Iskajs * »k	M
d,Ij in prasolkov.
bmed <Uil/ e*c*pt Susdajrt aDd Holi<Uyi-

VETA
J)
glasilo slovenske: narodne podporne jednote
(?v#4«iftkt In uprsvnllkl pre ■toH: HS7 H. U«ndil« o*.
Offtoo of pubUeaUon:
SM7 Ho. Uwsdsle sv*. Tolopkon«; t.«wn<Ule 46S5.
r	^
U unu.SW
UETO-YEAR XU.
--—---tour«4 m» HMBd du« Mttft Juuvi 18. tli«, »k U« poet *«**
io Md »t CkMM«. UUn*W. mmšm U* M K Cminm «1 M*r«S ». ltTt.
CHICAGO, 1LL., trmi«, 7. maj« (May 7) 1919.
t***««. Hoo STE V.—NUMBER 108.
dfctrtkufd nmi.r e>r-U (No. 14S) »tkorkod by tk« Acl of Octokoc 0, lilT. o« ftU »I tko P-t Offfco «f CUoof. Iltoo*«. ly »rdor of tk. ProoUoot. A S. Kurila«. P-f»o«»> G.«.r«l.
_Aoooptonco for »oltog >t opociot roto of po.77,.	1» oootUs nos. Aot • Pot, i. i»it. satksrt—* — J««o >4, iti«.	rnmmmmmmmnmmmmm*
delo v petnajstih velikih pekarnah počiva.
VELEPODJETNIKI SO OSTALI TRMOGLAVI.
Med pekovskimi pomočniki vlada najlepša solidarnost.
ameriška trgovina S SPLOSNO glasovanje stavka na pristani-
tujezemstvom po sklenjenem miru.
BIZNI8MANI SE PRIPRAV-LJAJO ZANJO.
Chicago, DI. — Organizacij« pekovskih pomočniko/ je že lani opozorila pekovske podjetnike, da letos spomladi poteče pogodba in da ne bodo zadovoljni s staro pogodbo. Pekovski podjetniki so torej lani vedeli, da delavci m« bodo zadovoljni s tem, kar i-niajo in da stavijo nove zahteve. Ta fakt dokazuje, da podjetniki ne morejo (trditi, da jih delavci niso pravočasno > obvestili, da se ue zadovolijo s starimi pridobitvami.
Na to obvestilo niso dali podjetniki odgovora. V jauuarju je organizacija pekovskih pomočnikov zopet vprašala za konferenco, toda podjetniki so ostali gluhi. Ko se je bližal ta*, da poteče pogodba, so organizirani pekovski delavci zopet zna/.nanili podjetnikom, da bodo zastavkali. če ne sprejmejo do poteka pogodbe sprememb. Obvestili so jih. da zahtevajo odpravo ponočnega dela in skrajšanje delavnih ur. Podjetniki se niso brigali tudi za to svarilo in ko jc napočil 2«. april, so pekovski pomočniki zastavka-li. V zadnjih 24 urali so mnogi podjetniki podpisali pogodbo iu v pekarnah teh podjetnikov so ostali pekovski pomočniki ua delu.
Po izjavi Tobias Heilemana, ki vodi stavko, niso podpisali podjetniki. poznani pod imenom velika petnajslorieuj pogodbe. 1
Ta petnajstoi-iia. ki • napravt-ddfiTČek t a ko f p fi* "p>6 ase-nju vojne, se prav uič ue briga, če ljudstvo trpi, ker zavoljo njene trmoglavosti primanjkuje kruh.
Tak je sedaj položaj.
Razume se, da nekateri veliki dnevniki pomagajo eelo z lažnji-vimi vernimi podjetnikom, | da »c pekovski pomočniki vrnejo premagani na delo. Tako «o v pretepenem tednu prinesli žolti časui-kj vest, da so stavko vprizorili boljševiki, anarhisti in člani I. W. VV., in da so voditeljj etavke agitatorji proti vladi. K tej laži so dodali, da je zvezni državni tajnik Cline izjavil, da podvzame akcijo za deportaeijo teh elementov, če so tujezemei.
Državni pravdni k jc ka*ue.je izjavil, da nima s celo zadevo nič opraviti. Ravno to je povedal tudi Kbstein .namestnik' državnega pravdnika, katerega so žolti časniki tudi zapletH v lažujivo pripovedko.
Ta dogodek jasno pokazuje. koliko vrednosti je za delavce močno* delavsko časopisje, da odkriva laži žoltega Časopisja, ki je v službi podjetnikov.
ZGUBLJEN BATALJON JE. NAJVEČ TRPEL OD FRAN 8KEOA OGNJA.
Rusija je dobro trgovsko polje.
Chicago, 111. — Pred dobrim tednom so se sešli ameriški finančniki na konvenciji "Narodnega tujezemskega k opcijskega sveta", da se posvetujejo o trgovini z inozemstvom. Na tem posvetovanju se je odigral dogodek, o katerem je bilo prav malo eitfli v velikih dnevnikih. V tej bitki jc šK> za trgovino z Rusijo.
Pred vojuo so iz Združenih držav izvozili na leto za tri miljarde dolarjev blaga. V vojnem času 'se je pa izvoz pomnožil ua več kot šest uiiljard dolarjev. Odkar je sklenjeno premirje, se je izvoz seveda znižal. Anglija ju Francija sta znižali svoja naročila, njima bodo najbrž sledile tudi druge dežele. Blokada je preprečila trgovino z Rusijo iu deželami v Centralni Kvropi. Položaj je tak, da se ameriški izvoz skrči zopet na tri miljarde, ali pa mogoče pade še nižje. Torej je popolnoma naravno, če se ameriški veletrgovci iu veleinduatrijalci trudijo; da dobe naročila v inozemstvu.
Ruska sovjetska vlada je najela v tej deželi za dve sto miljonnv dolarjev kredita, da kupi v. njimi ameriške produkte. Ameriški trgovci .iii industrijalci se trudijo, da dobe naroČila, kajti če jih odklonijo, se bo potrudila katera druga dežela, da dobi naročila od Rusije. Ali ameriški bizuismaui nc morejo dobiti teh naročil, do-Uer niso /. Rusijo ustanovljeni trgovski »rtiki.	,
0
moonetjevi zadevi.
GLASOVANJA SE UDELB& 4,000,000 ORG. delavcev.
Glasovanje se bo vršilo 20. maja.
Chicago, IU. — Veliki tiskarski stroji so Žc tedne na delu, da tiskajo štiri miljoue glasovnic, da strokovno organizirano delavstvo odloči s splošnim glasovanjem o protestnem štrajku v prid Moo-ueyyju.
("'lani "Ameriške delavske federacije" in drugih strokovnih organizacij bodo glasovali o tem vprašanju dne 20. maja. Ta akcija je bila podvzeta, da velja pravica tudi za delavce.
(Jlasove bo štel poseben odbor v Chicagu, ki ga je izvolil narodni kongres v januarju, vršeč se v Chicagu. Predsednik tegu odbora je John ritzputrick, ki je bil izvoljen na kongresu.
To splošno glasovanje je pomenljivo za strokovno organizirano delavstvo, ker bo delavstvo prvikrat v zgodovini ameriškega delavskega gibanja aamo odločilo o zelo ažnem vprašanju a aploš-tlim glasovanjem. Tako akcije še ui bilo podvzete v Ameriki, da bi se štirje uiiljoni delavcev udeležili splošnega glasovanja. Izid glasovanja bo torej pokazal, kako ameriško delavstvo sodi o Mooneyjevem vprašanju, iu če komu izid glasovanja ne bo všeč, naj nikjar ne zvrača krivde na voditelje strokovno organiziranega delavstva, ampak naj si zapomni, da it a izid predstavlja voljo in izraz večine ameriškega slrokovno-organiziranega delavsUd. Vsakdo;, ki ne bo zadovoljen a izidom
iMfštopntki ruske Korfrt^e iV-1 splošnega glasovanja,-naj okrega
New Vork, N. Y. — Generalni major Roliert Alezander, poveljnik 77. ameriške divizije, je izjavil, da je izgubljeni bataljon 77. ameriške divizije največ trpel pod francoskim ognjem. Deja' .io: "Kljub mojim odločnim p«de-stom so Francozi odprli ogenj •»* Mitesko. v kateri so bili vojski nastanjeni od sedmega oktobra, ker *o bili prepričani ,da * je po sadka podala."
Američani so kljub dvojnemu ognju vzdržali v postojankah, dokler niso dobili zveze % svoje di-viizjo.
publike so torej prišli- v Čhlcugo na zborovanje "Narodnega tujezemskega kupčijskega sveta," da »pregovore o naročilih.
Vsak veliki dnevnik bi udaril samega sebe, ki hi prinesel to vest, ker je ves čas pisal o neodgovornosti in liestalnosti sovjetske vlade! In lako so zastopniki sovjetske Rusije plačali prostor za o^ glas,' v katerem so povedali, da namerava sovjetska Rusija kup-če vati z Ameriko in da so kreditne razmere dobre. Naznanili so i-me trgovskega ravnatelja in njegovo hotelsko adreso.
Oglas je iiuel uspeh. K Nuortc-^ vi in Hellerju so prihajali trgovci in industrijalci, da dobe naročila. VW pogodbe se seveda glase.da stopijo v veljavo, ko m. med A-meriko in sovjetsko Rusijo napravljene trgovske zveze.
Druga ruska skupina «e je trudila, da onemogoči sovjetskim za-si upnikom vsak uspeh. To so bili ljudje, ki se zbirajo okoli Itak-meti jeva in ki zastopajo umsko vlado, kateri načeluje admiral Kolčakov. Itak met i jeva je poslal Ameriko Kerenski kot zastopnika svoje vlade.
Bakmetijeva skupina.se jc trudila prepričali ameriške trgovce iu industrijalce, naj nikar ne tr-Žljo a zastopniki sovjetske vlade, ali sodeč po faktih, so imela njih prizadevanja malo uspeha, kajti Nuorteva in Heller sta imela po
scnih ladjah je sedaj končana,
ZAKONITI OBKMURNI DE LAVNIK V SEVERNI DA-KOTI PRIZNAN.
fcla čez glavo. Povedala sta sme
najprvo samega sebe, ker je pre malo agitirai za svojo atrauko. Odločitev je torej odvisna od delavstva in ne od voditeljev.
Gibanje je pomembno, kajti nad pet iu devetdeset delegatov ed delavskih strokovnih orgsnizscij, ki so podale delegate, se je izreklo za to akcijo, Vsa znamenja to-rej govore, če država Kalifornija ne sprejme -poslov, ki dovolijo ose bum, obsojenim ua podlagi krivo-prisežnih prič, nove obravnave, a-li če iie bosta žrtvi Moouey iu Bil-lings izpuščeni iz ječe, da se velika delavska in organizirana masa izreče za splošno stavko, kl prične dne 4. julija.	,
Zvezna intervencija mogoče prepreči to akcijo. Dozdaj je predsednik Wtlson trikrat apeli-ni I in razne komisije so priporočile, da se delavstvu poda *ado-šeenje, a ves trud je bil zastonj.
Te glasovnice bodo razdeljene med dvajset tisoč delavskih strokovnih organizacij in divizij, ds se razde le med Članstvu, ki glasuje dvajsetega maja. Glasovanje bo tajno, glasovi bodo aSvtl v Chicagu iu javno, tako da ne bo iho gei nihče reči, da so ae vršile sle-pa rije,
Moonev in Billings sta za pri s že skoraj tH leta zavoljo krivo-prisežulh "dokazov."
Frank Walsh, ki je adarokat ns glasu in bivši predsednik delsv-skega vojne«a odboru, j«' dejal _ "<%• drže človeke dve leti v ječi
Se ena delavska zmaga.
New York, N. Y. — 8tavka mornarjev iu uslužbencev na pri-atauiščnih ladjah, ki je trajala skozi osem tednov, je.končala iu štrsjksrji ho se vrnili na delo na podlagi začaanega spora /.uma, ki določa deset iu dvanajsturui delavnik ,mezdo pa uredi odbor, on-stoječ is štirih delavskih iu štirih podjetniških zastopnikov,
Db času, ko mc je dosegel sporazum, je štrajkalo še štiri do pet tisoč uiož.
Podjetniki so se vztrajuo in trmoglavo branili pripozuati osem-urni delavnik, ki so ga odločno zahtevali štrajklsrji. Podjetniki so se izgovarjali, da je nemogoče u-vesti ose m urui delavnik, ker je ladja lahko pridržana v pristanu radi viharja na potu ali drugih vzrokov. Ali pravi vzrok je bil drugi. Podjetniki so vedeli, da morajo plačati čezurno delo po-sebe j. zato so tudi nastopili t vsemi sredstvi proti osemuruemu delavniku.
Strajkarji ao končno odnehali od avoje zahteve po otemufnem delavniku. Nekateri voditelji stavke so zadovoljni z doseženim uspehom, ki ga vidijo v povišanju mezde. Nekateri voditelji pa menijo, Če bi bila vztrajnost večja, kakor je bila, da bi se po daljšem boju dosegel tudi oeeinurni delavnik kot enota za dnevno mezdo.
Deset urni delavidk velja sa ladje, ki vozijo podnevu v pristanu. KaMadjafa. kl vozijo nočlndsn, se bo možtvo menjalo ns dvanajai ur. Vprsšanje odškodnine zs čezurno delo reši skupni odlmr. Po doseženem sporazumu niso pod jetniki obvezani odpustiti atavko l<azov, ki so jih imporHritll iz dru gih mest, Neksteri pravijo, da je to vprašanje le akadei^lčuo, ker •bo po oaeuitedeiiftkcm počitku delo /.a vse. Podjetniki «o si rezer vira I i pravice glede nastsvljenja št rajkarjev. ki so v stsvkl izvršili kskšuo nasilnost.
ALI SO ITALIJANI DOBILI RES REKO?
V Londonu pravijo da9 v Parizu ne.
49 reporterjev bo navzočih ob izročitvi pogodbe Nemcem.
London, 1». maja. —'Kxehange I Wilson, Clcmenceatt in Lloyd Tclegraph' je objavil sinoči poro-1 tleorge so včeraj po plenarni seji
Blsmarok, N. D. — Beulah Coal Mining kompsuijs je nastopila us zveznem sodišču proti ustavnosti zakonitegs osemiirnega delavnika. Zvezni sodnik Charles F. Ami don Je prisnal zakon uatavulru, izreku sodbe jt kritiziral Kor porsflje, ki se hočejo z zvitimi bizidAklmi potezami odtegnil prsvlčnim postsvam.
čilo iz Psriza, da je velika trojica rešila Vprašanje Reke ua sledeči način: Reka ostane avtonomna luka dve leti iu potem- ju dobi Italija. Italijanska vlada se je zadovoljila s tam in italijanski delegatje so takoj odpotovali nazaj v |'a »ir..
I bil je, poročajo iz Pariza, da so nemški defigatje po.lali zaveztil-tom ultimat, v katerem pravijo, i a zapuste Versuilles, ako ne dobe do določenega Časa mirovnih pogojev. Vest nI potrjena. |Pariz, «. maja. — Ameriški mirovni delegatje zanikavajo poro-čilo, da je vprašanje Reke rešeno iu da je velika trojica povabi-Italijane nazaj ua mirovno konferenco. V angleških in francoskih uradnih krogih tudi namigujejo, tla reško vprašuuje še ul rešeno. Američani Izjavljajo, da predsednik Wilsou ui spremenil svojega prvotnega stališča glede na Reko in tako je 4udi povedal Joydu tieorgu iu Clemeneeauju, ki sta poskusila vse, da bi dosegla kompromis med Ita Jani lu W!l. ionom.
Lloyd George in l>wenceau sta pntem poslala depešo v Rim,
v kateri *ta Informirala Orlanda, da se Wlbton noče ganiti, Depeša ,e pa bila sestavljena lako, da se e obenem smatrala za vabilo It«-ijauov nazaj v Pariz, Orlando je tskoj odgovoril, da bi se italijau-sks delegacija rada vrnila v Pariz, toda ua tak način, da se ne blamira. Nato Je sledila iz Pariza druga depeša, na katero so Italijani hitro odgovorili, da pridejo na mirovno konferenco v upanju, da sc'do*eže kakšen kompromis, d bo zadovoljil Wilsona.
To je po izpovedbl ameriških delegatov stvar, kl se tiče "vabi-Italljanov iu njihovega po-vratka v Pariz, Američani odloč-uo vztrajajo pri trditvi, da do danes še ne vedo xs nikakrkšeu
kompromis K'«!«* K<'kt,• JV l,M
tali ja ui poslali po posclmem ku
CERKEV NI NAJBOLJ VARNI PRO0TOR
riškim bifnismsiiom. da m- kmalu vrneta v Chicago, vzhodnim dele gatom sts pa pHpo«s»čila. naj ju obiščejo v njiju pisarni v New Vorku, da se tam pogovore o kup-
£ijL--------—
STRELA JE UŽGALA BOLNlS NICO
pontiae, IU. - Strela je udarila v Ht Jamesovo bolnišnico in Jt' zspslila. V bolnišnici je bilo ptu-najst bolnikov, ki so jih ognjegas-,-i bolniške etrežnlee in prosto-voljei hitro znesli iz bolnišou-e K<ilni*oi«-a je pogorsls skorsj
fte potem, ko je dokszsno, ds > bil olsiojen vsled krive prisege, tedaj prsvim, ds življenje ni vel vsmo v tej dobi prosvltljenega vek*. Pri novi obravnavi bo Moo-ney oproščen."
Qulncy, Ili, — Tuksj se je ude ležlla zsdnjih volitev tudi delsv. sks stranka. Izvoljen Je 4)11 samo Theodore Blaser, predsednik tu ksjšnje okrajne zveze strokovnih organizacij, a 191 glssovi večine. Nssprotne slrsnke so se poslužlle vsakovrstnih zvijsč, da so pora žile kaudidste delsvske slrsnke Delsvci so prepričsnl, ds prode rejo pri prihodnjih volitvah na celi črti, ker bodo Imeli do lega Čass perfektno delsvsko pol It lene
organizacijo.
POVABILO SOOULISTOIT V DRŽAVI ILLINOIS.
ptMietill hotel Triatlon v Versall-lesu, kjer bodo Nemci jut ri dobili mirovne pogoje. Ogledu!i so al zhorovalno dvorano iu izrekli svojo zadovoljnost o varit pripravah.
Včtuaj so zavezniški delegatje podali njihove poverllnice, kl so idle odobrene iu predložene nemškim delegatom v pregled. Odo hrene so bile tudi poverilulce vseh jugoslovanskih delegatov in smatra se, tla su zavesuifke države s tem prlpozuale Jugoslavijo, Nekaj se govori, da nameravajo zavezniki prl(fuxnati fin.ko republiko pud gotovimi pogoji, Kakor se puruča, so zsveauiki dali Finski ceno za prlpozusujti iu ta cena je, da Finci okupirajo Pelro-grad In s tem stabilizirajo položaj na južni finski meji.
(Poročano Je Že bilo ,da so finske bele čete zasedle Pctrogrsd zadnji petek, sli pozneje se jk ta vest isksasls za neresnično, medtem ko Mlaj Javljajo, da finski boljševiki branijo Petrograd proti vsaki okupaciji),
Otjbor ss organizacijo, lige ua rodov je Imel včeraj sejo In uradni kamuitUte pravi, (U je bilo sprejetih več resolucij za provlso-i-ično organUadJo lige. Na pred log Američana llouseja je bil Htephen Pichou, francoski nun« •sji miulaler, Isvoljen predse d nI-kom iu Uric Drummond is Anglije Je generalni tajnik. Mledečl so Idil usvsm,'i us seji t llotise Is A-merlke, Pichou is Francije, Hubert Cecll in Krie Drummond Is Anglije, liaperiat! ix Italije, ^in ds Is Japonske, dseitueuiyns h Belgije, Veulzelus, iz Orške, Ma.
Šalim** Iz Brazilije iu Deleou Iz
pa ni je.	y
Marcel llutiii, dobro iiiformj-ran francoski žurnsllst, pkb\ da Je mirovns pogodba s Nemčijo razdeljena v štirinajst glavnih poglavij, ki sos
I. Uvod.---r ' f ■
Chicago, DL - V katoliški ka-Uo tal in škods anrfa okoli tedrsli sv. Msrlje so olnlrtevsli radnji dan misijons Zbranih j« bito okolt tisoč 4ve sto lenskfh. ko je usetikrst psdlo doli veliko ven-tila.ijsko okno in uldlo Msr.v Kennedy in ranilo ie osem oseb
1 VREME
iseno in gorkejse,	L-..^	ds nsio kaznovani.
DALEČ JE PRIiLA VARNOST V MESTU. Chicago, DL — Roparski nsps-
di so se tako pomnožili, ds so pričeli meščani rezplssvstl nsgrade, ki jih prejme tisti, ki naznani ro-perje, sli čr pomigs. dn so prlje-
ti ln kaznovani.
Dr. Oeorge M <1 laserje so ns-psdll trije tolovsji. a ker ae jim je post s vil v brsn, so gs obstre-lllj h, pretepli. Zdravnik vidi. da M) tolovsji še vedno pro»ti In lako je rs z pisal P* ** d«lar>v nagrs
vetrovi.
Lesi ne vlleze, ds bodo kaznovani.
Chicago, Di. — Kksekutivs ds-lavske strsnke je objavila v svojem glssilu rezolucijo, ki je bila sprejete na konvenciji v Hpringfietdu.
Ke/olijeijs se glssl t
"Hklenjeno, ds prva konveml-js delavske strsnke v llliooisu želi lzr*#i prlznsnje sislallstične mu gibanju za velike zasluge, ki si Jih je pridobilo za delsvsko stvar z odločno podtičevslno ksm psu jo In asmožrl vovsnjem. vsled tega vabimo nujno vos oocisllste, ki jrkfljo, ds ae njih upi t ozlrom na del a vel vo urosnlčljo veliko prejr po aačrlih deleveka stran ke, ds vstopijo v ta strsnko ln post s ne jo tovarii delevel."
rirju svoje poverilub-e, kl so dospele danea v Psrlz iu bile so ta-coj formalno predložene nem-ikim delegatom, .
Včeraj se Je vršila tajus plenarna seja ns t^ual d'Orssy. Zastopane so bile vse zavezniške iu prijateljske države razen Italije Delegatom je bila predložena ml* rovns pogodba z Nemčijo, ki pa vsled velike obsežnosti ui bila prečit a ua, temveč Je Andre Ter-desu prečil si le sumsrlj, kl je bil uslsšč zs to priprsvljen in odo Hren po veliki trojici. Vsi dele-gstje so obljubili tajnost, kar se tiče mirovne pogodbe, doklej ne bo Izročena Nemcem.
Hklenjeuo je bilo, da se mirovna pogodba z vsemi tereinonija-mi Izroči Nemeem julrl (v sredo) I ob 3:16 popoldne. Pri reremonl jsk bodo navzoči val zavezniški delegatje iu tudi Itslijsui, ki pridejo v sredo z jut rs j v Psrlz. Vseli skupaj bo delegstov Iz zevez-oiških d ris v. iti iwt nemških de-legstov. Kongresa Ho predsedoval Clememesti, ki tudi svcčsuo izroči pogodbo Nemcem v določenem trenutku,
Predsednik WlUn je Izvujeval veliko zrnato, ko je končno dosc gel, da bo prva sej* mlrovnegs koiigreM odprta Jasaiharsklm p'» pole val«rm. Zsključeno >, ds »mi prisotnih 45 reporterjev; 411 pa ročevohev l»o Iz zavezniških dr lav. pel pa i/. Nemčije, Port»če
2, Iti 3. Nemške meje,
4.	Nemške kolonije.
5.	MlIHsristične, navalite In zra-koplovne določlie.
H. Vojni vjetulki,
7, Hsnkcijs obravnave proti bivšemu ksjaerju in drugim, ki st» zakrivili vojnu,
H. In II. Odškodnine.
10,	Oospislarske zadeve.
11,	Kontrola pristanišč, Želez-okft lil vodilih potov pO mednarodnem režimu.
12,	Mednarodno delsvsko zako-uodajsl vo.
|:| Obveznosti.
14. Kstlflkseljske dnlnčbe,
Kitajska delegacija je rseignlrala.
Psrlz, tt. maja, Vsi kitajski delegatje ns mirovni konferenci mi brzojavno obvestili svojo vla du v Pekingu, ds realMidrsJu radi sklepa velike trojico«a o*leom Jt* Kantung v prid Japonska. Kitsjcl Ml Iz js vili, da čakajo ua odlok vlsde v Pekingu, kaj nsj store, dsli nsj se uklonejo močnejllin državam sli naj zapuste mirovno konferenco la sklenejo aepsrstnl mir z Nemčijo Dalje tiifija, ds so je vellks četvorfes pri pogajanju za Asntung obnašal* napram njim, kskor da so NemUJa aH sploh premagana države Končno pravijo ,da šr danes, tri dni zsključku Isnluoske sfere jih i velike i roji* a im ui uradno .ubvi*
Ml. • v	mjf m _"." - -t ven s s	»"
vale! IsmIo nsvzoei, ko se Nera I (Ha 0 dotičueia oklepu; i-em lr»»»či mirovne pogodbe,	,iimu« »• i. ••
(Nadaljevanje • L »trani.)
Pošiljamo denar v staro domovino.
Sedaj lahko pošljemo denar v vse kraje na
/Kr^M^i^	Slovensko, Hrvatsko, Dalmacijo in Istro.
Nadalje pošiljamo denar tudi v Srbijo, Bulgarsko in Romunsko.
Jamčimo za ves poslani denar, enako kot pred vojno, da bodo
hitro in točno izplačan.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Itland Ave., Chicago, III.
Kapital *lo|« (« peokfrah mil bliao $0.000.000.
Z ognjem in mečem.
Zgodovinski roman.
f*»Uki spisal 5imnkUwiwict. - fuOovcoil fmdrmmM. g
Nadaljevanja.
Veršulj hi v drugem času ue bil pustil l;ar tako takšna vprašanja, toda v tem trenutku ni tuogel misliti na nič druzega, nego na pobit je;
zato le odvrne:	•
"Dospel sem prvi v Voločiako, ker drugi ''-ie v OUgovec iu moue je kuaz naiaši poslal sem. ker se je bal, da bi vas povodenj -ie zajele, ko M prepozno zvedeli za nesrečo. VrtlU tega je vsših pet st« mo i velika podpore zanj. ker je njegova vojska večinoma poginila ali se p« razkropila."
"Čudno!" za momlja Zagloba.
"Strah misliti! Obup razdira sree človek* in solze nehote silijo v oči," reče sklepajoč roki Vo-lodijevski. "Domovina je poteptana, onečaščona — taka vojska zapodena! Ne more biti drugače, nego da se bliža konec sveta in strašna poslednja sodba."
"Ne segajte inu v besedo," reče Skretuski; "dovolite mu, da vse pove."
Veršulj molči, kakor bi nabiral moči; nekaj čssa je bilo slišati samo čofanje konjskih kopit po blatu. Noč je bila temna in deževna; nebo je kar obloženo s oblaki, in v tej temi in dežju w> nekako zlokobuo donele Veršuljeve besede, ko je jel pripovedovati:
"Meni bi se zmešala pamet, ko hi »e ne uade-jal, da padem v vojski. Rekli ste nekaj o sodnem dnevu, tudi jaz mislim, do ne more biti več daleč. Vse gre narobe, zloba praznuje zmago nad Čednostjo in antikrist že hodi po rvetu. Vi tega šc vi-deli niste, kar se je zgodilo, pa še poročila samega ne morete prenesti; kaj šele jaz, ki sem gledal ta polioj in sramoto z lastnimi očmi 1 Bog nam je dal srečo v tej vojski ;naš knez je pozabil vse ter se spravil s knezom Dominikom. Vsi smo bili veseli te sloge, smstrajoč jo za blagoslov Božji. Knez je zmagal sovražnika znovič pod Konstantinovcm ter zasedel mesto. Potem smo ie napotili do Pilay-ce, dasi je knez odsvetoval iti tje. Toda že na poti so začeli proti njemu rarna rovanja, zavist in javne spletko. Niso ga poslušali pri sejah, idso marali za to, kar jc govorih pred vsem pa so se trudili, da razkosajo našo divizijo, da je knez ne hi vodil. Ko bi se bil temu vptral, gotovo bi vso krivdo obesili sedaj njemu; ou pa je le molčal in potrpežljivo prenašal vse. Po naroČilu vrhovnega načelnika je lahka konjenica z Vurcljevlmi topovi in polkovnikom Mahnlcklm oa.ala v Koustantind-vem;
odtrgali so še od njega polka (Minskega in Korickega, da so pri knezu ostali samo huzarji pod poveljništvom Zacvilihovskega, dva polka dragoucev iu oddelek mojega prapora. Bilo nas jo vseh skupaj okoli dva tiaoč mož. No. sedaj pa so ga jeli prezirati ... Jaz sam sem slišal, kako so govorili pristaši kneza Dominika: "Sedaj ve^ ne poreko po zmagi, da jo je dobil Vlšn jevceki!" (llasno so pripovedovali: ko bi knez še dalje užival svojo dosedanjo slavo, bil 14 pri volit vi goto-, vo Izvoljen njegov kandidat, kraljevič Karo!, ko oni hote Kazimira. Tako ao okužili s strankarst-vom vso vojsko; začeli so se prepiri, kakor na zbirališču ter pošiljali poslance; s kralka misllii so ua vse, samo ue na hoj, kakor hI bil sovražnik še pobit. Kako je bila tudi ošabna Plrova ariua ds, ki je tičala vsa v zlatu, dragotinah in njegovih pereaih! Za nami je šlo dve sto tisoč služabnikov in nebrojaa množica vo«; konji so padali pod telo bogate oprave in zlatih tkanin, vosov! se lomili pod tovori. Človek hi bil mislil, da se gremo bojevati s celim svetom. Plemstvo izmed črne vojske je po cele dni in noči pokalo r, biči, govoreč: "H temi le biči ukrotimo kmete, da še sabelj rsbili ne bomo!" toda mi stari vojaki amo privajeni so biti, ue pa širukoustlti se. Že pri pogledu na to ošabuost smo slutili kaj alabega. Potem se Je začel hrup za In proti gospodu Klslu; jedni so trdili, ds je Izdajavec, drugi, da je pošten senator. V pijanosti so ae začeli klestiti s sabljami. Taboriščnih atrsžnlkov ni bilo. Nihče ni pazil na red, vaa k i je delsl. kar je hotel; šel, kamor se mu je ljubilo, izbral si mesto, kjer mu je bilo ugodno; sliišshniki pa ao delali hrup in trušč. O usmiljeni iiogl to vaai je bil pravi predpust, ne pa vojsžki red. v katerem imi zspili, zajedli ln zapletali Ijudovlsdo!"
"Ae smo uii živi!" reče Volodijevekl.
"Iii Itog je Ae v nebesih!" doda Skretuski.
Zopet nastane zs trenutek molčanje. Veriulj nadaljnje čez nekaj časa tako:
"Vsi poginemo, če Bok ne stori čudeia ter ne jeuja kaznovali nas za nase grehe, (''asih jaz niti ssm ne verjamem, kar sem videl z lastnimi očmi. di m* mi. ds je mor« dušils v spanju.
"Pripovedujete dalje, goapod!" opominja Zagloba "Prišli ste pod Pilavee in kaj potem t"
"Tam smo obstali, (t čem so se poveljniki posvetovsll ne vem. — ns sodujl dan bodo dajali zs to odgovor. Ko bi bili tskoj udsrlli ns llmel-iilckega. bi st bili pobili .kskor gotovo je Bog v nehealh, ne slede ua naš neVcd. neizkušenost, ue elogo, prepire in pomanjkanje pravega vojskovodje Med prmlski se je že širil strah; že so se pomenkovali, kako bi izdali llmelniekega lu sta rašiue tudi sam je že mislil ua l»cg. Naš.knez jezdil od šotoia do šotora, prosil, varjal I darimo ua nje, predno udarimo!" je prosil ter pulil si la»e g glave TI pa ao le gledali drug druzrga. pili iu riiorovall dalje. Naposled ho prišle novice, da gredo Tatarji — sam kao i dterto tiaoči konjiče;' - pa poveljniki so še vedno le zborovali in %e gostili. Knez »e je zaprl v »\ojo aoliano, ker ga že nihče ui hotel več poznati \ \oj»kl ho jeli govoriti da ja kancler prepovedal knezu Dominiku aačftl bitko. češ. da imi ae račel« pogajanja, radi li g« ja uaatal še večji nered Naposled ho prišli Talarjit prvi dan nam je dwl Hor »rečo K ne/. go%pod (Nliuki In l<ašč ao zapodili »ovratnika ter ga dobro ttakle ■till a potom . ."
To Verštdju naenkrat /aOmtr lx-c<la v gr-
lu
"ln petem'" vpraša Zagloba. "Nastala je atrašna, naporni ji va noč. Se dobro pomnim, atražil sem a avojimi ljudmi poleg reke; naenkrat čujem v kozaškem taboru strašen atrei in krik. &e le aedaj ae spomnita, k«r ao govorili poprejšnji dau v taboru, da je dokaj tat ar-ske moči še zadaj in da je prišel samo Tuhaj hej s svojim oddelkom. Mislim si: "Ta strel gotovo naznanja kanov prihod." Precej na to nastane v našem taboru grozen nemir. Hitiui gledat z nekoliko možmi. — "Kaj se je zgodilo!" vprašam, —"poveljniki so ušli!" dobim odgovor. Hitim h knezu DomiuikU — ui ga nikjer! h kraljevemu točaju — nI ga nikjer? — h praporščaku — tudi njega ni uikjer! Jezus Nazareiuki! Vojaki drve po majdanu, povaod krik, vpitje in atrah. "Kje so poveljniki t Kje so poveljniki?" Zopet drugi kličejo: "Na konje! Na konja!" "Brat-je! rešite ae, izdaiatvo, izdajstvo!" vpijejo tretji. Na vseh obrazih si videl norost, v vseh očeh strah. Vojaki so se v gnječi porivali, teptali, nekateri zasedli konje ter slepo bežali brez orožja. Naposled prijfidi na čelu husarjev knez v srebr-„ nem oklepu; pred njim nesejo vojaki šest gorečih bgkelj. Stoji v stremenih ter vpije: "tiospodje semkaj k ineni, še sem tukaj!" Toda vse zaman. Nihče ga ni videl, niti slišal; preplašena tolpa je naletela na husarje, prekolcevala jih a konj, da so ti komaj s težavo rešili svojega kneza. Po poteptanih ognjiščih, v terui je potem vojska kakor naraščajoč potok jela bežati iz tabora, razkropila se je in — ginila. Sedaj ni več armade, ni vojekovodij, ni ljudovlade; ostala je samo nemila sramota in kozaška noga na našem vratu.
Veršulj je začel ječati iu trgati uzdo svojega konja; dušil ga je obup, ki je prevzel tudi njegove tovariše. Vsi so jezdili kakor brez glave sredi tegs dežja in mraka, kakor brezumni. Dolgo so tako jezdili; prvi se zopet oglasi gospod Zagloba: "Oh, take pridaniče imamo! He li če spominjate, kako so se širokoustili v^Zbaražu! Kako so obetali pojesti Hmelnickige brez popra in soli. O, ničem nI ki!"
"Kaj še!" zakriči Veršulj, "zbežali so po prvi zmagi, ki so jo dobili nad Titfarji in prosta-ki; bežali po bitki, v katerej so se celo čriiovojni-ki borili kakor levi."
"V 'leni je očividno prst božji," reče Skretuski, — nekaka tajnost, ki sc gotovo poprej ali pozne j odkrije.
"Primerilo se je žet da so vojaki časih zbežali", omeni Volodijevski, "toda tukaj so poveljniki prvi zapustili tabor, kakor hi hoteli nalašč olajšati zmago sovražniku ter izdati vojake nje-nožu."	e
Dva Nemca sta zapustila Versail las.
London, 6. maja. — Pol uradno poročilo iz Berlina se glasi, da ata nemška delegata Landsberg in (jiesberts zapustila Vcrsailles in se vrnila domov. Vzrok ni naveden. Iz Pariza ni bilo o teui še nobene vesti.
VABILO NA
govemu
"Ravno tako je!" vzklikne Veršulj; povedujejo tudi, da so nalašč storili."
"Nalašč? — za rane Kristusove, to je nemogoče!"
"Pravijo, da nalašč — a zakaj? Kdo ugaiie Kdo um«?
"Da bi poginili vsi do poslednjega in ž njimi vred ves njihov rod; da bi bili osramoteni,
Avstrijci na potu v Pariz.
Ženeva, 6. muja. — Delegatje Nemške Avstrije, ki so dobili vabilo od zaveznikov, da pridejo v Vcrsailles 12. maja, so prišli v Ženevo. Njihova delegacija šteje 32 oseb in načelnik je dr. Franc Klein.
Republiki Peru in Bolivija.
O živinoreji se pa lahko reče, da je na višku, akoravno ue glede pasme, pa z ozirom na število. Posebno še ovčjereja. To pa radi tega, ker je dežela, posebno še se verni del, zelo ugoden za živinorejo in ovčjerejo.
Industrije sploh ni. Zgradili so nekatere manjše tovarne, toda nimajo nobenega posebnega pomena. Rudninstvo je pa še precej razvito in to radi tega ker se naha ja dežela ravno ob morju in izva-vazajo rudo. Posebno veliko se dobi srebrne rude. Poleg srebra se dobi še tudi v precejšnji množini zlato, baker, živo srebro, sol iti premog.
Trgovina je zelp zanemarjena in to radi tega, ker ni pravih prometnih cest. Toda v zadnjem času so se pričele oblasti zanimati za zboljšanje prometnih sredstev.
Graditi so pričeli tudi železnice. kar je pa zelo otežkočeno \t-pričo neugodnih klimatičnih razmer.
Državna oblika dežele je republikansko. Sicer imajo iste nepri-like kot v Boliviji .Vedno domači spori, nemiri in državljanske vojne. Posebno še ua meji sosednjih držav. Ravno v zadnjem času je je skoro prišlo do vojne med Čile in Peru. V notranjosti dežele pa še vedpo vlnda moč. Kdor je
*
t
0
1 *
0
1
f
«
e o
o
f
» o
___i
o««0«oo««« oooioooeeeooeoooe
Skupen Javen Protestni Shod
katerega priredi
Jugoslovansko Republikansko Združenje
t nedeljo, 11. maja ob 2. uri popoldan v veliki dvorani
Plsensk* Sokol, 1816 ti. Ashland Ave., Ohioafo, UI. 4 '
Jugoslovanom preti velika nevarnost od strani imperialistične politike. AH Vam je znano, kaj se vrši na^ mirovni konferenci v Parizu? Ali bomo z mirnim očesom gledali, ko narodni sovražniki grabijo naše kraje? Pridite vsi na shod! Pripeljite svoje prijatelje. Vstopnina prosta. -	ODBOR.
»♦oe»oooooeoooooo+oo+o+oooooooooooooooooooooooooooo<>
VABILO NA PLESNO VESELICO
katero priredi
TEL0VABK0 DRUŠTVO "SOKOL" DNE 10. MAJA 1010, TOČNO OB 6. URI ZVEČER V SLOVENSKEM DOMU; OIRARD, OHIO.
Svirala bode godba na pihala "Hrvatski Sinovi" iz Young-otovvn, O. Slavno občinstvo se uljudno vabi, da se polnoštfevilno udeleži te veselice, k^jti nu programu bode več zanimivih točk, med drugimi bode tudi Sokol pokasol več telovadnih vaj. Ker je to zadnja mokra veselice od Pokola v Uirardu, se tem bolj priporočamo v obilen poset. Taruj na veselo svidenje dne 10. maja v Slov. Domu.
VESELlCNI ODBOR.
PUNCER & KOLENZ—ROOFING CO.
335 Reed St, Milvvaukee, Wis. — Tel. Hanover 1431
Prvo slovensko podjetje te vrste v Združ. državah se priporoča rojakom vse povsod.
kakor so sami osramotili .ljudovlado!" reče Za- « močnejši, ta ima vso oblast, globa.
"Aiaeit!" odgovore tovariši. ' ; •
"Eden človek je šc, kl inore rešiti domovino, če mu dajo bulavo in poslednje moči Ijulovlade; eden je, ker o kakem drugim niti vojaki niti plein stvo več slišati ne bodo hoteli."
"Knez!" odvrne gospod Skretuski. "On edini."
"Pojdimo k njemu in umijemo ž njim vred."
"Živijo knez Jeremija Višnjevccki!" zo-kličc Zagloba.
"živijo!" ponovi nekoliko preplašenih glasov. Toda kite je k malo utihuil, ker ob času, ko se je zemlja odpirala pred nogami, ni bil ugoden za take krike in življokllce.
Mej teiu se začne svitaiti iu v daljavi se pokaže obzidje Taruopola.
IX.
Prvi begunci izpod Pilavca so dospeli v Levov dne 26. septembra; uiao jiui še vtegnili odpreti grajskih vrat, ko se je razglasila po mestu strašna novica o sramotnem begu. Mnogi niao hoteli verjeti, drugi so kar otrpneli strahu, tretji zgubili pogum do obrambe. (Josptai Skretuski Js* prišel s svojim oddelkom dva dni pozneje, ko jc bilo vse mesto že kar natlačena beguncev, vojakov, plemstva in oboroženega meščanstva. Vsaki je mislil na obrambo, ker vsaki hip so pričakovali prihoda Tatarjcv; toda nihče ni znal, kdo prevzame poveljništvo. kdo se poprime dela; radi tega je vladal povsod strah in nered. Nekateri so bežali iz mesta, odvažajoč rodbino in imetje; prebivalci Iz okolice pa so nasprotno silili v mesto. iskajoč v njem zavetja. Prihajajoči in odhajajoči ao zapirali z vozovi ulice ter začenjali prepir in trušč; povsod je bilo polno voz, ljudi, konj vojakov najrazličnejših oddelkov; na vaeh obrazih si čital negotovost, neko vneto pričakovanje, obup. ali tudi pokorno prenašanje udarcev usode. ('asih ae je, kakor piš viharja raznesel med ljudi strah, zaČuli ae kriki: "Gredo, gredo!" Iu gruče ljudi ao začele slepo bežati, dyniso imele časa ae nazaj ozreti, prevzet je neumnega strahu, ter se vstavile še le, ko ae je pokazalo, d « prihaja v mesto le kak novi oddelek beguncev. Takih oddelkov je dohajalo čedalje več; toda kaj žalostno je bilo videti te vojake, ki so še pred nedavnim v zlatu ln nojevih pere»Ht, popevajoč pesmi, žil ua vojako proti kmečkim vstajnikom! Razcapani. gladni. shujšani in vtrigeui, umazani od hla^a na medlih kliisetih. s rudečico sramote na licu ao hlll podohnejši beračem, nego vitezom ter mogli vshuj«ti aaate »očutje, ko bi bil aedaj čas ra take občutke v tem mestu, ua čegar zidov-je ae jr mogla navaliti vaaki čaa sovražna sila. fn slednji teh oaramočeuih vitezov ne je tolažil jedilni a tem, da je dokaj takih, kakoršen je sam. da je sramote in bega bilo deležno toliko tiaoč aotovarišev, ki ao ae trudili »kriti avojo sramoto »amo v prvem trenutku, da ao potem, ko »o ae nekoliko *a vedli. začeli svoje tožbe in tarnanja. K malo ao jeli kleti, groziti ia vlačili ao po ulieah. pljančevati po k- mah. pro\ rročajoč »amo ne red in grozo.
rasuuere vladajo med posameznimi državami oziroma med posameznimi narodi v teh pokrajinah, naj ho v pojasnilo sledeča dogodba, katero je spianj v svojem dnevniku nek ameriški inženir, ki je bil vshižben pri gradnij Železnic od obrežja v notranjost dežele Peru.
Pri gradnji železnic jc bilo vpo-sl^enih kakih osemsto delavcev, katere so dobili iz vseh mogočih krajev. Največ je bilo domačinov, t. j. Peruaitoev in Bolivijcev in kakih 250 Indijancev. Ti so se toliko sovražili med seboj ,da so morali delati ločeni, sicer hi nc bil nikdar mir. Posebno so še sovražili Peruanec in Evropejce, katerih je biJo pa zelo malo število. Kadi tega s pslali Indijance in Bollvijce v gordove. da so podirali dreveao, dočiin so bili Peruatici vslužbeni pri gradnji proge. (Konec prihodnjič.)
PRIHODNJI PARNIKI ZA V EVROPO.
Maja 10—Bol vodar a v
Gobovo ...".....$77.00
Maja 14—Now A*»t.
v Havro........$95.00
(g. cabin) Maja 16—fotria v
Maraaillo*......$81.00
Maja 24—Rockambou
v Havro.......$03.00
Maja 28 Noordam v
Havro.........$95.00
(2. cabin) Za vošajo lUtko pililo aH •o oglasita pri i
EMIL KISS
BANKIR
133 Second Ave., New York, N. Y.
Menjalnica denarja in poiiljanje denarja ▼ Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Srbijo.
VI LAHKO IMATE DOBRO ZDRAVJE ZA 3 CENTE IZVESTE KAKO.
Ako ae polutlta utrujan! In amulaot—ako trpita vsled n«rvo«no»ti, ftato44aa alt aMatae bolesnl, iploOia oalabalaat, Slavobol. isguba ■lasti do jedil, slaba prabava. laiflll, U-portnlea. I«*uba mo4L naCtata kri. slabo apanje. revmatisam, bol «4 i no v hrbtu, no pot«m pilit« nam In nam priloftite val na-tan«*n naslov in ml vam bodemo paalail a naobratno polto bras vsakih nadaljnih ob-veanoati na vali atranl POPOLNOMA P«0-8TO dovolj sa tri dni. |
Kupite bonde zmage I
sbrsnlh selil. sra**aalh na salaca in drtju mater« nsrave vrtu. To nI nobeno novo sdravilo, to Je vendar nekaj starata Cesar so ftc »reiskuslll la se Ja iskasala livr.tno dobro v tiso«« slučajih. Ml vam panuSla« to braspiano, kec smatramo, da bode te a tem sdravllom ssdovoljnl kot j« tisOe druflh bolnikov. Pustit« naa. da vam pomagamo pri vatem adravju.
JUVITO LABORATORY
SOUTH HILL BRANCH NO. f PITTSBURGH, PA.
■ ■■■■-■■■■■■■■a
li ■ ■
Prvi In na|bol|šl Specialist za Slovence ;
Pojdita k a jamu.	------ M
Tttlf ti^ZLZ m
• vniBi iMniviiMi, ms M^p^psp
Mapa tsr W oa aMpt m
wiir m vi trni On prvi Im M|MM< "
Zdravi Ititro in uapoino moiko
Ionsko
Ak« »»lite Mm daana*

KUMCM
Ne/Ista brt. bolet »•« do-h. ml, is.liurla Is «bi> I H.bt.a leledcs. trev
Os borna uspaino in kHro zdravi. Tajne baleeal. rcvnuUaam. «l«vek«l. ■eevaaail. bS«. Me/tn. mti, wlaa la
Mej«
Kahartaeliall Meaaa Imate, se Uhha breabrbl ehraete not
Profesor Doktor W. J. Osbornc, SpeclialUl
111 Snltliflcld Street
Sa Mah a« B. I Umore lo Ohla Dlpa.
aea aai 0 s jat«« 4 -ava«er. r«.(t« aa a»ej pravi m—-.
(drago Bilftroflc) a
piTTsauaoM. pa. n
NaOslJe ad 10 Sa a. — Prte a »Hi ta aglaa *
SOVJETSKA VLADA NA MEM SE NI PODALA
Sovjet m hode braniti do skraj-n o« ti; Rumunci so vrženi
,	nazaj. ^ —^—^
POLJAKI IN LITVINOI 80 SI V LASEH.
Base), Švica, H. maja Včeraj Si\je poroči In,
jc Bela Kun kapituliral pred zavezniki in podal ostavko z vsemi komisarji vred, se danes zanika v poročilu z Dunaja. Današnje poročilo se glasi, da je sovjet v Budapešt! zavrgel ententne pogoje kapitulacije in sklenil bojevati se do skrajnosti. Sovjetska vlada jc odredila generalno mobilizacijo in general ITambrick je imenovan vrhovnim poveljnikom.
London, 6. maja. — Brezžična brzojavku Budapc&e, datirana zadnjo nedeljo, se gla«i, da so o-grske sovjetske čete rcokupirale Szolnok ob Tisi iu vrgle Rum unče nazaj. Ogrska vlada'je poslala ostro protestno noto nemško-av-strijski vladi na Dunaju, ker je zadnja dovolila zasedbo ogrskega poslaništva po nekem buržouz-nem ogrskem odboru. Odrska vlada zgjiteva, da se sedanji okupan-ti poslaništva zapro, ako ne, da bo aretirano posluniško osobje Nemške Avstrije v Buda pest i.
Kodanj. ti. maja. — Po zadnjih vesteh iz Budapešte imajo ogrske rdeče čete obrežje Tise
PI08VIT1
tako velike revolte ne bo, da bi se ra/.širi I a po vsej republiki in doaegia rdečo armado, Iu dokler se to ne zgodi, ne bo Kolčak nikdar prišel dalj krtt do reke Volge. Poljaki tudi ne hodo dosegli več kot Vilno, ki je sicer važno železniško mesto, toda ni najvažnejše.
Pred nek s j dnevi so MTT v"Moskvi veliki shodi v vseh tovarnah. Boljševiški listi so-imeli čez vso stran tiskane pozive na delavstvo, da naj podpre vlado v boj« proti Kolčaku. Komunistični govorniki so dejali: "Kolčak vam prinaša nazaj star bič." Delavci so skrbno poslušali, le tupatam se je oglasila kakšna ženska s klicem: "Kje je pa kruh?" Pred par tedni je v moskovskih železniških delavnicah grozila stavka, ki bi bila usodepolna za vlado. V Petrogra-du so bile uprav pred Veliko nočjo zaprte (tekstilne tovarne radi pomanjaknja premoga in surovin in delavci so bili pozvsni v armado. V mnogih krajih na deželi, posebno v Kini bi rak u in KažaHu , so mužiki zelo nemirni in v mnogih slučajih se je zgodilo, da so re-belni kmetje pobili na smrt sovjetske komisarje, ki so prišli iz mest po žito. V rdečih četah tudi ni vse zadovoljno. Izvseinši pravih komunistov, revolucionarnih delavcev in inozemskih prostovoljcev — bivših vojnih v jetnikov — ter vojaških pustolovcev so vojaki že skrajno siti bojevanja,"ps naj se vodi za kogarkoli in proti iomurkoli. Vse to bi dokazovalo, da je so
rdeče cetc oore/.je i ise v svojih rokah in da češke čete niso prišle H"«** nnuada de.noraJiz.Mana
daj kot do Miskolc/.a.	ln v,H(,a lm 1slah,,h	~
daj kpt
- Bern, (i. maja. -Li! vinski ko-vešpondenčni biro v Kovnu javlja, du fi t vinske Čete prodirajo na 2«0 milj dolgi črli od Kuronske do Orodna in sc šc nahajajo 24
<10 t-jrocuia III W i m i m ju j vi	,, ,	- s 1 Ut. as t
kah ruskih boljševikov.
(Pred dobrim tednom jc bilo poročano, da so Poljaki okupirali Vilno).
Pariz, i». maju. — Poljski Narodni odbor je prejel poorčilo. da poljske čete v Galiciji še vedno zmagujejo. Poljaki so vrgli Ukrajince tako daleč od Lvova, da je mesto zdaj varno pred bombardiranjem.
•I>rižt J^majš^ ^tvinsfei
ndrovna delegacij^lc vložila protest pri mirorvtii konferenci proli invaziji' Litve po poljskih četah.. Litvinci tožijo Poljake, da so ne bojujejo toliko proti boljše vi* kom, kakor pa da osvajajo Utvin-sko mesto zase. Velika četvoric* je nato velela Poljakom in Tiir-vincem, da ntorajo prenehati z vojnimi operacijami in počakati na zaključke mirovne konference. Imenovana je posebna komisija za baltiške države, ki sc bo bnvilu tudi z lit viiisko-poljsk im vpritio-
njem. • '
Arhongelsk. 3. maja. — B«>1| Seviška flotHa je v-petek zopet napadla zavezniške postojanke ob Dvini, todu zavezniške baterije na suhem so odbile napade.
Berlin, e. maja. — Noskov* če tc so okupirale Monakovo. V nedeljski bitki okrog mosta, ki jc bila odločilna, je padlo V>0 mož, 900 mož jc pa ranjenih. .'>0(1 komunistov je aretiranih.
vsa ta nezadovoljnost se izraža, izvzemši v izoliranih »lučajih, sumu v besedah, medtem ko nad vho nezadovoljnostjo visi resnični strah rcokcije, ki ugrožn revolu-
sta sila, ki drži pokonci sovjet sko republiko in njeno holjševiško vlado. Vsi nezadovoljnežl so prepričani, da je Kolčak velik nozadnjak, monarhist in imperia-list? ki namero va uničiti najboljše sadove revolucije. Kolčak jim je tujec in diktator.
Razpoloženje v Kolčakovi armadi je tudi dvomljivo. Njegova bela garda jc sicer dobro dlscip linirana in ima dobre oficirje, ali prava vrednost teh čet še nT pre-izkušoia. Večino moštva v Kolčakovi armadi tvorijo sibirski kmetje, ki so morda dobri bojevniki uli pu niso. Fakl jc, da boljševiki do danes Se niso postavili njihove glavne sile proti Kolčaku. Kot se govori, imo Kolčak okrog 200,000 mož. katere Zalagajo s strelivom edino zavezniki. Na dru strani šteje sovjetska rdeča ar-mada na vsej, 4500 milj dolgi fronti in razpostovljfna v stoterih
metftlh okrog miljon moŽ.______
~ To dokazuje, kako stoji boljše-višku Rusija v militarističnem o-zirti. in do resne nevarnosti zanjo šc ni.
jaki v Pjengjangu • pretepli in j M širili popoldne js bil ahod zelo poškodovali dve Američanki. končan. Ljudje bi ae bili mimo Jsponci Me poslužujejo največjih razšl:i, ds niso najeti pretepači od okrutnosti, ds bi zstrli revolucijo, gotovih iutereaov( napadli nekste Pokriatjanjene Korejce pri vežejo j re posamezne zhoipvalee, da jim na kjiže v zaporih in jih bičajo po'strgajo a prsi njih maku. Tako je golem telesu.	Hudi prišlo do pretepov in aretacij
--po zaslugi tiatih ljudi, ki so ae na-
8rbija ja aaplenila krono črno- videzno delali aiUio patriotične, v gorskega NUdte.	resnici ao pa navadni irgrednik!
Ženeva. — lz InomosU poroča-j ln pretepači, jo, da ji Srbija zaplenila vsa Ime- j £*■* bi ne bilo teh pretepačev, bi tja s krono vred bivšega črnogor- "hod končsl v miru, skega kralja Nikite. i *	—1
STAVKOKAZ SMRTNO RANIL POLICAJA IN STRAJKARJA
Chicago, IU. — Voditelji stavke kuharjev iu drugih reatsvra-cijakih uslužbencev izjavljsjo, da je bil neki človek, poxusn pod l-menom "Jim", poslati tri dni pred izbruhom stavke v» South Chicago, du vohunuri me<l organiziranimi restavracijskimi uslužbenci. "Jlni" je seveda imel linijsko kujižicn, da ložje Izvršuje svoje delo,
Zvečer so stavkarjl ohdržavali sejo, ko je nenadoma prišel v dvo» rano ".lini," iu po izjavi predsednika Pcarl Bailcyju se je razvil sledeči pogovor:
Asmus J časen, poslovniški odbornik organizacija: "Zakaj ste oddali neuuijskemu vozniku svoj kovčeg na Železniški postaji t'1
Jim: "Nisem vedel, da Jc nen-nijskl voznik."
.lessen? "Zakaj se niste prepričali, uko ste dober unijecf Zdi se, da ste umazanec." Jim r "Lažete."
Sledila je rahuka, "Jim" je potegnil samokres In ustrelil dvakrat. Zadel jc Jessena v Želodec in pluča.
Policaj John L. Kinney jc slišal strel« iu naletel je nu Jima, ko jo držnl še samokres v roki. Za klical mu jc stoj, toda Jim ga ni ubogal, ampak je zbežal v stransko ulico. Ko je polieol prišel do stranske ulice, je Jim nanj odprl ogenj. Kroglo je zadela policaja v itllnlk, ki sc jc smrtim zadet zgrudil nu tla. Kmalu je pridrdral na lice mesta polieajski voz, u o Jlmu ni bilo duha ne sluhu.
Nemčija zahteva IS miljard proti-odškod&ine. '
Berlin. — Nemška delegacija predloži v Versaillesu račun Nem čije za. trinajst miljard ^ot' odškodnine za izgubo življenj in v industriji valed zavezniške bloku-de. ki je po mnenju Nemcev proti-postavna. Nemški račun sc glasi, da jc 7t>2.7% oseb umrlo v Nemčiji vsled lakote in radi bolezni vsled pomanjkanja hrane iu tega je kriva zavezuišjta blokada. .
Socialisti zmagali na Dunaju.
Dna j. — Pri občinskih volitvah, ki so se vršile tukaj 5, maja. so socialisti zmagali brez malega nu vsej črti. Krščanski sieialisti, ki so doslej kontrolirali občinski svet, so Obdržali le par mandatov.
Nemško-avstrijaka vlada pravi da je Wilaon zavrgel principe
BaSeT Vlada tferoŽke Avstrije je izdulu manifest, s katerim odgovarja ua Wilsonovo spomenico ulede ua nova severno mejo Italije. Neniško-avstrijska vlada pravi, du je Wllson zavrgel 1». točko svojega mirovnega progru-inu, ker jc sankcioniral aneksijo južne Tirolske na temelju londonske pogodbe. Italija je zasedla kraje, ki so po prebivalstvu nem. šH m^dfr kulerilrTrtma po princi-pu sumoodločevanju nobene pravice.
Ententa hoče raaorožiti Bolgare
Ženeva. — .M cd zavezniški odbor je sklenil, da pride v mirovno pogodbo z Bolgarsko določba za popolno razorožitev in razpustitev bolgarske armade, ,
Ameriške vesti.
DEMONSTRACIJA V OARYJU,
KOLČAK NE BO PREMAGAL SOVJETSKE RUSIJE.
Edino revolta sovjetov proti Leninu bi podrla sedanjo vlado.
Moskva, 25. apr. - (U l"'<" Čila Pr. Hunta). Poročal sem že, da.so voditelji sovjet tke vlade na Ruskem prepričani, da Kozakove čefe nc bodo nikdar ovrgle so-vjetsko- republiko. Kljub vsem lepim govoricum boljšev iškili uradnikov in sodeč nepristransko, in«-ram reči, <U Kolčskov naval še ni ustavljen, ampak .iiHrsiUllj"^ šc lahko zgodi. Kolčakove teaine r^e »cTaT?i^ t>VčitdidlJo in fakljo čijo, da je dovolj vojne in napoti-
jo se domov. Nedvomno je Imljše-. i.*.. ...ji .
Inozemstvo.
Vest o obglavijanju Američanov je eksplodirala.
Arhsngclsk, 4. maja. Nedavno poročilo iz llelsiugforsu, da so boljševiki odsekali glave Šestdesetim ameriškim.vjetnikom v Sen-kursku. je absolutno bivz podlage. V Senkursku sploh ni bilo nikdar nobenih omeriških v jetnikov. Boljševiki so do danes vjeli vsega skupaj 43 Američanov na severni fronti, •»» za vse sc ve. kje da so. Nekateri so že odpuščeni in odpotovali so domov.
Spopad med Irci in Angleži.
Isolldon. — Angleške čete so v pondeljek zvečer z nasajenimi bajoneti razbile ahod Ircev v Ath-lonu. Irci so se postavili r bran iu večje število je bilo ranjenih. An-■hc končno zagnali z oklop-
Oary,' Ind. V nedeljo se je imel vršiti v Uaryju velik shod z obhodom pn mestu, da proslavijo prvi maj. Komaj je «u vest prišla v javnost, so pričeli nazadnjaški elementi širiti po mestu govorico, do nameravajo holjlševiki prirediti revolucijo iu strmoglaviti vlado. Kaznašalci teh vesti so hili v službi gotovih Interesov, ki so hoteli 7,a vsakft ceno preprečiti mirno proslavo prvega maja. Te govorice so tako vplivale na župana Hodgesa, dt#je prepove-dal pohod po mestu.
Shajališče zo siuid je bilo že dolo čepo »n nemogoče je bilo delavske mase zadnji dan obvestiti, da pohoda ue Im>, ampak da -te vrši le ahod v "Kumunski dvorani." Tako so prireditelji manifestacije sklenili, da obvestijo ljudstvo o shodu in o prepovedanem |M»hodu šele ua shajališču za pohod, da preprečijo vsak kaos in nered.
Kljub temu so se po mestu širile govorice, raztresene od na jemnikov Wsll Streelu, da 1m» v nedeljo "krvava revolucija." Zupanu so te govorice tudi prišle na uho, ki jc verjel vanje, ker so detektivi v službi Wa)l Htrceis ra/. trosili laž, da so bili razdeljeni letaki, kako se izdeluje strelivo. Župan je vsled tegs zbral kar ce lo armado; da prepreči "revoJu jo" v nedeljo. Imel je policijo, u ji ao w pridružili tudi nekster hiznismaiii. oboroženi z lovskimi puškami in vinšeatrovkami, prišli ho tei.ko oboroženi privatni poli ca ji iz tovarn v okolld in ra/ni
PROTI VARSTVU OTROK IN ZA VARSTVO PODJETNIKOV.
Oreensboro, N. 0. — Zvezni sodnik James K. Loyd, je proglasil določbo v davčnem zakonu, ki določa višji davek za Izdelko, ki jih izdelajo otroci, neustavnim. » Ta sodnik je lani proglasil tudi originalni zakon za varstvo otrok neustavnim.
TA CLAMSK MAJ BI OITALB V«B CBNiKE.
^ i
To J« saalmivo as leaska ln la »osebno ss os«, kt bolabajo.
Sls? eiski Narodu
Psdpsru Jedssti.
GLAVNI ITANi Mi I-M ta LAWNDAL» AVE., CHICAGO, ILLINOlf
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1B1S-1S22. livršovulni odbor.
UPRAVNI OOSaiL eaaossDNia« vt—m* CmmjkM, asav-as a«, unss k	m
eooraaosEDMKi tem Hm«, Bm t s* C»«wifc«»a. ia.	_ ^ .
TAJNlKi J«ka V«rSMrW, 8TSS UvUib A«^, Ckkm—. UL TAJNIK OOLN1ŠKKOA OOOKUCAi PmiI Be|«r, SSST-Sa 80. UHAII »N BLAGAJNIKI Am*m A TnWh Bw 1, Ck«r* UL h h
utkavitku ouaiui rm
SSST-SS k. UnMi	cunis H.
eoaoTNi ssi.
ava,
aaas pimiv a^^,
•olniiki
VSNOONO OKKOŽJEi
Mili
tAMk. asav-as aa. unau m, csu^m Mm saa, »rtiai mu N» , . i-
" T.-i« ^
rs, wtos
i 10«, Or—m, •40, flllUMt gSi, (i
Nadsorni odbor.
tata n*w
raaoaaoNiai
Ukm TrMJ,
j*as« om, a» ua»vm. vrhovni zdsavniki Dr. f. i. ins ssas ai. cul* aw,ckfsmi omk oDoovoaNl---------------- -------
eozoat W ?M
urednik MPMaVBTU"i H*
Vol »«4oM«o at
k SSri smšw ia moal* I «0 ml Ml|o|o ao aoolov« Mi
USTNICA UREDNIŠTVA.
John Eaman, Bear Creak, Mont.
Naslov jej Jerice Zaman, Trbovlje, pošta II, pri g. Kalanu, Ata jersko, Jugoslavia, vis London Zagreb, Croatla ,kli ps: vin Kratice, ali via 8wltzerland.

DR. JOS. V. GRAHEK edini tlovtnakl sdrtvnik ln ranocelnik v Pennaylva-nlji. Zdravi vse otrotic, šanake in molki bolezni.
Uradne ur« ao: 10 ure ajutraj do 2 ure popojdan. Bell Telephone Ceder 29SS
843 E. Oblo Street, N.3.PITTSBURGH,PA-
isdnjo jo voadsr »a aomoš aa aa utioK« bolno Ionsko, ka^
bolobajo In nI varoka,
Ns vos sadnjo
■ vidiku
Iiii	_ _
takoj bi aa no poodravUo.
To nsi bi eiuio doklou, ošrsšAsns lo no, kakor tndi Ionsko, ki prihajajo v Ittrtdoooto loto.
in tloo<o IflMilktk to po vtem »vetu, ki is»l«koj« v«ak don v lolu vnlfil nurvoKOonti, brbtiibolo, glovobo li. tn drugib ruokib /nmin-nj, ki jib u dtfujfj« |K»laawwa. CJoain #.Iveti v ta-k c tn •tuijut Kohiij bi »O M Mlnifllo in puinkoit« v«r«ki» njih b<il«*Milf LAK VJRI'KNt'H «1rAi airfvslko »noio^oj«-pro# iet vrat v«»o bilo. Obvoruio lo« •k« lukib i«»»ledlr, odfoao ajib osla-bolost. VrMi Ionsko otssjo in jib ob v« m Je' \>rmi Hitro volih im ooCrm. Vosku I* tohn toolo Meses« ki prilitko nn lonoko, iiaoti kak ino *oomoajo. Obrni	»*««ibo IojkiIo, prlvaaj
tn. vo* |M»"iora proda« lo prllla volo dob« Mto, "LAJfVinrKNlTl jo v reo run v »liko	onim ,kot«ro zguh
|ji.Jf» ?en«k« mo/. Ako trplt« provo« v »Ifl m«'»##noas Jierilo, novodsooll, o-•InMfMli, MSMlIjovloe, Igulm iloctl do jmli. MoilS borvo, bolo/bio v obMih,
V NAJKM SK DA
prostor v Slov. Nut, Domu na lOti cesti Wstikegan, lil., pripraven za vsako obrt posebno pn za brlvni-co, ker id noht nega slovenskega brivcu v nafti okolici. Za nadaljne pojasnila se obrnite na t SLOVENSKI NARODNI DOM, S. OREBENC, tajnica, 1441 MoAlliter Avanua, Waukegan, 111.
Zdravje družine
Jo najdrsffooonnaili aaklsd ln W ga kilo volod tofs trobs varovati salo
UKITK
nirn uo
napram voom ItpooUvlis*
Im. Po prvih anaaih _ al bo šoiodc
los, Jatsr
Babam of Life
(govorov tivljaaski Bal sam), M ie šsbre poznan lonia ss probsvo ki
Bi norsvnett as varoki. k o aitnooti In odotranijo I oiio. Doluja na i«trs, c , . njih dslovsnis in konla aoprobov-
i pSS&snfc^
« I I > A M M/M'!!)*. M> W i

NAPREDEK
NA PRODAJ JE
160 akrov Jako rodovitne zemlje za farmo brez vsakega kamna. Les, stoječ ns tem svetu, je vre. den od 500 do (MM) dolarjev. Itaka (rlvor) teče skoz to zemljo. Lsst. nik ,	v
JOSEPH SOHARABON, 413 W. Michigan St.
Dulnth, Minn.
I "Proavata" pil* ae bUgeateija ljudstva. Ake m strinjaš g njenimi idejami, podpiraj trgovoe. Id ogleleje v ProavetL • Imam vee aa mkdanje ne po amevul aanL
ANTON ZORNK
ijnn ■
trgovoe, ki
^ssi
naročnikom V pojasnilo.
Be efleee ao odgovorni le ogla-ševelei sami. Ml ae ipraJmaeM do njih nobene odgovornosti. Vaak kder kaj kupi Ig oglasov lete m«
ni všeč naj sem aebi pripiše. Vae-ke odfovorueat ln poaladiae uej noat vaak mml Upravulštvo Bata.
inroK pO II vol s, mriir nogo oii roko, mrtlino, «mi»ti*a. '	L
niTvurnost, atoloi
mrslloo, omellos, liol^lno »krog orro
" »I, glob JHR.	aasiaai
bulr#l00 pri npii|U»iinJu \1UI0, nr»#oi VO
JE rlo volstl, oloK im/i t, oparmo, •pfoior
ulc/,i so ™ .........
nicanii med muožicrP... ,e polasti ^ ... ^ li nmbmia Ns shodu, ki so gs dru£M^rp»fV- /i.i^li-soC7,aza.m1l. irtmtnpM** S» pretepe h.
sinnfeiuovski (republičanskl) p«»-
hlauec Uurenee (iinnel!.
šču za pobod se je zbrala uepre | gledne ljudake množb a. ds se u-deleži pohoda. Ljudje :»o MU brez orožja in praznično fh'o» eni 1 red ,.llo „ro je prišel šerif Haroe^v glavni stan socialistične strsnke in še enkrst imvedal. če se 4»o vr UI pohod, ds gs bodo ob!s<itve»il organi ustavili	>
Di meter Kkonomov je z m<v
viška propaganda na doti tudi M	r™hliko
Kolčakovib vrstah m če izbruhne Korejci proglaail revolta V ozadju Kolčakove fron Waoh.rigton D. L. - ^ ' ^ te. tedaj bo konec vojne	| revolucionarni odbor v Mandlu
Na drugi strani ae tudi lahko r}ji j, proklamiral r P. raodi da nastane revolta v več- Koreji in imenovana jr provizo S" o^ sovjetskih dislrik- rična vlada Dr.
(ih med nezadovoljnimi kmeti «1'|tajnik znnanj^z.deu ^vm r ,	da
v ipntUi proti Leninovi vlad. A- na vlada iHjt.ee v Nendšuru	* M ,tnf>#k *s ^ vrši
ko se dvigne več.ig m««s. rsr.lere: ,lko časa. <U>U*r	Jvorani. t
železnice in Mrafe-S^J^ilS^^^^^i^KSvži^kr	ljudstvo je sledilo njega** »o-
more biti konec *oiau»m&ft	, K„rfi|. da Jd*m in ddšlo mirno proti dvo
Vlade Ali kakor stoje razmere, <4nzuro za dogmlge v iv j ♦	^ ^ ^ ^ ^
bi stavil 25 proti 75. Is se to ne zunsni	jc
bo sgodilo Moje prepričanje je. se *>f ^Usui i ps	J
v.olisor sem spoznal RusMo, da prejel poročilo, da so js,»onskl vo
dono, •rt.e/iae, ubapaokt, kioleriio, m pmiira, »itnuMi 00 Molu, MbOMOS Irevo, ih.i^io« v loletoib udlb, sgulM aavooll, rgnbo opomino, pomssjkaaje • iiertfij«, boie^ioa v ooaok , motoake-lijo, Kbrnhoojo, vodlgiivoop. jodil is f«>M«o in	iplltfl 0«lal»0M»0ti, le
ilu i iMiljti« i mi u» odrovilo, ki yum ogo roem ^o.ktm lx»l#soioi »s^bodoU so dovoljai as bo Me imeli prilik« o i« ni i prvi* lo ofl«o. V kriilčalk pori «Ml*b v ^o-k«« nvljeojo. .pr»meoibo ir. drhlilh^s« v foaoko flvlleolo, v .u n«Mi#«ooll, poompoif* ŽJvljeoja, lo r^trovilo Ml« prloiornu ra I Craoko. IHit« i«kol «o dooo«
v«o dnigo f#o«k». Norolil #oo (»opolii« r«<l»MM«o rdrovilo, i*«t ravojev. koleri -taaojo lo d«loriev, tli po pilile «0»o po on p« nlnirni «o»oi. koleri	lo dva šo
eoeoeoeoe»eoeoeoeoeoe
Pešlllelev deaar|a se iprelena za]]
Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Istro, Primorje in
s popolnim lanslvom
in jalri oMto .1 t«r*j šoool
— ------
larjo. T« (tirov i bi bi morali I moti
tfeki kili. Vredoo io miljou dolo; r4 »n* f—**. ki Uloba)«. nšU
rani. Kmalu Je pr «ta tudi župan in dejsl, do Ishko' vrši.
"»hod
dolaijev -___1»
iiimiv nitNAg, mon*f «aš*r, r m. tuke os »oMo* LAK AL HEOT
ui«r> <v)Mi'AJ<r, 101 I,AXAI
HCiLulfO, IMTTHNraOH, PA.
Opombe: laiviboroo« š» oo »roduj« • U k«m« h, veliko jih J*. II	t*
lorrj poofc* lo eMmm v4 •o le pmv« odravilo in Ia v val« k" H.1, rArA »»S"	aorovooM »am
m • ifiH ti fogolovilo provo odrovll« l*i>t.*ffi p« povilo v»iini prljotei^ do oi to4< val lok k v pomoguj« .
Zs vsa nešallše po|asalla plšitejna
r	''	*	f	.., a
John Nemeth State Bank
1597 SmoiJ Ave., Hw Y«rk, M. Y.
•oeoeoeoooe ootoo eoeoeo
>
PROflVKT*
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNIJEDNOTE LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTl
Cm oglacov po dogovora. Rokopid — — vračajo._ _
Naročnin.: Z.dmjene driavo (izven Cfolcage) to Ccnada $4.011 aa 1*ta. ) sa pol leta in 91.00 za tri mccacc; Chicago $6.60 aa lata, »*.7i aa pel
•f .00 aa do
bta, «1.40
ia tri b«mc«, In za inozemstvo »7.00.
POGOVOR Z LENINOM,
NmU* aa ka* ia* »..k a
"PROSVETA"
2667 Sa. Lairaiala Am.w, CkUago. MladS,

THE ENLIGHTENMENT"
Orana of tke »laroalc Nalloaal »eao«t tacMg.
Ow»ed b j tko Slavoal« Nalloaal Beaaflt
Advertiaing rates on agrcoment.
fvbaeription: UniUd Statee (eseept Chicago) and Caaada «4 par yeer; flrfaaga |6 I0, and Mg countrioa_|7^00_par ycar. _
Dala« v oklopaoju a. pr. (April tfrjf) pol.g vašega haaan la aaalava |,mf ' a« vam jo a Ua dnevom potekla aaretaiaa. PoaorKa jo prava, aaeae, da ao »a« ao ustavi Hat.	_______
GONJA PROTI STROKOVNIM ORGANIZACIJAM NA ZAPADU JE PRIČELA.
Podjetniki ho pričeli z bojem proti strokovni organizaciji pristaniščnih delavcev. Tako govori "Butte Daily Bulletin".
Pristanisčni delavci obtožujejo trgovsko zbornico, da je skovala zaroto, da uniči vse delavske strokovne organizacije v Seattlu. Najprvo hoče uničiti princip zaprte de lavce, se ne bodo več obrnili do organizacije, da jim pošlje delavske strokovne organizacije. Ce bodo potrebovali de lavce, se ne bodo več obrnili do organizacije, da jim pošlje delavce, ravnotako ne bodo dovolili, da poslovni odborniki govore z delavci, kadar delajo. S to taktiko najprvo poskusijo pri strokovni organizaciji pristaniščnih delavcev, in če se jim tukaj obnese, jo prenesejo na vse strokovne organizacije. Vrhunec boja med podjetniki in strokovnimi organizacijami bo tvoril po izdanem manifestu devetdesetdnevni izpor kovinskih delavcev, ki se izvrši tele pozno v jeseni.
Del manifesta, ki ga je izdala'strokovna organizacija pristaniščnih delavcev se glasi:
"Dalavea v Seattlu ugroia kriza. Trgovska zbornica m ja odločila za načrt, po katerem uniči strokovne organizacije v Seattlu. Ustanoviti hočejo, kar imenujejo predvojna razmera. Ta hoj bodo bojevali tiho in zvijačno. Žrtev tadavijo počaai in kolikor mogoč« i majhnim hrupom.
"Po splotnem operacijskem načrtu tadavijo manjAe unija v Soattlu I elotnjft polatja drugo za drugo, okoli prvega decembra pa proglaa« splošen iipor za kovinake delavce »koti devetdeaot dni. Oni računijo, da bo OO-dnevni lapor omehčal delavec, da ne.bodo I« poslušali vzrokov za tni-tarije mode, ampak upajo, da vailijo kovinskim delavcem odprto delavnico
"Podjetniki, iavraujoči aklep sa uničenj« organiziranih delavcev, a« ravnajo po telo dobrem in premišljenem načrtu, kajti č« j« nastala potr«ba In ao druge u ij« potrebovale pomoč, so lahko pristan lični delavci uatavill operacijo na d«set milj dolgi obrežni črti in tako preprečili prihod parnlkov V ta pristan in li njega. Ko bodo poraženi pristantfcčni delavei in ustanov-lj«ne suženjske razmere na obrežju, bodo mirno tf sadili not voznikom in vosnikom tovornih avtomobilov."
Manifest, ki ga je izdala strokovna organizacija pristaniščnih delavcev, dokazuje jasno kot beli dan, da je iskati*povzročitelje nepokoja med tistimi podjetniki, ki hočejo za vsako ceno pogaziti delavske organizacije in smatrajo sebe za absolutne gospodarje v podjetju.
Ce pride zopet do velikih obrambnih stavk na zapadu, kdo je povzročitelj? Ali so delavci, ali trgovska zbornica v Seattlu, ki organizira boj proti delavskim strokovnim organizacijam, da uvede zopet odprto delavnico?
Manifest strokovne organizaciie pristaniščnih delavcev odgovarja nu ta vprašanja. /
Velika uganka. — "Chicago Herald-Examiner" piše: "V hotelu La Salle (Chicago), kjer se vrši trgovska konvencija, sedi oficijelni zastopnik sovjetske Rusije in pravi, da je sovjetska vlada v Moskvi pripravljena depozitirati v ameriških bankah $200,000,000 v zlatu za blago, ki ga želi importirati iz Amerike, kakor hitro bo odstranjena zavezniška blokada. Omenjena svota je pa le začetek. Toda zastopnik boljševikov je zelo natančen in izbirčen kar se tiče izdelovanja ameriškega blaga in rekel je, da sovjetska ruska vlada ne mara kupiti blaga, ki je bilo izdelano v neunijskih tovarnah, ali ki so ga izdelali otroci ali kaznjenci; edino unijsko blago so pripravljeni kupiti, čeprav je dražje kakor neunijsko, kajti sovjetska Rusija teli na ta način pomagati organiziranemu delavstvu v Ameriki.
Ta dogodek se nam zdi velika uganka. Pravijo nam, da so boljševiki pobili že vse Ruse, ki nosijo bele ovratnike, a tukaj vidimo gentlemana v belem ovratniku, ki ponuja rusko zlato ameriškim trgovcem in pravi, da je sovjetsk a vlada pooblastila profesorja Lomonosova, ki de mudi v Ameriki, da v njenem imenu organizira posebni department za nakup železniške opreme za ruske železnice. Kaj se pravzaprav godi v Rusiji?"
ic
mir. V zajemno je marata druga za drugo.
Toda mi ne % bomo premagali aveta z mečem, Naše najboljše orožje je ideja. Kapitalizem vrši za ne* najboljšo propagando med ljudskimi manami, kak rine ne bi mogli mi nikdar organizirati. Mednarodni profitar je naš najbolj! jiropagartor. Re* je, da ae moramo zahvaliti vojni za go tovo mero našega uapehl, toda miru ae ne bojimo najmanj. Neozdravljiva pošrešnost in korup-ija kapitaliatičnega razreda bo paralizirala vae zdravilne učinke a k ate aimi mislijo reformator-ozdraviti ranjeno človeško družbo.
One živilom ne padajo, temveč naraščajo v vseh državah. Pože-Ijivost mednarodnih izkoriščevalcev, buržoazniti finančnikov, tovarnarjev in trgovcev ie zmiraj živi in zdaj ae pripravljajo, da preprečijo prihod normalnih časov, nevedoči, da s tem priprav-jajo avojo lastno destrukcijo."
Na opombo, da boljševiki sami vabijo buržoazijo v Rusijo, da jim pomaga pri upravi sovjetake re publike, je Lenin odgovoril:
"Prehod iz kapitalistične drža ve v komunistično je nemogoč brčfe* pomoči znanstvenih in teh niških ekspertov. Neizogibno so danes taki eksperti v razredu buržoazije. Vsled tega smo bili prisiljeni poalužiti se bnržoaznih metod in najeti najsposobnejše spe«-ialiste, katerim plačujemo velike mezde. Razume se, da smo s tem korakom pogazili princip pa riške komune, ki je ustanovila, da se morajo vse mezde brez izjeme znižati na črto navadnih delavcev. Do gotove meje smo torej sklenili premirje sredi nafe ofenzive proti kapitalizmu in naša socialistična aovjetska republika je šla nazaj. V začetku smo'namreč zni žali vae visoke plače po načelih pariške komune. Ampak to je le premirje, ki je neizogibno v prehodni dobi." > .Lenin ima obširen injiekoliko mističen načrt za rešitev agrarnega (zemljiškega) vprašanja. Načrt je zasnoval v dobri meri po nazorih Konfucija, Čigar k spise vestno študira zadnje čase.
"Ekonomski del Rusije v bo.do-čfjh življenju komunistične Evro-pe" je rekel Lenin, "mora bazirati na razvoju poljedelstva, katere ogromno bogastvo leži skrito v. Ruaiji in katerega bo prispevala za blagostanje vsega človeštva. Druge države, ki so induatrijaluo razvite, bodo prispevale svoj de-lež mednarodni sovjetski komyni v drugih rečeh, toda Rusija bo prispevala delavčev vsakdanji kruh. V svrho, da se razvijejo kmečki pridelki v Rusiji, se moramo poslužiti znanstvenih metod v veliki meri. Pred kratkem amo u-stanovili več totarn, ki obratujejo zelo povoljno in nekatere so pod vodstvom tujezemskih specialistov. Resica je, da je več inozemskih tvrdk, ki so pred revolucijo imele svoje V>varne v Rusiji, danes ailno zaposlenih z izdelovanjem poljedelskih strojev in drugih poljedelskih naprav, ki jih je naročila sovjetska vlada." ,
(< k>ri navedene Leninove besede ne smejo ostati brez komentarja in ozrli se bomo nanje v posebnem članku ob prvi priliki. Op, ured.)
rt
Dalo vojne. — Proizvajalni sistem se je pod težo vojne skoraj zrušil in privatniki podjetniki se prizadevajo, da ga spravijo zopet na noge. Ali njih delo in njihovi napori so skoraj zastonj, kajti z vsakim dnem se pojavijo novi problemi, ko Ae stari niso rešeni.
Ženeva, 22. afr. — Poročevalec ki ae je pred kratkim vrnil iz Moskve, je objavil sledeči pogovor, ki ga je imel z Leninom, predsednikom ruske boljševiske vlade.
Vladimir Uljanov Lenin «e je zelo poataral odkar opravlja sedanjo službo. V njegovi kratki, črni bradi se vi jejo aive niti in je njegovo že po naravi visoko čelo je zdaj še višje vsled vedno večje pleše.
I*nin govori mirno in diktatori-čno in se poslužuje le najenostavnejših izrazov. V njegovem glasu n nastopu sploh je rezervirana velika sila. Kadar razklada svoje nazore, takrat odbije vse argument« in ugovore iu sledi !e svojemu smotru. Iz njegovih oči odsevu avit trde, fanatične inteligence.
V	pogovoru je dejal sledeče: "Prva naloga vsake politične
stranke je, da prepriča večino judstvu, da ima najboljši program. Ta naloga, dasiravno Še ni dovršena, je v Rusiji dosežena že v veliki meri, kajti večina rmtkih delavcev in kmetov danes vestno podpira načela boljševizma.
Druga nalogu je osvojitev politične oblaati iu skrušenje odpora na strani kapitalističnega raz reda. Ta problem se pa more reši ti le s pomočjo diktuturc proleta rijata. Diktatura proletarijata 'je z drugimi besedami vojna z bur-Žoazijo, kar naši nasprotniki označujejo z besedo "terorizem'*, ne vedoči, kaj pomeni naša dik<ta t uca.
Revolucija je že sama na sebi teroristični čin. Beseda "diktator-stvo" pomeni v vseh jezikih strahovlado. Hazume sc, da mora biti diktatura precej ostra in n usmiljena, kadar je revolucija nevarnosti. V začetku precej o-atra in neusmiljeno, kudar je rc volucija v nevarnosti, V začetku je pretila ruski revoluciji velika nevarnoart in valed tega je bila tudi diktatura preoej huda; danes je nevarnost že tako majhna, da lahko odpravimo ves terorizem.
V	preteklosti amo atorili mnogo napak, toda naša razočaranja in težave ao bile neizogibne, kajti nihče ni mogel povedati, kako se ho izvajala Marksova socialistična filozofija, ki ni bila še nikdar prej poizkušena v prakai."
Tu je Lenin pričel na široko ru zkladati svoje načrte, kako hq uničil moč denarja po vaem svetu Dejal je:
"Naša vlada izda dnevno ban koveev za atotisoče rubljev. Ne delamo tega z namenom, da bi nn polnili našo blagajno z ničvred uim papirjem, marveč edino zato da uničimo vrednost denarja kot plačilno sredstvo. V boljševišk državi je denar nepotreben, kajt vas življenaka sredstva in druge potrebščine se plačajo z deloin.
Izkušnja nas je naučila, da nemogoče iztrebiti vsa zla kapi tali/.mu samo s konfiskacijo in so cializacijo. Ne glede na to, kako kruto se izvujajo te naredbe, se zmiraj najdejo ljudje med ostau ki kapitalističnega razreda, ki se jim izognejo in nadaljujejo a ko rumpiranjem ljudstva. Najboljša pot za uničenje vsega, kar še diši po knpilalizniu je torej, da popla vimn drŽavo s papirnatim denar jem visoke vrednosti, ki nimajo zn seboj nobenega finančnega jam atvn. Na ta način bo kmalu tudii pri prost kmet spoznal, da je de nar navadna cunja, ki ni vreden papirja, ua katerem je tiskan Danes nimujo niti bankovci za sto rubljev noben? vrednosti več v Husiji. Ljudje bodo prenehali z grnhežtvom in hranjenjem denarja, čim uvidijo, da se ne more zanj 'ničesar, kupiti. Takrat hodo spoznali iluzijo vrednosti In moči denarja, na katerem bn/.ira kapita- _ atlčna država	* :Wn "alvadorju so imeli po
Iz tega razloga tiskajo naši ti- fi ie UMMPtU 80 OR'h- In San akan.ki stroji bankovce dan in *a,v««»r J' v M narodov. Velika noč brez preatnnkn .t.sla ta pro , ^ mwra ,ak°j "vr»t*ti novo res ne bi moral - "kakor vae eata-r^ V UM,avo	VilM*« P°"
le boljševišk e naredbe — razte-	franke se zavežejo, da
gniti po vaem svetu, ako hoče biti I *ko,ilJ*vih notranjih in zunanjih uspešen. Na srečo *o vlade v dru- 1^'TT nr ,HM,° ^P*1* f,c-
gih državah razsipale tekom voj- ; • ---
ne toliko denarja in irdale brez! Bomba! Niso samo Ole Hanaeni trdnega poroštva toliko novega, j in Rofrkefellerji prejeli bomb.
JUGOSLOVANSKO REPUBUCANSKO ZDRUŽENJE.
Ixvriovalnl odbor:
-Angnat Aačia, Marj Aatia, Ju/aj Bolnjak, F&lip Oodiaa, Fraok Karte, Martin V. Konda, Etbin Kriatan, Jurij Kukovae, Tomo LaokovlipOi** Mi ■takovil, Matt Pogorele, Janko N. Rogelj, Wm. Ruea, Nikola »taki*, Aatoa J. Terbovee, Joto Zavertnik,
Nadaornl Odbor:
I vsa KrciiČ, J. KvartU, JoAko Ovca.
Finančni Odsek:
Filip Oodiaa, J. Kukova«, A. J. Terbovee, Jože Zav«Hnik.
Tiskovni Odaak:
Etblc Kristan, Frank Kerte, O. Mutakovič, Jo4o ZavertaJk.
Glavni urad:
A. J. Terbovee, glavni tajni*; A. H. bkubie, pesa. tajni*; Filip Godina, blagajaik.
Centralni Odbor:
F. Alcsfe, J. A. Ambroži«, L. Bonodik, P. Berger, Joci^na Birtič, JF. Boctič, V. Cainkar, F. Ccrne, Tomklav Čiček, F. Dolinar, Joc. Dura, J. Ermene, J. Eržen, A. Flander, J. Frank, J. FriU, J. Flere, F. Oorene, M. GorUiAek, J. OoriCk, F. Gottlieker, J. Oovekar, F. JakAe, Joc. Jovca, J. J. Judnioh, M. Jtufcae, J. Kalan, g. KaKinily R. Kcnig, J. Koblar, F. Kocbovar, A. Kodricb, J. Koklicb, L. Kraiua, A. Kvižmančič, J. Kunatelj, A. Lipič, L. LotriČ, J. MatičU, M. Meatoay, I. Moirik, T. Mote, J. Oblak, L. Pečenko, J. Poternel, M. Potnik, F. Ratajc, J. Rezelj, A. Slabe, J. Seliikar, F. Bepicb, A. H. Stoufcie, L. Starla, A. Suler, J. Tcrtok, J. Torčelj, L. Truger, M. Verbovoc, A. Vidrich, Okac. Wec-scl, F. Zaitc, Ckac. Zibcrt, A. Zornlk, F. Zvanut.
Glasila:
Mesečnik: Čas; tednik: Prolctarce; dvotodnik: Glaa Svobode; dnevniki: Proavcta, Eaitkopravoat, Glas Naroda.
IIL Z. pridružene in obiavlicnc c«ntraliairan« podporno organlaacljc.
Slovenska Narodna Podporna Jednota (približno 18,000 članov); Jugoslovanska Katoliška Jednota (približno 8,000 člatoov); Slovanaka Dolarska Podporna Zveza a Dr. Sv. Barbare (prlbližao 6,000 članov); SlovonCka Svobodomi-aelna Podporna Zveča (nad 6,000 članov); Jugoslovanska Podporna Zveta Sloga (približno 2,000 članov).
Vea pisma in denarne potiljatve naj ce poliljajo na eledeči naalov.
ANTON J. TERBOVZC, 3637—3641 W. 26tb St., OHIOAOO, ILL.
DOHOKI JUOOaLAVENSKEGA REPUBLIčANSKEGA ZRU2ENJA .ZA
ME8E0 APRIL. (
L. Slavee, Ex;popt, Pa. .............................................$ H.48
Mary Pogorela, Bowie, Colo........................................ l.tto
Joe Cernač, Diamoodville, Wyo..................................... l:\.7C>
Frank Grilc, Jeuav Lind, Ark....................................... 7.56
Okr, org. JRZ. II., Conemaugh, Pa...................................5()7..'t.'l
Tony Raieh, Kemorer, Wyo..............*........................... 2.00
L. Lipar, Boon, Mieh. . , , .......................................... 10.20
J. BI**l«Y Aurora, Jll. ... . .. f..............Jf...................... 4.7.1
Victoria Poliak, Cleveland, Obio........... ......................... 60.00
Ch. Zaktlj, Atauaton, 111................T........................10.SJ5
UhT in Kroielj, Spriniffield, III....................................i. 77.00
K rej. org. Virden, Ili.............................................. ' 1.20
Ženska podr. v Chicago, III........................................... 200.00
Neimenovan, Woraheater, N. Y. . . ................................... 5.00
Mlaka Alei, Chicago, III............................................ 2i2.00
A. Pelban, Corvin Spri«g«, ^Mont...........................t......... 1.00
C'. Godim-, Croeby, Pa.............................................. 10.00
8SPZ. za J. Kertun, Llnton, Ind....................................... 20.00
Dr. "Nanoc" 264 «NPJ., Cleveland, O............................... 50.00
P. Abe, Friseo, Cal...................................................0.52
Jobn Dolinar, Roek 8prings, Wyo.................................... 20.00
Frank Traer, Pulman, IU.......................................... H.30
John Jnran, Ely, Minn.-............................................. H.00
J. Pogača r, Pktoburg, Pa............................................ 26.06
J. Jeran, Kly, Minn................................................ 16..V>
M. K. Hlebanja, Haya, S. D......................................... 5.00
J. Kocjančič, ftomerset, Colo....................................10.26
M. Ursič, Powell River, Csm. . . . ................*..................... 26.00
Peter Sterk, Cicero, III.............................................. 5.00
J. Istenič, E. Palestine, Ohio..,
M. Zugclj, Miwray, Utah...............................
Fred Arzeniek, Peru, 111...................................
Franlk Krmetj, Spring/leld, 111...........................,
Jos. Hetin«, Oregon Citv, Ore...............................
Katic Pico. g^icago, lil .......................
Doh. durakk " Korltarjev>v, Chicago, lil. . . ........
Jos. Cebular, Vending, Pa...................'.............
Niek.Triller, Bucnna Viata, Pa...........................
Mike Selaa, fiublet, Wvo..................................
Frank Lepar, Trommaid, Minn........................
J. Erjavec. Auburn, III..................;.................
M. B. Miklavčift, Janeaville, Minn.........................
Anton Cufer, Fulton, Cal.'................................
Miko Podboj, Clevelaad, Ohio............................
Okrožna Organisodija..........................-.........
A. Kodor, < -hicago, III..................................
Fred Zalaznik, Chicago, lit................................
7.37 5.69 2.00 5,25
:i.oo
S4.00 1.60 4.18
1.50 7.50 5.00 3.75 10.00 2.50 24.00 .17.15 2.00 5.00
»kupaj .................................................?....$!,aa:t.8tf
- ■■■
Glasovi ic groba. — Nikolaj Romanov: Hvalabogu, moj duh še živi in naaelil se je v Ameriki.
Bismarc.k: Versailles je ostal Versailles. Tvoj duh, dragi nfoj Clemenceau,, je moj cl^uh, ki še živi.
Hasputin: Slikanje- hudiča na steno še živi in Kazimir je moj srn.
Doka a a na nezmožnost. — Dva miljona delavcev je Urez deln na Angleškem, en milijon pa v Ameriki. To dokazuje, da privatni podjetniki niso zmožni re*iti delavskega problema.
Nožne Granate.
Urejuje Kajtebrifa.
(No Copyright. Help yourselfl)
Neki ameriški list se čudi. zakaj je toliko hrupa o Keki in vpralnje: Kaj Je Reka, ali sulio ali mokro mesto f — C> ga dobe Italijani, bo suho!
Lahka služba. Neki zdravnik je povedal aledečo povest: K meni je prišel človek, ki mu je ime Tu-eonja. Potožil je, da z vsebino njegove lobanje ni vse v redu, kajti on preveč misli in študira. Odprl sem mu glavo in preiskal dotično vsebino. Well — sem mu rekel — možgani so ali right, ne manjka ničesar, pač pa je potrebno, da se pošljejo v laundry, kjer jih dobro operejo in potem bo zopet vse v redu. Tuconja je privolil iti pustil možgane pri meni, da jih jaz odpremim v steam laundry. <">z nekaj dni pa dobim od njega pismo sledeče vaebine: *' Dragi g. doktor t Možgane le imejte ali jih pa vrzite na gnoj, ker jaz jih ne potrebujem več. Dobil aem službo urednika pri patrovem listu, in pri tem delu sploh ni treba prav nič misTUi. Hvala za trud. Tuconja."
kaj nam ne bi saj Vi pomagali in napovedali v vaši koloni tisto — saj veate f— recimo — hm — no ja krrrvavo revolucijo v našem imenu! Nekdo mora, ker mi ne maramo, pa smo mislili, da bi Vi to storili. Mi smo v precej varni daljavi od Vas, torej ni bojazni. Torej, ker že imate povesti o "Krvavi sekiri", štrbenknite Se kaj o rrrrevoluciji. Iu ko dobimo lisi, ae bomo zaprli pod streho in tam na tihem prečitali. Ostajam zvesti čitatelj Vaših "Nožnih granat": Insurgent.	,
Oh, kako suhe bi bile dnevne veati, če ne bi mesta Petrograd, Budapešta in Monakovo padla vsakih 24 ur t
1
PROSLAVA PRAZNIKA "MA-TERNI DAH" V OHIOAOU.
Ali ate že zinolili tri oČenaše in eno češčenasimarijn na grobu Sa-moodločevanjatf ?
da vrednot denarja pada povsod: prejef Jo ja tudi Kajtehriga, ured
in to je voda na naš mlin.
KomuniatiČHa država ne more eksiatirsti v svetu kapitalističnih drla v. To je politično in goapn darako nemogoč«. Komunfoična država mora pridobiti kapitalisti čno in komuniaem ali pa aamn pa ali na raj v kapitalnem. Začasen kompromU med ul»ema je mog<»č. toda dolgo časa ne more trajati
nik "Kotnih granal". Prišla je v
ohUklfiiama in notri je bilo nekaj piaaitega a tinto, ki se glasi:
" Ak ne boš kmav nehov ia za-aramovanjem bulševikof. ti far-damaka pešaat, te homa uie mi naiuH^kaj je bulševlzem. glava ti Uma ta vi I da boš nazaj gledu, ti
PCu.ltJjt--- —"
— saj nisem tam!
Vzemite ponvo, otroci, in z njo se igrajte, ko mi medtem dišečo pospravimo pečenko!
Dopia. — Dragi g. urednik 44Nožnih granat!" Naša naselbina je silno radikalna, grozno rrrra-dikalna. ampak tako previdno ra dikalna. da nihče ne ve. da smo res radikalei. O ne t Po kostanj v ogenj ne bomo hodili aa — druge t Ker ate "smart", zdaj veate, ka ko je. Nekaj Vas pa prosim: Za-
Ohieafo, 111. — Da se dostojno proslavi praznik "Materinski dan", kateri se praznuje vsako leto 11, maja, je v to določčpi odbor sklenil letošnjo leto še posebno proslaviti ta dan.
Letošnji praznik "materni dan* bo še posebno določen' v čast materam, katere so isgubile svoje si-nove na bojišču v Franciji. Izvr-ševalni odbor, v katerem so same matere, je aklenil na ta dan pri-rediti veliko parado, katera ae prične ob eni uri popoldne na Mi-ehigan Ave., v kateri bodo zastopane vae čikaške organizacije, liazdeljene IkkIo po narodnostih.
Kojake opozarjamo na to parado in ako katerega veseli vkleti sli se eelo udeležiti te parade, naj bo ob eni uri na Miehigan Ave..
24. maja t. 1. ob eni uri popoldne ae bo otvoril v Kolizeju velik "Vietory Bazaar", kateri bo trajal do 1. junija.
Istotako opozarjamo rojake v fhieagi. da si ogledajo ta bazar, kjer hod« videli marsikatero zna« menitost.	w Š
Kako naj ravnamo z ranami?
=£a
PROSVITA
1=
Hitra pomoč je dvojna pomoč. Ta rt* k velja za vse, ki pol rebu-jeju pomoči, tort j tudi aa one, ki h0 ranili. Obče« na no je, da je marsikdo umrl, ker je zanemaril rano. Vsledtega je nujna potreba, da človek pravilno ravna z rano, ako se je ranil. Maraikaterikrat minejo ure, predno pride zdrav-uik in obveže- rano. Mo nočemo . to razpravo dokazati, da je zdrav-uik nepotreben, ako se človek rani. Podati hočemo le navodilu, kako se naj ravna z rano, dokler ne pride zdravnik.
pri večji rani je treba paziti, da človek ne izgubi preveč krvi ali celo i/.krvovi. Pri ustavljanju krvi je treba paziti, katejre žile su ranjene. Ako ima kri svetlo barv i ia brizga iz rane, tedaj je odprla arterija (odvodniea). Znano je, da kri po aterijah teče od srca v različna telesna dela. Krvavenje se vstavi s pritiskom na krvavečo žilo. Pritisek na krvni tok ue mora vedno vršiti tako, da je med srcem in rano. Ako je kri go ni n in temna, tedaj je prerezana vena (dovodniea). Po teh žilaii teče kri zopet k srcu. Radi tega je treba napraviti pritisk med najbolj oddaljenim ueloni uda iu rano. Na roki med prsti in rano. Istotako tudi na nogi.
Pritisek se pri obeh krvavenjih napravi na različen način. A ko krvavenje ni močno, tedaj zadostuje pritisek s prstom. Lahko se pu to izvrši tudi s podvezo. Ako je pritisek preslab, tedaj se na lahko poviša, ako se skozi podvezo vtakne palieo in se jo zasu-ee v krogu. Jako pripravni . za podvezo so elastični noramniki, nli pa prerezana eev iz gumija. Pri lahkem krvavenju pa zado-.<1 nje čist robec, ki je namočen v slani vodi ali v antiseptični (raz kuževalni) tekočini. Ud ne sme biti predolgo podvcran, ker sc vsled knpke in tesne podveze že v nekaj urah pridruži hladni pri sad. Že radi tega je treba pri močnem krvavenju hitro poslat' po bližnjega zdravnika, da odstrani podvezo in pri ponovnem krvavenju vstavi kri?s
Br. Skufeo, ki je ponesrečil no lovu blizo Tooelc <'ity, Vtah, b: bili ohranHi pri življenju, da so mu z narsmnikom prevezali no ko nad kolenom. Strgala bi se bi la tudi lahko srajca v trakove in napravila iz nje obveza nad ra no, da bi sc ^stavila kri. Takt ranjenega bi lahko prinesli do pr vega zdravnika, ki hi ukrenil vse drugo. Ponesrečeni Skufea, bi n< izgubil toliko krvi, da bi mu bik treba umreti.
V domovini je padel pred več leti raz tovornega vlaka po noč sprevodnik A. Verbič med posta jama Divača in Zgornje Ležeče Vlak mu je odrezal desno roko pod komolcem. Ko je vlnk oddr dral, je odšel do prvega čuvaj; in si z rjuho preve/al roko mu komolcem. Nato je ustavil prv' tovorni vlak in se prepeljal Ljubljano. Trajalo je pet ur, di je dobil prvo zdravniško pomoč a s previdnim ravnanjem, ker s jc prevezal roko, da mu ni od tekla kri, si je rešil življenje.
Rojakom, ki odhajajo na lov priporočamo, da imajo vedno s sa bo v mali steklenici karbolm kislino in zavojček bombažev i ne Strelne rane so splolv nevarne ker se lahko okužijo s tetanu bacilom, in potem je smrt neiz ogibna.
Ao je kri vstavljena, potem j ireba pri obvezovanju rane pazi i i na čistost. Pred vsetn je t rebu v gorki vodi umiti roke in osna žiti nohte. Potem je treba roke zmočiti- v antiseptični tekočini ka t bolni vodi. Roke se ne smnjr obrisati z nsvsdno hrisslko, 1 er «o na nji umazane snovi in bakte rije.
, Tudi posodo je treba oanažiti v gorki votli. Najbolje jo je umit v vrelem kropu, kskor tudi škar ie, s katerimi režem-) obvezno tki nino. ; 1
Za čiščenje rane pot rebu jem« Ive posodi. Eno ae postavi pod rano, druga pa služila prekuha no vodo. Za tem vzamemo bomba /♦•vino, jo pomočimo v prekuhr no vodo In očistimo rano krogin krog. Odstraniti j' Ireba vsakf nesnago, dokler ni rana krogin krog Čbits. Zs tem je treba izpra
obvezna tkau.ua. Najprvo odre-'<A Boroevič živi na Vrbskem je-žemo košček tkanine, ktero pre- zeru. Opomba ured.) Živi sam /a-ganemo stin do petkrat iu potno- se, pod nadzorstvom Jugoslovan čimo v antiseptično tekočino. Ts lakih žandarjev. Proti nekemu vi-| košček položimo na rano, na nje-1 sokemu vojaškemu dostojaustvega damo plast bombaževine, na niku, ga je obiskal, je general kar rano obveieiuo.	Boroevič obupno potožil, grozni
Obreza mora biti tesna, pa ne polom avstrijske armade. Dejal tako tesna, da bi škodila krožen-., je: "Berlinska vlada in liezmnž-l ju krvi v človeškem telesu.	uost mož, ki ao si sl«lili v vladi na
Pri opeklinah moramo paziti, j Dunaju, sta uničili Avatro-Ogr-da M lil/trgamo mehurjev. Od- «ko. Čutil asm Še te naprej, da jf
it ranite V mehurjev prepustimo čas podil nad nas fatalno krizo, zdravniku. Za prvo pomoč pri o- Moj uieč je strt :t> vedno. Armada peklinali je dobro olje, mast, pa je razpršena. Kaje bi bil padel, s 'udj moka.	kroglo v prsih, v Sočo kot vojak,
Rune, ki so jih povzročile kisli- da mi je bilo prihranjeno največje nc, pa izpiramo z votlo, \ kateri ponižanje. Odtegnil se bom v pri-je razpuščeno utilo ali soda. Ako vatno življenje, živel bom dni, ki smo sc opulili z apnom, tedaj mi še ostanejo, rs motno, v senci priinešajiuo vodi kba. Po irpi*' svojih spominov in strašnega ra/.-ranju pa denimo na opeklino o!j.i i očaran ja.
in ohvežinio rano.
Ako človeka piči strupena koča ali vgrizne stekel prs, tedaj je treba podvezati roko a|i nogo med rano in srcem. Kdor nima razpo-kanih ustnic iu ima zdrave zobe, lahko rano izsesn. Najbolje je pa rano izžgati z razbeljenim železom ali jeklom. Vse, kar snto tukaj navedli, je za prvo pomoč. V vsakemu nevarnemu slučaju je treba nemu-oma poslati po zdravnika.
Listi večkrat priobčijo članke, kako naj se ravna z ranjenci in ponesrečenci, dokler ne pride zdravniška pomoč. Take članke iu spise je trebn dobro iti par.no pre-čitnti iu hraniti.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
gadi trn* opominjam Mane, aakajajt«
aa druAtvene seje. Ni .-sitno aa tirni Ivo, katero Meje nad 30 Manov, pa prida aa aejo samo okrog S Manov. Nn ta
naMu ue more drultvo napredovati. -lato je tudi a plačevanjem meseemli pri apevkov. Jar ue morem aalaaati ra va«
(dane, ker uiaem J. D. ali bankir. Pla eujte redno meseenino in ne bo nobene aepolrrhao suapeudaeijr, katera po
varoči toliko nepotrebnih prerekanj. — IMeleiite *e polnoAlevilno prihodnje redae društvene aeje, katera ae vrAl It. .maja, ker imamo reAitl ve«- v«muh atva ri. ~ Vpniitevajte pravila, poaebao to«* ko, v kateri ae tflaal, tU ae mora vaak Stan ndeleletl vsaj vsake tretje me»e««ue seje. - Kr. Blatnik, tajnik.
Concmaugh, Pa. ■— Opominjam Mane druitva MSinovi Klave", St. t«S H. N. P. J., da se bolj redno udeležil|ejo me Meniti sej In ds redno plačujejo avole, •riapevke. Vsakdo dobro ve, da je društvena blaaajua prarnu iu da ae ne laore xaluguti >« nobenegn »Man« me aeMiiac iu jaz tudi iiiaiam nobene ban ke. — ItoUnnat vsukegu Manu je, dn
lu avoje ui Is do« t i pola U|m>v io \ e»elja Ht*. j« bil kotnaj >«at let. Hi I je prvi
di u*t\u
Nadnaraven napredek.
oddelka uii Narodni domM, lit. SO HN IM., katero!
Man otroškega
drultvo mu jr kupilo
nuilu kiaatm veaee v *adnji s|sunin Tem |»otom se nu i
gomili. — NaAemu nepoaabnemu »inku
■ruda. — Fran' Klana, *tai)*T.
I »odi lahka gruda.
ik in
prlhnjn redno ua društvene aeje in da aa seji idmHiie svoj aaoaiaeitf, oddal je Jugoslovansko vojaštvo in ob- nih pn, dn poAljejo avoje prlapevke nnj
kasiK-11 dn vmkgs meseca. Zllpillleie, tajnik.
Kako je v Ljubljani?
O življenju in odnosa jih v Ljub-jani piše poročevalec milanskega II Secolo" to-le: Ljubljanski kolodvor ima značaj razsežuega taborišča potnikov, laških ujetnikov in vojakov
lasti zro z nezaupanjem'nn bivše častnike avstro-ogrske armade, ki prehajajo mimo Ljubljane. Boje se, da bi cesar Karol. še bolj 'pa jedro katoliško - reakcijonarne stranke ne začel n kakega protlre-volucijouarnaga gibanja v svrho zopetne uspostavitve izgubljene moči. Bojazen ni upravičena.
Bodoča Jugoslnvija je predmet vseh govorov in pogovorov, poroča dalje v svojem dopisu iz Ljubljane. — Razdraženost proti Ita liji je huja nego v Zagrebu. Slovenski nacionalisti podpihujejo javno mnenje s fantastičnima as-piraci.jami. ki imajo zn cilj zajeti celo čiato italijanstvo Trsta v avo je jugoslovanske meje. lTpati je vendar, da bodo pozitivni in objektivni preudarki o dejstvih v-plivali po vol j no tudi nn večino slovenskega naroda, iu da bo pod-I pihovalna igra nacijonalistov, izhajajoča osobito iz Ljubljane, pa-Idla, premagana vsled hrepeneti in no tniru, družabni obnovitvi in bralstvu narodov, zajetih v vrti-, nee štiriletne vojne.
Johu
Naznanila, vabila in zahvale.
Pa. — Na/uuiijaai Zmaga', It. -MH| H. \. I'. J,, dn ««■ obdn odaedaj aaprej vrnile društvene aeje v •'Hloviinakv, delavski dvorani" ia aieer ob iatem ("asu kot ao «e dosodu j. Opozarjam Mane, da ae udeležujejo bolj redno mesecu iti ael, kot ao »e doaednj, kajti nu društvenih vejah ae v*tao ukrepa kaj kori^tvegn /4 druAt vo.	j
Tajni!«.
Wsrwood. W. Va. — Oporaelam Ma ae drufttva "Mloveaska Kloga " Al. «NIM., dn se polaokteviluo udelele pri hod a je neae^ae aeje, kalern ae vrSI IS. mnja t. I. tO je tretjo nedeljo, l»er imu mo na dnevnem redu ve/- % aru i b t««;k — Društvene sej» a« bodo od aedaj naprej vrnile vsako tTel.|o aedeljo v me aeeu • In aieer ob dveh )>o|Nibltie. * Viktor Zur.i*, tajnik.
Luiarnamlaea,
vseh narodnosti nekdanji monar-tije. Mrzličavo pričakovanje vla-kov, mučno pehanje zu prostorčkom v vagonih. Tridesetorieu jugoslovanskih žandarjev, oboroženih s staro avstrijsko disciplino, vzdržuje red z rezkimi nkari, sem-terlja tudi s pomočjo pušk in bajonetov. Tudi Ljubljana jc izredno obljudena. Hoteli so prenapolnjeni. V teh težkih, negotovih časih, se je marsikateri bogataš z dežele, kjer se y čutil negotovega, preselil radi večje vasnosti v metso ter ondi pričakuje da se p> litični položaj zjasni in porišlvo za mir in varnost ustali.
Izložbe trgovin sit preobložene z naslado bližajočih se božičnih praznikov. Draginja živil ni" velika, trgovine so dobro založene /. različnimi živili. Ljubljana je bila središče za oskrbovanje prclira n<i avstrijske armade. V okoliel Ljubljane so raznežita taborišča, ^ mestu je še mnogo dobro za lože nih vojaških skladišč... Vina v buteljkah se vid'« vseh vrst: bržčas so to vina, ki so bila namenjena ojsčevsti in razveseljevati nv strijsko častništvo. Videl sem v iz-ložbah Asti in Marsalo, bržčas ostanki plena, ki je na Beneškem pa i lani Avstrijcem v pest.
Mesto j« obogatelo tekom v o j ne od častništva. po rszpsdu av-strijske vojne pn je postalo.. . dedič znatne množine zapuščenih Živilskih skladišč. •
Težko si je predstavljati ras-projitev avstrijskih če;, in avto-mstičneC neredno demobllizscijo le-teh. Vojaki so prodajali konje in vozove kmetom za par kron, avtomobile no 80-100 kron Na stotine konj je begalo'zapuščenih po polju, kef sc jih kmetje niso upali kupovati. Povedalo se mi je, da je cel regiment konjenikov zn _ ^ _ pustil konje na ljubljanskih uli- tire, da a#
eah, vojaki P« ro nsaktičili vlakei^jj Me
ler hiteli domov. Razpadajoča! „„ ^ tM mo4k, otroet ia teaofcr ».
.rro.d„ i, pu..!-. ^^"Ztfc^L-S*®.......
svojega razpad«. Mnogi ofieirj« so izkoristili okoliščine ler si pH-
Oblra&o, IU. — / odrom na javen ljudski ahod^kuterega skliee "Jugoslo vansko ^epubli^niiNko rdruJteuje" dne II. maja t. I. po|Mildne v ••Pltaen Hokol dvoiuni", ua 1SIH Ho. Aahland Ave. sa vse Jugoalavane v ('liieagi iu okollei, se vrAi društvena aeja "Javlja", »t. 1 H, N. P. J. to^no ob 1.1:SO. da bo mogoče ae vsakemu potim udeleilti tega! alioda, —- Kadi te|(a onoKurjaai ^laun omenjeiienn druMva, da ,)e vsakdo to^uo ob pnbieiii uri popoldue v druAtveui ilvoraui. — Tajnik.	0.-7.. M. P.
Chicago. IU.—Tem jMitom ae najar^ne je rahvaljujem naslednjim druAlvom In Manom H. N. P. J. /a njih obilo iakatano poiitoi', katera ao mi fmalala darovane vsote: ht. *.V0(l; M. 4, SH.UOl At. .1, SA.(H); A t. t». tt.riOi 61. 14, STOO; M. tU, $4.00; Al. 20, e5.M; gl. Stf.flO; M. 2S, tli,Kl; st.	M. .10, Stl.OO, A|. »8,
S.1.nit; At. M, »ft.oo-; Al. .IS, 17; At. 9S, $10.00; Al. 40, ».VIKI; n\. $8.00; At. 84, SIMM); št. 87, |8.00| Al. 8S, |i.80; At. 08, $2.00: At. 07, $2.80} At. 74, $I.H8; At. 70. $4.00; At. 70, $8.00; At. SI, $4.00;. «t. S2. $7.80: At. S7, $8.00; At. Ml, $4.28; At. 101. $:t,7r»: št. 102, $:i.oo; ai. 100, $8.78; št. I0S, $4.28; At. HH», $l.(Mlj Al. 410, $1.00; At. 11.1, $4.80; At. 114, $2 00; 'it 118, $1.28; At. 110, $2.80: At. 120, $10.80; At. 122, $2.00; At. 1.18, $2.00; *t. IBS, $2.28; At. I.1S, *:» 00; .At. 1.10, $8.00} At. 140, $2.70; At. 148, $2 80; Al. 144, $2.00; št. 148, $8.40; Al. 147, $2.00; At. I8S. $7.40; Al. 170, $8.00; At. 170, $1.20; At. ISO, $11.17; At. t S j, $0.00; At. ISO, $1.10; At. 10.1, $1.80; At. 104, $0.78; Al. IttO. $2.00j At. 202, $2.00; At. 201,
taooj A». 210, $2.28; At. Sil, SI.00; Al,
13, SOr; At. 214, $0.00; Al. 220, $4 S0; At. 22S, $2.00; At. 212, $4.00; At. 2!t8, $8.00: At. 241, $8.00; At. 240, $2.00; At. ¥4S, $ti.S0; At. 208, $2.70; At. 207. $2.00; At. 2«s, $2.00; It. 270, $2.78; It. 271, sa.80: At. 278, $4.00; kl. 277, $8.00; It. 270, $2.20; At. 20K, $1.00; It. .101, $8 00; tt. 10;», $11.00; At. .108, $2.00; At. .111, SS.OO; Al. at.1, $4.48$ *1. 110, $2.80; It. ,120, $.1,0(1; It. .122, $1.(S); At. 824. $.1.00t At. .132. $2/10; Al, .18.1, $8.40; Al. .141, $1.80; at, ,144, $1.40; At. 888, $2.<M); It. S8S, $8.00; At. .180, $0 MO; At. ,1S0, $7.80; At. .104, $8.80; At. .100,, $6,801 At. .107, $0.78. Hkupaj $87S.OI. — Ae enkrat ae uajarMieie rahvaljujein. — .lohn Kr^ul, 2121 Hu. Aahland Ave.
Zdraviiištvo in lekarstvo je naredilo nadnaraven napredek te-je /ali\ aljujem vsem, saieri oo ns« kom zadlljih sedctudcst let. I/. Vdiitill ob >vasu aeare^e, poaabso »renai|vuiMii iti sitieskov, ki ao izgledale
vsem udeleleurem |>«»greba in na kra«ne t je Ulode.riUI lekarska vede prekro-vesee ia Aonke. K,.ri^ra.l m ja vršil.y „miw x,trnVlliškt* prepara-
1. mata iis eeAko nsroduo pokopobš. e. "	. , , '
Hr« na k vala t odi g. l>*nk /a>u *a prijetnega ugleda tU zdrav-uji\jov .ganljivi u a grobu I govor na idške moči. Vzemite n. pr. zdravi-
,215110 proti zahasanosti, neprebavi, glavobolu in drugim nezgodam v „ 'sliski želodčnih holeznij. Pred se-• •................ ihi u..i.ii j.. iHilnlk
da ae vrie drušl\ene s.»je odaedaj aa zoprno zdravilo, ker ono dobo je iirej v dvornai, katero nam je preskrbel ,|ilo mwnU ,J„ K„JUsUO je Itaj-Iirat M. bnkuei, katera asasjs nn .... _	.	il.i i iji
glavai ulici nad •• liju Thenter", kajti j bol |sc. 1 oda iIiiuch ilobt bolnik
kakof kal
Hej
aecu in aieer pojs»l
imtom oimaarjam Maae. du M bslj 0|wtojl ii USjlmljšlb zdravniških redno udeleftuh»io MMMlik ae In ua	, "	t	. ..
ta ■■ sellU In čistega rdečega vina. De-zelišč iu čistega rdečega vina. I>e-Iii hitro in vspeŠno. Vprašujte lekarnarja vedno zn Trinerjevo Urcnko Vino iu ne sprejmile ui-kakega nadomesilla. V slučajih revmatirma, uevralgije, spahkuv, oteklin itd., vprašajte edino |a Trlnerjev Llnltuent, ki se prodaja po vseh lekarnah. »los. Tri-ner foiiipitn,v, i:l:i:i i:i4:t S. Ash-lami Ave,, Chicago, 111.
avai uliet na«t "Hju Tiient«r", aaju	•«"•«	..........
ikor jo le v aem riiuiio je dvorano, v j TrilierjcVO Ofcllko VllIO, Ktlriivl-
rri'«. > «*>» <««;
cu In aieer popoldue ob d\ek. Tem bolltiklt. TrllterjcVO lirettko \ tlio
plačujejo avoj«- redne mesečne prkpev ke bolj toMio, kot je iiava<ls. V»akcto naj platolj* ua drmMveni seji, ker a tem je veliko pomnitaiio tajniku pri imalo \ au ju, Tajnik ue more čakati vaakeaa posi.me^ne^a «Maaa, ker mora Istotako trdo delati. Oporarjom »Mane, da Me v ii jo to naanuaibi, da ne bo potem kakega nepolrebu«»gn jw"bnvljanja. — .lohn Hu m rad a, tajnik,
-4-
OUnco«, O. — Hlede^a drultva H. S.
J. ao mi (»oaiala 411'oatovoljne pri apevke v pomo*: At. S $1.80; II. 08 «2, It. 107 $.1.80; It. 122 $2.80; It. 188 $2; At. 207 $1, At. 27» $2.2.*»; Aku 1 .aj $M.M; v prejAnJeai lekarn je bilo $208.14. Hkupna poslana vaota $107.00
Hr^na hvala v*em priapevateljem r.a l>oa|Hiio mi |M>moe.
I^ovrene Pidjaulck.
atruthara, O. — Nn«»>nnj«m Manom draMva "PomoC- v aili'', At. 277 H. N. P. J., du ja bilu aklenjeno aa /sdnjl tedni limit v #al seji, da ae dru*tvene aeje vrle odsedoj naprej vaako četrto nedeljo x aieaeeu ia aa veA »ldajo ia aieer ob eni ur! popoldne. Meaelabio (Krni pobiral le prod /aMkoin aeje In ae ve> med ae|«. V alu^aju, da ae kun ('• seja pred ^ettio uro, lioni pobiral tudi po seji. Todi. ae dslj kot do Ali rib. Rodi tega opocarjam Mano, da ae pridejo to^no ob eni uri v dvorano 111 da se bolj re.lso udolešujejo saj, kot ja bila navada doaedaj. lalotako tudi »po ra rja m Mane, d* saj plačujejo *voJo meao/aino v dvoraai ia aaj me nikar ne Aakaio aa ulici ali pa plačujejo V tovarni ali po gootllaah, ker jar ae morem aoaltl eabga dmltvroega ime nika v glavi. Vai.ado imu plaMIno knji iieo, v katari je aatan^no rapiaano, koliko pla#a vaa kdo — Q|si*afjani ^lane, da vpoltevajo la opomin ta da m> otlrajo ua pravila, kot a« morami jar, — Ig. Hlabe, taj.
' Ahabojrgan, Wla. — Kbivenako j^vako društvo **l»awlea", HhelHiygMn, Wl«., priredi veliki pevski koneert r. rnbavo in idesom 22. jiOilju t. I. Tem isitom apeliramo na vae organimelje in druga druAtva v tej nasidliTul, da ne jirirejajo na In dati veaelle ali fioilobnlh prireditev, '	Martin Jelene, tajnik.
Ohlcago, IU. — Talnim areem Javljam, da mitu je preminul 2N. nprlla t. I. nai neporabiil sin TKAN K v eva-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužiihn srcem naznanjam vsem sorodnikom, rnancem iu prijavljeni šlrotu Amerike ža^stno vest, da mi je I H. aprlln 1H19; po dolgi in mtičhi bolezni, umrla mo ja aoproga -
ANNIE PASIOH, .
pokujnlea je bila rttjčne lelii IHHJI v Priliščti na Hrvatskem. V Ameriki je bivala l.r» let. Bilu je dobrodušna in mirnega mnčnja kakor zvesla družiea soprogu in skrbna mati svojim otrokom, Tu kaj v Ameriki zopuAča mene Aa bijočega soproga, dve hčerki, Anuie i/rsrn H let in Klin slara (« let, potem dvn brala iu dve se stri ter več drcglh sorodnikov.
Srčna hvala društvu Narodni llralje št. 2(12 S. N. P. J„ kl jc da-rovalo lep venec In se udeležilo pogreba. Najtoplejša hvalit vs*tu Kosedoui, prijateljem In prljalc-Ijlcam jn |H)Žrtvovnliiost iu trtid ob času njeno bolezni, smrtl in pogreba.
Se eukrnt lepa hvala ^vssm ki wte jo spremil} k /stlnjcmu po < itku. Pokopali SIUO ,|«» po klimi; škrrn obredu dne 20. aprila I. t, un pokopališču v Mantl Cotilee, Mont,
Vsem tmrodnikrtm jo. priporočam v blag spomin. Tebi drago soproga in mati pn želim: počivaj mirno v hladni, svobodni nmeH ški zemlji.
žalujoči soprog John Paiinb. Annis in Ella hčerke. Ivan iu Jo< seph brata, Mary iu Pranoes Br-delao, sestre.

Proletarec
j« slovensko glasilo soelallstlAne drsnke v Ameriki. Vaak delaven 'n rojak, k I ss zanima sa soelsll-'em, hI ga moral rtdno Čitstl
pravo aUko aoolalUma.
Naročnina mala $2 60 na Isto. , »1.50 sa pol Ista.
Naslovi PR0LSTAR10 3030 W. 20th St.
OIIICAOO, ILLINOIS.
Cenjeni rojaki pocor!
Csnjenim rojakom nasnanlmo, ds mi kupujemo vse LlbtHy Ion-d« tsr jih plsčujemo v gotovem denarju po dnavnam KURZU (njih vrednosti). Rojaki. kaUrlm js nemogoče priti osebno ? naš urad, naj polljsjo ivojt BONDH v priporočsnsm pismu (registriranem). ker ns drug najin mi nismo odgovorni v slučaja Isgubs po polt nI sil drugi (Miljstvi, — Polljits na nsalovi
Mr. Joh« Baboriob, 199 lak* srsll Bldg., fltubargh. Pa.
Kupujte
sadolšnlos zmage.
ivobods in
MMiMtamiUHMHiiBfiraaifimraMratfiia
Zaupno zdravilo prinaSa iznenadanja.
•
Ukora la S0 lat aa THaarJova adravtla aap^i.o rablja s asjveljlsi saupaajoM. k ts Aeši raSI prsvaga VSf^ ka, har aaupaoat iadatoratalja aaalaH pepolao taapanja la Olalaaja od atraol Itavilaib odJaaaUeV. Mala po v lian ja aoa j« aadaaja poraba, ia m ohraai aaaoaljlra vaoblas isSalkev, llraaiU mm as W|« dragi o j«, as vaak HaeUaik potrabMIaab Milk, s Mrl vojni davak nam j« apedbU «$ sada jI atabar ta »urall imu Mas ae k olika povišati. Vaa* prijatelj Trlaarjavlk lakov prtsaava braa agovors, da v MdaajoaU, k« •oramo veliko val pla#avatl aa potMMilaa, la tadl »akarja alaM stvar vol, al bila mogoAa JrsgUtf v obe« oritl. Sata po bo vredno* Trtaerjavth lakov p-rvmlla odjoaiaU«« vm bar val plala|s sa s|s.
Trloerievo Ameriško Zdravilno ■MillCrenko Vino
atramaes, O. - Mtra "Vam** » | »HI", it 277 H\I'J. prir.dl I s. imiim | t. avojo »potu Lila o ako gordno vrae lieo aa farmi buta Jab<di »kovarja aa katero ae aajaljndaeje vabi vae ta kajlaje Jugoslovane la it biiieje «b" i odele/* te vSselke v ajj-Mevilu. Veoelleai proalor ae J nahaja ob l/Otvepirllle eeotl, Volopni j.
OlllKlK.
torej ta.a tabo aaspasja la np«! ad avtoai, bar allt. - Ml
jih j« 4a»otfaMl CHlatotkoe povaMleetb la »pototib V labslaa. Trla-rjavo ZSrgvtlao Or.nka Vino oilall lalodoe la odatraai ia aatraajllla« drobovja vm Mbraaa atpolraba« la atrapaaa aaovl, bi m aekabMa brlog alotvoralb Ivaria aavtrajoMb pravila* dabvabia dtobovja Trlaarjavi lebl M praMl vMborlaa pot roba* aialaaUa |a vaabajejo I« pot roba a adrartlaa graabs koroslalaa tov kron. larai« mdo#a vIm V sadovi MbMaaoatl, aapreUvaoatl, glavobola, p^glafebsla, aorvoaaMtl, navadna alaboia, kakor ladl v UUdAnlk aeprtllkah, bi rada aadlogujojo loaaba ab pra«a»bl litja ali nularja la Sraga SoUvm, ke Salajs le vdihavajo pila, U rabit. U teb, bo«U aaill f ajoai aapra^aljlvo vradaoat. Iioblt* jo v vMb tebaraab
TRINERJEV UN1MENT
prodora vMtej v boraa boteflas, MU pe te aUMl alg/aj« proti na, ali ravmatlrma, aevratglja, laa»
beg«, otri**lootl glelajov la drugih, aajkitrojM la gotova pomol. Jabo Jo dobre tadl v aaiavak odtgsla I* oUblia Itd , tudi m drgaeaj« livaov la m »a Maj« po kopanja aog. DobtU )a v VMb tebaraab	o „
ti rano. V ta namen jpomočim
Utmbaževino v prekuhano vwl genersls Ib.roevb a sil sntiaeptiAno tekalno in j Irtisnemo nsd rsno, ds irperem<»|ni
.ičenl. prilastiti-i »vole, k ^^t,.. Na e,.i»j
bile poverjene v upravo. Malo ^^^ K ,,iln akleajeao, »te prl^po
u Till	Ji.' »ik Maa « rokrilje d.alWb
bilo izjem.	»iroAkor ■•<* Sfte meaee« maja la Joni
Avstrijska armads. zmagana m ^ _	4a »«dj r^
ie ra/kropils. jeklena disciplina pojejo me^ae prt.,-vke d. e lo
J;Z*; »r
"'""'V « S dn^;
jnč blago zase i« ra avoje oro^ ,i------------------
Dalje prehaja poro*evslee na w>|Bt>||Wgf	Tem potoaa op-,
ki se nahaja	Hane drultva "Sfebrao gora
I.U .n *»ir,wJ*. -SJI v '^Hl^^I&^i&Sr-L
rinerf
Ja lav ral ao la rabo MotraJ. brtateSo ra hšfmm alb »tvorov.
prav priJtrtM adravllo m navada* ro*ebi<* M I r piran J« grla la s«t i HMte »ss, Ipgiprti lnl gag-iHild a* f VMb l«k*roob
• A/VOVBJSU MAOtAM SO DOSIUk TftUfBBlBVA fDSAVTUS V MBDtfAJSODVIN lAMTAVASi
oolo mbd ai#- - aaji rmajfoiaoo is is, orajid raix vamama isis
j MevllnefA*
'' vnago ix rane. Ke je ran. čbos j Ml dovoljenja e« N-n-lneg. vi ^teMvali
i pri avojih prijstelilh ker ni ^ ^^^ il dovoljenja i«» Na——"
jo obvekme. V U namen sinil jeia, ds bi ss naMlil
A bo ae bodo Masi ... VI	"tabo Mevllno", bo« ao a.
T Zacrebo do^daj, dmitvo m «m* mftu^^il
JOSEPH TRINER
f	Men uf act urin g Chemlsts
1133-1342 So. AahUiui Avo,	CHICAGO, ILLINOIS
maiar,iiaiaii!iarnmmmm
Bratom ia sestram
S. N. P. J.
Bi ez.d v omno smo vsi uverjeni, da jc H. N. f J. ona najnaprednejših, največjih in najboljših podpornih organizacij, kajti naša jednota daje svojim članom in članicam največ podpore in največ ugodnosti za primerno majhen mesečni prispevek, poleg tega skrbi pa še za izobrazim itd. Vendar se pa ne zadovoljujemo, da bi pri tem ostali, temveč želimo vsi, da postane naša dična orga uiza<ija še večja, naprednejša, boljša in popolnejša, in tako je prav. Naša želja pa ne sme ostati samo želja, temveč skrbeti mora mo, da se nam ista tudi izpolni, uresniči.
Kako to doseči? Z delom in agi točijo. Htvar ni prav nič težavna, ako stori910 vsak svojo dolžnost, ki jo imaino napram jednoti Su samim sebi.
Keja gl. izvrševalnega odbora je že dvakrat temeljilo ryprai'-Ijala o tem problemu in izkazalo se je, da je najboljši pripomoček ali sredstvo za agitacijo in po vzdigo naše organizacije naš lisj, Potrebno je torej, <la nekoliko več spregovorimo o tem važnem sredstvu.
Starejši člani se Še spominjamo, koliko nasprotstva od gotove strani jc bilo, ko jc bilo ustanovljeno na lu«jillski konvenciji lastno glasilo. Naši nasprotniki so se ^ru-diii na vse pretege in nučiuc, da »mm to preprečijo ter so nas obre-kovati in blatili, s čim so znali in meglic toda dalckovidni iu nc-vstrašeni možje se na vse to niso 1»zirali. V lastnem glasilu so videli najboljše agitacijsko sredstvo zu naraščaj in povzdigo jed note In list je začel izhajati kot meseč. ui Iv
I >11 sc ustanovitelji lastnega glasila niso motili, sc je kmalu Izkazalo, posebno pa takret, ko so se uazadnjaki in naši nasprotniki, ki jim je hifci^unša organizacija trn v peti, skopali 1 vso aito |H spretnostjo tia uas z namenom, da jednoto popolnoma ugonobijo, preden postane premočna S po-močjo laatuegi glasilu ni bilo lc mogoče uspešno odbijati napade naših nasprotnikov, temveč je bilo mogoče seznaniti svet z resnico. S pomočjo lastnegs glasila nismo imeli samo uspeh. da smo preprečili zlobne Slikane naših nasprotnikov, temveč posledica je bila, da jc začela naša organizacija bujno rasti iu cveteli.
Jednofciu list jc dobival vedno voč pristašev in klevelandska konvencija ga je spremenila v tednik. Tudi takrat so gotovi nasprotniki zagnali hrup in zopet so se pričeli napadi na sklep konvencije, češ ,da ae je sklenilo nekaj nepravilnega in ne post a v ne-ga. kar ho škodovalo jednoti itd., toda bIH so br« *ii*i»eštii, Kskor so nasprotniki videli, zdaj jc v ško do njim. tako amo se mi zavedali, kaj koristi jednoti in šli ?mo s po večanjem lista naprej, tako, da jc padal celo dnevnik.
Sedaj pa malo pregleda, tla vidimo, kaj smo dosegli s tem z osi< rom na razvoj in napredek jedito te. Vzemimo številke ter primer jajmo, pa bomo kmalu prepričani, kaj amo pridobili. Kakor se je razvijal, oziroma povečavul lisi, tako a<* je sorazmerno razvijala iu naraščala naša
služi, 1 »osebno če vmjfttevatiio, • veliko agitatoričn« dHo, ki ga
J vrši km ua&o jednoto in koristi, ki jih ima članstvo od dnevnika. Pri razpravljanju o tem problemu smo prišli do zaključka, da je tneba takoj nekaj nkrcniti. da ae temu od pomore, oziroma se posla vi dnevnik ua zdravo finančno podlago. Sklenjeno je bilo, da se prične kampanja za več na ročni kov, ker tl so nam neobhodno po trebni, obenem se pa skrbi, da sc list z boljša in poveča. \ tu namen je bil razpisan konici in potrebnimi pojasnili so bili raz-poslsni na društvene tajnike, toda žal, do dane* še ni bilo tistega odmeva, ki ga je bilo pričakovati. Svetovni položaj je spravil nekako iz tira ves prejšnji red in zdi se, kakor da se obrača sedaj vsa pozornost samo na Pariz ter da nimamo Aasa za ničessr dni-gega. Res je. da zanimajo dogod ki tia mirovni konferenci ves svet iu da se tam odločuje tudi O USd-di Jugoslavije, v čemur smo mi še posebno zainteresirani, toda za radi tega dejstva še nikakor ip< smemo pozabili na naio organizacijo in to ne bi siuelo oslabiti naše agitacije zo dnevnik in mladinski list. Ravno naaprotno. Kavno svetovni dogodki zadnjega časa nas učijo spoznavati, kako potrebne so dobre organizacije in pravo delavko časopisje in koliko dela in agitacije nas Že čaka za doaego naših ciljev. Mi nc smemo držati rok križem in mirno čakati kaj prida, temveč podvojiti moramo naše agitatorične sile in iti no delo vsi.
Dandanes ,ko sc vse tako hitro izpremiiija In skoraj skokoma na prednje, bi pač ne smefo biti nobena hiše brez naprednega delavskega dnevnika saj kaj takega si skoraj že več nc moremo mislili in mi bratje in sestre S. \. P. J., ne pozubimo ,da je " Posveta " edini pr/tvi in nfijbeljši slov. delavski list. da jc to vnaša lastnina, da ga izdajajo delavci v korist delavcev ter dn jo na«u dolžnost in losi na korist, da ga širimo Iii skrbimo, da isti zahaja vsnko šc tako skrito in oddaljeno naselbino iu v vsako hišo, kjer živi kak Slovenec aH Slovenka. Dolžnost nas ni samo da plačuje-mo asesment, temveč, da smo tudi naročniki na joduotlu daevullcler za istega agitiramo iu ga širimo vedno in povsod. Iff sc nc smemo ustrašiti onih, kateri morebiti popolnoma ne soglašajo % vsebino našega lista. Zaradi teh sc nušn aktivnost ne sme ustaviti in mi ne smemo Iti nikdar nazaj, tethveč vedno naprej. In čim več lw» naročnikov, tem boljši bo list In tem več gradiva * ho prinašal, kajti naša naloga je, da ga vedno izboljšujemo iu spopolnjujemo. Bodimo vedno no delu in nsš moto naj lxi; "Oim več naročnikov, tem večji in boljši naš dnevnik, in čim večji In boljši dnevnik, tem večja in boljša naša jednota 1" Vincent Oainkar, predsednik S. N P. J
Zdravniiki nasveti«

na, podobna ovčjim odpadkom 1"» štirikrat. Krasna je mla pe
Veliko črevo na obeh straneh trt <em "Bučelar," a tudi "Vem**, buha te Čuti kakor trdo. erj palec'uafculnih pesini" je bil prekratek.
drbela vrv. Bolnik trpi bolečine v trebuhu in navadn splošno slabost ga aamozast rupljcvatija, ker lire na zastaja predolgo v črevesu.
Zopet druga vrsta je takozva na atonična zapeka (atonie con-stipajion), kjer je stolicu sicer navadne vefikosti a jako poča* ua in ima slab duh.
Spatičnu in atonična zap^kr. 7.a odvisni od Živcev, Iri ura vua-v njo pregibanje (peristahh 'rev. Pri spastični zapeki so živci razdraženi iu preteč , aktivni;
V idelo sc je, da ima "Lira" iz-idno'glavobol in I vrtltne pevce in pevke : so pod
vsled tukozvauc izvrstnim vodstvom Jakoba Muhe. fmeniten je bil četverospev
'Mrzel vc.er," ki *ta <rs peli go-*podiČui Emilija Koenig iu Jennio Poglajen ter ;rg. J. Mtjljd iu Pred Zaluznik. Aplavz občini va jc bj! rako Imrcii. ,ti jc morala prlljub- j
Square". Tod« komaj so dospele luknja. Ouje ae. da ae gradita dve prve vrste ua omenjeni trg s,dvorani. V resnici p« bo samo
prve
handerom, pričeli so se izgredi in lena. vsa !»andera so bila pomendrana mi ilak. Izgredi ao postajali redno hujši in nazaduje se jc pričela
John Matjažih
Stranton, 111 — I>elavake razprava bitka, kot nu cvropcjskem mere so pod ničlo v tej okolici bojišču. Puške iu samokresi so Dru gin ju je pa že dvakrat šla pokali na vdeb straneh in nihče ni "over tke top." pazil, kam de strelja. Policija na Slovenci v tej naselbini žive konjib jc naskočila množico terj bolj raztreseno in Žive večinoma ne oziraja se na desno ne na levol Uven mesta. Imamo tri podporna lJ, ia či-ivoiiefi -p'>no i"'' ••'.-lopi 1 /uganjala konje v največjo gncčo.jdruitva, kateri se pa ne morejo
ti, —- Nič ma< j užiika '.ta ivicjjli tudi solistinji gdč Pokajen iu ga. Lcopoldina Ncmanič; p#va ie pela Prešernovi "Strunam" in ori lru#.:m . .• topu neko -<ngle£ko
vsled tegu je črevo skrčeno. Pri pesem, dočim nas jc gu. Nemani-atoniČni zapeki, na drugi strani, i ^eva osvojila / ' K .. nurinom." ce Črevo prcj/ildje jako počasi io Zadnja je priznana pevka zc več-
je ruzšlrjcno.
let, medtem ho se g'tc Poglajen
Iz gorenjenega pojasnila lahkote 'e razvija iu obeta biti dobro razvidite, da jc treba vsako vr»;fo <ooč. Oba sanuizpeva jc dobro drugače zdraviti. Ako je akutno, sprennljala na glasovirju ga. Mu-zavozljanje črev vsled prejšnje o- ha. — Ker pa razlika vedro mi-pcracije, vsled kile ali vsjed ka-. Ita, sta nastopila tudi moška zbo-kega izrastka, je potrebna opera- - "Slovan" i/. So. Chicage in čaja. Tukaj bi odvajalna sredstva "Siv«'* ia zupac
samo škodovala. Sreča, da
zupadne strani mesta: so ti i«»ba zbora sta žela burno prizna-
slučaji jako redki in jih dober;nje pri obeh nastopih, zdravnik lahko kmalu diagnozi Poleg petja smo nihali tudi iz-»•u. ker bi sicer bolnik umrl v ue hrane komade moškega iu ženske
kuj dneh. Pri spastični zapeki je
l'a tamburaškega zbora MJjire." treba | Društvu jc treba iskreno čestitat*
pazhi, da sc živci še bolj ne raz-1 na uspehu taraburašev in tambn dražijo. Kdor ima priliko, atorijraifte; flika^ka naselbina jc lahko najbolje, ila gre za par tednov v ponosna na ta godbeni zbor, ki sc posteljo; da vživa eden mesec ali! j<» vodatvom in poštenim pri dlje jako lahko prebavne "jedi zadc van jem g, Johna Webla v (mleko, kruh, krompir, mehko j kratkem čaau fako pomnožil In sadje brez olupkov) iu jemlje, obenem tudi povswl na stopnjo, zdravila. Med zdravili smatram da ae sme meriti o pfrofesionelnimi '.a najboljša za te Vrtite zapeko Igralci te vrste. In igrai?i in igral-uavadi 10 mineralno olje, ki so.ke so brez izjeme sami delavci in
Piže vrhovni zdravnik F. J. Kam.
Kna najbolj navadnih,* splošno razširjenih In najbolj zanikrno zdravljenih bolezni:
Vprašajte sto zdravnikov, k:t-ko ozdraviti krouično^apcko (zaprtje črev), in dobiti taste sto različnih navodil in sto različnih zdravil.
Iu Vendar izvirajo iz zapeke ra
jediioto: Po I »Učne druge bolezni 1 glavobol, ustanovitvi meaečnika se je začela! uervoanoat, sbadanjc pod košu, precej dobro razvijati, po 'apr*-1aMlboak mišic, slabo spanje, bole menit vi v teilnik še boljše, poj čine v želodcu, trohuhu itd. spremenitrl iz tednika v dnevnik Kaj narediti, ako trpimo nu je začela pa najbujnejše rasti in kronični zapeki? evelrti.	Vzrokov ra žalsko je lahko
To so dejsfva, bratje In sestre.'več. V prvi vfctf	tukozvaui
katerih nlkakm ne smemo prezre- mehanični vzroki, sprejem ali /a-tl. To naj služi za pojasnilo onim,! vozi ja nje črev, a!i raprtje čreve-ki nskakor nr morejo razumeti.; snega prehoda vsled novih l*ra«t-zakaj jednota izdaja dnevnik!kov, kakor so rak in drugi tum«v "Prosveta" In zakaj Im začela viri (Izrastki) Po operacijah v tre-kratkem«ii«lajati posebni list zajbiihu ljudje |s»gosto trpijo na zaimki v-lej s prijema *rev tadht
prodjaja po vseli lekarnah prnl rožnimi imeni: Nujal, Stanolind, Lupiid Pctrolatum itd. To olj« deluje popolnoma mehu nično, kakor ulje pri avtomobilu, Jtakor možu za črevo, i«1 fc Jahlco rabi v veliki množini. Poleg tega bi morali ]>od nadzorstvom zdruvriika jemati lok, ki sc imenuje 'Atro-pin Snlpliatc'' (1/150 gr.), ki ihia to lastnost, da omehča skačena čreva. Včasi pa zadostuje satno olje in lahko hrana za gotovo d 1-bo, dokler bolniku ui bolje;
Atonična zapeka zahteva dru 'to hrane; sočivje, grozdje s<4«to, Zelje poleg druge hrane. Pri rej brana nirna veliko opraviti. '(Do stikrat pouhigu drgne nje tllebu Ha, telesna vaja in bivanja na čistem zraku. Tudi za to zapeko je dobro mineralno olja poleg rrtz^ nih touik. železnih vin iu lekov, Ne pozabite na " Butcrinilk Ta blets", katere sem omenil Žc v prejšnjem člunku. ali < nauiesto teb, na domače kislo mleko, po«e-bno če Ima stoHeg slab «'uh.
Za hitro olajšavo pri daljši za-jH'ki so seveda dobri razni čaji in grenko vina ali "Blood and Le-ver" piiule, katere dobite i>ov sod advertiziraue, za stalno ozdravljenje sc pa ravnajte po teh navodilih.
Kdor tipi na zapeki, naj sc ravna 1 hi sledečem načrtu pri zilrav-Ijenju:
Zjutraj na tešče spijte dva kozarca tople (ali hliuine vode.) Takoj po zajutrkn idite na stoli-co. ako narava sili ali ne.
f'ez dnu spijte najmanj pol uklona vode.
Z\»či r semlte eno nli dve veliki žlici mineralnega olju (Nu jol, Stauolond, l.upiid Petro!a t um S/piibb).
Iz stolice lahko izpoznate, ako trpite no spastični ali atonlčni zapeki. ter se ozirajte na zgoraj o-menjene predpise.
Za slabovllšečo stolieo si kupite V lekarni "Buttcrmllk Tahlcts" .ili "(!ult<d", ki je nurejeno U strjenega mineralnega olja i*i bulgarskili bacilov yi se vživa kor žolica t jelly.
In ker se jc naš dnevnik izkasal nions), kar je jmgostn nelangitmo.
kot uredfit vo« neprei-eiijljive vred utMti t ozirom nn agitacijo za našo jednoto »mo pač lahko prepričani. da nam lat v veliko korist ludi mladinski list, du ne našte- kor so drugi.
imsrhno pri daljših operacijah ali pri večjih gnojltvah. Neka*
DOPISI.
Koncert "Ura" ja nudil obilo užitka
GhioafO, IU. — Koncert pevskega in tamhuraškegn društva
delavke 1 Tu jc zopet dokaz, koliko talentov jo v našem proletari-jotu in da umetnost nI noben privilegij kakšnega višjega sloja. Tudi delavci znajo razviti umetnost .Naravno«! očarljiva jc bila Kolinsonova melodija 'drami Re-ligion Frantaaia, katero jc udarjal moški oddelek. Žem-ki oddelek je pa imel na tem koncertu ^voj prvi nastop in izncuadil občinstvo % Mareiakovo "Nočno stražo." Zakaj niso fainbucg&iee 1 -.topile se enkrat ? — Ker ^mo Že pri godbi, ne "smemo pozabiti omenit "Pastirsko feoe.ni." ki jo jc igral tia glasovirju g. R. Oon-ples v zadovoljnost vseh,
Ko so bile izčrpane pevske Jn gudbeue točke, je presenetil ob-čiinj:vo g. Fr, Zalaznik s svojim komičnim kupletom v vlogi "Fi-jukarja Ivorla iz Ljubljane," vzbujajoči obilo smeha, ;i šo večji unieh, ki je res šel od srca. so pa izzvale njegove karikature, ki jih je risal na odru. Prvega je narisal VVilsona, poteoi so pa prišli na vrsto naši znani karukterji. med katerimi ie hil dobro zadet tudi Gajžla. V tlvasctih mmulah jc narisal trinajst karikatur, delal je takorekoč p<i bliskovo. kor je vsekakor rekord za umetnika te •vrste na odru. Upamo, da g Zalaznik ne zauetuari tega svojega talenta. ki so danes še tako redki n:id nami.
Koncert je bil zaključen s Kristanovo enodejanko "Kdo je bla zent'' Zabavali so nos noši stari diletantje M. Jndnič, Cliaa. Vesel, gdč. Jos. Ve »e lov a in gdč. Piree-va in drugi. Igra je dobro izpadla.
Po koncertu je bil ple* in prosta zabava, ki je trajala do polnoči. Pri plesu je igral orkester g. Petra Ahačiča iz Jolifta, ki tudi zasluži vso pohvalo.
Društvu "Liri" čestitamo na lepem tiapehu in želimo, da nas zopet kmalu povabi ua prihodnjo prireditev. Dokler bo "Lira" posvetila vse svoje sile le umetnosti In prosveti v duhu popolne nepri-stranosti. toliko časa ji je zagotovljen neoviran napredek in naše ljudstvo jo ho z veeeljem podpiralo in ponoeno bo nanjo. — If.
Collinwood, 0. — Vai večji an gleški dnevniki so že poročali o poteku prvega maja v Clevelandtt. Za vršil se je krvavo in sicer tako. kakor ni nihče pričakoval. . Na ta dan veČina delavcev ni šla na delo in drugi ao pa opoldan odložili delo. I* majhno ftte
Konji so podrli marsikaterega tako razvijati radi slabih delav-»troka ali žensko ns tla. Napade-iskih razmer, kot bi želeli. Poleg ui so se branili kakor so sc mogli tega imamo tudi "Slovensko iz. in nali. Koir-no je prišlo voja- obraževalno iu zabavno društv<>B št vb in oklopni avtoniobili M> istotako vozili brc/ je hiio na ulici.
Boj se je nadaljeval po Snpc-rior in Deveti cesti, ko jo voja štvo in policija izpraznila "Public Square". Nato je poiicija udr-la v glavni urad sod jn Matična stranke ter razbila in . pometala nit ulico vse knjige 111 sploh vse. Razbili so tudi okna ter m.- celo pisalni stroj.
Kdor koli jc imel le kako majhno s Varen rudeče bafve na sebi je bil napaden, brez ozira na oprti ali starost. -
Veliko število jc bilo ranjenih In'istotako titdi aretiranih, kjer sedaj premišljujejo posledice prvomajskega zborovanja, kateri ke je tako žalostno končal za delavce. *
Težko ranjene so prepeljali v bolnišnice in manj ranjeni so odšli na svoje domove.
Med aretiranimi je tudi bivši socijalističrii kandidat za župana C. Ij!. Ruthenherg. Aretiranih jc okrog dvesto.
Policajev je bilo ranjenih sedemnajst. Šestdeset oseb je bilo prepeljanih v bolnišnice.
>ili. kater | katere priredi veselico 17. maja v ozira, kuj] Pavel Naglijevi dvorani. Začetek ob scdnii uri -/.večer. Vstopnina za moške 50e, ženske vstopnine proste. Na tej veselici bo nastopil pevski odsek omenjenega društva iu sicer nastopi mešan zbor, ženski zbor in četverospev. Svirala ho Izvrstna godba. Tem potom se najuljudneje vabi v mi bližnja sosed uja društva, kakor tudi posamezne rojake, da se udeleže te veselice v najobilnejcm Številu. Za izvrstno vsakovrstno postrežbo preskrbi veselični odbor. J. S.
Clinton, Ind. — Slovenski dra-matiČui odsek "Sava" priredi dne 10. maja tridejanko — šulo-igro "V Ljubljano jo dajmo". Ta igra je vseskozi zanimiva, šaljiva In podučna. Vrši sc v nekem malem mestu na Kranjskem.
Ooobje:
Gašper Srebrin, imoviti posest
nik.............Teodor Holeva
Rotija, njegova žena . . .Christina UAiahne .	14
Marica, njuna hči........Johatia
Shneider. Pavel, ldapcc . ., .Frank Mazelj
Neža, dekla... .Terczia Oračiuer Izgredi so sc pomirili šc le po- Dr. Mirko Snoj .Frank Režišnik
zno v noč,	'notar
Tako se je končal prvi maj v j prva priča Olevelandn — v krvi, v kateri so bila pomandrana handera.
Tukajšnje Slovenke prirede 11. maja na Kastelčevi farmi piknik V koriRt "Slovenskega doma". Tem potom sc najiiljudnejc vabi vse Slovence v tnkajšnji naselbini kakor tudi iz bljižnih naselbin kot Oleveland. Nenburgh, Notting-bam, da se udeleže te veselice v najobilnejšem številu.
T^azrti ke tfioram pohVoln6»o tukajšnjerfl slovenskem ženstvu, ker je tako agiltlo zn "Slovenski dom". Kar tekmujejo med seboj, katera bo več storila v korist doma, kjer bo prostora dovolj za vse ,Slovenec v Collinvvoodu in -za vsakovrstne prireditve.
Stavba dobro napreduje in ho v kratkem času dograjena. Velika dvorana bo 70 čevljev dolga in 38 široka. To menda ne ho nobena
Lambfrt Bolskar . v .. .Bartl Žoubi dni ga priča .... Frank Rupnik
Pričetek igre točno ob sedmi uri zvečer. Vrši se v Chas. Meskevich dvorani, na sedmi ulici nasproti ( hrist. Pasavcnto dvorani.
Vstopnina: Za moške .r»0c, za ženske 25e, za otroke pod lfi leti
ir»c.
Po igri prosta zabava in ples.
Pri plesu igra klovenska godba na pihala, katera se že pridno vabi, da nastopi z najboljšimi plesnimi komadi. I.stolako se trudijo tudi vsi igralci, da nastopijo v svojih vlogah kar najbolje.
Tem potom se napuljudneje vabi vsa sosedna društva kakor tudi posamezne rojake v tej naselbini, kakor tudi iz bijižpjih naselbin, da se udeleže te prireditve v največjem številu, ter na ta način imvžijcjo nekoliko dobrr zabave, katere smo delavci istotako in
deljo popoldne v l>ško-ameriški dvorani na IN. ulici, e sme po vaej pravici prišteti uted one red
vama tukaj vrednosti in koristi, ki jih dobivamo potom naših II
wlov r ozimni na »plo&un i/obraz bo
Ko se je na «eji fl l*veiev*»ne ga odbora n tem razpravljalo, »e je dognalo, da finančni položaj naieva dto-vnik* nI «ajb«»»j4i in nikakor ua tak. k*fcvrin««s ra
rl ljudje tudi Imlj podvrženi ke prireditve v naši naselbini, pri ien» sprijemnm p«» operacijah, ka- katerih se človek res zabava in
ima tudi večjo, ako ne polno me-seveda ro duševnega užitka, vzrok Koneert je trajal dol»rc tri ure. zanjo. Velikokrat zahteva te vr ikl šopa hitro (Ntekle Na pmttra-
wm
na vetiku spomladansko veselico,
katero priredi
Društvo "Zvesti Bratje", atev. 89, S. S. P. Z. dne 29.
maja 1919 v dvorani dn^tva Bratatvo na Sygan, Pa. •
Zt^tik ▼•••lic* toiuo ob a url mi«r. Igrala b<xU IsvntM |odb«. Vstopala« m molk« 75. — Gospo la fospo4ltae tO prosto vitopnin«.
Prav uljudno vabimo vsa domača in sosedna društva kakor tudi vse slavno občinstvo, da s« mnogoštevilno vdeleža te naše zabave. 7.9 vsestransko dobro in točno postrežbo bode skrbel vesallčni odbor. Torej ne zabite *a ta dan. Prtdtte vai In ne aabavajte ir nami dne 29; maja svečar. — Na svidenje na Sjranu, Pa!	(Mbor!
m
Ura." ki ae je vršil *od«jo oe- rtu, detarcer je delalo e^ dan
Mehanična zapeka je reilka in se lahko dokaže
ste tapeks operacijo
liruas vrsta je takozvana spa-•tična zapeka (spa««iW* eoimtip* tioui. T« je najbidj navadna Vz rok je pogosto te#.k<» dobiti Zbn ki te zapak« so jako tanka aieU
«nu Je bllo jiet jeT iambumlke" ti*. dhs in Igranje ua glasotirjti ter komična eoodejanka p »!cg neka^ terik drugih zanimivoHi.
Mešan rlmr "Lire"" Je natopil itlrlkiat in nam j« bilo žal, rakaj^viiil, dokler ni doapll ua "Public
te opoldan so se vršila z bo rov a nja )»osameznih delavskih organizacij v raznih delih mesta. Največje zborovanje ae je vršilo v Acnie dvorani na deveti vzhodni eesti »Kast *th Kt.). Pri tej dvorani se je t odi voporedll sprevod, da koraka v notranji del mesta nc "Pnhlic Sq«are". V sprevodu je bilo na tiaoce delavcev, lalo-tako ao tndi Imeli pohode m) drugih stran' v mesto. V vsakem sprevodu je bila *eč vsakovrstnih MMMbnt Hpreviid «e je mirno
Oept MU.
ZASTONJ VVAKOMUt IONOORAT ZASTONJ
Sum« pomiftttte kskinc veselje sl lahko nabavite s tem fonogm fom domm. J9 trnežno in kras«" izdelan. Vam bode rabfivat va^o družino ia prijatelja brea esarih troAknv, pritem ne na lahko aan ?tte rasne petmi in celo lahko za-nteftote, ta fonograf itaa flat prija/ea giaskot, da vata arti»ti igrajo. femu troliti Henar za drag fonograf ho vam ta odpfs vi enaho ugodaoat. Te vrste #» nografi no prodavajn pn 010.00 i a relo ve/. Vi ai ff* tithho aa bavite rjiHtonj. to ne pravi {p dote ako «i naročite našo RAtl. ROAD WATTH uro. Tra ima tl kamnov (a Je janoVna ta 23 let trpeZno Izdela»»<> in kranno narejena vam bode mutantov« la sa ve/- let. Rid«>«J» je is fiacga jekta n* dn prav lahko drZatt rednt' nA*. T«* are s« navadno prodavajo po do 023-00 ia vm', ampak sa kratko dobo jib bomo mi predavati |io tnvarnilki eeni po 012.73 i" povrk tega bodomo darovali ZAHTOVJ ir<»ri omenjeni foaogrsf. Ml ae zahteva mo deaarja v naprej, p<SU*te nnm aa« 01.»si kot Jamstvo ia mrtailh 011.78 bodeU plavali kadar arejmeto blago aa dom.
Opomba.- Ah o kareKote ta nglaa ia Z" aam po*IJete n naročilom aa to ara dobite ne lo fonograf, ampak tadi *«at pla** i* 100 igel t«OI»«|.*OMA ZAHTONJ; aam poti jet* tel« vaota takoj, dob»te sm. '•nngraf ia 10 p(aA<- tn loo igel ZAHTOV«
__TiHtv fe daaeo po to nato aro. Hanlovit«:
BtrmOPBAN WATCH OO., 1000 MUvafcoa Ava.
rmc^oo, HJ-
'Mirto, polljUa MMM »amo
> MHMM	neMto
sicer le bolj potrebni, kot j>a dru
kateri »e vedno zabavajo ua račun drugih. Za najboljšo postrežbo v vsakem oziru bo akrbel vene lični odbor.
Ka svidenje 10. maja pri igri.
Chriatina Omahne..
Miluraukee,
"Sloga". «t. 1.
Wia. -
J. P. Z
Društvo H. je ua
tadnji seji sklenilo, da prispeva v niiljundoiarski sklad J. R. Z. $50 ln da kupi za $50.00 Victory Li-berty obveznic. Nadalje je vzelo inieijativo, da naj članstvo potom splošnega glasovanja izvoli novo glasilo, ker dosedanje glasilo "Slovenija" ne odgovarja temelj-' njSii načelom naše zveze. Naša zveza je ustanovljena na napredni podlagi, dočim dosedanje glasilo zagovarja zadnje čase najbolj ua zadnjaška delovanja. '
Poročevalec.
Chicago, 111. — V soboto, dne 26. aprila t. 1 ae je vršila prva konferenca pevskih društev iz Chicage in okolice za ustanovitev pevske zveze za srednji zapad. Ta konferenca se je vršila na poziv pevskega društva 44Sava".
Vsled različnih zaprek se niso mogli udeležiti te konference vsi zastopniki, katerih so se prijavili, vendar se jc ta ideja kljub temu pozdravila z največjim navdušenjem.
Konferenci jc predsedoval br. g. Skočir, član pevskega društva "Sava", ki je navzoče pozdravi! v imenu pripravljalnega odbora, ki je sklical konfarenco^er prepustil pojasnitev namena pevske zveze bratu Fr. Kcržetu, pevovodji pevskega društva "Sava".
Br. Fr. Keržc je izvajal, da je zveza pevskih društev v Chicagi in okolici potrebna, katera naj bi pospeševala petje in pevsko umetnost sploh, skrliela za potrebne pesmi in prirejala skupne koncerte. Kajti v Chicagi sami, kakor tudi v okolici jc veliko pevskih društev, katera so majhna iu jim je nemogoče prirediti kak boljši koncert in ker je vsako društvo odvisno od drugih, je radi tega naj umestne jše, da se ustanovi zveza, katera bi omogočila boljše napredovanje vseh pevskih društev, katera bi se izrekla za pristop v to zvezo.
Po končanem pojasnilu br. Fr. Keržeta so je razvila debata glede pravil zveze. Sestavil se je začasni program ter prgvila, katera se predložijo društvom, katera ae še niso priglasila
V začasni odbor ao bili izvoljeni: Fr. Košič, član društva "Slovan", predsednik; Friderik Za-laznik, član društva "Lira", tajnik; Joa. Tomic, član društva "Sava", blagajnik in Fr. Gotli-čer, član društva "Sava", zapia-nikar.
Društva, katera bi hotela na tančnejša pojaanila glede "Jugo slovanske pevjke zveze" naj piše jo na naalov:
Frederik Zalaznik, 3639 W. 26th St., Chicago, Ul.
jem govoru je nato prešel na de-lovanje, cilje in načrte "Jugoslo venskega republičanskega združenja". Govoril je tako prepriče-valno in jaano. da je moral vsa kdo razumeti, kdor je le sjiael nje gov govor. Kdor pa še sedaj ni ra zurnel. temu se ne more več pomagati Pojasnil nam je oatanjko. v kake namene ae je nabiral miljonski sklad iu v kakšne namene ae bo porabil.
Nekateri zagrizeni in duševno omejeni nasprotniki blebetajo vsakovrstne uesmiselue govorice okrog, sosebno o uiiljonskeui skladu in nekaterih članov eksc-kutive, češ da ti sami zapravlja jo denar in ne vem kaj še. Sicer pameten človek tega ne bo verjel, ker ve, da vse to izhaja iz nasproti uega tabora in govore to iz sa me Škodoželjnosti iu drugi, kateri lierejo samo vsaki demokraciji sovražne liste in potem rszna-šajo take gorostasne in lažnjivc govorice naokrog, kot samo sveto in čisto resnico. Seveda kadar je pa treba dokazati, kaj lepega, se pa skrijejo pod klop.
Nekateri, ki čitajo druge liste, pa ne morejo razumeti ničesar, toda skd jim pa pričneš razlagati, pa pravijo, 4a *« »ami dosti učeni, da ni potreba razlagati in pojasnjevati.
V spominu nam bo še dolgo prvi maj. Imenujem ga lahko tudi dau oži v I jen ja za državo, Kans. posebno za tukajšnjo okolico, ker ua ta dan so se Slovenci, kateri no prišli iz vseh bljižnjih naselbin ter se udeležili te proslav«, dobili pojasnilo v marsikaterih ozirih.
Tem potom se najsrčnejše zahvaljujem vnem govornikom za njih trud in požrtvovalnost, posebno še Filip Godini za njegov izvrsten govor.
Poročevalka.
Iz države Kana««. — Minul je prvi maj, dan in praznik zaved u c ga delavstva. Kakor je prvi maj, takorekoč začetek spomladi, ko se vaa narava prebudi iz ziui nkega spanja in oživi, istotako ae tudi delavstvo vzbudi na ta dan ter praznuje na ta dan, kpt pravi delavski praznik. Zavedno delavstvo po celem svetu praznuje ta dan, priveja shode ter na ta način očitno pokaže svoje upraviče ne zahteva. Kjer koli delavci niao bili i/./vnni ali napadfOi od naje tih hLukačev, vsepovsod sc jc praznovanje vršilo popoluoma mirno. Drugod pa, kjer ao bili napadeni ali izzvani ao nastali izgre di, kateri škodujejo obema atran-kama in ne samo eni.
Istotako smo praznovali v Franklin, Kan«, prvi maj skupno s slavnostjo. katero so priredila skupna društva SNPJ v državi Kana. V HC MC je končalo popolnoma mirno iu v veliko zadovolj-nost vseh prirediteljev kakor tudi udeležencev.
Na tej prireditvi je nastopilo t »ali več govornikov, kateri so »mm v kratkih besedah pojasnili pomen slavnoati. Imena vaeh go vornikov ai nisem zapomnile. O-menim naj le g. Martin fttefanči-ča. Anton ftularja. Jote Bratko viča. Anton Ruparja kot glavne ra govornika Filip Godina iz Chicage.
* On nam je v krasnih beaedeb
pojasnil pomen akupne društvene za «t a ve KNP.I ter "Slovenske ne rodne podporne jednote". V svo-
Cecil Bishop, Po. — Delavske razmere v tukajšnji okolici še niso preslabe. Preniogokop* obratuje vsak dan. Toda, kaj pomaga delavcu to, ker pa mora vae nazaj dati. Pri nakupu življenakih potrebščin, ker se ceue vedno višajo. Prej je bila vojna vzrok vsej draginji, in sedaj. . .f
Nekateri delavci so pa še vedno toliko slepi, da ne verjamejo v nobeno delavsko organizacijo, ampak drže se ae vedno onega, kar so v starem kraju slišali v šoli in cerkvi, da ae mora le v Boga zaupati in potem bo vse dobro; čakati mora, da uiu bo Bog pomagal, pa bo vsega trpljenja konec. Seveda, ko človek uuire.
Toda, pregovor pravi, pomagaj ai sam in bog ti bo pomagal. Pomagati si moramo sami iu ne-potrebujemo zaupati ali čakati od boga čudežev, ker doba čudeža je že minula. Pomagamo ai pa, ako se strokovno in politično organizirano. Brez dobre in trdne organizacije ai pa ne moremo ničesar pomagati.
Pri tem je potreba itudi. da pridno beremo dobre delavske liste iu čssopiae ter poučne knjige. Izobraževati se moramo ns vseli poljih in ne samo na enem. Izobrazba je nam istotako potrebna kot zdravje brez enega, ne brez drugega ue moremo živeti.
Radi tega svetujem vaem rojakom. da pridno aegajo po dobrih delavskih in knjigah, in s* nanje naročajo,, ter jih pridno čitajo iu razmišljajo. Xe poslušajte delavskih sovrstnikov, akoravtio inmjo nekateri jako sladke j«M-kc ier ae dobri ka jo. To delajo le takrat, kadar vaa potrebujejo.
Naročajte ae na prave delavske liste. Nobenega zavednega Slo-venskega delav«* bi ne amelo biti, da l>i ne bil naročen vsaj na cn delavaki Hat.
P. P.
na površje, de ae morejo akromno preživeti . Tudi zanje je zima iu no oživljajoča apomlad. Na njih obrazih se čita izraz boleaU. lu kedaj bo zanje nastopila spo mlad . . .!
Na Aurori, Minn., ao priredil! diletantje dve šaloigri in sicer "Raztresenci" in "Mutasti muzi-kan t". Obe predstavi ata bili iz vršeui z ozirom na razmere še do sti dobro. Občinstvo se je nauši lo še precej zabave. Vsa čast igral cem. da ao se potrudili ter v pri zorili imenovani igri tako dobro, posebno še tukaj rojene Slovenke, katere ao tako pravilno izgovar jale slovenske besede, kar se le malokjo opazi.
Matija Pogorele.
Wauksgan, 111. — Nastopil jc zopet krasni maj — kateri pa šc sedaj ni poMebuo —ter oblekel celo naravo* v zeleno obleko. V*a uarava je prebujena, vse se veseli.
Ker suio pa imeli v tukajšnji naselbini že preeej vsakovrstnih zabav in prireditev, je odbor društva "Sloveuaki narodni dom" sklenil, da se priredi zabava, ka-horšne še ni bilo v tej naselbini. 18. t. m. to je tretjo nedeljo meseca maja priredi namreč "Basket Bali" v prostorih 'Narodnega doma.".
Radi tega poživljam vae slovenske žene in dekleta v Nortn Chieagu in Waukegauu, da gredo na delo in da vsaka izgotovi košarico (besket) ter ga* napolni z najokusnejšimi jedili, r katere Ic premore kuhinja in kuharska u-metnoat pristne .slovenske gospodinje. Pomagale bodo a tem blagajni "Slovenakega narodnega doma", katerega potrebo uvidi vsaka zavedna Slovenka.
Vaaka, katere srce le čuti za "Slov. nar. dom" iu ki pripravi eno košarico, naj jo prineae v o menjeni doni 16. meja ob dveh po poldne.
Pričelek zabave ob dveh popoldne. Vstopnina prosta.
Vapored je aledeči: Igranje ua glasovir: Neatop pevakega odseka društva "Slovenski narodni dom", kateri zapoje nekaj krasnih slovenskih narodnih peami; točno ob peti uri lieitacijs košaric; obisedmi uri zvečer skupna večerja. Vaak kdor je izllcitiral košarico, poišče družico, katero ime bo objavljeno pri licitaciji košarie. katera mu je prcakrbela okusno večerjo ter večerja ž njo; po končani večerji plea in proata zabava.
Tem potom se najuljudneje vabi vae Slovence v Waukeganu in North Chicagu. da ae udelete te zabave v najobilnejšem štsvilu.
Tajnica.
In vae to ai moramo sami pribo, riti ln v ta namen potrebujemo slehernega Slovenca. Za vse Slo-vence je dotolj dela in ako bo-mo složno delovali, uspeli nam je gotov.
Apeliram na Slovence v zapad-id Penua. in vsa društva, da* se pridružijo našemu pravičnemu boju zoper aueksiste in imperija-liste. Vsakdo je lahko lzprevidel, da je JRZ Že veliko storila in še vedno deluje, du se državuiki Združenih držav prepričajo o pra-veiu- stališču Jugoslovanov in o pravih ieljah vsakega zavednimi Jugoslovana v tej kakor tudi v tamkajšnji državi, da huče pravo jltdako svobodo. Toda pri tem potrebuje naše pomoči.
Redi tega poživljam Še enkral vse Jugoslovane, da se pridružijo našim vrstam ter poiuagsjo in podpirajo JRZ, kolikor mu je le mogoče .
Jugoslovani v zapadnl Penua, Vai nu konftTHi' o v WiUock, Ps. dne 'JO. jnaja.
Tajnik.
okrol org. JRZ št. V zuzapadno Penno.	, j .
Akron, 0. — Drušstvo "Dolenjec", št. 170 SNPJ priredi 10 W.«Js t. 1. svojo prv • bpomladun-o vciclleo v korist društvene i»l;iga;!ie Ker j«« to «v'nja veselica p-ed splošno 'aušo' v d.* lav1 «.i|iio. so tein potom najuljudneje vn bi nc rojake v tc-j najini u.
'i/.i,;i okolic, da se udeleže te veseli 'e v polnem Š;evUu. Pri tej vesel'ei sodeluj j hrvuUka godba .ui piliula. Za m {boljšo postrežbo ♦•sat cm ozldu bo i*;rbel veseliti-ni <>c;bor. — Ve« licu sa vrši v diuštvuih prodorih na \Vash-in a'i novi ccstl.
Frank Ko jjahčiff, tajuik.
-7
0 pota. — Prvi mej . - Kak«, oži v I js joče deluje U beaads ns vsskegs Nsrsvs ae prebgjs in šc sama kliče vsakemu: "Zbudi ss. vatanil" Todt tukaj v aeverni Minnesoti nima vpliv prvi »aj ha nobenega človeke. Ko se v južnejših krajih vzbuja narava. drev-je poganja bratje In prve cvetke že evetejo Tuktj je denea. ko to pišem prsvs siblraka zima in veter ae poigravs a anešinkami v srako. Mrzlo je .. Meato oHv-Ijajoče spomladi prihaja mrtva aima tudi ra Hlovenee v starem kraju. Toda za zimo pride vedno spomlad In tako bo tudi še ze noš narod nastopila apomlad. oživlja-joča in todi naš ne rod bo vstal
Tuksj okrog je ves mirne Kdi-no globoko ped zeaeljo ne čujejo udarci krtmpov ia kjer ae ubogi deiavri trudijo v po tu avojegs obreza, da aprevlj« Ukor mogoče veliko železne rod*
Aliqulppa, Pa. Tem potom poživljam vae Jugoslovane v tej usaelblni In za padu i Penns. spluh, ds ae udeleže konferenčne seje JRZ, katera ae vrši 25. maja t. 1 v Willock, Pa. Posebno še opozar jam zastopnike okrajnih organizacij J-RZ, da se gotovo udeleže te konference, ker imamo na tc, konferenci veliko važnih stvari poaebno še glede nameravanega piknika in konference 4. julija Na tej konferenci moramo dolo "iti naselbino, v kateri ae bo vrši piknik. lTkreniti moramo tudi glede govornika, katerega namera vemo povabiti na ta dan.
Poživljam vse rojake, kateri le še količkaj čutijo za avoje roja ke v etari domovini, da ae pol mi številno udeleže obeh konferenc ter ua ta način pokažejo, da odlo čno protestirajo proti gretieŽlji vim namenom Italijanskih anek m iato v hi imperijeliatov, k stari, hočejo na vask nsčin ugrabiti najlepše dele naše rodne zemlje. I Pristopajte v JRZ in tint ena v-Ijajte o k rajne organizacije JRZ v naselbinah, v kateri Še nI podobne organizacije. Kajti čsai so resni in ne smemo več samudM nobene ure. Kej^i uaods našega naroda ae ravno aedej odločuje, bode II proat na avoji zemlji sli ps še proden v nedeljno solno*!, v kskoršni je morsl ječati le sto-letja. Poleg tega »o pa ne delu <'c reakcionarni elementi v atsrem krajn .kateri hočejo ns vsak način Izkoriatltl sedenju altuseijo za utrditev sistems slonečegs tis ns udnjeških arednjeveških tradid jab To morsmo preprečiti na vsak način Preprečiti moremo, tla bi bil neš nerod še nedelje izkori ščan od ImperijelUtov, pa uej A bedo <ti kdorkoli hočejo
Naš narod mora biti prost, in sieer v polnem pomenu beaed* Ne ampak sn
več auženj drugih	_________
nvoj aiHipodar. da Im mu odločal popedena v o avoji UModi.	mirovnega programa. To
Ohiosgo, 111. Jugoslovansko vprašanje je edeu najtežjih problemov V današnji dobi. Od njega pravilne rešitve zaviai v veliki meri bodoči mir narodov v Kvro-pi. Ob tej kritični uri ugružavu iuiperijalistična politika bodočnosti jugoslovanskega ljudstva. V notranjosti jugoslovansko države pa ao na delu rekacijotiarui elementi, ki skušaju izkoristiti sedanji položaj za utrditev sistema slonečega na nazadnjaških, sred-ujeveških tradicijah.
Kakor zgleda veliko ne moremo-pričakovati od mirovne konferenca v Parizu, kajti ua 14 mirovnih točk predsednika VVllsoua »e osla li mirovni delegati malo ozirajo. Toliko hvaliaano samo-odločeva-nje narodov je bilo davno pokopano. Zmagovalci se drže devize: Delimo ai med aeboj:
Ce bo seveda oatali pri zaklju '-kili pariške mirovne konfcrcncu, je drugo vprašanje, kajti mirovno pogodbo bodo ratificirali razni parlamenti, ali jo tudi ovrgli.
V kolikor ae je moglo do sedaj izbrati iz razuih poročil iz Pariza, je velika četvorica že privolila v to, ila Italija dobi Gorico z Gradi* iko, Trat iu celo latro ter menda velik del Krunjake. Če ostane pri tem, bo to hud udarcc za Sloveli ce, za katere ae ofleijelua srbska vlada Jako malo briga. Zdi se, da ie to precej uaodno PaalČu, kale remu Slovenci in Hrvati ne zaupamo dosti, kajti o Pašlčsvi po litiki glede velike ftrbtje sc slišijo čudni glssovl ki pontsvljsjo njegovo politiko še v bolj čudno luč.
Oslabitev Slovencev lu Hrvatov bi bilo velike važnosti za Pašičtvo politiko, kajti ravno Slovenci iu Hrvati bi bili velike važnosti Pašičevo politiko, kajti ravno Slovenci lu Hrvati delajo največ preglavic« monarhUtičuim inte reeom, in kolikor bolj bodo Hlo* verni in Hrvati oslabljeni, toliko varnejše bi bila monarhija.
Kakor sem že prej omenil, j« še ena višja inštane«fc ki bo pregledala mirovno pogodbo, jo odo brila ali pa zavrnila. Za naa ameriške Jugfmlovane, kl tvorimo naj večji del Jugoaluva^iov v Imizem stvu, in kot taki imamo tudi svoje Imercae V tem, ksks bo vladna forma v novi jugoslovanski drla-ri in pod katero vlado bo upadal en aH drugi del, Im ta višja in-štauea kongres Združenih drftsv, Radi krivic, ki bi ar atorila našemu narodu, imamo pravico pritožiti ar na kongres, lmsa|n provlef protestirati preiti krivičnim' sklepom.
Ml, <ftigoftlovsjii. moramo or«a oizirsti v«n> nsše	Pov«*dot|
morsmo svetil, de je bile nešs \ntr\m za Ideale pravičnosti, za-14. tofkah WReor
POZOR ROJAKI!
Soduj i
■■ , iluidnio zimo. Te vrste dim l4>trnocc) so seio imenitne, poslnvijo doli
»riprovite so gorkolo vaših e vrste peči uli (Pipclcaa
^tp v kleti in lete lnhko Mi jam*
r.
c čus, du so ss prihodnjo sitno.
grejeju vse zobe v vaši hiši." Kurile uli i, trd« in mehki premog in tudi drva v U pe cMmu te peči sa 13 let. TuroJ kdor želi vredili in postaviti luk Fur-tiuce |>r0 v svoje poslopje mu dumo čus su odplučevanje do prihodnje zime, tako, da se loftko reprlču o vrednosti peči predno o pupolnoniu plača.
Mi sprejemamo Llbertv Bonde in jih [ilučumo po dnevnih cenoh uli |m Murke t Pričo, i
Pri n«i dobite rta rasj vaakoVrstno lelesnino in tudi pohištvo.
STONICH BROS.
CHISHOLM - - MINNESOTA
PIVO PIVO PIVO PIVO PIVO PIVO PIVO PIVO CITAJTE PAZNO!
__	Tu j« nekaj nanaTadnaga!
• kujln » »nilvtkMi ]••»»•« MH«Wt »sd» •Ut TŠ9II »•■IftHlh |M'»«l|iUuv. mURIH« i>Mv*a«n» l»»k»
___i-I v o. Vino. iftskls aru«« i>Ua4* nlvV »Mil. Umi«
pomUlU* ktkn dru« •• ».• |>UU« Smm« In * wi»«mi» drUvnfc •« sfMi m piuSav»tl. V*mk k dur !>•«• U MUs*« »iJlH l«Sku wir«ll i««*. V t) k nit* j. vm iVTiinu kako a* to Mf li» pr«v nobeni!) »UnojiU no kodoto lm.lt »ho vnoto *IU«
Sovnitknr lltta hov« T« knilnn vaobujo «lv» •I lahko dom« n«rodu« pivo, v
l»ovc4<ino kako a« lo anilolko. labko Imalo
nlh «naml
Union Practlcal Co., 1065 Milwaukoo Avt., Dapt. 36,
I Ckicago, 111. PIVO PIVO PIVO PIVO PIVO PIVO PIVO PIVO
Možfe ln žene
Ns delajte napak, čemu ne bi vedno rabili najstarejega, zniošnsjšega in skušsnsgs Izvrstnega zdravnika tokoj ob prlčetlku—38 Ut šs zdrs vi tiaoč« ln tisoča bolnih ljudi rsz-ličnih bolezni. Zdrsvniks, kstsrl vsm lahko natančno povs kjs js vašo bolezen brca vsa-uegs dvoms. Nsjsmlrnejš« esns, Izvrstno zdravljenje pri nj«n, boljšo kot pt kjsrsl-koli drugem speelsllstu. Brezplačno sdrov-niš k a In slsktričns prelaksvs vseh slučsjlh. Nam lahko povete ksj vsa boli v vašem meto-rlnskem jeziku. Vas k s bolezen mors biti ossbno prslakans prsdoo ss pričns ^dravltl.
D0CT0E B. 7. MULUH, -411—4th Av«. PitUburgh, Fa.
čfltrtoposlonj« od Bmlthlfsld ulico, nssprotl glsvns nošts. IJ R AI iNK GRK SO; od • do «la ob nsdsljah pe od 10 do « art.
! Glejte pszno zs ims ln Številko.
i %kn V* n i
Mo eatijlu na« »«l »—tovJn ml ^»m
|U in i» mlalltf, d« niao v,.dol , i, nam JOi vrnlU nn nn*a a»fn*k«.
NOBENA »TVAg NK PRgKOBI NAŠEGA NAČRTA.
Na« nalri i« ia. da a. aaml v valom 4,mu ruato • vollkl *r#dn».ll nailk «avliav, ka-kortnlk M dobita dmaod nn loj «onl Tn M tavljl, kniova notrabu|oU |»H MMMMM sa« n vrndnm v»«n«nn Sn labkl, ma4«l, emrtifSt. Man oMIk« » atelno Ur v« In tr»ntnt ■ mo#«lmi oodelntt sni Mm*. On nnr t«k I lav aa 2tll noal k«»4 J »It I *» drvntti <.»U»»	a
VI NIČ nt IZOUSITI.
Mi »' rthuvamo t* vm hill a«n4n nneroj. Oboit. In Hfc nr*n«rjni<# a drvIS, kl ainnai« >» II «• d« ll •• In vUoM bod-ta. da »o nnjboljli la vrala f«v.,ia u tadl av«am nHlaUtK« FalUlin snm val. In	nsa. i«van
r.tloltu Slo * anantkak M »Tinina. nalt»f »mi	(*	da «• aspl
« V	vr^MMi .mnndU 0.t-aafc M il eUliU MMnrlo. ko
d»MU lavlia. CUIU la dano. kar M Uradna HMiodba n« bo dalso«!rajata
BURNS MEADS CO., DEPT. «3, CHICAGO, ILL.
bu..............................................................—----------
pa «« najložje stori, sko prireja-•no po vnrh iiaaslbliish pr«»t« o 11 • ditKle. us ksterih ne naj aprejme |o remdueijft in odpošljejo ua m. natorje in kongranmai^ distrikts, v ksterem a« vrši shod.
Tak shod priredi okrožna orga tiizacija št. VI skupno • hrvaškl.n epubl iranskem odrušsnjeio v Chicago v nedeljo II, »"aja ob Z, url |M»p<ild«n v veliki dvorani f1lzennkega Hokola. ns Anhlsud \ve. blizu 1« cw»t*. Ze to izbrani Mllmr je že vne potrebim preakr-*l in pripravil b«»gat program VajboljSl kuvor nl ki I»«hIo nant-i-pili In povedsll jsvnontl o polo-
žsju. Hhod bo Informativnega / n u čaji.
Slovenci, kl nmo poni aH rned Jugonlovsnl prvaki v republičau *kem gibanju, poksUum brstom Hrvatom, a kako aolldsrnostjo -e iMirimo zs praviee- Jugtsilovsnov. Prldke ns aliod. pripeljite avoje prijatelje, imksšlte a avojo navzočnostjo In mirnim vedenjem ue nhodu, VM-m onim, kl so proti avo hodi naroda, da j« narod odušsv-I jen ze avojo kvobodo In ne pozna nolieiirga kompromisa.
Vsi ns »brni v nedeljo. 11. uisj« t PMaenakem HokalMf
R^publiksnec. -
Najvcžji slov, zlatarska trgovina » f^t Frank Cerne
6033 St. Ciair Ave., Cleveland, O.
||*kicr«, A« »VAA P« mini. n«ko
lavalj »» Ifrv ban J»*J*' Kr« ^orKeroba* [V^ji.tOL*
U\ ne la ataaaka ara, pralaaa ia medaijoačka v.ib Hlor. Jeduot ia Zve«, broAka, aapaataie«, diamaataa prstana io lavalirje, varifiee L t. d. I OPEAVLJAMO: ara la drugo aUtaloo po nlrkl cmL
ZTiano vam je, da ae sedaj čas meri na uradne klaftre ki so eno uro pred aolnčiio pratiko. Dobra stvar tega sistema je, da dobimo naše plače eno uro pred čaaom kot ga je bog du!, slaba pa, da suio dve ali več ur pred naravnim časom "broke" kljub temu, da vselej, kadar pride gospod evenk k nam na obisk, pojemo tisto: "To love, to get, to hold you . . Yr tem "no mau'h Ume" se pasemo po regrutu, odkar je "frce luneh" iz salunov odšel v slabšo večnost. — Koncert društva Lira se je po lepi stari navadi začel točno eno uro pozneje, solnčui čas. /daj bi seveda radi videli, da vam povem, kakšen je bi). Ali right, pa bom. Po mojem okusu in z mojega stališča in vi diku: zanič! Nisem ga namreč okusil, nisem ga videl, ne slišal. Kuj me briga stotine srečnih obrazov, kaj mi koristi petje vseli slkvčkov, škrjaučkov, angeljčkov iu gozdnih vil in sviranjc sume nebeške baude, ko som bil pa jaz obsojen v pred pekel, (za baro) kakor tiste grešne duše, ki niso ne zu t«, lic zu oni svet. l*rav toliko so me vpoštevali in prav to-iko dostopa sem imel k vsem dobrotam koncerta iu veselice, kot republika San Marino k fuirovni tonfcreiK-i. Naj le hvali koncert onih fttii-i ali petsto ljudi, jaz bom pa zmerjal iu kiknl prav dn pri-lodnjego muja. VI še ne veste, kako žleht sem laiiko, če hočent »iti. Magari Če vse stotine navzočih izjavijo, da je bil koncert ali right iu "A—No. 1". jaz bom pa vedno enoglasno glasoval kontni, samo da predlog ne bo soglasno sprejet. V demokratični dižavi op tudi priziv manjšine nekaj šteje. *odo vedeli v prihodnje mene zu-pirati v zunanjo temo iu diui, kjer je škripanje — registroV, medtem ko drugi zobljejo veselja, slavo in glorijo, kot vrabiči in petelini, pomešani s Čiknami Iii golobicami, zlato pšenico na dvorišču.
(»d sume ihte, fovšije in feržiua-ge sem sklenil nič več ue podpirati domače industrije, ampak na prcgel bom zopet moj stari luft-sif in hc ponudim /.a čit-urednika lepi dami v Nevv Yorku, ki namerava izdajati letnik. Dnevnikov, tednikov in mesečnikov imamo že itak preveč, kar manjka ua naši literarni njivi, je dober letnik. Prva številka izide enkrat v letu 19'it) in priuese med drugim vae novice s pariške mirovne koitfe-rence. S predori vami se je že pričelo in jaz imuni že /a pol kolone gradiva v šparoveu.. V Chieagi itak ni več živeti, ne za bogove, ne zu ljudi, ne za kozle. Ves dež bo izcurc-1 iz oblakov pred prvim julijem, du bo suša potem gotovo perfektna, strele goreče v »rez u je -jo, slana pade vsako drugo noč, da so še Hasputiuove koprive po-zeble, drevje zeleni in cvete kar po sili, različni gimpelni pošiljajo bombo vkenavhkriž, kloštre iu bogove morajo čuvati dopelteifre in detektivi in zastarane i pečlarje ženijo in poročajo, ne da-bi jih kdo vprašal za dovoljenje. Vse je tako rcbciiš in holjševiško and everything. In to naj bo frej kontra! Pomislite, celo* nieni so čino-rokoviijači poslali "baby-bonibo" in "baby-euzl". Bomba je eksplodirala brez nevarnih posledic, ker šeni bila prav zrela lu dornsčcna, "cuzl" sem pa spravil zu v*e slučaje. . .
Če se z lepo mamico še nerojenega letnika v New Yorku dogovoriva in Zglihuva za čif-ureani-štvo, predlagal bom, da ne ves bixnes premufa katn na jug, kjer zorijo zlate orančo iu v lahnem morskem vetriču šepetajo elc-gmi nt' palme, v vbečih mrežah pa se zibljcjo žarnooke senorite. Moja inieijutiva se bo glasilu za mcstecc Suh Diego v falifoniiji. Jc namreč le dve milji od Mehike kjer b</Ho saluiii tudi še po prvem juliju v najlepšem cvetju . . .•
Gajžla.
Podružnica
COLUMBIA GRAMOFONOV
ia granofosakih pili. Biovanakih ia drugih. Prodajalno ua lahko ae •c/na odplavila 1'iAito po etuik, kateri so Vam potije brezplačno, ali pa oaebao vpraAajta za e«na predno drugod kupita.
Maj bolj te blago	HajnJJJa oaaa.
I Edina Slovenska Tvrdka
Zastave, regallje, znake, kape, pečate, la vse potretttlae za drosi. ln |ed
Dalo prvo vrsto. Cona niake. SloveAake canika foiiljooaa aaatoaj.
F. KERŽE, 2711 So. MUlard Avenue, Chicago, lil.
Imam v zalogi novo kr aaj rila la oenlk< harmonike, tri vrat no, dvo^laage, s ravnim okovanim driajom, delan« nataučao po LUBA80VKM N AOTNII; kupojam in prodajani tudi itars ia rabljena harmoniko, kakarlnegskoli irdtika, kakor tudi nova mehovo, kovčege itd.
ALOIS SKULJ,
929 Epsllon Pleče,
Na|več|a slovanska tiskarna v Ameriki |e
—Narodna Tiskarna—
214*414* Ha« nlaid A?**le. Cklea«e, DHaola
Mi tiakamo r slovenskem, hrvaškem, slovaškem, šeškem, poljskem, kakor tudi t angleškem in nemSkem jeaiku. Naša posebnost so tiskovino aa društvo in trgovee. —e mm ~ "PROSVETA" se tiska v nafti tiskarni
mcibtharalcSl.OOOoSS.eO
"ž...svilcce srajce S3.I0 «oS.«0
Predno kaj kupite,
oglejte si našo trgovino.
F, K. Ban
5920 St. Clair Avenua, CLEVELAND, 0.
Izdelujemo možke o-bleke po meri in po najnovejšem kroju, vedno nizke cene pri nas.
V zalogi imamo tudi obleke za dečke najnovejše mode, trpežno blago.
NAPRAVITE VAftO PIVO DO MA ZA 220 OALON.
Cenjenim rojakom širom Združenih držav, kot izučen in stari mojster v stroki rezilnega in brivnega orodja, da brusim britve, škarje, ter sploh vsa kar režo in kosi. V zalogi imam nove britve, ikarje, brivne stroje, (Safety Razora), ter sploh vao brivno pripravo. Kar ne razpošiljam cenikov, naznanjom rojakom, da prodajam jam-čene britve od $2 naprej do flO.
Pozor! Za lovce imam v zalogi puška, popravljam pnftke in samokraae. Pri naročili ne amete pozabiti priložiti vaš natančen naslov. Za natanjčnejše podatke se obrnite na zgoraj označeni naslov: So vam priporoči edini Slovenec v tem poslu.'
To ui mehko pivo ali ncar beer, temveč pravo močno okusno in penasto pivo. Mi vam preskrbimo ekstrakt hmelja in malta' 'Vicioria'. s kuterega >i potem izdelate po našem navodilu izvrstno pivo. Cena ekstrakt u za 14 galunov Lager pivo je $21.00 zn Por-ter pivo 1 več. Delati pivo doma in pošiljunje ekstrnUta je dovoljc uo. Pošljite denar in mi vam pošljemo pištnine prosto blago.
Vietoria Supply Co. 656 Mor-ten Bld'\ Ncw York. N. Y.
Klobuki najnovejši
črni, aivi, zeleni in rujavl, po $8.00— $3.60, $4.00, $4.60, $5.00, $5.60, $6.60.
. BRIDGEVILLE TERRACE
Plan No. 1 in Plan No. 2, je moja last in ni agencija.	!
Imam še okoli atiriato (400) lotov na prodaj. Cene !
ao od $110.00 do $600.00. Prodajam na mesečne obroke.	I
Kupcem pomogam ata vi t i domove. Prepričajte se!	!]
Sedaj jo priložnost sa narediti lop dobiček pri tej	!;
kupčiji. Neodlagajte!	%
Tukaj, v Bridgeville, ao tovorne in premogo-rovi.	j!
Meato lopo napreduje in ima bodočnost. Pridite pogle-	«!
dat, ali pišite takoj za pojaanila. Kupite od lastnika in	!;
angentov zaalužek oatane v vašem žepu. Naalov:	Ji
FRANK SCURICH \
Real Estate — Notary Public.	§
BRIDGEVILLE,	. PENNSYLVANIA. i
6205SICIairave
POZOR ROJAKI!
1S2S W 22nd St.
CHICAC.O. ILL.
TelenHaae Canal 47SO
ukuaena in s drtav nira dovoljenjem
Alt ata al kuptll Delnice od American Amusement A Thoatro Co., ko »o ne Vam nudile po 11.00 vsaka n«l katerih j« danes evna 11.25 zakaj zato ker Druiba aedaj vlaatuje 4 HtedstttČs tn keT steni Drnitrtna vrednoat raata In satoraj seveda ni Dclnice ne morejo ostati na eni ceni. Toraj ali bosta ie čakali da kupite Delnico ko bodejo draije, na od-Innajto nu jutri ker bodo mogoča pra-t»o7.no naročit* *e dnnoi. Rojaka, kateri ao v blitini Pittaburga, vabimo tla ni »tvar osel no ogledajo in prepričajo o vaem za pojasnila pišita na
JOHN OAHORICH. 12» ti.kew.ll Bldg., Piluburgk, Pa.
T« je najhfiljKa in najbolj popoln*. fcii|l,'u ra |»rtu<'enja angUtiMne ln n< («i emelo hiti iloveniikrga naa«ljenrii ki I.i lo kti|i^e n« imel.
knjiga t rito ln okueno r plalnn va rana M30 ■(rani), velja $l!.S0 in ja dobiti pri
V. J. KUBELKA,
IWO W 11Mb HI.. Na« Vora, N T.
Ip«r<*« ve*kln

Kila umori 7000 ljudij na leto.
THE FIRST NATIONAL BANK
CHISHOLM. MIN.
A
Mi aprejemamo vaae vloge in druge bančne posle. \ > Plačamo po 3% na hrsmilne vloge.
LA SALLE SAVING BANK A TRUST CO., : -753~lat Street,	LA SALLE, ILL. o
j O. M. B1N80N, Caahier. ..................................................
NA PRODAJ skoraj uova
i lnoiostična harmonika, dr^uj uu stopnje, li! baaov. cena z uovipi ho\<legom vred *l(k)tKl, na d 11 Ije • »»nim l.nbieh-cvo. češkemu dela, tudi chromatična. raven drisj.
i m so v v treh vrstah, jako do bro ohranjena, cena	Na
/ahtrvo |K>sljem tudi sliko teli bMrna>nlk. Pišite ns Alojs Skult, 323 Epsilon Pl.. Brooklvr, N. Y
. !.«),)«t
NAROČNIKOM V POJASNILO.
Ze oglaae ao odgovorni lo ogla »evslcl aami. Mi ne sprejmemo do njih nobene odgovornosti Vnak kdor kaj kttol is oglasov in de mu nI všeč aaj sam tebi pripiše Vsako odgovornost in posledice naj noai vsak sam Upravnutvo lista
Cx 8E ZANIMATI: ta svetovne p°OLEJTE NA DATUM pfde« , dogodke, delavski pološaj, dogod- šro**	"Proavetu" ln
ko v stari domovini in Ameriki ln Pr«Pri«&H sa boste, de vam je ie vam je potekla naročnina, jo ob-	potekla
j novite nemudoma, da ram bo list V vojuovarčevalnih ie vbodoče rodno doeUvljaa. je denar najboljše naloien.