NOVO MESTO, 20. 5.1983
LETO XII
Št 8
LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov - Ureja ga uredniški odbor - Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO

»•••<
razprave o osnutku stanovanjskega pravilnika
Konec marca smo posredovali vsem tozdom osnutek pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj v tozdih z nalogo, naj tozdi organizirajo javne razprave o tem aktu. Delavci naj podajo svoja mnenja, stališča, pripombe, dopolnitve, oz. naj v splošnem vplivajo na akt, da bo le-tak, da bo odraz volje delavcev in hkrati v skladu s predpisi.
Tako so aprila in delno tudi v začetku maja organizirali razprave o osnutku skoraj po večini tozdov. V razpravah je sodelovala pravna služba, kije zabeležila tele glavne pripombe na osnutek:
—	v 15. členu se črta stanovanjski standard za šest članov družine in več, t. j. večsobno stanovanje ali stanovanjska hiša; to pripombo bomo upoštevali, glede na to, da je Labod tudi do sedaj kupoval samo do 3-sobna stanovanja, večja pa ne;
—	v 28. členu, tretja alineja, velja opredeliti interes tozda, ki naj bo opredeljen tako, da ima tozd večje finančne koristi in pridobi s preselitvijo večjo stanovanjsko površino;
—	v 32. členu črtati brez stanovanja 100 točk, podnajemniku zvišati točke na 100 in sostanovalcu na 70 točk, v točki c višje točkovati osnovne stanovanjske razmere, (voda, WC, kopalnica in podobno);
—	v 33. členu popraviti točke za skupno in delovno dobo v Labodu, in sicer s 5 na 2 in 20 na 10 točk;
—	v 36. členu postaviti doseganje norme samo v štiri kategorije, in sicer do 95. do 100 do 105 in nad 105%, in jih točkovati z 0, 10, 20 in 30 točkami;
—	v 35. členu črtati zadnjo in predzadnjo alinejo;
—	v 36. členu pod točko a se doda delavcem, ki jim je
Svečanost ob prihodu štafete v Zalo.
priznana najmanj 60% telesna okvara, 25 točk, in delovnim invalidom, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa, 30 točk, pod točko b pa se črta tretja alineja, prvi in drugi pa se doda 10 točk, v točki c pa se določene točke znižajo v vseh primerih za 5 točk;
—	v 38. členu se spremeni točkovanje in oddaljenost od delovnega mesta, in sicer od 0 do 5 km 0 točk, od 5 do 50 km 10 točk in za vsakih nadaljnjih 10 km še 2 točki;
—	v 39. členu se 30 km spremeni v 50 km;
—	2. točka 40. člena se črta;
—	v drugem odstavku 41. člena se doda, če je prosjlec ali član družine prosilca lastnik nepremičnine, se mu odbije 100 točk, točke iz prvega odstavka tega člena pa se povišajo na 200;
—	v 42. členu zvišati točke na 100 in določiti možnost dobiti več posojila, kot določa maksimum;
—	v 43. členu so bile nekatere zahteve, da bi člen črtali, a ker je težnja družbe, da bi
si tudi delavci sami pomagali oz. si reševali svoje stanovanjsko vprašanje, tega nismo upoštevali glede na to, da bomo bolje stimulirali tiste, ki bodo varčevali za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja, saj delavci na podlagi svojih privarčevanih sredstev banki pridobijo še 150% stanovanjskega posojila;
—	v 45. členu se opredeli, da če v roku 1 leta izprazni stanovanje dobi, 150 točk, v roku 2 let 100 točk in v roku 3 ali več let 50 točk;
—	103. členu črtati L točko, v drugi točki pa bolje opredeliti, kdo je deficitarni kader v tozdu;
—	za 115.členom dodati nov člen, ki bo opredeljeval, kako nastopati v primeru, da je investitor gradnje samoupravna stanovanjska skupnost, stanovanje pa kupuje naš delavec ali tozd;
—	v 116. členu so se delavci odločili za varianto 2, kar pomeni, da bo najvišje možno posojilo v višini gradbene vrednosti 20 nr stanovanjske površine v občini;
—	v 122. členu določiti tudi, kako se anuiteta določi v primeru, ko prosilec dobi posojilo drugič ali že večkrat, pa prejšnjega posojila še ni odplačal. Anuiteta se določi tako, da se novo posojilo in staro neodplačano sešteje in nato določi anuiteta po 122. členu pravilnika;
—	v 130. členu določilo oblikovati tako, da mora delavec. ki porabi posojilo nenamensko, posojilo v enkratnem znesku vrniti skupaj z bančno obrestno mero.
S tem člankom hočemo ponovno poudariti, naj delavci aktivno sodelujejo v razpravi in pripomorejo k temu, da bi čim hitreje izoblikovali končno besedilo pravilnika, ki bo odraz zahtev in potreb delavcev. Pravilnik bodo delavci sprejeli na referendumu, ki ga bodo razpisali DS tozdov. Proti koncu tega meseca bomo tozdom posredovali tudi predlog pravilnika, ki ga bodo obravnavali DS.
Pravna služba
Glavni sklep konference sindikata iz Laboda se izvaja, saj vse tri komisije za dograjevanje sistema nagrajevanja delajo po sprejetih načrtih. Rok za realizacijo naloge je konec leta.
Že pred mesecem mladosti so mladinci v Delti, Zali in v Novem mestu organizirali delovne akcije. Očistili so okolico in poskrbeli za delovne prostore. Posnetek je z akcije v Delti.
v____________________________________________________________y
dopolniti
organizacijo
dela
Proizvodni rezultati v Libni se počasi izboljšujejo. Da pa bi dosegli sčasoma kar najboljšo
kvaliteto in dvignili rezultate dela, je razvojna služba pripravila elaborat, ki ponuja dopolnjeno organizacijo dela v Libni.
Tozd Libna proizvaja zahteven in zelo iskan program ženskih bluz za domači trg in za izvoz. Ker povpraševanje po bluzah še vedno raste, sta tudi v Delti z začetkom letošnjega leta dve brigadi prevzeli izdelovanje bluz. Zahtevnosti tega programa ni
treba posebej poudarjati, pa tudi tega ne, da je pričakovati kar najboljšo kvaliteto. Libna pa je še vedno v glavnem organizirana za izdelovanje srajc, čeprav jih že lep čas ne delajo več.
Gotovo je to zaviralni moment pri doseganju proizvodnih rezultatov. Zato elaborat vsebuje nekaj rešitev v tej smeri. Tako naj bi prišlo do spremenjenega števila delavk v posameznih brigadah, z boljšo organiziranostjo in z izboljšanjem strojne opreme, ki v tem programu zahteva precej specialk, pričakujejo v Libni kar najboljše učinke. Seveda pa bo morala biti bodoča kadrovska zasedba tudi strokovno bolj usposobljena.
Ta del programa v Libni že izvajajo, saj vztrajajo na novih kvalificiranih kadrih. Prav te dni je bilo končano priuče-vanje dvajsetih delavk, pred durmi pa je nova skupina kvalificiranih šivilj.
Ponujene nove možnosti bodo strokovnjaki v tozdu skupaj z razvojno službo in pripravo dela za program perilo—šport še pretehtali in ga nato skušali realizirati že po letošnjem dopustu. Kot rečeno, si od nove organiziranosti obetajo mnogo boljše rezultate.
poziv
Pisali smo že o tem, koliko izgubljamo z neodgovornim odnosom, ko tozdi odpre-mljajo večino izdelkov šele konec meseca. Vemo, da dobave v zadnjih petih dneh meseca naši trgovci niso veseli, saj jih ta bremeni kot zaloga preteklega meseca. Tako zakasnelih pošiljk v nekaterih primerih niti ne sprejemajo. Mi pa še vedno vztrajamo pri zadnjih dneh, ko ugotovimo, da plan še ni dosežen. S tem pa ne izgubljamo le denarja, ampak tudi svoj ugled.
Skrajni čas je, da se proizvodni tozdi začno zavedati, kako nujna je sprotna odprema. Ne bo odveč, če navedemo podatek, da je Mura uspela prenesti večino dobave v prvo dekado meseca, mi pa smo najmočnejši v zadnji. Premalo je, če nas skrbi le tozdov plan. Pogledati moramo širše, na rezultat delovne organizacije. Sem pa sodijo tudi povratne informacije, ki naj bi jih proizvodni tozdi pošiljali Com-mercu.Te bi morale biti vezane na potek proizvodnje glede na program dela, na roke... pa tudi sicer bi moralo biti več živega pogovarjanja in dogovarjanja oziroma stalnih stikov med proizvodnjo in Commercom.
Ponovno moramo ugotoviti, da tozdi VO še vedno ne pošiljajo tedenskih poročil o planiranih rokih odpreme izdelkov, da pa je to zaživelo v programu PS.
Zadnji čas je, da se rešimo pozne dobave in s tem često lažno doseženih planov. Naj ta sestavek velja kot poziv za dosledno izvajanje gospodarskega plana. Vsem, ki tega doslej niso jemali dovolj resno (ti pa so na žalost kar v večini, čeprav niso vsi tozdi enako slabi), bomo morali tudi v Commercu tako blago zavračati.
Prodajna služba
krila
v
temenici
Predstavniki Laboda in tozda Temenica so se v občini Trebnje dogovarjali za sodelovanje s trebanjskim Krojačem. Ponujen je bil program izdelovanja kril, torej Krojaču soroden program, hkrati pa je to vsebina dela, ki ima v Labodovem srednjeročnem programu pomembno vlogo. Labodova pobuda je bila tudi zaradi stanja, v kakršnem je Krojač (in seveda vsa podobna manjša podjetja), dokaj zanimiva in vabljiva, toda dlje od tega ni prišlo.
Delavci v Krojaču ponujenega programa niso sprejeli in tako so vse možnosti za sodelovanje odpadle. Ob tem pa se velja vprašati, ali so družbenopolitične sile v občini storile vse, kar je bilo v njihovi moči, ali so se dovolj angažirale in predstavile vse možnosti, ki so pozitivne za Krojača in Labod.
Program kril pa bo, kljub nastali situaciji, le ostal v Temenici. Zmanjšujejo program moških oblačil na račun vse večjega števila kril oziroma ženskega programa. Da bi delo le nekoliko olajšali, bodo že po dopustu dozidali blizu 150 kvadratnih metrov novih površin. To sicer ni veliko, pa vendarle predstavlja za Temenico pridobitev, ki bo razbremenila stisko v krojilnici in skladišču surovin.
In kako delavci sprejemajo nova dela? Na delavsem svetu in zboru delavcev je tekla beseda o povečani izdelavi kril. Ko so prvič prišla v proizvodnjo Temenice krila, je bila med delavci velika bojazen, kaj in kako. Hitro se je pokazalo, da je skrb odveč. Seveda tudi tokratno povečanje programa kril, ki zajema vse več delavcev, sproža določene pomisleke. Pričakovati je ozko grlo pri likanju, čeprav v sedanjem programu, ko krila niso podložena, tega še ni opaziti, pričakovati pa je stisko v jesenskem času. Obetajo si nekaj novih strojev tudi v likalnici in tako bo tudi ta težava odpravljena.
Več skrbi pa so krila povzročila glede možnosti zaslužka.
Ob prehodu s težkega na lahek material so bili delovni rezultati v Temenici precej nižji od povprečno doseženih v prvih treh mesecih leta.
Med trinajstimi delavkami v brigadi je aprila le ena dosegla stoodstotno normo, povprečno pa je bila brigada v dosegu norme 60-odstotna. Vedeti pa moramo, da je prišlo v tem času do naglega prehoda z dokaj težkih tkanin na izrazito lahek material, med katerim je bila celo gaza. To seveda zaskrbljuje, toda novi stroji, prilagojeni lažjim tkaninam, in pa konstantno lažji materiali, bodo te težave kmalu odpravili. Takrat bodo pridne roke delavk gotovo zopet lahko dosegle pričakovane rezultate in s tem tudi pričakovan dohodek. Toda je že tako, da je treba dohodek najprej doseči, potem ne bo več pomislekov o tem, ali je možno tudi s krili kaj zaslužiti ali ne.
Skratka, v Temenici je živahno, brigada hlač je pri-
pravljena tako za izdelavo hlač kot kril, tečejo priprave na dozidavo, ki jo spremljajo zagotovila odgovornih, da bo delo pravočasno steklo in da bo opravljeno, v proizvodnji je veliko živih barv, veliko lahkih, frfutajočih materialov in nekaj težkih, moških... A sedaj se v Temenici zavedajo, da morajo opraviti novo nalogo. Kjer pa je volja, tudi uspeh ne more uiti.
kontrola
z
alkotesti
Pravilnik o delovnih razmerjih navaja v svojih določbah tudi občasne kontrole vinje-
nosti z alkotesti. Namen kontrol je preventivnega značaja, saj je cilj nas vseh preprečevati nesreče; do teh pa najpogosteje pride zaradi vinjenosti. V vseh tozdih bo te kontrole opravljal pooblaščen delavec, torej strokovno usposobljena oseba, kar je v skladu z določbami pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnika iz varstva pri delu.
Kontrole bodo občasne, potekale pa bodo po delovnih enotah. Tekle bodo, ne da bi jih pogojeval sum o vinjenosti. V kolikor pa bi alkotest pokazal vinjenost, bo delavec ta dan moral zapustiti delovno mesto, vzporedno z dokazano kršitvijo pa bo stekel tudi disciplinski postopek.
Za vsak tozd bo predvideno določeno število alkotestov, ki jih bo treba potrošiti v določe nem času. Pri kontroli se torej obnašajmo disciplinirano, ne poudarjajmo užaljenosti, češ saj jaz ne pijem in podobno. Gre za varnost, za to, da preprečimo nesreče, ki jih vinjenost tako pogosto povzroča. Gre pa tudi za naključen izbor tistih, ki jih zajame kontrola. Vinjenost je problem, ki mu moramo posvetiti veliko pozornosti in se z vsemi silami boriti, da jo zatremo. Borba proti vinjenosti je stvar in naloga vseh nas, še toliko izraziteje pa se je morajo zavedati sodelavci tistih, ki so že zasvojeni. Pomagati jim moramo z vsemi silami. Ena od oblik boja proti alkoholizmu je tudb redna kontrola z alkotesti. Zato jo moramo sprejeti in jo izvajati dosledno.
Iz Delte
kaj je novega v
commercu?
Dinamičnost vsebine dela tozda Commerce prinaša vedno kaj novega. O vsem, kar se te dni dogaja v tem delovnem okolju, sem se pogovarjala z direktorjem, tov. Vodopivcem.
..Raziskava tržišča nam kaže, da je vse manj zanimanja za moški program, raste pa povpraševanje po ženskih krilih in bluzah. Tem usmeritvam smo prisluhnili, saj že od začetka leta teče proizvodnja bluz tudi v Delti (doslej je le v Libni), ta čas pa pripravljamo tudi nov program ženskih kril. Novost je v tem, da bo za program kril priprava dela v Novem mestu. Gre za promptno prodajo, ki zahteva kar najhitrejše reševanje, dogovarjanje, hitro odločanje o nabavi, kreaciji in prodaji. Tudi kader za to novo zahtevno nalogo je deloma že pripravljen, delno pa še tečejo pogovori s kandidati. Samostojna priprava dela bo organizirana letos, v celoti pa bo delo steklo s 1. januarjem 1984. Zavedati pa se moramo, da so pred nami velike naloge in da je pričakovati začetno pomoč tudi iz priprave dela vrhnjih oblačili iz Ljubljane, ta bo kasneje priprava dela za program kril deloma razbremenila. Le-taje trenutno prezasedena z delom, ob tem je vse težje tudi kadrovsko vprašanje, saj je starostna stopnja visoka in je vse več upokojitev. Prizadevamo si odhode uspešno nadoknaditi, toda kader mora za zahtevna opravila v pripravi dela rasti in se lahko razvija le ob delu in praksi.
Nekajkrat smo že govorili o vodji enote tozda Commerce v Ljubljani. Ideja o tem, da bi za disciplino in koordinacijo v enoti Commerca v Ljubljani odgovarjal direktor Tip—topa, nikakor ni izvedljiva. Potreba po delavcu, ki bi opravljal vlogo vodje enote, pa se kaže iz dneva v dan, zato bomo morali v najkrašem času rešiti ta problem.
Posamezne novosti, ki jih doživljamo in predvidevamo v tozdu Commerce, bomo vnesli v rebalans plana, ki naj bi med drugim zajel tudi spremembe v knjiženju učinkov kooperacije.
S sprejema lokalnih štafet, med njimi tudi Labodove, na Glavnem trgu v Novem mestu
KADER JE TREBA VZGAJATI
Vodja prodaje Verstovšek je poudaril pomembnost pravilnega odnosa in rasti kadrov. V prodajni službi je bilo v začetku maja izvedenih nekaj kadrovskih sprememb. Napredovanje na osnovi dela in glede na to, da so mladi usposobljeni delavci dobili postopno vse večje in zahtevnejše zadolžitve, je gotovo edina prava pot za vzgojo lastnega dobrega kadra. Ena od pomembnejših motivacij za tako delo pa je tudi pogled v prihodnost, ki mora nakazovati možnosti napredo-
vanja. Spremljanja delavcev na teh osnovah so prodajni službi prinesla ugodne rezultate, pridobljene z veliko mero osebne zavzetosti in predanosti delu.
KOOPERACIJA
Precej kooperantov Laboda v maju zaključuje pogodbeno sodelovanje. Tako je svoj letni Labodov program končala DO Budučnost iz Karlovca pa Vesna iz Zagreba. Inkos Si-olac tudi odpremlja zadnje kose in tako je letna kolekcija le še v naših lastnih kapacitetah. Končana mora biti v roku enega meseca.
-------------------------
sredstva so razdeljena
Za sodelovanje na natečaju za dodelitev stanovanjskega posojila iz združenih sredstev so se prijavili tozdi Commerce, Libna in Delta. O predlogih in obrazložitvah je razpravljal odbor za počitniško dejavnost na svoji tretji seji. Razpisana višina za posojilo iz združenih sredstev je bila 3,000.000 dinarjev. Višina, ki sojo tozdi zaprosili na natečaju, pa je 3,580.000 dinarjev. Glede na to je odbor sprejel sklep, da dodeli tozdu Commerce za reševanje stanovanjskega vprašanja družine Abdomerovič iz druže-nih sredstev 1,720.000 dinarjev, tozdu Libna za reševanje stanovanjskega vprašanja družine Smajlovič 800.000 dinarjev ter tozdu Delta posojilo v višini 1,000.000 dinarjev.
S tem posojilom bodo sedaj rešili stanovanjsko vprašanje družine Druzovič, preostala sredstva v višini 5000.000 dinarjev, namenjena za reševanje stanovanjskega vprašanja družine Vičar, pa naj bi Delta koristila novembra letos.
V______________________________________________________J
zagotoviti nemoten potek PD
Tozd Ločna pri inštruktorjih za proizvodnjo delo nima v vseh pogledih srečne roke. Doslej so sicer dosegali na tem področju izredno lepe uspehe, o čemur pričajo tudi ankete, ki so jih izpolnjevale dijakinje, toda te dni so ponovno ostali brez inštruktorja. Do konca šolskega leta bosta v Ločni opravljali proizvodno delo še dve skupini dijakinj iz družboslovne in ekonomske srednje šole, to pa zahteva hitro reševanje kadrovske zagate. Ker ne manjka strokovnjakov in, upajmo, da tudi dobre volje za delo inštruktorja ne, bo zagata gotovo uspešno premagana. Gre za počutje dijakov, za uspešnost in smotrnost proizvodnega dela in, ne nazadnje, za to, da uspemo zadržati ugodno oceno in nivo, ki smo si ga na tem področju pridobili.
orodjarna
Ideja o organiziranju orodjarne v Labodu ni nova. Prvotno naj bi bila v Libni, zaradi kadrovskih težav pa bo locirana v Ločni.
Orodjarna je za delovno organizacijo, kakršna je naša, velikega pomena. Programi se glede na modne zahteve naglo
aktivnosti
na
področju
CZ
Tozd Tip—top je prijavil na občinsko tekmovanje enot prve medicinske pomoči svojo ekipo, ki je že začela z vajami. Stekle pa so tudi priprave na vajo Golovec 83. Štab CZ v Tip—topu je sprejel program vaje in organiziral intenzivne priprave.
menjajo, zahtevajo razne dodatke in podobno. Posamezni specialni pripomočki za gube, volane, robove itd. so dragi, v veliki večini pa jih moramo celo uvažati. To zahteva precejšnja dinarska in devizna sredstva, pa še postopki so dolgi. Prilagojen stroj pa potrebujemo takoj, ko se določena zahteva pojavi v modnem svetu. Prav tako hitro aktualnost tudi mine in stroj tako ostane dolgo neizkoriščen.
Z orodjarno bi dosegli, da bi marsikateri pripomoček, vo-
dilo, dodatek itd. lahko izdelali sami. Posamezne aparate, ki jih že imamo, bi lahko z manjšimi posegi izkoriščali maksimalno, hkrati pa brez večjih sredstev dosegli modno aktualnost in delovne rezultate.
Seveda pa mora biti za tem delom dober, ustvarjalen in primerno motiviran kader.
Poleg omenjene vsebine dela bo v orodjarni tudi enotna evidenca vseh razpoložljivih pripomočkov, dodatkov, aparatov, tako da jih bodo tozdi lahko dobili takoj, oziroma
KAMEN
Brcnil si z nogo vame, da sem poletel daleč naprej.
Za mano si šel, me brcal in brcal.
Poletel sem naprej kot žoga.
Žoga je okrogla, jaz pa nisem,
še malo nisem podoben žogi.
Nisem ne ploščat, ne pravokoten, še valju nisem podoben.
Moja oblika je čudež, je delo narave.
Otrok me je pobral iz trave, me postavil na rob cestišča.
Postal sem tvoja tarča.
Še enkrat brcneš.
Pristal sem v mehki zeleni travi.
Mir, tišina.
'Ni te za mano.
Zdaj sem spet sam, osamljen kamen.
PUHAR SILVA tozd Delta
V Libni teče priučevanje že za drugo večjo skupino kvalificiranih šivilj. V letošnjem letu nameravajo zaposliti skupno do petindvajset novih delavk.
-------------------------\
Priučevanje v Libni
V Libni je te dni petnajst delavk končalo priučevanje. Deset jih je bilo sprejetih, štirim je komisija podaljšala dobo priučevanja, ena delavka pa ni dosegala primernih rezultatov. Letos nameravajo v Libni skupno zaposliti petindvajset novih kvalificiranih šivilj.
v__________________________)
vedeli, kaj imajo na razpolago in česa ni, in si pravočasno lahko še oskrbeli potrebno.
V Ločni že pripravljajo prostor za orodjarno. Nekaj potrebnih strojev je že na voljo (stružnica in še nekateri), rez-kalni stroj kot osnovni stroj v orodjarni pa je tudi že naročen. Predvidoma bo orodjarna začela delati po dopustu.
\
Kres
Ko so na predvečer prvega maja na hribih zagoreli kresovi, se jim je pridružil tudi naš. Na RC Sromlje smo se zbrali delavci Libne s svojimi družinskimi člani in se ob plamenih kresa poveselili. S pesmijo, harmoniko in kolom smo počastili spomin na mednarodni praznik dela. Večer so olepšali tudi otroci naših delavk, ki so pripravili kulturni program.
il. STRGAR tozd Libna
V______________________
kaj bomo
delali za
prihodnje
poletje
Modne tendence za pomlad— poletje 84
Modni ustvarjalci in vsi, ki so z njimi povezani, žive hitreje, saj so neprestano za leto dni pred nami. Tako si danes lahko preberemo, kaj bo modnega čez leto dni. Tudi v Labodovih službah so modne tendence za prihodnje poletje pretehtali in se pripravili tako, da naši modeli ne bodo zaostajali za svetovnimi modnimi smernicami. V katero smer gredo linije, barve... sta nam napisali Petra in Jelka:
MATERIALI:
—	bombažni poliester brez leska za ženske in moške dežne plašče, kijih bomo kombinirali z živimi barvami,
—	lan (pri nas ga je precej v izdelkih eksperimentalne tkalnice iz Kamnika, dopolnjevali pa ga bomo z mrežastim blagom (Almira),
—	melanž bombaž stiskom,
—	umetni semiš (vileda) kompleti, krila, hlače in jakne bodo iz luknjičastega umetnega semiša,
—	biber — tarzan za kombinacije,
—	bombažne čipke za kombinacije in dodatke,
—	barvni jeans za jakne, hlače in krila,
—	tanki voali za komplete in kostime,
—	šantungi za elegantne kostime in blazerje za ženske in moške,
—	bombažni jersey za komplete in krila.
MODNE TENDENCE SE DELIJO NA:
NAIVCI: drobni cvetlični vzorci, črte in rože (Tekstilin-dus) v bombažu in krepu, barve so rumena, oranžna, roza, ciklam, zeleno-rumena (jabolčna) in srednje modra;
ČRNA AFRIKA: vzorci so batik in kongo; barve koral, cimet, črna, opečno rjava, bela, temen petrolej, modra in zelena;
EKZOTIKA: močne barve Polinezije, vzorci sadja in rož, barve sonca, rdeča, rumena, ciklam laguna modra in svetlo modra (na larendo);
PUŠČAVA IN STEPA: grobo tkane tkanine, lan, luknjičasto platno, mrežasto bombažno blago, umetni semiš v barvi peska, kamna, stepe — naravni zelenkasti toni;
MORNARJI: geometrijski vzorci, črte in precej enobarvnega materiala, vse to pa v mornarsko modri in beli barvi; materiali so lan, bombaž, gabrden, batist, pike in bombažni jersey;
JAPONSKA: vzorci — melanž in tisk, barve so siva, bela, surova, temno—siva, indigo— modra, koral in oranžna;
KIPARJI:	geometrijski
vzorci, črte, pike in rože v vseh odtenkih sive, oranžne, cimet in konjak barve.
VIDE: geometrijski vzorci v živih barvah — črni, rdeči, rumeni, zeleni ter florescenčne signalne barve v omenjenih odtenkih; poleg teh močnih kombinacij je tudi veliko bele v platnu, lanu, čipki, krepu in pikeju.
Dodatki poudarjajo športno modo, saj je precej netov in rinčic, spencov, barvnih trakov in vrvi. Za elegantnejši izgled pa je še precej čipkasih, rips in
svilenih trakov ter zaponk za enostransko zapenjanje.
Torej nam moda prinaša precej pisanosti, živahnosti in svežine.
kotiček za naše upokojence
V našem glasilu smo že predstavili pesem naše upokojenke Francke Knafeljc. Med tem časom pa nas je ponovno obiskala in prinesla še nekaj pesmi in spominov na rast in razvoj Laboda. Tokrat posredujemo nekaj misli Knafeljčeve o trpljenju:
Trpljenje
Mladi ljudje trpijo zato, ker njihove sanje niso resnica.
Poročeni trpe, ker njihovo življenje niso več sanje.
Revni ljudje trpijo, ker vidijo srečo v bogastvu.
Bogati trpijo zato, ker sreče v bogastvu ne najdejo.
Nevedneži trpe zaradi neznanja, učenjaki zaradi svojega še vedno premajhnega znanja.
Brezposelni trpe, ker ne dobe dela, zaposleni trpe, ker je delo naporno.
Stari trpe ob misli na neizbežno smrt.
Umirajoči trpe ob misli na življenje, ki ga zapuščajo.
To pa je zakon narave ...
Tako trpimo vsi, pa vendar vsega tega trpljenja velikokrat niti ne bi bilo treba.
FRANCKA KNAFELJC
dragi
upokojenci
Radi bi vas povabili k dopisovanju in sodelovanju pri našem glasilu. Vemo, da ste polni izkušenj, spominov na začetke dela, da so med vami pesniki, da imate obilo pobud ... in vse to bi lahko prenesli tudi v naše skupno glasilo.
Z rubriko, namenjeno našim upokojencem, želimo vzpostaviti živahnejši stik in trdnejše povezovanje med vami in delovno organizacijo, pa tudi med sekcijami upokojencev po Labodovih tozdih.
Prispevkov bomo veseli, zato ne odlašajte s pisanjem. Rričakujemo vaše literarne sestavke, spomine na rast delegatskega in samoupravnega sistema, na pogoje za delo, uspehe, pričakujemo pobude za vaše in naše delo ... Prispevke pošljite na: Uredništvo glasila Labod, Novo mesto, 68000, C. herojev 29. Če pa vam pero ne teče zlahka, nas povabite, da bomo zabeležili to, kar bi nam radi sporočili. Veseli bomo povabila!
Torej pričakujemo, da bo rubrika namenjena našim upokojencem, pestra in vedno polna prispevkov!
Uredništvo
veliko
prosilcev
Komisija za družbeni standard v tozdu Delta Ptuj je po sprejemu zaključnega računa za leto 1982 razpisala natečaj za dodeljevanje posojil izskla-
Ne pozabimo: brez dobrega obveščanja ni uspešnega samoupravljanja! Sodelujte v glasilu domače delovne organizacije!
da skupne porabe za individualno gradnjo.
Planirana sredstva za stanovanjsko gradnjo, ki ostanejo za razdelitev, znašajo 2,400.000 din. Po pravilniku se delijo sredstva za stanovanjsko gradnjo v razmerju 60:40 v korist nakupa stanovanj v družbeni lastnini. Delavski svet tozda je sklenil, da se razpoložljiva sredstva za stanovanjsko gradnjo delijo tako, da se 60% nameni za individualno gradnjo oziroma posojila delavcev, 40% pa za nakup družbenih stanovanj.
Za razdelitev je na razpolago 1,440.000 din. Na razpis se je prijavilo 53 delavcev, ki želijo posojila za novo gradnje oziroma adaptacije hiš za skupaj 6,310.000 din. Dve vlogi sta prispeli po razpisnem roku, komisija ju ni upoštevala.
Komisija za družbeni standard je po poteku razpisnega roka pregledala povišanje in ugotovila, da kandidati izpolnjujejo pogoje, oziroma se lahko potegujejo za posojilo in da je dokumentacija popolna. Imenovala je 3-člansko komisijo za ogled stanovanjskih razmer na kraju samem.
Ugotovitve te komisije bodo pripomogle, da bodo sredstva za posojila dodeljena kandidatom, katerih stanovanjske razmere so najbolj pereče.
Komisija za družbeni standard ne bo imela lahkega dela, ko bo v prihodnjih dneh sklepala o dodelitvi posojila. Saj dejansko vsak od prosilcev oziroma kandidatov sredstva za dokončanje del še potrebuje. Poskušala bo v prvi vrsti reševati najnujnejše primere, zlasti takšne, ki so tik pred vselitvijo.
Ugotavljamo, da je iz leta v leto večje število prosilcev za posojila in da je sredstev, ki se zberejo, vedno premalo. Vzroki za to so v podražitvah gradbenega materiala, visokih obrestih od kreditov v bankah in zaradi nizkih osebnih dohodkov delavcev.
MIMICA MAGDIČ tozd Delta
predstavljamo
vam:
titov štipendist
Titov štipendist Vinko Blažič je v Labodu zaposlen od leta 1978. Ze v srednji tehnični šoli v Krškem je bil naš štipendist.
Vinko Blažič — Titov štipendist
po maturi se je zaposlil v tozdu Ločna kot vzdrževalec. Toda želel si je še več znanja, privlačevala ga je predvsem elektronika. Odločil seje za študij ob delu, vpisal se je na fakulteto za elektrotehniko. Tudi tokrat mu je delovna organizacija prisluhnila, saj strokovnjaka s področja elektronike nismo imeli. Kako potreben je tak kader, se kaže iz dneva v dan, saj skoraj ni več dobiti preprostega šivalnega stroja. Ob naglici in kvaliteti, kakršno danes zahteva tržišče, ne bi bilo več smotrno graditi na dosedanjih strojih. Razvoj gre naglo naprej in tako na svetovnem pa tudi že na domačem trgu srečujemo skoraj samo še elektronsko vodene stroje.
Sola je bila zahtevna, Blažič pa je kljub obveznostim v službi redno opravljal izpite. V prvi letnik se je vpisal februarja 1980, že naslednje leto, še pred vpisom v drugi letnik, pa je že dobil Titovo štipendijo. Pobudo za to je dal Labod, pogodba je bila sklenjena 1. septembra 1981. Pogoji za pridobitev Titove štipendije so znani, so zelo zahtevni. Za študente ob delu je med drugimi navedenimi postavkami tudi zahtevek po povprečni oceni 7,5, kar pa našemu štipendistu ni povzročalo težav. Tako je uspel zadržati štipendijo in te dni se že pripravlja na diplomo.
Že dobro polovico leta se Blažič ukvarja z novimi deli in nalogami v razvojni službi. Opravlja ..razvijanje in organiziranje vzdrževanja elektronsko vodenih delovnih sredste-v”, kot piše v njegovem opisu del in nalog. Preprosteje povedano, v sklopu svojega zahtevnega dela bo skrbel za nabavo in za stroje z elektronskim krmiljenjem, nudil pomoč in inštruktažo pri ravnanju in vzdrževanju teh naprav in podobno.
Kljub temu da je elektronika v svetu že nekaj povsem vsakdanjega, je pri nas še dokaj nova veja. Razumljivo je torej, da tako izdelanim strojem ne more biti kos nekdo, ki se v tej smeri ni šolal. ..Kljub inšt-ruktažam in sprotnemu delu, ne moremo kar čez noč pričakovati od vzdrževalcev, da bodo postali tudi na tem področju strokovnjaki. Veliko dela in izkušenj bo treba, prednose bodo pokazali rezultati,” pravi Blažič. Torej se zaveda, da ga čaka veliko dela pri oranju ledine na tem področju. Da je to res ledina, se moramo zavedati vsi, še posebno pa vodje vzdrževanj, vodje proizvodenj. Zahteven pristop in široka paleta dejavnikov, ki vplivajo na delovanje stroja, kažejo, da se mora tudi v našem prepričanju ter znanju in posluhu za to kaj spremeniti in da je današnje vzdrževanje strojev nekaj povsem drugega, kot smo bili navajeni še do nedavnega. Prav to novo področje je predmet dela Vinka Blažiča. Loteva se ga zagnano, saj je pri delu — tako kot pri študiju — prizadeven, predan in vztrajen. Skratka tak, kakršen mora biti Titov štipendist.
jedrnate jša gradiva za lažje delo delegatov
Delo delegacij v tozdu Lib-na v Krškem je zaživelo v letošnjem letu. Ob vsakem gradivu je sklicana delegacija, ki razpravlja o pomembnih točkah dnevnega reda, poda stališča. predloge, vprašanja in pripombe.
V tozdu imamo deset posebnih delegacij za sise in delegacijo zbora združenega dela. Vsaka delegacija šteje dvanajst delegatov. In če se pri tem zamislimo, da prihaja v tozd veliko gradiva za vsako delegacijo posebej, da imamo povprečno sestanke za dve delegaciji tedensko in da se porabi pri proučitvi enega gradiva od 3 do 4 ure časa (minimalno), mislim, da je s tem vse povedano. Mislim, da je prav
(Nadaljevanje na 8. str.)

V mesecu mladosti se vrste številne akcije, med temi je tudi kviz znanja. Posnetek je z lanskega kviza v Ptuju. Se nam boste pridružili tudi letos?
na svidenje na kvizu
Letošnji kviz znanja bo 28. maja v Novem mestu. Vsi tozdi so organizatorjem že prijavili svoje tekmovalne ekipe in točke za kulturni spored. Torej se bomo letos srečali v Novem mestu. Prisrčno ste vabljeni prav vsi! Če se še niste prijavili, opravite to čim prej pri poslovnih sekretarjih ali pri vodstvu mladine v tozdu.
(Nadaljevanje s 7. str.)
to vzrok, ki vsem delegatom jemlje voljo do dela.
Resnično, če bi hoteli, da poteka vse tako, kot bi v delegatskem sistemu moralo, bi potrebovali človeka, ki bi delal z delegacijami in proučeval gradiva. V tozdu je to še veliko težje, ker so strokovne službe okrnjene. Resnično bodo v bodoče morale strokovne službe tudi na nivoju DO Labod nuditi strokovno pomoč delegacijam, da bo naš delegatski sistem še bolje zaživel.
Na vseh skupščinah delegacij so naši delegati dajali pripombe o gradivu. To naj bo objasnjeno na nekaj straneh, ne pa na tridesetih. Tako bo delo delegacij lažje in učinkovitejše. Od sekretarja predsedstva občinske skupščine Krško, kjer je bila ta pripomba ponovno izpostavljena na seminarju za delegate, vodje delegacij zbora združenega dela in tajnikov samoupravnih organov, smo prejeli odgovor, da se v tej smeri že dela in da bo gradivo izšlo vezano kot glasilo na nekaj straneh, za kar pa bo potrebno združiti določena finančna sredstva. Skratka, zavedati se moramo vsi, da je delegatski sistem sestavni del našega življenja, našega samoupravljanja, ki bo zaživelo le, če bo v njem aktivno vključenih čim več ljudi. Vsak izvoljen delegat se mora zavedati svojih obveznosti in dolžnosti, ki so mu zaupane in naložene po ustavi in zakonu, iim več naj se vključuje v razprave v svojem delovnem ok-alju in stališča prenese na sejo delegacije. Toliko vprašanj in aroblemov je na primer s področja zdravstva, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja itd. Saj pride kakšna pobuda ali želja tudi iz delovnega okolja.
Tega ne bo vse do takrat, dokler se delegat ne bo sam vključil v razpravo in dal pobudo ostalim.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je potrebno tudi obveščanje (povratna informacija), tu se običajno ustavi. Le s povratno informacijo zagotovimo oziroma damo pobudo delovnem okolju, da bo le-to seznanjeno, ali so tudi njihova stališča in predlogi pripomogli k razvoju tozda, DO in samoupravne družbe nasploh.
MARIJA ŠTAMPFELJ tozd Libna
izlet na kum
Mesec maj je čas, ko ponovno zaživijo planinske poti. Začnejo se planinske ture, ki trajajo tja
do pozne jeseni in privabljajo vse več ljubiteljev gora. Ob izredno lepem vremenu je planinsko društvo Labod za praznik OF organiziralo izlet na Kum.
Na avtobusni postaji se nas je zbralo sedem članov in naši trije najmlajši: Mojca, Barbara in Boštjan. Odpeljali smo se do Radeč. Pred nami je bilo štiri ure hoje, vendar smo jo premagali v treh urah in pol.
Z avtobusne postaje na trgu je bilo komaj sto korakov do cerkve in prav nasproti nje smo opazili markacijo z napisom „Kum”. Po nekaj betonskih stopnicah smo se povzpeli
do ozke, precej slabe poti, ki nas je peljala dokaj strmo med grmovjem, malo skozi gozd, malo med njivami in mimo redko posejanih hiš. Že od daleč sta se videla oddajnik na Kumu in cerkev. Dospeli smo do zapuščene in že razpadajoče kapelice s kipom, ki ga je bilo samo še polovico. Tu se je pot razcepila. Na levo navzdol v Podkum, desno pa na Kum. Se smo se vzpenjali po strmi gozdni poti navzgor in morali tu in tam postati in se oddahniti, vendar bilo je vredno napora, saj se nam je odprl prečudovit razgled. Se pol ure hoje in bili smo na vrhu našega Kuma, kije visok 1219 m. Pred nami je bila planinska koča, v kateri smo se na hitro okrepčali, napisali razglednice in se vračali po isti poti nazaj do Radeč.
Srečni in zadovoljni smo prišli domov, polni lepih vtisov in doživetij pa z željo, da bi se večkrat udeležili planinskih izletov v še večjem številu.
MARJETA BOH
uspeh gasilk
Občinski štab civilne zaščite in občinska gasilska zveza Ptuj sta 7. maja 1983 organizirala redno letno tekmovanje gasilskih desetin civilne zaščite.
Kljub pogostim menjavam članic naših gasilskih desetin prva ženska postava dosega že vsa leta lepe uspehe. Posebej so se dekleta odrezala na letošnjem centerskem tekmovanju, saj so osvojile prvo mesto, s tem pa je dosežen cilj, ki so si ga zadale na pripravah. Vodja desetine Marija Janžel je zadovoljna pripovedovala o tekmovanju in pohvalila svoja dekleta, ki pravzaprav niso več samo dekleta, saj so nekatere med njimi že mlade mamice in žene, delajo pa v neposredni proizvodnji. To je dovolj močan dokaz, da so vložile veliko truda in prostega časa za priprave na tekmovanje.
Stanko Hriberšek, poveljnik gasilcev v Delti, in Franc Čeh, poveljnik civilne zaščite, pa zadovoljno pripravljata načrt vaj za občinsko tekmovanje iste desetine, katero bo 22. maja letos v Ptuju.
Pričakujemo, da bo ta uspeh pozitivno vplival na ostale mladince, da se bodo v večjem številu vključevali v gasilske vrste.
SLAVKO ŽUNKOVIČ tozd Delta