prepreči vse bodoče vojne in sicer, če se primora vsak narod, da bo prej plačal vse dolgove za pretekle vojne, predno zaine novo. če bi narodi to izvršili, pa smo gotovi, da sivet ne bi nikdar več okusil vojne.
Priganjača delavcev je končno prijela dolga roka pravice
j Washington.—V; Severni Af-i riki so prijeli milijonarja i Charlesa Bedaux tfr ga obtožili, da je občeval g sovražnikom. Bedaux je sin reynih franco-'skih staršev. Še kot mlad fant j je prišel v Ameriko, kjer je j opravljal razna težaška dela.
Naenkrat je pa prišel na idejo, da se s posebnim priganja-škim sistemom v tovarnah lah-Iko mnogo več dobi od delavca. Njegov sistem so sprejele mnoge ameriške, pa tudi evropske ! tovarne in postal je kmalu mi-! lijonar.
; Postal je ameriški državljan jin se oženil z Američanko Fern i Lombard iz Grand Rapids, .Mich. Delavec je videl v njem I svojega največjega .sovražnika. | Lansko leto so ga nemške oblasti internirale v Parizu z drugimi ameriškimi, državljani. Kdaj so ga izpustili in kako je prišel v Severno Afriko, še ni dano v javnost. |
-o--
Nov grob
V bolnišnici je umrl John Hrvatin, star 71 let, ki je bil v Ameriki že od leta 1902. Doma je bil iz Borovnice, po domače Rožmanov. Nad 25 let je živel pri družini Frank Sprunk. Ko je bil še pri moči, je delal pri lesnem podjetju na Hamilton in 54. cesti. Ko je opešal, ga je preživljala družina Sprunk, ki mu bo tudi oskrbela pogreb. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen. Naj počiva v miru.
Važna seja
Društvo Dvor Baraga št. 1317 COF ima jutri večer važno sejo v navadnih prostorih. Razmo-trivanje bo glede članov-voja-kov.
Ameriški general izraža visoko priznanje generalu Draži Mihajloviču
London. — General Eisenhower, vrhovni poveljnik ameriških čet v Severni Afriki, je poslal generalu Mihajloviču brzojavnim potom priznanje za njegovo borbo proti osišču. General je poslal sledeče besedilo po radiju:
"Ameriške čete v Evropi in Severni Afriki čestitajo svojim kolegom v orožju, borcem nedosegljivo pogumne Jugoslavije, ki so pod Vašim poveljstvom.
"Vaši nesmrtni bojevniki na svoji rodni zemlji so se odločili, podkrepljeni p0 plemenitem duhu žrtvovanja za skupno stvar Združenih narodov, zapoditi napadalce iz dežele.
"Naj Vam. „prW to .novo leto mnogo uspeha."
Dnevnik Sunday Express poroča, da je vojska generala Miha jloviča v bitki, ki je trajala tri dni, prerezali železniško progo Brod-Sarajevo ter uničili številno motorizirano sovražno kolono.
*
Opomba uredništva. — Gornja čestitka ameriškega generala jasno kaže, da priznajo zavezniki samo vojsko generala Mihajloviča v Jugoslaviji, kar naj bi bilo jasen dokaz onim, ki se navdušujejo, na primer, za partizane, da je treba v Jugoslaviji enega skupnega poveljstva in da je domača civilna vojna samo v korist osišču, pa v škodo zavezniški stvari.
-o-
Nove uradnice
Društvo Srca Marije ima za letos sledeči odbor: Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary G r d i n a, I. tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66. St., bla-gajničarka Louise Pikš, finančna tajnica Mary Bradač; od-bornice: Mary Skulj, Anna Er-bežnik; nadzornice: Genovefa Zupan, Jennie Brodnik, Agnes Udovič; reditelj ica Frances Ka-sunič; zastopnice za skupna dr. fare sv. Vida: Mary Pristov in Mary Tekavec; zastopnice za JKV Mary Stanonik, Julia Brezovar; zastopnica za Klub društev in konferenco SND Marj Stanonik; zdravniki: dr. Seliš' kar Sr., dr. Seliškar Jr., dr. Per-me, dr. Perko, dr. Oman, dr Opaškar. Seje vsako 2. nedelje v mesecu v stari šoli sv. Vida članice se sprejemajo v društvt . do 40 leta.
Miss Mally pride na obisk
Miss Julia Mally, ki ima čii . poročnika pri bolniškem kori • ameriške armade, bo od 1. no > vembra prvič prosta za en daj i in bo prihitela v torek obiska i svojo mamico, brata in sestre ! Miss Mally služi kot bolničark i v Fort Billings Hospital, Indi anapolis, Ind.
AMERIŠKA
MBoy
WJSnffl UNITKD TSaRs! STATE S i
mr war
WUWMK ONDS jJiS ;and< ; K^flTOSEAMPS
AMERICAN HOME
DOMOVINA
10. u
VLADA NUDI DOBRO SLUŽBO PREVAJALCEM
I Naša vlada nujno potrebuje slovensko-angleške prevale za službo v Washingtonu, D. C. Plača je $2,000 do. : ?2>S00 na leto Služba je za časa vojne in šest mesecev ! Potem.	z
I Zahteve: zmožnost predstavljati vsakdanjo slovenščino [na angleščino, pravilno in naglo. Prednost imajo oni, ki iniaj0 višješolsko izobrazbo ali tej enake študije v zgodovi-B alt socialni vedi.
I , Pišite za formate na United States Civil Service Commission, Washington D. C. ali na vašo najbližjo poštno pokajo.
---- _—. ,—------—-•—---——■—--------rr——^
Ameriški bombniki razbijajo francosko industrijo
Seja za predsedniški bal
V petek 15. januarja ob 7:30 zvečer bo prva seja pripravljalnega odbora "President Roosevelt Ball' v uradu SDZ, 6403 St. Clair Ave. Vljudno je vabljen odbor in vsi, kateri so pripravljeni pri tej človekoljubni prireditvi sodelovati. Naš narod se mora tudi letos pokazati kljub vojnim skrbem, da misli tudi na zahrbtnega sovražnika, ki uničuje življenje potom paralizne bolezni. Potrebno je napraviti načrt, kako bomo čimveč doprinesli v sklad za pobijanje paralize. V prejšnjih letih smo v Clevelandu tozadevno prednja-čili in v ponos bi bilo našemu narodu, če tudi letos tozadevno storimo svoj delež. Samo rešitev enega življenja poplača delo in trud. Stopite v skupne vrste in bodite ob strani nesrečnih.
Lepo uspela bančna seja
Sinoči se je vršila letna seja North American banke. Bila je zelo lepa udeležba od strani delničarjev. Predsednik banke, Anton Grdina, je poročal, da je banka napredovala v letu 1942 za nad pol milijona dolarjev. Navzoč je bil tudi li-' kvidator stare banke, Edward Blythin, ki je povedal, da bo okrog 1. februarja izplačal di-videndo. Delničarji so Soglasno izvolili ves stari odbor, to je: Anton Grdina, dr. James W. Mally, Frank Mramor, dr. Anthony Perko, Mike Pikš, Joseph L. Surtz, John Zallar.
Izredna seja
Društvo Napredek št. 132 ABZ ima nocoj v navadnih prostorih izredno sejo. Treba bo izvoliti nov odbor za letos, torej naj se vse članstvo udeleži.
Na obisk k sinu
Mrs. Leo Kolegar, 8908 Kemp-ton Ave. in njena hči Mrs. Schlarb odpotujeta danes v Co-lumbio, South Carolina, na obisk k sinu, ki je tam pri vojakih.
Izvedli so napad na industrijsko mesto Lille ter povzročili mnogo škode industriji, ki dela za Nemčijo. Trije ameriški bombniki se z napada niso vrnili.
V AFRIKI SO PA AMERIKANCi RAZBILI 34 NEMŠKIH LETAL
London, 13. jan.—Ameriške leteče trdnjave so kljubovale rojem nemških bojnih letal ter napadle tovarne v francoskem mestu Lille. To je bil že tretji napad ameriških težkih bombnikov na to mesto in 17, odkar so ga okupirali Nemci leta 1940. Uradno poročilo javlja, da s\e trije bombniki niso vrnili z napada. Istočasno so pa angleški bombniki napadli nemške naprave po drugih krajih.
A merski avijatičarji so poleteli nad Lille pri belem dnevu. .Spuščali so bombe visoko z zraka nad industrijo, ki proizvaja vojni material za Hitlerja. Svojo pozornost so posvečali Amerikanci tudi železnicam.
Ta dnevni napad je sledil nočnemu napadu angleških bombnikov na P or ur je v Nemčiji. Angleži so bombardirali Porursko dolino sedemkrat v desetih nočeh.
Prvič so Amerikanci bombardirali Lille 9. oktobra. Takrat se je udeležilo napada več kot 100 ameriških bombnikov. Na 6. decembra so poleteli Amerikanci drugič na to mesto in bombardirali tovarno za lokomotive.
Poročilo, ki ga je izdalo danes angleško letalsko ministrstvo ne pove, koliko nemških bojnih letal so sklatili pri tem poletu. Samo toliko javlja, da so izgubili Nemci mnogo bojnih letal.
Ameriške zračne trdnjave so posebno oborožene za boj z bojnimi letali. In kadar nalete na sovražna letala, jih klatijo
z zraka kot hruške. » * * *
Severna Afrika, 13. jan.— Ameriški bombniki so včeraj razbili 34 nemških letal v zraku in na tleh, ko so napadli osi-ško letališče 10 milj južno od Tripoli.
Amerikanci so z bombami uničili na tleh 20 nemških letal, potem so jih osišču sklatili pa še 14 v zračni bitki, ki se je vršila na 75 milj dolgem poletu. Vsi ameriški bombniki so se vrnili z napada domov.
Mesto božičnega darila
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ je dalo mesto božičnega darila za peto sv. mašo, ki bo darovana v nedeljo ob sedmih pri sv. Kristini za vse člane vojake in za sinove vojake od članov tega društva, članstvo je vabljeno, da se udeleži v velikem številu. ____
Zavezniki napadajo zdaj armado generala Rommela z dveh strani, z vzhoda in zapada obenem. Osma angleška armada, pri kateri je tudi ameriška zračna sila, napada od Libije, ostali zavezniki pa iz Tunizije, -o--
Večina premogarjev je od-glasovala, da ostane še nadalje na stavki
Wilkes-Barre, Pa., 13. jan.— Unijski zastopniki 10 podružnic izmed 16 so odglasovali na svojih sejah nocoj, da se ne bodo pokorili ultimatu vladnega posredovalnega odbora in da bodo ostali še nadalje na stavki.
od TSstgraf a«f tfMwflrflfc
družnic sta dve odglasovali, da se,vrnejo premogarji nazaj na delo, dve nista imeli sej in dve nista bili na seji zastopane.
Premogarji, ki kljubujejo vladnemu ukazu iti nazaj na delo, pravijo, naj vlada stori nadaljne korake, če tako želi. Stavkujoči premogarji so izjavili, da se njih sinovi bore proti diktatorjem na fronti, a oni se obre proti diktatorjem doma.
Vladni delavski posredovalni odbor lahko priporoči predsedniku Rooseveltu, da vzame vse premogorove v posest iji pošlje vojaštvo v te kraje. Vladni odbor še ni izjavil, kaj bo zdaj napravil.
-o-
Patriotična družina
Mr. in Mrs. John Arko iz 1171 Norwood Rd. sta kupila vojni bond za $1,000. Vrhu tega plačuje Mr. Arko redno v tovarni za nakup vojnih bondov od svojega zaslužka. Vsa čast zavednima rojakoma, ki vidita, da je Amerika zd&j prva, ki ji moramo pomagati.
Konferenca SNI) nocoj
Nocoj ob 7:30 bo konferenca SND na St. Clair Ave. Vršila se bo v avditoriju. Vsi zastopniki in zastopnice naj se udeleže. __-_
ČETNIKI BODO DOBILI TOPLO BESEDO V AMERIŠKI REVIJI FEBRUARJA
Februarska števila znane -ameriške revije "Esquire" bo posvetila precej pozornosti slavnim jugoslovanskim borcem za svobodo, četnikom. Revija bo ponatisnila njih bojno pesem in umetnik William Pachner je! narisal pomenljivo sliko o četni-kih v njih gorskih skrivališčih.
Slika predstavlja dva četnika, ki sta na straži nad cesto spodaj. Njiju obleka je v cunjah in ju komaj ubrani pred mrazom. Pa vendar stojita tu na straži in z orlovskim očesom pazita, če bi prišel sovražnik po
cesti. Živ simbol sta tradicije četnikov, da se nikdar ne podajo sovražniku.
četniška himna se danes razlega preko balkanskih gora in prelazov, sliši se na skrivnih radijskih postajah. Od ust do ust gre in poje o nedosegljivem junaštvu teh jugoslovanskih borcev. Njih himna: Spremte se, spremte, četnici ... ne bo nikdar zamrla v Jugoslaviji.
Ako niste naročeni na gori omenjeno revijo, kupite si februarsko številko.
Naši
vojaki
Na 7. januarja je odšel k ameriški mornarici 17 letni Stanley Znidar sin Mrs. Margaret Ko-govshek iz 15606 Holmes Ave. Sedaj se nahaja v Great Lakes, 111. Njegov naslov je: Stanley Anthony Znidar, A. S., Co. 42, 7thBat., lOthReg., Great Lakes, HI. _ Vso srečo, Stanko in varno vozi naše lepe ladje po širnih morjih. Po vojni se pa zdrav vrni k svoji dragi mamici.
(8 W W Iz Denver, Colo, se je oglasil
korporal Raymond J. Stupica,
sin znane Stupicove družine iz
19303 Arrowhead Ave. Naroča
najlepše pozdrave za vse svoje
številne prijatelje in znance.
Njegov naslov je: Cpl. Raymond
1 J. Stupica, 1st Platoon, Co. G.,
1 S. M. D. T., Fitzsimons General
" Hospital, Denver, Colo.
i	te i® w
Pvt. Anthony Tomich, sin Mrs. Ane Tomšič iz 1139 E. 61. i St. je prišel domov na dopust za - 10 dni. Njegov najnovejši naslov je: 1137 School Sq. Bar-
racks T. 311, Cam Luna, Las	s
Vegas, New Mexico.	j
te P® Ho	]
Iz Severne Afrike se je ogla-	j
sil štabni narednik John Zupan, i sin Mr. Ivan Zupana, urednika . Glasila KSKJ. Johnny piše, da i je zdrav in čil.	.
n » m
Na 7 dnevni dopust sta prišla
Tony in Stanley Jeršan, sinova [ Mr. in Mrs. Frank Jeršan iz 853 E. 95. St. Tony služi Strica Sama v Arkansasu, Stanley pa v Kentucky. Izreden slučaj je na-nesel, da sta se brata sešla na j vlaku na potu domov, ne vedoč drug za drugega, da je dobil dopust.
p® psa !*a
Za 10 dni je prišel na dopust Pfc Raymond Skully, sin Frank in Mary Skully iz 1087 Addison Rd. V Fort Benning, Georgia, je napravil izpite za parašutar-ja. Njegov naslov je: Pfc Raymond Skully, Co. "G," 3rd Bn. • 2nd Platoon, 506th Parachute . I Inf. Fort Benning, Georgia.
lasi liudie v laških taboriščih
.Hljamko Jutro je prineslo pred nedavnim časom i navodila za pošiljanje zavojev, namenjenih K ujetnikom v koncentracijskih taboriščih.
|JUWjana. — Visoki komisa-I sPoroČa, da so na pobudo f °Jnih poveljstev posadke v I^ave za ustanovitev vo-flh uradov v občinah Ljub-[ n°v0 mesto, Kočevje, čr-Grosuplje in Logatec,
^ janje civilnim interni-M* s strani njihovih svoj-!; , ®t0v 2 obleko, to je pake-lahko vsebovali sa-1 jce	površnike,
■ ' S5ajCe> spodnje hlače, no-l^-vlje, itd.) z absolutno H dC'i;Vljo živil, knjig, časopi-4u ?mentov> Pisem> cigaret
'm&^T paketov mora biti
SL ' ,a jamči, za dobro ohra-| SefVSe Za čas, dokler bodo Mi teV Uradu in na vožnji- Za"
§ki ne b°do sprejeti pake-jUn.e bodo dovolj solidni in
I Mn V
IfcP^iijatelj bo moral pri-
ključiti paketom sledeče navedbe:
Generalije in odpošiljateljevo
bivališče.
Generalije naslovljenca ter koncentracijsko taborišče, v katerem se nahaja.
Bruto teža paketa s seznamom vsebine.
V paketu mora biti listek, na. katerem smejo biti le omenjene navedbe.
O vsakem paketu, ki bo predložen in sprejet, bo pošiljatelj j obveščen.
Paketi morajo biti predloženi: uradu odprti in bodo zaprti vi odpošiljateljevi prisotnosti.
Odpošiljatveni urad v Ljub-, ljani ima svoje prostore na Mi-j klošičevi cesti št. 22 A in poslu-; je v nadslednjih uradnih urah:, od 8:30 do 11. in od 16. do 18.30! (ob nedeljah ne uraduje).
^ armada je pričela z novo ofenzivo pri Vorone-žu; v Kavkazu so vzeli zopet 12 mest
kaj va. 14. jan. — Rusi so "W n°V0 ofenzivo in sicer
je žela fr°nti pri Voronežu-A 2i peta ruska ofenziva te-
4Z;V e" Kakšen je namen te
% t l?^ Še ni znano- Rusi ,fco 0v j take Pozicije, da se
i al- ° na jug proti Ros_ I v n,Pa Zah°dno proti Har-
f \y]krajini.
4ivazu Rusi še vedno
,1 30 naprej proti Rostovu. it no0 Vzelo Rusi Nemcem
S^naselij.
Ruska časnikarska agencija Tass poroča, da so Rusi na severni fronti zavzeli kraj Slobo-do, ki je 25 milj oddaljen od Smolenska. Rusko vrhovno poveljstvo ne omenja ničesar o tem. Toda ako so Rusi res dospeli že 25 milj d0 Smolenska, je to skrajno važno napredovanje ruske armade, ker v Smo-lensku je bila največja nemška moč in tukaj je imel Hitler dolgo svoj glavni stan.___
iev št as clevelandskih de-,|te 9 SDz vabi dotične , > ki imate sinove pri vo-i' kl so člani tega dru-
inic v6 bi dobile Prostih Proslavi 30 letnice,
^aS°obPridete v nedeljo 17. dvn« em Popoldne v spod-|	SND na St. Clair
I za v Prav dobrodošle in as bo pripravljeno.
fexnapoud*
,vi iznV?-?0 petdnevni pre-«rs l ? na svobodo Mr. pni fVec' katerih pet-[e umr] radi za-
t i "^k. Mladinska sod-
J°lo*il» Prosekutor bo-
T *a<fc < ce bosta začela s \) 'Jflo akcijo.
n Mar: • fr° bo darovana v
^omiJT Yneb°vzete maša
iNikii? Antonom Fabec. }	Prijatelji so vablje-
Prodajati nepregledano meso je nevarna stvar
Zadnie čase je bilo v Clevelandu lisačenih več mesarjev, ki so prodajali meso, katerega so nakupili na farmah in ki ni bilo pregledano od zdravstvenih oblasti. Plačati so morali občutno kaz^n. Po postavi pa lahko izgube tudi licenco, če hoče sodnik izvajati postavo v vsej strogosti. Mesarji se s tem igrajo z j ako nevarno stvarjo. Naj kaka oseba zboli, ki je kupila tako nepregledano meso, kaj potem? Ker je bilo med prijetimi mesarji tudi par slovenskih, apeliramo na naše trgovce, naj izvršujejo svojo obrt, kot predpisuje postava.
Vesel dogodek
Vile rojenice so obiskale družino dr. in Mrs. Dave Elsasser in jima prinesle zalo hčerko, že četrto v družini. Mlada mamica je hčerka poznane Knausove družine iz 62. ceste, čestitamo Mati in dete se dobro počutite v St. Lukes bolnišnici.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave.
JAMFH OKBETVEC Editor HEnderson 0628
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Z.i Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta 82.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 mouths U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 tor 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months ___Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 190». at the Post Office at Cleveland; Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 11
Thur., Jan. 14, 1943
Vsi imamo dolžnost pomagati
Naša nova domovina je v gigantskem boju, od katerega zavisi ne samo naša čast, ampak tudi bodočnost naše dežele, bodočnost vsakega moškega, ženske ali otroka, ki živi pod zvezdnato zastavo.
To je vojna za naš narodni obstoj ,za svobodo vsakega posameznika, pa tudi za svobodo vseh narodov, ki jih je zasužnjil, ali jih ogroža zasužnjiti brezvestni ropar, ki steza svoje okrvavljene kremplje po tuji lastnini.
Današnji boj ni samo zadeva naših fantov, ki so odšli na bojne poljane na vse strani sveta, da nam tam s svojo srčno krvjo odkupijo našo svobodo, da nam s svojim mladim življenjem zasigurajo srečnejšo in varnejšo bodočnost. Današnji svetovni boj je zadeva vsakega posameznika, je del njegovih vsakdanjih misli, je del njegovih vsakdanjih molitev za zmago našega orožja.
Z eno besedo: današnja vojna je nekako univerzalno delo nas vseh.
V današnji totalni vojni ni naš interes nič manjši kot je našega soseda. Naša iastnina, naša sreča, naša bodočnost prav tako zavisi od zmage, kot zavisi našega soseda. Zato je pa tudi dolžnost nas vseh, da pomagamo, da vsak stori svojo dblžnost. Ne samo vojaki na fronti, ne samo delavci v tovarni, ne samo kmetovalci na polju — naj store svojo dolžnost, ampak vsi, prav vsi. Za vsakega je delo odmerjeno, vsakemu dolžnost določena, temu to, drugemu ono.
Razumljivo je, da. so te dolžnosti in te žrtve včasih, da, ■največkrat nevšečne. Iz prejšnjih komodnosti smo se naenkrat znašli prikrajšani na tem in na onem. Srečni smo, da nas prijemlje vojna tako polagoma,, skoro neobčutno. Pa smo se že tako pomehkužili, da že godrnjamo, če nimamo vsega, kar želimo. Saj ni še tako dolgo, ko nismo že poznali avtomobila. Danes pa vijemo roke in mislimo, kakšna krivica se nam godi, če ne moremo dobiti gazolina, kolikor ga hočemo. Prej, ko nismo poznali avta, smo popolnoma lahko izhajali brez njega. Danes pa mislimo, da se moramo peljati z avtom, če gremo na vogal po cigarete.
Najboljše je, če se kar lepo privadimo na razne nevšečnosti v našem vsakdanjem življenju. Z godrnjanjem ne bomo spremenili položaja in samo še težje bomo prenašali pomanjkanje tega in onega. Najboljše je, da se čimprej privadimo misli, da so Zedinjene države odločene doseči zmago v tej vojni, pa naj to velja kolikor hoče. Kadar gre za korist vse dežele, ne sme vlada gledati na komodnost posameznikov. Še Bog, da ne bomo lačni in nagi, kot so v drugih deželah. Bogve, če kdaj pomislimo na to. da smo še vedno v Ameriki, kjer nam ne bo treba "stradati in ne hoditi bosi in nagi okrog.
Kadar bi hoteli pogodrnjati, ker morda ne moremo dobili debelega steaka, ali kake druge stvari, kolikor bi hoteli, spomnimo se na naše vojake, ki se morajo potikati po džunglah, se otepati komarjev izpostavljenim pekočim sončnim žarkom, ki se morajo skrivati po lisičjih jamah in brlogih v vedni nevarnosti za svoje življenje.
Ameriški vojak ne godrnja! Voljno prenaša vse težko-ee vojne in brez bojazni gre nad sovražnika. Zaveda se, da je vojak in da je to njegova dolžnost. Zato še moramo pa tudi mi zavedati svoje dolžnosti doma, da bomo preskrbeli za našo armado vsega, kar potrebuje. Ako ne bomo, nas bodo fantje vprašali, zakaj nismo storili svoje dolžnosti na domači fronti in naš odgovor ne bo lahak.
Tudi vojne bo enkrat konec "in zopet bomo živeli brezskrbno življenje, brigajoč se samo zase. Zdaj pa moramo gledati, da smo drug z drugim kot narodna celota, da vsak prime na svojem koncu in s pomočjo nas vseh bomo zmagali.
Res je, da nas bodo občutno zadeli vedno novi in vedno večji dvaki. Toda pomislimo, kako bodo šele občutno zadele Hitlerja in druge njegove pajdaše stvari, katere bomo kupili s temi davki!
Demokratski koncilmani, ki so volili za Mudrija celo potem, ko je povedal, da kuha rivec proti županu, ker ni dobil koritca, so se zelo slabo izkazali. S tem so pokazali, da vsem skupaj ni za blagor splošnega mesta, ampak samo za osebna korita.
Morda se bodo clevelandski volivci enkrat toliko zbudili, da bodo volili v mestno zbornico ljudi, ki bodo delali za koristi svojih vard, odnosno mesta in ne samo zase.
Našim mestnim očetom, vsem skupaj, pa to-le v blagohotno upoštevanje: Ne mečite polena pod noge županu, ki je najboljši, kar jih je še Cleveland imel od Tom L. John-sona! Dobrih županov ne pobiramo po cestah! Ako se kak mestni odbornik čuti osebno zapostavljenega po županu, mu nihče ne brani, da se odpove uradu in si gre iskat tistih lahko dobljenih $3,000 na leto kam drugam.
BESEDA IZ MIOBA
New York in Cleveland
New York City.—V nedeljo, predno sem odšla iz New Yor-ka v Cleveland za praznike, sem posetila prireditev Slovenske šole v Brooklynu, N. Y. In če tudi že malo pozno, naj mi bo dovoljeno, da nekoliko opišem to prireditev mladine.
Program je bil prvi nastop te skupine in ga je otvorila z jedrnatim govorom, dobro poznana Anna P. Krasna, nakar so šolarji pozdravili navzoče z-ameriško himno. — Mladi Victor Baldasar je deklamiral Zormanovo pesem "Amerikan-ci" in se je dokaj postavil. — Mlajši učenci in učenke so recitirali "Mi smo mladi." — Klopčičevo "Mary se predstavi" je zelo povoljno izvršila Hedy Pellich. — Nekaj novega in interesantnega je bil ta-kozvani "zgodovinski del." Šolarji so z gotovostjo na zemljevidu podprli odgovore na stavljena vprašanja. — Nadaljevali so učenci in učenke z pesmimi "Na tujih tleh" in "Hej Slovani," ki danes bolj kot kdaj prej, pretrese marsikatero srce in s tejn zaključili prvi prizor.	'
Nato je bil poklican g. Snoj, ki je pozdravil navzoče, čestital voditeljem in polagal na srce učencev in staršev velopo-trebo takih slovenskih šol. "Potom teh mladih bo narod stal, ti mladi bodo gledali nato, da slovenstvo tudi ne izgine iz Amerike," je dejal g. Snoj.
Sledil je drugi prizor, katerega so otvorili šolarji s petjem narodne pesmi "Je pa da-/vi slanca padla." — Umetni ples, ki ga je proizvajala Josephine Peshel je navzoče prepričal, da z nadaljnim učenjem lahko postane Josie ena najboljših umetnih plesalk. Gregorčičevo "Veseli pastir" je korajžno deklamiral Johnny Grill. V dvospevu sta nastopili sestri Jennie in Lillian Pa-telli. Jennie je tudi v solospe-vu podala Schubertovo Serenade). Patelli družina lastuje pevske moči, na katere bi bil ponosen vsak pevski zbor. Opazila sem tudi mladega Joseph Patelli-ja, ki se je odlikoval pri skupnem petju, posebno v ameriški himni. Šaljiv prizor "Jožica gospodinja" sta izvajali Josephine Peshel in Josephine Sitar.
"Božični večer doma" so predstavili gdč. Breda Krek, Mary Miklus in . mali Aleš Krek. Prizor je bil sicer dober le žal, da ni bil malo bolj glasno proizvajali. Zdi se mi umestno, da citiram pesem "Nebo žari," katero sta tekom predstave zapeli gospodični Krek in Jennie Patelli. Pesem je spisal g. Mihelčič, zadnji župan mesta Celja in se glasi: .
Nebo žari in gozd šumi, skrivnosten spev, solze in kri— Ti boš pa doma ostala, prošnje luči prižigala, vsak večer,
ko zapreš samotno dver.
Jaz se bom pa spomnil nate, od daleč gledal luči zlate, vsak večer,
kot jih lepših ni nikjer. Zbogom gore, naše dvore
čuvajte krvave zore.
Zbogom Sava, hči Triglava, naj te tujec ne pi-eplava.
Zbogom, koče, če mogoče — Bog vas varuj strele, toče.
Ljubi očka, kaj si rekel: Ko se kostanj posuši . . . Čas kostanja je potekel, ali tebe,'očka ni.
Našo mejo so podrli, vojna lopa tam stoji. Našo šolo so zaprli, boterček me zdaj uči.
Atek je, padel, sinek pomisli, v grozni zibeli strelnega jarka. Atek je padel, sinek ne plakaj, tvoja zibelka je angelska barka.
Solnce me je prebudilo, kakor za slovesen god, pozlatilo mi je puško in spremilo me na pot.
Kot potoka dva s planine lahke moje so noge, kakor težek voz v planino težko moje je srce. Privriskal je na vrh vasi, vesel
v korak, na prsih pa svetinje tri, junak.
Pred prihodom Miklavža je še Marion Svet deklamirala "Naš Miklavž" delo Katke Zupančičeve, nakar pa je prišel Miklavž in obdaril vse šolarje in vse mladce med navzočimi.
Bila je lepa predstava in čestitam ge. Furlan in ge. Krasna, ki sta glavni voditeljci šole, gre pa priznanje tudi gdč. Krek, gdč. Furlan in mlademu g. Furlanu, ki so jim pripomogli pri učenju. Želeti je, da nadaljujete z Vašim pričetim delom in želim Vam neskončnega uspeha.
Prazniki doma so bili, seveda, lepi zame. Saj sem bila skupaj z starši, brati, sestro in prijatelji in to .je vedno lepo. Starega leta večer sem bila na zabavi v Slovenski delavski dvorani na Prince Avenue. Vladalo je veselo razpoloženje, toda prihod novega leta ni bil deležen običajnega vzklika in razigranosti^ Vzrok je seveda razdružitev družin, nekateri so praznovali na bojnih poljih, eni v vežbalnih taboriščah in drugi pa so bili zaposleni {v tovarnah, ki izdelujejo vojne potrebščine. Upajmo, da kaj kmalu mine vojna in vse kar prinaša toliko gorja in da bodo ljudje zopet brezskrbno in lahkih src obhajali prihod novega leta.
V Slovenski delavski dvorani na Prince ni več prijaznega in postrežljivega oskrbnika, Frank Bubniča in soproge. Zaposlen je bil v tej službi že par let in redili posetniki so se ga tako privadili, da kar nekaj manjka, ko sedaj pride človek v prostore. Iz raznih vzrokov g. Bubnič ni hotel več dalje prevzeti službe oskrbnika. Da-si moramo priznati, da je bil kos svoji vlogi, delala sta oba, on in soproga, tako da smo bili lahko ponosni na njihovo delovanje. In, da je bilo njih delovanje nad vse uspešno pričajo letni računi tajnika SDD. Ker sta si želela nekoliko počitka, naj jima tem potom želim vsi najboljše in zagotav-
Samo zase gledajo
Pred par dnevi smo zapisali na tem mestu, da je mnogo javnih uradnikov, katere je ljudska glasovnica postavila v gotove urade, potem pa vsak gleda samo na svoje osebne koristi. Danes lahko v potrdilo naših besed navedemo drug
Clevelar.dska. demokratska manjšina v mestni zbornici je v pondeljek izbrala za svojega voditelja koncilmana John Mu dri iz 29. varde. Predno so demokratski odborniki glasovali zanj, jim je ta odkrito povedal, da je on nasproten županu Lauschetu. Naj demokratski odborniki vzamejo to naznanje prej,.da ne bo potem morda kateri v zadregi.
No, ta izjava demokratskega koncilmana o njegovih 'srčnih čutilih" napram demokratskemu županu je bila gotovo demokratom zelo všeč, ker soglasno so volili zanj in ga izvolili svojim vodjem.
Pa zakaj je koncilman Mudri zdaj naenkrat proti županu Lauschetu? Ali zato, ker je kaj napačnega storil, kar bi bilo v škodo mestu? O, ne, župan se je zameril cenjenemu koncilmanu samo zato, ker ga ni imenoval utilitetnim direktorjem. To je vse!
Ijam, da njih delo ne bo pozabljeno.
V zadoščenje pa nam je to, d>a so prevzeli oskrbništvo SDD za leto 1943 trije dobro poznani narodni delavci in sicer; Jennie Bartol, Stella Ban Mahnich in pa g. Anton Mik-lavčič. Kot natakarici in oskrbnici bosta služili ge. Bartol in Mahnich in v vsestransko pomoč jima bo pa gospod Miklav-čič, ki ima skušnje v vseh ozi-rih kot nekdanji oskrbnik in večletni tajnik. Z prijazno postrežbo in veseljem bosta tudi Jennie in Stella postregli vsakomur in se tako gotovo priljubile neštetim obiskovalcem Slovenske delavske dvorane. Želim tudi vam srečo, zdravje in uspešno delovanje tekom 1943.
Iz prijaznosti uredništva tega lista, redno prejemam list in sledim clevelandskim novicam. Ne vem pa, kaj se je zgodilo "na Jutrovem," da se tako malokdaj kdo oglasi z kakim d>opisom. Včasih so uredniki tarnali, da je preveč dopisov iz Jutrovega za en teden. Sedaj sem pa gotova, da bodo veseli vaših dopisov in upam, da jih bo kaj več zagledalo beli dan v 1943.
Vreme imamo tukaj v New Yorku zadnje dni prav spomladansko. Posebno v soboto in nedeljo je bilo opaziti na tisoče in tisoče ljudi, ki so se sprehajali. (Sprehajali se niso, seveda, samo radi vremena ampak tudi radi tega, ker imajo črko "A" na avtomobilih in ne smejo ne cesto z njim.) Po Central Parku in Fifth Avenue so vedno bolj spoštovani konji in kočije in kot izglpda, bo to kmalu edini način za prevoz. Avtomobilov se že sedaj malo vidi na cestah razven "taxi," na katere pa tudi zelo pritiskajo in počasi izginjajo, kmalu ostanejo samo busi in bo treba res vpeljati kočije in konje.
Iskren pozdrav vsem čitate-ljem. Ančka Traven. -o-
Očetu in sinu v spomin
Še ni pozabljena novica, ki se je bila raznesla po Collin-woodu 15. avgusta lanskega leta, ko nas je zadnjo soboto zopet pretresla vest, da je umrl Joe Anzlovar še tako mlad, močan in ljubljen od svoje soproge, sinčka, matere in ostale družine.
Nič se nismo čudili Anžlova-rjevim, ko so tako žalovali za svojim očetom, saj ga še drugi tako zelo pogrešamo. Zdi se nam, da prej tako prijazna 155. cesta med Holmes Ave. in Saranac Rd. ni več tako kot je bila. Pusta je ko nič več ne žvižga, tolče in popravlja krog hiše ali sosednjih, ko smo ga 'oili tako navajeni, saj je tudi vedno rad pomagal 'sosedom, za vsakogar je imel prijazno besedo. Pokojni oče Anžlovar bo težko ali nikoli dobil njemu vrednega naslednika. Nikoli ga ne bomo pozabili.
Kedo bi si bil tedaj 'mislil, da mu bo tako hitro sledil v večnost njegov sin Joe. Lahko si mislimo, kako hudo so prizadeti in prav gotovo tudi vsi z njimi sočustvujemo in prosimo Boga, ki jim poslal tako hud udarec v kratkem času, da bi jim dal tudi moč, da bi mogli udano prenašati tugo in bolest.
Tako zelo prizadeti družini Anžlovar in Jerman pa naj velja naše iskreno sožalje.
Mrs. A. Kožel. -o-
Podružnica št. 14 SMZ
Ta podružnica je sicer ena med najmlajšemi podružnicami, toda prav povoljno napreduje. Temu dokaz je zadnja kampanja, ker podružnica št. 14 še je izkazala ena prvih v pridobivanju novih članic, kar nam priznava tudi glavni odbor.
Na tem mestu naj se zahva-
lim v imenu podružnice glavnemu predsedniku Antonu Rudmanu in gl. tajniku Vincent Lautarju za lep dar, s katerim sta obdarovala podružnico kot priznanje za najlepši napredek v zadnji kampanji.
Cenjeni sobratje! Pokažimo v tem nastopnem letu, da nekaj zamoremo ako se poprime-mo z dobro voljo in pripel j imo vsak samo enega novega člana k naši podružnici, pa bomo s tem pokazali, da nismo dobri samo za začetek, ampak smo tudi za napredek. Obdržimo našo čast in priznanje, katero smo si pridobili v zadnji kampanji, tudi za naprej, da bomo lahko pokazali koncem tekočega leta vsaj dvakratni napredek v članstvu. Tako bomo storili svojo dolžnost in bomo lahko rekli bratskim podružnicam : storite še vi tako!
Bratski pozdrav,
Tajnik. -o--
Proslava 30-letnice dr. Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ
praznika); Matija Nov' "Napoleon" (življenjepis , boritega Napoleona); "M Fijakarji" (narodna pesei "Cleveland zppet zmagal" zadnji kampanji); "Slovei pijonir" (opisovanje slo' skih naselbin in Slovence' Penni.); M. Ferjan: "Novo to" (pesem); "Ognjeniki i« va" (članek); Ivan Ca® "Sreča v mlinu" (črtica); '' ko love kite" (članek); M.' mann: "Dve kroni" (zan"5 povest); "Dom in zdra( (koristni nasveti o zdravju, spodinjstvu itd.); K. C.: fov jagar" (roman).
— Novi Sjvet izhaja i'eJ vsak mesec okrog 15. dneV! mesecu z zanimivo zbrano f1 bino. Je edini te vrste tff nik med nami Slovenci v ff riki. Stane letno samo ?r Za Kanado in inozemstv<| $3.00 letno! Naročnino spf maj o zastopniki lista, ali Uprava "NOVI SVET", ¥ W. Cermak Road, Chicago linois.	f
Na novega leta je poteklo trideset let, odkar je bilo rojeno pri Petkovškovih na Addison Road naše društvo in je dobilo zaporedno številko 9. Društvo po starosti spada med starejša, toda kar se tiče članstva samega, pa se lahko prištela med mlajša, vkajti ima kakih 65% članov, ki so rojeni v Ameriki, ki pa vsi s prav malo izjemami dobro obvladajo slovenski jezik.
Dan proslave 30-Jetnice /bo v nedeljo 17. januarja. Obenem z jubilejem bo društvo tudi razvilo novo zastavo. Blagoslov se bo vršil v cerkvi sv. Vida pri pol dvanajsti maši* k kateri je vabljeno vse članstvo.
Popoldne ob 1 bo v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma skupno kosilo za članstvo in prijatelje. Poudarjam še enkrat, da bo obed ob eni uri in ne zvečer; kajti nekateri so pod vtisom, da bo to banket, kar pa v resnici ni.
Ob 3. uri se začne spored na odru, kjer bo razvita zastava, predstavljeni ustanovni člani, društveni zastopniki ter tudi matere društvenih članov, ki se nahajajo v vojaški službi. Dalje je na sporedu nekaj pevskih in glasbenih točk.
Pozivam matere, ki imate sinove, ki so člani društva št. 9 SDZ in se nahajajo pri vojakih in ki niste dobile prosti^ vstopnic k obedu, da vseeno pridete, kajti lahko se je zgodilo, da je kaka družina pozabila obvestiti tajnika društva, da je sin odšel k vojakom. Tudi brez vstovnic ste prav tako dobrodošle.
Zvečer se vrši v avditoriju pa ples, za katerega igra Peco-nova godba.
Vabimo prijatelje našega društva, dasi niste člani ali članice, da nas pridete obiskat. Pri popoldanskem pjjjgramu ne bo nobene vstopnine, za ples pa bo 40 centov. Glede postrežbe je dobro preskrbljeno.
Louis Rozman, taj.
. ■ .	I
--o-
Januarska številka "Novega Sveta"
Koncem tega' tedna bo izšla januarska številka ali prva številka šestega letnika "Novega Sveta," s sledečo zbrano vsebino:
"America — First" (uvodni članek); "Pregled" (političnih in drugih dogodkov); R. Do-stal: "Iz naših starih časov" (opis življenja Slovencev); L. Stanek: "Novo leto v Gorah" (pesem); Dr. J. L. Za-plotnik: "Jurij Godec" (življenjepis) ; "Kronika mrazu" (članek); J. M. Trunk: "Tihe ure" (premišljevanje); "Novo leto pred 3000 leti" (iz zgodovine prantzovanja novoletnega
Jezdec lišel stepnemu P°
Indija nima samo ogi'01 pragozdov temveč tudi ste?1 skončno dolge in suhe, P0' s suho travo, če nasta>'e požar, se širi zelo hitro i'1' postane grob marsikatere^ veku, kajti niti najhitreje ognju ne uide. Zgodilo sc I koč, da je bil jezdec pravf stepe, ko je naenkrat zap daljavi pred seboj oblake in plamene. Bil je stepni in jezdec je ves prestra®' del, kako se mu naglo bližf sreča je hotela, da je čan veter kakor nalašč o" strani, kjer je gorelo. JeJ" vedel, da bi ne ušel J tudi če bi konja obrnil i" jal na drugo, stran. A ve"; je rešil, čeprav je bil že t*1 koč zapisan smrti. Kak«' lc
Mirno je potegnil iz ž®j»' galnik in zažgal travo-Pt boj. Tako je nastal novfj in vzhodni veter ga je od jezdeca. Tako se je jt da je bil velik del stepe PrJ| ' decern požgan, preden iefe| prvi ogenj jezdeca. J^Ta tako imel pred seboj iT travo, sicer še vročo, ve,lf r več nevarno. Na tem P| se je lahko rešil.	Ijj*
Pomagajte Ameriki, h ^ obrambne bonde in zna L.
Nekatere že zelo ko bo, ko nam bodo S'e, prste, ko bomo kupova To se pravi, da ga ^ vsak toliko in nič več. | bo to hudo za tiste, K'f vedno navajeni na sendviče. Saj veste, ^J" kočevski sendvič, ne? , f ^ela kosa šunke ali k^F nega, na' sredi pa tf'1 f kruha, dfa se mesna | kregata.
Vidite, meni ni pa llKi so. Samo da imam jt je. Se reče, saj
Johan*1, p brez mesa tudi župce 11' so kosti, iz katerih je ^ . juha. Bomo pa kosti «f pa jetrca, pa klobase- "1' pe in tako, kar se ne meso.	1
Na župco sem Pa . men, kpt tisti Ribnik 1 r Brockwayu, Minnesota, 1 je z robo v hišo, pa so' J® bili k mizi. "Da bo P°teJ ' kaj ostalo," je rekel- ' s je bila juha, potem r Zopet so ga povabil', pa je rekel Ribnica"., ^ prata, tisto župo m' je ostala, pa je." ^ Gospodinja ga vp** j porajta samo za žup0^ ^ "Veste, ž upa gre P prata pa ne."
"Zavoljo resnice."
"To je hudo. — Ali vendar česa so vas obdolžili? Kaj niste imeli nobenega prijatelja, da bi vas bil zagovarjal in vašo nedolžnost dokazal? Ne zamerite, da so predrznem izpra-ševati vas o rečeh, ki mi niso mar; v nesreči se človek nekako bolj vdomači z onimi, ki so v enakih okoliščinah."
"O prijatelji, prijatelji!" pravi menih in nekov pomenljiv smeh se mu je zibal krog ustenj, "svet ve tolikanj pripovedovati o prijateljih, a vendar jih je tako malo, ki zaslužijo to ime. Dokler človeku sije sreča, prijazen mu je ves svet, vse bi ga nosilo na rokah, kedar pa ta zbeži, zginejo tudi prijatelji, enako senci, ki se na tihoma umakne mogočnemu solncu ter pripusti pisane cvetke pekočim žarkom, da slednjič popolnoma ovene. Davni rimljanski pesnik je pel: "Dokler bodeš srečen, imel bo-
deš dokaj prijateljev; Kedar napoči pa čas britki, ostal bodeš sam."
—	Imel sem prijatelje, prijatelje v samostanu, ki 'smo se ljubili med seboj, ali ti mi niso mogli nič pomagati, sicer bi jih doletela enaka osoda z menoj vred. Svetni ljudje pa, oh! ti večidel zaničujejo naš stan in največe Veselje imajo, ako nas grdijo po raznih časnikih in knjigah." — Pri teh besedah je omolknil oče Alfonzo — tako hočemo imenovati meniha.
—	Cez nekaj časa pa je zopet začel: "Ker naš je osoda nocoj tako čudovito združila, tri pregnance, hočem vama povedati vzrok svojega pregnanstva. — Pred nekimi leti sem bil nekaj časa v Ljubljani v samostanu.
"Oh, v Ljubljani ste bili!" seže mu Aleš v besedo, ki se ni mogel zdržati veselega vzklika pri menihovem omenu o ljub-Ijenškem mestu.
"Da v Ljubljani, v vašej deželi, kakor ste mi prej pravili, ! in še sedaj me prešine radost, kedar se spomnim onih časov. Ne le, da je dežela krasna, polna naravnih čudežev, temuč tudi ljudje so ondi blagi, pobožni, kolikor sem se prepričal.— Pozneje pa sem moral zapustiti prijazni ljubljanski samostan, ker sem bil poklican nazaj v svojo deželo Sardinsko, kjer sem živel v blagi zadovolj-nosti in edinosti med svojimi sobrati v tihej celici. Ko se je potem vnela vojska med Sardinijo in Avstrijo, iskali so nekateri sovražniki duhovščine povsod prilike, obdolžiti nas kakih pregreškov, najbolj pa so prežali na samostane, ker ti so jim vedno trn v peti. Ker smo prijazno sprejeli nekatere av-strijanske poveljnike v svoj samostan, — kar je dolžnost vsacega kristjana; — obdolžili so nas skrivne zveze s sovraž-i niki. Posebno mene, ki sem ži-1 vel dalj časa v Avstriji, dolžili j so izdajstva, podpiho v a n j a j 1 j udstva, itd. Z a s t o n j sem 1 opravičeval sebe 'in svoje so-1 brate, izgnali so nas iz samo- j stana, onim je bilo dovoljeno; ostati v deželi ter iskati pribežališča v kakem drugem samostanu, meni pa je bilo zaukazano zapustiti deželo v treh dneh. Nikomur ni vest nič hudega očitala; bili smo si popolnoma svesti svoje nedolžnosti, zato-raj nas tudi ta bridka osoda ni toiikanj oplašila. Vdali smo se v voljo božjo, poslovili se s solzami v očeh ter razšli na razne
L-va i n
/ celo ne, ko me rade noge bost le."
Pogovarjajoč se, gredo v hi-
-	šo in Micona stopi precej na
-	klop h peči, potegne mačka z
-	zapeči in sama sede na gorko.
> "Kar na peč mi boš prine-i sla, ako bodeš kaj skuhala. Zakaj bi pogrinjala mizo, ko ni ■ treba."
Micona se razprostre po za-, pečku in položi roke po peči. "Aha, mrzlo je še, sedaj še le prav čutim."
Otroci so radovedno gledali teto.
"Nič vam. nisem prinesla, kaj me gledate; saj veste, da ni bilo še semnja."
Micona se je šopirila v za-pečku, Jeran je sedel pri mizi in gledal teto, Jeranka je pa kuhala kavo, zakaj teti je bilo treba postreči.
(Dalje prihodnjič.) —:-o-
BE 100#
WITH YOUR ' ©
BUYWMOOHDS
DELO DOBIJO
Dobro službo dobi
Sprejme se natakarica, najraje Slovenka, za 5 ali 7 večerov v tednu. Za podrobnosti pokličite Yankovic Cafe, 528 E. 152. St. Liberty 9387. (x)
Delo dobi mesar
Izučen mesar dobi dobro in stalno tlelo v slovenski mesnici. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(x)
MALI OGLASI
Stanovanje in lokal
Odda se trgovski lokal in 6 sob, ali pa samo sobe na 1293 E. 55. St., vogal. Zglasite se pri lastniku zadej.	(11)
Lepa prilika
Naprodaj je popravljal niča čevljev z vsem orodjem in stroji. Na teden dela $100 prometa in več. Zglasite se na 14610 St. Clair Ave., ali pokličite IVanhoo 8045. Jako lepa prilika za podjetnega clqveka	(x)
Tri sobe v najem
V najem se oddajo 3 čedne sobe, pripravne za noVoporo-čenca. Vse udobnosti na razpolago. Naslov dobite v uradu tega lista.	(12)
Stanovanje iščejo
Išče se 4 sobe za 3 odrasle osebe brez otrok. Niajraje v Collinwoodu ali v Notinghamu. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče IVanhoe 3929. (12)
RENU AUTO BODY CO. _
982 East 152nd St. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC _GLenvUle 3830._
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ISNdicott 9359
(!% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
East 81st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderaon 9281
8e priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo tflfoo
n dobro.	_
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo RdL
IVanhoe 2237 COIN A SLOVENSKA IZDELOVAL-NTJCA NAGROBNIH SPOMENIKOV
I
ŽALOST IN VESELJE
Spisi Andrejčkovega Jožeta.
Svoboda
Položaj na Balkanu
e® je dobro sprevidel, ka-re njegovega tovariša la-
*	m tudi sam je čutil vedno Je to nadlogo. Ali kako si zagati? Nikjer v obližji no_
iega človeškega stanovanja,
10	gozdna drevesa, ki ne ro-"zitnih sadov. Ko bi bila
orožje pri sebi, ubila bi 1 med Potjo kako divjo ži-Pa sovražniki so jima vse . ' samo majhen žepni lmel je Aleš pri sebi. Tiho hs<jdela na mokrih tleh in e'a v enomer v plapajoči J- Nobeden si ni upal ra-P" drugemu svoje britke te-' bi se bala drug dru-^ ® tem odvzeti pogum, "noto kmalo predramijo koraki in __ "hvaljen bo-,ezus Kristus!" začuje se «> doneči glas v obližji.
hV" ?0lde platena oba" :
i'atu kviško, začudena g, krog sebe, od kod bi ta nenavadni človeški >
■
sdi i
J se približa iz goščave sl'odne starosti v meniški er obstane nekoliko korala Pred našima begunoma. ' n žar mu je obseval res- 1 F az- čegar čelo je bilo na- 1 I v gube; njegove ponos- 1
*	Vendar nekako ljubezen |"Ujoče oči so bile fvprte 1 1'Sa dva popotnika, kot bi 1 I na mah pregledati vso 1 I "otranjost. Krog ledij 1 |Lm.u je bel prevoz, na ka- 1 f Je visel paternošter s • t ■ To je vdihnilo begun- ' |8V ?Vi P°Sum, zraven pa "
F etv° spoštljivost do tega 5
(
Of-« . ,	<
ia ( . 1 kam «ta name-„ Prijatelja?" nraša iu ^
v_' sta še vedno strela nevede prav, bi li ' U AU-vastnim očem, ali ne, a d, ?če tukaj še kaka člo-x Sa in v takovem vre- J
eš je ta -	• f
Pa i ta cas' odkar je ,
11	wSkem' že precej pri-|om Jezika, zatoraj ne- . lila .. 0dg0v°ri: "Nesrečna .'
havf; ^stvijanska vo-ia_ ! pijane rT-,Skega bliz° 1 iNai i , a sva iz vjetja
NbSSf'V8 dl\dni p0:
jka n ' Pa nikakor ne li?« «? »«. Tu-I, tor. J popolnoma ne- ,
bter ' hodiva H ' Cr^^a, kam sta vi dva j
t obrnn06 menih' "vi dva
Kn la ravno v nasprot-% že ' *Je je avstrijanska '
1 i 2a vama, še nekaj milj 1 „.mori bosta."	]
1 mori; ll, v	1
la j ' začudi se Aleš,
i
e hoH;' ko je mogoče, ,
rr".dni'»'
jo, da )1U- Meni se je vedno ' I Vend«?. greva Prav, pa go- '
f je SeLniSem vedeL KaJ i }p0f.al dJ začeti "
fh tajte,d0 J»tri.» pravi : fosušn k ^»ju. da bi l5k0 ... 1 koliko premočeno ' ^ do C,1 vaiu jaz spre-I kjer ga morskega me-la, na j* morda dobi kaka ,Vl.nakaterej se potem lah-J vani! °Pet domu. Po su-fi	nemogoče, ne mo-
časiHi° ogibati Uudi." '' "po m gosPod," pravi bob" n!10rjl nama je še ve-• SPozTjf^' nego po su-
il Laha I "aju koj' da
limava r, un tega Pa tu-v°zmn^arja' da bi Pla-v Bo
^kdar f imejta zaupanje, se tiče6 ZapUSti revožev;
lagal vaJailnega zavetja,
2^oče tm jaz'ko-tudj	' ceravno sem
'i Cain,62' Znanec."
leš neshaano!" vzklik-Prel h besedab-eridar zakaj '>»
i i For Victory...
i f Buy } jI U.S. DEFENSE
y? BONDS STAMPS
Da, tudi svoboda ni dobra, če, jo je preveč in jaz mislim, da je to preveč svobode, da napravijo volitve, kadar hočejo. Volitve,! to so velike svobodščine, da ljudje izrazijo svojo voljo in ko so volitve enkrat končane, bi moralo to dražati vsaj eno leto. Toda politikaši hočejo ljudi prisiliti, da bi odobrili, kar oni zahtevajo. če ne zmagajo pri enih volitvah, pa bodo ponovne volitve, j To niso svobodne volitve, am- • pak so prisiljene. Da ni denarja, to lahko verjamemo in dokler bo politika gospodarila, to- 1 liko časa bo vedno premalo de- ■ narja.	;
Ko so bili župani Kohler in \ Miller, tedaj je bilo vedno do- ' volj denarja v blagajni. Sedaj j sem čital v listih, da skrbi na-šega župana, kje bo dobil denar, j ker so zavedni volivci rekli pri volitvah "No." Zdi se mi, da ] imajo naši councilmani malo preveč plače za tako malo dela 1 in koliko je pa še drugih, ki tudi niso neobhodno potrebni pa ima- r jo precej lepe plače. Take bi bi- j !o treba malo potipati, pa bo v kmalu dovolj denarja.
Čudno je, da ravno tisti, ki nam sedaj hočejo naložiti večje , davke, so priporočali, da se na- j, jemnina zamrzne, da gospodar- g ji ne smejo zvišati najemnine, j potem pa zahtevajo še večje' s davke. Vsak prav dobro ve, da g od velikih stanovanskih poslopji je največ davka. Ne vem kako more to iti skupaj, najemnina je j vedno ista stroški pa vedno j večji. Potem pa še hočejo, da <> bi volili za višje davke. Oh, pa- d met! Prav je, da so šli volit za- d vedni volivci in da so rekli "Ne." š Vi ste nam ustavili najemnino, g ko vsak ve, da je za te čase prenizka, zato pa tudi mi ne bomo volili za vas. Pozdrav,	p
Frank Opaskar, Sr. n
-o----g
Kupujte vojne bonde! č
Ankam. — Turški list "La Turquie" je v začetku decembra objavil članek o Jugoslavi-Iviji, v-katerem ostro zavrača pisanje bolgarskega časopisja, ki govori o "bivši" Jugoslaviji. Bolgarska morda misli, da Jugoslavija na zemljevidu ne obstoji več in da je le še spomin iz godovine. Toda Jugoslavija še živi in ni mrtva. Kmalu bo : vstala, vse večja in silnejša ne- ' go je bila.
* ^
Vplivni turški list "Yehi Sa-bah" piše o Albaniji in trdi, da je zasedba te dežele Italijanom 1 le v breme, izvor intrig, težav 1 in neprestanih bojev. Albanija 1 je majhna dežela in tudi v go- 1 spodarskem pogledu nima veli- c kega pomena, toda radi tega se 1 ji ne sme odrekati neodvisnosti. 1 Taka krivica bi odmevala po 1 vsem balkanskem polotoku in | na vseh obalah Sredozemskega morja.
* ^
Rumunsko časopisje je polno pozivov, s katerimi se vspod-buja prebivalstvo k potrpežljivosti in "duševnemu ravnotežju." Rumuni so nezadovoljni, -v ski^eh in ne verjamejo več ^ nikomur. Odkar so se Ameri- " kanci izkrcali v Severni Afriki, je je pesimizem v Rumuniji še h povečal, posebno ker narod J umpatizira s nasprotniki osi-5Ča.
Radio Budimpešta poroča, da n ie nemški načrt repatriacije v k Bosni živečih Nemcev, ki obse- C >a 20,000 oseb, deloma že izve-ien. Večina teh Nemcev pripa- g la poljedelskim slojem; manj- n še je število rudarjev in dru-?ih industrijskih delavcev zi
s,
Angleški list Daily Sketch k )oroča o govoricah o neki važ- t? ii kupčiji med Nemčijo in Bol- š: ,rarsko, ki je bila baje zaklju- p :ene v sporazumu z Mussolini-
jem. Transakcija bo v kratkem končno veljavno odobrena na sestanku Ribbentroppa s kraljem Borisom.
Gre iza prikl j učenje raznih jugoslovanskih krajev v vzhodni Macedoniji k Bolgarski, na račun odškodnine za razljčne bolgarske koncesije na drugih poljih.
Boris bo baje poskušal prisiliti Bolgarsko do bolj aktivnega sodelovanja v vojni. Kje bodo uporabljali bolgarske čete, ni znano — nikakor ne proti Rusiji.
*
Rumunski časopis "Universal" piše v zvezi z zavezniškimi i uspehi v Severni Afriki, da so ; povzročili "ogromen vtis na < moralo in odpor v balkanskih 1 deželah." Vse romunsko časo- j pisje vodi veliko kampanjo na- < per j eno proti izpodkopavanju i narodove morale s širjenjem i vznemirljivih govoric v javnih < lokalih.	(J.I.C.) i
l
--j
NAŠA DEKLETA !
Slika iz našega kraja.	S
Spisal Podftoričan. * g
^WWWA^^ 1
Ko je ni bilo k jedi in je bila žena vsa objokana, vpraša L Jeran: "Kje je pa punica " r "Kaj vem?" zaihti žena. "Kam je šla?" "Menda od hiše. . . . Jaz ji lisem mogla obljubiti obleke, r <er ne daš denarja, je pa šla. t 3h, kaj sem še učakala!"
"Tako, tako! Tako si jo od-£ojila!" zabrusi ji Jeran prek nize.	„
Jeranka poskoči, ker se ji je idelo očitanje krivično, pa na- n stane vik in krik, da so otroci car bežali od mize. Ako sami akega krika niste videli in sli-sali, mislite si ga, jaz vam ga << jopisati ne morem.
ii
4. Prešiča prodaj, pa jo obleci!
Nihče ni vedel, kam je šla Uršika. Mati je objokovala izgubljenega otroka, oče je ben-til potepeno hčer> in mož in žena sta obdolževala drug drugega in se srdila; otroci pa so prestrašeni stikali glavice in si šepetali: "Oh, kakšni so naš oče, kakšna so naša mati! Kako je sedaj dolg čas pri nas. Ta Uršika, da je to naredila. . . . Vse ji dado, kar hoče imeti, pa jim to naredi!"
Čez dva dni potem — Jeranka je ravno nastiljala v svinjaku, Jeran je pa cepil drva ondi na tnalu — pridrsa okoli ogla na dvorišče priletna ženska. Ogrinjalko je imela kar čez glavo ogrnjeno in tesno pod brado speto, dva vogala je pa podvijala z rokami, da se je ogrinjalka bolj prijemala života, kar je bolj grelo. Ta ženska je bila Jeranova teta, po domače Babnikova Micona iz Zadolja.
Takrat se je držala posebno hudo. Iz udrtih očij je sijala neznanska oblastnost, usta je pa stiskala jezno, da so se ji kar grabenčki delali do ušes in sta šilasti nos in ostra brada silila drug k drugemu, kakor bi si bila sorodna.
Jeran jo opazi šele tedaj, ko * se mu oglasi za hrbtom:
"Si pa priden Tonček; kar bi imel pripraviti jeseni, pa sedaj napravi jaš."
"Kaj, ste vi, teta? . , . Veste, saj nam ne manjka drv za sedaj, jeseni sem jih bil dosti naklal, pa napravi j am za poletje, ko časa ne bo, katerega je sedaj dovolj."
"Kajpak, hočeš reči," zavrne ga strupeno Micona in vpraša: > "Kje je pa ona?"	;
"Lejte, tam-le nastilja v s vi- \ njaku!" "Kaj imate še rilce?" Jeran pusti sekiro v kladi in stopi za njo, v srci godrnjajoč: "Kaj je pa tebe prineslo?"
Micona se obesi na pregrajo : in zaječi :"Pokaži, kako si zre- ' dila!"	i
Jeranka se je kar zgenila, Lako jo je prešunil tetin glas.
"Kaj, ste vi, teta? Kako sem . -:e prestrašila! Stelja šunp, pa vas nisem prej slišala."
"Kaj, se me bojiš? Ali imaš ! kaj na vesti, kali?"
"Kaj bi se vas bala. Malo se mi zdi čudno, ker ste prišli ta- ■ ko nepričakovano, pa sem se prestrašila." ' "M-hm. . . . Eno imate?" ■ "Eno še! Štiri debele smo i prodali, to bodemo pa doma za- ] klali, da ne bode treba kupova- { ti zabele."
"Tako ni take revščine, kakor sem mislila. . . . Tako, klali boste tudi, klali? ... Pa ta- ' 1:6 veliko žival " "E teta, bo še več zabele." "Namesto da bi varovali.— Kje so pa drugi?"
"Saj gremo menda v hišo?" pravi Jeran.
"Kajpak, jaz bom pa močne kave skuhala, da se teta segrejejo," hiti Jeranka. "Ni mrzlo, pa te sape vendar človeka pre-mrazijo."
"Malo sem res trda postala. Menda bi nekoliko kave storilo ( dobro."
"I, komu pa ne? Teta, dolgo vas že ni bilo pri nas."
"Kakor bi si bili tako malo v rodu," meni Jeran.
"Človek se ne utegne odtrgati od doma; komaj ta čas pusti doma, kadar gre po opravkih. J Ako nimam gotovega opravka, i'
ne grero rada od doma, sedaj,
j :
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
1)R. J. V. ŽUPNIK
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.	(Jan. 14, 18)
4»
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERŠE
Celo zaroto so zoper vas začeli. Čudim se le, da ne nastopite z orožjem proti zarotnikom."
"Zaroto? O, že vem,.vi mislite na tiste shode v Štajer-dorfu," je rekel Hendel, ki je zaničljivo napihnil ustnice. V mislih vam je admontska sodr-ga v gostilni "pri modrem jelenu." To mi je vse znano. Li naj naženem štajerske strelce zoper par tercijalk, ki ob potoku brusijo jezike "
"Prosim, gospod!" je rekel Radlinger, ki je postal rdeč v obraz. "Zarotilo se je dvanajst mož, med njimi dva patricija."
"Saj vem. Ti gospodje sede v gostilni, se zalivajo z vinom in se.zadirajo s svojimi jeziki ob štajerskega sodnika. Naj imajo tO1-veselje. Če bodo kalili Mir, kar se doslej še ni zgodilo, vzamem gostilničarici vinotoč, pa je konec besedi. Če bi sedaj kaj drugega ukrenil zoper gostilno "pri modrem jelenu," bi se mi smejale krave! .— Vas vznemirjajo papeški maliki — saj ste bili ravnokar priča, kako sem jih nekaj po-metel. Drugi še pridejo na vrsto. Poglejte! Poglejte!"
Z rokami, na katerih je imel nataknjene bele rokovice, je pokazal na reko, ki se je valila v kristalno čistih valovih:
"Ne vidite ničesar? Tudi jaz ne. Kje je most, kje križ, kje stara šara? Vse so odplavili valovi. Tako bo čisti, novi nauk poplavil iz Štajra vse papeško praznoverje. Kmalu ne bo o njem nobenega sledu več."
V farni cerkvi so v tem trenutku žalostno zapeli večerni zvonovi. Tako čudno so zveneli, brez zvenka, brez mehkobe, kakor da bi bili ubiti.
"Gre li kdo k pridigi?" je hudobno vprašal Hendel. S svojimi spremljevalci je stopal po švicarski ulici gori.
"Greste li vi, Radlinger? Pa, preden greste, si kupite pri katoliškem lekarnarju prašek zoper spanje."
Čeprav se je smejal, so vendar padale njegove besede kakor kladiva, ki mečejo iskre.
"Zares, gori pri fari malo dajo na svojo čast!" je smeja-je se nadaljeval. "Za psova-čem, ki je pa vendar imel v sebi nekaj duha, je prišel šum-Ijač, ki še besede ne spravi iz sebe, če je ni preje zapisal. . . .
To je žalostno, to je sramota. Zadnji čas je že, da zadoni prava, čista božja beseda z glavne leče, ki jo sedaj oneča-ščuje ta prazni žlobudrač. V farni cerkvi sta pokopana moj oče in moja mati. Te kapuci-nade tega praznoglavca oneča-ščujejo njih prah. Cesar je govoril o treh letih. . . . Tretje leto bom jaz skrajšal ..."
Te Hendelnove besede so se kmalu raznesle po vsem mestu. Tudi v Garstenu so jih zvedeli. Za to je skrbel učitelj Lindner. Hendel da nikoli ne mlati prazne slame. Če pravi, da bo prikrajšal tretje leto, ko naj ves Štajer postane luteranski, gotovo ostane pri svoji besedi.
"In če pravir-^da noče, oprostite, prečastiti oče! — da bi še nadalje onečaščevale vaše kapucinade prah njegove matere, potem je gotovo, da na prihodnji praznik presvetega Rešnjega Telesa ne bo pel pri farni cerkvi noben katoliški zvon več."
Karel je obledel pri teh be-
... Vi lahko opazite vsak čas
T" REBA je nekaj posebn« da se doseže sloves, ki 1 vpošteva vsak. Coca-Cola '' tissto nekaj posebnega, ki1 ne dobi v nobeni drugi pil« k či . primes najbolj^ L okusa, ki napravi Coca-^ ak h> svojevrsten okus. ^ H radi pomanjkanja v v< M nem Času je d°v* P* Coca-Cola. Imejte v* :W!| vedno eno stekli 0	te v Ameriki naj"
priljubljene pijače v ledenici za osvežil"-
V taborižču . . . ledeno-Coca-Cola, seveda.
sedah in je rekel: "Hendel ima slab okus. Pokvarilo ga mu je rjovenje njegovih pridigarjev." Ves tisti dan ni izprego-voril ne besedice več, tako je bil užaljen njegov pridigarski ponos. Njegovi podložniki so imeli težke ure. Pa še druga bol se mu je vedno krepkeje pojavljala. Bal se je Hendel-na. Groza ga je bilo, če se bo uresničilo prerokovanje opata Helerja, da bo kmalu bila zadnja ura za Štajer in garstenski samostan. . . .
"Kaj storiti? Kaj naj za-brani nesrečo? Nehote se spomni nečimerni, malenkostni mož v stiski in sili na Alberta, junaškega bojevnika boEjega. . Morda je pa vendar le dobro i pridigal. Sicer je zmerjal, toda, na trd les spada trd klin. , . . . Albert, da bi bil sedaj ti tukaj! Da bi le kmalu prišel! . Nemirno se je oziral Karel iz svoje sobe po Železni cesti doli. Bila je prazna in zasnežena. l Bilo je proti koncu svečana, j Lahko še minejo tedni. Karel je še gledal skozi okno. Toda ' obupal je, da bi Alberta videl pred četrto nedeljo v postu, i Poslal bi sela v Admont, toda nikogar ni, ki bi hotel v snego-vih in viharjih postaviti, svoje
t življenje v smrtno nevarnost." * * *
i Železna cesta je bila s sne-i gom pokrita. Nihče se ni upal na njo. Po njej je hodila ble-. da smrt. Kar prijaha na hromem belcu menih, ki se mu mraza in *truda tresejo roke, da komaj drži uzdo. Pri jahal je čez novi most, potem je zavil proti Garstenu, proti samostanu. Vratar ga je zagledal skozi okno in je glasno zakli-cal: "Čudež, gospod pater Albert prihaja."
Bil je Albert. Morali so ga dvigniti iz sedla. S težavo je omahoval v samostan, oprt na dva brata. Sedem dni je bil na potu, po katerem hodi bleda smrt. Zadrževali so ga v Admontu pobožni bratje, ki so ga vzljubili. Toda njegovo srce je hrepenelo in koprnelo po Štajru. Slutil je, v kakšni nevarnosti so tam uboge duše, pred oči so mu stopali črni naklepi Hendelnovi. Ponoči mu je donela na uho mila prošnja opata Helerja. Zajahal je konja brez služabnika, ki se je
W,h\itney W i lllar d' Straight, rojen v Ameriki, ki sluzi sedaj pri angleških zrakoplovcih je. bil od Nemcev zapet, in zaprt, v Franciji, odkoder je pobegnil skozi okno jetnišnice, pobil stražo in potem srečno zopet dospel v Anglijo, Na begu si je močno poškodoval obe nogi.
General Alphonse Pierre Juin je bil imenovan poveljnikom francoske armade v Afriki pod vod šivom generala Girauda.
— ter s tem prihranite čas elektrikarju . . . zlasti sedaj, ko- je odšlo toliko elektrikarjev v armado in k mornarici ali v vojno industrijo.
AKO SE ŽICA PRETRGA NA SREDI
Potem pa ovijte s tapom obe žici skupaj. Ne rabite drugo kot tape elektrikarjev.
Ovijte vsako žico posebej s tapom, kot ga rabijo elektrikarji.
Odstranite razcefrano prevleko ali slabo inzulacijo.
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
\KO SE ŽICA STRGA BLIZU STIKA
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
Odrežite del razcefrane žice in odstrgajte inzulacijo na koncu.
Denite oba konca žice zopet v stik in ju pritrdite z vijakom.
Odvijte vijake in potegni te žico ven.
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
NAPAČNO
Denite žico najprej okrog obeh rogovil. Drugače, če potegnete za žico, bo trpela samo žica in vijaka.
PRAVILNO
Ovijte žico okrog rogovil. Ako boste potegnili žico, je poteza na inzulaciji. žici in rogovilah.
STIK MORA BITI RAVNO PRAV
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA. OČETA, SINA IN BRATA
John Paulin Jr.
ki Je preminil dne 14. januarja, 1940.
Tri leta že počivaš v grobu, v kraju večnega miru, duša Tvoja pa uživa zdaj plačilo pri Bogu.
Žalujoči ostali:
Soproga JUSTINE in sin HAROLD. JOHN in MARY PAULIN. starši. MARY, ANNE, ALMA in ALBERT,
sestre in brat. Cleveland. O., 14. januarja, 1943.
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Razdvojite nekoliko stik "A" a vašimi prsti, samo toliko, da bo šal tesno v stik.
Ali zavijte samo kance « kle&&mi, samo toliko, da-bo Sej tesno v stik.
Ako stik "A" n egre rad v stik "B," so morda vzmeti v "B" oslabele.
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
THE ELECTRICAL LEAGUE 18. nadstropje * Midland Building? * PRospect 5522
E30I
Ali iščete delo?
s	*Y
v?	____ELEKTRIČNO ŽICO!
KAJ STORITI S POKVARJENO ŽICO IN STIKOM
bal snežene puščave in smrti, in 1 se je čisto sam podal na pot. Sedem dni je bil na poti, de- j setkrat je jahal mimo smrti, j Sedaj se vrača v samostan, iz katerega ga je iz same nevošč- i ljivosti pognal predstojnik. 1 Toda vse odpušča. Ko so prine- ] sli onemoglega v njegovo celi- < co, so ga prosili, naj miruje. ; Prinesli so ponev z gorečim ; ogljem, da bi mu segreli poste- , ljo. Toda prepovedal je vsako : strežbo.
Ko se je nekoliko odpočil, in so mu bili zopet pokorni udje, je vstal ter je šel k vikariju Karlu, da ga pozdravi. Ta je že čul o njegovem prihodu ,šel mu je nasproti in mu je prijazno rekel:
"Hvala Bogu, da prideš." Albert se je, kakor veli pravilo, spustil na kolena, ki so bila od ježe in mraza vsa trda, in vi-karij mu je podelil sveti blagoslov.
"Gospod," je rekel nato Albert, "tukaj je denar, 150 tolarjev, po štiri odstotke." Iz nedrija je potegnil mošnjo in jo je dal vikariju. Konci prstov so mu bili zmrznjeni. In kako je mož izgledal! Oči so mu bile udrte, ves rumen je bil in se je zelo postaral. Strašni sledovi grozne poti so mu zrli iz mr-
tvaškobledega obraza. Vikariju je bilo skoraj žal, toda pogled na zlate tolarje mu prežene ves kes.
"Prav, da si prišel," je ponovil. "Gotovo te je gnalo domo-tožje, da si prišel v takem vremenu, ko sem te najmanj pričakoval?" Albert se je nasmejal. Domotožje! Po Garstenu! Po kraju preganjanja in zaničevanja. "Ne, gospod, nisem imel domotožja," je mirno, nekoliko zasmehljivo rekel. "Saj sem tujec v vašem samostanu. Vendar sem si mislil, da me boste v postu potrebovali v Štajru, pa sem prišel."
"To mi je zelo ljubo. Samo žal mi je, da si moral na potu prestati toliko nevarnosti," je rekel Karel, kar je le mogel prijazno. "Prinesi mu pol kozarca zavretega vina," je ukazal bratu, ki je čakal v sobi. Sedaj je premišljeval, li naj pove Albertu, kako je v Štajru, ali ne. Sklenil je, mu vse razo-deti. Kajti Albei-t mora takoj na delo, niti trenutka ne sme zamuditi, sicer bo vse izgubljeno.
"Drago mi je, Albert, da mi-
■	sliš in skrbiš za Štajer. Sedaj s ti povem, da se je ta čas mar-
■	sikaj zgodilo, kar me zelo boli in mi provzroča velike skrbi. Nič ni veselo v Štajru, nič lepo. Sedi! —
. Žalibog! Moje pridige, ki sem jih imel v Štajru in sem rotil in prosil v duhu našega Gospoda Krista za mir, so bile
zastonj. Hendel je čisto drug človek, kakor sem si ga mislil. Hudoben mož je, ki se ne meni za mojo ponižnost in krot-kost. Zasmehuje me in mi odbija roko, ki sem mu jo ponudil v duhu Kristovem, v duhu ljubezni in usmiljenja. Noče
miru, hoče boj do uničenja.! rje! Tudi mi moramo P^j po enakem orožju, da vid" če kaj dosežemo. Meni m no, grmeti in razsajati na' prenehal sem. Ti to znaš.
(Dalje prihodnjič.)
-o- j
Tisto eKstra nekaj!
gjfe ®5c
Cleveland Coca-Cola Bottling Company PRospeet