v Združenih državah Velja, za r~m leto ... $6.00 | Za pol leta $7.00 i Za Ne« York celo leto - S7.00 •il Zi inozemstvo ieto TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 303. — STEV. 303. GLAS List slov enskih .delavcev v Ameriki. I- The largest Slovenian Daily in the United Stfitw. □ limed every day except Sundays . and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offics at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3. 1870 TEIAFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK. FRIDAY, DECEMBER 28, 1934. — PETEK, 28. DECEMBRA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XT.TT POMEMBNE IZPREMEMBE V ZVEZNEM RELIEFU ZA VSE DELANEZMOŽNE BODO MORALE V BODOČE SKRBETI UFRAVE POSAMEZNIH DRŽAV Ud arec proti nemškim monarhistom WASHINGTON, D. C., 27. decembra. — Zvezna vlada je danes izjavila, da bodo morale vbodoče podpirati posamezne države vse nezaposlene", ki ^.o vsJed bolezni ali starosti nesposobne za delo. Istočasno je bilo objavljeno, da namerava predsednik Roosevelt sestaviti nekakšen "elastičen" proračun, čigar izdatek bi se dalo omejiti, kakorhi-iro bi se izboljšal gospodarski položaj v deželi Danes so se vršila važna posvetovanja, pri katerih je igralo glavno vlogo vprašanje zveznega in državnega reliefa. Administrator zveznega reliefa Harry L. Hopkins je sporočil, da je bilo danih posameznim državam za mesec jan,uar $136,791,000, za mesec december pa SI 51,000,000. Zvezna vlada se bo omejila na dobavo de'a nezapo- | ABESINIJI slenim. — RoDsevelt se bavi z uravnovešen jem I ODUTT If A I\I A proračuna. — Ameriška Delavska Federacija na-! aRtll VUJIlA znanja, da je v deželi nad enajst milijonov neza- | NEVARNOST pos!enih. — Plačevanje podpore bo sčasoma po- j pc'noma ponehalo. Obe stranki se medse- bojno obdolžujeta vojnih dejanj. — Italija zavrača vse obdolžbe abc-sincke vlade. Ženeva, Švica, 27. decembra. Poročilo, katero j<» prejel tajnik Lige narodov, označuje položaj na meji Ktijopije (Abe-sinije) in italijanske kolonije kot skrajno resen. To poročilo! dolži italijanske čete, da nameravajo prodirati proti Ado in (Ju« rlogubi v Ktijopiji. Že prej je vlad«« v A« 1«lis A baba obdolžila italijanske le-talee, da so na (riicrloguhi metali bombe; italijanska ar-« mada pa je bila obdolžena, da je zasedla I "ardor. r> .1 r» i i «v • . . .i » » i • i i Neko poročilo iz Kima na Po povratku iz Bele hise je izjavil Hopkins, da|1||jliikw liaro(lov ]m za_ oodo do I. februarja črtani iz zveznega seznama] vrača trditev abesinske vlade vsi delanezmožni in njihove družine, ki dobivajo se-!111 Abesinijo, da je nje- daj zvezno podporo. V tem se vidi nadaljno prlza-T ttnimi,1a. ^V11? ;' itaHf»- i -lil i -1-1 T sko ozemlje, vsled cesar ltali- devanje vlade, da odpravi direktno pomoč oziroma poaporo ter da je njen namen preskrbeti ljudem delo. janska komisija ne more nadaljevati svojega dela za uravnavo abesinsko-italijanske meje in bo nadaljevala svoje delo šele potem, ko dobi od Abesinijo zadoščenje. Italijanska vlada zatrjuje, da je bil v Afdubu Že več let sedež italijanske gattiizije in ravno tako tudi v Ualualu. nessee, ki bo brez dvoma izvoljen za speaker ja po- \ Itali'a tu,li .0,l1l?;:lu.> ™vraVa l___|___|_____.__ J r [trditev, da bi bili italijanski letalci bombardirali (juerlo- Predsednik Roosevelt je danes študiral zahteve, ki jih bo stavil zvezni relief zvezni blagajni. Od teh zahtev in od izdatkov PWA bo odvisna višina proračuna. Za delanezmožne bodo pač morale skrbeti posamezne države in sicer s svojimi lastnimi sredstvi. Konference v Beli hiši sta se udeležila po le & Hopkinsa tudi tajnika Morgenthau in Ickes. Nocoj jje obiskal predsednika kongresnik Byrns iz Tennessee, ki bo bre; olanske zbornice. Ha gubi. V Liginih krojili se boj se bo spor Še bolj poostril zaradi odkritja petrolejskih zalog v tamošnjem ozemlju. Za- Hopkms je rekel pozneje casniskim poroceval- . j . 1 , • J. , ., 1 v , . , , . 1. N , . • Bolivijo m Paragvajem do voj- cem, da so bile place, ki so jih dobivali delavci pri zasilnih delih, višje nego je znašala podpora, nikakor pa niso bile tako visoke kot je poročal Narodni industrijalni konferenčni urad. imi(>KO japonskih častnikov, ki Urad je izračunal, da znaša razlika petdeset od-( vežbajo vojake, stotkov, dočim znaša po Hopkinsovem zatrdilu le petnajst odstotkov. ne, katere lie more ustaviti nobena diplomacija. Italijansko časopisje tudi trdi, da 'ima abosinska armada 200 SMRTNIH NESREČ ZA BOŽIČ WASHINGTON, D. C, 27. decembra. — Danes I „ „ . . , - . • u , . . r- i rii vi | \ Združenih državah je Ho- je izdala American rederation or Labor poročilo, v | zahteval nad 200 človeških katerem pravi: — Industrija ni mogla preskrbeti de-i žrtev. 8S ljudi je izgubilo živ- h nezaposlenim moškim in ženskam ter je vsledte-! Ui>nje pri avtomobilskih nesre- , . t lili 11 J 1 eah; 25 jih je bilo ubitih; 24 p-sedaj naloga vlade, da da vsem priliko za delo jih je izvrAilo samomor; zgo- in zaslužek. | relo jih je 22; 12 jih je utonilo; Nadalje je rečeno v poročilu, da je bilo meseca oktobra letošnjega leta v Združenih državah okoli i 1,495,000 nezaposlenih, torej 420 tisoč več nego meseca oktobra in 400 tisoč več nego meseca novembra lanskega leta. Po poročilih, ki so dospela v California in sicer 25; i . j • i . i • i 24* Missouri 21, deset držav pa o.avni urad, se je nezaposlenost v novembru in ae- ^ ^ ^ ^ cembru še povečala. | Sveče na božičnih drevescih V številu 400,000 je največ fantov in deklet, ki P* kraUk . „... . , J i ■ . • j i -p- . • , leili mnogo nesrce. line o- so dovršili sole, pa ne morejo dobiti dela. I isti, ki trooi z materjo so zgoreli, ko so tako srečni, da so dobili delo, so pa s tem izrinili j St» je vnelo božično drevesce, starejše delavske moči. v J*l,Iin' M<>- Tr'j1' 'l' "«' ot!'-"" v\ z materjo so n a isti liaein Izza leta 1928 se je lei;os prvič povečalo število s zgoreli v Serial ia, Mo. delavcev, ki so zaposleni v stavbinski industriji. To • v avtjnmobilskih «o- - l-i i-^.- - j _i [srečali stoji California na pr- povecanje pa ni veliko, kajti znaša samo dva od-1 mestll; imela jih ^ nani. stotka. 'reč 17, Texas pa 15. 7 se jih je ubilo z aeroplani; D se jih je ponesrečilo na lovu in 2(5 jih je bilo ubitih pri raznih drugih nezgodah. Največje število smrti ima Texas V GLASG0WU SO SE UPRLI KAZNENCI Uprli so se vsi kaznjenci ko jim je bil običajni izprehod odpovedan.— Mnogo jih je bilo ranjenih. Glasgow, Anglija, 27. dec. — Y Barlinnie kaznilnici s«» podvojili straže, 4 vidno napredovala proti miru v svojih mejah s tem, da so bili iz-trebljeni oni elementi, ki * so dolgo časa bili sovražni edinosti, in komunistične tolpe so bile uspešno iztrebi jene. V širšem smislu se je razvila narodna zavest in državni uradniki so se zavzeli za dobrobit naroda Solun, Grška, 27. decembra. Policija je s silo zlomila stavko .'$70 tobačnih delavcev, ki so bili po lastni volji zaprti v tovarni dva tedna. Policija je morala razbiti stene in uničiti tobačne bale, katere so stav-karjem služile za barikade, pred no je bilo mogoče delavce, ki so zelo osalbeli vsled lakote vreči iz tovarne. Stavkarski odbor po najbrž«' izgnan na nek otok v koncentracijski tabor. Voditelii stavke so baje komunisti. Kot pravi neko poročilo, so se oblasti prepričale, da so stavkarji delali pod komunistično organizacijo in da so proglasili sovjet. Delavci so rekli, da so jih komunisti terorizirali ter jili prisilili, da so se v tovarni zabarikadirali. Na božični dan je postal položaj skrajno napet. Generalni governer Pericles Khallis lastnikom tovarne ni hotel dovoliti, da bi se pogajali z delavci, dokler ne gredo iz tovarne. (Joverner Khallis j«' tudi hotel s stradanjem prisiliti delavce, da se podajo, toda na pritisk ministrskega predsednika Tsaldarisa je dovolil sorodnikom, da so smeli prinašati stavkarjem hrano, toda samo kruli in vodo. Proti tej odredbi so stavkarji pričeli gladovno stavko ter so vsak dan poročali o neprestanem ^jemanju moči. S tem so posnemali stavko rudarjev v Peczu na Madžarskem. Governor Khallis pravi, da so komunisti držali delavce proti njihovi volji v tovarni. Stavke so bile tudi razglašene v Cavalli, Xanthi, Drami in Solunu. V STANOVANJU PRINCESE JE BILO ARETIRANIH 23 OSEB BERLIN, Nemčija, 27. decembra. — Po mnenju nekaterih krogov se bo v bližnji bodočnosti pričelo v Nemčiji novo "čiščenje", ki pa bo obrnjeno proti monarhistom. Povod za to domnevanje so dale policijske preiskave zasebnih hiš in javnih prostorov, kjer so se shajale seksualno abnormalne o-sebe. VROČA BORBA V GRAN CHAC0 Paragvajci s o obnovili boje na več frontah. — Bolivijci so baje Para-gvajce povsod odbili. La Pai, Bolivija, 27. dec. — A' Gran Chaco so obhajali Božič v krvi, ker letos za'prazni- liiAi' toda je iz *tare nemške Kot poroča Associated Press, je bilo v hiši neke dame iz visok«1 plemenitaške rodovine mož, ki so bili pri njej v gostili, aretiranih pod obdolžbo, da so nameravali vreči Hitlerjevo vlado. Ta "zarota" pa je prišla Hitlerjevi vladi ravno lira v, ker ima saj navidezni vzrok, da trdo stopi monarhistom na prste. Princesa, pri kateri so bili moški aretirani, sicer ne pripada nobeni bivši vladarski ke ni bilo sklenjeno premirje. Po svečani polnočni maši, pri plemeiiitaške rodov ine. Med aretiranimi j«* več narodnih kateri je bilo obliajanih več ti- • »»cijaliatov, kakor tudi en soč bilivijskih vojakov, so Pa- mkar 1,1 m'k »vedenec v letal-ragvajci napadli na več fron- tali. Hudi boji so se vršili več Jav1111 tajnost je tudi, da se ur propagandno ministrstvo pri- Todn Bolivijci so odbili vse Povija na boj proti inonarlu-napade t«*r so sovražniku pri- st,,m' zadeli občutne izgube. Neko u- P™ »mogili javnih shodih v radno bolivijsko poročilo naznanja, da je četrti bolivijski j zračni škadron uspešno bom-jbardiral Xaucanupiri in je za-' žgal skladišče municije in ga-I solina. Bolivijsko poročilo prilivi, da je Xaucanupiri zbirališče severne paragvajske anna-| de i)l» cesti, ki veže Santa Fe !s trdnjavo 27. novembra. Odbiti so bili tudi paragvaj- nedeljo pred Božičem so govorniki namigavali, da so sedanje stiske v Nemčiji krivi monarhisti in zlasti bivši nemški knezi in vladarji. Obenem pa so vsi nazijski listi naenkrat, kot bi dobili pivci je od zgoraj, ostro napadali dobrodelni bazar, katerega je vodila "cesarica" Hermina. Vsi listi so bili edini v tem, da bazar, katerega je Hermina ski napadi na ('upirendu. Pri piizlila vsako leto o Božiču iCarandaiti so Bolivijci razgna-j^i |,ii |M,treben in da je izziva NOVE TRGOVSKE POGODBE Washington, D. C., 27. doc. Državni tajnik Oordell Hull je naznanil, da bodo v kratkem sklonjene tri trgovske pogodbe« za katere so sedaj pogajanja v teku. Pogodbe bodo naj-' brže sklenjene z Brazilijo, t'o-lombijo in Haitijem. jli skupino sovražnika ter j uničili devet tovornih avtomobilov ter pobili šoferje in spremljajoče vojake. NVko drugo poročilo pravi, da so Para-]gvajci zajeli več holivijskih j tovornih avtomobilov, toda i Bolivijci so s protinapadom 'pobili vse Paragvajce in zopet j zavzeli avtomobile. I--- JAPONSKA ODPOVED V SOBOTO MEJA POSAARJA ZAPRTA Saarbruecken, 27. decembra. | Ker hoče Liga narodov pre-|v prečiti, da bi prišli b Saar kaki agitatorji, je v 'sredo opolnoči zaprla vso mejo Posaar-jja. Ligina komisija je odločila, • da ostane meja zaprta do 26. J januarja. (Vz mejo smejo priti J samo ljudje, ki dokažejo, da imajo v kraju nujno opravilo. Naročite se na GLAS liASODA največji slovenski du-^Jk * Zdroienih dr lavah. Washington, D. C., 27. dec. Ja]M>nska odpoved wasliing-tonske mornariške pogodbe bo vročena državnemu departmen- !tu v soboto po japonskem poslaniku Hiroši Saitom. S tem j naznanilom po pogotlba kon-jčana 31. decembra 1^36, kakor to določa londonska mornariška pogodba. Istega dneva bodo tudi japonski poslaniki japonsko odpoved naznanili vladam, ki so j podpisale washingtonsko pogodbo in to so Anglija, Francija in Italija. Poslanik Saito bo zadrževal I obvestilo do sobote, da bo popolnoma gotovo, da so sedanja 1 mornariška posvetovanja v j Londonu končana. V soboto bo 'namreč ameriški posebni po- len. Y zvezi s pogonom na seksualno abnormalne osebe se je izvedelo iz zanesljivih krogov, da znaša število hikili oseb samo v Berlinu do 2000, v Hamburgu 11,000 in v Monakovem 3000. MUSSOLINI NE ODORRUJE STALINA Milan, Italija, 26. decembra. Glasilo ministrskega predsednika Benita Mussolinija 4tPo-polo d'Italia*" obsoja način, kako Josip Stalin zatira opoziciji v Rusiji. List se zgraža nad zadnjimi usmrtitvami ter pravi, da sovjeti s tem kažejo zverinski barbarizem. Ta članek je najbrže napisal Mussolini sam. slanik Norman H. Davis odpotoval v Ameriko. Ako se ImhIo ta jmsvetovanja spomladi zopet obnovila, je odvisno od tega, ako se bo pokazala kaka možnost, da bi prihodnja mornariška konfeien-ca imela kak uspeh. Dokler ni nikakega izgleda, da bi prihodnja mornariška konferenca imela kak uspeh, ne bo sklicana in pričela se bo tekma v oboroževanju na morju. Glas Naroda" Owned and Published by 4JVDHC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) I Dopisi. L. Benadlk, Treat. Place ot «f tk corporation and addreaaes of above officers: el HawiMUUn, New Yaric City, N. X. O L A 8 NARODA telmiea nagnila- Isoda AvHirije visi na niti. Nemčija hoče, da bi se ji Avstrija pridružila^ Francija, Italija in druge so proti temu. Na Dunaju zamore vsak hip izbruhniti nova vstaja. Zadeva med Madžarsko in Jugoslavijo je le delonm poravnana. Beograd in Rim se gledata s srepim očesom. Beograd dobiva podporo iz Pariza, Budimpešta pa iz Rima. <"1c se bosta Francija in Italija sporazumeli, se leta 193f> utegnejo uresničiti sanje umorjenega Barthou-a •> novem evropskem miru, zgrajenem na Vzhodnem Ijocar-nu, lorarnski pogodbi izza leta 1925 in sporazumu glede jPopolnoma izčrpam. Napetost med kitajskimi komunisti in fašisti je privrela do viška- Japon&ka gleda in čaka ugodne prilike. To so nekatere karte, s katerimi bodo diplomat je igrali Kako se bo igra končala, bo pokjazalo prihodnje le*o. VABILO na SILVESTROV VEČER KATKUKUA PRIREDI DRUŠTVO "SLOVENEC" Z RAZLIČNIMI V SPOREDI KAKOR STARO IN NOVO LETO. ŠALJIVA POŠTA, CVETLIČNI PLES. RAZLIČNE ZABAVE, FIN \ GODBA ZA MLADE IN STARE — V ROYAL. TA V KRN. 1H VINO A V H., rorner DEKALB AVE.. BKLYN Začetek ob 8. ari. Z» obilno vdeleibo se pripora«« — Odbor Slovenca. Bingham, Utah. Priloženo vam pošiljam za list. katerega ste mi pošiljali redno, čeprav vam že precej časa dolenjem. Lepo se vam zahvalim za redno pošiljanje. Nisem mislila, da toni tako dolgo zaostala, ali dnevi hitro gredo, d ena rja je vsak dan manj, snega dosti, dela malo, tako da človek ne ve, kam bi se obrnil. Se enkrat lepa vam hvala za list, ker brez njega ne bi molila hiti. Upain, da bo I. 193f» bolje za nas vse. S pozdravom! Mrs. A. Kopesec. Portland, Ore. (Jen jen i urednik: Mislim, da boste tako dober, da ta moj dopis ne bo romal v koš, ker se tako reko kdaj oglasim. Ker je letos jubilejno leto dveh slovenskih največjih organizacij, in ene hrvatske, sem se namenil, da tudi jaz nekoliko opišem, kako imenitno smo tudi tukaj v Portland proslavili dve prireditvi. rital sem v "1V\ da ho društvo št. 470 S. X. P. ,]. proslavilo :*<)-letnico obstanka S. X. P. J. 17. novembra. V "P." je bilo tudi omenjeno, da bodo zgoraj omenjena društva imela bogat program in govornike iz glavnego urada, zato sem se odločil, da se proslave gotovo udeležim, da bom vsaj enkrat slišal kakega govornika v slovenskem jeziku. Ali joj, da vidite moj obraz. Ko sem stopil v dvorano, sem se najprvo ozrl na oder. Tam sem opazil niuzikante, po dvorani pa so plesali mladi in stari, nikjer pa nisem opazil nobenega znaka, da se vrši kakšna proslava S. X. P. J. Xiti najmanjšega znaka ni bilo v dvorani, da bi človek mogel soditi, kdo in katero društvo je priredilo ples. V bližini stoječega rojaka vprašam, kje so govorniki, oz. govornik iz gl. urada, pa se mi po strani nasmehne in pravi: — Doma v Chieagi. — A tako, — si mislim, — Jože, enkrat so te pošteno potegnili. Dobro, si mislim, ker sem tukaj zastonj čakal govornikov in programa, bom pa drugi dan 18. novembra imel več užitka na proslavi 40-letnice H. B. Z., katero je priredilo društvo št. 130 H. B. Z. Znano mi je bilo, da so bila na gori omenjeno proslavo povabljena tudi vsa tukajšnja slovenska društva in sicer, da se udeležijo korporativno proslave najprej v cerkvi, popoldne pa v dvorani. Cerkvene proslave se je udeležilo društvo, ki pripada h K. S. K. J., društvi S. X. P. J. se cerkvenih ceremonij nista udeležili. Popoldanske proslave v dvorani, KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE za leto 1935 so dospele. — Onim, ki so jih naročili so bile poslane po pt>-šti. — "(Has Naroda" jih ima c zaUufi ter proda ja n knjirje za $1.50 KNJIG K SO SLKI>E(*'E: - 1. Pratika 2. Skozi Sibirijo {Martin M ne) 3.' Dejanje ( I lad i mir Le rst i!; > 4. Solnčne pege ( Vinko Ji it ene) KNJIGARNA GLAS NARODA -16 West IStli Street New York Citv Našr v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOEOČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. ki se je pričela ob tretji uri, se je korporativno udeležilo sa-'mo društvo št. 470 S. X. P. .1. Ostalo občinstvo oziroma društveni k i pa so prišli v dvorano brez vsakih regal i j. ("lani dr. št. 470 S. X. P. .J. so imeli vsi regal i je na prsih pripete, od društva št. 130 H. B. Z. so imeli regalije samo društveni u-radniki, in imeli so tudi trakove, vsled česar je izgledalo nekam smešno, ker so člani dr. št. 470 S. X. P. J. prišli v dvorano z regalijami. Kakor omenjeno, se je proslava pričela ob 3. uri j>opol-dne. Predsednik društvu št. 130 II. B. Z. je otvoril program s kratkim nagovorom, potem so otroci zapeli ameriško himno, nato pa je imel predsednik društva dolg govor. Hvalil je na dolgo in široko bračo hrvatsko, ali v celem govoru ni niti enkrat omenil Slovencev. Čudno se mi vidi, kako da Slovenci, ki pripadajo k H. B. Z., niso bili toliko vredni, da bi jili kateri izmed govornikov saj enkrat omenil. Tudi ostala društva, ki so prisostvovala programu, so imela svoje govornike, ki so bili zaporedno pozvani na oder. Vsak je čestital k 40-letnici organizacije. Tudi društvo št. 470 Š. X. P. J. je imelo odbranega govornika, ali na veliko žalost člantva, je stoloravnatelj njih govornika prezrl ter ga ni poklical na oder. Po proslavi so se člani gori omenjenega društva jezili, ker se njih govornika ni vpošteva-lo. jaz pa pravim: prav jim je, to pa zato, ker za hrvatsko organizacijo in nje proslavo so vse storili, da bi se bolj impu-zantno pokazali, njih lastna organizacija pa ni toliko vredna, da bi bil predsednik šel na oder ter spregovoril par besedi v počast .'JO- let nice S. X. P. J. Xaročnik. — V soboto zvečer malo po 8. uri je preminula v Cleveland u Marija Petek, roj. Jer-liejčič, prvo poročena Skebe. Preminula je po daljši mučni bolezni na svojemu domu v starosti 42 let. Kajna je doma iz Zagradca-Fužine, iz hiše, katero so zvali "Cilmliova", ter zapušča v stari domovini več sorodnikov. V Ameriko je dospela pred 32 leti. — Anton Ben can, star '27 let in rojen v Pennsvlvaniji, je v soboto zjutraj naglo umrl na svojem domu na severni strani Oliieaga. Zadela ga je srčna kaj). Benčan je prejšnji večer še vodil god bene vaji* svojega orkestra. — V Frontenae, Kans. je umrl Louis Slak, star :J0 let. za kronično srčno Ilibo. Rojen je bil v Leobnu na Štajerskem in v Ameriko je prijel, ko je bil star dve leti. Zapušča mater, dve sestri in brata v Grahanm, Texas. NEOBIČAJNA PRAVDA Nekega gospoda Vladimira de Fligneja v Parizu so v zadnjem času mučile bolhe in ko je začel iskati, od kod neprijetne živali izvirajo, je prišel do prepričanja, da jih redi na svoji koži opici podobna žival, ki jo je imela neka gospodična de Saint Paul v svojem stanovanju nad njegovim. Ta žival je stalno sedela na oknu nad glavo gospoda de Fligneja. Ker je de Saint Paulova na njegovo intervencijo z ogorčenjem trdila, da njena živalca nima bolh, ko je de Fligne tožil '' zavoljo motenja v uživanju njemu pripadajočega stanovanja " in je zahteval še 1500 i frankov odškodnine. Te ki jo ima naravoslovni muzej v Parizu in nato bi lahko izvršili preiskavo po vseh pravlih znanosti. Skratka, občinstvo se je pri teh izvajanjih božanski« zaba-valo, -nesrečni de Figne pa se je možnosti, da hi moral plačati še znanstveno raziskavo, tako ustrašil, da je tožbo umaknil. Poleg tega, da o napadli orožniško postajo. Orožniki, ki so oboroženi z ameriškimi puškami, niso imeli nikakih izgub, ko so odbili napad. NAZNANILO. Pod pokroviteljstvom Ruske vojaške organizacije se vrši v nedeljo 30. decembra ob (>. uri zvečer v cerkvi Krista Spasi-telja, 51 East 121 St., Xew York City, requiem za pokojnim kraljem Aleksandrom. Pel bo cerkveni zbor »Ionskih ko-zakov pod vodstvom svetovno-znanega pevovodje generala Evgenija Senjanoviča. Vabljeni so vsi Jugoslovani. 1 b t*, i Zoper boleče sklepe zahtevajte sveto vnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Ex poller vedno prežene bolečine DENARNE P0ŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ? JUGOSLAVIJO Za $ 2.80 .......... Din. 1M $ 5.35 .......... Din. 200 $ 7.50 .......... Din. 300 »12.— ............... Din 500 $24.— ......... Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 V ITALIJO Za 9 9.35 ....................Lir 100 $18^5 .................... Lir 200 «44.60 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176«— ....................Ur 2000 $263.— ............................Ur 3000 KEB SE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za lspl&ftlo večjih sneokov kot sgorai navedeno, bodisi t din&rjib ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. STLAČILA T AMSKISKIH DOLARJIH Za izplačilo $ «.— Morate podati $10.— $15.— 120.— » ** $50.— $ 5.75 $10.85 $16.— $21.— $41.25 $51.50 Prejemnik dobi ▼ starem krajo izplačilo ▼ dolarjih. Nujam mJnwflm UiiIiiJmu pm Cable Letter n pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY M Glai Naroda" n< NEW YORK, N. Y. PRIJATELJ JAKAC. SI ovenskim umetnikom ni bilo nikdar z rožicami |M>stla-lio. Nešteto velikih talentov je umrlo v rovšeiui, med temi lu-ili Ivan (iroliar, i/. Kelt* nml ttkofjo loko, ki l»il menda največji m<*impa-tičen Božidar .lakac, najbrž zato. ker je slikar po božji volji in kej si je znal življenje drugače urediti kot na je živela njegova starejša stanovska generacija. Tudi on je bil revež v denarnem pogledu, pa je njegova telesna vztrajnost in duhovna veliejna premagala vse ovire. Kot mlad fant je šel v Pariz ter se preživljal z zamisleki svoje globoke duše in svojih spretnih rok. Navezan je bil sam nase. S skiontnim zaslužkom, ki ga je senipatam ujel, je preživljal očeta-inv: 'ida, holehno sestro ter postarno mater, kateri je izkazal največje spoštovanje s sliko, ki raz«nlcva v najpopolnejši meri materinsko skrb in ljubezen. Po sodbi slavnih angleških, francoskih in ameriških kritikov .lakčeva "Mati" prav nič ne zaostaja za slavno Whist-lerjevo, ki jo je dala letos ameriška vlada vpodobiti na poštne znamke v proslavo Materinega dne. Izmed vseh slovenskih umetnikov je videl .lakac največ sveta. Večini sta bila Mona-kovo in Pariz najdaljša dalja, dočim je .lakac prepotoval razen svo je ožje domovine severno Afriko, nato je bil pa dve leti v Ameriki. Prepotoval jo je od Vzhoda do Zapada, ter napravil svoje najlepše stvari v 'Yellowstone parku. Vsega skupaj je naslikal v Ameriki nad šeststo slik. l*o dveh letih seje vi nil v domovino in se ob povratku tu«li v New Yorku ustavil. Tedaj sva se seznanila in postala prijatelja. <»1» slovesu mi je zaupal: —- Dve leti sem bil tukaj. Neizmerno dosti sem videl in doživel. Petdeset dolarjev dolga sem napravil, toda moje izkušnje so vredne tisočake. Potem nisem precej časa slišal o njeni. Naenkrat zvem, da je v- kraljevem poletnem dvorcu na Bledu, kjer slika kraljico in kraljeviča Petra — sedanjega kralja. Portrete je tako dobro napravil, da je mahoma zaslovel po vsej domovini. Mi v Ameriki ne smatramo za kdo ve kakšno čast, če pride človek na dvor. V Jugoslaviji so pa pač takšne razmere, da tam to dosti pomeni. — Jakac j«' dosegel svoje — boste rekli — in je pozabil na nas. Pa ni. Baš danes sem dobil od njega poročilo, v katerem mi naroča, naj iskreno pozdravim vse ameriške Slovence, posebno tiste, s katerimi se je osebno seznanil. Pravi, da nikdar ne bo pozabil dni in ur, ki jih je preživel v njihovi družbi m da mu bo spomin nanje vedno najdražji. Njegovo željo z veseljem izpolnjujem. Veselega dolenjskega fanta Jakca, umetnika po božji volji, bo imela ameriška Slovenija še dolgo v svetlem spominu. L Lov na medvede v Oregonu ""'— — • Spisal A. B., Xyssa, Oregon. — —— — — Ijovska strast je nepremagljiva, tako vsaj pravijo lovci. Tako sem tudi jaz komaj čakal, da izvršim naročeno mi delo ter da ob tej priliki nekoliko obiščeni orcgthiiskc kosmatince. Med mojimi sodelavci iščem enega, ki naj bi bil strasten lovec ter tudi jioznavalec oro-gonskih gora. Tako sem si napravil načrt. Tovariš "Shorty" j». bil najbolje kvalificiran v tej stroki, zato ga tudi določim za solov-ea. Shortv sicer ni bil Slovenec, toda mi je jako ugajal, ker je bil zelo navdušen lovec. Poleg tega je imel vso lovsko pripravo, to je "kempo", tent, gasolinsko kuhal no jtoč, veliko gasolinsko luč, ki bi bila dala dovolj svetlob«' za vsako zrakoplovno pristanišč«', ter veliko kuhinjske posode. Y splošnem je bil z vsem preskrbljen kar se tiče " k va rt i rja'' daleč v gorah. Postave j«' nizke, toda precej obširne; to mi je ugajalo za slučaj, da zaleze-va v kako gosto grmovje, tako bi za njim imel dokaj odprto pot, in bi me veje ne drgnile po nosu. Bil je tudi nekdaj kuhar, kar je velike važnosti, ker jaz nisem prijatelj kuhinje. (Peter, posebno ne doiua). Značaja je mirnega, ko je veliko orožja pri rokah. Dan pred odhode»111 na lov sem dobro preizkušal novo ka-rabinko. Xese zelo dobro, posebno močna je, nekoliko 11111-hlava, da vedno ne uboga, kar se tiče akuracije. Jaz sem vzel seboj osem ko-cev (blankets) in žimnico. Opašem lovski nož, naložim nekoliko užigalic v puškino kopito ter vzamem tudi navadno puško, da si lahko natolčo-va male divjačine ali ptičev za potrebno oreh rano. Nato pa odrineva proti osem milj oddaljenemu Short vjevoiiiu domu, kjer je imela slednjega soproga že vse pripravljeno. Se nekaj belih rjuh in brisač, nato pa poleg tente vse naloživa na Shortvjev avto in odrineva proti goram. Ko nekoliko časa voziva, se spomni, da sva pozabila sekiro, ter da brez nje si niti tente ne moreva postaviti. To ravno ni bilo nadležno, ker sva itak morala skozi "vas" Xyssa. Shortv me še opomni, da bi bilo jako umestno, da si kupim . I lovsko rdečo kapo, da me tako ne zamenja za jelena - Vprašani tudi Short v ja, če naj zanj eno kupim, toda mi odgovori, da ne, ker jo ima seboj. Na prigovarjanje, naj mi jo pokaže ali jo pokrije, mi je rekel, tla jo prej ne pokrije nego v gozdu. Ko si nabaviva sekiro, še nekoliko municijo ter nekoliko okrepi Ine zaloge, zopet odrineva naprej. Ceste so sicer v Oregonu bolj redke, toda jako dobre. Tako voziva po glavni cesti kakih sedemdeset milj, nakar so se pa pričeli lirih*. Tukaj sem prvič po nekaj letih opazil smreke ter borovje. Zrak je postajal nekoliko hladnejši, toda bil je jako čist. Znamenje ob cesti je velevalo, naj si uredimo ure na mountain time. Še nekaj milj naprej v hribovje, pa se nama je odprl pogled v prostrane gore, gosto obrašč«ne z nepro-diniim gozdom. Vrhovi si bili že v odeji zgodnjega snega. Tako prideva do zadnje obcestne gasolinske in okrepčilnc postaje, predno zavije najina pot v gore. Shortyju je bilo to že znano od prejšnjih lovov; meni pa seveda vse tuje. Ko dobi moj tovariš nekaj informacij, oziroma dovoljenje za kuriti o-genj v gozdovih, zopet odrineva naprej. Toda sedaj z glavne ceste na gozdno, sicer pa jako dobro pot. Po nekaj mi-mi tali sva vozila že po nepreglednem gozdu. Bilo je že tudi mračno. Shorty mi veli, naj pripravim svojo karahiuko, češ, da da nama kak srnjak priteče 11a pot, ter bi nama njegova jetra napravile dobro večerjo. Jaz sem mu sicer ugovarjal, češ, da nisem prišel na jele-nji temveč na medvedji lov. Vendar sem pa ustregel njegovi želji. Kmalu nato zavije Shortv močno na levo in ustavi. — Tukaj bo najin dom za nekaj dni, — mi pravi. Takoj izstopiva ter močno pretegneva otrplo ude. Jaz seveda s karahiuko v roki. Previdnosti je treba. Kaj, če se nama približa kaka lačna mer-čina? V temi, bi bilo jako nerodno iskati puško. To priliko bi kosmatinec gotovo izkoristil v svoje dobre namene. Tovariš najprej prižge sve- tilko. Najmanj tisoč korakov v obsegu je bilo svetlo kot ob solnčnem dnevu. Teren je bil jako primeren za kempo. V podobi črke "V" sta se združevala potočka, ali bolje povedano studenca, po imenu Sherman Creek ter Burn River. V tem prostoru je raslo par smrek; preko njih je bil pritrjen velik drog, nalašč za obešen je plena. Ker je polagoma deževalo, si najprej postaviva šotor, nakar izvlečeva iz avta še ostalo drobnarijo. Ko sva postlala posteljo, jo lepo z belimi rjuhami pregrneva, je bolj izgledalo kot doma, ne pa v šumi. Ob zglavju postelje si takoj uredim neko oporo, ki naj bi držala moji puški, tako da jih l:hko kar leže zagrabim in sprožim v slučaju potrebe. Nato se pa zavalim na posteljo ter vse štiri od sebe stegnem. Prvič v gozdni naravi, na postelji. Xcliote sem si predstavljal, da sva s tvarišem sama 11a svetu. Tako sem sklenil, da pozabim za nekaj dni ves ostali svet. (To se reče, le za nekaj dni, ker s Sliortyjeni bi nerad živel celo življenje). Tovariš je pa med tem zložil svojo avtomatično kuhinjsko peč ter začel kuhati kavo. Ker je kazalo, da bo še mnogo dežja padlo in je postajalo hladneje, sem se vendar izvlekel iz tente, tla naredim zunaj potreben ogenj, ki naj bi naju nekoliko grel čez noč. Med tem je Shortv skuhal jako dobro kavo. Zelo nama je teknila, kaj ti od poldne nisva zavžila še nič gorkega. Sklenila sva tudi. da se za danes zadovoljiva samo s kavo, da prihraniva najin tek za jutraš-nje medvedje Šape ali srnjakove jetrea. Jaz sem kar brez skrbi zadremal, toda Shorty je skrbel za veliki ogenj poleg kempe ter je menda celo noč čul in pazil, da nama še kompa ne zgori. Ponoči je počelo močneje deževati, ter sva začutila, da nama tudi posteljo nekaj hladi Ko napraviva Inšpekcijo, sva dognala, da sva pozabila skopati jarek krog šotora za od tek vode. Ker je pa zunaj precej lil dež, sva skopala jarek kar znotraj šotora ter ga tako uredila, da se je odtekala voda v potoček. Močno ftumenje dežja me je zazibalo v trdno spanje. V sa- STAVKA V LOS ANGELES i Ko so v Los Angeles zastavkali vozniki ulične železnice, je družba najela stavkokaze. Med njimi in stavkarji je prišlo večkrat do vročih spopadov. Stavkarji so prevrnili V. par kar poulične železnice. Slika nam predoča takšen prizor. njali sem se boril z velikimi med veti i, jih seveda premagal, porezal šape, jih spekel in pojedel, kožo sem pa poslal Petru Zgagi, iz katere si je napravil kožuh ter v njem strašil New York. Ko so pečene žape najbolj dišale, se pa prebudim. Bila je zora. Avtomatična peč je brnela. Tovariš, poleg potočka umiva posodo, znamenje, da si je že ocvrl zajtrk, te r ga tudi že pojedel. Ponoči je namreč zapadel sneg. Shortv je imel na glavi rdeči klobuk z neobičajno velikimi krajniki. Za Boga, si mislim, to vendar ni lovska kapa. Takoj sem uganil, zakaj ni hotel pokoriti oziroma pokazati lovskega klobuka, ko sem jaz kupoval lovsko kapo. Tudi sem konštatiral, da je ta klobuk nosila še njegova stara mati, ko je bila še mlado dekle. Ko dospe v šotor s čisto posodo, z dvema brisačama čez rameni, je nudil dokaj komični prizor, tako da sem ga nehote vprašal, kje bo parada danes, ter zagotovil, da bo gotovo dobil prvo nagrado. Ker je bila ura že devet, ga vprašam, zakaj da nisva šla že na lov? — Zato, ker 11 i šel šotor s teboj, — mi odgovori. — Sicer pa še sneži in imava dovolj časa, — pristavi. — Xato mi pripravi zajtrk, jajca s slanino in kavo. Ko to pospravim, ter se pripravim, da si oglodam nekoliko okrog šotora, me ustavi ter mi pokaže posodo, rekoč: — Vem, da si novinec v lovu, radi tega ti povem, da je lovska postava, da so takoj po obedu pomije jedilno 111 kuhinjsko posodo. Ker sem mu na vso čast zatrjeval, da nisem se v svojem življenju pomival posode, mi je oprostil, toda le za danes. Okrog šotora jo kazalo, da je tukaj mnogo jelenov. Ta prostor je tudi že več lovcem služil za šotorišče. Temu so pričali razni drogovi, na katerih so nosili srnjake ter jih obešali. Veliko jelen jih parkljev je ležalo v okolici. O kakem medvedu pa še nisem videl sledu, kljub temu, da mi je Shortv zatrjeval in pokazal, ke je pred mesecem dni videl medvedjo sitni. Ker le ni hotelo nehati snežiti, se odločiva, da vseeno od-ideva na lov. Jaz si takoj opašem lovski nož, zadenem karabinko ter nabašem puško. Tovariš je u-redil šotor ter zavaroval o-genj. Nato jo odrineva v hribe, on za srnjaki, vjaz pa za medvedi. Ker je bilo vejevje polno snega, sem korakal 1 »olj zadaj za tovarišem, tako da je on o-tresal sneg iz vej. Pod nogami jo škripal sneg, tla naju je zverina lahko čula na miljo daleč. Trapala sva naprej kako uro. Meni se 111 zdelo prav, da hodiva skupaj, radi tega sem predlagal, tla eden naju 11a kakem lepem prostoru sedi, drugi pa goni zverino proti njemu. — Ti — sem rekel tovarišu, — imaš bolj viden lovski klobuk, Ti pojdi kako miljo naokrog in se vrni v dveh urah. Tako sva prehodila nekaj milj brez važnih dogodkov, iz-vzeniši, da sva vsak po par strelov oddala za bežeč i 1111 srnami, ne da bi jim kaj škodovala Proti mraku se vrneva vsa premočena v šotor. Jaz naložim na ogenj kljub Sliortyje-veinu protestu, da je ogenj preblizu šotora. On pa zopet k avtomatični peči ter zopet pripravi ocvrta jajca s špekom. Po večerji delava načrte za ju-trašnji lov, ako bo boljše vreme. Shorty je tudi konštatiral, da dokler je tako vreme, sva kar odrezana od civilizacije, ter je škoda misliti, da bi mogla iz teh dolin z najinim avtom. Par požirkov žganja nama okrepči živce in da ko-rajžo. Leževa 11a posteljo ter kramljava o jutrašnjem lovu. Tu in tam naju opozori lajanje ka-jotov, ki so menda prežali, kdaj jim dava srnjakov ali medvedji drob, pa so nezadovoljni odšli. Zgodaj dragega jutra je zopet po šotoru že dišalo po cvr-ti slanini. Takoj se m si mislil, da najina zaloga, kar se tiče živil, izvzemši kave, ni jako velika ter da bo 11a vsak način treba prinesti kak plen, sicer bova trpela lakoto. Cvrtih jajc s slanino in slanine s cvr-timi jajci moj želodec ne bo tlolgo prenašal. Takoj po zajtrku se odpraviva zopet v hribe. Danes nekoliko bolj na levo. Shortv me še posvari, češ, sedaj greva proti zapadu. V slučaju, tla se zgubim, naj jo vrežem proti vzhodu, pa bom prišel naravnost v šotor. — O. K. — 11111 pravim, — samo v tem slučaju mi pridi povedat, v katero smer se gre proti vzhodu. Dan je bil jako lep, in topel. Solnce je posušilo vse grmovje in travo. Bilo je kot pomladi. Tako leževa počasi in previdno dalje. Skozi grmovje, kakih sto korakov pred menoj, opazim velik borovec. Podoben je bil dežniku brez strehe. Ko opazujem to nenavadno drevo, vidim, da se nekaj za-nikerno kopiči ob deblu navzgor. Mirno obstoji 111. ter dam znamenje tudi tovarišu. Opazujem ter vidim, kako se mercina oprijemlje štrig-Ijev, molčečih iz debla. Tako zleze v desetih minutah kakih šest čevljev visoko. — To mora biti mladi medved, — si mislim. — Shortv nI gletlal v smeri proti zverini, temveč je opazoval le mene. Prislonim karabinko k deblu hoje, ob kateri sem stal, napnem oči ter pomerim na zver. Puška zagrmi, da je odmevalo od vseh gora, kot kadar J. Lukežič sproži svoj "cvaj-infircigar,\ Zver se zvali z debla kakor bi vrgel doli vrečo krompirja. — Ali si zadel? — me vpraša Shorty, teko proti meni. — Da! — mu odgovorim. — Kaj pa je bilo ? — Mislim, da mladi motive« 1. Medtem sva že oba pridi r-jala na lice mesta, kjer je ležala zver m zvijajoča se metala grozeče poglede na naju ter stiskala z velikimi zobmi nekaj borovega lubja. Naenkrat se pa tovariš neusmiljeno zarezi, tako, da so se mu videle vse škrbine v u-stih. Od samega spicha se vle-že ter se par k rat zavali po tleh. — Ha-ha-ha, medved! No fini lovci ste na vzhodu. Saj sem takoj vedel, da si greenhorn, kar se tiče lova na medvede. Nedolžnega ježa smatraš za medveda. Jaz se seveda nekoliko izgovarjam, češ, da na stopetdeset korakov skozi grmovje nisem mogel natančno opraziti, kakšna je bila zver. Sicer je pa tudi Shortv priznal, da tako velikega ježa še ni videl v svojem življenju, in dostavil, da ježa se lahko s palico potolče brez karabinke. Mercina je tehtala od petinštirideset do petdeset funtov. — Kaj naj narediva z živaljo? — ga vprašam. - — Ali je meso zavžitno? — Da! Toda drl in pekel si ga boš sani. - - — Pa ga bom, — mu rečem. Primem mercino za nogo, ter dvignem. Ker je žival zelo bodeča, sem je moral držati precej proč otl sebe. V tem položaju je pa teža petdesetih funtov jako velika za takega vrabca kot som jaz. — Veš kaj, Shortv, tudi jaz ne bom pekel ježeve pečenke. Tovariš se zopet zasmeje ter CERKVENA DRUŠTVA SLOVENSKE 2UPNIJE SV. CIRILA PRIREDE SKVVSO POD VODSTVOM DRUŠTVA NAJSVETEJŠEGA IMENA Silvestrov Večer na Osmi cesti v cerkveni dvorani. Za godbo bo skrbel orkester Lovšin in Vesel. Začetek po hlaaosloru (ob 8. uri). VSTOPNINA :»."> CENTOV U1 judno vabijo: D lil'ŠT V O KRŠr. ŽENA IS MATER DRUŠTVO NAJ SV. I MESA m a RiJ is a i) ur ž ha mi pove, da je že vnaprej vedel, tla zveri ne bom nesel dve milji do kempe. — Shortv, — mu /očem, — najbrže je ta zver tudi dotični medved, ki si ga sledil pred i mesecem tlni. Iz obraza sem 11111 čital, da je skoraj priznal, kljub temu je pa seveda zanikal ter trdil, da je videl pravo medvedjo sled. Žival pustiva ter irreva dalje. On seveda za si njaki, jaz pa za medvedi. • Kjer sem zagledal kako skalovje, sem šel takoj tja ter ga oblezel do zadnjega kamna. Kjer so bile kake razpoke ali luknje v skalovju, sem vse natančno preiskal, ako so kaj skriva v njih. Tu in tam tudi z velikim drogom podrezam v dno razpoke, ako je bila pro-temna, da bi se videlo do konca. V dveh slučajih, ko sem tako brskal po "brlogu", mi prileti črna veverica skoraj v o-obraz tako nepričakovano, da sem kar zaupil ter vrgel drog in puško od sebe. Dobro, da me ni tovariš slišal. Tu in tam je Shortv tudi ustrelil na srnjaka, ki sem mu ga menda napodil jaz z mojim ropotanjem krog skalovja. Pa ga seveda ni zadel. Tako je zopet minul dan brez zaželjenih medvedjih šap in jelen jih jetre. Vsa utrujena se pod noč vrneva v šotor. Na Shortyjevem obrazu sem čital nevoljo. Ker ga ni nič kaj veselilo kuhati, sem uganil, da zaloga živil dokaj peša. Zato mu rečeni, da med časom, ko on ureja posodo, grem nekoliko v hrib, da mogoče kaj malega ustrelim, kar nama bi služilo za večerjo. Takoj je bil dobre volje. Dostavil je, naj ne ustrelim kakega "oliijskega" medveda. Za slučaj, da bi srečal nepričakovano kosmatinca, vzamem seboj obe puški. Navadno pušk t) obesim čez ramo, karabinko pči neseni v rokah, pripravljeno za nepričakovano svidenje. Tudi na tem pohodu nisem imel sreče. Zajec je sicer skočil pred menoj, toda predno sem vzel puško v ramen, je bil že daleč v grmovju. Ko sem pa karabinko imel na ramali, pa pridirja jako lep srnjak mimo mene ter se še za trenutek u-stavi, da me natančno pogleda, kakšen lovec sem. Ko opazi, da segom nekoliko nervozno po karabinki, jo z vso svojo hitrostjo odkuri med grmovje. Med tem se je že jako stemnilo, ter sem se moral vrniti brez najmanjšega plena v kempo. Drago jutro sva zgodaj zaj-trkovala. Skoro je bila še tema. Nebo je bilo lepo jasno tel* sva se natlala, da bo jako go-rak dan. V takih gorkih dneh se kosmatinec kaj rad greje ob solncu. Ker nama je bila o-kolica sedaj precej znana, posebno sem si jaz zapomnil skoraj vsako drevo in skalo, sva sklenila, da danes loviva dru- gače nogo sva do setlaj. Eden naju bo setlol na primernem ; prostoru ter čakal, kdaj kaj 1 pridrvi mimo njega. Drugi bo . pa kolovratil po šumi ter "tiral'* divjačino proti sedeče-i 11111. Ta Shortvjev ukrep sicer ; ni bil napačen, kar se tiče srnjakov, glede medvedov pane vem, ako bi bil praktičen. Zato si izberem posel gonjača. Mislil sem si pa: — Shorty naj le čaka na srnjake, ako mu slu-čajno kakega spodim na muho, ampak jaz bom iskal le medvedji brlog. Ob zori sva bila že vrh hribov. » — Hej, — mi reče tovariš, — jaz grem na oni hrib na desno. Ti ga pa v obsegu par milj obkrožuj. ()poldne se snideva na prostoru, kjer bom čakal jaz, ako se prej kaj ne pripeti, da bi se j »o signalnih strelih poklicala. v ^ Jaz počakani kake pol ure, da Shorthy pride na svoj cilj. Nato pa pričnem patrulirati o-krog hribov. Š,, ni minulo deset minut, ko zapazim ob bregu tri srne. Vsaj tako sem konštatiral, ker nisem gledal na ro-ge. Ena jo bila i z van red no velika. Po sinočiieni sklepu ustreliva tudi srno, ker lahko dokaže va, da nama je zmanjkalo provizije, kar je po oregonskih lovskih 111 državnih paragra-feleih dovoljeno. Jaz sem stal kot okamenel za trenutek, da me žival ne opazi, ker je jako plašna, posebno zadnje dni lova. Razdalja je bila kakili dvesto korakov. Nato dvignem previdno puško, da bi eni u-pilmil luč življenja. Ko jo imam enkrat dobro na muhi, začnem vleči petelina. Vlečem in vlečem, div sem že puško izvlekel iz cilja, pa noče počiti. Pogledam puško in opazim, «la sem jo imel v varnostnem položaju. Mojo nio-' litvico so srno izkoristile v svoje dobro namene, ter jo na vso moč užgale v hrib, naravnost proti poziciji mojega tovariša. Lahko bi še nekoliko pociljal za njimi, vendar somi je pa zdelo nevarno, tla bi tovariša kaj oškrofilo. Saj itak tečejo naravnost k njemu. Da ga pa opozorim, v slučaju, da dremlje za kakim grmom, ter da ga zverjad ne pohodi, ustrelim parkrat v zrak proti hribu. To so pa te gozdne domačinke takoj tolmačile, da ne beže v pravo smer ter jo pravočasno zavile naravnost na desno. Shortv ni niti čul njihovega drvenja skozi šumo. — Zopet ne bo jetre, — si mislim. Trdno pa sklenem kar se tiče srnjakov, ne porabim niti naboja več, ker se ne ve kaj bo, ako srečam medveda. Stal sem na precej visokem hribčku ter imel dober razgled v okolico. Opazim vrhove treh hribčkov, obdane s skalovjem, pri- (Nadaljevani« na 6. stranL) KLOPOTAČA V LETALU SNEG V CHICAGO, ILL. Nekdo je zbiral podatke o trevolucijo, ki je nastala v nenavadnih nesrečah in nezgo-1 prednji ameriški državi Nica- ragua. General Tablo Častil-! liano, ki je leta liX'Mi organizi-| ral revolucijo proti vladi v Ni-i caragui. je nekega večera se- ' del v svojem šotoru sredi svo-; jih vojakov. Naenkrat je z ne-j besnih višin priletel meteor, j predrl streho Šotora in ubil j generala. Njegovi vojaki so' bili zaradi tega tako prestra-j šen, da so se tkoj vdali vlad-j tlim četam. Ameriškemu letalcu \Vig-g i listi se je nekoč zgodilo, da je sani letel 1000 m visoko, ko ga ie naenkrat pičila kača klopotača. Imel je se srečo, da se ni preveč zmedcl, ampak je t n evidno krmaril svoje letalo, da dali, kat ere so se zgodile v ku stoletij in katere so ostale aapisane v kakem arhivu. Ko jf zbral celo kopico takih nenavadnih nezgod, je rekel, da bi se sedaj kmalu skoraj ne upal iz hiš««. Na vod imp nekaj čudnih nezgod, ki se zde neverjetne, pa so se vendarle zgodile. Tz šefove sobe je tipkariea v predsobi naenkrat zaslišala močan pok. Dekle si je takoj mislilo, da se je šel' ustrelil. Planila je v njegovo sobo in videla, da šef mirno stoji pri pisalni mizi. Vendar je bil tudi preplašen in je rekel: "Črnilnik je eksplodiral**. Košček razletelega se stekla ji' zadel šefa v obraz in mu hudo poškodoval oko. Ali se je zgodila nesreča, ali je to kak drugačen slučaj, s tem vprašanjem se j«1 morala pečati zavarovalnica, pri kateri je bil zavarovan šef za večjo vsoto denarja za primer nezgode. Zavarovalnica t »a z vsemi svojimi strokovnjaki ii i mogla pojasniti čudnega primera. "Strokovnjaki'* so bili končno mnenja, da j<* jutranje solncc. ki je pravkar z vsem žarom svetilo na šefovo pisalno mizo, tako razgrelo črnilo, da je črnilnik eksplodiral. Toda tem "strokovnjakom** so se postavili po robu kemiki; ki so rekli, da je to nemogoče. Zavarovani u-tniiežo. Zgrešil na je cilj in nje-radniki si niso vedeli pomaga- sgov kij je z vso silo priletel ob j drevo. Zaradi hudega udarca je je čimprej pristal na tleh. To se je zgodilo še ob pravem času, tako, da je pravočasna zdiavni .!*' t, . MED 25,000 GOBAVCI letos nenavadno zgodaj zapadel. Pred prazniki je obiskal mesto snežni vihar, ki je div jal z naglico 40 milj na uro. •tran. Vrg« ;re:Mio, da letel na J t a v tamkaj pa ga .p j«* goreli ie! konju, tal. Od tako i >lašč ki je GOSTJE HOTELA JAMATO je koli j ogi omua stvar je bil slon! Neki igralec golfa je n.>k< s svojim kijem udaril po žiigi.l. «ht bi jo vgel v nasprotnikovo ti in so možu pač izplačali, kar jo bilo treba. Prav tako nepričakovana nesreča je pred kratkim za-Jleia nekega delavca. Med delom mu je eksplodiralo desno umetno oko. Zaradi pretresa je mož omedlel ter bil hudo I »oškodovan. Vendarle se nihče ne boji, da bi mu eksplodiral črnilnik na mizi ali stekleno oko v glavi. JTaj takega se je morda samo enkrat primerilo. Samo enkrat se je v zgodovini primerilo tu-U)re(' Kratkim di to da je nekoga ubil meteor, I *keimi ki je padel izpod neba. meteor je pred 28 leti bolečin plaši iii zdirjal. Ker ;onj med dirom silno ople-okrou- >ebe. je plašč odletel na kopico - na. Seno se je 'vie lo in zui>kal svojo zaročenko, je. bila tako vesela, da ita je /, v'so >ilo objela. Pri t« m mu je pa zlomila dve rebri. (ilavno mesto Mandžurije je j kdo v vsakem vidi vohuna. V llsiking. V mestu ima tudi ja-j hotelu .Jamato vsi tujci sede poiiska armada svoj glavni j kakor na žerjavici. Tu je mno- se je igralec ves pretresel in v i hipu oslepel na eno oko. < V-tudi sam ni vedel, da je bolan, se je sedaj izkazalo, da je imel na očesu bolezen, ki ima za posledico slepoto, če bi >e telo naenkrat hudo pretreslo. Zgodilo Se je že, da je tli ill talil kak človek oslepel, ko ga je kak dober prijatelj malo prehudo potapljal po hrbtu. Naravnost zamotana ,,a i- j f>R. KERNOVEGA BERILA tale nezgoda, ki se je zgodila j nekemu angle-j šoferju. Šofer je pri Takbencinskem tanku ob podežcl-j vončallski cesti ''napajal" svoj avto JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo SLOVENE READER STANIČ SAMO Z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju nenlini pregibi ---- m plat- ........7.50 P0KRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Dravska Ifunoviiia........... 30 Ljubljanske in mariborske oblasti .................. Pohorje, liozjak........... CANADA .30 .30 .40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI ............. MALI .............. NOVA EVROPA ... .40 .....15 .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming ............-28 Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan. Wisconsin, Wert Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 mobil z bencinom. Pri tem mu ' i je slučajno nekaj kapljic ben- ENGLISH cina brizgnilo na njegov plašč. I Šofer je kmalu nato prižgal ci-gareto in iskrica od te cigarete je užgala tistih prti kapljic bencina na plašču. Plašč ^e je Saročiie aa pri — vml. PrestrašiMii mož je brž KNJIGARN! 'GLAS NARODA slcki'1 sorrfi plus«" in <01 vrjrcl, 216 'VEST 18th STRFK." $2 ZA NAJBOLJ PRIDNO DELAVKO Naročilom Je prUotlti denar, bodisi t gotovini. Money Order all Milne znamk« po 1 all 2 U poMJete gotovino. raJto KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street Hew York, H. T. je bila sjoznana v Ploskvi mlada Mikitlna, ki je bila zaposlena pri gradnji podulieue železnice. stan. V japonskem poslaništvu se >tekajo niti diplomatskih spletk. Y deželi sami pa divja upor, proti Japoncem. < >d zunaj preti vojna nevarnost. Zato se v Mandžuriji zbirajo ljudje z vsega sveta. Edini evropski hotel res razkošno urejen, je hotel Jamato. Zato Azija nanj buHno pazi. Ker je nebo tako jasno, so goste povabili, naj večerjajo na vrtu. Lepi avtomobili pred hotelom bi lahko, stali v Niči. J Gramofon navija hotelski deček Kubota. Xa Japonskem je hodil v srednjo šolo in angleško govori bolje kakor marsi-kak mamlžurski minister. Nekdo prepeva francosko pesem. Za menoj se smeje dama iz najboljše družbe. Najlepša Ja-potika, kar sem jih kdaj videl. Žena japonskega generalnega konzula Jošizave. Oblečena je f ji > najmodernejšem kroju. Evropska dojilja v uniformi razlaga otrokom, kako naj se vedejo. < >b sosednji mizi kramlja stari kitajski minister, oblečen v obleko kitajskega mandarina, z mandžurskim industrijskim ministrom Šangom, ki je po evropsko oblečen. Desno od sebe Vidim nov obraz. Pikolo mi zašepeče, da je mož bivši častnik, ki nosi jeklen telovnik. Lepa Francozinja A. se nekam nervozno zabava. Pravijo, da piše za pariški "Paris Soir". Poleg francoščine govori glako tudi rusko. Obeduje dvakrat: prvič v hotelu Jamato, drugič v ruski kavarni. Rusko plesalke so jo včeraj popoldne spremljale v okoliško vas. Gospodje od japonskega poslaništva, ki sede pri drugi mizi, tega ne vidijo radi. Tudi oni danes obedujejo v Jamatu. Japonski poslanik je obenem vrhovni poveljnik japonske armade v Mandžuriji. Gospod Tsutsui. gospod Tsurumi in gospod Hirano zastopajo »lanes tiskovni oddelek poslaništva v hotelu. Gospod Tsutsui je še pred kratkim bil v zunanjem ministrstvu v Tokio, gospod Tsurumi je poslanikov zasebni tajnik, gospod Hirano pa govori, bere in piše japonsko, angleško, francosko in nemško. Sedaj se uči rusko. Mladi Hirano je dober tiskovni poročevalec. Meni pa se zdi, da se na skrivaj peča s špijo-nažo. Tn morda je lepa Francozinja A. vendarle vohunka? Jutri se odpelje v Harbin, v rusko mesto v Mandžuriji. Japonska tajna policija to že ve. Vse je radovedno, kaj bo počela Francozinja A. v Harbi-nn. Sploh tnkaj v Hsikingn vsa« go časnikarjev. Iz kratkih vprašanj znajo uganiti, kako močna je mobilizirana vojska. Povprašujejo po železu, aluminiju, bencinu. Tiskovni oddelek japonskega poslaništva, ki v njegove roke pride vsak časnikar rad ali nerad, je na taka vprašanja pripravljen. Na vsakega tujca prideta dva detektiva. Sledita mu, ne da hi kaj opazil. Hotel Jamato je glavni stan detektivov in vsak hotelski sluga v vsakem nadstropju je menda njihov agent... Naenkrat gostom pri večerji na vrtu hotela Jamato u-dari na ušesa reglanje strojnic, žarometi razsvetle nebo. Ženske, časnikarji, vsi navzoč-ni strme v nebo, kjer se prikaže zračna armada, obsevana od žarometov. Letala imajo velike rdeče kroge na srebrnih krilili — to so znamenja Ja- Kakor poroča korespondenca Fides, je na vsem svetu 25,000 gobavcev v oskrbi ka tol. misijonarjev. 1J,774 gobavcev so katoliški misijonarji nastanili v 107 zavetiščih za gobavce, medtem ko za drug., polovico teh nesrečnikov skrbijo kar posamezne misijonske postaje. Ta posebna zavetišča za gobavce iso takole razdeljena : v Afriki jih je .j^, v Indiji, na Cevlonu in v Rirni jih jt-K», v Zadnji Iudiji 1J, na Kitajskem 7, na Japonskem 2, v 11 ol an d ski Indiji 2, v Oceaniji v Ameriki 4. Največ go-j bavcev je iz Afrike, namreč 5858 (ta številka velja le za tiste, ki so nastanjeni v misijonskih zavetiščih). V Indiji jih je £>30, v ludokiiti L'l^H, v Oceaniji 1057, na Kitajskem v Ameriki 331, na Japonskem 17f> in v Holandski Indiji 10f». Za misijonarje je bilo vedno veliko" odlikovanje, če so smeli streči gobavcem. To naziranje velja danes še mnogo bolj ka-ker kdaj prej. Vendar deluje med gobavci doslej le kakih ti soč duhovnikov, bratov in sestra. L)a jih ni več, čeprav se za to služIlo vsi zelo potegujejo, je vzrok ta, ker ni sredstev. V mlsijonskem življenju j«1 skrb za gobavce stvar, ki jo je treba miihogrede opravljati. Zato morejo misijonski škofje le majhen del svojih že itak (skromnih sredstev dajati v ta namen. Ugotoviti je treba, da v hit In podpira gobavsko zavetišče v Malokaji, kjer je deloval apostol -gobavcev p. Dam-jan in tam 1. 1899 umrl, in kjer je za njim za gobavce da! svoje življenje brat Dutton I. 1931. Sploh bi večja zavetišča v Indiji, Afriki in Oceaniji ne mogla shajati brez večjih podpor od istraui vlad. Drugače pa je z zelo važnim zavetiščem za go bavce v Seklungu na južnem Kitajskem, v katerem je SO!) gobavcev in katero je brez dvoma največji katoliški zavod te vrste. Ustanovil ga je I. 917 p Cornardy, poznejši sot rudnik p. Damijana. Tudi temu zavo- ]ionske. Nebo se zopet stemni, streljanje pa traja vso noč.! du daje kitajska vlada vsako Gostje v hotelu Jamato pa ve-1 leto nekaj podpore. Toda pri čerjajo naprej, kakor da se ni , slabih financah kitajske drža- nič zgodilo. poročite se na "GLAS NARODA1 največji sl-ovenski dnevnik Združenih državah ve si kitajska vlada vsako le to prizadeva, da bi podporo čimbolj zmanjšala, lie pa zvišala. Zato morajo katoliški dtt- Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem iWolttvenike -; 11 .—,.. ■ —- v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitvenim: SVETA URA v platno ver ....-.»..,..... .90 v fino usnje vez..........1.50 v najfinejše usnje vez .... 1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez..............JO v fino usnje vez ..........1.50 v najfinejše -usnje vez ....1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vez...............80 v usnje vez ..............1.20 v fiuo usnje vez ..........1.50 v najfinejše usnje vez ....1.80 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez...... .60 v usnje vez ......Ti.......80 v fino usnje vez..........3.— v najfinejše usnje vez ....L20 v najfinejše usnje trda vez 1.50 v bel celluloid vez.........L2G NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............L— v najfinejše usnje vez. .... 1.50 v najfinejše usnje trda vez. 1.60 Hrvatski molitveniki; Utjehaj starosti, fina vez.....1.— Slava Bogo, a .mir linim fina vez. ................1JS0 najfinejša vez.............1.60 ZvMčec nebeški, v platno.......80 fina vez..................1.— Vienac, najfinejša vez.........lJŠO Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezauo........1.10 Come Unto Me v platnice vezano .........30 v belo kost vezauo........ .35- Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1JS0 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 p v celluloid najfinejša vez. . .1.50 V ffaib usnje vezano.......1.50 Qttbolie Pocket Manual: •v fino usnje vezano ......1-30 Ave Maria,: v fino usnje vezauo ......1.40 KNJIGARNA "£LAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. Iiovniki t«' ^obavske na-rlbine za oskrbo svojih bolnikov vsako leto sami zbrati 7000 zlatih dolarjev. V teli razmerah ni pričakovati, da bi s<* to zavel i-šče rinilo povečati, ker j<* z o-zirom na potrebo nujna zade. va. Zato je potrebno, da se katoliški svet posel tej zavzam«- za gobavce. Ponekod .-(» že začs-li zbirati nalašč v ta namen. Mah) je bilo apostolov m*'d gobavci, ki bi bili t nji-hove^a življenja. Tako n. primer redemptori'stu p. Ilmider--H, ki je 1. 1.8HJI umrl v holandski (rvajani, ko je vse svoje živ-Ijfaje posvetil irobaveem. -m..i.uia. mu * V A 2 N O ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato prosimo, da skušate na-ročni no pravočasno poravnali. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA : San Francisco. Jacob LaushJn COLORADO: Pueblo, Peter CuIIr, A. SaftiC Wat sen burg. M. J. Cajuli INDIANA: Indianapolis, Louis lianicb ILLINOIS: CbicaKu, J. BevčlP, J. Lukauicb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero iu Illinois) Juliet, Mary Bambich, Joseph Hro vat La Salle, J. Spelich M a seour ah, Frank August in North Chicago, Jože Zelene KANSAS: Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzwiller. Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (za l'ennu.. W. Va. iu Md.) MICHIGAN: Detroit, Franlt Stular MINNESOTA: Cbisholm, Frank (>on2e Ely, Jos. J. Peshel-Eveletli, Louis (Jouže Gilbert, Louis Vessel Hihbing, Jobn P<»vse Virginia. Frank Ilrvatieb MONTANA: Roundup. M. M. Pud tun Washoe, L. Cbanipa NEBRASKA: Oinaba, P. Broderick NEW YORK: Gotranda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO: Barberton, Frank Trolia Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar-linger, Jacob Resnlk. Jobn Slaouik Grranl. Anton Nagtule Lorain, Louis Balant, John Kuni-še Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Ambridpe, Frank Jakše Broagbton, Anton Ipavec Claridge, Anton Jerina Conemaugh, J. Brezovee Export, Louis Sopaniii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, Jobn Polantz Rmyn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Ballocb Manor. Frauk Demshar Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Frank Skok Sheboygan. Joseph Kakež WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar DlamondviUe, Joe RoUch Vsak zastopnik IzAs potrdilo ta svo-to, katero Je prejel. Zastopnike roj* UPRAVA "QLA&WABODA" # t-r-- -i K \ HAEODA" n »i ii itumt f ^ HaMM| ij KRATKA DNEVNA ZGODBA \ i.» H.^••• !.>-•• y• • vtr---jc:> T //. It.: Izkušnja .j«* naučila Johna, da ni tako lahko prodati star, obrabljen avto; nasprotno, to j«' zelo težavna, zapletena zadeva. In ker se mu je bil vtisnil živo v spomin star latinski pre govor, ki pravi, tla v domovin! nihče tli prerok, se je odpeljni s -vojim oguljenim avtom na rivijero, kjer je bil ves navdušen za ruleto, pozneje pa Berlin, kjer -e je nastanil v hotelu -redi mesta. Na tiliei je srečal slučajno Hobvja. — Kaj pa počenjaš tu? — je vprašal začudeni Bobby. — Iščem kupca za šest sedežni voz, — je odgovoril .lolm melanholično. — <»lej no, glej! To je pa res čudno naključje! — j * vzkliknil Bobby. — Jaz pa bas ■iščem avto za šest oseb. I 'soda stilna menda hoče, da hi si oba prihranila čas in trud. Skleni v a kupčijo! — \e, dragi moj, — ga j» prekinil John. — Nočem te o-pehariti. Moj šestsedežni avto je -tara, polomljena podrtija. Na pogled ne, nihče bi tega tie trdil, toda . .. — Ah, tako torej? — se je zasmejal Bobv hvaležno in nadaljeval svojo pot. John je pa iskal dobrodušne .ura in zaupljivega kupca. Zdelo se je, da bogati Selionkeding, ki ga je bil spoznal v hotelu, ne bo ušel spretno nastavljeni pasti; nastavil mu jo je bii proti primerni nagradi vratar hotela. — Tri tisoč mark, — je zahteval John odločno. — Dva vam dam, — je ponudil Selionkeding hitro. Končno ji' pa le dal 2500. Naslednjega večera sta se Bobby in John zopet srečala. — Prodal sem svoj voz, — se je pohvalil John zadovoljno. — Jaz sem pa poceni kupil krasen avto, — je odgovoril Bobby. — Za malenkost: .TiOu mark. Pojdi ga pogledat. John je ogledoval za malenkost kupljeni šestsedežni vož in naenkrat je vzkliknil ves iz sebe: — Tristo kosmatih medvedov! To vendar moj stari voz: Tista podrtija ? — je za- sebe v avto, da bi se odpeljal na centralni kolodvor. Toda avto se ni hotel premakniti. Sclionkeditig je zaman napenjal vse sile in klel. t ez deset minut sta odvlekli dve živi konjski sili x ugaslih 11P k " M ntlenianovia k tlobmini zdravja. imeli Uoste <>liil<» energije, ztlravs--ga teka. ilnl»re j»rel»ave. t" i ste kož.'.'. To zanesljivi« zdravilo vas oprosti zaprtja, plinov, neprel»ave. slavoSxi-si. sjilošne t »slabel t isti. Spali Imst • mimo in U. ste p :Ini življt nja n) jutra d«; miri. l*ri vseh lekarnarjih, -los. Ti in'r Corp.. S. Ashland Ave.. Cliieajro, 111. SreT-uo novo leto! < Atlv • V zatlnjih dneh se je dokončno posrečilo pojasniti skrivnostno najilbo dveh človeškili trupel na galapaškein otoku Marcheni. Robinzon dr. Ritter, ki živi s svojo prijateljico v teh krajih, je namreč pual pi sum, v katerem sporoča, da je ^e vedno na otoku Floreani. Mrtveca, ki so ju našli na Mar čheni blizu Charlesovega otoka, pa sta moška, in sicer Nem« • Lorenz, bivši pribočnik kraljice" (jalapaškega otočja baronice Wagner je ve, ter Norve-žan Nuggerutl. Slednji je živel na otočiču Santa Cruz ter se je preživljal kot brodnik na . Na tem oto-\\\ sta Lorenz in Nuggerud u-mrla od velike žeje. Medtem pa je dosegla (Jala paske otoke tudi odprava iz Kcuadorja, ki se je pripeljala linijo "San Cristobal". < >to-eani so povedali mornarjem, da se mudi baronica Wagnor-•eva najbrže na otoku Santa Maria. V njenem spremstvu je i udi Philippson. I z vseh izjav, ici so jih dali domačini mornarjem jo videti, tla je naftni med Lorcuzoiu in Pilili pp-onom -por za rati i Wagnerjeve. Preiti r se je končal s tem, da sta da vsak svojo pot in "kraljica" (Jalapaškega otočja se ie pridružila novemu pustolovcu, ker se je tlružba starega prijatelja že naveličala. SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. ZLATI ZAKLAD IŠČEJO Vsa Južna Amerika se zanima za prizadevanje urugvaj-ske ekspedicije, katera je odpotovala na urugvajsko obalo, tla tam v bližini mesta Colonia poišče zlati zaklad, katerega so tamkaj preti 200 leti na skrivnem zakopali morski roparji. 1 rugvajski major Ren in go Ca-ranbula je po golem naključju dobil v roke neke stare listin" in načrte, kateri so nekdaj bili last slovitega morskega roparja Viktorja Molina. Ta morski ropar je s svojimi ladjami v 18. stoletju plenil po morju in uplenil mnogo ladij. Na li-tinah, katere ima v rokah major Caranhula. je zapi-I sano, da je morski tolovaj Molina zajel angleško trgovsko ladjo, katera je vozila iz Kvro-pe v Peru. Ladja je imela seboj ogromno bogastvo, katero je po sedanji cenitvi bilo vrtnino več j milijonov dolarjev. Tega zla-I tega bogastva so se z ladjo ' vred polastili morski roparji ni ga odpeljali v svoja skrivali sea. Angleži >o mobilizirali svoje ladje in so skušali morskim roparjem odvzeti ta o-gromni plen. Toda violina je bil previden in je svoj zlati zaklad zakopal najbrže pri Colo-niji, kamor se je skril p ret I angleškimi zasledovalci. Angleži -ti kljub temu venomer skuša!" dobiti nazaj ta zaklad, a se jii; nikoli ni po.-rečilo. L. 1S83. so vnovič organizirali veliko ek>-pedici jo, ki naj bi poiskala, kam je ]»red 200 leti Molina za ko pal njihovo zlato. Toda tudi ta ekspedieija ni imela sreče. Kako ogromen je ta zaklad, je raz-vtlno iz tega, da je e kavlji nekam sumljivo napenjajo? — Kes je, — je pritrdil vitez. lil res je kazalo, da v h .»če angleška ladja francosko. — Pošljite takoj štiri s sekirami oborožena može, naj se prebijejo skozi sovražne vrste in presekajo te kavlje. Roger je takoj izpolnil povel je. Toda kmalu se je kapitanova hladnokrvnost umaknila vznemirjenju. Po brezuspešnih poskusih se je vračal Roger samo z dvema mornarjema. — (jromska strela! — je vzkliknil kapitan. — Kaj ne vidite, da se angleška ladja potaplja.' Te besede so pojasnile vitezu v.se. Zdaj je ve j del, kaj je napotilo krmarja na sovražno ladjo. Toda za razmišljanje ni bilo časa. — Tristo vragov!... je vzkliknil kapitan in pograbil sekiro, — kaj ne vidite, da se sovražna ladja potaplja in tla nas potegne za seboj, če ne presekamo kav I je v. To je bil najboljši način, kako najhitreje ločiti 'Foudrovanta" od potapljajoče -e angleške ladje. \ se mu je šlo gladko od rok. Ko se je pa vrnil na .krov, je zamahnil s sekiro in srdito zakričal. "Foudrovaut" je bil še vedno zvezan s potapljajoči« se ladjo. Kletvica^mu je zamrla na ust ili. Bliskovito je skočil h kavi jem in začel na vso moč udarjati pu robu krova potapljajoče ladje. In tako so se slišali nekaj časa samo udarci ostre sekire, kletvice starega Mathieua in bo-tlrilni kapitanovi kliei. Roger je pa zadrževal ta čas s svojimi voj i-ki Angleže, tla niso mogli nazaj na svojo ladjo. Tisti hip je videl v duhu v.se svoje življenje. Spomin na llenriko je vzbudil v njem vse nade, strah in pogum. Kar se mu je ustavil pogled na sovražni ladji, k. se je z robom krova že dotikala valov. — Izgubljeni smo! — je vzkliknil obupno. In res je bila nevarnost že velika. Celo krmarju je za hip omahnila roka, v kateri je vihtel sekiro. Toda takoj so se mišice na nji zopet napele in začuli so novi krepki udarci. Kar je močno zahreščalo. Kavlji so popustili in angleška ladja se je začela hitro potapljati. "Foudrovant" je bil rešen. gnal v valove, tla bi priskočil na pomoč knnar ju, predno bi ga dosegel čoln. Molče so obstali mornarji na ladji, in vsi so zri: za pogumnim, požrtvovalnim vitezom, ka-ko se bori z valovi in napenja vse sile, da priskoči nesrečnežu na pomoč. . — Končno!... še trije, štirje zamahi z roko in dosegel je nesrečnega krmarja. — K meni! — je zaklieal obupano in že j" prijel krmarja za grlo. Vitezov krik je vzpodbudil vse moštvo na krovu. Kn sani klie je za-ionel iz v-eli ust. Toda v naslednjem hipu so se zopet začuli obupni kliei. Kazalo je, da tudi Roger nima toliko moči, ia bi so mogel dolgo boriti z valovi. A boriti se je moral za t Iva. Čoln je sicer že plul od ladje, toda ta čas sta bili že obe glavi na tem, tla zdaj zdaj izgineta ! v valovih. -Mornarjem na ladji je zastala -apa, »ločim je v. sem mož na \ so moč veslalo proti kraju, kjer se krmar in vitez že potapljala. Slednjič >.> radostno vzkliknili. Štiri -o jmaliujoče roke >o se bile oprijele roba čolna, i Vitez in krmarja so potegnili v čoln iu polo-j žili na dno. Dva moža sia takoj sedla k njima i ili ju začela masirati, dočim so drugi na vso j moč veslali proti ladji. r., . ... j 1 ani -o pripravili junakoma -večan sprejem, i i.'osadka rešilnega čolna ju je skoraj na rokah prinesla na krov. kjer ju je poveljnik radostno ! cbjel in poljubil. In radosti ni bilo konca ne kraja. Se bolj so pa vsi veselili, ko si je stari Mathieu slednjič opomogel od izčrpanosti in razburjenja, odpel okrog pasu ovit kos rdečega blaga in ga podal vitezu. Bila j«1 zastava s potopljene sovražne ladje, jo je bil krmar strgal z jambora, ko se je le-v valove. — je dejal solznih oči svojemu i:-ši tel ju, — v spomin na današnji boj ter rešitev mojega in svojega življenja. Jn zopet so zaorili radostni kliei. ^ t i že pogrezal — Vzemite, GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. IV Italijo lista ne pobijamo. Mogočen "hurra!" se je razlegel kol na povelje iz ust vseli Francozov. Kapitan je pa zaklieal na ves glas: — Zdaj pa le j jo njih! Ne prizanašajte nikomur! In zmage pijani Francozi so planili na četo sovražnikov, ujetih na francoski ladji. Krvavo klanje je kmalu pokrilo krov s trupli. V besneči bojni vihri so mnogi izgubili živ-ljenjc. Toda v hipu, ko je bojna vihra že pojemala, -e je začni obupen krik od strani, kjer se ic bila potopila sovražna ladja. Kričal je stari Mathieu. Nesrečnež, ki so o njem tovariši mislili, da je imel Čas rešiti se nn svojo ladjo, je bil ostal na francoski. In zdaj je visel vrli jambora, ki je še vedno štrlel iz votle, in videl je, kako se francoska ladja hitro od-Maljuje od njega. Na"Foudroyantu" *o slišali njegove krike Takoj so spustili na morje čoln, tla bi mu poli i tel i na pomoč. Toda vse to je zahtevalo precej časa, a "Fott-drovant" se je oddaljeval in vršič jambora angleške ladje se je pogrezal v valove... Stari Mathieu se je že boril z valovi. Toda njegov boj ni mogel dolgo trajati, kajti mož je bil že prej izčrpal svoje sile. Kar je skočil Roger na rob krova in se po- Zmagovita ladja je ta čas že plula proti pristanišču; veter je bil ugoden in tako je naglo rezala valove. Danili) se je že, ko je JI topovskih strelov pozdravilo kopno. Pristaniški topovi so takoj zagrmeli v odgovor in pozdrav. Potem so pa zavih rale na vseh ladjah poveljniške zastave. Zmago francoske ladje so proslaili še istega dne na vseh ladjah v pristanišču. \ iteza je čakalo v pristanišču veliko presenečenje. Komaj je bil izkrcal, je prejel markiz de Lafayette od Washingtona poročilo o drznem načrtu, ki naj bi mu ga Lafayette pomagal-uresničiti ga. Sestaviti je hotel zbor iz ameriških fantov iz okolice Zelenili gora, da bi z njim od strani napadel Angleže. Ta zbor itfj hi bil setavljen v Vermontu in raj hi odkorakal do države Massachusetts Washingtonovim četam naproti. Sloje za drzen korak, ki pa naj bi izdatno pri-Ipomogel k zmagi. j — Ce imate pri rokah spretnega ill pogumnega častnika, — je pisal Washington, — ki se lahko za nesete nanj, ga kar pošljite z močno četo k Vermontu. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo iS i I zmerne. U Knjigarna Glas Naroda" t ' O L A B NAROD A" V GORA LEZE... ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA GLAS NARODA*' PRIREDIL: I. H. ŠE ENA PREISKAVA r><; —- Tako, tako? — j**«*lja Pureeler, napol .se zbudivši iz hude jeze. — Kaj takega se podstopiš proti svojemu gospo-darjuf Pazi se! S tem bom obračunal, kadar bo eaz za to! — Pograbi klobuk in zavpije ženi eez ramo: — Sedaj pa moreš čakati na mene! Dolgo! — Purčeler drgne bolečo roko. gre iz s< be in žaloputne vrata za seboj. ' i Molče si stojita Matej in Karolina nasproti. Xikdo se ne gane. .Mateju ni bilo treba govoriti; bolest, ki se ji* zagrebla < koli njegovih ustnic in vroč sijaj njegovih oči ji j,, povedal tudi brez l**sed, kaj je trpel in kaj je čutil do nje. i — Matej! Za Kriščevo voljo! — vzdih ne in ga prest ra- ' sena pogleda. Matej prikima. — Da, Karolina! Had sem te imed, odkar se spominjam! -r— Jezus! — Obraz si zakrije z rokami. • Levi Tako stojita molče. Xato pravi Matej: j — Kaj ne, Karolina, sedaj izprevidišt da ne morem več ostati ? j---------- Da, Matej! — Roke ji omahnejo. — Sedaj moraš proč! * A Mrntrrnr — Za vedno! LOV NA MEDVEDE V — Da, Matej! Za vedno! | OREGONU S težavo ji ponudi roko. Xjeiii prsti >0 mrzli in se tresejo. Pozdravi svoje dobre ljudi doma! Hvala lepa! — Pobere klobuk, ki 11111 je padel nn tlaDnemmi ri ure iz sobe. I SLOVENIC PUBLISHING CO. J TRAVEL BUREAC Sit WEST llth STREET NEW YUKI, H. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LIETOV. REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE UWfoi»nm»MWTw»i»«m»rninininii I SJE IlHVra na sliki j<* senator iiorah iz L motim razsipa denar. Vršila (desni na sliki) ki -i.....zvozui 1 liefni administraciji, da bo natančna preiskava, katero bo vodil Dallas sra-Dort ^Nadaljevanje s 3. strani. 1 K<> se vrata zapro, se Karolina z obema rokama prime za | za medvedje brloge. Sklenem, da jili preiščem. Ska- prsi. Začutila je zmoto svojega življenja in spoznala srečo, j^'vljev v mimo katere je slepo korakala. To spoznanje p«.stane v njej! razpoki oridko lirejKuieiije. Z veseljem je to občutila in vendar s sira-' bom, k; jo je skoro pripravil ob razum. Tesno sklene roke, se /lekne na kolena in stoka v bojazni: — Gospod Bog! Varuj me pred grehom! — Ležeč na tleh, ::akoplje obraz v svoje roke. Ko se ti*udna in zlomljena dvigne, zasliši iz sobe otrokov jok. (»mali O vaje i^ro v temno sobo in se oklene otroka, kot potapljajoči rešitve. Sprva se otrok prestraši, toda mati ga kmalu pomiri. — Prosim, mama, — jo prosi z zaspanim glasom. — Za-poj mi kaj! — Da, srček moj! — zašepeče mati in prične peti. Toda pesmi ne more peti do konca. Tresoča se potisno o- braz v blazine. Iz izbe pori spalnico se sliši odmev korakov, ki hodijo počasi sem ter tja. Tam je bila izba, v kateri je stanoval Matej. Pri plupolajoeem plamenu sveče hodi med omaro in skrinjo ter pospravlja svoje stvari, katere je preti petimi meseci prinesel v Purčelerjevo hišo. Ko ie gotov, pomete izbo in inline luč. Ker ni hotel vzeti Purčelerjevega voza, položi skrinjo na ramo. Xikdo ga ue vidi, ko gre iz hiše. Zunaj na cesti »stoji ter |)ogleda navzgor proti temnim oknom. Xoč je bila mlačna. Samo, kadar je veter kaj ostreje pri-pihal po pobočju navzdol, j,- hib* mogoče čutiti hladni dih zime, ki je še vedno bila zagrizena v vrzeli pečine. Xaraščaj«»či potoki šume in na nebu blešče brezštevilne zvezde. Ko postaja pot strmejša, >e mora Matej 11a vsakih -to korakovml počit i. V bližini doma ie vodila steza po krajih, kjer je še ležal sneg. Okoli njegovih robov je žuborela voda. je segalo kakih dvesto premeru z raznimi in primernimi luknjami za skrivališče zverjadi. Skrbno in previdno, skoraj neslišno, počasi obkrožam skalovje ter opazujem, a- o bi se za kako skalo ob sohicu grela medvedja mercina. Tako sem obkrožil skalovje bliž-* in bližji« najmanj desetkrat. Prepričal sem se, da če je tu na kvar-tirju uiedv«*d. mora imeti vse udobnosti, ki mu jili nudi narava, kajti gotovo št- spal. Sklenem da preštrefim v .-a njegova stanovanja ter ga are tiram živega ali mrtvega. (Sa pe za mene, koža za Petra Zgago, to mi mora delal: v »lovski zgodovini). Skalovje je imelo velike ne-dosegljive razpok je stala proti solneu, druga pa | — .\ai je bila zelo temna, kamor sobi- 11,;aveiu!au ce ni nikoli pošiljalo svojih j kritičnem žarkov. Najprej (K JUGOSLAVIJO potljte p-polnoma UD03\0 prfko havte na ogromnih FRENCH LINE EKSPRESNIH PAPNIKIH: ILE de FRANCE" DK(— I!). .L\X. i !i. PARIS' MARCA - " :n M A Rt1 IIITR.V V«»Ž.\MA — f/ltOKNA I V TliKT-KM UAZUKOl" •sriar'.itA — KitAsxi: k.\hi\k A liVK IN ŠTIta « »Sia :K Svetovno s'avna fr.mccrka kuhinja. — Brezplačno vino z obedi. VAŠA PirriJM.A l'"TIMK Z VAMI I"' OL.IA Z.« na«!:iljnj< n:ivvll:i iri K.irte p'^it* »'a — SLOVENIC Polishing co. ! leo ZAKRAJŠEK TRAVEL BUREAU GENERAL TRAVEL SERVICE. Ire 2:6 Wtfbt 18th St.. New York City I 302 East 72nJ St.. New York C.ty cJreaefi J^fiB 29 decembra: !!•» «1«* France 2. Januarja: A'ltiil.tni.-i \ Cb«-rl>oi.-»; 1 januarja: Miih.it:.m v Havre C. januarja: Kuropa v Kremen 5. januarja: I. ■ ta> - u.- \ u. x \ « januarja: Al-.j.-ti.- v 11. januarja: ! Irt-mt-ii 12. januarja: •" 1».■-113» .1111 Viti. ;ini:i \ 16. januarja: s)i i n^ti >11 l.i \ 11 •lur • ur-* I Jr«-m«'n •. II;. Yt, Trst 11 vr" 18. jan-.iarja: • ».;. nijii' \ 1 *li»-r iHiurK 19. januarja: U<- .I. Iran.«- \ llavr«-« III- <11 Sal ■ »:.« \ « .• u., 2Z. januarja: K..r i>.i v Hremt-ti I i. : • int. na \ «*li. rl.i-tirg 26. januarja: 1 1 .afa\ ft 1,- v I l.i \ 1 »• j 30. januarja ' .Maiili.il (ait v I la\ re ' 2. februar.a-I ' *ii:un;> . 1 .ti \ I l.i % r.-« li.-x \ < ;«-n<': m|>I<- \ < "!ir l.«>i.rK j 9. fsbri ar.a: • i:reiii«'(i \ l'.reni«n j IV -t- Km ti«-«- \ ll.i vr»-I 13. februarja: I <•■. t. -I. f-a\. ia "v >:. J 14. februarja -I \\ a-l irictoii v I la vr*- I ! 15. febr .larja : 1 ......... ria v Cliei ■■ rz J 21. februarja: S.iturnia \ Trst 22 februarja: I-' ir«»;ij« \ Hr«-me:i « • • -niii.- v < "h«-rl*--i:".j 23 februarja: • *:iami>taiii v Havre 17. februarja: V 1'ihaitaii v 11.- vre f: *x v 1 ii tni.i sivini rauil um» liK'ilvril haje \ o - iiircko, i/. Til!'!. kali-r letaka stran. Tu jc l»i!<» vM<-ti skorn vsako luknjo in razpoko » ni l»ii tov. da si'iii zina^ovaloc Inez l»oja. Xato s" pa ]»o«laiu na a«'* i/:t'\>al Kna stran ) uv'.i k«-t trio. Xak >i 111 i u«* livlja •asa. Tti-i] v 1 >ai I): rt011:1 111»* 1 have z nit'iinj. ivs, uakar sirral.il • l.i 1 it-r io 1; i;a plan. i o t -r n zwr laliko nayrlo vt a. Ja m«-pi dt'io Ini'Z >varil- 1 .it. poixVm soliH-no n y..\ ntr..k vsa Iti iNtivlil spftVua iii.Mlvi'ila. Zalo sklcn m. da živali 110 i str«'lini -p-iV. t "is: Vo«" ii;i jo iiajiirt-j * * zorilitaiu M !il s"!a t ad i. klical 11a {>< mot*, 'i'twl,!. «la l»i .. višiin« poliorja j«' prilnijal nliv sijai. , . . ' * dru^o, tvmiio stran. Ker }<• - Delajo |>ri Infill — mrmra Matej. — Ko -ro hitrejiih ' skalovje tvorilo nekak polu- tukaj kričal, se ne spodobi Da Korakiiv Malje, yrul> ,lo Airoko razpoke, ki je f>retr«rala ste- kro- sen, najpivj pivvi.li.i. l.i -a š, i po klieat. l.i mi zv, r jo. I reteklo nedeljo te razjM.ke se ni videl. — Srd«j pa hrib ]»reiskal ol,e. levo in desn i med h-m lahko vodila i u^u I\[l| ■ l Iv 1 ) \ :akrn-:m; rl«. zluitlilo. tak'!« IIM.r! >j.ot;»iua št rio_a opomina. Ali naj jo p »ra ka?n. da >.• :ifotlilo, da • t'likal do diMiuf >].omIa«li aH Š4- dalje. S.dom in. da \ raua počasi 7. drogom p,m h lačam, skril za sk iio. da mu u • vzl.udim pre-iia^le^a suma. ter _ra prevee ne vznemirim. Hiiro napravim par poulodov ' roii sel..-, kje 1»1 -t- dobilo kaj prinivrin'ira za >e-.ifftanje zv«»ri. Kakih dvajsv! Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je p 11 Tokah svet' vzgoje in zabave. ' KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN hitro dela! — Medtem ko *rre Matej okoli razpok«*.' z veliko krbjo irleda jasno nebo. ki je obet.alo solnrni dan. — Jutri bo dovolj vode in težki easi za oiVta! V bližini mVtovi* liiše, ki je rrno «»ds«*vala ooirrabi sina za roko in «ra i>elje v vežo. — Tukaj se postavi k vteni! — pravi s tresoeim glasom. — Ter po^hnli obode pri vratih proti skednju. — Ali kaj opaziš.' — vpraša žalostno Milici. — Za spoznaj stoje robovi malo narazen. — Kaj ne? Že veeraj sem opazil, da gre hiša *ia druga stran, skedenj pa na to. Kno mora stati postrani! lliša, misliš? — Bog obvaruj! Skedenj seveda! Taka majhna lesena tavba si* kmalu nagne. Xikar si ne delajte prevee <*krbi oee' Tak skedenj lahko kmalu zopet postavimo. Pojdi va, poglej-va še gori k materi! Ali otroci že spe? — Da, hvala Bogu! — Gresta na vrt, kier so bile tri bak-lje privezane na drevesih. Vrona je bila ua dolenji strani ogra- stran. tako da m«* sovražnik nr napade iznenada od strani. Xato se previdno bližam najbolj temni sredini polkroga. Lovski nož som nekoliko predse zvlekel, da bi "bil bolj pri riki za shiraj boja. Puško vod- Skoraj bi 110 pripravljeno na napad, sem | porasi skoraj brez diha škilil v • velja, si mislim, •vsako razpoko. Tako pridem I Kako naj ga zdramim?--| do razpoke v obliki zagozdi*.1 Ali naj ustrelim v zrak? V tem lahko not'. S:;lenem. da m rcino ztlrs« mini in jo napadeni izven hr loua po pravem jagrovski'in liaeinu. — Daj mu priliko. — Pri duši mi j • bilo jako tesno. aje videl, da bi na ne bil našel. Ampak, korajža za ko ^rmo\ jf, v kakih petnajst boj vidim katerem cM*VljeV 1 Pri vrhu ji* bila široka kak , tri eevlje, nižje se je pa izože-i vala. Pomaknem se nekoliko bližje, da l.i konštatiral kam j - — drži razpoka in kako dolga je. — Za pet ran božjih — ali me oei goljufajo, ali je res? — Deset ee v I je V dale«" v brlogu zapazim kosmatincu, ležeeega na velikem kupu nnnešenih klineev in vej. Mereina leži n:i desni strani proti koncu luknje, glavo ima pa nazaj obrnjeno proti vhodu. Xataneno opazim njegov nos in gobec. Leži popolnoma naprrmiimo. Spreleti m-* mrzlica. Porasi stopim korak nazaj. Xastavimj karabinko, da bi «ra ustrelil kar sptMM*ga, vendar si mislim, da v takih slura jih je potrebne nekoliko i>remisb*ka in mirne shira iu sr prikrajšam za na boj. l-ai naboj mi p-» lahko re^i zdravo kožo v takih slueajili. Poziv! i je ter je med kole vpletovala vitre, katere ji je podajala mati. F- I krvi. Sa.| bi ga m o gore šr zjrre- — Katrica, lioglej sem! tukaj! Mati Katrica gre počasi njima naproti. Ko pri bakljc vidi obraz svojega sina, se prestraši. Cadajanj* lista je ▼ »r«s*l v velikimi stroški. Mu* go jib ja, ki so radi bih razmer tako prisa deti, d& so nas naprosil; da jib počakamo, tas« naj pa oni. katerim J* (Dal je prihodnjih zakliče Mihel. — Xaš fant je i šil, re bi kar takoj noknil vanj J f ali ga pa samo poškodoval. Te-' sijaju daj bi se lahko zgodilo, kot se je po zatrdilu našega nadjagra | harbertonskih lovcev nekemu, kmetu v loških gozdovih, ki je« mopocf p;>ravnajo na ročninc toci?f . "O N V1SO- i*a sto dolgi ražnji. Kavno prav, — si mislim. — Kiteusko se porasi pomikam do grmovja. V eni roki držim puško pripravljeno za vsaki shiraj, z drugo pa v režem primeren drog. ( .Med j tem se mi nehote predoei Pe- ; ter Zgaga, obleeeii v medved j jo kožo). Zopet poeasi. skoro' neslišno korakam port i brlogu, v muli. da prehudim zver. Ker je potrebno previdnosti, še en krat pegledam puško, ko je vse redu, nato vtaknem lovski nož med zobe. v desnico kara binko, z levo roki pa držim ra-j ženj. Kar mrzla pot je lezla po meni. Počasi vtaknem raženj j ! v brlog, ga pomikam' naprej, j I temi koustatiram, da se jej {dotaknil sp«*ee zverine. Par j krat polagoma sunem, kot bi j mu hotel povedati, koliko j«* f ura. Zver se niti ne gam*. Zopet park nit podrezam, nekoliko morneje — nir se ne gane. Xekoliko pc rnkam. Zopet ]>ar-krat sunem. Si« morneje. Tudi sedaj se poštnjnn no gane. To me žt^jr koliko razsrdi, tako da lui da nekoliko ver korajže. — Čakaj, klada zas}>ana — si mislim. — Ta pa za lase privitem ven, eo že ni drugarr. V|.,iki kup s( S koraižo porinem drog v dol?ro dlako, dobro navijem v vanjo rogov i lice na koncu dro ga ter nehote izblebetam: — y premeru meri globua 6 tnčev. — Vlaok Je 10 lnčeT. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, Ki JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM V KNA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NAKOPA". OZIROMA SK NAROČK. GA DOBE ZA — tffr "GLAS NARODA' <"«»me on! prisegel j.ri vseh gozdnih stra-A leeem, vlerrm. — precrj liovili. da sr pridem priluHlnj • morilo sem moral popri jemati, leto mašeevat nad kosmatinci. Ko privlečeni dovolj blizu iz Ko se vrnem na Shortvjev teme, yuhm. da s«mi. privlekel doni. sva skupno s tovarišem sop nekake plavorrne zelo ten- ponižno poslušala par litimi j ke trave, ki sojo menda veve- Shortvjev«* soproge. V stano- nce nanesle za zimsko spanje. | vailju M.m