Izhaja vsak dan zjutraj razvcn » ponedeljkih (n dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletna 2-—; me-sečna naročnina Din 20'—, za tujino 80—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70, 80-69 in 30-71 Jugoslovan Rokoplio* ne frtiim« Oglasi po tarifi in dogovoru. Oprava »Ljubljani, Gradišče! tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta 5t 24. tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt ček. rali.t IJiibUnrm 1f>G2l. St. 98 Ljubljana, sreda, dne 29. aprila 1931 Leto II. LEON BERARD, francoski pravosodni minister, eden izmed kandidatov za mesto predsednika republike. Predsedniške volitve v Franciji določene na 13. maja Pariz, 28. aprila. AA. Danes bo predsednik vlade predložil predsedniku republike v podpis dekret, ki se z njim sklicuje na dan 13. maja velika narodna skupščina k izvolitvi novega pj.g^i --jnika re"”blike. Albert Thomas v Beogradu »>„ograd, 28. aprila. 1. z brzovlakom je davi ob 8. dopotoval v Beograd ravnatelj Mednarodnega urada za delo g. Albert Thomas, še predno je vlak prišel, se je na neronu zbralo večje število uglednih oseb za jem odličnega e'"ta. Zunanje mini~trstvo je zastopal pomočnik Potic, za francosko poslaništvo pa je prišel odpravnik, poslov. Nrfvsfočt sir 'bili" Še žaštopntki i-azriih go-F,podarskitr~asttmovr Ko je ob prihodu vlaka Thomas stopil iz vagona, se je pozdravil z navzočimi, nato pa se je odpeljal v hotel »Srpskl kralj«. Danes ob 10. dopoldne je Thomas pcsetil predsednika vlade, ob 10'30 pa ministra za so-cijalno politiko in narodno zdravje. Ob 13. je minister za socijalno rtdittko Nikola Preka priredil na čast Thomasu kosilo v hotelu »Srbski kralj«. Kosila so se med drugimi udeležili tudi ministri dr. Marinkovič, inž. Sernec in Stanko Šibenik. Popoldne ob 16. je imel Thomas v dvorani Industvijcke zbornice konferenco z zastopniki delodajalskih organizacij. Ob 18. je posetil Delavsko zbornico, kjer je imel konferenco z za-ovorr,r*^*icij. Program konference Male antante Bukarešta, 28. aprila, n. V ponedeljek 4. maja bo v Sinaji politična konferenca zunanjih ministrov Male antante. Na dnevnem redu konference bo v prvi vrsti vprašanje o zadržanju Male antante napram nemško-avstrijski carinski uniji. Pričakujejo, da bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš na konferenci znova predlagal, naj se sklene trgovski sporazum med državami Male antante in Sovjetsko unijo. Na konferenoi bodo zunanji ministri držav Male antante razpravljali tudi o sovjetskem dunvpin-gu. Inicijativo za razpravo o tem vprašanju bo dala romunska delegacija. Komunistična špijonaža v Nemčiji Frankfurt, 28. aprila, n. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je policija izsledila veliko komunistično industrijsko špijonažno mrežo po vsem Porenju. Razkrila je celo vrsto komunističnih celic. V nekem podjetju so policijski agenti aretirali inženjerja, ki je komunistom dajal vse načrte in črteže. V Kolnu so aretirali 14 komunistov. Položaj na otoku Madeiri London, 28. aprila. AA. Portugalske čete so pričele vojno operacijo proti upornikom na otoku Madeira. Angleški državljani so nastanjeni V nekih hotelih, ki so jih obkolili angleški mornarji. Vladne !n uporniške dete so priznale to ozemlje za nevtralen pas. Lizt>ona, 28. aprila. AA. Službeni komunike pravi, da se je oddelek vladnih čet izkrcal 20 km severovzhodno od Funchala in porušil radio-postajo. Po daljšem boju z uporniki «0 je zopet umaknil na vojno ladjo. Ujel je 16 vstašev. Akcijo so podpirala letala in vojne ladje Southampton, 28. aprila. AA. Semkaj je prispel iz Madeire vikomt Ullswater. Dejal je, da so prebivalci otoka zbežali v gore. Uporniki se pridno pripravljajo na obrambo. Kopljejo strelne jarke in minirajo ceste. Vstaši imajo težke topove in veliko strojnih pušk. Po mestu križari vojaštvo v jeklenih čeladah. Lizbona, 28. aprila. AA. Po uradnih vesteh iz Madeire so se vladne čete izkrcale pod varstvom zapornega ognja vojnih ladij v bližini Funchala in takoj zasedle mesto. Ko so čete uničile nekaj mestnih naprav, so se vrnile s 16 ujetniki na vojne ladje. Madjarski teroristi pred sodiščem Člani teroristične skupine iz Subotice so priznali svoje zločine - Cilji njihove akcije Soudeležba madgarskib uradnih mesi - Proces proti skupini, ki je organizirala atentat na vlak s poklonitveno deputacijo iz Savske banovine Beograd, 28. aprila, o. Pred nekaj dnevi je bil pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu končan kazenski proces proti članom madjarske teroristične organizacije v Subotici, ki so bili zaradi svojega nezakonitega in terorističnega delovanja obtoženi zločinov po členu 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. V tej skupini so bili obtoženi: ;acko Mihajlo, Rodiš Tivadar, Samo Janoš, Zvarinji Jene, Račko Dezider, Nanaj Cabo, Kasibaj Ištvan in Kalman Dragutin. Po členu 2. omenjene^ zakona je bil obtožen Rak Elek. Proces je trajal pet dni. V tem času je sodišče ugotovilo krivdo obtoženih, ki so pred sodiščem brez vsakega pritiska priznali 3 voj © zločine. Glavna oseba v tej skupini je bil Račko Mihajlo. On je od oktobra 19929. pa tja do svoje aretacije v oktobru 1930 bival v Subotici in vzdrževal vezo s sovražniki naše države na Madjarskem z namenom, (la (lobi pomoč za pripravljanje nasilne spremembe političnega stanja v naši državi. Daljnji njegov cilj je bil, da se nekateri deli kraljevine Jugoslavije nasilno odcepijo od celine in spoje z madjarsko državo. Sredstva za borbo, ki jili je Račko priporočal ostalini obtožencem, — našim državljanom — so bila tale: V slučaju vojne z Madjarsko naj bi se ne odzvali svoji vojaški dolžnosti. Objekte, ki služijo javnemu prometu, naj bi v korist Madjarski a v škodo naše države z Razstrelivi porušili. Da bi omogočil izvedbo te protidržavne akcije, je Račko svoje pomočnike oskrboval z denarjem in jih spravljal na Madjarsko, kamor je tudi sam hodil. Tam se zarotniki dobivali potreben pouk v ravnanju z razstrelivi in z orožjem. Vsa ta skupina je bila v zvezi z neko družbo na Madjarskem, ki deluje proti ureditvi naše države in proti javnemu miru pri nas. S priznanjem obtoženih je dokazana nji- hova zveza z nam neprijazno razpoloženimi duhovi na Madjarskem, dalje soudeležba uradnih oseb pri prehajanju teroristov preko meje in pri vežbanju in ravnanju z razstrelivi in orožjem. Te vežbe so se vršile v okolici Budimpešte, na madjarskem vojaškem vežbališču, kjer so teroriste preskrbovali z orožjem in z eksplozivnim materijalom. Na osnovi teh dokazov je sodišče obsodilo: Račka Mihajla na 6 let robije, Saba Janoša in Zvarinjija Jeneta vsakega na 4 leta robije, Bodiša Tivadarja in Kal mar ja Dragutina vsakega na 3 leta robije, Na-naja Čaba in Kasibaja Ištvana vsakega na 2 leti robije, a Račka Deziderja na 1 leto robije. Rak Elek, ki je za vse te akcije vedel, pa jih iz strahu pred maščevanjem ni prijavil oblastvom, je bil oproščen kazni. Vsi obsojenci so bili razen tega kaznovani z izgubo častnih pravic za pet let. V tej teroristični aferi sta dva momenta posebno važna: 1. nepobitno ugotovljeno dejstvo, da so teroristi dobivali vso moralno in materijalno pomoč iz Madjarske, in 2. da je bilo v to akcijo vpletenih nekaj bednih kreatur, pri katerih nikakor ni šlo za idejen boj, temveč so jih vodili samo najnavadnejši materijalni oziri. Slučaj Račka Mihajla, ki je bil kolovodja te tolpe, je povsem edinstven. On se je zapletel v to akcijo, ker so mu nekatere budimpe-štanske osebnosti po svojih agentih obljubile, da bodo šolale njegovo hčer, če jim napravi nekatere protiusluge. On je na to pristal kar iz lahkomiselnosti. Ko so mu nalagali vedno težje obveznosti, je napravil vse, kar so od njega zahtevali; sam pa se je s tem materijalno okoriščal. Z zaključkom te afere pa še ni končana akcija, ki jo vodijo naši sovražniki, poslužujoč se brezvestnih ljudi, proti naši državi. Pred državnim sodiščem za zaščito dr- žave se je začela danes nova kazenska razprava. Bistvo zločinov je isto, samo osebe na zatožni klopi so nove. Začela se je razprava proti Andreju Tilmanu, Antonu Kor-manu, Miji Kirhmajerju, Aleksandru Grosu in drugim, skupaj proti 15 osebam. Od teh so trije zbežali preko meje. Oni so obtoženi po členu 1 zakona o zaščiti države. Dva od obtoženih sta iz boljše družbe, onadva sta advokata, drugi pa so obrtniki in kmetje. Tudi sedanji obtoženci se, kakor obtoženci iz prejšnjega procesa, niso dali zavesti k zločinskim akcijam proti državi iz prepričanja, teni’, eč iz malenkostnega koristoljubja. V o’ tožnici, ki je bila danes prečitana pred sodiščem, se obtoženci dolže, da so pripravljali nasilno odcepitev ozemelj od naše državne svojine. Dalje sj obtoženi, da so, kakor tisti iz prejšnjega procesa, stali v tesni zvezi z našimi so vratni': na Madjarskem, da so dobivaU od njih orožje in razstrelivo, da so se dajali poučevati v ravnanju z orožjem in razstrelivom, in da so imeli nalogo rušiti objekte, ki služijo javnemu prometu. Oni so lansko lepo poskušali izvršiti atentat na vlak, s katerim se je peljala v Beograd poklo itvena deputacija iz Savske bano vine, V obtožnici državni tožilec podčrtuje, da so obtoženci priznali dejanja brez kakršnegakoli pritiska in da so sami prečitali zapisnike, predno so jih podpisali. V teku razprave pridejo gotovo, kakor v prejšnjem procesu, na dan dokazi o delu naših sovražnikov v sosednih državah, ki so v nekaterih jugoslovanskih emigrantih s Perčecem in Paveličem na čelu našli zveste izvrševale svojih namer. Za sedaj je jasno, da je ta afera v zvezi s prejšnjo, ker so vse osebe iz inozemstva iz istih krogov zapletene v sedanjo afero. Sestanek komisije za kontrolo avstrijskih financ Francija, Anglija in Italija so se sporazumele, da se skliče seja te komisije radi proučitve nemško*avstrijske pogodbe Rim, 28. aprila, n. »Tribuna«; poroča, da so zastopniki Velike Britanije, Francije in Italije izmenjali svoja mišljenja o tem, da bi se pred sestankom Sveta Društva narodov vršila seja komisije, ki ima nalogo kontrolirati avstrijske finance. Ta komisija, ki so jo leta 1923 ustanovili zastopniki držav, ki so jamčile za takratno avstrijsko posojilo, namreč Velika Britanija, Francija in Češkoslovaška, bo morala sedaj proučiti zasnovano avstrijsko-nemško carinsko unijo in ugotoviti, dali jo ta carinska unija v kakršnemkoli oziru v nasprotju s protokolom z dne 4. oktobra 1922, s katerim je Avstrija napram zavezniškim državam prevzela obveznost, da bo varovala svoji politično in gospodarsko nezavisnost. To vest komentira rimski list tako-le: Izgleda, da so končno našli pravo pot. Čudimo se že, pravi list, zakaj so si vlade, ki so direktno prizadete spričo zasnovane*av-strijsko-nemške carinske unije, toliko razbijale glave pri iskanju procedure, po kateri naj bi se rešil ta problem in ustvaril forum, ki bi bil kompetenten, da sklepa o tem vprašanju, ko vendar že obstoja organ, ki so ga ustanovili za to, da kontrolira in nadzira vse, kar se nanaša na finančni in gospodarski položaj v Avstriji. Ta organ je baš ta kontrolna komisija, ki ima še to prednost, da jo je ustanovilo Društvo narodov, v katerem so včlanjene vse države. Ta komisija bo torej mogla rešiti to vprašanje v interesu vseh držav, posebno pa onih, ki so direktno prizadete zaradi nameravane avstrijsko-nemške carinske unije. List končno izraža prepričanje, da bodo vladni krogi to vest potrdili in da bo finančna kontrolna komisija za vezniških držav proučila z vso resnostjo in rešila s pozitivnimi rezultati vprašanje zasnovane nemško-avstrifike carinske unije. Dunaj, 28. aprila. A A. Korbiro poroča: Včeraj je dunajska vlada prejela vabilo tajništva Društva narodov, naj se da zastopati na majskem zasedanju Sveta društva narodov, na katerem pride v razpravo avstrijsko-nemški protokol o carinski uniji. Avstrijska vlada je odgovorila, da vabilo sprejme, in sporočila, da pride v njenem imenu v Zenovo podkancelar in minister zunanjih zadev dr. Schober. Dunaj, 28. aprila, d. Snoči je prišla iz Rima sem vest, da bo nemško-avstrijski carinski načrt proučil tisti finančno-kon-trolni odbor, ki je bil leta 1922 postavljen, da vodi finančno jerobstvo nad Avstrijo, in da v glavnem pazi na to, da ostanejo avstrijske zastave za posojilo Društva na- rodov neomejeno ohranjene za obrestno službo tega posojila. Ker pa te zastave z načrtom carinske zveze niso na noben način tangirane, namerava avstrijska vlada za slučaj, da bi se vest iz Rima izkazala za resnično, obvestiti finančno kontrolni odbor, da sedanjim finančnim položajem Avstrije ni dan niti najmanjši povod, ki bi upravičeval kontrolni odbor h kakemu nastopu. Tudi s carinsko zvezo na noben način ne bo tangirana obrestna služba za po sojilo Društva narodov. Ta korak Avstrije bo najbrže združen z diplomatično akcijo v Rimu in bo izvršen morebiti že v najkrajšem času. Razvoj političnih prilik v Romuniji Jorgina stranka bo sodelovala pri volitvah z liberalci, narodno- kmetska stranka pa s socijalisti in narodnimi manjšinami go. Danes je prevzel svoje resorne posle. Bukarešta, 28. aprila. AA. Rador poroča; Novinarji, ki so tukaj zastopani na kongre- Bukarešta, 28. aprila, n. V političnih krogih prevladuje splošno prepričanje, da bo vlada meseca junija razpustila parlament in takoj nato razpisala nove volitve. Ministrski predsednik prof. Jorga je poslal prvakom svoje stranke pismo, v katerem je dejal, da on ni šef stranke in da se volitev aktivno ne bo mogel udeležiti. Voditelji Jorgove stranke so se včeraj sestali s šefom liberalne stranke Duco. 'Na tem sestanku so sklenili, da nastopijo pri volitvah enotno. Nacionalno-kmečka stranka pa je sklenila, da bo pri volitvah sodelovala s socialisti in narodnimi manjšinami. Titulescu je včeraj odpotoval iz Romunije v London. Pravijo, da se bo umaknil iz političnega in diplomatskega življenja. Med tem je v Bukarešto prispel zunanji minister Ghica. Takoj po svojem prihodu se je sestal z ministrskim predsednikom Jorgo in v posebni avdijenci je kralju položil prise- su Male antante tiska, so včeraj položili venec na grob neznanega junaka. V imenu jugoslovanskih novinarjev je govoril direktor Živančevič, v imenu češkoslovaških pa urednik Svihovski. Danes v torek, sprejme novinarje predsednik vlade prof. Jorga, v sredo pa N j. Vel. kralj Karol. Dogodki na Španskem Madrid, 28 aprila. AA. Vojno ministrstvo je pozvalo večje število oficirjev, naj podajo ostavko ali pa naj preidejo v rezervo, ker je vlada sklenila, da zniža vojsko. Železniška nesreča v Parizu Pariz, 28. aprila. AA. V bližini baslilske postaje sta snoči o 19. trčila dva vlaka. Ranjenih je bilo 80 potnikov. Beg z dežele Še vedno je narodna zakladnica de/.ela s svojim kmetskim prebivalstvom. Živila, si-rovine in vedno svež ljudski materija! daje narodu samo dežela. Vsa mesta se razvijajo le vsled dotoka z dežele in če bi usahnil ta, bi usahnila tudi mesta. Prav tako pa tudi industrija živi v prvi vrsti od dotoka z dežele, ker fabrike in mestno življenje tako zelo izčrpavajo ljudi, da bi zmanjkalo tudi pri vedno večjem izpopolnjevanju strojev ljudi, če ne bi dajala dežela vedno novih sil. V največjem interesu mest in naših podjetij je zato, da je dotok z dežele vedno stalen, a da je tudi kvaliteta v mesto prihajajočega življa čim boljša. Kajti od kvalitete dotoka je tudi odvisna bodoča miselnost in moralna sila mest. V tem je vzrok, da bi se morala mesta vse drugače zanimati za napredek dežele, kakor pa se dejansko. Kakor pa je dotok z dežele potreben in koristen ter za le premnoge kmečke ljudi edina možnost, da se prežive, tako pa postane škodljiv in usodepoln, kadar zavzame prevelik obseg. Takrat pa že ne moremo več govoriti o dotoku sil z dežele, temveč o begu z dežele in že več let slabi ta pojav naše kmetsko gospodarstvo, ki je še vedno osnova vsega našega gospodarstva. Zlasti katastrofalen pa postane beg z dežele takrat, kadar ljudje ne dobe dela in kadar je vsa posledica bega z dežele ta, da se v mestih poveča brezposelnost, na kmetih pa manjka delavcev za najpotrebnejše delo. Izguba je s tem dvakratna: mesto mora prehranjevati brezposelne ljudi, ki bi mogli na deželi dobiti delo, na kmetih pa zastaja delo, ker manjka onih ljudi, ki v mestu ne morejo najti dela. Škoda, ki jo vSled tega trpi narod in vse njegovo gospodarstvo, je na dlani. Beg z dežele je zato treba ustaviti. To pa je dosegljivo le na en način, da postane dežela prav tako privlačna, kakor je mesto. To pa danes ni in samo še prirojena ljubezen do rodne grude preprečuje, da ne nastane splošen beg z dežele, kakor se je v nekaterih deželah tudi v resnici že zgodilo. Danes je žal tako, da je dežela privlačna le za turista, ne pa za tistega, ki išče delo. Meščan hiti v deželo na odpočite!?, kmetski človek pa v mesto na zaslužek in tudi zato, da pride v mesto. Pri tem pa je treba vpoštevali še psihološki moment, ki veča beg z dežele. Vedno bolj se vsiljuje narodu mnenje, da so mesta tako silno nad deželo. To mnenje se širi od vsepovsod in izhaja še iz onih starih fevdalnih časov, ko je moral kmet pred vsakim slugom stali s klobukom v roki in v največji ponižnosti. Od tistih dob se je to mnenje skoraj ukoreninilo in vsak mestni človek, ki zna komaj pisati 111 brati, se smatra silno mnogo nad kmetom, ker puzria pa.r pridobitev civilizacije, ki jih na deželi še ne poznajo. Odtod tudi listi tako smešno neumen predsodek o manjvrednosti kmeta in tisto nekulturno govorjenje o »zabitem kmetu«, kar je zlasti priljubljeno pri bogatih, a nenaobraženih meščanih. A v lem omalovaževanju kmeta in njegovega dela je velik — in morda največji — vzrok bega z dežele. Dati kmetu večji ugled, je zato prvi pogoj za ustavitev bega z dežele, ker je v tem tudi pogoj kmetove ljubezni do zemlje. V zvezi s tem pa je treba dvigniti tudi vse kulturno življenje na deželi. Priznati je treba, da se je v tem pogledu že mnogo storilo, a treba je storili še več. Vas mora priti do svojega kulturnega življenja, Ja bodo ljudje na deželi imeli doma lepo, da jim ne bo treba samo garati, temveč da jim bo dana tudi lepa zabava. Standard življenja na deželi je treba dvigniti, ker je sedanji prenizek. Kmetski človek, ki je okusil življenje po fabrikah in mestih, ta se ne vrne več na deželo, tega je mesto čisto osvojilo, pa naj v mestu pogine od lakote. Asanacija vasi, dvig kmetijske produkcije, izboljšanje cen za kmetske pridelke, uvedba domačega dela v kmetskih hišah, vse to so sredstva, ki morajo omejiti beg z dežele. Ali poleg teh materielnih odpo-močkov bo vedno odločilnega pomena tudi psihološki. Ne bo konca bega z dežele, če se ho manj cenilo kmetsko delo od mestnega, če se bo govorilo in postopalo, ko da je dežela manj od mesta. Dežela in mesto sta dva enakovredna faktorja, ki morata drug drugega dvigati, ker le tako bosta oba napredovala. Danes se polaga največja pažnja na razvoj mest, kjer se hoče koncentrirati vse dobrine, ki jih sploh rodi kulturno življenje, dočim naj deželi ostanejo le ostanki. To je »motno naziranje in škodljivo prizadevanje, ker dežela ne more iiveti lwez kulturnih Fašistovska nasilja v tržaški cerkvi Tržaški fašisti so vdrli med mašo v šentjakobsko cerkev in razgnali ljudstvo Trst, ‘28. aprila, v. Kakor vsako nedeljo so se šentjakobski in magdalenski Slovenci tudi predvčerajšnjim o!) 9. uri zbrali v šentjakobski cerkvi, kjer je župniški upravitelj Ivan Omerza imel običajno pelo mašo s slovensko pridigo. Kakor v zadnjem času sploh se je zbralo v nedeljo v prostorni cerkvi silno mnogo ljudstva, da posluša božjo besedo v materinščini. Spredaj tik za obhajilno mizo je bilo mnogo slovenskih otrok in za njimi vse ljudstvo. Maša se je bila že pričela, ko so vdrli v cerkev fašistovski elementi iz šentjakobskega okraja. V majhnih skupinah so prodrli jia vse dele cerkve. Ko se je duhovnik obrnil do ljudstva in mu v slovenščini pričel oznanjati božjo besedo, so zagnali fašisti velik hrup in se pričeli vesti tudi lia- pram ljudem *e!o nasilno. Deca je pričela bežati iz cerkve. Žene so s strahom in trepetom branile svoje otroke in se ž njimi umikale proti izhodom. Možje so stali mirno, ne da bi se postavili nasilnežem v bran. Premagovali so svoj srd. Solze so jim silile v oči, a pobesnelih nasilnežev niso zadrževali, da ne bi ti to vzeli kot izzivanje in za povod za še večje nasilje. Duhovnik je stopil med svoje ljudstvo in ga branil. Otroke je miril, češ naj vztrajajo. Ljudje so se ozirali vanj, kakor da bi iskali pri njem pomoči. Ko so fašisti opazili, da se je duhovnik postavil v bran, so odnehali. Precejšnje število ljudi je zapustilo cerkev, za njimi so odšli še fašisti in nato se je maša nadaljevala. Poljsko-jugoslovanski kongres v Poznanju Važna resolucija gospodarskega odseka Varšava, 28. aprila. AA. Gospodarski odsek poljsko-jugoslovanskega kongresa v Poznauju je končni svoja dela in sprejel resolucije o turističnem prometu in trgovskih transakcijah. Kazen tega je sklenil, naj se izvoli stalen odbor zastopnikov obeh držav, da se olajša poljsko-jugoslovanski železniški promet z novimi tarifami, da se turisti-ka s potrebnimi ukrepi povzdigne, in podobno. Nato so gospodarski odseki poljsko- jugoslovatiskega kongresa končali prvi del svojega programa. Jugoslovanski delegat generalni konzul M a rodi 6 je v svojem govoru naglašal prijateljstvo razmerje med Poljsko in Jugoslavijo. Njemu sta se zahvalila podpredsednik poljsko-jugoslovanske-ga društva Jaroševski in opat Kneblevski. Trgovska zbornica je delegatom na čast priredila kosilo. Ko so si gostje ogledali mesto, so odpotovali v Gdinjo. Sto beograjskih dijakov na obisku v Zagrebu Velika nacionalna važnost sličnih dijaških obiskov Beograd, 28. aprila. Novoj ob 23-05 odpo tuje iz Beograda pod vodstvom Svojih učiteljev sto učencev beograjske trgovske akademije v Zagreb, da bodo prisostvovali proslavi Zrinjskega in Frankopana ter da vrnejo obisk zagrebških tovarišev, ki .so prisostvovali svetosavski proslavi v Beogradu. Ti obiski med beograjskimi in zagrebškimi učenci so se začeli pred dvema letoma, ko so zagrebški dijaki prisostvovali svetosavski proslavi v Beogradu. Te izmenjave obiskov med Beogradom in Zagrebom so velike važnosti za nacijonalno vzgojo omladine in dviganje njene ljubezni naprain kralju in d movini. Učitelji so pozvali učence, naj v čim večjem številu prisostvujejo tej proslavi. Letos se pridružijo potovanju k proslavi Zrinjskega in Frankopana beograjskim učencem tudi učenci iz Ljubljane in ostalih večjih centrov naše države. Za letošnjo proslavo je razpisan natečaj za najboljša dela učencev in sicer za učence v Zagrebu, učence v Beogradu pod naslovom: Moji vtisi s proslave Zrinjskega in Frankopaan leta 1931, za zagrebške učence pa pod naslovom: Moji vtisi s svetosavske proslave leta 1981. Najboljša dela bodo nagrajena z nagradami po 500 Din. Nagrade se bodo razdelile na letošnji proslavi Zrinjskega in Frankopana v Zagrebu. Zborovanje ljubljanskega gremija trgovcev Sinoči se je vršil v krasni dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani redni letni občni zbor Gremija trgovcev v Ljubljani. Uvodoma je načelnik g. Gregorc pozdravil navzoče, ki so do zadnjega količka napolnili dvorano Trgovskega doma, ter posebno pozdravil zastopnika kr. banske uprave dr. Frana Šinka, zastopnika Zbornice TOI g. Ivana Jelačina ml., zastopnika Trgovskega društva »Merkur« dr. \Viudischerja, zastopnika gg. Kovača in Medicarja ter zastopnika gremijalne Sole gosp. Gruma. Spomnil se je nato umrlih članov: Frana Berganta, Ivana Vernika, Frana Peterca, Jane/a Poženela, Petra Kozina, Adolfa Mikuscha, Ane Gerber, Josipa Bahovca, Jeana Fajdiga, Jaroslava Neškudla, Josipa Ferenca, Marije Pock, Franja Szantnerja, Ane Lapajne, Lucije Treo, Leo Lavriča, Frančiške Palčar, Petra Stepiča, Jerneja Šerjaka, Jakoba Molana ter lloniga, kar zborovalci sloje vzamejo na znanje. Poročilo načelstva. G. načelnik analizira sedanje gospodarsko stanje ter posebno povdarja skrb Gremija ra omiljenje davka na poslovni promet. V istem smislu se je Gremij zavzel tudi pri zaščiti trgovskih interesov na polju avtonomnih davščin. Poročilo posebno povdarja ogromen oddih vseh pridobitnih krogov z viteškim aktom našega vladarja dne 6. januarja 1929. Izvršile so se v javno-politlčnem življenju spremembe, ki so v teku leta 1929. doprinesle k ratifikaciji mednarodnih paktov in s tem utrdile položaj naše države in ugled v zunanjem svetu. Zakonodaja je prišla v pospešeni tempo, in kadar bo nov obrtni red, h kateremu je Gremij prispeval mnogo gradiva uzakonjen, bodo prenehale razne anomalije, ki še vladajo v trgovskih vrstah. V istem razdobju je tudi Gremijeva zasluga, da je v letu 1929. bila trošarina na vino in žganje razširjena nn, vso državo. Leto 1930. je potekalo v znamenju rapidnega padanja cen, poslovni promet se je znatno skrčil in zaostal za prejšnjimi leti. v tem letu je zakonodaja še prav izdatno poslovala. Važen je predvsem vinski zakon, nadalje zakoni o nelojalni konkurenci, prisilni poravnavi in o razprodajah. Pri sestavi banovinskega proračuna je Gremij stavil svoje predloge, pretežna večina potrebščin banskega proračuna pa kljub temu odpade na trgovino. Važna je bila tudi reorganizacija finančne uprave, ureditev 20°/o kronskih priznanic, kakor tudi preuredbe taksnega zakona, ki se postopoma izvršujejo. Posebno pažnjo Je Gremij posvečal samoupravnim davščinam, posebno proračunu mestne občine ljubljanske. Po tej splošni gospodarski analizi gremljal- dobriu. Ne vse v mesta, temveč misliti je treba tudi na deželo, v tem je glavno sredstvo proti begu z dežele in proti povečava-nju brezposelnosti v mestih. nega delovanja je g .načelnik podrobneje poročal o podrobnem delu, ki se je zelo pomnožilo (intervencije, pismene vloge itd. pri posameznih oblastih). Zadovoljivo se je rešilo vprašanje zapiranja in odpiranja trgovin ter praznovanja. Tudi drugim javnim vprašanjem je posvečal Gremij vso pažnjo. (Vprašanje carinarnice, poštnega, telefonskega in brzojavnega omrežja, tujski promet, gremijalno šolstvo, so-cijalno skrbstvo Itd.). Končno se je g. načelnik zahvalil vsem, ki so pomagali pri delu, posebno pa g. dr. Plessu kot uredniku stanovskega glaska, ter uredniku kulturno-gospodarskega mesečnika g. Kavčiču. Poročilo tajništva. Tajniško poročilo, ki je pokazalo precizno sliko vsega gremijalnega dela, povdarja napredek Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic, kakor tudi razvoj ostalega zadružništva, katere-ga članstvo predstavlja v Ljubljani ,/« prebivalstva, kar povzroča trgovini težak boj. Na vsakih 60 prebivalcev Ljubljane pride ena trgovina, zato je rentabilnost trgovine in podjetnost naza-dovala. Poročilo v naslednjem priporoča trgovstvu, naj se konkurenca v interesu skupnosti giblje v dostojni in realni formi. V zadnjih letih se čuti močan porast novih trgovskih obratov, tako da znaša skupno število članstva 1368 trgovcev. V isti zvezi se dotika poročilo pomanjkanja pozitivne industrijske politike s strani mestnega magistrata, ki je odvrnil industrijo iz gospodarskega centra naše banovine. Vprašanje inozemskih in tudi domačih trgovskih potnikov se mora in se bo zajezilo. S primerno besedo žigosa g. tajnik tudi one »boljše kroge«, ki briskirajo našo trgovino z nakupovanjem v inozemstvu. Parola: »prvenstveno kupuj domače blago« mora postati tudi načelo naše naku-pujoče Javnosti. Poročilo se bavi tudi o trgovstvu na obroke, kateri bo treba tudi v nadalje posvečati vso pažnjo, ter konča z besedami gen. tajnik, dr. Windischerja: »Dobri Bog naj nam da s. 'o, voljo in sposobnost, da bo mogoče najti pravo pot v nelahkih časih, ki jih napoveduje bodočnosti ! Kot nadaljna točka dnevnega reda se je predložil s strani blagajnika g. Železnika računski zaključek ter je bil predložen proračun gremija za 1. 193L, ki izkazuje na rednih dohodkih 75.000 Din, na stroških pa 207.850 Din, katerih primanjkljaj se pokrije z gremijalnimi dokladami. Predlog je bil soglasno sprejet. K besedi se je n;ito oglasil zastopnik kr. banske uprave g. dr. Sink, ki je v imenu oblasti želel greniiju veliko uspeha in napredka tudi v bodoči poslovni dobi. Volitve. Po prečitanju pravil se je predložila enotna volilna kandidatna lista: Načelstvo: Načelnik: Gregorc Ivan, I. pod-načelnik: Vidmar Stane, II. podnačelnik: Smrkolj Albin. * Odbor: 1. J J. Kavčič, 2. Soss Karol, 3. Ba hovec Josip. 4. Pogačnik Fran, 5. Meden Vi tor, 6. Verbič Anton, 7. Fabiani Pavel, 8. Pavlin Fr., 9. inž. J. Kobi, 10. Bahovec Ivan, 11. Breznik Venčeslav, 12. Krek Janko. Namestniki: 1. K. A. Kregar, 2. Čebin Domenik, 3. Demšar Lovro, 4. Kamenšek Fran, 5. Klemenc Fran, 6. Sušnik Alojzij, ki je bila enoglasno sprejeta. Po izvršenih volitvah se je oglasil k besedi zastopnik TOI g. Ivan Jelačin ml., ki je v daljšem zanositem govoru apeliral na nov odbor v izvajanju svojih dolžnosti ter posebno podčrtal razne očitke usmerjene na zbornico ter pov-daril, da je zbornica vedno in ob vsaki priliki bila in tudi bo pripravljena trgovskemu stanu nuditi svojo pomoč. Trgovstvo pa opozarja, da si mora pač tudi samo vsaj posredno pomagati iz velike stiske, ki jo povzroča sedanja gospodarska kriza. Posebno je to vprašanje zveze Slovenije z morjem, važnost tujskega prometa ter potreba po zavarovanju trgovskih nameščencev. Izvajanja g. Jelačina so poslušalci odobravali z burnim aplavzom. (Zborovanje se še na daljuje.) Seja ministrskega sveta Beograd, 28. aprila. AA. Danes od 11. do 13. se je vršila pod predsedništvom ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih zadevah. Nastopna avdijenca našega poslanika v Bruslju Pariz, 28. aprila. AA. Belgijski kralj Albert je sprejel danes v avdijenco jugoslovanskega poslanika generala Pešiča, ki mu je izročil svoja akreditivna pisma. Bruselj, 28. aprila. AA. Ko je general Peter Pešič predal svoja akreditivna pisma belgijskemu suverenu, je odšel z vsem osobjem poslaništva na grob Neznanega junaka in položil tam krasen venec z jugoslovanskimi traki. V spremstvu g. poslanika so bili jugoslovanski Častniki, ki študirajo v Belgiji. Tam je poslanika pozdravil v imenu belgijskega vojnega ministrstva polkovnik Collin. Premestitev Beograd, 28. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra za promet v soglasju s predsednikom ministrskega sveta prestavljen pri železniški direkciji v Ljubljani “iv. Petrič-Miler v 1/4 a in šel odseka za vzdrževanje zgradb v Ljubljani v gradbeni oddelek v Ljubljani v isti skupini in kategoriji. Seja VZS Beograd, 28. aprila. A A. Vrhovni zakonodajni svet je imel sejo od 16. do 18.30. Končana ja bila razprava o zakonskem predlogu o umetniških šolah in zakonskem predlogu o delavnicah. Kot referenti ministrstev so prisostvovali seji inšpektor ministrstva za prosveto Peter Krstič, svetnik finančnega ministrstva Mijuško-vič, inšpektor ministrstva z zgradbe Dragutin MaslaS in referenti ministrstva za trgovino :n industrijo. Prihodnja seja bo jutri 20. o1> 16. Na dnevnem redu bo zakonski predlog o mu-T.cjih in Čuvanju starin. Goriški nadškof dr. Sedej obolel •Trst, 28. aprila, n. Listi poročajo, da je gori-6ki nadškof dr. Sedej znova obolel. Kakor znano, je nadškof dr. Sedej šele pred kratkim okreval od operacije. Udeležili se je mogel tako svečanosti o priliki svojega jubileja. Pred dnevi pa se je njegovo zdravstveno stanje spet poslabšalo, tako da je moral leči. Njegovo zdravje je sedaj zelo omajano. Štiri eksplozije v Zagrebu Beograd, 28. aprila. AA. Neznana oseba je položila snoči pod grm v parku na Trgu kralja Tomislava v Zagrebu pet zavojev z razstrelji-vonij od katerih so štirje eksplodirali v času od 3.50 do 5.30 zjutraj. En zavoj so našli neeksplodiran. Eksplozija ni napravila nikake škode. Preiskava je v teku. - Zaključek milanskega velesejma Milan, 28. aprila. AA. Snoči je bil zaključen enajsti mednarodni velesejem. Senator Puricelli je pri tej priliki obrazložil domačim in inozemskim razstavljalcem uspehe letošnje prireditve. Papeževo pismo milanskemu kardinalu Vatikan, 28. aprila. AA. Papež je poslal milanskemu kardinalu Schustru pismo, ki v njem pojasnjuje svoje misli o katoliški akciji v zvezi z najnoveišimi polemikami. Katoliška akcija je v zmislu lega pisma posvečena rešitvi mladine in ji hoče preskrbeti vsaj tolikšno krščansko in nadnaravno Življenje, da jo lahko reši pred poplavo novega poganstva. Pri tem pa katoliška akcija nikakor ne posega v politiko. Papež zaključuje svoje daljše pismo s tem, da izraža upanje, da bodo njegove misli razpršile vsa nesoglasja, sum in dvome. Smrtonosna eksplozija v tvornici saharina Berlin, 28. aprila. A A. V tvornici saharina v Magdeburgu se je pripetila silna eksplozija. 10 oseb je ubitih, mnogo pa jih je ranjenih. Po eksploziji je nastal požar, ki je tovarno popolnoma upepelil. Materijalna škoda je velika. Tvornica je bila prva te vrste. Ustanovil jo je Fahlberg, ki je odkril saharin. Trocki bi se rad naselil v Španiji Madrid, 28. aprila. AA. Bivši komunistični voditelj Trocki je naprosil špansko vlado, da mu dovoli naselitev v Južni Španiji. Poročajo, da bo vlada njegovi prošnji najbrže ugodila. Zahtevala bo samo, da opusti vsako politično delovauje. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 28. aprila, d. Le malo boljše in še vedno hladno spremenljivo vreme. J. Šedivv: Boljševiško preganjanje beloruske kulture Vedno jasneje se kaže, da se ruski boljševiki tudi v notranji politiki niso odrekli ruskega imperializma iz dobe carizma. Samoodločba narodov jim je bila samo začasno uspešno sredstvo; nikdar niso z njo mislili iskreno. Kako si rdeča Moskva ue želi narodnega razvoja, če ni v službi boljševizma, kažejo najnovejši dogodki v sovjetski Belorusiji. Ko so prišli zahodni beloruski kraji pod Poljsko, so moskovski boljSevikii izvabili v sovjetsko Belorusijo vse pomembnejše beloruske književnike, znanstvenike in kulturne delavce, četudi niso bili komunističnega mišljenja. Obljubili so jim v narodnem in literarnem oziru popolno svobodo. Ko so beloruski kulturna delavci videli nastajati v Minsku, glavnem mestu sovjetske Belorusije, tako važne kulturne ustanove kakor belorusko univerzo in znanstveno akademijo, ki jima je položil temelje prof. Vladimir PiCeita, po rodu Srb, so izgubili nezaupanje. Kanalu nato so boljševiki slovesno proglasili Jauka Kupala za lauieata beloruskega pesništva in mu določili veliko dosmrtno častno penzijo. Tudi ostali beloruski znanstveniki in književniki so lahko razvijali svojo delavnost, dokler se boljševiška oblast ni utrdila. Nato pa so začeli ruski boljševiki, preko beloruskih komunistov vedno bolj brzdati beloruski narodni razvoj. Pod izgovorom prvovrstnih strokovnjakov so najprej na belorutki poljedelski visoki šoli zamenjali beloruske profesorje z ruskimi. Nato so zahtevati, naj se na beloruski univerzi predava vedno več predmetov v ruščini, češ da jih bodo lahko razumeli tudi ruski slušatelji. Ko so pred meseci moskovski boljševiki ukinili na kravkovski ukrajinski univerzi stolico za ukrajinsko književnost in zgodovino ter zavezali usta in odvzeli pero iz rok enemu izmed najveSjih sodobnih znanstvenikov, zgodovinarju prof. H nišev-lemu, so istočasno začeli Seja občinske uprave celjske okolice Na občinski seji, ki se je vršila v soboto zvečer, je župan g. Mihelčič najprej dal v debato ustanovitev vodne zadruge, ki bi pospešila regulacijo Savinje in njenih pritokov, po končanih delih pa čuvala in izpopolnjevala regulačne naprave. Take vodne zadruge obstoje v Banatu in Medmurju in občina je od njih dobila pravila, ki jih sedaj proučuje. O tej stvari se je razvila zelo živahna debata, v katero je posegalo več kot polovica navzočih odbornikov. Vsi so iz različnih vidikov pojasnjevali problem regulacije Savinje in pritokov in so izjavili, da Se strinjajo z ustanovitvijo vodne zadruge. Ko bodo pravila sestavljena, se bo osnoval pripravljalni odbor. Za finančni odsek je potem poročal g. Kukovec. Gostilničarska zadruga se je pritožila proti doplačilu na trošarino za vino za leto 1980., pritožba se odkloni in se zadruga lahko pritoži še na banski upravi. Popisnemu odboru, ki je imel mnogo dela, ker ima okoliška občina mnogo limetijskih gospodarstev, se nakaže 10.000 dinarjev, ki jih naj odbor po lastni uvidevnosti razdeli med popisovalce. Olepševalnemu društvu, ki bo zasadilo Jožefov hrib ter podaljšalo Aškerčevo ulico s platanami, se nakloni 3000 dinarjev. Za cesto pod Jožefovim hribom, ki jo bo občina z mestno občino uredila, se napravi proračun 80.000 Din. Na Jožefovem hribu in v Zavodni se bodo napravili potrebni kanali. Nekaterim društvom se naklonijo manjše podpore. V daljšem govoru razlaga nato župan, kako stoji zadeva z gradnjo palače OUZD. V daljši debati zahteva več odbornikov, naj občina zastavi vse svoje sile, da bo OUZD, lci ima na celjskem področju več zavarovancev kakor Maribor, zidal v Celju primerno palačo. Soglasno se sklene, da naj župan ter odbornika g. Kukovec ter g. Hrastnik z zastopniki mestne občine v Ljubljani in v Zagrebu osebno intervenirajo. Za cesto v Lisce se po poročilu referenta g. Strenčana določi 30 kubičnih metrov dobrega gramoza, da se ta važna cesta temeljito popravi. Po nekaterih slučajnostih je bila seja zaključena. še bolj zatirati tudi belorusko kulturno delovanje. Vtaknili so v ječo največjega beloruskega zgodovinarja Lastovskega, literarnega zgodovinarja Ifareakega, predsednika beloruske znanstvene akademije Vladimirja Pičeto, člane akademije: I.esika, Smoliča in Nekraševiča, razen teh pa še učenjake Pi.vščepaua, Adamoviča, Batickega, Krakovskega, Cvikeviča in Savicke-ga. Večina najboljših književni kov in literarnih kliti kav je v ječi kakor n. pr. Aljahmovič, Dudar, Zareclci, Pušča, Lnkavič in celo najboljšega beloruskega pesnika Janka Kupata. Mnogo izmed njih jih je že obsojenih na smrt, češ da «o sejali mržnjo proti vladi, Z Jankom Kupa-tom in llinalouskim so postopali tako surovo, da so odpovedali njuni živoi. Zato se je Ihnau-touski v ječi obesil, Kupala pa nevarno ranil in kmailu nato umrl. Kupala je bil mehka, nežna beloruska duša, ld je bolehal na tuberkulozi. Četudi ni bil komunist, vendar se ni nikdar ekspomiral proti boljševikom. Ali njim to ni bilo dovolj. Zahtevali so, da postane borbeni komunist. Ker tega ni storil, je padel kot žrtev v boljševiško ječo. Jauk o Kupala je bil še razmeroma mlad. Narodi! se je leta 1882. v bližini Vilna. Odkar je »Dom in Svete prinesel kratek pregled beloruske književnosti, se je začet zanimati za slovensko pesništvo. Njemu kot pesniku narodnega preporoda je bil najtoližji Simon Gregorčič. Lansko leto na pomlad je nameraval priti zdravit svoja pljuča v Slovenijo s češkoslovaškim posredovanjem, a ga boljševiška vlada ni pustila. Mnogo njegovih del iz zbirk »Zalujka«, »Večna pesem«', »Uničeno gnezdo*, »San na Kur-gank, »Po življenjskih poteh« je prevedeno v nemški in francoski jezik. Tudi mi hi bili dolžni počastiti spomin tega malo znanega našega prijatelja s tein, da bi preveli nekaj njegovih del. Pismo iz Smarinega pri Litiji Kako potrebno je, da imajo posamezne vasi svojo ročno brizgalno, se je pokazalo pri zadnjem požaru na Bregu; pred prihodom šmar-tinske požarne brambe je požar lokaliziralo domače prebivalstvo 8 svojo ročno brizgalno. Gašenje pri teni požaru je vodil načelnik našega gasilnega in reševalnega društva šolski upravitelj g. Makso Kovačič. Revizorji še niso končali svojega posla. Oddali pa so svoje delp že popisovalci, ki so vršili svojo dolžnost po obširni naši občini. Gričerjev Lado se je te dni zelo odrezal, ker je postavil na koncu vasi proti Mali Kostrelnici javm> stražo: moža v vitežki opravi. Vse hodi gledat to čudno srednjeveško prikazen. Umrli so po Veliki noči g. Franc in ga. Ivanka Knaflič, ga. Marija Hostnik, g. France Zavrl, oče kresniškega postajenačelnika, v nedeljo je pa preminul dobri mladenič g. Viktor Kolar, sedlarski pomočnik iz Sina rt na, pokopali srno ga ob veliki udeležbi vseh v ponedeljek popoldne. Na Polšniku je smrt ugrabila agilnega trgovca g. Hinka llumra v najlepši moški dobi. Težko je obolel g. Jakob Škoda, starejši kola raki mojster, obč. odbornik in posestnik na Ustju; moral se bo podvreči operaciji, ter je že v javni bolnici v Ljubljani. Marljivemu obrtniku želimo skorajšnjega okrevanja. Toča. Na Javorju je 27. t. m. dopoldne med močnim grmenjem padala debela toča. Zares nenavaden vremenski pojav. Razgrajaču Ignaciju Trostu je sodišče prepovedalo za dobo dveh let obiskovati javne lokale, osobito krčme in točilnice. V grajščinskem gozdu pod Bogenšperkom je pretekle dni pogorel velik kompleks gozda. Kako je ta ogenj nastal, ui še dognano. Ogenj so udušili okoličani. Hrastnik Krajevna ,.rotitul>erknlazna liga v Hrastniku priredi v okvirju letošnjih »protituberkuloznih dni« v nedeljo 3. maja t. 1. ob 17. uri v Narodnem domu poučno predavanje v zvezi s predvajanjem filma o jetiki. Vstop prost. joso popolnoma nepotrebne skrbi... Kadar sc zgodaj spomladi trenutne solnce smehlja z jasnega neba, a potem se zopet nepričakovano ulije ledena ploha, tedaj se bojite za Vašo nežno kožo. Ali to so prav nepotrebne skrbi! Elida Creme de chaque heure varuje in neguje Vašo kožo in pokrije obraz in roke s povsem fino skoraj nevid-ljivo kopreno. Potem naj bo zunaj še tako nestanovitno vreme — Vaša koža ostane nedotaknjena, vedno enako plemenita in nežna — kajti Elida Creme de chaque heure jo varuje in neguje. 1 Eli DA CREME DE CHAOUE HEURE Kulluva Samson. Oratorij Samson spada med one in-struinentalno-vokalne skladbe, ki prineso na koncertni oder dejanje in ga tam razvijejo. Je to popolnoma dramatsko delo, ki bi se moglo skoro celo vprizoriti na gledališkem odru. 11riri-del je to glasbeno formo izoblikoval do popolnosti. Mnogi poznejši oratoriji so zapustili načelo, da naj se v njih vrši dejanje in so bolj razgrabljajoče ali pripovedujoče vsebine. Samsona pa preveja skozi in skozi svež duh borbe med pravovernim Izraelskim ljudstvom in neverniki Filistejci. V tem boju je Samsou redno zmagal in bil strah in trepet Filistejcev. Toda končno je podlegel, ne njihovi moči, temveč ženski zahrbtnosti in zvijači. Z lasmi izgubi svojo čudovito moč. postane ujetnik Filistejcev, ki ga oslepe in zasužnijo. Tu pričenja lliindel. Samson je tenor, ž njim sta ves čas Mikali in Manoa (alt in bas), oba Izraelca in vodita^Sam-sona ter zbor Izraelcev. Druga stranka je Ila-rafa (bas), nadut in našoperjen Filistejski junak, ter zbor Filistejcev. Vsa simpatija je na strani Samsona. Nekako med obema strankama se spočetka pokaže Dalila (sopran), pozneje pa pride odločno na stran Filistejcev. Tragedija konča s smrtjo Samsona in več tisočev Filistejcev. Toda vera Izraelskega ljudstva v njihovega edinega Boga pomaga tudi preko tragičnega konca Samsonovega in oratorij konča s slavnico na čast Bogu. »Sloga« bo 4. maja zvečer z izvedbo tega oratorija predstavila Iliin-dla, ki je pri nas kaj malo znan. Koncert se prične ob 8. uri zvečer v Unionu. V včerajšnje poročilo o Slehruiku se je med drugim vrinila nerodna pomota, ki jo je pozoren čitatelj zavoljo konteksta gotovo že sam odkril; v drugi koloni v šesti vrsti od zgoraj se stavek pravilno začne: »Zlasti predigri (ne pa: prologu) in pa koncu, ki sta ob najbolj daleč dvignjena od realnosti...« REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 29. aprila: »Pri belem konjičku«. Red A. Četrtek, 30. aprila; »Slehernik«. Pnedstava v operi. Red D. Petek, 1. maja: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 29. aprila: »Oj ta prešmentana ljubezen«. Preinijera izvirne operete. Izven. Četrtek, 30. aprila: »Slehernik«, dramska predstava. Red D. Petek, 1. maja: Simfonični koncert v Unionski dvorani. Izven. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sreda, 29. aprila. Zaprto. Četrtek. 30. apnila ob 20. uri: »Cirkuška princesa« ato. C. Kuponi. Petek, 1. maja: Zaprto. Sobota, 2. maja ob 20. uri; »Odgodeua noč?. Zadnjič. Cene od Din 12 do 2. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 4. maja ob 20. uri: »Cirkuška princesa«. Gostovanje mariborskega gledališča. Cuida : VavnmCfT? Hcman 59 Nellu je kar sapo zaprlo pri tem nepričakovanem ogovoru. Zardel je do ušes in v zadregi povesil oči. V jasni mesečini je Farnmor proučeval mladeničeve poteze in videl mu je v dno srca. Nehote se je prezirno nasmehnil. Mladeničev značaj mu ni ugajal. Za poezijo mlade ljubezni ui imel zmisla. »In,c je nadaljeval brezobzirno, »ali smem vprašati, na čem zidaš svoj roman, s kakšno pravico ga sploh zidaš?« Ognjena rdečica je izginila z mladeničevega obličja — nato je smrtno prebledel. Še sam se je komaj zavedel svoje ljubezni in šele to nenadno, brezsrčno vprašanje je obudilo v njem pravo spoznanje. »Pravico?« je ponovil z obotavljanjem in nemirno. »Nikake pravice nimam, gospod; komaj majhno upanje.« »Majhno, praviš. Torej upanje je?« »Kdo ga nima, kadar ljubi?« je zamrmral Caryll komaj slišno. »Torej si mnenja, da ti je Lucilia nakloujena?« Hladna in brezobzirna so bila ta vprašanja, toda tako ukazovalna, da je mladenič moral odgovarjati. »Da — ne — ne vem — ne morem nič reči,« je s težavo izustil. »Prijazna je z menoj, toda to je z vsakomer. Rada me ima, to vem, toda morda samo kot brata. Sčasoma pa — mislim — da —« »Dovolj,« ga je s hladnim smehom prekinil Farn-mor. »Vidim, da domnevaš, da moreš upati. Ce je tvoje upanje utemeljeno ali ui, bo čas pokazal. Zdaj pa te vprašam: ali si že kaj govoril o ljubezni z mojo varovanko in brez mojega dovoljenja?« »Niti besedice; prisegam. Zatajeval sem se in molčal, ker sem se bal s kakšno besedo oskruniti njeno čisto otroško dušo.« Ta odgovor je stricu ugajal. Ohola, zaničljiva nevolja, s katero je podiral upanje zaljubljenega mladeniča, se je nekoliko polegla. Molčal je in korakal gori in doli nekaj minut. »Ako bi bil izrabil svoj bratovski položaj do nje brez mojega dovoljenja, da bi si pridobil njeno naklonjenost, tedaj br ti bil to štel v zlo. Tako pa boš imel v meni pokrovitelja, če se bom uveril, da ti je Lucilia naklonjena. Toda tu moram staviti en pogoj.« Lionel je molče povesil glavo. Farnmor je bil njen varuh in je imel pravico tako govoriti. »Cuješ, stavim ti pogoj,« je ponovil lord. »Za čas dveh let li prepovedujem, da ji govoriš o tvoji ljubezni in da sploh poskušaš si pridobiti njeno ljubezen. Po dveh letih bo že v starosti, ko bo vedela, kaj hoče. Do tedaj bo imela o svetu več pojma, kakor ga ima sedaj. Tedaj govori z njo. In če se bo pokazalo, da je bilo tvoje sedanje upanje utemeljeno, skratka, če bo ona videla v tebi svojo srečo, se jaz ne bom upiral tvoji želji. Daj mi besedo, da se boš do tedaj zatajeval. To zahtevam od tebe.« Nello se je trenutek časa obotavljal. Dve leti! Zdela se mu je vednost; toda uvidel je, da je Farnmorova zahteva pravična, zato je zaupno obljubil, kar je stric od njega zahteval. »Dobro,« je nadaljeval Farnmor, »medtem bom poskrbel za tvojo bodočnost, da boš v takem položaju, da boš mogel dostojno preživljati Lucilio, če te bo vzela za moža. Ne bom te podprl samo z denarnimi sredstvi, ampak bom tudi svoj vpliv uporabil, da se povzpneš na primerno mesto.« Mladi Caryll je začudeno in neverno pogledal strica. Svojim ušesom ni verjel, končno pa se mu je začel burno zahvaljevati. Farnmor ga je prekinil sredi govora. »Ni treba, da se mi zahvaljuješ,« je rekel mrzlo. »Ne zaslužim tvoje zahvale. Kar nameravam napraviti v tvoje dobro, ne napravim zaradi tebe, ampak zaradi nje.« Te besede so delovale na mladeniča kakor leden curek, zakaj njegova hvaležnost je bila iskrena. Vkljub svojemu razočaranju pa je opazil v Farnmorovem mirnem in trdnem glasu odmev neke šiloma potlačene bolesti. Zato je s samozatajevanjem premagal boječnost, iu sledeč svojemu nagonskemu občutku, je rekel: »Ali vas smem še nekaj vprašati, lord Ceeil?« »Seveda,« je rekel Farnmor, ki se je že okreuil, da bi odšel. »Ali je popolnoma v skladu z vašo željo to, da postane Lucilia moja žena? Morda ste v svojem srcu proti temu? Svečanosti na otoku Krku Otok Krk obiskujejo Ljubljančani zelo radi in veljajo tam za dobre goste. Te dni so se vršile slovesnosti desetletnice osvobojenja in ujedinjenja in so potekle nad, vse lepo in dostojno. Vršile s° se akademije Sokola in gimnazijske mladine in so bile naravnost oblegane. Krasne iluminacije javnih poslopij in obale so dale lepim pomladanskim nočem čarobno lice. V nedeljo je bilo svečano odkritje spominske plošče na Frankopanov! trdnjavi ob navzočnosti partisočglave množice iz celega Krka, zastopnikov vlade, vojske in sokolstva. Nato je sledilo razvitje prekrasnega sokolskega prapora društva Krk. Kumoval je praporu savezni podstarešina E. Gangl, ki je bil nad vse prisrčno pozdravljen. Da je bilo slavje še veličast-nejše, je prispel na Krk naš novi mogočni luksuzni parnik »Prestolonaslednik Petar«, kar je izzvalo nepopisno navdušenje. Napredek naše trgovske mornarice vliva opravičeno vero v boljšo bodočnost našemu Jadranu in zavist naših nasprotnikov, ki jim ni včeš naše delo in vztrajnost našega napredovanja in konsolidacije države. Prekrasen spomladanski dan je mnogo pripomogel k lepim slovesnostim, da je narod lahko svobodno zarajal na svobodnih tleh. Želimo dragim otočanom, mrtvi straži našega Jadrana najlepših uspehov za bodočnost. Nezvesti prijateljici je hotel obraz izpačiti Obsojen na dosmrtno ječo. V ponedeljek se je vršila pred velikim senatom v Zagrebu glavna razprava proti 13 letnemu kočijazu Ivanu Šepeucu iz Zaloga pri Ljubljani, katerega je državno tožitelstvo obtožilo zaradi umora Slovenke Marije Čelofige. Šepeuc je pri zaslišanju na dolgo in široko govoril o ■tvoji preteklosti, dočim je bil zelo kratek na vprašanja o umoru samem. Povedal je kako se je ločil od svoje žene in nato živel z Marijo Čelofiga, kateri je dal v shrambo ves svoj denar, ki ga je zaslužil. K očija ž je menil, da je Mariji izročil okoli 85.000 Din. Kmalu je pa opazil, da ga vara in se je z njo sprl ter zahteval svoj denar nazaj. Marija mu denarja ni izročila in jii je kočij a ž radi tega grozil, da bo z njo temeljito obračunal. Zaradi teh groženj je bil obsojen enkrat na mesec dni zapora, drugič pa na 4 dni zapora. Končno mu je Marija izročila njegove stvari, glede denarja mu je pa rekla, naj se obrne na neko hranilnico v Mariboru, kjer je denar vložila. Kočijažu so v Mariboru, ko je prišel po denar, pojasnili, da je ves denar že dvignjen. Obtoženec je priznal, da je nož, s katerim je Marijo napadel, njegov, da ga je pa vzel seboj slučajno. Priče so pa izjavile, da je imel' namen Marijo umoriti. Ko se je vrnil iz Maribora v Zagreb je hotel razčistiti s svojo prijateljico zadevo glede denarja in je povabil Marijo na sestanek. Marija se ga je pa ogibala. Dne 15. februarja je Ma- rijo srečal v bližini gostilne, kjer je služila. Ko ga je zagledala je pospešila korake. Zaklical je zanjo: »Kaj bežiš, kdo ti kaj hoče!« »Tedaj se ji je približal. Marija je začela kričati na pomoč, kočija/, je pa zamahnil z nožem in jo težko ranil na glavi. Pred sodnika je izjavil, da ni imel Ramena Marijo umorili, nego samo izpačiti ji obraz, da bi se ga za vedno spominjala. Sodnik je obtožencu pojasnil, da mu je hotela Marija izplačati 8000 Din, samo da bi jo pustil v miru. On ji je pa rekel, da mu ni do denarja, v temveč do nje, ker je vanjo tako zaljubljen, da brez nje ne more živeli. Priče so tudi potrdile da je Marijo kočijaž čakal več dni, ko se je vrni! iz Maribora, da bi z njo z nožem obračunal. Državni tožilec je obširno dokazoval, da je Šepeuc imel namen po zrelem prevdar.ku umoriti Marijo Čelofiga, nakar je bil šepeuc obsojen na dosmrtno robijo. Še predno ga Jo sodnik vprašal, ali je z obsodbo zadovoljen, je Šepeuc razburjeno vzkliknil: »Nisem zadovoljen, vložil bom priziv in revizijo.« Obup razbojnikove matere Razprava proti razbojniku Mediču V ponedeljek se je nadaljevala razprava proti razbojniku Todoru Mediču v Šibeniku. Ta dan je vladalo za razpravo izredno zanimanje. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Prvi je bil zaslišan Filip Genda, kateremu sho lani pogoreli dve hiši in skedenj. Obtožnica trdi, da je požigalec Todor Medič. Priča je podrobno popisal, kako je nastal požar. Povedal je tudi, da so razbojniki vrgli v njegov vodnjak neki strup, da bi zastrupili vso rodbino. Nato je bila zaslišana Medičeva mati Steva-nija. V sodni dvorani je prišlo do dramatičnega prizora. Nesrečna žena je stopila v dvorano oblečena v staro ponošeno kmečko obleko z belim robcem na glavi. Bila je onemogla in izčrpana. Todor Medič, ki je dotlej sedel na klopi, je vstal, šel materi nasproti, jo objel in hotel poljubiti. Nesrečna žena, ki je kot mati že mnogo pretrpela, je zavrnila poljub in začela jokati. Medič je pa sedel zopet na klop. Pred predsednikom senata je stara mati izjavila, da ne bo pričala proti sinu. Ko je zapuščala dvorano, ni mogla sina več pogledali, in ko je bila obupen jok. Med tem prizorom so jokale tudi ua hodniku, so še slišali v sodno dvorano njen vse žene v dvorani. Nesrečna razbojnikova mati je vzbudila sočutje pri vseli. Lani je Todor Medič napisal celo ppsem, v kateri preti orožnikom, da jih bo ubil, Če ga bodo skušali ujeti. To pesem je poslal po nekem seljaku starešini sodišča v Kostanjih. Medič. je priznal, da je spisal to pesem. Pri na-daljnem zaslišanju je podrobno opisal svoje hnjduško življenje, ni pa hotel povedati, s kom se je družil in kje se je skrival po begu iz ši-beniške ječe. Razprava je bila nato prekinjena. Včeraj je prišel na vrsto zločin o umoru orožnika Zekiča, katerega je po obtožnici izvršil Medič. Kot edina priča je bila zaslišana Medi-čeva sestra Sava. Jz f ivav d Banska uprava razglaša: Urugvajska re- publika je imenovala za svojega častnega podkonzuta na Sušaku g. A. Ivanoviča. Naša vlada je novemu podkonzulu izdala eksekvalur. d Kr. banska uprava razpisuje v območju sreskega cestnega odibara v Radovljici službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za cestno iprogo od km 6'815 do km 1O450 na banovinski Cesti Javornik—Rečica—Zagorice in za progo od km 000 do km 1825 na banovinski cesti Bled—Zasip. Prošnje je vložiti najkesneje do 15. maja 1931 pri sreskem cestnem odboru v Radovljici. d Važnu za lastnike italijanskih triptikov. Automobilski klub opozarja s tem lastnike italijanskih triptihov, da pazijo pri povratku iz Italije, da jim italijanske carinske oblasti ne zaključijo triptiha, ako to sami izrečno ne žele. V zadnjem času se ponovno dogaja, da posamezni organi italijanskih carinskih oblasti iz nepoznanih razlogov zaključujejo še veljavne triptihe, 'to celo proti izrečni želji lastnikov, s čimer utrpe slednji škodo, ker so primorani nabaviti si nove triptihe. Obenem so naprošenl prizadeti v takem slučaju nemudoma javiti tajništvu Autokluba v Ljubljani, Kongresni trg štev. 1, I. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d Občina Slatina Radenci šteje po ljudskem štetju z dne 31. 3. t. m. 155 hiš za stanovanje (1. 1921. 143 hiš), 154 družin (1. 1921. 130), 674 prebivalcev, od tega 32l moških in 353 ženskih, število prebivalcev je narastlo od leta 1921. za 81 oseb. »PAN« OVRATNIK VEDNO CIST BREZ PRANJA. 943-1 d Pevsko društvo »Sava« ima 10. maja izlet v Iški Vintgar. Zbirališče na Poljanskem mostu, od koder se odpeljejo izletniki z avtobusom točno ob 7. uri do Dolenjskega mostu, kjer se pridružijo lam zbrani udeleženci in na to do Iške vasi. Povratek z večernim vlakom iz Škofljice. Prijave sprejemata do 3. maja tovariša Drago Vrhovec in France Pavlica. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398—2 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 759-7, termometer 6-2, relativna vlaga 82%, tiho, oblačnost 10, dež (1-6 mm), v Mariboru je kazal barometer 757-9, termometer 7-6, relativna vlaga 84%, tiho, oblačnost 3, dež (6-2 mm). Drugod je bilo vetrovno in večinoma oblačno ter deževno. Vsa opazovanja ob 7. url zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 15-8, (5*4), v Mariboru 12-8 (5-8), v Zagrebu 19-4 (7-4), v Beogradu 22-6 (8-6), v Sarajevu 21-5 (7-3), v Skopi ju 22-4 (8-4), v Kumboru 20 )12-6), v Splitu 18-4 (12-2), na Rabu 19-4 (10-2), na Visu 18-8 (9). V oklepajih so označene najrpžje temperature. Pijte original »CHABESO«. 1114 d Neznana utopljenka. Drava je naplavila na levem bregu pri Sv. Marku niže Ptuja truplo neznane ženske, ki je ležalo že del j časa v vodi. Utopljenka je 160 do 165 m visoka, na eni nogi je imela obut visok, črn čevelj na zadrgo, gornji del čevlja od klobučevine, na novo potemplam, nogavice črne, okoli vratu pa črn črtast trak, ki je najbrže od ostanka od obleke. d Iz kaznilnice pobegnil. Iz kaznilnice v Stari Gradiški je pobegnil 28-letni Franjo Rožman, rodom iz Tržišča, srez Novo mesto. d Vlomna tatvina v Ločah. V Ločah, srez Konjice, je bilo vlomljeno v trgovino Aleksandra Wetscha. Vlomilci so odnesli več zlatnine iin srebrnine, perila in obleke v skupni vrednosti 3600 Din. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 098 Cjuhljtma Sreda, 29. aprila 1931: Peter. Pravoslavni: 16. aprila: Agapija. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in K u r a 11 na Gosposvetski cesti. * ■ Pozor veslači na Ljubljanici! Terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice objavlja: Zaradi regulacijskih del v Ljubljanici se odvaja skoraj vsa voda po Gruberjevem prekopu. Zatvornice v tem prekopu bodo zato pri vsaki nekoliko večji vodi manj ali več dvignjene ali tudi odprte, kar bo vplivalo na brzino odtekajoče se vode. Veslači na Ljubljanici se zato opozarjajo na nevarnosti, ki iz tega izvirajo, posebno v progi od odcepitve Gruberjevega prekopa do mestnega kopališča na Ljubljanici, zato naj se vedno prej prepričajo, kako je z brzino vode v Gruberjevem prekopu, da se preprečijo nesreče. Obenem se občinstvo opozarja, da je prehod preko mostiča zatvornice pri Gruberjevem prekopu strogo prepovedan. V to svrho je mostič dobro zagrajen. Proti vsem, ki bi se na zatvornici zalotili, se bo kazensko postopalo. ■I/, bolnice. Enoletna hči dninarice iz Zgornjih Lok, občina Češnjica v kamniškem srezu, Tončka Stavbi je padla s klopi in si poškodovala desno nogo. bancvine Maf/bcr m Prebivalstvo Maribora in okolice. Sedaj so znani rezultati ljudskega štetja ne samo v Mariboru, ampak tudi v vseh okoliških občinah. Ker se predmestne občine, ki so najtesneje združene s pravim mestom, združujejo z Mariborom v neločljivo celoto, bo zanimalo vsakogar, kakšen je prav za prav ta celotni ali veliki Maribor. Ako prištejemo k celotni enoti le najneposrednejšo okolico, L j. Studence,^ Novo vas, Tezno, Pobrežje, Krčevino in del Košakov, dobimo tako 47.271 prebivalcev, če pa štejemo še ostali del občin Radvanje, Košaki in Rošpoh, ima Maribor s svojo okolico po sedanjem ljudskem štetju točno 50.537 prebivalcev in med njimi, skupaj s tujimi državljani, samo 2837 Nemcev po materinskem jeziku. Seveda pa moramo k temu prišteti še 15 do 20 tisoč mlač-nežev, zastrupljeni z nekdanjim nemčurstvom, ki pa polagoma vendarle ginejo. Največja okoliška občina so Studenci s 4335 prebivalci, slede pa po velikosti: Pobrežje s 3965, Košaki z 2253, Krčevina z 2159, Radvanje z 2006, Tezno s 1695 in Rošpoh s 1007 prebivalci. Če bi se tedaj okolica priključila mestu, kar bi bilo naravno, bi štel Maribor preko 50.000 duš, med katerimi se peščica 2800 pravih Nemcev docela izgubi. m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Bela Horvat, učitelj in gdč. Marija Rockova, učiteljica; Matija Naprotnik, posestnik in gdč. Kristina Falnogova, hči posestnika; Franc Teichmann, mizar in gdč. Alojzija Krajnčeva, zasebnica; Srečko Peer, slaščičar in gdč. Marija Resnikova, prodajalka; Jakob Klobasa, posestnik in gdč. Ana Zamudova, trgovka; A-lojzij Tratnik, prevoznik in gdč. Albina Ruštova, zasebnica ter Konrad Ferš, tesar in ga. Marija Ilergova, ovdovela Tementova, posestnica. Bilo srečno! m Iz gledališča. Jutri v četrtek se bo ponovila Kalmanova priljubljena opereta »Cirkuška princesa« za abonente C in kupone. V soboto se bo zadnjič uprizorila zabavna burka »Odgodena noč«. Cene 2 do 12 Din. V nedeljo zvečer bo premiera Szirmajeve opere »Kavalir Miško«. Režira g. D. Trbuhovič, dirigira g. L. Herzog. m Trstenjakova razstava. Razstava slik akad. slikarja Trstenjaka v veliki kazinski dvorani je vzbudila v Mariboru veliko zanimanja in lepo število umetnin je že prodanih. Odprla bo do 1. maja. m Program turneje. Pevski zbor naše Glasbene Matice bo v soboto zvečer nastopil v veliki dvorani pivovarne Union z istim programom kakor na svoji nedavni turneji po Srbiji. m Solnograški nogometaši v Mariboru. V so boto 2., in v nedeljo 3. maja gostuje v Mariboru Salzburger Atletik Sportklub. Prvi dan bo igral s ISSK Mariborom, drugi dan pa s SK Ra-pidom. m Velika kolesarska dirka. Mariborski kolesarji bodo priredili v nedeljo 3. maja kolesarsko dirko okoli Pohorja. Proga je dolga-’ približno 200 km. Start ob 6. uri zjutraj pri vodovodu na Teznu. m Otvoritev teniške sezone. V nedeljo 3. maja bo na teniškem igrišču SK Rapida v Ljudskem vrtu prva teniška tekma med Grazer Atletik SK in SK Rapidom. Radi kvalitete in cene — »Karo čevlje!« 985 m Smrt Ivana Gorupa, V ponedeljek zvečer je v svojem stanovanju na Koroščevi cesti št. 34 umrl splošno znani trgovski zastopnik Ivan Gorup, star 61 let. Na njegovo izrecno željo ga bodo pokopali v sokolskem kroju. m Regulaciia Nasipne ulice na Pobrežju. Po-brežka občina je te dni nakupila parcelo za regulacijo Nasipne ulice. Ulico bodo pričeli regulirali že v maju. . m Usmiljenim srcem! Ulfoga vdova, ki mora skrbeti za 3 male otroke, četrtega pa pričakuje, je brez premoženja in brez dohodkov, se priporoča za kakršnokoli ppdporo! Darove sprejema naše uredništvo na Aleksandrovi c. 24. Tam je na razpolago tudi njeno ime. m Lahkomiselno potovanje. Trafikant Maks Turnšek v Nazarjih je poslal v soboto 4t-letuega hlapca Antona Blaža v Mozirje po tobak in mu dal 2000 Din, da ga plača. Blaž je poslušal in šel, spotoma pa ga je premotil vrag in namesto po tobak v Mozirje je odšel v Celje in od tam v Maribor. Za Turnškov denar se je od vrba do tal na novo oblekel, ostrigel, obril in bil je sploh docela nov človek. Da bi pozabil na preteklost, je svojo staro obleko sploh zavrgel. V Mariboru si je privoščil v veseli ženski družbi še vino, a imel je naposled le smolo. Iztaknili so ga in — aretirali. Pri njem so našli še krog 800 Din. Oddan bo sodišču. m Tatvina kolesa. Ignaciju Lesjaku, pekovskemu vajencu pri Jakobu Kocenu, je včeraj zjutraj neznanec ukradel izpred mestne ubožnice v Slovenski ulici, kamor je nesel kruh, kolo vredno 800 Din. . m Drage priče. Kakor smo poročali, je bilo v procesu proti morilcem financarja Janka Resnika zaslišanih preko 100 prič. Dobile so skupno 6353 Din pričnine. m Nesreča zaradi šale. V Radvanju so se včeraj za šalo ruvali dečki. Pri tem pa je nekdo tako nesrečno sunil 12-letnega Alojzija Pešnika, da si je pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom in so ga morali odpeljati v bolnico. m Padec s senika. V Spodnjem Radvanju je padel včeraj s senika 30-letni železničar Jože Zorman in si zlomil levo nogo pod kolenom. Zdravijo ga v bolnici. m Avto povozil otroka. V ponedeljek popoldne je v Krčevini neki avto povozil 4-letnega sina policijskega stražnika Kokolja. Otroka so prepeljali v bolnico. m Odgon. Avstrijske oblasti so v ponedeljek izročile naši policiji hlapca Filipa Hostnika, katerega zasleduje okrožno sodišče v Celju zaradi tatvine. m Obsojen požigalec. Včeraj je mali senat tukajšnjega okrožnega sodišča sodil kmečkega fanta'Jakoba Petka iz Ključarovcev, ki^ je bil obložen, da je 26. januarja t. 1. iz maščevanja zažgal gospodarsko poslopje posestnika Josipa Bukovca v Vičanskem dolu. Ker pa so gasilci še ob času prihiteli gasit, je zgorela le slamnata streha poslopja in je lastnik utrpel le 15 tisoč Din škode. Petek se je izgovarjal, češ da e bil zmeden. Sodišče ga je zaradi raznih olaj Ovalnih okolščin obsodilo le na 1 leto in 6■ me secev ječe. m Aretacije. V ponedeljek so bili aretirani: Ivan č. radi prodaje sumljivega blaga; Mihael G- radi razgrajanja in Anton B. radi splošnega šuma. Celje * Svečana izročitev orožja rekrutom celjskega 39. peš. polka. Danes se je v Celju prvič na svečan način izročilo orožje novim reprutom. Zjutraj je prišla vojaška godba iz Maribora in na dvorišču vojašnice Kralja Petra svirala vo-akom, ki so se postrojih in čakali prihoda polkovnega komandanta. Ko je komandant g. polkovnik Kostič prišel, so ga vojaki pozdravili in stali v strumnih vrstah. Komandant jim je v lepem govoru razlagal pomen svečanega čina. Po. njegovem govoru so vojaki trikrat vzkliknili Nj. Vel. kralju, godba pa je zaigrala državno himno. Nato so vojaki v vrstnem redu pristopili ter od svojih četnih komandirjev spre-, eli orožje. Na enak način se je izročitev vršila uro pozneje v vojašnici Kralja Aleksandra. * Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek zvečer se je vršilo zadnje predavanje v tej sezoni. Pre-aaval je g. ravnatelj Gavro Gomišček o miselnosti evropskih narodov. Predavatelj je na prav spreten način razdelil evropske narode v štiri velike kroge, romansko-umetniškega, anglosa-ško-tehničnega, germansko-znanstvenega ter slo-vansko-moralnega ter Je na podlagi te razdelitve očrtal različno duševnost narodov. Poslušalci so predavatelja nagradili s toplim aplavzom. * Predavanje v Obrtnem domu. V soboto dne 2, maja ob 20. bo v dvorani Obrtnega doma, vhod iz Vodnikove ulice, predavanje g. Ogrina načelnika Zavoda za pospeševanje obrti o važnih obrtnih zadevah. * Občni zbor savinjske podružnice SPD v Celju. V soboto se je vršil 37. občni zbor Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Zbor je otvoril in vodil predsednik . ssv. Tiller. Osrednji odbor je zastopal gosp. r. Senjor. Članov je bilo zelo malo. Predsednik se je spominjal lani umrlih zaslužnih planincev, dolgoletnega predsed. podružnice Frana Kocbeka, ustanovnika Petra Majdiča ter bivšega tajnika učitelja Zdolška. Zahvalil se ,e za podpore, ki so jih dali Banska uprava, Zveza za tujski promet v Mariboru, Celjska posojilnica, Celjska mestna hranilnica, celjska mestna občina in g. Majdič. Lani sta se otvo-rili dve novi koči, in sicer Kocbekov dom na Korošici in koča na Golteh (Mozirske planine). Vsega ima sedaj podružnica v oskrbi osem planinskih koč. Uresničila se bo želja, da se postavi v Logarski dolini velika matična stavba poleg obeh že obstoječih koč. Tajniško poročilo je podal g. Kranjc, blagajniško pa gospod Vrtovec; denarni promet je znašal lani 800.000 Din. Za zimsko-sportni odsek je podal izčrpno poročilo g. Kopinšek. * Smrtna kosa. V ponedeljek je v ljubljanski bolnici umrl gosp. Kamilo Gradišnik, carinski Uradnik, star 36 let. Pokojni je bil sin ziianega šolnika pokojnega Amina Gradišnika in brat učitelja g. Stanka in lekarnarja gosp. Fedorja Gradišnika. Pred vojno je študiral medicino, po prevratu pa je stopil v carinsko službo in je bil nazadnje carinski uradnik na Rakeku. Truplo so prepeljali v Celje in bo pogreb danes ob 17. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje. — V javni bolnici je ‘27. t. m. umrl 361etni hlapec Strgar Franc iz Šmihela pri Mozirju, 28. t. m. je umrla 771etua Gaberšek Cecilija, prevžitkarica z Ostrožnega. * Gostovanje ljubljanske opere. V nedeljo 3. maja bo po dolgem času zopet gostovala ljubljanska opera v Mestnem gledališču. Predvajali bodo priljubljeno Smetanovo opero »Prodana nevesta« pod taktirko g. Neffata ter z go. Gjungjcnac v naslovni vlogi. -Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. * Koroški klali pododbor Celje ima svoj sestanek v soboto 2. maja ob 20. uri v klubovi sobi hotela »Evrope«. * Proiituberkiilozno predavanje priredi celjska Protituberkulozna liga v nedeljo 3. maja ob 10. uri v Mestnem kinu. Predvajal se bo tudi film. Vstopnine ni. * Koncert »Oljke« v Gornjem gradu. V nedeljo 3. maja priredi pevsko društvo »Oljka« iz Celja pevski izlet v Gornji grad, kjer bo ob 15. uri v škofijski palači priredilo koncert z bogatim in izbranim sporedom. Na ta koncert se opozarjajo prebivalci Gornjemu gradu bližnjih krajev. * Gasilsko društvo dobi svoj prapor. Ob proslavi OOletniee društva bodo nekatere celjske dame poklonile gasilnemu društvu prapor. Prispevke sprejemata ga. Stermecki ter ga. Jel-lenzova. * Šoferski izpitj in pregled motornih vozil, ki letos še niso bila pregledana, se bodo vršili v soboto 2. maja ob 11. uri pred poslopjem sreskega načelstva in to za mesto Celje ter za celjski srez. * SK Celje javlja, da se bo tenišče v parku otvorilo 1. maja. člani in igralci naj se čim-preje prijavijo v trgovini Fischer in drug. — Odborove seje bodo odslej vsak torek ob 20’30 v kolodvorski restavraciji. * Najdba. 25. t. m. je bila Na okopih najdena črpalka za olje. Dobi se na policiji. * Nezgode. 25letnega posestnikovega sina Fermeta Ivana iz Kleč pri Sv. Petru pod Svetimi gorami je v soboto nekdo zahrbtno napadel z motiko in ga hudo poškodoval. — V Pleši pri Zidanem mostu je v soboto neki avto povozil 91etnega rudarjevega sina Galeta Franca. Kolesa so šla fantu črez trebuh. — 401etni Pospeli Ivan iz Vitanja si je pri padcu zlomil levo nogo. —■ Vsi ponesrečenci se nahajajo v celjski bolnici. * Velika tatvina. Tz stanovanja zobozdravnika Sadnika ha Krekovem trgu je v nedeljo, ko ni bilo razen kuharice in sobarice nikogar doma, bilo pokradeno mnogo obleke, perila in vrednostnih predmetov v skupni vrednosti 14-300 dinarjev. Ker je Sobarica isti dan brez sledu izginila je padel sum nanjo. QH2f Bik ga je popa del IIii jj-fra v zelo kritični situaciji ter ga rešil izpod rogov pobesnele živali. Z rešilnim avtom Rdečega križa je bil nemudoma preneljan v slovenjgraško bolnico ter inia močno poškodovan prsni koš in hude notranje poškodbe. Drzna iaivina Vola sta pri belem dnevu odpeljala. Bučka, 27. aprila. Na sejmu v Bučki dne 25. t. m. se je zgodila drzna tatvina. Neki kmet je prodal par volov ter so se odpravili po kupčiji vsi skupaj v gostilno k Kaplarju na likol' ter vola privezali zunaj k drevesu. Ker je bila družba precej dobro razpoložena, so se precej zamudili. Medtem ko so kupec in prodajalec prav veselo pili in prepevali, sta zunaj ta čas dva zlikovca vola odvezala in ju odpeljala po cesti proti Raki. Ker jih je pa par korakov od Kaplarja nekdo vprašal, za koliko prodasta vola, sta bila brž pripravljena storiti kupčijo. Ker nista držala cene visoko, so bili kmalu edini in so že hoteli skleniti tudi kupčijo. Medtem so opazili tatvino n obvestili orožnike. Ko sta zlikovca zagledala može postave, sla takoj pustila vole in izginila v množici. Kljub takojšnjemu iskanju po orožnikih ni bilo mogoče predrznih tatov spraviti pod ključ. Iz policijske kronike Ljubljana, 28. aprila. Hlapec Josip B. je privozil ob 10. dopoldne od Sv. Pelra mostu čez Ambrožev trg z enovprežnim mesarskim vozom v zelo naglem diru. Baš v tem tZ V nedeljo se igra prvič za lige. Prihodnjo nedeljo se otvori državno prvenstvo po ligah. V zagrebški ligi se odigra samo ena tekma In sicer Concordia : Hašk. V Ljubljani bi moral igrati z Ilirijo Gradjanski, vendar Ilirija ni vzela na znanje spremembe, ki Jo je določil savez in se bo tekma vršila 31. maja kot je bilo prvotno določeno. V beogradskl ligi se srečata Soko in Sašk (Sarajevo). Največ tekem se vrši v vojvodinski ligi, kjer je tudi največ udeležencev. V Sabcu igrata Mačva : Vojvodina, v Vel. Bečkereku Obilič : PSK, v Subotici Bačka : Sand in v Osijeku Slavita :' Gradjanski. Razne vesti. Jakšič, internacionalni vratar beogradskega Sokola, ki je zastopal Jugoslavijo v Montevideu, bo odslužil svoj kadrovski rok v Ljubljani in se je že prijavil za Ilirijo. V Novem mestu je preteklo nedeljo gostoval Gradjanski lz Karlovca in premagal domačega Elana s 7:2 (3:2). Pojačanje sušaške Viktorije. Glasom poročila zagrebških »Novosti« so pristopili k Viktoriji Sušak znani bivši plavači splitskega Jadrana Senjanovič, Bonačič in Gazzari. Omenjeni so bili radi notranjih klubskih sporov izključeni iz Jadrana. četrtek, dne 30. aprila t. 1. — Prijavnina znaša Din 5 —. 7. Vrstni red in obliko startanja določi vodstvo dirke. 8. Dirka se ob vsakem vremenu. Razglasitev rezultatov še isti dan na prijateljskem sestanku. SK Zagorje. Razpis. velike medklubske dirke, katera se vrši v nedeljo, dne 3. maja 1931. v Zagorju ob Savi po sledečem sporedu: 1. Glavna skupina: Proga: Zagorje-Trojane-Krašnja.-Domžale in obratno 78 km. Start ob 9'30 v Zagorju vls a vis gostilne Erneje. Obrat v Domžalah pred restavracijo »Slokar«. Cilj v Zagorju kot je start. 2. Skupina junlorji: Proga: Zagorje-Trojane-Blagovca-Krašnja in obratno 52 km. Start ob 9"45 kakor glavna skupina. Cilj v Zagorju kot je start. Nagrade: Prvi, drugi in tretji vsake skupine častne kolajne. Splošna določila, 1. Vozi se po določilih pravilnika Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije. 2. Dirka je odprta za vse člane klubov, kateri so včlanjeni v Koturaškem Savezu kraljevine Jugoslavije, ter je obvezna za vse člane klubov »Triglavskega pododbora«. 3. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati cestno policijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za škode, katere povzroče dirkači med vožnjo. 4. Odredbam vodstva se je najstrožje pokoriti. 5. Protesti se upoštevajo 15 minut po izvršeni dirki z vplačilom Din 30'—, kateri znesek se vrne, ako je protest odobren. 6. Prijave sprejema predsednik kluba g. Lavo-slav Mrnuh, Zagorje ter se iste zaključijo v co Im M *- S Ostanejo v oskrbi Skupina tifuznih bolezni. Brežice . . . 1 1 Celje . , . . 1 J — — 2 Dolnja Lendava . . . 1 — 1 Kranj . . . , 1 — — 1 Konjice ...... 1 — — — 1 Krško . , . 2 — Ljubljana (srez) . . . J — 1 Ljubljana ftkrlatinka. — Scarlatina. Celje .... 1 — — 1 Celje (mesto) . . . , 3 — — — 3 Kamnik . . . , » 2 1 — — 3 Kranj 1 — — - 1 Kočevje ...... 1 — — 1 Krško , , 1 — — 1 Laško 1 — 1 Ljubljana (srez) . , , 2 2 — 4 Ljubljana uneslo) . . 8 1 2 — 7 Ljutomer . . , . 6 - 3 — 3 Mariboi levi breg . « • 2 — 2 — — Maribor (mesto) . , . 1 — — — 1 Murska Sobota ... 1 — 1 — — Novo mesto 1 — — — 1 Radovljica . . . 6 1 — — 7 Šmarje pri Jelšah . . 1 — — — 1 Skup«! 38 5 « 35 Ošpice. — Morbilli. Ljutomer...... 35 16 33 2 16 Ptuj 22 14 10 17 Ptuj (mesto). . . 3 — 3 SbupaJ 57 33 52 2 36 Davita. — Diphteria ct Croup. Breiice . . . . t . 2 — 2 — — Celje 1 — — — 1 Celje (mesto) . • * , 2 1 — — 3 Kamnik • • • • • 3 — — — 3 Kočevje . . • • • • 1 — — — 1 Krško . . , | . 3 1 — — 4 Ljubljana (trez) . . . 6 1 2 — 5 Ljubljana (mesto) . . 4 2 1 — 5 Ljutomer ...... 3 1 1 — 3 Maribor levi breg . ■ • 10 1 3 — 8 Maribor (mesto) . . • 1 - - — 1 Murska Sobota . , ■ . 2 1 — — 3 Novo mesto . . . . • 1 — 1 — — Ptuj. ■ . . . 1 — — — 1 Šmarje pri Jelšah . . . 4 1 1 — 4 Skupat 44 o n — 42 Dušljivi kašelj. — Pertussis. Dolnja Lendava . . . 2 - - - 2 Skupal 2 - - - 2 Sen. — Ery Nipelas. Celje 1 — — — 1 Celje (mesto) .... 2 — i — 1 Kamnik ...... 1 — i — — Kočevje ...... — 1 — — 1 Ljubljana (srez) . . . 1 — i — — Ljubljana (mesto) . > 1 — — — 1 Ljutomer ...... 2 — 2 — - Maribor (metlo) . • « 3 — 1 — 2 Murska Sobota . . , , 2 — 1 — 1 Ptuj ..... 1 — 1 — — Šmarje pri Jelšah . . . 2 — 1 — 1 Skupal 16 1 VI 8 Krčevita odrevenelost. - Tetanus. Ljutomer — 1 - 1 — Skupaj . - i - 1 - Ljubljana, dno 18. aprila 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, * IV. No 5606/45. 1106—3—1 Izpraznjene in razpoložljive učiteljske službe na osnovnih šolah Dravske banovine. Na osnovnih šolah Dravske banovine so izpraznjene in na razpolago naslednje učiteljske službe, ki prihajajo v smislu § 07. zakona o narodnih šolah v poštev za razpored učiteljstva po prošnjah: SREZ BREŽICE. Globoko: eua služba za učitelja. Kapele: ena služba za učitelja. Pišeee: služba šolskega upravitelja in ena služba za učitelja. Sevnica: služba šolskega upravitelja in eua sm/.ba za i. Blanca: ena služba za učiteljico. SREZ CELJE. Celje: mesto, deška osnovna šola: ena služba za učitelja. Braslovče: ena služba za učitelja in ena služba ni učiteljico. Dobrna: ena služba za učitelja. Griže: ena služba za učitelja. Kalobje: ena služba za učitelja. Letuš: služba šolskega upravitelja. Liboje: služba šolskega uparvitelja. Loke: služba šolskega upravitelja. SREZ ČABAR. Ni služb na razpolago. SREZ DOLNJA LENDAVA. Centiba: ena služba za učiteljico. Dokležovje. služba šolskega upravitelja. Dolga vas: ena služba za učiteljico. Gaborje: ena služba za učiteljico. Ivanci: služba šolskega upravitelja. Gornji Lakoš: ena služba za učitelja ali za učiteljico. Kobilje: služba šolskega upravitelja. Odranci: ena služba za učitelja. Pince: ena služba za učiteljico. Turnišče: ena služba za učitelja. SREZ GORNJI GRAD. Bočna: ena služba za učiteljico. Gornji gra»l: ena služba za učiteljico. Ljubno-, ena služba za učiteljico. SREZ KAMNIK. Krašnja: eua služba za učiteljico. SREZ KOČEVJE. Borovec: služba šolskega upravitelja. Mohorji: ena služba učitelja-upravitelja. Krvava poč: služba šolskega upravitelja ali šolske upraviteljice. Ribnica, deška osnovna šola: ena služba za učitelja. Ribnica, dekliška osnovna šola: dve službi za učiteljici. Dvorska vas: služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico (primerno za zakonski učiteljski par). Velike Lašče: ena služba za učitelja. Trava: služba šolskega upravitelja. SREZ KONJICE. C&dram: dve službi za* učiteljici. Konjice: dekliška osnovna šola; služba šolske upraviteljice. Sv. Kunigunda: ©na služba za učiteljico- Prihova: ena služba za učiteljico. Špitalič: ena služba za učiteljico. Tepanje: ena služba za učiteljico. Vitanje: ena služba za učiteljico. SREZ KRANJ. Poljane nad Škofjo Loko: ena služba za učitelja. Kranj: ena služba za učitelja. Selca nad Škofjo Loko: služba šolskega upravitelja in ena služba za učitelja. SREZ KRŠKO. Kostanjevica: ena služba za učitelja. Krško: ena služba za učitelja- Radeče pri Zidanem mostu: služba šolskega upravitelja. Iloštanj ob Savi; ena služba za učitelja. Cerklje ob Krki: ena služba za učiteljico. črneča vas: služba šolskega upravitelja in eua služba za učiteljico (primerno za zakonski učiteljski par). Dobovec: služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico (primerno za zakonski učiteljski par). Sv. Križ pri Kostanjevici: ena služba za učitelja. Sv. Jurij pod Kumom: ena služba za učitelja. Veliki Podlog: služba šolskega upravitelja. Zamcško: služba šolskega upravitelja in ena služba za-učiteljico (primerno za zakonski učiteljski par). SREZ LAŠKO. Laško: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico. Trbovlje: deška osnovna šola: dve službi za učitelja. SREZ LITIJA. Dole pri Litiji: ena služba za učiteljico. Toplice pri Zagorju: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico. Znojile: služba za učitelja-upravitelja ali za učiteljico-upraviteljico. SREZ LJUBLJANA-MESTO. Ljubljana: VI. deška osnovna šola: ena služba učitelja. SREZ LJUBLJANA-OKOL1CA. Ilorjul: služba za šolskega upravitelja. Vrhnika: ena služba za učiteljico. Smarje-Sap: služba šol kega upravitelja. SREZ LJUTOMER. Ceieanjevci: služba šolskega upravitelja. Ljutomer: ena služba za učitelja. Radenci: dve službi za učiteljici. Stogovci: ena služba za učitelja (za razred ■/. nemškim učnim jezikom). SREZ LOG ATKC*. Žiri: ena služba za učitelja. Stari trg pri- Rakeku: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico. Hobiji Logatec: ena služba za učitelja. SREZ MARIBOR DliSNI BREG. Makole: ena služba za učitelja ali za učiteljico. Sv. Martin na Pohorju: ena služba za učiteljico. Devica Marija v Brezju: ena služba za učiteljico. Zgornja Polskava: ena služba za učiteljico. SREZ MARIBOR LEVI BREG. Maribor III.: deška osnovna šola: ena služba za učitelja. Maribor: 11. dekliška osnovna šola: ena služba za učiteljico. Sv. Ana v Slov. goricah: ena služba za učiteljico. Sv. Jurij ob Pesnici: ena služba za učitelja ali za učiteljico. Sv. Jurij v Slov. goricah: dve službi za učitelja ali za učiteljici. Maribor: pomožna šola: služba upravitelja. Sv. Marjeta ob Pesnici: ena služba za učitelja ali za učiteljico. SREZ MURSKA SOBOTA. Cankova: ena služba za učitelja. Dolnji Slaveči: služba šolskega upravitelja. Domanjševci: služba šolskega upravitelja.............. Fikšiuci: služba šolskega upravitelja. Gederovci: služba šolskega upravitelja. Grlinci: ena služba za učiteljico. Krog: služba šolskega upravitelja. Mačkovci: služba šolskega upravitelja. Murska Sobota: ena služba za učitelja in dve službi za učiteljici. Sv. Jurij v Prekmurju: ena služba za učitelja. Tišina: dve službi za učitelja. Trdkova: služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico (primerno za zakonski učiteljski par). SREZ NOVO MESTO. Podstenice: služba učitelja-upravitelja. Sela pri Hinjah: služba učitelja-upravitelja. Dolnja Topla Reber: služba učitelja-upravitelja. SREZ PREVALJE. Kapla: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico. Marenberg-trg: ena služba za učiteljico. Mežica: služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico. Sv. Ožbald: služba šolskega upravitelja. Tolsti vrh: služba šolskega upravitelja. Muta: služba šolskega upravitelja. Vuhred: služba šolskega upravitelja. Vuzenica: ena služba za učitelja. SREZ PTUJ. Sv. Andraž v Slov. goricah: ena služba za učiteljico. Ptuj-okolica: deška osnovna šola, ena služba za učitelja. Sv. Urban pri Ptuju: ena služba za učitelja ali učiteljico. SREZ RADOVLJICA. Kropa: ena služba za učiteljico. Nomenj: služba šolskega upravitelja. SREZ SLOVENJGRADEC. Sv. Andraž pri Velenju: ena služba za učitelja. Št. lij pri Velenju: ena služba za učiteljico. Razbor: služba učitelja-upravitelja. Šmartno pri Slovenjgradcu: ena služba za učiteljico. Slovenjgradec: ena služba za učitelja in ena za učiteljico. Šoštanj: dve službi za učitelja. Velenje: ena služba za učiteljico. SREZ ŠMARJE PRI JELŠAH. Kozje: ena služba za učitelja. Lemberg: ena služba za učiteljico. Pilštanj: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico. V smislu naredbe ministrstva prosvete, izdane pod O. Br. 28296 z dne 23. marca 1931. (tuur. okrožnica IV. No. 5696/1 z dne 1. aprila 1931.) sestavljene in opremljene prošnje, kolkovane s kolkom za Din 5-—, morajo biti predložene semkaj po sreskih načelstvih najkosneje do 15. maja 1931. Kolek Din 20’— za rešitev se bo zahteval naknadno, po eventualnem imenovanju prosilcev. Kesneje došle prošnje se ne bodo upoštevale. Kralj, banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 22. aprila 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Ste v. 555/3 1 1129 Razglas o licitaciji. Sresko načelstvo v Novem mestu razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani z odlokom V. No. 579/2 z dne l) marca I93; na podstavi členov 86 in 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 11MO in njegovih izprememb odnosno dopolnitev, /.h prevzem del za novo zgradbo mostn čez Temenico v Ponikvah v km 563-812 drž. ceste štev. 2 s proraču-njeuimi stroški Din 292.274-98 javno pismeno ofertno licitacijo na dan 2. junija ob enajstih v sobi št. 7 sreskega načelstva v Novem mestu. Poja«nila in ofertnj pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 9. V ponudbah je navesti za vsako proračunsko postavko ponujene enotne cene oz. pavšalne zneske v številkah in besedah. Svojeročno spisane ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din (priloge s kolkom po 2 Din), morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku in z zunanjo oznako: Ponudba za prevzem del za novo zgradbo mostu čez Temenico pri Ponikvah, ponudnika N. N. in sicer neprestano v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne, poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe ne bodo vpoštevane. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 29.300 Din, odnosno 58.500 Din za luje državljane. Kavcija se mora položiti pri davčni upravi v Novem mestu iu sicer v gotovini, v državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih izdanih po denarnem zavodu v zmislu čl. 88 zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«. BlagajniSko položnico, ki jo prejme ponudnik ob položitvi kavcije, je predložiti obenem z vročitvijo ponudbe predsedniku licitacijske komisije, nadalje je treba obenem predložiti potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki za tekoče četrtletje, potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, ter potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti za izvrševanje pomiti enega posla, pooblašečnci pa morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostali v besedi 60 dni po licitaciji. Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 25. aprila 1931. Razne objave 1139 Vabilo na redni občni zbor Ljudske tiskarne d. d. v Maribor«, ki se bo vršil v nedeljo dne 17. maja 1931. ob 10. uri dopoldne v hiši Zadružnega doma, Maribor, Slomškov trg 6/1. Dnevni red: Črtanje zapisnika lanskega občneea zbora. 2. Poročilo o bilanci. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Glasovanje o bilanci in zaupnica upravnemu odboru. 5. Volitev nadzorstva. 6. Samostojni predlogi. 7. Slučajnosti. Izpisek iz društvenih pravil: glasu ^ VSa*ta c*e'ujca dafle pravico do euega § »-7. Glasovalno pravico na občnem zbora imajo oni delničarji, ki so vpisani v delnifiko knjigo družbe. § -!8. Občni z boi je sklepčen, če je zasl o pan a na njeni vsaj ena desetina delniškega kaipataJa. Upravni svet. * 1139 Vabilo na 24. redni občni zbor, ki ga bo imela Hranilnica in posojilnica v Središču ob Dr., registrovana zadruga z neomejeno zavezo dne 17. maja 1931. ob 14, (2.1 uri v zadružni pisarni s tem-le dnevnim redom: 1. Oitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2. Revizijsko poročilo Zveze slov. zadrug v Ljubljani. 3. Poročilo načelništva. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Odobritev računskega zaključka za lelo 1930. 6. Sprememba pravil. 7. Volitev članov načelništva, m. nadzorništva. 8. Slučajnosti. Ce ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro kesneje drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu zad ružnikov. V Središču ob Dravi, dne 27. aprila 1981. Načelnišlvo. Stran 8 JUGOSLOVAN Sreda, 29. aprila 10*1. r ih * k »s * Nov nebotičnik v & " kK ' • s'-"« * "'-t'' ' - sS% £. 5M. Hcm«rqHe: 78 £»©f nazaj Koman (Copvright by M. Feuture Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Odšli smo. Oni, ki so bili tečaj za nami, bodo polagali izpite čez tri mesece. Ludvik bo moral dotlej počakati, četudi je že zdaj izdeloval za nas štiri naloge. Najvišji zakon vsakega sveta, v katerem vlada starost mladim, se glasi: sedeti, da mine tvoj čas. Ne znanje. Kje bi pa ostali potem vladohlepni starci? 3. Spogledali smo se. Kaj se je dogodilo? V teh povojnih mesecih je izginil izpred naših oči en svet; — svet parad, banketov, zvenečih besedi in velikih kretenj. Ta svet se ni razpočil, tudi sesul se ni, temveč čisto navadno in brez odpora se je raztopil; sredi svoje vladohlepne geste je postal naenkrat majhen in beden. Ta svet, poln ošabnosti, veliko-hlepja in bojevitih fasad, ta svet ni znal niti umreti. Naenkrat je odpadel patos in teater in iz kostumov junakov so zlezli majhni, zviti branjevci, ki so poželjivo barantali za pogodbe. V Nemčiji so znali umirati samo majhni ljudje. Ta svet od prej je razpadel pod udarci par pesti mornarjev. Nikjer pri njega voditeljih nismo videli poguma, nikjer doslednosti. Namesto tega se je začelo zabavljanje in strah pred odgovornostjo je vse preobvladal. Drug drugemu so očitali krivdo. Revolucija jim je prav dobro došla, ker naenkrat je bila ona vsega kriva, kot da bi bila ona vzrok, in ne posledica. Bolj ogabno ni še razpadel noben svet kot oni izpred vojne; — končal je v memoai-jih, v zakotnem trštvu s penzijami in pa v brezčastnem zadržanju razreda, ki je z eno roko prejemal rente od republike, z drugo pa nanjo streljal. Nekdaj tako nedotakljiva nacijonalna čast teh upokojencev je bila bolj elastična ko gumi in bolj klejeva ko papir, na katerega se muhe love. Ona je vse prenesla. Za ta strašila je padlo dva milijona ljudi. Toda voditelji so živeli. Niti na um jim ni prišlo, da bi kaj tvegali. Nacijonalna čast vsake dežele bi morala temeljiti v skrbi za tem; da bo imel tudi najbolj preprosti človek svoj košček kruha. Spogledali smo se. Kaj se je zgodilo? Mimo nas je šla revolucija, ki bi postala lahko vse. Toda tudi ona se je pogreznila v strankarskih prepirih, ki so jo ubili. Prvi strel, ki so ga izstrelili revolucijonarji med seboj, je bil smrtni strel revoluciji. Malomeščani, ki so postali poslanci in ministri, so postali ljubosumni drug na drugega in so poizkušali drug drugega vreči; zopet drugi so se razvili v parvenije in so se začeli srčno pogajati; široke zadnjice konjunkturnih stremuhov iz prejšnjih časov so se kmalu pojavile na vseh klopeh revolucije in so hitro zadušile tisto malo svežega življenja, ki je začelo komaj dihati po uradih--------------Konec vsega tega je bil boj za novo zastavo in dirkanje za naslovi in plačilnimi razredi; sodnijski sluge so postali justični načelniki, nadučitelji šolski svetniki, tajniki višji tajniki, šolski nadzorniki okrožni nadzorniki, cestni pometači cestni nadzorniki. Kultura, obnova, napredek — mi vsega tega ne tajimo, toda tudi vse to nam ne more ničesar več dati. Edini resnični napredek, ki smo se ga učili spoznavati in ki ga moramo tudi pripoznati, je napredek vojne. Rekord v mnogoličnostih in grozotah ubijanja. Rekord v številu mrtvih. Od časa Grkov ni svet v ničemer drugem napredoval. Spogledali smo se. Kaj zdaj? Nekaj let so nam pustili popolno svobodo v ubijanju in razdiranju. Tega ni mogoče niti hitro pozabiti niti zamenjati z kletkami, v katere zaprti bomo dobivali mesečne plače, imeli proti nedelje in vidljivo delo. Nezaupljivi smo, ker se ne damo ujeti od podložnih navad in od česa polovičarskega. Iskali smo življenje, toda polni nemirne bojazni smo pristali v beznicah, bordelih in na pelsiščih. Nekako zaduhlo občutimo, da je bolje biti sirov ko zadovoljen. Hoteli smo biti’veseli, jasni, močni, cenjeni, toda postali smo samo glasni, hrumeči, kozlovski in nasilni. V naših bistvih pa smo strahotno sami. Bojimo se tišine ne tako ko praznote. Praznote v nas —. Letalec Felton Vesey Holt Letalec Felton Vesey Holt, načelnik zračne obrambe za Anglijo, se je smrtno ponesrečil. Dve vojaški letali sta namreč trčili in Holt je padel na zemljo, kjer je obležal mrtev. Najnovejši ameriški »Zeppelin« V veliki delavnici za zrakoplove v Akronu (Zedinjene države), ki je last družbe »Good-year Zeppelin Corporation« v Ohio, dokončava-jo sedaj največji ameriški zrakoplov sistema »Zeppelin«, ki bo začel že meseca maja voziti za poskušnjo. Ta zrakoplov je tako velik kakor zrakoplov »ZRS-5« in je za celih 35 odstotkov večji kakor sta bila zrakoplova »It 100« in »R 101«. Predno so začeli graditi ta zrakoplov, so morali izdelati ogromno delavnico, kjer bi bilo za takega zračnega orjaka dovolj prostora. Ta delavnica spada med največje na svetu. Dolga je 451 metrov, široka 97 in visoka G4 metrov. Delavnica pokriva 34.000 kvadrtnih metrov površine, njena notranja prostornina pa zadošča, da sprejme v sebe zrakoplov, ki i|na 284.000 kubičnih metrov, torej še 100.000 kubičnih metrov več kakor meri »ZRS-4«. Veljal pa bo zrakoplov 8 milijonov dolarjev. Črke »ZRS« pomenijo: s črko »Z« zaznamujejo v ameriškem vojnem letalstvu zrakoplove, ki so »lažji kakor zrak«, črka »R« je okrajšava za besedo »rigid« (to so zrakoplovi »trdega« sistema), črka »S« pa označuje namen zrakoplova »scouting«, t. j. poizvedovalna služba. Ogrodje zrakoplova je iz duraluminija. Ker je zrakoplov napolnjen z negorljivim plinom »helijem«, so motorji lahko postavljeni v notranjosti, prav tik ob ogrodju. Najbolj zanimiva naprava na zrakoplovu pa je hangar za letala. Prostor za letala je 24 metrov dolg in 20 metrov širok, tako da je v njem lahko spravljenih 5 letal. Yo