C* pošli prejeman:
ta
»elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, <etrt „ , 6 , 50 , mesec „ 2,20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , f.etrt , , 6 , - „ mesec , 1 ,70,
/• pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in insertta sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice Stifjj;
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 232.
V Ljubljani, v č
10. oktobra 1900.
Letnik XXVIII.
Emancipacija od Dunaja in Rima.
Nepop eno je bilo navdušenje, ko se je na 2. slov. kat. shodu predsednik dr. Šusteršič spominjal v vznesenih besedah papeža in cesarja, ter povdarjal, kako se verni Slovenci z zaupanjem obračamo v Rim in na Dunaj, kako harmonično spajamo katoličani v sebi ljubezen do Boga, do doma in do cesarja.
Ko so pa prišli tržaški Slovenci v nedeljo v Ljubljano, pozdravili so jih »Narodovci« v Narodnem domu in mej drugim je dejal dr. Triller govoreč o boju na Kranjskem, da se tu gre za emancipacijo od Dunaja in od Rima. — Boljše bi dr. Triller res ne bil mogel označiti boja v naši deželi. Slovensko ljudstvo zbrano pod zastavo katoliško-narodne stranke se bojuje proti sovragom, ki mu groze vzeti lep kos slovenske zemlje, ki spodkopujejo mej narodom udanost do katoliške cerkve in do avstrijske države. Proti sebi pa ima ljudi, ki so se navzeli brezverskega, brezdomovin skega in ljudskim težnjam nasprotnega dulia. V domači politiki so ti naši liberalni nasprotniki zvezani z narodnimi odpadniki, ki delujejo na to, da bi v gmotnem pogledu osužili nas narod, zato pa z najskrajnejšo silovitostjo napadajo vsak poskus gospodarske organizacije mej našim ljudstvom, dasi mora žc vsak otrok pri nas spoznati, da je naš narod v vsakem oziru v bližnji prihodnosti izgubljen, ako v narodnogospodarski organizaciji ne najde one združujoče ga sile, ki ga jedina reši podjarm-ljenja tujčevi peti.
V veliki politiki pa velja rtašim liberalnim nasprotnikom geslo: Proč od Dunaja in od Rima! — Jako značilne so v tem pogledu besede dr. Trillerjeve, značilne tudi radi tega, ker nam v bengalični luči osvetljujejo izgrede, ki so se vršili po ljubljanskih ulicah oni večer ob katoliškem shodu, ko je slovensko krščansko ljudstvo napravilo velikansko bakljado v proslavo 70letnice našega vladarja, Iz vseh kotov je bila najeta poulična sodrga, ki je z najsu-rovejšim izzivanjem hotela zmanjšati sijaj te veličastne patrijotične demonstracije, spri-
čajoče svetu, kako tesno je narod slovenski spojen z Dunajem in Rimom.
slovenski liberalci po vsem tem nimajo druzega vodila, kakor z razširjanjem korupcije v vseh panogah javnega življenja za-strupljevati naš narod, izsesavati iz njega življensko silo in ga tako v bližnjem času narodnim nasprotnikom izročiti v dar kot kadaver.
Vsakdo, ki ljubi svoj narod, komur je draga lepa domača zemlja, in vidi, v kako nevarnost da so slovenski liberalci pritirali narod in domačo zemljo, mora nastopiti kot radovoljec v tej usodni borbi. Nasprotnikom naporov za gospodarsko organizacijo, boril-cem za emancipacijo od Dunaja in Rima pokaže naj naše pošteno krščansko slovensko ljudstvo, da zanje ni odločilnega mesta v naši sredi. — Najlepša prilika za tak odgovor so bližnje državno - zborske volitve. Zato pozivljemo vse svoje somišljenike, naj neumorno delujejo, da pri volitvah pride na dan prava volja našega ljudstva, vedno zvestega Bogu, domu in vladarju!
Nepošteni zavezniki.
Mažari bi radi zavoljo nekoliko mažarskih naselbin na Hrvatskem naredili veliko mažarsko vprašanje. Po svojih časopisih pišejo žalostne članke, kako njihovi sopleme-niki na Hrvatskem ginejo, in kako nemarne so ogerske oblasti, da vse to dopuščajo. Mažarski naselnik ae na Hrvatskem ne more vzdržati dolgo kot Mažar, pohrvati se po sili, kajti posvetne in duhovne oblasti, s katerimi mora občiti, rabijo le hrvatski jezik. Po navadi so že otroci teh naseljencev Hrvati ter se celo po obleki nič več ne razlikujejo od njih, kajti hrvatski vpliv je tako jak, da se mu Mažar ne more upreti. Ma-žaru že tedaj ni prav, da hrvatske avtonomne oblasti rabijo hrvatski jezik in že zahtevajo, da bi morali znati hrvatski uradniki tudi mažarski, samo da se zadovolji mažar-skim naseljencem.
Isto zahtevajo tudi od duhovnika, da obči z Mažarom le mažarski, in vrhu tega zahtevajo tudi mažarske šole povsodi, kjer živi le peščica Mažarov. Da se Mažarom v tem pogledu ne more zadovoljiti, kar oni
zahtevajo, to je naravna stvar, kajti za po-edine raztresene naseljence vendar ne more hrvatska vlada še posebej skrbeti v narodnostnem pogledu. Pač pa imajo na Hrvatskem večje mažarske naselbine, od katerih so že nekatere stare čez sto let, svoje šole in svoje duhovnije, kjer se rabi izključljivo mažarski jezik ter ni res, kar trdijo mažarski časopisi, da se mora na Hrvatskem vsak Mažar pohrvatiti. Na Hrvatskem vladajo v narodnostnem pogledu čisto drugi nazori, nego na Ogerskem; Hrvati so vrlo tolerantni, pa je po novej šolskej postavi dovoljeno urejati razen hrvatskih tudi nemške, mažarske, slovaške in češke šole, kjer je zadostno število otrok za tako šolo. Hrvat ne krati svojemu sodržavljanu druge narodnosti in vere onega, kar bi njemu radi vzeli posebno Mažari, ko bi imeli na Hrvatskem ono oblast, kakor jo imajo na Ogerskem. Poznato je, da mora zdaj na Ogerskem znati vsak učitelj mažarski jezik in da drugače ne more biti nameščen, ker se v vsakej šoli podučuje tudi mažarski jezik. Slovaki, Srbi, Malorusi in Rumunci bi znali o tem nasilju marsikaj pripovedati, a na Hrvatskem sc nahajajo mažarski učitelji in tudi duhovniki, ki ne znajo niti besedice hrvatski, akoravno bi učitelji po zakonu morali znati hrvatski. In radi te velike tolerantnosti Mažari še paujejo Hrvate, če tudi le ti niso protivniki zakonitih mažarskih šol, pač pa se protivijo nezakonitim, namreč onim, ki so osnovane od železniške uprave za otroke železniških služabnikov in delavcev, kateri so dozdaj še večjidel Hrvati. Otroci teh uslužbencev so prisiljeni obiskovati te mažarske šole, akoravno so jim na razpolaganje bolje hrvatske in v katere bi raje zahajali, a ne smejo. Te šole so nezakonite in radi njih se je govorilo tudi v hrvatskem saboru, toda brez vspeha, kajti Mažaru je dovoljena v novejšem času vsaka stvar, zato se meša že tudi v hrvatske avtonomne zadeve.
Po časopisih grdi in psuje Hrvatsko, če se pohrvati poedin Mažar, ki je naseljen med čistimi Hrvati, a doma gonobi v narodnostnem pogledu cele narode ter pri tem rabi sama nezakonita sredstva in se nikdar ne ozira na narodnostne zakone, kakor bi se to spodobilo v pravnej državi. Mažar je
postal že tako drzovit, da zahteva od Hrvata, da mu ugodi glede jezika v vsem tudi v autonomnih strokah, akoravno dobro ve, da je na Hrvatskem uradni jezik le hrvatski.
A ker je iztisnil hrvaščino iz mnogih zajedniških uradov, kakor na pr. pri železnicah, misli v svojej nadutosti, da sme kaj takega zahtevati tudi celo pri autonom. oblastih. Hrvatski omahljivci pa, ki so dozdaj Mažarom v vsem popuščali, morejo lahko izprevideti, da vodi njihova politika Hrvatsko v popolno propast, če se še v zadnjem času ne spametujejo ter oklenejo opozicije ter ž njo branijo domovino.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. oktobra.
Volitveno gibanje. Dunajski socijalni demokratje so že postavili svoje kandidate za vseh pet volivnih okrajev pete skupine. Vsa častna mesta so poverili svojim židovskim voditeljem, in sicer Ellenbogenu, Ad-lerju, Reumannu, pa tudi Koretz in bchuh-maier nista prav daleč od njih. Tudi Krona-wetter, Noske in Wrabetz bodo znova poskusili svojo srečo v dunajskih okrajih. — Za mestni mandat solnograški se znova poteguj e dr. Sylvester. Za peto skupino na gornjem Štajerskem je sedaj od nemško na-cijonalne strani olicijelno priznan čevljar Eder, a tega priznanja ne bo žel od strani odločujočih volivcev. — Tržaški socijalni demokratje so poverili kandidaturo v Trstu svojemu Učekarju, za Istro in Gorico so pa postavili Etbina Kristana, ki bo poskušal tudi na Kranjskem svojo srečo. Možu torej skoro ne more izpodleteti, ako le dobi dovolj glasov. V Dalmaciji bo poskušal svojo srečo soc. dem. Poduje, ki ima menda precej upanja na zmago, ker ga bodo podpirali tudi Italijani, ki, kakor poroča »Naša Sloga«, ne postavijo nobenega kandidata, to pa radi tega da ne prodre hrvatski kandidat. Poskus je pa vendar precej drzen
Kompromis mej Mladočehi in agrarcl. Izvršilni odbor tnladočeške stranke naznanja, da je po dveh konferencah sklenil dogovor z izvršilnim odborom češke agrarne stranke za bližnje državnozborske volitve v
LISTE K,
Sremske arobtine.
Piše i. C.
»Novoverci".
•M
'ioaM
Po Sremu, Bački in Banatu sc zadnja leta širi neka nova verska sekta takozvanih »nazarencev«. Odkod je zašla v te kraje in kdo jo je razširil, tega nisem mogel zaslediti. — V Adeševcih — nekem selu blizu Granice — kjer živi do 70 »novovercev«, sem prišel slučajno v hišo nekega »naza-renca«. Bila je doma samo gospodinja, in kmalu sem prišel z njo na verski razgovor. Povzel sem iz razgovora sledeče glavne točke njihove vere : Duhovnikov ne priznavajo nobenih ; pravijo, da morejo sami brez vsako pomoči moliti k Bogu. Podlaga in jedini vir njihove vere je evangelij starega in novega zakona; evangelij prebirajo, ko se \rnejo s polja domov; vsako nedeljo se zbirajo k »skupštini«, tam bero evangelij in pojo psalme. Praznikov ne posvečujejo nobenih, samo nedelja jim je sveta ; takrat se ne pritaknejo nobenega, niti najmanjega dela. Njihove sobe so belo pobeljene ; slike
ne vidite nobene; zdi se jim skoro največji greh, da bi imeli podobe Krista ali kakega svetnika.
Merilo za življenje jim je, da ostanejo pošteni in čiste njihove duše. — Kadar se jim rodi otrok, tedaj se zbero žene in pla-kajo okoli njega; ne krstijo ga seveda ne. Ako kdo umre, pojo ob njegovem truplu vesele hvalnice, da ga je Bog vzel s tega grešnega sveta. K pokopu ne pozovejo duhovnika in ne pokopljejo ga tudi ne na blagoslovljeno zemljo.
Ti »novoverci« so tudi nekaki komunisti. Ako doleti koga, ki pripada njihovi veri, nesreča, tedaj mu priskočijo na pomoč vsi njegovi soverniki; tako si pomagajo drug druzemu v slučaju elementarnih nezgod, požara ali živinske bolezni. Ako prestopi kak siromak v njihovo vero, mu po možnosti pomorejo njegovi sosedje, da si pri dobi kako imetje.
S sodiščem ne marajo imeti veliko opravka. Ako se zgodi »nazarencu« kaka krivica, tedaj pokaže s prstom proti nebu in pravi: »Vidi Bog !«
Sami žive v slogi in prijateljstvu med seboj. Ne občujejo veliko z drugoverci;
pridno delajo, ne pijančujejo, denarnih iger ne poznajo. Zato so skoro vsi »novoverci« tudi trdni in precej imoviti kmetje.
Vse te glavne poteze njihove vere so kajpada le bolj teorija ; v praksi se večkrat na-nje pozabi. Prav velikrat se dogodi, da je kak •nazarenec« izredno navihan slepar, ki priznava to vero le zato, da ima dobiček ed svojih sosedov.
»Nazarenci« so že večkrat vlagali prošnje, naj da vlada njihovi veri pravico javnosti. A dosedaj se jim je vselej odrekla. Na videz je ta vera tudi zabranjena.
V Šidu, nekem trgu v zapadnein Sremu, imajo novoverci vsako nedeljo svojo skupščino ob desetih. Okoli 12. ure, ko je že konec prepevanja psalmov, pridejo pa redarji in jih razpode iz sobe. Takisto se zgodi popoldne. »Novoverci« vedo, da je to le »pro forma«, zato s«; ne boje javno priznavati svoje vere.
Glavni vzrok, zakaj ne prizna država »novovercem« njihovo vere, je bistvena posebnost te sekte, da prepoveduje svojcem nositi orožje. Kadar pride tak novoverec k vojakom, obleče sicer vojaško suknjo, a puške in bajoneta ne sprejme za nobeno
ceno. Tu se mu nalaga kazen na kazen, a vse nič ne pomaga. V Segedinu na Ogerskem je zaprtih mnogo novoverskih vojakov že leta in leta, ker ne vsprejmo orožja. A nekaj pa priznava celo vojaška oblast, to namreč, da so ti novoverci najbolj vestni in najmarljivejši pri vsakem poslu. Niti jeden še ni skušal pobegniti iz zapora, ravnateljstvo vojaške kaznilnice poveri samo naza-rencem taka dela, ki trebajo skrajne previdnosti in vestnosti, kakor na pr. pri plinarni napravi. Vojaška oblast v Segedinu je odposlala pred kratkim poročilo o teh vojakih na vojno ministerstvo ter prosila navodil, kako naj postopa nadalje. Kajti na vsezadnje je to le nekako čudno, da so nekateri zaprti že po dvanajst let, vedno pridni in vestni. — glede orožja pa trmoglavi. Ministerstvo do sedaj še ni nič odgovorilo.
Po nekoliko bi se vjemala ta sekta s Tolstojevimi nauki, nekoliko tudi z nekaterimi ameriškimi verskimi sektami. Da bi so pa obdržala, je nemogoče. Nedostaje ji potrebne življenske moči, objednem pa jo morajo zadušiti tudi lastni nekateri nauki, ki so v resnici le bedaste kaprice brez smisla in namena.
kmečki skupini. Po tem dogovoru so obljubili agrarei, da pristopijo mladočeškemu klubu v državnem zboru, vendar se jim pa dovoljuje, da smejo osnovati samostojno skupino. Zaupniki so kompromisu pritrdili radi tega, da se pokaže jedinost celokup nega češkega naroda, ki bo imel v parla mentu mogočno zastopstvo. V dogovoru se pa ni podrobneje določilo, v katerih vprašanjih bodo šli agrarei skupno z Mladočehi.
Kandidatura barona Dipaulija. Pred nekaj dnevi smo poročali o nekem zaupnem shodu v Bolzanu, kjer se je soglasno odklonila kandidatura barona Dipaulija. Poročalo se je tedaj, da je bilo prisotnih 70 zaupnikov, županov in občinskih odbor nikov. To se pa ne strinja povse z istino, kakor sedaj poročajo dunajski »Reichs\vehr« iz Merana. Po tem poročilu je bilo navzočih komaj petdeset zaupnikov, ki pri 50.000 volivcih ne pridejo posebno v poštev, posebno ako se pomisli, da niti vsi niso bili njegovi volivci. Glavni kolovodja je bil znani nemški nacijonalec Ambrož Opitz z Dunaja Proti kandidaturi barona Dipaulija rujejo sedaj vse stranke v znani »gemeinbilrg-schaft«, ker je premalo storil za germansko stvar. Toda usode njegove kandidature ne bodo odločili ti »zaupniki«, ker ogromna večina pravih volilcev je zadovoljna z Dipauli jem in ga bo še dalje poslala v dunajski parlament.
lJos'edice nemškega »parteitaga« v Trutnovu. Jeden najbolj navdušenih go vornikov na tem shodu je bil znani junak z nožem, bivši liberalni posl. dr. Pfersche. V svojem velikem ognju je mož mej drugim tudi izjavil, da je zveza avstrijskih indu-strijcev za Thunove vlade poskušala vdi-njati se pri vladi, da bi šla v boj proti Nemcem. Ta izjava je nemške židovske in-dustrijce tako zbodla, da so z vso resnostjo nastopili proti Pferschetu ter ga z raznimi pismi izzvali, daje moral podpisati zapisnik, v katerem priznava, da je lagal in da pre-klicuje vse izgovorjene besede. Vendar pa je nekaj moralo tičati za vso stvarjo, ker si industrijci niso upali nastopiti drugega pota, marveč so se posluževali samih pisem.
Status quo na Balkanu. Pred kratkim je »Bud. llirlap« nekako olic. oznanil, da buta Avstro-Ogerska in Rusija z vsemi silami delali na to, da se ohrani na Balkanu status quo in da hi bili Rumuni in Bolgari v slučaju kakega boja popolno osamljeni in sami sebi prepuščeni. To pa Rumunom ni bilo po volji in nekako oficijelno so se obrnili na Dunaj in v Petrograd, naj jim po-jasne, kaj je prav za prav s to govorico. In res se je oglasila oficijelna dopisovalnica, ki izjavlja, da avstrijska vlada ni v tem oziru niti pismeno niti ustno oddala nikake izjave. No takih oficijelnih izjav smo že vajeni, v katerih se resnica dostikrat modro prikriva.
Mejnarodni katoliški korespun-denčni urad nameravajo v kratkem ustanoviti v Rimu najprej za evropske države, pozneje pa tudi za ostale dele sveta. Za stvar so se najprej zavzele vplivne osebe lrancoske kat. stranke, ki so našle mnogo somišljenikov tudi mej italijanskimi vplivnimi katoliki, posebno pa v Vatikanu, ki je obljubil pospeševati ustanovitev in moralično pomoč.
Protianarhistlški kongres. Že v prvih dneh po umoru italijanskega kralja Umberta se je na raznih straneh sprožila misel po potrebi drugega protianarhistiškega kongresa. Ta misel je počasi dozorevala in sedaj se že vrše dogovori mej velesilami. Inicijativo je neki sedaj vzela v roko italijanska vlada, ki baje že v kratkem razpošilja vabila. Italija je vsled tega stopila na čelo tej zadevi, ker ji je povodom Umberto-vega pogreba neki tedaj v Rimu bivajoči zunanji diplomat naravnost povedal, da je sama kolikor toliko vzrok umora italijanskega kralja. Rimska vlada je namreč kriva, da se od zadnjega protianarhistiškega kongresa ni prav nič zgodilo in da vsi akti še sedaj za prašeni leže v arhivu. Italijanski zunanji minister je moral pritrditi tej izjavi in je takoj nato sklenil, da popravi zamujeno z drugim takim shodom. Toda, kdor misli, da bodo vspehi drugega kongresa kaj ugodneji in da bodo s tem za vselej onemogočeni anarhiški čini, pač nima pojma o anarhiV^-
Knjige in čaMopiNi.
Zgodovina horjulske fare. Ponatis iz »Zgodovinskega zbornika«. Sestavil Jožef Kržišnik. Cena 1 K 80 h, po pošti 2 K. Dobiva se v »Katol. bukvami« v Ljubljani in pri župnem uradu v Horjulu. — V XIII. oddelkih in na 225 straneh podaja pisatelj gotovo neprecenljiv donesek k naši domači zgodovini. G. pisatelj je znan že izza mladih let kot izvrsten zgodovinar, zato ne dvomimo, da je svojo nalogo rešil vsestransko povoljno. Obširneja ocena sledi.
Njemačko hrvatski rječnik (Deutsch kro atisehes Wi)rterbuch) od Janka Maraka. 12 pol v osmerki. Lično v platno vezana knjižica stane 2 K 20 h. Predstoječe delo je II. del pred kratkim izišlega »1 Irvatsko-njema-čkega rječnika« in obsega istotako nad 18 000 skrbno izbranih besed.
„Deutsch Serbisches Conversationsbuch".
Sestavil Ivan Vasin Popovič. Druga izdaja. Cena lično vezani knjigi v osmerki 2 K 20 h. Knjiga se deli v pet delov : Izvleček iz srbske slovnice, slovniške vaje, pogovori, mali besednjak in berila. — Obe knjjgi ima v zalogi A. Hartleben, knjigotržec na Dunaju I. Seilerstatte 19.
Dopisi.
Iz Rima, 4. oktobra. Včeraj sem napravil velik skok, kajti odpeljal sem se v Pompeji in danes se vrnil. Pred vsem naj nekoliko omenim vožnjo po Italiji. Konšta-tujem, da se ure ne drže, vsak vlak ima zamudo; 20 minut še v poštevu ni, ampak 30 do 45 m. Na to se ne more računati, kakor stoji pisano v italijanskem sprevodniku, da se bo tu in tu prestopilo v drugi vlak. Je ali pa ne, ako vlak čaka, bo, sicer ne; o tem sem se prepričal.
Vožnja je, kakor jim pade v glavo, počasna ali nagla. Sprevodnik zakliče »par-tenza«, nato nekdo na počen zvonec enkrat udari, strojevodja zapiska, sprevodnik zopet »parti«, na zvonec se zopet udari, potniki imajo upanje, da zdaj pojde. A navadno se vsa komedija zopet iznova prične: partenza, parti, pronti in če še le nič ni, zavpije nazadnje »fartik«. Ta beseda ima še le pravo gonilno moč. Odkod jo imajo, ne vem, slišal sem jo od Pontebe celo do Napola. Vagoni zaprašeni, in vsak privleče veliko prtljago. Dve postaji se vozi in ima dvakrat toliko od mene, ko sem na potovanji 14 dni. Avstrijski sprevodniki tega nikakor ne dopuščajo, kar je često prav, ker na ta način se ves kupe zamaši in se kar ganiti ni mogoče. Moja sodba je: reda ni.
Na postajo sme vsakteri: možak, ženska, otrok; sme se potnikom prodajati in vsiljevati vse. Meni se zdi, da ljudstvo ima besedo, ne gosposka, ker vsakteri sme kupe odpreti in zapreti, kakor se mu poljubi.
Kaj pa Pompeji ? Od Rima do Napola smo se peljali z nagličem šest ur in naprej še 3 četrti. Pompeji kaže propalost človeškega rodu brez spoznanja pravega Boga, a novi Pompeji vzvišenost po Odrešeniku in Posrednici preblaženi ^ici Mariji. Kjer se je v starodavnih cu„ih častila Venera, se časti sedaj prečista Devica Marija sv. Rožnega venca. Čudna čustva so me navdajala, ko sem dne 4. okt. na vse zgodaj zjutraj daroval sv. mašo pod oltarjem Matere Božje, ker na oltarju samem je bila že sv. maša. Cerkev ni sicer vehka, a krasna. Oltarji, katerih je 7, so marmornati, stranske stene z marmorjem preoblečene. Orgije velike s 60 registri, piščalk je 2200 in 3 igralniki. To krasno svetišče imajo v vastvu dominikanci. Poleg cerkve je sirotišnica; sirote pridejo sleherni dan zjutraj ob 5. že v cerkev in z gojiteljicami naglas častijo Kraljico sv. rožnega venca. Vse gojenke so enako oblečene, siva krila in bele peče na glavi; gojiteljice imajo črna pokrivala. Tu torej med ubožnim primorskim ljudstvom si je Marija izbrala kraj, kjer hoče prečista Devica sprejemati prošnje ubogih vernikov ter jih pokladati pred prestol svojega Sina. Kakor sem izpre-videl, molitve se veliko stori, in sv. obhajil se veliko prejme izmed priprostega in tudi naobraženega ljudstva.
Pompeji je tako, kakor ko bi kdo enemu izmed naših mest kar čez noč vzel s hiš strehe, strope, vrata, okna, ter pustil golo zidovje. Zidali so s kamenjem in opeko. Premožni so imeli lepše hiše, siromaki pri-
proste. Bogatini so napravljali svojim nazorom primerne sliko v veži in stanovanji, drugi ne. Kaj jim je bilo najbolj pri srcu, pričajo stavbe: Najlepše stavbe so tempelji paganskih bogov in boginj, forum-shodišče in gledišče-amfiteatrum.	P.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 10. oktobra.
Umetniško druitvo. V včerajšnjem »Slov. Narodu« je neka notica, ki ima tak ton, kakor bi bila prišla oficijelno od umetniškega društva po sklepu odbora, kajti da bi kak posamičen član odbora kar na svojo pest mogel napisati tako perfidno notico polno neresnic in psovk na našo stran, tega si skoro ne moremo misliti. Vprašamo: Ali soglaša z mnenjem slavnega odbora izjava v »Narodu«, da bi moralo umetniško društvo samo sebe ponižati, če bi se še kedaj obrnilo do klerikalcev, tako, da brani društvu samospoštovanje, klerikalce še kdaj vabiti na sodelovanje. Utemeljuje se t.o s tem, da smo napram umetniškemu društvu »vedno sramotno postopali«. Kakor je nam znano, smo otvoritev umetniške razstave nepristransko podpirali, kakor pri rojstvu umetniškega društva, pa smo še danes prepričanja, da umetniško društvo bodi nepristransko društvo umetnikov, v katerem naj odločajo umetniki o svojih umetniških strujah, ne pa da bi se dali politiško izkoriščati kakemu bivšemu literatu, ki se niti do navadne povesti več ne povspne. Neresnica je torej, da smo ščuvali proti društvu in se zaletavamo še vedno vanj, in zato vprašamo odbor umetniškega društva, ako so psovke na »kleiikalce« v včerajšnjem »Narodu « izšle z njegovim pritrdilom, ali je pa kdo svoje tajniško mesto v umetniškem društvu zopet izrabljal. Zahtevamo točen odgovor. Ako se pa hoče na vtak način pritrditi »Narodovim« psovkam, tedaj bodemo seve morali našim somišljenikom, ki »nič ne štejejo« in so baje tudi v podpi ranju umetnosti »popolnoma onemogli«, naznaniti imena tistih članov umetniškega društva, ki se strinjajo z včerajšnjim napadom v »Narodu«. V ostalem pa ni vredno, da bi se zavračale vse podrobnosti, ki jih je nagromadil včeraj »Narod«.
Iz cistercijanskega reda. Generalni kapitelj tega reda zboruje sedaj v Rimu in je izvolil generalom opata v Bornhemu v v Belgiji, Amadeja (Gerarda) de Bie; generalnim prokuratorjem je izvoljen prior v Cortoni dr. iur. p. Piacid Magnanensi.
Premeščen je davčni pristav J. Oman iz Trebnjega na Brdo, na njegovo mesto pa pride Pet. Vovk z Brda.
Imenovan je dr. Maks Gnesda drugim asistentom na kliniki umrlega profesorja Alberta.
Slomšekova slavnost. Iz Slatine. Kdor je bil dne 30. sept. pri Sv. Križu na Slatini, ne zabil bode tega dne. To je bila res slavnost, vredna Slomšekovega imena, katoliško-slovenski duh jo je preveval. Blagodejno je to čutil vsak udeleženec. Duša slav nosti bil je velezaslužni gospod nadžupnik F. Korošec. Bil je tudi tukaj »oče svojih župljanov, solnce svoje srenje« (po Slomšeku). Prevzel je pozdravljanje gostov. Ogromno število domačega ljudstva in sosednih Hrvatov je bilo prihitelo v lepo okin-čane prostore rodoljubne Ogrizekove gostilne. Za živahnost in veselje je skrbel čvrsto izurjeni domači mešan zbor. Vse, tudi težavne točke, kakor: »Zvezda«, »Slovanska pesem«, »Nazaj v planinski raj« itd. je proizvajal s preciznostjo in finim okusom. Ne pravim preveč, ako trdim, da menda ni kmalu domačega mešanega zbora, ki bi bil slatinskemu kos. Slava in čast torej vrlim pevcem in pevkam, osobito pa neutrudnemu pevovodji! Vrhunec slovesnosti bil je slavnostni govor. Slomšekovo delovanje opisati našemu ljudstvu kratko, a le temeljito, je navzlic ogromni snovi težko! A č. govornik A. Korošec, prelekt iz Maribora, izvršil je svojo nalogo z izredno spretnostjo. Izbral je najvažnejše poteze Slomšekovega delovanja ter je podal v celotni podobi, da so vneti poslušalci kar gledali pred seboj Slomšeka, kako dela, moli in trpi, vztrajno so boreč za srečo svojega ljudstva: Narod slovenski, pozabljen in teptan, je preobrazil po svojem
duhu, ga vodil na pot svete vere, prosvete in samozavesti. Plačila tukaj ni imel, dičilo ga je lo jedno odlikovanje, ljubezen njegovega ljudstva. Burno odobravanje in vsestranska navdušenost bilo je gospodu govorniku dokaz, da je zadel pravo struno slovenskega srca. Ne dvomimo, da bodo tudi zlata jedra narodne modrosti, ki jih je tako umestno znal vplesti svojemu govoru, obrodila koristen sad. Prosto zabavo so osla-jali vrli pevci slatinski in krasne napitnice bratov Hrvatov, ki so nam tokrat opetno dokazali, kako živo jim bije srce v bratski Iju-bavi do nas. Čast in hvala jim!	I.
Novo katoliško politično društvo v Šmartnem pri Litiji za litijski okraj se je ustanovilo. Pravila so se že predložila vladi v potrjenje.
»Narodov" kandidat za volil, okraje Trebnje, Žuženperk, Radeče, Mokronog in Kočevje je Fran Zupančič iz Rakovnika pri Sent Rupertu.
Kandidatura dvornega svetnika Sukljeja. Sinočni »Narod« piše: »Iz Novega mesta se nam piše 8. oktobra: Brzo-javil sem vam v soboto, da se je 5. oktobra zbralo precejšnje število novomeških volilcev v posvetovanje zaradi bodoče državno-zborske volitve, da se je pri tem posvetovanju precej živahno debatiralo za in proti kandidaturi g. dvornega svetnika Šukljeta, in da se je z neko večino glasov sklenila resolucija, naj se gospod dvorni svetnik zopet kandidira, ako še v naši stranki stoji. Ta resoluci|a je tudi zahtevala, za slučaj sprejema kandidature, pismeno izjavo dvornega svetnika, da je še naš pristaš. Gospod dr. Ž tek je dobil pooblastilo, da vse to javi gospodu dvornemu svetniku ter ga opozori, da zbrani volilci žele odgovora v osmih dneh, če je odgovor potrdilen. Danes je dobil gospod dr. Žitek brzojav z Dunaja: »Odklanjam — Š u k 1 j e.« Mej brzojavkami prinaša »Narod« brzojavko: »Dunaj, 9. oktobra. Blagovolite objaviti, da ne sprejmem niti kandidature, niti mandata. Suklje.« — Mi nimamo ničesar pristaviti.
Društvo za krščansko umetnost je obravnavalo v odborovi seji dne 4. septembra 1900 o nameravani prezidavi župne cerkve v Mirni peči. — Načrt za cerkev v Žireh se ne more vsprejeti, ker je proraču-njen za tretjino premajhno cerkev. — Razgovor o nabavi nekaterih bolj praktičnih knjig za stavbarsko in slikarsko stroko. — V seji dne 9. oktobra se je ocenjeval načrt za preslikanje prezbiterija trnovske župne cerkve v Ljubljani. — Odbor je sklenil kupiti star zvon, da se bo vsaj vzorec zvonov iz 14. veka ohranil, ker se čim dalje bolj zgubljajo. — Dekan M. Sitar je poročal o stanju sedanje župne cerkve v Mirni peči in stavil svoj predlog ; dalje je opozoril, da nameravajo cerkev v Pletarjih prenoviti in predlagal, naj se deluje na to, da se znamenita gotiška stavba kolikor mogoče ohrani; obžaloval je, da na drugem katol. shodu ni nihče predaval o cerkveni umetnosti, dočim je bila v Zagrebu prav živahna razprava o tem predmetu, naposled je razvijal svoje misli o zimskih kurzih za pouk zidarjev in drugih obrtnikov, katerih delovanje pripada na polje cerkvene umetnosti. Prihodnjič bo stavil formalen predlog, kako naj bi se taki kurzi omogočili. — Obžalovalo se je, da se še vedno mnogo zida in popravlja po naši deželi, ne da bi se poprašalo za svet. Razne neukusne in ponesrečene prenove same svetujejo, naj se načrti vedno predlože v oceno. — Darovali so društvu v tem času: Kanonik Sajovic omarico z izrezljinami, frančiškanski samostan v Ljubljani star lestenec, gospa Ilofbauer zbirko starih mašnih plaščev in banderskih slik, župnik Mekinec zbirko starih podobic, dekan Razboršek dve sliki, župnik M. Mrak sliko Matere Božje dobrega sveta, župnik Fr. Hiersche sliko Mat. Božje, župni upravitelj J. Renier dve sliki, stolni vikarij J. Kalan zanimivo s svilo vezeno ogritijalce za kelih s palo.
Naš poročevalec iz Rima g. župnik Frančišek Porenta se je zdrav in čvrst povrnil iz svoje daljne božje poti.
Iz Novega mesta, 9. oktobra. Njega eksceleriča-gospod-deželni predsednik baron Ilein se je v uradnih zadevah včeraj in danes mudil v Novem mestu. Stanoval jo v kapiteljnu pri mil. gospodu proštu dr. El-bertu. Sinoči je njemu na čast godba me-
ščanske garde na dvorišču kapiteljna svirala več komadov. Njega ekscelenca su je o godbi opetovano prav pohvalno izrazil. Nj ekscelenca si je včeraj popoludne ogledal samostan usmiljenih bratov. Natančno si je dal vse prostore razkazati. Prav laskavo je pohvalil bolnico in nje upravništvo. Kasneje je obiskal državno trtnico, ki mu je tudi zelo ugajala.
Slovensko gledališče. Za Nemce bili so časih časi, ko ni bilo igre, v kateri bi ne bil nastopal Ilannsvvurst.. Na slovenskem odru menda skoro ne bo igre, v kateri bi se ne smešil kak duhovnik ali »pater«. Včeraj so na slovenskem odru igrati igro »Sedem gavranov ali zakleti bratje«, v kateri nastopi puščavnik Kvasiinir na način, ki s svojim kretanjem in besedami vse kaj druzega nego blaži občinstvo, navzoče dijaštvo pa naravnost pohujšuje. Njegov divji »baletni ples«, pri katerem mu pleše kuta in se mu kažejo gole noge, je gnjusen in ima namen zasmehovati rodovniško življenje. Redovnika je predstavljal g. Housa, ki vedno bolj kaže, da ima veliko sposobnosti za klovna, pa prav malo za umetnika. Njegove kretnje pri objemanju so bile t»ke, da se jih tudi na najbolj razupitih odrih težko dobi. Sicer preveva igro lepa misel, da zmaga pravica in padejo oni, »ki ne verujejo v čeznatorna bitja«. A kar je v tem dobrega, to pokvari nastop Kvasimirov in menda se ne motimo, da ravno Kvasimir je bil tista točka, ki je go vorila za uprizoritev te igre na slovenskem odru. Menda se hoče v sedanjih razmerah sistematično provocirati. Intendanca bi dobila na razpolago pač drugih in dosti boljših ager, ako pa tega nikakor noče storiti, tedaj se bodemo odločno postavili proti gledališču, ki na vsak način hoče postati strankarsko in v katerega ne bo skoro mogel k dramskim predstavam noben naš somišljenik da ne bi bil globoko razžaljen. Opravičevalo s j bode morda s frazo, da se tudi drugod i?rajo take igre. Mislimo, cla se drugod pač dostojnejše igrajo, sicer pa take lraze nikakor ne izpodbijajo dejstva, da nastopi a ia Kvasimir ne povspešujejo posebno »napredka«, ampak širijo le podivjanost ljudstva in nemoralo.
Gospodu dr. Rybaru. Iz včerajšnjega »Naroda« posnemamo te le stavke: »G. dr. Rybfcf je kot načelnik tržaškega »Sokola« naglašal, da naprednost ne sme biti le (raza, za katero se skriva »klerikalno reakcijo nars t v o«. Po »Narodovem« poročilu je torej vodja tržaških Slovencev zašel v odločno strankarsko strujo. S to izjavo so nepristranski Tržačani, ki so prišli v Ljubljano brez strankarstva po »Narodovem« poročilu, sami prerezali prt. Kako torej more pisati tržaška »Edinost«, da se v nedeljo ni nikjer pojavil domač boj ?
Ljubljanske novice. Vzoren občinski svetnik. Bolčev Pepe je mož, ki dela čast našemu občinskemu zastopu. To menda sam ve, zato zadnji čas več ne odpre ust. Glasan pa je postal po gostilnah. Prevčerajšnjim je svoje grlo poskušal pri Štruklju. Sedel je ondi v njegovi družbi znani trgovec z živino Jurij iz Trzina. Bolčev Pepe je Jurija s steklenico močno udaril po glavi, dasi Jurij menda niti »klerikalec« ni. Cujejo se glasovi, da bi bil Bolčev Pepe s takimi svojstvi sposoben za ob-strukcijskega kandidata za državni zbor, drugi so pa mnenja, da ga tako delo priporoča le za kandidata vse kam drugam. — Aretovala je policija Jero Johann radi tatvine. — Več posod mleka prevrnil je branjevki A. Sajevic na Opekarski cesti A. Medvešček, ker ji je zasolil tako močno klofuto. — Neznan tat seje vtihotapil v stanovanje gospoda Ravniharja v Spitalskih ulicah ter odnesel zlato uro. — O strahu pred škofijo, ki pri Jančarju baje meče po dvorišču drva in pesek, se mnogo govori po mestu. Peki se ga menda zelo boje. Sinoči so čakali strahu stražniki, a strah se ni pojavil. Gotovo se je tisti šaljivec, ki »strah« provzroča, zbal treh policajev. — VAhlinovem hlevu se nahaja debela svinja nepoznanega posestnika. Lovili so jo včeraj po domobranski cesti ter jo vjeli na Karlovski cesti.
Poročil so je g. Fran K o k o I e, učitelj v Podbrdu na Goriškem, z gdč. Olgo Likarjevo iz Gorice.
Nov „konsumu. Načelnik gostilniške zadruge g. T ost i so je udeležil znanega shoda trgovcev v »Narodnem domu« ter ni bil tiho proti »konsumom«, ki doslej nobenemu obrtniku niso škodovala. Sedaj pa snuje ravno gostilniška zadruga novo podjetje, potom katerega bo sama izdelovala sodovodo. Na ta način bode mnogo obrtnikov ki so doslej izdelovali sodovko, uničenih. In vender »Narod« nima nobene besede, da bi branil te obrtnike. Kako kričanje pa razvija proti drugim zadružnim društvom !
Mrtvoud je zadel danes ob '/JO. uri dopoludne očeta občespoštovane rodovine Dermastijeve v Vodmatu. Gosp. Der-mastija je umrl. Žalujoči rodovini izrekamo najiskrenejše sožalje.
Na živinski semenj so prignali v ponedeljek v Ljubljano 688 konj in volov, 406 krav in 85 telet, skupaj 1129 glav živine. Kupčija z voli je bila precej živahna, ker so moravski in bavarski kupci ponujali precej ugodne cene.
Odlikovan čebelar. Gosped Matej Bevc v Bohinjski Bistrici je dobil na belgijski čebelarski razstavi prvo odliko, in sicer diplom in zlato kolajno.
Potrjen zakon. Cesar je potrdil zak. goriškega dež. zbora s katerim se določa donesek iz dež. zaklada okr. šol. zakladom.
Vipavska železnica. Vsled želj e, katero so izrazile nekatere občine v vipavski dolini, obrnil se je deželnega glavarja namestnik dr. Gregorčič brzojavnim potom do železniškega ministerstva s prošnjo, naj blage volje naznani, v kakem stadiju se nahaja zdaj ta zadeva. V nedeljo je dobil odgovor, da priprave za razpis dražbe in za oddajo dela čvrsto napredujejo, da dražba se razpiše početkom novembra in da se gradba prične potem, kakor reči stoje, najkasneje v sredi decembra.
Ruski kružok v Trstu. »Edinost« poroča, da bode danes v »blovanski čitalnici« v Trstu pogovor o učenju ruskega jezika v Trstu. Prijave sprejema g. S i e h e r 1, uradnik »Tržaške posojilnice« in bivši uradnik banke »Slavije« v Ljubljani.
Pouk ruskega jezika v Celju. Či-talniški odbor v Celju ustanovi svojim članom obojega spola pouk v ruskem jeziku ter je že najet strokovni učitelj ruščine.
Izvoz prašičev iz krškega in kočevskega okraja na Tirolsko in Predarlsko je zopet dovoljen.
Učiteljska služba je razpisana do 20. novembra na trorazrednici v Š m a r t n e m pri Kranju. Prošnje je vlagati pri okr. šol. svetu v Kranju.
Ponesrečil se je na Ključih nad Idrijo Lavrencij Ilabe, grabljar iz Zadloga pri Čr-nemvrhu. Vozil se je na vozu, obloženem z deskami, s katerega je padel na cesto. S ceste pa je padel čez škarpo po Ključih in se smrtno ranil.
Dežniki se podraže po sklepu društva avstrijskih dežnikarjev, ker so se podražile potrebne surovine.
Roparji v Brežicah. V Brežicah je vladal te dni velik strah. V okolici in v mestu so bile pri kmetih in gospodi tatvine na dnevnem redu. Uzmoviči so hoteli vlomiti tudi v trgovino narodnega trgovca g. V a r 1 e c a. Da bi delo ložje izvršili, hoteli so zažgati neka druga poslopja v nadi, da bode vse šlo k ognju, oni pa bodo kradli brez skrbi. Načrt se jim je pa pokvaril in sedaj že nekaj članov roparske tolpe sedi v zaporu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst, 10. oktobra. V Istri postavijo Lahi v vseh okrajih svoje kandidate.
Pulj, 10. oktobra. Čuje se, tla bodo razdeljene sekcije za peto skupino v Pulj u tako, da bodo Lahi tnajorizovali svoje nasprotnike. Opozarjamo vlado na to krivico.
Lino, 10. okt. Dr. Ebenhoch svari pred gonjo proti Dipauliju ter pravi, da bi bili politično modri, če bi pri volitvah složno sodelovali, v nasprotnem slučaju pa bi bili politično nemodri.
lnomost, 10. okt. „Brix. Ohron." ve poročati, da baron Dipauli ne more imeti nikakega upanja na zmago v peti skupini, ker so proti njemu baje tudi južno-tirolski vinorejci. Shod v Wels-
bergu je soglasno odklonil njegovo kandidaturo.
Dunaj, 10. oktol )ra. Komisija za električno razstavo, ki bode na Dunaju 1. 1003. prične v najkrajšem času svoje delovanje.
Praga, 10. okt. Po daljšem času se Nemci zopet udeleže praških občinskih volitev, ki bodo koncem tekočega meseca. V tretjem razredu kandidujejo tudi samostojni kršč. soc. kandidati in radikalci.
Brno, 10. oktobra. Nemška ljudska stranka v Brnu je sklenila izstopiti iz zveze te stranke in se pridružiti nemškim radikalnem.
Brno, 10. okt. Neki tuk. list poroča. da bivši poslanec Stojan na shodu v ponedeljek ni mogel priti do besede, ker je došlo toliko nasprotnih mu kri-čačev.
Budimpešta, 10. oktobra. (0. B.) V današnji drugi seji poslanske zbornice je predložil finančni minister Lu-kacs proračun zal. 1901. Skupni dohodki se preračunavajo na 1.056.582.297 K, stroški na 1,056,546.417 kron, torej prebitek 35.880 kron, ki je za 111.451 kron manjši, nego v letošnjem proračunu. — Ministerski predsednik Szell predloži načrt zakona glede vzakonitve izjave nadvojvode Frana Ferdinanda povodom poroke. Načrt se je izročil pravnemu odseku.
Rim, 10. okt. Sv. oče je vsprejel v avdijenci biskupa Strossmayerja. Ko je cul, da je nadškof Stadler popolnoma okreval od svoje bolezni, obrnil se je k nadškofu Stadlerju in dejal: „Milost božja in moja molitev rešila je meni mojega Stadlerja". Sv." oče je omenil razmer, v katerih središču je zadnji čas stal nadbiskup Stadler, ter rekel, da mu je poznat težki položaj katoliške duhovščine v Bosni.
Rim, 10. oktob. Kruger se bode sredi oktobra izkrcal v Neaplu. V Italiji bode, nekaj časa počival, potem pa pojde za dalje časa v Švico.
Genua, 10. okt. Nek kmet Lunga-retti je ustrelil brata predsednika bra-zilijske republike.
Czudin, 10. okt. Tukajšnji kolodvor je pogorel.
Belgrad, 10. oktob. Prenovljenje radikalne stranke se izvršuje. Stranka bode opustila mnogo svojih dosedanjih teženj ter bode za status quo na Balkanu, da postane tako za vlado sposobna. Izdajati bo pričela nov list Zakonitost".
Kristijanija, 10. okt. Na tukajšnjem vseučilišču se je otvorila katedra slovanskih jezikov. Docent Alaf Brok je dobil mesto profesorja slov. jezikov.
London, 10. oktobra. (C. B.) Do včeraj popoldne je bilo izvoljonih 333 ministerijalnih kandidatov (včerajšnja brzojavka je bila napačna) 102 liberalca in 70 irskih nacijonalistov.
Kapstadt, 10. oktobra. Mesta We-pener, Rotixville in Fichsburg so zopet v rokah Burov, ki so jih Angleži pregnali s severa.
»a lOtaj.skem.
Bruselj, 10. okt. Poroča se, da grof Waldersee pripravlja obširne priprave za vojno po zimi, kar kaže, da se kitajskim zmedam pripravlja energičen konec.
Rim, 10. okt. „Messagero" poroča: Grof Waldersee je pozval vojaške in civilne oblasti provincije Pečili, naj se udajo tekom 48 ur. Udali so se takoj in vse čete so bile razorožene. 8000 Kitajcev pa je ušlo.
Berolin, 10. oktobra. Iz Shanghaja poročajo, da je Waldersee zahteval od Li-Hung-Oanga, naj se mu izroče Tuan in drugi vstaški vodje, predno se prično mirovna pogajanja.
London, 10. okt. Ouje se, da je Li-Hung-Cang (?) ukrotil bokserje. Stirji vodje so obglavljeni, 18 vasij požganih, ker so prebivalci podpirali bokserje. Pri Paoting-Fu se koncentrirajo kitajske čete baje proti bokserjem.
Petrograd, 10. oktobra. General Maziewsky je prejel brzojavno poročilo, da car želi čim preje prijateljskih razmer napram Kini, in da si torej Rusija ne bo osvojila nobenega dela kitajske zemlje. Rusi si hočejo zagotoviti varnost prometa po mandžurski železnici in plovstva po reki Amur.
Novijork, 10. oktobra. Iz Pekina poročajo 5. t. m.: Amerikani se ne udeležujejo ekspedicije v Paoting-Fu. Li-Hung Oang je izjavil generalu Chaffee, da Kitajci prostovoljno prepuste ta kraj mejnarodnim četam.
Umrli ho:
8. oktobra. Viljem Šnell, stavbenika sin, 7' a leta, Emonska cesta 10, škarlatica.
V bolnišnici:
4.	oktobra. Štefan S'.urm, hlapec. 55 let, neo-plasma abdominalis. — Jožef Kobilžek, Previjal-, 69 let, ostarelost.
5.	oktobra. Fran Zadel, kajžar, 67 let, catarrh. intest. chron.
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
~9f 9. t.v-><5 | 744-6 |. Ig 1 ; 81. jzah.
8 0
10i ;.*juu. j 742 O j |2. popol.) 739 3 1
jasno | metda 00
brezv.
17 8 | sl jug | jasno | Srednja včerajšnja temperatura 13 6 normale: 11 6
916 1-1
Podpisani javljamo sorodnikom, prijateljem in znanetm, da je Vsemogočnemu do-padlo, poklicati k Sebi iskreno ljubljenega soproga, o/.iroma očeta in tasta, gospoda
Josipa Dermastia
posestnika,
danes v sredo, dne tO. oktobra 1.1.. dopoldne ob polu 10. uri po kratki, mučni bolezni v 65. letu starosti.
Pogreb nepozabnega pokojnika pojda v petek, dne 12. t. m, iz hiše žalosti, Zaloška cesta St. 3, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice darovale se bodo v mestni župni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani.
Blagega rajnika priporočamo vsem v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dn6 10. okt. 1900.
Žalujoči ostali.
Venol se hvaležno odklanjajo.
Zahvala.
917 1 — 1
Povodo ni smili mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozir. očeta, sina, brala, svaka in slrijca. gospoda
Ivana $preitzer~ja
hišnega posestnika, stavbnega ln umetnega ključarja
mi je došlo toliko dokazov prisrčnega sočutja, da se za te kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za krasne darovane vence ne morem vsakemu jjosamnemu osebno zahvaliti, in izrekam torej tem potom vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znaucem, posebno društvu »Sokol« , tvrdki Avgust Zabkar, kovinski zad-ugi in gospodom strelcem svojo in svojega sina iskreno zahvalo.
V Ljubljani, dne 9. oktobra 1900.
Marija Spreitzer roj. Krasna.
ftSg Ž
VABILO.
Častiti gospodje člani »Marijine bratovščine v Ljubljani" se uljudno vabijo k
II. nadaljevanju rednega občnega zbora za leto 1899,
ki se bode vršilo
v nedeljo dnč 14. oktobra 1900
ob 10. url dopoldne
v dvorani ..Katoliškega doma" na Turjaškem trgu s sledečim dnevnim rodom:
1.	Poročilo o šo jedenkratnem pregledu računskega zaključka, društvenih knjig in računov za leto 1899.
2.	Nadomestna volitev 4 odbornikov in 3 računskih preglednikov.
3.	Posamezni nasveti članov, zadevajoči redni občni zbor dne 18. februvarija 1900. za leto 1809.
V Ljubljani, 4. oktobra 1900. 892 3-2	Odbor.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
4
J ♦
Kdor ima naprodaj
deželnih pridelkov
kakor: fliol, krompir itd, naj se obrne zaupno na podpisano tvrdk«, katera prejema blago v komisijon in posreduje prodajo vsa-koršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
V Trstu 792 (20-15)
Dlica Torrente št. 30, pooblaščena javna tehtnica tn trgovina s prašiči ln domačimi pridelki.
t ♦
♦ ♦ ♦ ♦
l Kravate f
A *
i
» ►
za gospode,
od najfinejših do najcenejših,

I*ro«la v Krakovskem predmestji
hiša,
z vrtom, hlevom in šupo,
jako pripravna za izvrše\anje obrta izvoz-čekov tfijakarije), takoj pod roko. Natančneja pojasnila daje
dr. Josip Furlaii,
898 3-3	advokat v Ljubljani.
"	O?"
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
za gospode,
2 ovratnike, manšetef
(najboljše z znamko Suppančič),
\ normalno perilo,, j| nogo vice,
r o toče itd.
priporoča
901 1 Si
| Karol Recknagel, i
* Mestni trg st. 24. S* : ti* t*T
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena de\a t^TZSL
iz mesta in z deželo BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence	13 11-5
DK JANKO BREJC
zagovornik v kazenskih zadevah
v Ljubljani, na Dunajski cesti
JVlecljatovEi hiša.
889 2
Higijenični frizirski in brivski salon
Otona Fettich-Frankheima
v X^jnl>lj a ni
-sss Kongresni trg štev. 17 »e-
povečan ter z vsemi zahtevami sedanjega časa primerno opremljen. Popolnoma ločen
frizirski salon za dame.
NnjskrhnejSn natančnost in hifUjenieaa čistost pri izvrševanju vseh del.
Posebno opozarjam p. n. dame na novi antiseptični	(870 4—2)
glavo zmivalni aparat
kot najboljše sredstvo proti izpadu las ter proti vsem boleznim na laseh.
V zapuščino Rozalije Jarc spadajoča
štev. 21 na Karolinški zemlji
vlož. štev. 167 katastr. občine Karlovsko predmestje, prodala se bode
v torek, <lne l(i. oktobra 1900, of> 3. uri popoldne
Dražbene pogoje vpogledati je v pisarni
Izdelujejo se vsa lasna dela najboljše ter se lasje plačujejo po najvišji ceni.
na lici mesta potom prostovoljne javne dražbe, podpisanega komisarja.
912 1-1
Dr. Fran Vok,
e. kr. notar.
Služba orglavca ^ in cerkvenika
na ^ešnjicnh
se odda takoj Prednost ima, kder bi znal otročiče v branji in pisanji podučevati — za kar dobo posebej plačilo — ali kdor z-ia kako rokodelstvo. 906 3-2
| Zasebne ure	(
f	daje Izprašana nčtteljioa iz vseh t red-	)
A	metov slovenskeqa in nemškega jezika učencem	a
1	ljudskih in meščanskih šol, kakor tudi onim	F
3	nižjih razredov realke Nastopi tudi kot do-	p
H	mača učiteljica v krog distinguirane ob.telji.	k
^	Nas!ov povž upravništvo »Slovenca«. 869 3 3	^



Sc
Čast mi je s tem uljudno naznaniti, da sem v ponedeljek dne 8. t. m.	oteoril	svojo
novo trgovino z manufafiturnim Blagom
v
na vogalu Stolnega trga in SpifalsRifi ulic
Pri njeni ureditvi sem se potrudil, da sem jo oskrbel z najnovejšimi sezijskimi predmeti, in prepričan sem, da bodo našli z ozirom na najnižjo ceno povsodi vseobčo pohvalo. Posebno si iisojam opozoriti, da sem priredil v I. nadstropju te trgovine
specijalni odčelefi za sufino
ki mi po svoji okusni zbirki najnovejših tu- in inozemskih izdelkov omogočuje, ponuditi le najboljše svdjim čest. odjemalcem.
Zagotavljajoč, da bom vedno skrbel za reelno in Solidno postrežbo, si dovoljujem najuljudneje vabiti na obisk svoje nove prodaj al niče,	' '	^
Da preprečim zmote, si usojam uljudno opomniti, da bom nadalje nespre-	©f. lOu&lltlJn•
menjeno vodil tudi svojo staro manufakturno trgovino na Mestnem trgu štev. 20.
897 3—2
a
i
mš
- m
m
fiSiSr^S
'M}
JSJ ssa
S
-i
faS
W W Y W W Y W Y Y	T-J^ y V V Y / v Y v v YvV Y v y nVVvuv Y Y Y v Y Y V Y 7 v V y V v 7 v v Y v YYYY
I> unajnka f i 1 i »i 1 li rt Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n^ vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 122 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na IlHitajii. I* Herrenrasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah. Taboru, Bonesavi. Iylavi, Moravski Ostravi.
Oni 10 oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....97-10
Skupni državni dolg v »rebru.....96 85
Avstrijska zlata renta 4°/„.......114'65
Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron . .	97"45
Ogerska zlata renta 4°/0..........114-—
Ogerska kronska renta 4•/„, 200 ..........90-35
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1698-—
Kreditne delnice, 160 gld................646 25
London vista ........ .	241-97
Nemški drž. bankovci za 100 m. nern.dri veli	118-22

I > 11 11 Sit J «
a
b o i* ^ a,.
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dno 9. oktobra.
3-2°/0 državne srečke I. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne Erečke 1. 1860, 100 gld. . . Državue srečke I. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 40/0, 100 gld......
Ounavske vravnavne srečke 5°/,,
23-64 19 27 90-40 11 45
170 — 161-— 196"— 93 60
252*—
Dunavsko vravnavno posojilo I. 1878 . .	107-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. bauke I0;, . 93-75 Prijoritetne obveznice državue železuice . .
>	> južne železnice 3° 0 ,	319- —
>	» južne železnice 5°/„ .	118 75
>	» dolenjskih železnic 4% . 99'do
Kreditne srečke, 100 gld..............390 —
4°0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	350'— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 25 Ogerskega » „ » o » . 2025
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 80
Rudolfove srečke, 10 gld.	.	60- -
Salmove srečke, 40 gld........170—
St. Gen6is srečke, 40 gld........198-—
VValdsteinove srečke, 20 gld..............—'—
Ljubljanske srečke..............49 —
Akcije antdo avstrijsko bvite, 20) gld. . .	271 50
Akcije Ferdinandove sev. želez , 1000 gl. st. v. .	6027 —
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld.....76 > —
Akcije južne teleznice, 200 gld. sr..........106 50
Splošna avstrijska stavbiuska družba . . .	148 —
Montanska družba avstr. plan......418 50
Trboveljska premogarska družba. 70 gld.	4'ii>' —
Papirnih rubljev 100 ................255 50
Nakup In prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zguhe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
99
Monjarnična delniška družba
G 11 C U

I., jfVollznile 10 in 13, DnnaJ, I., Strobelgasse l.
• Pojasnila TEtSS> v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogočo viiocegi obrestovanja pri popolni varnosti 11 n I » i. o ii i h l n v tt i c. ICH