Kupujte %OJNE BONDEI Najstarejši ■lovenski dnevnik ▼ Ohio Oglasi v tem listu so uspešni | EN AKOPRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). DECEMBER 9, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 287 začela mobilizacijo milijona mož Angleži bi radi Opravili kompromis "led Petrom in Titom Domneva se, da bo zunanji minister Eden tekom obiska v Kairu poskusil izravnati spor 72 japonskih letal in šest ladij uničenih v napadu Rezultat napada na Marshall otočje uradno naznanjen ,;L^NDON, 7. decembra. — ' je bilo tukaj rečeno, da vlada strujama, ki se ^%ujeta za kontrolo Jugosla-' priporoča zmernost in ,1 1. ^očitev Jugoslovan s k e g a ;v ^^nskega gibanja pod vod-|:jj gen. Josipa Tita-Broža, imenovan od jugoslo-partizanske zbornice da prevzame polno ornost zakonite vlade, je angleško zunanje mi-pred težaven diplo-? ki in vojaški problem. je priznan, ampak parti-se v resnici borijo %i strani angleška vlada ■^ava kralja Petra kot na-zakonite jugoslovanske Na drugi strani pa An-r" operirajo ha principu so-^°^aiija z dotičnimi skupina-okupirani Evropi, ki se udejstvujejo v bojih I Neme »kar cem. % se tega tiče, se tukaj fJ priznava, da so se parti-Pf!. danes veliko več borili 1^ j Dacijem kot pa Petrove si- katerim poveljuje general Mihajlovic. ilj^°®^®dica tega je, da angle-Ijg Vojaška komanda v čim da-j)^^yečjem obsegu sodeluje s '2ani, dasiravno se britski častniki nahajajo pri obeh jugoslovanskih skupinah. Anglija upa pa kompromis V Londonu se torej upa, da se bo vlado kralja Petra in novi režim maršala Tita, čigar politični glavar je bivši srbslči par^ lamentarni vodja dr. Ivan Ri-bar, moglo pregovoriti na spre-j e m kakega kompromisnega sporazuma. Pričakuje 'se, da bo zadevo vzel v roke zunanji minister E-den, ki se ta teden mudi v Kairu, v zvezi z diskusijami glede celotnega balkanskega vprašanja, katero bo imel z načelniki turške vlade ter jugoslovanske in grške vlade v izgnanstvu. Krogi pri angleški vladi niso podali nikake izjave z ozirom na' obtožbo vlade kralja Petra, ki je bila očitno naperjena proti Britski radijski korporaciji, češ, da je ona kriva, da ubežna vlada, katera nima svoje radijske postaje, sploh ne more doseči naroda v Jugoslaviji, ker so vse njene komunikacije podvržene britski cenzuri. Kar se tiče oddaj Britske radijske korporacije, ni nobenega dvoma, da so že mnogo mesecev na celi črti naklonjene partizanskemu gibanju v Jugoslaviji. fronta na Balkanu je 450 milj dol-nacijski napad v dravski dolini odbit Press" agencija pri-^ decembra iz Lon- jL * obširno poročilo o bojih v f^^slaviji in na Balkanu. Iz JU poročila posnemamo na-^ podatke, kakor jih ob- 3a "New York Times": H jSoslovanski partizanski VI- pPofočajo, da nemške kolone Hj poveljstvom maršala Rom-^^darjajo na 450 milj dolgi stil' ^ prizadevanju, da oči-1il{ in druge komu- na kopnem za promet Jugoslavijo, kar je za Sub Velike važnosti radi iz-t)iQ' ki, jih doživlja njih paro-na Balkanu od strani za- WASHINGTON, 8. decembra. — Danes je bilo tukaj u-radno naznanjeno, da so ameriške morske in zračne sile v napadu na japonske postojanke na Marshall otočju, ki je bil vprizorjen preteklo soboto, uničile 72 japonskih letal in 6 ladij. Skoro vsa japonska letala so bila zbita, ko so se nahajala v zraku v akciji, toda uničenih je bilo tudi nekaj bombnikov, predno so se mogla dvigniti v zrak. Med uničenimi letali je bilo šest torpednih letal. Med uničenimi japonskimi ladjami sta bili dve lahki kri-žarki. Štiri nadaljne japonske ladje so v napadu dobile težke poškodbe. Ameriška napadalna sila je vprizorila napad s krova matičnih ladij, katere so prišle iz boja z manjšimi praskami. Tudi izguba ameriških letal je bila jako majhna. -i-- Večji del britske pomoči v Jugoslaviji gre partizanom ŽGANJSKA FIRMA PLAČALA VLADI $200,000 KAZNI WASHINGTON. •— Milton S. Kronheim žganjska firma je danes plačala zvezni zakladnici $200,000 globe, ker je račmiala pri prodaji žganja na debelo do $10 več za zaboj, kot pa je u-radna OPA cena. Firma je pri tem napravila $76.802 nepo-stavnega dobička, od katerega je urad OPA prvotno zahteval trikratno globo, po pogajanjih pa se je zakladniški department zadovoljil z $200,000. ju. Podmornice so tudi potopile neko nemško ladjo, otovorjeno z motornim transportom v genovskem zalivu in neki parnik za prevoz olja v bližini Toulo-na. Ameriški in angleški bombniki so zadnje dni tudi bombardirali nemške instalacije in naprave na Egejskih otokih ter povzročili požar v solunskem pristanišču, kjer je center nemške obrambe v Grčiji. Zavezniška letala so vprizorila uspešne napade tudi tia nemške parnike ob jadranski obali nedaleč od Splita. Napad motoriziranih kolon v dravski dolini odbit Nemci so v Slavoniji okupirali železniško postajo Jančici ob progi med Zagrebom in O-sijekom, toda ko so od tam skušali vdreti v partizansko o-zemlje, so bili vrženi nazaj. Nemške motorizirane kolone _ . _____________ _____ — |S0 podvzele napad v dravski ^sajo železniške proge in vpri-1 dolini, ki je bil odbit. Partizani napade iz zasede na poročajo, da so Nemci poslali iz LONDON, 8. (^embra. — Britska vlada je danes naznanila, da večji del podpore, katero se daje bojnim silam v Jugoslaviji, gre partizanom, ki se borijo pod poveljstvoni generala Tita, ki uživa : podporo komunistov, medtem k o gen. Mihajlovičeve sile dobijo le malo anglj^ške pomoči. Kot razlog se navaja dejstvo, da partizani vodijo večji d e 1 vseh bojev proti Nemcem. Gen. Tito je danes naznanil, da je maršal Rommel podvzel proti partizanom veliko ofenzivo in dobil v ta namen ojačenja iz Grčije, Albanije in Avstrije. Naci-ji so vdrli v mesto Prijepo-Ije v severni Srbiji, v pois-kusu, da bi predrli preko črte, ki jo t\'ori reka Lim. Partizanski komimikej trdi, da so se na nemški strani v Srbiji borili Mihajlo-vičevi četniki. SILEN NEHŠKI NAPAD S TANKI PRED KIJEVOM p. ih letal in podmornic. ^'^anski napadi na proge in motorne kolone in satelitske čete se I^Pravljajo za boj ali pa se že ^ 'Jo od dravske doline severo-od Zagreba pa do ma- ŠE ENKRAT — OTON HABSBURŠKI NEW YORK, 2. dec. (O.N.A.) — Premier Churchill je baje sprejel Otoha Habsburga o priliki konference v Quebecu. Vsaj Oton sam se je bahal, da se je to zgodilo. Uradno stališče britanske vlade napram Otonu je, da njegovega povratka v Evropo ne odobrava. Demokratični avstrijski, jugoslovanski in madžarski krogi zaključujejo iz tega, da je Churchill prav posebno naklonjen kraljem. Bilo je namreč v Quebecu, kjer je izrazil upanje, bosta jugoslovanski in grški kralj prišla nazaj na svoje prestole. :°Q8ke da meje, v poizkusu, t), ^cajo partizanske čete, ki 6wt IfourSkerein Ota' mmmmsat t>fo skrb z ozirom na J. ^®tne zveze na kopnem je vspričo komunikeja an- motorne kolone. admiralitete, da so brit-'lih potopili 16 osiščr dvornih parnikov v bližini ® obale in v Egejskem mor- Avstrije dve diviziji v okolico Karlovca, 30 milj južnozapadno od Zagreba. Partizani dalje ,poročajo, da so njih čete zasedle neko utrjeno postojanko v gorah blizu Moslavine, 40 milj severoza- ubili 70 Nemcev. Druge jugoslovanske sile so zasedle Trnavo, m Moskva priznava, da so bili včeraj Rusi zapadno od ukrajinske prestolnice prisiljeni na nov umik Moskva je danes zgodaj zjutraj uradno priznala, da so bile ruske čete na kijevski fronti vsled strahovitega napada nemških tankov prisiljene na nov umik. Nemci so pri navalu na ruske linije rabili do 2000 tankov, pravi komunikej moskovskega radija. Sedaj je v teku desperatna borba, v kateri skušajo Rusi držati Nemce nazaj ter preprečiti naval na Kijev. V dnjeperskem kolenu Rusi zmagujejo Toda v dnjeperskem kolenu Rusi še vedno zmagujejo. Včeraj so čete Rdeče vojske predrle nemške linije južno od mesta Znamenke in prerezale važno železniško progo, ki drži v mesto Nikolajev. Železniška proga je bila prerezana pri kraju Šarovka, ki leži 15 milj južno od Znamenke, kar znači, da so Rusi v zadnjih 24 ur n?. dotičnem sektorju napredovali 13 milj. Z ozirom na položaj na ki-jevskem sektorju, Rusi priznavajo, da so bili že drugi dan prisiljeni umakniti se nemški premoči, in so dali razumeti, da je kraj Cernjakov, ležeč na progi med Zitomirom in Korostenoni, bodisi izgubljen ali pa obkoljen. Novi grobovi IGNAC HRESTAK Po daljši bolezni je preminil na domu sina na 6529 Juniatta Ave., Ignac Hrestak, star 68 let. Tukaj zapušča sina Steve, v Steelton, Pa., kjer je preje živel pa zapušča sinova Johna in Antona, sina Franka pa pri vojakih nekje v Afriki, hčeri Rose, poročeno Kohcevic, in Katherine, poročeno Biličič, ter j več sorodnikov. Doma je bil iz jsela Vojsak pri Pregradu na ' Hrvatskem, kjer zapušča več i sorodnikov. V Ameriki je bival ' 40 let. Pogreb se vrši v soboto ! ob 8:15 uri zjutraj iz pogreb-i nega zavoda Jos. žele in sinovi, [6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. FRANK SVETE Kot smo včeraj poročali, je po daljši bolezni umrl Frank Svete. Pokojni je bil doma iz fare Preserje na Notranjskem odkoder je prišel v Ameriko, ko mu je bilo 13 let. Oče mu je umrl leta 1918. Po poklicu je bil barvar, toda zadnjih par let radi rahlega zdravja ni delal. Tu zapušča sestro Anno, poročeno Eršte, brata Johna, pol-I brate in sestre: Jeanne, Joseph, I Frances, Mary in Louis, v Lo-I rainu pa zapušča strica Mr. Joseph SVete, V Euclidu teto Mrs: Frances Smith, ter strica Matijo Brancel, pri katerem je živel. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne v Grdinovi kapeli, odkoder se bo vršil pogreb v soboto ob 10:30 uri zjutraj v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Odredba tolmačena kot prvi korak za vstop v vojno Opazovalci sodijo, da bo Turčija do spomladi gotovo v boju na strani zaveznikov VILE ROJENICE Pri družini S/Sgt. in Mrs. Jagodnik so se v ponedeljek zgla-sile vile rojenice in pustile v spomin krepkega fantka, prvo-rojenčka. Dekliško ime matere je bilo Irena Mlač, ponosni oče se pa nahaja v službi Strica Sama v Camp Kearney, Nebraska, odkoder je prišel sedaj na kratek dopust. Mati in dete se nahajata v Glenville bolnišnici in vse je zdravo. S tem so Mr. in Mrs. Anton Mlač, Miller Ave., in Mr. in Mrs. Anton Jagodnik, Tracy Ave., postali prvič stari oče in stara mati. — Čestitamo! ■ "United Press" vesti iz Ankare javljajo, da je turška vlada poklicala pod orožje milijon rezervistov, s katerimi bo povečana njena redna vojska, ki šteje 900,000 mož. Dalje se poroča, da je Turčija odredila militarizaci-jo dardanelske morske ožine ter vse ozemlje tri milje globoko v zaledju na obeh straneh ožine proglasila za posebno obrambno zono. Turčija je kot rezultat razgo-*'—-- vorov s predsednikom Roosevel-1 vsak čas v vojni. "Vse stare i-tom in premier jem Churchillom | de je, da se gleda na vojno od še vedno nevtralna, toda trdi se, da je Turčija sedaj dejansko postala "dobrohotna nebojevni-ca" zavezniških sil. Pr\i korak za vstop v vojno strani, izginjajo,' Smuts. je rekel Govorice v konferenci s Francem V nekaterih krogih se izraža Opazovalci položaja v vzhod? I bojazen, da Nemčija utegne iz-ni-Evropi--tolMiačijo-tc-staMšeij vršiti hŠter uqrar in zasesti-vse kot prvi korak za vstop Turči-i turške kraje na evropski celini je v vojno na strani zaveznikov, ter dobiti kontrolo nad Darda- do katerega pride v teku enega do štirih mesecev. V Stockholm prihajajo poročila, da se Bolgarija utegne vsak čas odklopiti od osišča. Poroča nelami, predno bodo zavezniške sile sposobne stopiti v akcijo. Istočasno se širijo govorice, da utegne piedsednik Roosevelt in premijer Churchill govoriti se, da so bili bolgarski poslani- i s Francom, predno se predsed-ki v Moskvi, Berlinu in Ankari nik vrne v Washington, in dati poklicani domov. španskemu diktatorju priliko, . , , . v. da se odklopi od osišča. n ara po na vojas ^ Druge govorice pa trdijo, da Eleanor Packard, zastopnica i so odnošaji med Nemčijo in re-"United Pressa" v Ankari po-1 žimom v Vichy postali zadnje roča, da so ulice turškega pre-j dni bolj kritični kot kdaj prej. stolnega mesta polne vojaštva; Neko poročilo pravi, da je Nem-in je na vlakih, ki vozijo v Ca- j čija pripravljena vrniti francos-rigrad, videti nenavadno števi- j ke delavce, ki so bili prisiljeni lo častnikov. |iti v Nemčijo, v prizadevanju, Jan Christian Smuts, premi-i da potolaži Petainov režim, ki jer Južno-afriške unije, je dal i baje skuša ustvariti stike z za-močan namig, da bo Turčija I vezniškimi državami. URADNIKI "ZDRUŽENIH BRATOV" Na letni seji društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ so bili preteklo nedeljo izvoljeni sledeči odborniki; Prdesednik John Zaman, podpredsednik" Steve Barton, tajnik John Leskovec, zapisnikarica Marion Bashel, blagajnik Paul Martič, nadzorni odbor: John Kikol, John Poz-nik in Mary Zaman, zastopniki za SNPJ federacijo; John Zaman in Mary Zaman, za SANS Mike Jakin in Frank Fende, za podr. št. 35 JPO„ SS Joseph Stefanič in Joe Poznik, zastopnika za farmo S. N. P. J. John Zaman in Steve Barton. ' NOV ODBOR I ^ Odbor podružnice št. 3 S. M.' Z. za prihodnje leto je sledeči; Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik Joseph Hočevar, tajnik John Urbas, 15312 Holmes; Ave., Cleveland 10, Ohio, (tel.:; PO 2083), blagajnik Andrew! Maček, zapisnikar Joseph Hočevar, -nadzorni odbor; James Kastelec, Frank Videmšek, Joseph Sede j, zastopnik za Slovenski dom na Holmes Ave. Naši fantje-vojaki 15 milj južno od Sarajeva zaplenile precej vojnega mate rijala, in da so odbile nemško KLUB "SLOVENSKIH PRIJA-kolono iz Sarajeva. i TELJEV" Radio postaja Svobodna Ju- Klub "Slovenskih prijateljev" goslavija poroča, da so partizani v bojih v Macedoniji zadali sovražnim silam težke izgube, in da so tam nemškim in bolgarskim edinicam pomagali tu- padno od Osijeka, pri čemur so di četniki generala Mihajloviča. ima glavno sejo v nedeljo, 12. decembra v Turkovi dvorani, Waterloo Rd. Pričetek ob 3. uri popoldne. Članstvo je vabljeno na polnoštevilno udeležbo radi važnosti seje. V BOLNIŠNICI V Glenville bolnišnici se nahaja dobro poznana in aktivna delavka na društvenem polju Mrs. Frances Gorjanc, stanujo- Pvt. William E. Bals, sin Mr. in Mrs. Frank Bals, 15 4 01 Chas. Benevol. Redne seje se Lucknow Ave., je bil premeščen vršijo vsak prvi četrtek v me- jz Texasa, in sedaj se nahaja v secu v navadnih prostorih Slo- goli v Nebraski. Prijatelji mu venskega doma na Holmes Ave.,!iahko pišejo na sledeči naslov: ob 7:30 uri zvečer. :Pvt. William E. Bals, 35914217, --Tech. School Squad 781, Bar- SEJA PODRUŽNICE ŠT. 21 racks 221, Army Air Base, Lin- coin, Nebraska. V nedeljo, 12. decembra, ob: 3. uri popoldne se vrši zelo važ- j Influenca se širi na seja podružnice št. 21 SANS | Zvezne zdravstvene oblasti v v Slovenskem narodnem domu I Washingtonu poročajo, da se je na 80. cesti. Vsi društveni za-1 influenca začela zadnji čas zelo stopniki in kolektorji ter sploš-1 širiti. ča na 19314 Arrowhead Ave. no vsi, ki se zanimajo za stvar, i V teku zadnjega meseca se je Podvreči se bo morala operaci- ' ' " ^ ji, katero upamo, da bo srečno prestala in se čim preje zdrava vrnila na svoj dom. Prijateljice jo lahko obiščejo. naj bodo navzoči. Na dnevnem število javi jenih slučajev zvisa-redu bodo važne zadeve, med! lo od 1,555 na 4,484. Toda bo-njimi, da li bo podružnica še | lezen se pojavlja v mili obliki in nadalje poslovala ali ne, zato je smrtni slučaji so primeroma navzočnost vseh zelo potrebna.! redki. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 9. decembra, M UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published b; VHK AMXBICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 8331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-11 luued Every Day Except Sunday: and Holiday: BXJBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town; (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)-----------J6.50 for Wftif Year — (Za pol leta)------------------------3.50 for a Month! — (Za S meiece)----------------------------------2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po poitl T Clevelandu, Kanadi in Mehlld): Por One Year — (Za celo leto)-------------*''•50 Tor Half Year — (Za pol leta)--------------* 00 for ■ Months — (Za 9 mesece)------------------2.25 NEWYORSKA PISMA Piše Frank Kerže KAJ JE NA DNU? Por Europe, South America and Other Foreign Coimtrle«: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inoseinske države;: foi One Year — (Za celo leto)------ Por Hall Year — da utegneta predsednik Roosevelt in premijer Churchill obdržavati posvetovanje z glavarjem krvavega fašističnega režima v Španiji. Ako ta poročila odgovarjajo resnici, potem to pomeni novo poglavje v politiki "apizmenta" za fašizem španskega kova, ki je danes bolj nerazumljiva kot kdaj poprej, Kaj si morejo pač misliti pod nacijskim jarmom ječeči narodi Evrope, ko slišijo, da isti predstavniki ve- izvršila ta sprememba, po dru-likih zapadnih demokracij, ki so ravnokar sprejeli zaključke za brezobziren boj proti nacizmu, še vedno dvorijo Hitlerjevemu originalnemu kvizlingu na kontinentu Evrope! Kaj upa zavezniška diplomacija s tem doseči? Senator Elbert Thomas i^države Utah je na radijskem programu "March' of TfSae" nedavno tega krepko ožigosal to čudno politiko. Thomas, ki je član senatnega odseka za zunanje zadeve, je v dotičnem govoru izjavil: ''Nenavaden pojav v katerikoli vojni je nevtralna država, ki ni nevtralna. Taka dižava je danes Španija. Franco javno izpoveduje nevtralnost, dejansko pa je na strani naših sovražnikov—nacijev. Toda Amerika navzlic temu vzdržuje uradno prijateljske odnošaje s Francom. Zakaj dppuščamo, da Franco lahko pripoveduje svojemu ljudstvu, ki je biez moči in ^rez glasu proti njemu, j Bila je nova politična celota df, smo mi njegovi prijatelji! Zakaj dajemo mi, ki smo |novim vodstvom in novimi ijud-vendar svobodoljuben narod, pomoč in potuho fašistu, i toda sistem je bil stan. , . •• 1 / i.- i. • u • 7 , • ; Vladalo se je natančno tako, ka ki 1)0 SVOJI okrutiiosU ne zaostaja za nobenim cli-ugira fa-1 ^ nekdanji Avstro- sistom v vsGj E\iopi! SGclsnjd. sptiiiskd vl3,cl£i, t. J. Ficin-! Ogrski. In ka.r je glavno; vlada cova diktatura, je prišla do oblasti s pomočjo nacijske j in vodstvo je ostalo Nemčije in fašistične Italije. "Ampak tudi mi smo indirektno pomagali Francu. Pomagali smo mu uničiti špansko republikansko vlado, ko smo podprli takozvano "politiko nevmešavanja." Mnogi vplivni krogi med nami so postali žrtev fašistične propagande, ki je lagala, da Franco brani pravico, in da so bili lojalisti sami komunisti. Res ni bilo ne eno j odpravila mogočne kralje in cene drugo. Toda mnogi med nami še vedno verujejo te : pustila pa je vladajočo Jazi in so torej prip.avljeni toledvaU Franca. Ti ljudje so 1% •cokla pil delu za uveljavljenje istih načel v nasih odno j^^^oMko zabeljen z aristokracija jih s Španijo kot jih uveljavljamo v naših domačih za-1 deloma tudi z nekaterimi devah. I radikalnimi elementi. Če vemo "Da bi zakrili našo slabnost, smo razvili nekakšno |lo in razumemo smernice da-Vojno trgovino s Španijo. Skušali smo se prepričati, da je i ra^njega časa, bomo razumeli, dobra kupčija, ako plačariio za gotov vojni materij al z uradnim prijateljstvom in gospodarsko pomočjo. Upali smo, da utegnemo Franca pregovoriti, da bi stopil na našo stran. Ampak Franca bi brez Hitlerja sploh nikoli ne bilo; svojo eksistenco je do.žan njemu in nikomur druge 1 in vodstvo je ostalo v rokah srednjega stanu. Vse to je bik dosti dobro in moderno za francosko revolucijo, ne pa za dobe prve in druge svetovne vojne, ki je prišla po več ko sto le tib. Prva svetovna vojna je torej kdor vlada, se ne umika rad. Ta prehod vladanja od srednjega stanu na delavskega, je najprej izkoristil Mussolini, za njim Hitler in drugi. Ta dva torej nista nobena iznajdnika kake nove stvari ali smeri. Ona sta samo stopila^ na čelo gibanja, ki je bilo že tukaj in dala sta temu gibanju gotova imena. To je vse. Ena stvar rodi drugo. Začelo se je z reorganizacijo vsega, da se prilagodi novim zahtevam in razmeram. Zanimiv pa je v tem novem gibanju nacionalizem. Desetletja so pravih, da ga ni, da če ni že mrtev, pa umira, da je starinski in nasproten modernizaciji, Vse to in mnogo drugega. A kaj se je izkazalo? Da je danes močnejši in živahnejši, kakor kdaj poprej. Včasih je spadal človeku ves svet. Do prve sVetovne vojne je bilo odprto vsakemu na vse strani. Treba ni bilo drugega, kakor sredstev in poguma, pa si jo mahnil lahko v obe Ameriki, v Azijo, Avstralijo, Afriko ali pa iz ene države v drugo. A danes? Nikamor ne mo-moreš. Zemlja je postala kar ta-korekoč čez/ noč najdražja in najvrednejša reč za človeka. Vsak si jo želi imeti in zraven sebe tistega, ki mu je najbližji. Pa imamo nacijonalizem. In s tako podlago je kaj lahko, ker ji ni treba drugega, kakor primerne opreme in imena. Fašizem—mi bomo imeli, mi vzeli in pridržali, tni urediH in gospodarili—kaj ni to klic, ki vselej doseže take, ki nimajo? Pa tudi take, ki imajo. Je namreč tako: predno je prišel fašizem do svojega izraza, je začel dvigati glavo komunizem v Rusiji. Jn dvigal jo je tako, 3a se je začelo vse tresti. In trese se še danes. In vse to me spominja na pravljico . . . Kamen v hribu je spodil zajca, zajec lisico, lisica volka, volk medveda in tako naprej, da je drvela vsa divjad. Ko pridejo vsi vpehani do široke reke, pri-'e vsejedno enemu na miiel, da vpraša: kaj je bilo. Zakaj teko. In v takem diru pred samo besedo komunizma so vsi, ki i-majo. To se pravi: imajo mate-ijalna bogastva ali pa pozicije, 'ci jim nosijo kruh in maslo. No in taki spadajo kakor nalašč med fašistično gibanje. Oni že imajo, torej jim ni treba df'ugega, kakor kazati se tako, da delajo za druge, za tiste, ki nimajo in ki prejemajo vso vlado v svoje roke, pa postanejo celo popularni voditelji. Zanimivo pa je, da prehaja vlada iz rok enega stanu v drugo tudi po državah, koder je republika in demokracija. Vze- pa, ne zna, ne more, mi drugi pa tvorimo slavno občinstvo, ki nima nobene besede. Nobenih pravic, pač pa dolžnosti. Zakaj vsako povišanje pade naravnost name in nate. Kako dolgo pojde to in kako se bo končalo? Tako se ne more nadaljevati, ker je tako, kakor tisti pregovor: čim delj greš, delj ti kažejo. Za vsa svetovna gibanja imamo torej na dnu globoke vzroke. Fašizem in nacizem bomo sicer zatrli—a kaj potem? Ali bomo odprli zemljo za vse ljudi in izkušali organizirati vso človeško družbo? Bojim se, da ne pojde. Zakaj problemi ene zemlje so lahko povsem drugačni od druge. So kraji, ki imajo preveč ljudi. Kam naj gredo, če je vse zaprto? Ameriška celina je srečna, ker nima vprašanja glede zemlje. Tukaj je toliko praznega* sveta, da bi človek lahko izsehl in preživel na njem ves preostali svet. Ampak A-merika je zaprla'svoja vrata in ne verjamemo, da jih bo kdaj tako odprla, kakor so bila pred prvo svetovno vojno. Poleg A-merike je v taki poziciji samo še Rusija in Anglija—ves ostali j svet je pa v samih problemih. Na dnu fašizma je zemlja, o-ziroma: pomanjkanje tiste. In to je vprašanje, katerega ne reši nobena politična forma, noben zakon. Kako so Nemci ■ vlačili svoje ljudi in jih začeli naseljevati po ugrabljenih krajih. Še našo revno Slovenijo so izbosili, pregnali in uničili in tam, ko- Urednikova pošta Važnd seja društva št. 8 SDZ 'Kras" moče, da društvo napreduje. Naj omenim, da se je " sklenilo, da bo po seji malo bave. Vsaka sestra je ' i da prinese seboj majhno dar v vrednosti 25c, katera se med navzočimi menjalo, v ko zabavo vseh. Ena izmed d vzočih bo pa tudi srečna, da dobila volnen jopič, katerega ^ darovala v ta namen sestra Bahsh. ^ i Začetek seje bo točno o uri zvečer v navadnih ! rih. I Torej, na svidenje v P"'' Ijek, 13. decembra! SaamkipMdMiv! Cleveland - Collinwood, Ohio. — Društvo "Kras" št. 8 SDZ vljudno vabi, da se članstvo u-deleži letne društvene seje, ki se vrši v petek ob 7:30 uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ker je letna seja važna, na kateri se napravijo sklepi za prihodnje poslovno leto in se v ta namen tudi iz voh društveni odbor, se prosi članstvo, da kdor lahko pride in ni po delu zadržan, da se važne seje udeleži. Po seji, katera bo kratka, se | ja društva "Lunder -bo postreglo z prostim pivom, j št. 28 S. N. P. J. se vrši Ponovno apeliram v imenu j deljo 12. decembra t. !• društva na članstvo, naj bo go-, četek seje točno ob 8:30 ur^ ^ tovo navzoče. Lojze Jerkič, predsednik. Letna seja društva ' Adamič" Cleveland, Ohio,. — ider Novice pri društvu Collinwood Hive Cleveland - Collinwood, Ohio. — Malokdaj je kaj glasu o d društva Collinwood Hive št. 283 T. M. ali enkrat na leto se pa že spodobi, da se oglasimo. Prišel je mesec december, kateri je važen za vsa društva, ker se vršijo ta mesec letne seje. traj. Letna seja se bo vrsi isti dvorani kot vse druge tu, to je v dvorani št. 2 poslopje Slovenskega BafO ga doma na St. Clair Ave. Da bo letos samo seja, nic' bave kot po navadi po gg, ji, vam bo pojasnjeno na ji, zakaj ne. ge- te]! Kot vam je znano, člani ena m naj" članice, da je letna seja e"<* važnejših v letu. Na tej sklepa za prihodnje sklepi te seje so merodaj celo leto. ge Zato je vaša dolžnost števili*' je udeležite v polnem ^ Kakor pri vseh drugih dru-der so živeli naši ljudje, se da-; štvah, tako so bile tudi pri nas I nes repenči Nemec. Koliko de-1 seje tekom leta bolj po malem IJf. iTc+Ari bo i''" cet tisočev svojih so poslali v j obiskane. Seveda, razume se, da Rusijo—danes jih pa vozijo zopet domov. Uboga človeška čreda. Malo pred dru^o svetovno je mnogo naših sestra v teh kritičnih časih zaposlenih po tovarnah in drugod, in ko pridejo domov, pa komaj čakajo, da se vojno se je vrnil v Ameriko ro-' malo odpočijejo. jak, ki je preživel par let tam,: Zato se ji mmora tudi odpu-namreč v starem kraju. Mislil je i stiti, ker ne zahajajo na seje. tako, da bi dobil kako lažje de-' Toda v mesecu decembru je lo in ostal tam. Ko je začela'pa dolžnost sleherne sestre, da minevati doba, kakor je bila za- se glavne letne seje udeleži, ker pisana na potnem Hstu, so ga je važna seja. poklicali: Na dnevnem redu so volitve "Kdaj misliš iti zopet v A-1 odbora in več važnih točk pri-, meriko?" : de na površje, kakor tudi raz- "Ne vem . . . Tako in tako bi ni sklepi za prihodnje leto. bilo ..." , ' Torej, drage sestre, le z vašo "Ne bo nič," so mu rekli. — • pomočjo in sodelovanjem je mo- "Nas je tukaj dovolj in preveč j__ in od tukaj nimamo kam. Ti pa ■ ščal in jemal nam to malo, kar ' moreš in je najboljše, da tudi. imamo . . . . " greš. Če bi imel dovolj denarja, In rojak je bil kmalu v Amebi še bilo. Da bi pa ti tam pu- j riki. I na bodoči odbor, kateri gel delati po sklepu seje, alt" 5^1 UC.CLVi JJW - ggjO. ne boste prišli na letno Sklep seje je za vse enak- ^ Člani in članice, pridite, spet enrat vikdimo v letu-Vas pričakuje odbor ijiik' io Ma krt 1 skim je br jim i Neke v št, naj g da ji dati. Prap vpra Ml lo.d la g Sam Pačr je r( Vas Ca-Sem jer Raj, bi b mir Mai gov jen Pos ^ai Bog kdi Sic kai ttic V2( br; ftii Li iti fe Ve 2; di tr /^kaj se je pojavil fašizem in nacizem. Treba je bilo nekake-j m'mo kar nas same. ga ljudskega gibanja in da S31 Spominjate se pred nekaj ča-ga dobi, le bilo treba pokazati j som štrajka premogarjev? Vse i rekaj. , jim je pretilo—oni so pa vztra-j Po vsem svetu se čuti danes }ja'i in—zmagali. Vsegamogočni, senat si »u. TO je dol,, ki mora biti „.aca„,ne z denarjem, tem- več s tem, da nudi nacijem gotove španske vire m ugod- krmilu, v roke onih.lli, imoli smo par drugih «traj. Dosti. Incidenti, o katerih je bilo poiočano v zadnjem ca- ša nikdar imeli nič. j kov, ki so se enako končali. Tj I bU, to ponovno dokazujejo. (Kakor znano, je franco ne ] Resnica je, da razred brezprav- sie pravi; ne poprej, dokler niso j dolgo tega poslal čestitke japonskemu kvizlingu na Fili-' nih dobiva v svoje roke vse. E- ljudje dobili svojih zahtev, pinskih otokih in izrazil svoje simpatije za Hitlerjeve !dinu to gibanje je ljudsko, mo-j človek se nehote ustavi pred, partnerje na Daljnem vzhodu , Je Franco™ akti™osU | nam danes morda ne nioiejo dosti škodovati. Venclai pa ^ak Ic prehod je zmeraj v Mi imamo vsepolno delavskih dokaz, da je franco se vedno vnet pristaš Hitlsija. On zvezi z velikimi dogodki. Zakaj organizacij. Enkrat se izmisli e-ne movf zavzeti druge poti tudi ako bi to hotel. Ako smo | tisti, ki imaio, ne dajo iz rok in na, drugič druga, vlada si ne u-mu v preteklosti prizanašali, je zdaj gotovo čas, da se te n ,sko ljudstvo. To ljudstvo bo končno na naši strani. Am- velandu po The Standard Oil aciji je glas ameriških idealov ipak mi imamo danes piiliko, pridobiti njih trajno spošto-1 Company oi Ohio, in sicer ^ n glasom. Zdaj je torej čas, da viinje in utrditi našo lastno vero in vero naših zaveznikov' ytunLnroil u.l 1 v /-ii 1. r 1____ 1___________ .i. % T % /I mu naprr.vi konec. "V moskovski deklar govoril z močnim in čistim pokličemo generalisima Franca na obračun. S tem ne bomo Izgubili ničesar drugega kot uradno prijateljstvo Franca, ki ni nič drugega kot majhen Hitler. On ni špan- Slika kaže del velikanske iz-, ki dan zalagala več kot 100 štiri dclovalnice, kjer se bo produci-, motorne bombnike za polet iz lalo 100 octane gazolin za lota- Anglije v Berlin in nazaj, la, katero bo z„ra,lil„ v Cle- oil Company of Ohio je otvorila nov urad za uposljovanje delavcev na 7li8 Prospect Ave., S. E., ki ho slu- na hi' , TT - ^ ^ ^ u, i , I oi-iiiiiiiuII WII v uiiiiiiiiiv usta-V naso demokratično zavest. V času, ko smo v boju, da j ^ovi leta 1870. Ta izdelo- pokončamo velikega Hitlerja, ne smemo pustiti, da osta- valnica bo producirala dovolj te ne polno malih Hitlerjev, ki bodo zopet zrastli v velike." vrste gazolina, d;, bo lahko vHa- likiUT''''' tudi delavce za novo V'Ji tovarno, ki se jo bo št: (liti ])riiu)dnje leto. bo začelo uposljevati se jih trenira za delo- ili bo odprto. Ml'. Unit o''' bodo lahko takoj i" načelnik toKa unidii. ki žil kot Klavni stan za in'osljisj;-—ure vanjo delavcev Cleveland. Tu za to tvrdko v j do g zvečer, od bo uposlilol do sobote. se j 9. decembra, 1943 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. "OPATOV PRAPORŠČAK'' SPISAL FR. REMEC (Nadaljevanje) Matija se je hodil v št. Lam-■^rt tolažit in kadar sta z graj-®kini kaplanom sedela pri vinu, brezobzirno dajal duška svo-J'''! čustvom in svojim mislim. Nekega dne je prišel razburjen ^ Lambert in je zahteval, ga peljejo k Margareti, češ, da 31 ima_ nekaj važnega pove- dati — Kaj se je zgodilo, gospod Praporščak? ga je prijazno vprašala Margareta. Matiji se je jako dobro zde-da ga je Margareta imenova-^ gospoda. Le j, le j, je mislil Sam pri sebi, saj le ni tako na-I'^cna ta gospodična. Glasno pa Je rekel: — Nekaj se je zgodilo, kar as bo zanimalo. Bog mi je pri- prijatelj Vašega brata ni-bil nikoli. Večkrat me roka tako srbela, da bi ga bil J'^jraje zadavil. Tudi zaslužil bil to... Pustite mojega brata v je Margareta prekinila ®tijo. Jaz ne zagovarjam nje-®®vih dejanj, ali Vašega govor-ne morem poslušati.^ ~~~ Le j te no! Mene ne morete ^^slušati, se je čudil Matija. ^Rietno besedo zmerom lahko poslušate! Ali sem vam jaz še kaj neumnega povedal? icer Vas bo pa res zanimalo, ^r sem Vam prišel naznanit. ^ Povejte torej! Poslušajte! Matija se je Mogočno razkoračil in s po-l^zdigiijenim glasom rekel: Vaš nekdanji zatiški opat, pre-I'^'lostni gospod Albertus pl. indek je zaprt. . Margareta se je prestrašila ni vedela, ali govori Matija ^Gsnico, ali se šali. Kaj pravitfe? Zaprt? To vendar ni mogoče! Ali nisem rekel, da Vas bo ^^ninialo, kar sem prišel pove-je triumfiral Matija. Pa niste hoteli poslušati! Povejte vendar, kaj je na ®tvari! Kaj se je zgodilo? , Hude reči so' se zgodile, sti;a-sne reči! Vaš brat je najel člo-da bi opata Petra zavrat- tu ne more nič zgoditi. Nekaj časa bo zaprt, to mu pa ne bo nič škodilo. Bo vsaj vedel, kako je v ječi. — Torej tudi vi verjamete, da je Albertus nedolžen, je vpraša- močil. Potem pa je vrč postavil pred Margareto in rekel: — Pijite malo, gospodična. Matija, in vsi so maščevalni. Albertus je svoj čas vrgel Petra v ječo, zd^j se je pa Peter ma- Vino Vam bo dobro storilo, če ščeval in vrgel Albertusa v je- sem ja,z žalosten, ga toliko časa pijem, da postanem vesel. Margareta pa ni hotela piti, nego je silila Matijo, naj pove, kar mu je znano o njenem bratu. — Stvar je ta-le, je začel pripovedovati. Pred nekaj časom je opat Eeter začel z okna svojega stanovanja klicati na pomoč. Vsi smo hiteli gori, in našli tam nekega potepuha. Opat je rekel, da ga je hotel ta potepuh umoriti, on pa da mu je izvil bodalo iz rok in ga premagal. Meni se je takoj čudno zdelo, ker poznam opata in vem. la Margareta, kakor da je od Matije odvisna usoda njenega'j® strahopetnež. Tega pote- brata. — Seveda verjamem. In če ne bodete jokali, Vam vse povem. Jokati pa nikari! Sicer grem takoj domov. Margareta si je otrla solze in prisedla k Matiji. Položila je roko na njegovo ramo in nagnila nanjo svojo glavo. — Saj ne jokam več, je rekla. Prosim, povejte mi vse, kar veste. Matija pa se je nekaj obotavljal in začel cmakati z jezikom ter požirati sline. — Kaj se je bilo treba jokati? Vaše jokanje me je tako ganilo, da se mi je kar grlo posušilo. Ali bi ne bilo mogoče dobiti kako merico vina? Margareta je takoj pohitela iz sobe in se kmalu vrnila z velikim vrčem vina. In Matija je prijel vrč z obema rokama in si svoje suho grlo pošteno na- čo. In da bi ga mogel dlje časa trpinčiti ali celo ob glavo spraviti, je najel tistega potepuha. Margareto sta žalost in obup premagala tako, da se je glasno j oka je oklenila Matije in ihte prosila: — Matija! — usmilite se me — pomagajte mi! Matiji se je niiilo storilo. S gladil Margaretine lase in tež-1 Margareta ko "požiral, kakor da le šiloma upreči in se zadržuje solze. — E, saj bi Vam rad pomagal, je rekel, a kaj, ko imam samo dolg jezik, pa prazno glavo. Zdaj se je Margareta vzravnala. —• Ah — je zaklicala — k Rovanu poj dem — ta mi pomaga, če kdo na svetu, mi pomaga on. -—• In jaz z njim, je navduše- svojo okorno roko je previdno no zaklical Matija. je koj ukazala je odpeljala na Smreko, Matija pa je od jahal v Žatičino. XLIII. Odkar je Rovan živel zopet na smreškem gradu, ni skoro z nikomer občeval. V samostan sploh ni maral hoditi, ker je sklenil, da pretrga vse vezi, ki so ga vezale na njegove prebi- ču in opravljal namesto bolnega očeta oskrbniška posla. Ko se je Margareta pripeljala na'Smreko, je bil Rovan slučajno doma. Sam je sedel v pi-sarnici svojega očeta in pisal, ali njegove misli so blodile po drugih krajih in kakor po navadi vedno in vedno uhajale na I Št. Lambert. V sobo je prihitela grajska valce. Tudi z Matijo je prišel; le redkokdaj v dotiko. Kakor { kak samotar je živel na gradi-, (Dalje prihodnjič) puha so zaprli, a v ječi se mu prav fino ,dobro godi. To se mi je zopet čudno zdelo, a rekel nisem ničesar. Potem je opat tega potepuha zasliševal več dni, danes pa se je izvedelo, da je opat dal Vašega brata v Weinhofu pri Gradcu zapreti, ker je potepuh izpovedal, da ga je Albertus najel, naj opata umori. Margareta je trepetaj e poslušala Matijevo pripovedovanje in strahoma vprašala: — In kaj mislite, da je na celi stvari? j Matija se je nagnil k nji in j šepetaje rekel: | — Jaz mislim, da je opat Pe-j ter najal tega potepuha, naj obdolži Vašega brata. i — Ali zakaj? To je vendarj grozno! Saj mu moj brat se-j daj ničesar več neče. | — Far je far, je modrovali Send your » * # Christmas Gifti, ^ _ before...^ Because of limited equipment and h. tile heavy burden placed on all —■ transportation, help Railway Express to keep the vital transport tation lines of the nation flowing smoothly over the Christmas period by Shipping before December 10th, lo Umoril. , To ni res, to ni mogoče, jej ^'iknila Margareta v silnem' »trahu. . Mogoče bi že bilo, je menil J ^tija. Vaš brat je ves zlodjev. y ® pomislite, da je bil najel dva *■ ^®ftiška strelca, ki sta hotela ovana umoriti. . — Šele pred nekaj dnevi mi Pisal moj brat, da se je vdal ^ *vojo usodo in se odpovedal' namenom in vsem nadam,! jih je gojil, je j oka je pri-| l^ovedovala Margareta. Zato ne! ^Mamem, da bi bil res to sto-; česar ga dolže. : Matija j C postal nemiren, j ^'za ni mogel videti. I , Veste, gospodična, je re-' jaz tudi ne verjamem, da-: ' bil Vaš brat to storil, česar| dolže. Ali dolže ga in zaprli Ka v strašno ječo — tako^ mi pravili naši menihi — in sodnike pride kot morilec. | ,'2itator Angel us pa je šel na ^ricil v Basely da spravi tudi to ^^Uevo na razgovor. , ! M, To je strašno, je ihtelat iurgareta. Ubogi Albertus! Ko, bil kriv, bi nič ne rekla, ali __ Nič ,ne jokajte, je Matija obupajočo Margareto, ftiojih mislih se Vašemu bra- Koncert Zlcitko Balokovica v nedeljo, 12, decembra, 1943 ^ v avditoriju Slov. nar. doma, 6417 St. Clair Ave. Pričetek točno ob 2.30 popoldne PRVI DEL PROGRAMA; 1. Ameriška himna proizvaja tamburaški zbor "Sedlaček" ml. 2. Slovenska himna proizvaja tamburaški zbor "Sedlaček" ml. 3. Pozdravni govor predsednika skupnega odbora Jf. Govor župana mesta Clevelanda, g. Frank J. Lausche 5. Nastop pevcev pevskega zbora Abraševič 6. Govor g. Zlatko Balokovica 7. Poje kvartet "Glasbene Matice" 8. Govor g. Janko N. Rogel mesto g. E. Kristana 9. Deklamacija "Purtizani" ... deklamira Milenka Bekcr 10. Govor ............................................................ Dr. Popoff 11. Pojejo člani "Glasbene Matice" 12. Govor.............................................................g. Bunčič DRUGI DEL PROGRAMA: Zlatko Balokovič, svetovno znani umetnik na violino, na klavirju ga spremlja Dr. M. Bensussan 1. Tschaikoivsky: Concerto D Major, prvi odlomek 2. a) Chopin: Nocturno h) Rimsky Korsakow: The Flight of the Bumble Bae c) Lhotka Croatian Rhapsody d) Zajedun časak radosti, hrvatska narodna c) Da bi rože male, slovenska narodna f) Tamo dalcko, srbska narodna 3. Wieniawski: Scherzo Tarantellc Ves čisti preostanek koncerta gre v sklad Združenega odbora južno-slovanskih Američanov. V odboru sodelujejo Srbi, Hrvati, Slovenci, Bulgari in Macedonci. Ta oglas je poklonil dobro znani in zavedni slovenski trgovec FRANK CERNE, urar in zlatar v Slov. nar. domu, na 6401 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. i mm ' Niso mogli verjeti svojim očem! N I čuda, da so bili presenečeni. . . ker niso še videli luči tako briljan-tno svetle, kot ta, ki je prihajala od vsake izmed 12 cestnih svetilk, ki so razsvetljavale clevelandski Public Square z "dnevno svetlobo" v noči 29. aprila 1879. To je bilo v noči, ko je clevelandski izumitelj-znanstvenik, Charles Francis Brush, porinil stik, ki je poslal v obrat prve praktične električne luči na vsem svetu. Več tednov je bil Public Square nekako gledišče , ljudi zbiralo vsako noč, ki so občudovali ta čudež. ko se je na tisoče v teku dveh let je elektrarna — ki jo je organiziral Brush s svojimi kolegi — dajala električno postrežbo v Clevelandu v downtownu. Zdaj je več kot pol stoletja, odkar je postala prvotna družba začetnica The Illuminating Company. Tekom tega časa je površje, kateremu streže ta družba, naraslo od nekaj mestnih blokov na 132 naselij, v katerih mi zalagamo več kot 1,300,000 oseb z elektriko za številne s vrhe. Ta ogromen napredek je bil mogoč vsled svobode trgovine — svobode delati načrte, graditi in producirati—kar je omogočilo The Illuminating Company, da je bila pripravljena, ko je udarila vojna, s silo za zmago. Kadar bo zmaga dobljena — ko se bo Amerika zopet vrnila k produci-ranju za mir — bo svoboda kupčije zopet odprla vrata k novemu in čudovitejšemu ozračju. Vaše življenje bo polnejše in boljše — vaše delo lažje in bolj produktivno — za lep nov razvoj, ki bo pomnožil silo elektrike, vam služeče . . . THE CLEVELAND ELECTRIC ILLUMINATING COMPANY. TU JE DELO, LAHKO IZVRŠENO DOMA Pomagajte varčevati elektriko! Ako to storite, prihranite kiitičen premog, ki je potreben za proizvodnjo iste. Prihranite tudi prevoz, delovno silo in mnogo drugega materiala, ki je tako potreben za druga važna vojna dela. Zato—tudi če je The Illuminating Company zelo zvišala svoje pripomočke, da zmore zahteve vojnega časa — ste naprošeni, da ne trosite z elektriko. Vaši prihranki v denarju bodo majhni, ker elektrika je v Clevelandu ix>-ceni. Toda vaši prihranki v materialu in delovni oiU bodo pomagali pospešiti zmago. Tukaj so štiri glavna pota, po katerih lahko hranite elektriko: 1. 2. Odvite takoj vse luči in pripomočke, ko konča njih raba. Rabite senčnike z belo podlogo—imejte ž a r n ice, svetilke in opremo čisto, da ne boste trošili luči. Naravnajte luči tako, da dve'ali več oseb lahko rabi isto luč. Zaprite radio, kadar ga ne poslušate. Rabite elektriko, ki jo potrebujete—toda rabite vsako edinico, ki jo potrebujete. VABILO NA DRUŠTVENO SEJO DRUŠTVA "KRAS," ŠT. 8. SDZ ki se vrši v PETEK VEČER. tO. DECEMBRA ob 7.30 uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vabi se članstvo, da se letne seje gotovo udeleži. Po seji se bo postreglo s prostim pivom. Vabi—Odbor STRAB & ENAKOPRAVNOST 9. decembra, 1943 j Zojot HQ Isioncilj SIROTE Spisal NARTE VELIKONJA I I (Nadaljevanje) "Rekli so!" "Lepa reč tak sin! Ali veš ti, Branko, kako je oče umrl?" "Padel je pod vlak!" " P ad e 1 ? Pravi" se je nasmehnil župan. "Kakopak, padel!" "Da, mama je rekla, da je padel!" "Glej ga, kako odgovarjaš!" "Če pa je padel!" je iznova dvignil glas. "In je bil krvav in Dorica se ga je bala!" je pripovedoval Dolfek. "Jaz pa ne. Kri sem mu obrisal s čela!" "In mama je jokala in smo vsi šli na grob!" je pristavila Dorica. "Potem je mama obolela od žalosti!" je počasi in resno pristavil Branko. "In vas pustila. Kaj naj zdaj z vami? Ali znaš kaj?" "Znam!" je odvrnil Branko. "V drugo gimnazijo sem hodil!" "Jaz pa v drugi razred," je pristavil Dolfek. "In jaz h gospodični!" "Kakšni?" "V vrtec!" je razlagal Branko, ki se mu je ogenj lesketal v vlažnih očeh. "Ali znaš kaj pisati?" "Znam!" je dejal Branko. "Potem boš meni pisal v občinski pisarni. Napiši tu; Slavna oblast!" Branko je vzel svinčnik in napisal. "Glej ga, učenjaka. Kako pišeš!" "Za gospoda naj ga da občina!" je dejala Marta. "Na čigave strofeke. Saj še svojih ne dado." In je nejevoljno odšel. V tistem času pa je šla županja mimo pokopališča. Čudna sila Jo je gnala v mrtvašnico. Na mrtvaškem odru je ležala Jelnikarjeva, voščeno bleda, po-loodprte ustne so bile z robcem privezane. Izpod priprtih vek je strmel steklen pogled. Županjo je stresla v d u š o od neznane groze, ki jo je obšla. Kot pridušen daljen jok je prhutal veter skozi line bednega prostora. 4. Občinska seja je bila burna. Nasprotna stranka je gospoda župana vprašala, kako je on, gospod župan, mogel dopustiti, da se nekdo, živ nič ne oglasi od rojstva v občini in da tak še živ ne poskrbi za domovinsko pravico tam, kjer živi, in da o-hrani domovinstvo tam, kjer se mu je rodila mati pred pol stoletjem in še čez. Da pa mrtev pošlje mrtvo ženo in štiri še za pastirja negodne otroke v občino na rejo in oskrbo. "Izračunajte, gospod župan, koliko bo to občino veljalo. Še svojih o-trok ne moremo rediti, pa naj tuje. Bog ve odkod!" je rohnel občinski odbornik Zima, bivši župan, ki je propadel pri zadnjih volitvah. "Kaj bi občina, če bi vsi po-.slali svoje otroke občini na vrat?" se je opogumil debel možiček štacunar Žele ob njem. Župan je od srda in gneva' ves zaripel v obraz odgovarjal, da je pač krivda prejšnjega občinskega odbora, da se ni pobrigal in poizvedel, kje so še občani, ki utegnejo kdaj poslati občini otroke v rejo. "Toda prosim vas, ali ste videli očeta tega dečka?" je nazadnje vprašal. "Predlagam, naj se deček odstrani, če govorimo o njem!'' se je razburjal Zima, "Občinski red govori samo o odbornikih!" je odgovarjal župan, "In govorite, kar mislite, fantu v obraz. Toda jaz še en- krat vprašam, ali ste videli oče- i ta tega dečka pred dvema leto ma? Ali ni imel zlate ure? Ir ali ni bil trgovski potnik ? Ti Žele, in ti Zima, sta se mu odkrila pri cerkvi." "In je kradel in šel pod vlak! Saj vsi vemo!" "Moj oče ni kradel!" je planil Branko na noge, tresoč se po vsem telesu. "No, da, rekli so! Gospoda; župana prosim, naj vodi sejo v redu. Ali ima ta fant besedo v občinskem odboru?" Branko je sedel bled in pre-paden, po licu so mu zdrknile detxsle solze. "]Vk)j oče ni Icra- afreldk ob aetHsnwBMt obireafw /s- ck!ir' je očUočiio šepetali pixxl- iwsmw&ko ZefaZo %% aajeZei gg so sedem oseb moštva. Nemški Ameriške arm^dne čete so se- "Kdo je vedel od vas, da bodo otroci tega moža padli pa našo i glavo? Nesreča nikoli ne poči-v^" ■'Nesreča! Toda te nesreče bi bili lahko občino obvarovali. Če sti," se je oglasil bajtar Vre-, zec, ki je imel šest otrok. j "No, ti ga menda ne potrebu- j ješ!" je jezno odvrnil župan. "Bravo, bravo!" je ploskala županova stranka, ki je sedela kakor na trnju, dobro vedoč, da bodo nasprotniki izrabili vse to pri novih volitvah. "Ti ga pa, ker ga sam pridelati ne moreš!" je siknil Ko-lenc. "Predlog je, da gre Dolfe za pastirja! Kdo je proti? Samo šest!" je ugotovil župan, kakor |- da se ne meni za Kolenčev zbod-Ijaj. "Naši glasovi vsi! Naj se to i zapiše v zapisnik, da bomo ve-|deli za pozneje. Mi ugovarjamo, i da si je vzel župan najboljši :kos!" je udaril po mizi Zima. "Dolfka vzamem jaz!" se je oglasil stari Žonta. "Za ovce bo že dober!" "Zdaj imamo še dva!" je povzdignil župan besedo. "Petletno dekletce in deset mesečnega fantka." "Naj gresta po številkah!" je saržent Chinter Karte, ki je dobil pri tem poškodbe na nogi, i je dobil pomoč, da je mogel do- \ dejal Žonta. speti na glavni stan, potem, ko \ "To ni po zakonu!" se je o-je bil zaslišan po U. S. oficirjih, j glasil debeli možiček Žele. "To __ j je celo mož oče razlagal." "Ne gre po zakonu, če tako Bregar, "naj se fantek izroči v rejo stari Neži! Za trud in mleko plačajmo petdeset lir na mesec!" "Kaj bo ž njimi!" je dejal Lu-žar. "Pa izračuni, koliko to znese v sedmih letih! Prej ne bo za pastirja. Ali je tak otrok toliko vreden? Ko bo zrastel, poj-de kakor oče, in občina ne bo i-mela ničesar od njega." "Kvečjemu, da bodo spet nekoč prišli njegovi otroci na hrbet naših otrok otrokom!" je rohnel Zima. "Sicer jaz in moji glasujemo zoper vse vaše sklepe!" In je glasoval proti vsakemu sklepu. Župan je prišel od seje slabe volje in osorno prijel Dolfka za uho, ker je metal trske po ognjišču. Žena ga je pričakovala in dejala: "Jutri bo pogreb!" "Nb, in?" "Kam, bodo otroci?" "Smo že sklenili!" In oba sta umolknila. (Dalje prihodnjič) stari odbor ni napisal, zakaj pajln občina ne bo imela ničesarj^^.^,,, ^ -r mate takega seznama? In temu se pravi stvo. občinsko gospodar- ali imam jaz besedo ali takle Občinsko gospodarstvo, da! Stranka! Pa ste gnali pri volitvah, da mora biti red! Pravi red in dobiček, če imaš kar štiri otroke, ki niso za nobeno rabo; kradli bodo, potepali se bodo, naše otroke bodo pohujševali ti mestni oblizanei in žrli bodo od naših žuljev. To je gospodarstvo!" je vedno bolj ra-stel oštir Kolenc. "Predlagam konec debate!" se je oglasil Žele. "Saj še ni predloga! Otroke moraš nekam spraviti. Branka obdržim jaz, da bo pomagal v občinski pisarni." "Jaz bi se rad učil v mestu!" se je ojunačil fant. "Ali slišiš objestnost? Učil, da bo jedel gosposki kruh!" se je zagnal Zima. "Da bo zaničeval naše otroke, ki bodo garali? fante?" ' dekletce!" je dejal "Besedo imam jaz sam! Dol-i'T" i" pogledal po tel, gre pa lahko za pastirja!" "Da še enega postavim nje-; ' mu!" je zagodmjal Kolenc. ^ "V "Seveda, najstarejšega kar,^^^!^ ' župan. Od tega bo največ kori- «« J« "gW CLEVELAND ORCHESTRA Eric Leinsdorf, dirigent SEVERANCE (četrtek, 9. dec., 8.30 DVORANA sobota, 11. dec., 8.30 ORKESTRALNI PROGRAM v Severance dvorani CE. 7300 Za delavce Zahvala Spodaj podpisani se želim iskreno zahvaliti vsem Slovencem in Hrvatom, ki ste mi pripomogli do ponovne izvolitve v zbornico mesta Euclid. Poskušal bom, da se vam oddolžim za to zaupanje. Vedno bom skušal napraviti vse najboljše v korist ljudstva in v ponos mesta Euclida. FRANK DERDICH COUNCILMAN TEŽAKI za STOCK HANDLING SPREJEMNI ODDELEK ODDAJNI ODDELEK STAVBINSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA ZUNAJ Visoka plača od ure in "overtime" THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke The May Co.'s Basement BOŽIČNA TRGOVINA NA ENEM NADSTROPJU Darila za dom! Chenille pregrinjala g.98 in g.98 Druga krasna Chenille pregrinjala 6.98 do 15.98 Krasna izbera— od prvovrstnih izdelovalcev v deželi! Odlična izbera stilov in barv, ki presega vse, ki smo Jih kdaj imeli! Monotone v tesani vzorci . . . d vo-barvni obrisi cvetlic, več-barvni obrisi cvetlic ... zelo lepo se bodo podali z barvami v vaši spalnici! Vključite Jih na vrhu liste kot najbolj zaželjena božična darila! Ozadja teh pregrinjal so v beli in pastelnih barvah roze, dusty roze, rust, zlate, helio, modre in aqua. Za veliko ali majhno posteljo—vse po zmernih cenah. The May Co. Basement Za delavce Mali oglasi Hotel Statler potrebuje MOŠKE za Hišnike Čistilce pohištva Kuhinjsko delo potrebuje ŽENSKE za: Kuhinjsko delo Kuharico Čiščenje oken Zglasite se v ozadju Hotela, E. 12 St. Personnel Office, soba 335, med 9-6 pop. Mr. in Mrs. | Joe Sustarsic GOSTILNA 6702 St. Clair Ave. _ SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 302« OSKRBNICE Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 zj. šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TEDEN Delni čas: 1588 Wayne Rd., Rocky River Tri ure dnevno, 6 dni na teden PLAČA $9.90 NA TEDEN Če ste sedaj zaposleni pri o-brambnem delu, se ne priglasite EMPLOYMENT OFFICE ODPRT 8 zj. do 5. zv. dnevno razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva se zahteva THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect Ave. Soba 901 čE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba streho popraviti, se obrnite do nas-vršimo velika in majhna del# govskih poslopij in domovih. BrwP""' ni proračun. . Universal Roofing Set*'® 1106 St. Clair Ave. . CH. 8376—8371 06 večerih; ME. 4767 MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77Vzc na uro Ženske 62%ic na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobene starostne omejitve, če ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za vas. x Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St National Carbon Co., Inc. BEILEIA za lahko assembly delo Čisto delo Dnevni šift Plača od ure in "overtime" Ohio Chemical Mfg. Co. 1177 Marquette blizu E. 55th in St. Clair % M vmmrrofNmctMua ci/um SKLEPNIH MIŠICAH PITAJTE WN-EXPEUI Od 1867 god . Zanesljiv liniment A Gift that Glorifies the Giver America's Firrt anJ 0^ KENT IRIDESCENT GCABANTEED HEAT BBSISTA COFFEE MAKEK ENSEMBLE in a beautiful matchw*^ 5 PIECE SET NORWOOD appliance & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK Tu je lep prostor in dom i na katerega boste ponosn' ga lastujete v Shore Acre jezera, severno od Blvd., cerkve sv. Jeremija. Hiša ^ družino, 6 sob, vse .^9 Vrednost $9,000. Lastnik m k vojakom in hišo se mora P dati ta teden, radi česar s® ^ žrtvuje za $7,800. — ^0 vplačilo seboj, ker dom gotovo ugajal. REALT^ STRAINIC 15607 Waterloo poleg North American ban IV. 6561 — KB. 4120__, Naprodaj gO je zidana hiša za 4 druziwC' sob, 4 garaže. Najemnin® 440 na leto. Cena samo $11' Varna investicija. _ MATT PETROVICH Real Estate & Insurance 595 E. 140 St. KE. 2641 ali GL 0422 RADI TEŽKOe i dobiti delavce, smo p,) prodajati sladoled (Ice samo za na dom, ni pa goče servirati ga na raz načine pri mizah v lekarni- Mandel Drug 15702 Waterloo OGLAŠAJTE V--- "ENAK0PRAVN05*