tBTO—TKAR
ÔTEV.-NUMBBR 250
assiMf st
lronwoo|d$ki rudarji ¡pričakovali rešitev
Zdaj obžaluje, da je odpnetll od dela delavce, ki eo šli na unij-akl ah od. — Ampak to krokodilove solze ni*» omehčale stavkujotih delavcev ln de-' lavk.
Waukegan, IU. — "Žal mi je, da sem odslovil veže prijatelje in prijateljice, ki so obiskali u-nijski shod. Vse pridite nazaj J pa sopet delajte zame kot dobra dekleta," je govoril gospo-1 dsr Granert stavkujočim delavkam, ki so zastavkale pri tvrd-ki Granert 4 Rotachild ln sol bile pred tovarno na stavkovni straži.
Na stavkovne straže ni vab-Ijenec napravil prav nobenege vtiaa. Vseh 109 delavcev in delavk, ki so zaqtavkali is simpatije do odpuščenih delavcev, so ostali ns stavki.
Kadar bo tvrdka podpisala pogodbo z unijo, tedaj ae bodo delavci in delavke zopet vrnili v tovarno.
Gospodar seveda ni pričel kar tjevendan brenkati na etruno sprave in obžalovanja. Za to je imel posebne vzroke. Organizacija Amalgamated je ustavila v Chicagu vse delo za to tvrdko.
in t^o je Granert pričel raa-mižljstl, ako bi ne bilo pametneje, ako se pobota s svojimi delavci in se delavci in delavke vrnejo v tovarno.
llsllJsMki socialist . dobi zavetje v Ameriki
, RazorofenJel
Ilucnos Aires, Arg., SO. sept. — Argentinska zbornica je pooblastila vlado, da lahko potro-«1 7» milijonov dolarjev za gradnjo bojnih ladij. Socialisti *> se borili proti temu.
noma izjavljajo ti političarji, da bodo te volitve pokazale, kako je ljudstvi}, navdušeno za Cool-falga. Senator McNary je polotil vežnoet na to Idejo, ko se je raagovprjal s svojhnl prijatelji v Wadhingtonu.
Odkar sU Coolklge in Mellon ubila McNarrJevo predlogo ze odpornod (an^rjem. ae je rodila Šelja» da se poraz podporn: tov administracije odloži pred Coelidgeva vrata. Oni žele Lotrdena Iz Illinoisa kot svojega bodočega bfzntžkega kandi-
^imietlšne lajava etarn garde postajajo eamljlve. — Ai ee
prebivalci v mestih Sovjetske unije zahtevajo veš hiš, sedanjo stavbinske sgencije pa niso koe
tej aaiegi.
' Nova mešaaa kompanija es
bo posiuževald pri sUvbinakih delih modamlh sUvbinskJk metod. GisVfrt deli hiše bedo izdelani po tovarnUkem produkcijskem procesu. Na U način ae znižajo .tsvbinekl stroški od
ška eUvhlnska tvrdka.
Moskva« llaslja. — Sovjetska vlada Je oddala zdaj tudi kon-eeelje mešani kompanljl. Ta kompanija obatojl li neke nemške stsvblnsks tvrdke In Sovjetske central ae unije za zadružna stanovanja. Tako porote Tassovs časnikarsks sgencl-
^««hlngten, D. C. Stara ^rds je sašepetala časnikarjem ** toliko pesimističnih opazk »lede izida letošnjih volitev v uho, da ta peehnisem poeteja ■umlji*. Nehote ee človek vpra-zakaj li političarji stare "rde v republikanski stranki M»J pred volitvami naenkrat *mo vidijo, ko se navadno ljudskim pritožbam. VeČI-
OSVfcïA
PROSVETA
GLASILO SLOVENKIE NARODNE
il ■ 'm-wrnw	WWWWWW
PODPORNE JEDNOTE
H	""fv
wfwn»
A SLOVENSKE NARODNI PODPORNE JEDNOTE
Cene »rteMf po 4o«<m>hi Rokoptif «o M
Naročnina Zedlnjen» pol lota In S l -26 u tri leta $1.86 sa trlj
(izven
■ Chicaro) UM na le* . IMS «a Ctoero SS JO m let« SSJS «S pol
rea. ker iau Mk"i"
-P R 0 S V B T A'
"THE ENLIGHTENMENT
Oryea e# Ae SlaVene Nettonel Bege* Sectety.^ ^ * f* i"**—'
Advertising rat«
MfOBI
Onluxj
SeiMrtHt» üaltJ States (efcept Chicago) en* CWgn KJO and foreign coqntrles SS.0Q oer flar^
HEMBKB of THE FEDERATED PRESS'
Kadar se bodo frrmarji na skrajnem zapadu še bolj pridno pričeli soliti v mesta, ker ae zanje ne bo isplačalo pridelovati zim morda postanemo pametni tudi v Združenih državah iti zahtevamo od kongresa, da gre Volstea-dova postava tje, kamor že zdavnej spada
Danes se ječmen, oves, koruza ki rž večinoma prideluje za živinsko krmo. Ljudje pa niso živina, da bi kon-* «umirali ves pridelek, dokler se jim nudi le kot živinska krma.
v svobodnem duhu medsebojno izobražujemo.
Taka ja bila njih plemenita osnova, njit dek> ia hrepenenje
za ciljem. Od tu toraj je izvor
Pričakujemo od vas, starejših članov ft. N. P. J., da s« boste vsi udčiMili. Seznanit^, se a slovensko mladino, katera si j* zavzela cfUM
in priêetek naše mogočne orga-.fik ». P. * ia katera
IZ
slovenski

Dataai r ekMssJa a. »r. (Aag. SI, i»») poleg vašegaUasaa aa naslore da van le s ten ¿aerea potekla aaročnlna. Ponovite te Js es rs« ae aotavi list.	^
KAM IN KOMU NAJ AMERIŠKI FARMAR PRODA KORUZO, JECMBN, OVE& IN RŽ?
Ko smo dobili prvo prohibicijo v vojnem času, so pro* hibicijoniškim fanatikom šle gladko besede iz ust, kadar so govorili farmarjem: "Ljudje božji, poglejte, prohibicijo imamo, iz našega zrna se ne vari ve? pivo, satanova pijača, pa imajo oves, ječmen, koruza in rž U dobro ceno, Farmarji so poslušali, kimali in ravno toliko mislili, kot prohibicijoniški fanatiki. "Ej, so si mislili farmarji, saj je res, iz ječmena, ovsa, koruze in rži ne vare.jveč piva, pa tudi ne kuhajo več žganja, pa ti produkti gredo vse* eno po visoki ceni izpod rok/'
Farmarji, ki so tako sodili, in teh je bila ogromna večina, oni niso računili s tem, da je bila takrat svetovna vojna in je ameriško zrno odhajalo v Evropo, da so tam prehranili armade in evropejska ljudstva.
Vodilni krogi prohibicijonistov so se prav dobro zar vedali tega dejstva in mislili: "Železo moramo kovati, dokler je vroče. Ako se sklene mir, tedaj bodo naši upi na prohibicijo splavali po vodi. In priili »o z osemnajstim ustavnim amendmentom. Državne legislature so ga sprejemale druga za drugo, kakor da bi šlo za stavo, katera ga sprejme prva. Modri zakonodajei, ki niso mislili na to, kaj prinese bodočnost, so tekmovali med sabo, kdo se pokale, da je večji prijatelj prohibicije. Se preden je bil osemnajsti amendment sprejet, je prišel kongresnik Vol-stead, prihibieijonist iz minnesotskega farmarskega okraja, s svojim znanim in razglašenim Volsteadovim zakonom. Tudi U zakonska predloga je bila sprejeta v naglici in brez pomisleka.
Toda maček je prišel, strašen maček. Cena ameriškemu zrnu je padla. V Evropi se je trg skrčil, v Ameriki pa tudi. Velike armade so bile razpuščene in odUe so domov. Vlade niao več kupovale ameriškega srna z» prehrano velikih evropejskih armad. Ljudstvo'W sicer potrebovalo ameriškega zrna, pa ni imelo denarja, da ga kupi. Evropejaki denar ni bil v "premaganih deželah0 skoraj nič vreden, v drugih državah pa ni bilo bolje. Izvoz ameriškega zrna v Evropo je pričel padati in pada še danes, ker je prišel na površje še en drug faktor in sicer pridelovanje zrna v Rusiji in Evropi. _ Pridelovanje zrna v Evropi in Sovjetski uniji občuti Amerika od leta do leta hujše.
Pivovarnarji v Ameriki so prenehali kupovati zrno v Ameriki v tisti množini, kot so ga kupovali pred vojno Pivovarnarji sicer rabijo še nekaj zrna za varenje ne-opojnega piva, amptk to pivo ne pije ljudstvo. Ake zdrav človek iapije eno steklenico neopojnega piva, nima poželje-nja do druge steklenioe, ker mu je že prva stekfoftica pri čela tako razganjali trebuh, da se boji izpiti drugo steklenico neopojnega piva.
Konzum ameriškega zrna je pa v tovarnah, v katerih izdelujejo žganje in žitni alkohol, še bolj padel kot v pivovarnah.	' t
Farmarji, ki pridelujejo zrno, danes stokajo, da srfto nima več cene in da konzum zrna pada. Ali niso farmarji sami precej zakrivili, da ao izgubili domače trge svoje produkte, ker so poslušali prohibteijonistitae fanatike?.
Prohibicija je prišla in domači trg za srno je šel rakom žvižgat
Farmarjem so se sicer pričele oči odpirati In slišijo se že glasovi: "Vrnite nam domači trg za ječmen, rž, koruzo In oves. Farmarji bodo v bodočnosti še veliko hitreje spoznavali, kdo je zakrivil, da se vedno manj koruze. jermena, ovsa in rži proda na domačem trgu, koli kor bolj ae spopolnjuje poljedelstvo v Sovjetski uniji kolikor dalj traja prohibicija v Združenih državah. Kanada je že šla skozi te skušnje in je hitro popravila napake, ki jih je storila.
V Združenih državah pa še vedno trdovratno vztra-
ŽatSaten dogodek v K» družini,
Woedward, lowa. — Zelo ne-navaden in žalosten dogodek sé ja pfipatii rojaku in bratu Franku Gnseku» članu društva št 328 stenujočemu v Morajnu.
omenjenemu rojaku je nekaj red VÜflco rtočjo lena zbolela» Ker sv* skupaj delala, je kakor po dveh porodih prej moja Že. na Oto* vi jala vse dalo. Tako me je prosil, ako bi mu mojé
en V radniku delal. Nišam mu metftf odreči. Nekega dne se njegttia, lena zateletako čudnb obnašati, da je moj* žet na mamúa od dela poldicat rojaka domov, da jé pozval zdravnika. Zdravnik je spoznal, djjf njeni-glavi ni vse v rada, ter
da jo asova dati v nioo v Klorendo. Meni se je
n rekel, naj joda v Des Motne* bolnišnico, ker je blizu ia mogoče se tam ozdravi. Bil je pri volji in peljali smo jo tja. Zdravnik Moró nam ja rfekel, d$ njo je najbolje v Klorendi. Po treh dneh js šena zahtevala svojega moža, da je po njo šel. Dorna ae je pa njena bolezen vedno spreminjala v vaakovrsb-nc načine. Moja šena je raklar ako se kmalu drugače ne ¿Arene, da ona ne more dalje tega prenašati. Kljub svoji bolezni, e rojakinja tekala sem in tja
er govorila vsakovrstne reči. Cadar je spala njena tri letna
Merica, jo je mati čez glavo po-Ictffte t debelo odejo. Včasih je tako zavito pograbita ter šla z njo k vratom stat, jih zakleni-s. Rekla je, da ji hočejo otroka ukrasti ln ubiti. Ko je bil >oklican tretji zdravnik, je u-cazal, da jo morajo poslati v bolnišnico v Klorendo. Rojak me je prosil, da bi mu pomagal vse urediti. Peljsti sam ga mo-ral v Zuks Bar k Antonu ZalO-tarju In soprogi, ki sta botra njegovim petim otrokom. Tam je pa tako sboM, da je hotel ltl k zdravniku^ Tolažil sem ga, da bomo kmalu doma, kjer pokličem domačega zdravnika, nakar ae je pomiril, toda Anton Kdlokar se je moral s nama peljati. Doma sem pozval edrav nika. Bilo mu je mogoče priti šele Črez eno uro. Tako dolgo pa rojak ni mogel vzdržati in moral sem ga peljat k zdravni ku na Granper, da mu je dal sdrsvlla. Par dni potem me je dal po telefonu poklicati, da sem ae moral hitro peljati na njegov dom. Ko sem došel tja, nt bilo bolnika nikjer, SI kaj ljudi, ki so ga Iskali. Kmalu sem ga dobH nekoliko od hiša ter ga apravil domov in po-i peljal k zdravniku, ki ml je naroČil, njega in njegovo leno poslati v bolnišnico v Klorendo. Drugi dan ata priMa dva adravnika ter rekla, naj bomo črez tri dni pripravljeni aa odhod. Vprašal me pa je, ako bi si upal prenočit pri njima, češ da sa drušine ne ame pu-aUti aame. Rekel eem, da aa ne bejira, ampak ako bi bilo po noči treba adravnika posveti, ker ja praaej daleč k telefonu, bi aa bilo ntkocar v hiši, raaen pet malih otrok. Kar je bil ravno Aaton ZaJokar priaotsa» ja on obljubil, da prenoči z mano. Dva noči ava prenočila pri bolnikih, sa tretji ve6er eem dotfU pa
naloga društva. Naslednjega je
tre «ao pSU*)1 meSa ia leno v Idol pred tri zdravnike Ko je bile ugotovljeno, da sta bolnika oba sa v Klorendo. me j« sodnik
vprašal, ako imamo prostor otroke. Odgovoril *em. da aa dva mlajša, ampak ao le trije
jamo v SMS*, ker peat prohibicijonistov trdi, da ae bo Po kratkem poevetovaaju in a-mladina pokvarila, ako odraščeni ljudje izpijejo kozarec	M i' «><lnlk k meni o-
P^če si kdo privošči čašico dobro žgane pi-	J^A
Ječa, ki ne vsebuje nobenega strupa rasbn alkohola. | v otročji dom * DaNen
dan eem bil tudi sodnijskim tom postavljen zs jeroba ome-1 mlanjfe;. njeni družini. . Prodno smo a* ločili, me ja rojak prosil naj skrbim sa njegove otroke in domačijo, dokler ne prideta domov, kar sem mu tudi obljubil. Mislim, da je vsak- človek vre-
IfiHH^^H
Iz danslnjih razmer pa je razvidno, da ni več istega zanimanja in navdušenja ter hrepenenja za idejami ii> cilji. Da zbudimo posebno zanimanje za jednoto, je potrebna reklama in po^uk. Osnovati je treba zani-bo imelo privlačna, silo. V dosego zanimanja za poduk je pa nadvse potrebno duševno razvedrilo.
Seveda imamo mesečne aejel katere pa ao za nekatere večali-manj dolgočasne. Člani se jih
znejših letih vadile to demokratično ln najbolj napredno slovensko organizacijovv Ameriki
Pripravljamo se še seda j, k» tem vas zagotavljamo, da se
nekaj izvaAdernega, kar pa ne bom opisni, zato da bos težko pričakovali ta dan.
den pomoči, naj bo kakoršen ho-l «** ne udeležujejo, zunanjim "MT	P* prisotnost m dovoljena.
Dvakrat smo šli obiskat ome-l^JPtl^SS^L^ njeno dvojko v Klorendo jaz k® J^T^StSl žena ter ZMar s soprogo.	g?B!f_t
jakinjo smo našli *e preeej e-l^.^^jggg krevano, moš je bil pa slab.	3B
leti je, ds se krnelo na dobro
1 ljive ao sabsve, ahodi^igre, vesef lloe, ialati in druge prir Hudo čsks onega, ki se s
svojim iivoem doševnegi Zakaj- bi ae gasili in bili otožni, ker Iz teg tejo aOa posledice. Društvo Slovenski dom* je t
Omeniti hočem tu<tf, da imd	¿SSbLtt ^
naše društvo svoj orkester, kaj ^iSST^dfli teri jamči zadosti pl^sa- tistim Kateri radi plešete. C mislim
da amo vzi pripravljeni zapl^j	V
■delovnik
-----—delavec
narediti v enem dhevu dVa dni Delavec mora manj de-
To vse sem zato napisal, ker nekateri ljudje hočejo vse več vedeti o tem, kakor pa taki, ki smo imeli opravka z bolnikom* Govori se ccKo, če*, da nisem,. prav storil, da se je otroke F**"*
stran poslalo in da rojak in ro- ^	,, . . —,
jaklnja nista za tja, kjer sta te«^smsli
ter da Mrm vae na svojo roko ^^^^ delal. Kakor da sem imel Jtaldobiti duševnega rasvedrUa^ ki veš reči, kot štirje zdravniki. I pHnese večje zanimanja. Sicer je pa tudi Frank Gosek Odločili smo se, da Pn^f^ sam ieiei tja, kamor je šla že- veselico, ki bo za »edajni ¿M na. Ljudje pa govore še več. "1^^ dobrodošla. Brettfe, to dele sedaj mi je prišlo na uho, bodo vsakovrstne prilike,^ da je zadnji večer pred odho-l *0VdfI' lfl
sati. ako je dobra sodba.
dokončam ta apeliram na vsa d^ušiva, omenjenega dae ae vtfn svojih .priredb. & tem-bi le mogočii sami aebl in dengl društvom do „ Z hra takim Joéko Radelj, 584 Si N. P. J.
" 'ii1 ■*/
j«
dom v Klorendo vstopilo par maskirancev v Frank Gosekovo hišo ter aO zahtevali od njega denar. Čudno, da nisva a Frankom Omrzetom nič podobnega vldelav Od dru*e strani so ml poVedeli, da je rojak imel pod hišo zakopan denar ter je meni za prostor povedal in jat sem ga izkopal ter v svoj žep vtaknil. Ker je to nesramn laž in obddtSevanje na mojo sebo, svetujem vsem tistim, ki
podobno
boste nečesa kar je onemu v starem kraju. Da bo ta veselica nekaj
Í2h
širijo to obrekovanje, da pre- udeležite se in ne zamudite te .n&e in podžigajo trfbfme tytfr
VeseKČni odbor je vedno nf delu in pripravlja še nekaj tako nepričakovanega. Seveda delajo, kar je največ mogoče, pod cenzuro, a vendar je nekaj ušlo skozi špranjo, kar sem vjel Zato smelo trdfyn, da bo žs tistemu, ki bi slučajno moral is-ostati. Zato bratje in rojaki
mislijo prodno kaj takega zine-1 izvandernde prilike, jo. Tistemu, ki si je vse to iz- Na svidenje v soboto dne 0 mislil ter raztrobil na okoli, s ve- oktobra ob osmih zvečer v dvo-tujem, da vso laž v Prosvati I rani S. N. P. Jn ¿087 S. Lawn-
prekllče, ako sam sebi hoče do- dale Ave.—fSibllcijskl odbor ničesar, da se omeji dim. N
bro, ako ne, se mu nekega dne pripeti, da se ^o morsl zagovarjati kje drugje. Ker so mi še toliko povedhli, ne mirujem prej, da izvem za obrekovalca. Mislim, da ni človeka, da bi kaj takšnega vzel za1 šalo, za resnico pa še manj. Sicer pa, ka-
.društva Slovenski dom št. 86.
VeeeMoa v Went Alliau. West AWb, Wis. — Približuje se nam okna, sicer je v nekaterih bolj severnih naselbinah Že nastopila. Z njenim prihodom se moramo umakniti od zabav
dar okreva Frank Gosek, ga bo- ^^ ^^ in odIti v dvorA. do hneli na razpolago vprašati, „ ^^^ Mbavališča če. se je res to zgodilo. Ker sem . . .
zato moram še poslušat tako VBa||o druAtV0 ^^
l**"* timak* waone in tsko Se ga pa mora bit kmalu konec. -I ^	^ priredb€ dPUgm u
Martin snpan.	I drugo, toliko časa, da vsa dru
štva priredijo vsaka svojo saba-Z "Has" Is Kenssss ▼ Detreft-jvo. V naši naeelbini to trnja Gcees, Knaeas. — September) posno v apomlad, ko ae še raz je JsHn pršla je mrka jesen, (vijajo cveti dišečih cvetlic ter
Liatjo polagoma pada s drevja, polja in travniki rjave in vss narava se prtaravlja k zimake-j mm počitku. Človek ei želi iz-is vsakdanjega aao-l življenja, potekajočega I enake dea za teem. Zato eem z ženo in prijatelji obrnil avojo "lizo" proti severu in dalje proti
narava sopet privabi vss življenje na piêeto

Fort je I
v tednu s sCard ■ i i ~ svoje delavce
¿L.-
dela «h *e«t dni
Ljudje, ki mu po.
■JpVda bi delavcem enodnevno VQi bodo pet dni to-" ia nerede za šest jey VBa Fordova t^ humanitarnost in ne »vem kaj. še vse. Pftktično pa J»vgdM( počitka snaMM
industrijam. Krajci delov P* ne pomenh da mora dela
mon

toMm ved pa morajo dela-«stoji. Tri dbi dela— ki pri-db — bo dedo trikrat več pro-dslta kot danes v Šestih dneh
dds. To bo takrat, ko bodo de. lavei gospodarji sVejega dela.
še nočejo biti
laza-■<ievet ur, jilh gospodar delovhik. Gospo-^ovekl Bes je do-je kot dplavci, la sebiif
Dim škodejMdiavju.
rklMAIL ___ Pgrina i
^r- """ 'f fffe)J jpr da sta
i Vise nad	v
artmi mesU, so zelo	----------
zdravju. Dim odbije ulisavijp- Dl lične solnčne žarka, ki so neob- V ndk( čikaški restavraciji je hodna potrebni človeku, šivakrt1 alndeši- aapis: "»e loči se od in rastlini.	svoje šena; ako iie zna kuhati.l
Čikaške zdravstvene sv ton- Obeduj tukaj in obdržfritaokbt tete aa popolnoma atrinjajo s lgračkb^M^^^^^H francoskima znanstvenikoma,] Delavci-»sMimb V to re-
vartrednega, smete Wti sigurni, kakor püejo lokalni listi. V Chi-j stavnici jo.
in drugih ameriških
,cagu in drugia ameriških me-h * > • e • stih ni nič boljše v tem oziru. Perttnentna vprašanja. GosU oblaki dima aa vej^no Ako ima vwk berač v A-zgrinjajo nad mestom ia sekri- mertki «voj avtomo^l, kje ae vajo solnce.	proletart*? ■■■
"Francoska učenjaka jrav," je rekel dr» J. A pomožni zdravstveni "Solnčni žar Id ^o mentalna to-
cije. Kjer ja malo s^i^ m*» je navadno bolezen doma, po-NM^P^	Cikall^o me-1
pogrošno greü, l^r.ne stori¿
Mislim, da ste že lahko m. j so p» š^dke avtoritete na-videli, potom čitanja tega dopl-| Pestile vojaške vaje s civtt-
sa, da boste končno povabljeni na kakšno veselico tega ali onega društva ter vaa dragega nič ne senima kakor samo to, kam Jn kdaj boste šli in kstero dru-
Detroitu, Mieklgsa. Na obiak |tVo bo imelo priredbo. Na vaa aem šel k bratu in alnu. Po tri- ta vprašanja hočem odgovoriti dnevni prijetei vožnji emo še sledeče: doepeli na mesto bres najmanj- veMnC0 pn^ji društvo št ik neagode. Usa je pridno dlr-l^ g N p j im« temu dru-
: .. ^ .. .. .	lltm je znano malokomu, zato
tadi ponoči. Med potjo smo vide- ker je dn||tvo ^ mUdb in ker U marsikaj sanimi^ kar k, ^ ^ Bobene vr{rtdb9t ^ bo ostale v trajnem spo-L^ )[Mt&n w M tm^mio z
občinstvom. Zato vas hočem Fri obiska v Detroit eem spe-| tembolj saintereelrati v ta do-detroitakih piit <u ai boete lažje zapomnUi rojakov, radi katere ee moram | te hne, ki je eekaj
aahvaUti vsem sorodni-1 u druMee, katero prijateljem ia znaneem. oitiiije BeJakem v Dstroitu šalim obilo j p^ jednote.
2B* ííP2SÍ2UM,tr' kl \ ** ** ^ čakali aa le d«»m»nrjl Nareanefn doma.	^ hoiem omeniti, ia te je
BADGEKS*. Sedai mislim, da je Tem razumljivo. Ta Jn «IMe -»Leta 1*04]drnltve, kateM Je bile se je zbrala skupina, ki je vide-IUeRe pre« la potn ho xhHIati seekropljene obeMQi le rojake po tem kontinentu. Njih členov g. K. P. vzvišeni namen Je bil rdrutitev. Da n bolj seznanite s v kateri se eposnamo, najdemo društvom, vam bo drug drugega, da v skrajni ail . U prilika dne 20. no«P f la petrebi umiri Ig. s tura dvorani. Na te
Imtti naíí pl^t) pri
9wec on o Je*1 in
nim vežbsnjem. Nov tečaj, ki ga je neki , profesor znanstveni eksperiment", a prav nič drugega kot Slterneti- ^iáki jedwli
Pantor, ki Je eM iganjafja «ee
ski pastor George K. Seelf/, ki	revolucije. Je v avguste ustrelil Emila Mat
tajno žganjarno v šumi, je bil	orkne teoe Mehiko! ». sept, oproščen pred eodi- ^ dobrn lSlm-ha ¿
-ni dokazov '	m 0rtâOOVl
vs. ančjlkanija.
dolgo tega, ko je bU+ sestavi je-	* *
>nh eetimacija» da s 4unom na^ Bates vest* is Waahlagftona. polnjena atmosfera odreže 60 lato hišo je posedlo tristo po-odstotkov idtravijoliče^ šsr- gnsbalkov. (Toneta ni btto med kov, ki sq. silno potrebni za	Prezident je gleda!
zdravje človeka/1	gMei dolgo vrsto mrkih obra-
Dri B. J. Spence, glav« fizi- aev v vSHkl zadregi W vedel, kalnega departmenU North- M in kaj ao. Vprašal je western univjsrze, je tudi rekel, **>JegS Ujnika, kdo so prilleci. da žveplana kislina, W se naha- Dobil je odgovor: To so li-ja v dima, zameri rastline, ka- darjt" 'I dar ae pomeša « dežjem in uni- mj je M ^ čuje obleko P^ivajcev. Kam- nih ^triih, da se ogibljejo Be-
»«Tva.w mo-	Mti - ^
HS" .	, ?ogrebniki se tudi lahko ma-
Kaj Je s vojaškim vežfoan jem ^^ <Jse dve leti bodo pred-
BM *	sodniške volitve. Tedaj bo ne
New Yorfi -(FP) — Preteklo leto so dijaH v New Yroku protestirali preti obveznemu vojS-Škemn ve«baaj# v višjih šoia|
; ;a e e
P • " rmy* um>
Cenjeni Žsrkometf Rada bi snslai kolike članov 8. N. P. J-bi bilo že izkijušenih^rsdi
líHáhnv4 dov na gi. odbor, če bi gi- od-
kakršne je pri ka-
L Ia kakšno ko-
va za nove dijake. Éazome sevedi da imaje tO I
e/sSa^io s»«^
obvezani vzeti vojsámga veils-1 j11, nja kot predmet, ako nočejo. Zadnji letniki pa morajo skon-čati tečaj.
vnfhnni* ^^ vpttje bi zagnali rasni V*blinJe <S«eU. ako bi konvencfiaS^N
__je katoli
ška avojega I — Bivša oerkvsos
še n« b®
Ameri-
sl-

Inc., tedaj pripravlja statistiko, ki jo bodo porter ji predložili Pullman kompaoiji. Pričakuje se, da bo kompanija mogla pri-stati ns konferenco, po narodnem referendumu, da se odobri bretovščino ali pa kompanijsko unijo.	•
Samo ena tretjina potnikov, ki potujejo v parlor vozovih z 31 sedeži, da le malo napitnino in še ti dajo aemo po eno desetico. Seveda je v spalnih vozovih odstotek napitnin malç višji, toda! maksimalna napitnina je navadno 25 centov. Kadar se prigodi, da potujeta moi in iona skupaj z otroci, ki okupirajo precej prostora in postelj na vosu, tedaj navadno mož da porterju 26 centov za celo družino. Velikokrat se pripeti, da niso vse postelje okupirane in tedaj je zopet porter na zgubi. Nikdar ni gotov svojega prepotrebnega ekstra dohodka od napitnin.
Bratovščina Sleeping Car Porters zahteva, da morajo vsi strežniki na Pullman vozovih biti pošteno plačani od kompani-je, da jim ne bo treba tadti odvisnim od mizernth napitnin s» prehrano sebe in njih družin. Napitnina v resnici pomeni, pravijo porterji, da se s tem daje napitnino kompani j i zato, ker ne plača pošteno svojih uslužbencev. In ravno ta kompanija ne prizna napitnin kot delni zaslužek, kadar se pride do tega, da uredi penzijo starim delavcem. Ne, tedaj ne vzame vpo-štev teh» postranskih zaslužkov. Zato pa je povprečna penzija komaj 18 dblarjev na mesec.
Porterji morajo sami plačati hrano na potu. Res je, da plačajo samo polovično ceno ker bi stalo potnika, toda tudi to je še vse previsoko za tako mizerno plačanega delavca. Samo ena tretjina dobi svoje uniforme zastonj od kompanije, pravi Wall Stret Journal. In to le tedaj, a-ko je deftivec pri kompanljl že več kot deset let. Večina teh u-službencev pe si mora vsalnv leto nabaviti iste sama. Na poročilo Wall Street Journale, da 1-majo porterji svoje avtomobile in da lastujejo svoje domove, so se uradniki bratovščine smejali ter se se čudili kje je Well Street Journal dobil take neresnične podatke.¿ahko je mogoče, da porterji v malih trgih lastujejo svoje koče ali kolibe, ki jih nazivajo svpje domove, toda velika večina teh živi v velikih mo-stih in je izključno, da bi lasto-vali svoje rezidence ali pa še au te.
Omenjeni veiebizniftci list navaja fakte, da porterji imajo tudi delfrlce te kompanije. Toda vsakemu porterju je dovoljcyp kupiti ssmo enq.delnico. Ps še te prilike se je poslužila ssmo ens desetina porter je v. Pullma-nova podporna zveza, ki Je pod oblastjo kompanijske unije, ni dobile pravic^nvestirsti v delnicah 200 Msdc dolarjev, ki jih je nabrala v fond od porterjev.
Kar ee pa tiče kompanijske izobrazbe, češ, ds je pomsgsla vselej in vsakemu smbicijozae-mu mladeniču do višje izobrazbe, je samo navadna laž. Resai-ca pa je,, ds je vselej In pri vsaki priliki ovirala in bila napoti vsakemu, kl si je zaželel izobrazbe. Tako se je tudi godilo Roy Lancaster ju, ko je Atadlrsl pravo med svojim delom. Zsmorekl profesionalni mošje, ki eo bdi svoječaano zaposleni kot porterji, eo se povzpeli do Izobrazbe v večji meri kljub kom penija skim zaprekam kakor pa zato, ker Jim Je šla kompanije "a* roko". Je dejal glavni organizator bratovščine, A. P. Randolph.
Vsishlsnis se na vse kriplje brani plačati svoje delavce vsaj toliko poltene, de bi bili vstaau preživljati se kot ljudje, pe bili ti ljudje beli ali črni, rment ali rdeši. Delavsko gibsnje v Ameriki je še v povojih, vsej v ne-katerih industrijsh. Ds je temu tako, je se vede največ ssmo delavstvo krivo, ker se vse preveč zanima za razne tekme, ki mu pr»v nič ne prineso, smpek ga samo opijanijo ter odvračajo od aj—vegs prsvege In potrebnega dela. Seveda skrbe zato drioomslci, da ne ta nečin zastrupljajo ameriške deUvce, da ne vidijo njih potrebe, ki je v
Porter^ rfgmffejo H
PETEK, 1. OKTOBCf
¿i za ločitev zakona. Amerii soprogi so enostavno pustili i je žene ia otroke ter odšli i mov. Mnoge družine ao v v«t bedi.
PROSTE/T»1
' ' j , vduieval za Walt Whitmans,
katerega je začel čitati — kakor je dejaJ ~ kratko dobo pred vplsanjem v armado in čigar "Uavee of Grase" je sdaj imel pod alamnico svojega vojaškega ležišča. V treh ali štirih mesecih feed odhodom polka v Evropo eva dostikrat skupaj či-tala in pretresala Whitmanove čudne poezije in njegove fasci-nirane, čeprsv zame takrat še meglene ideje.
NajetrastnejŠe pa je bil za-| ljubljen v Woodrowa Wilsons. Ni se megel dovolj izraziti, kar je čutil do tega mota. .Wilson mu je J>il poet-državnik in nič manj kot Meeije, ki je držal v svojih rokah, usodo človeštva in, njegova velika duša je objemalo vse narode, velike in majhne. To je vojna sa odpravo vojne, je rekel. Združene države ne sovražijo Nemcev; na* namen je zdrobiti pošastno prusko maši-no ia rešiti nemiko ljudstvo sebe same**. Oh, bMi ao veliki časi t Nsvidssne materij alisti-čna, dolar loveča Amerika je ŠU v plemeniti gigantski boj za velike principe — mednarodno pravičnost, človeško svobodo, stalni mir In pravice malih narodovi
Burton je znal na pamet mnogo WJJeonovih fraz in Izrekov, katere mi je čestokrat citiral. Besede velikega moža so ga naravnost zmedle. \ Kar divll se je "lepoti in veličastnosti" Wilso-novega načina v izražanju kakor tudi resničnosti njegovih besed.
Njegovo navdušenje ni našlo v meni dosti odziva. Včaei sem se malo nalezel njegovega ognja, ali večjldel sem ostal hladen. NI me moglo ogreti njegovo govorjenje, dasl ga sem .rad imel instinktivno in nikdar ga nisem smatral za bedaka. Tisti čas me še niso posebno zanimale abstraktne ideje' niti idejallzem, čeprav morda nisem bil povsem mlečen. Navduševal aem se"najbolj za elementarne stvari življenja. Vojna mi je bila vojna radi vojne ne glede na vzrok ali namen, idejataoit ali govoran-čeaje. VeseHfcvme je žoga, boksanje Jn *port v splošnem; čital sem (jaovelo «Richarde Har-dlnga, Davisa in Jacka Londona, predvsem, sem pa rad imel deklets, dekleta! Občudoval sem do malega vse, zlaati ljudi, s katerimi aem prišel v dotiko, ki so govoril* čudne reči in katerih — nisem razOmel. Bil sem prepoln elementarnih urgiranj In hrepenjenj ali morda pretop mentalno, ali oboje, da bi bil mogel raeml*lj*4 In pravilno presojati take noči kot je bil wilsonisem in Boctonovo razpoloženje glede Utega. Vse to se kajpada no tiče povesti o mojem junaku in njegovem Ideja-llzmu, ki ga tu podajani Ifot neke vrste aodalen , dokument. Belellm le kakor je bilo.
V	jeseni leta 1917. smo prišli v Francije In kmalu potem so me vtaknili v angleško stroj nič-no šolo, v kateri aem Imel svojo posebne vaje daleč proč od mojega polka. Burton je bil eden mojih pajdašev, katerim sem stisnil roko ob ločitvi. Spominjam SO *e čudnega, teenega čustva, ko sva drug drufcemu voščtts srečo. V njem je bilo nekaj finega, apelujočega, poetičnega -»kaj ravno, ne morem reči. Upal sem, da se srečno vrne is kale In da se *e vidiva.
V	teku. pokaj mesecev, ki so sledili, sva ismenjala par dopla-nlc in pisem. On je v enem pismu priložil izrezek najnovejše Wilsonova lajava. Ne vem, ka-tdra je bil* ker šle mi je Is glava popnlnsgM Ne vem, Če eem jo razumel ali če eem se sploh brigal, de ti jo rasurael. Moja glava je h0e prepolna strojnlč-ne taktika* vrhutega me je neka punčaaa v bližini, kjer smo Mil nastanjeni, bolj zanimala kakor ve« WUeonove deklaracije.
Tako sem ee v vojnem motelu ločil ed Burtona in v naslednjem letnatf dveh sem bil skoraj pozabil nanj. i
Vojne poroke propadajo.
Pariz, 80. sept. — Ljubezen med ameriškimi vojaki in fran-coakimi deklet! je bfla fiaako v najmanj sto slučajih. Okrog 100 Francozinj, ki so se poročile z Američani po končani vojni, to*
SEZNAM PRIREDB SLOVENSKIH OBGANIZACII V CMCAO.Ü,.
Križar
Angleški spisal Um* A+um*.
Poslovenil L M. .
Nekega popoldne prve dni junija 1017 smo stsii pred pisalno mizo v pisarni poveljnika čete, h kateri smo-bili rsvnokar dodeljeni. Bilo nas je sedem ali osem preprostih In nervoznih rekrutov, ki smo se prostovoljno» prijavili sa vdjalko službo ca ."dobo nujnosti". Poveljnik. mož iz stare redne arm ade in bedastega, trdega obraza, nas je meril t oetrim, mrzlim pogledom nekaj Časa.
"Kako se plleter vpraša prvsga mladeniča ns desni.
"froptak Burton, gospod." . "Prostak Burton, zakaj ste se vpisali v armado ravno sdaj?'
Burton je molčal nekaj hipov. "Mislfl sem, ds bi — da bi malo pomsgsl, gospod/' je odgovoril enostavno, odločno, daai malo v zadregi. "Predsednik Wll-een — V Tu pa je prenehal
"iggfc priganja častaik.
"Mmkn, da je, kakor pravi predsednik WHson, civilizacija v nevernosti in Združene države jo mčrajo rsšlti."
Cestnik je priklmsL A Is vsdno je gledal Burtona, kakor da mu se verjame. Poteze na njegovem licu so as zganile v komaj viden nasmešek, Id je bil »oris prej posmeh. "O, pri-, glasili ste se, da se bojujete ss demokrecijo — sli ni tako?" Vprgsnjs je bilo nekam sarkastično, ampak obras mu je bd videti mehkejli. . Nehote sem tudi jas strmel V Burtona. Njegov odgovor se
DA SKUHAJ DOBRO
VamPONASl
S. N. P. J.
Pevski zbor "Lita". — Konce: i V nedeljo IS. oktobra v dvaranl 8. N. P. J.
*kb št. X, J. 8. Z. — Dramaka predstava, v nedeljo 24. oktobra v dvorani CSP8., 112S W. ISth St.
Dr. št. 1. 8. K. P. J. - Veselica v soboto 80. oktobra v dvorani 8. N. , P. J.
Dr. št I, 8. Jf. P. J. — Veselica v soboto 21. novembra v Hrvatske» narodnem domu v So. Chicago.
Dr. št. IJ1, 8. N. P. J. — Veselica v sredo 24. novombrs v dvorani S. N.
P	v
Soe. potoki sber "Savs" (odsek kluba It. 1, J82.) —Koncert v nedeljo I. decembra v dvorani & N.
P. J.
Dr. «SleveaUe". — Maikaradna veselica v soboto 8. Januarja v Narodni dvorani, So. Beslao A ve. in W. ISth St.
Dr. "Daaica". — Msšksradna veselica v nedeljo S. januarja v Narod-oi dvorani.
Dr. št. 1SS. 8. N. P. J. — Veselica v soboto 29. januarja v dvorani 8. N. V. J. .
- „ , tassjpesiellaJK da J» don. ,
Grozdje v državi New York tajn* vaOae le aajboiju t,
bo kmalu popolnomd zrelo In ee "f-______ ^j-I.
bo pričelo razpošiljati.	šSSTSSm^ll!^^^
Kakovoet grozdja jelatos naj- pot pri v**k saroa^^ boljša In, kakcfr veste, je "new- informacija* aa: yorčan" za naš ukus najbolj*! in FRANK OGLAR, ga v tem oziru nobeiy grozdje 4401 gapesiav Avoaa«. rwu ne "bita." Tudi čisti se najhi- --
treje m najlažje.	ITALIJANSKE HARMOI
Sedaj je cena razmeroma zelo umojm» ...........
nizka in, ako si sploh mislite na-	JJTO^ffl
praviti kaj grozdnega soka, je v ucm prvo- 1 ESSEZdSi Vašem interesu, da si naročite	j^Bj^^jS^
eno ali več kar.	ska
Sedaj je čaa za naročltev. ,	j	H
NaroČila in druge dopise pol- £¡5^ u^^Kg ljite na	»»«tu. Ju-pH!»
JUGOSLAV AMERICAN CORP.	aj^«* » *
455 W. 42nd Street,	—#	1
«	.	+	BOATVA SSaKNSLLI a CO
new 1 or*, w. x.	i«u sn Uui a««.. n»t. ti. cuo
Ima v aalogi aledeče knjige:
AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegi 882 strani, trdo vezana, vredna svoje oene, stane....|5.00 i
Slovensko-Angle*ka Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih • koristnih informacij, etane samo. M.*MM....*................ $2.00
Zakon Biogenezlje—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov
za telesno in dulevno dobro.......................................$1.50
Pater Malaventunu-V Kabaretu—zanimiva povest is živ. Uenja ameriških frančiškanov, in doiivljaji rojaka, Iz-
vrstno spopolnjena a aHkaml	_____$UI
Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega dela življenja alovenakih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmie Higgins—krasna povest, ki jo je spisal sloviti , ameriški pisatelj Upton Sinclair, poelovenfl pa Ivan j
Molek________.._____________________________________________________11.00
Zaplanik 8. redne konvencije S. N. P. J„ 262 strani mehko vezana, stane samo.....
.................................................. I
KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE
pel naših društvenih tajnikih ln dragih zastopnikih',, namreč dosedaj jih Imajo v prodaji poleg društvenih ,
tajnikov tudi: William Sitar, 8404 St. Clair Ave* Cleveland, Okie. Anton Jankovich, 1171 Norwood St, CWveland, Okie. Anton Bokal, 727 E. 157th Street, Cleveland, Ohio. . . John Križmančič, 18111 Benington Ave* Weal Park, Okie. Andrew Vidrieh, R. F, D. 7, Box 108, Johnstown, Pa. John Wmac, 8158 RtsmsD St* Detroit, Mich.	,
Frank Staler, 13705 Bt. dkabin, Detroit, Mich.	j
John Geloh, Bex 144, Rock Springs, Wyo.	j
ProleUrec, 8889 W. 28th Stmet, Chicago, HL
All pa pilite ponjena:	I
KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. | 2857 So. Lawndale Ave* Chicago, m.	j
te, je mogočo vstavljen, ker al hO plačan. Ake je va* Ust pin»
vstavljen viki napačnega naslova. piüte nam ^dopisnico ia navedite stari in novi aaabv.
,A SEUAN. Dobro. Gremo pa v veliko mesto, v Chicago all New York, In odpremo Jbanko, hehehel
KATI. X>ovolj je fantov, ki delajo sunai 4n ne težko. Tudi vdovec, stsr dedec, je boljši kot pa tak faate, katerega naenkrat odpihne —•pa ga nI. -
SEUAN. Eh, nikar ne jeziči, staral Vi-diš, jaz imam tudi tebe rad — no, da, še nekoliko — you bet your sweet Vpetuti" — In nič #e mi ne ljubi, da bi ae kregala zaradi Rozi-nega ženina. Stara svs že dovolj, torej imsvs lahko nekaj pameti, vsaj nekaj — vse pameti Itak ne bova nikdar imela. Narediva kompromis. Ali vel stars, kaj je kompromis?
, KATI. TI me ne bdi nič več naučil — kar je, Je I
8ELJAN. Dobro. Torej kompromis, de več I Narediva uqik. Ti umakni svoje, jaz umaknem s vaje -*ln Rosi naj bo boss. Ona naj sama odloči, kaj hoče ln koga hoče. Ako hoče rudarja, aaj ga ima; če pa noče rudarja, naj si Uče milijonarja. Glavno je, da je srečna, vse drugo naju nič ne briga. Pusti hčeri svobodo, starat Saj smo vendar v Ameriki! Ne bodi taka kot so bili kmetje v starem kraju, ki so hčere prodajali za krave in za toliko ln toliko mernikov ajde.
KATI. Ah, ti si sopet pili SEUAN. Nisem, draga moja Kati, šele bom. Vidll, Jas te imam le zmlraj rad: Bodi tako dobra in prinesl mi eno steklenico mrzlega. Daj, postresi, ti moje staro srčece. (Jo hoče objeti.)
KATI (ga odpahne). TI trapa staral (Odide v hišo.)
SEUAN (natlali pipico). Hehehe, tak je ta naš svet t Vse ss tepe, vse je skregano, vsi se grdo gledajo — ln vsi garajo sa ljubi kruhek. čuden svet, toda rasumljlv. Tako je bl-> ln tako bo. Nekateri se bodo kavsall, drugi bomo pa akavaance mirili in jih učili ljubezni božje. Bratje rojaki — hehehel
TONČEK (pride Is hiše in prlneee steklenico piva). Ata. to, to je dala mama sate, da bol — je rekla — bolj trapast t
SEUAN. O! Kaj je rekla mama? Tako je rekla, U dobro. Mama je all right Ata Ima rad mamo kakor tebe. Imaš ti rad mamo in ateta? .
TONČEK. 1 Sure.
8EUAN. Tako je prav, Tonček. (Pije v dolgem poftlrka.) Say, Tonček, kaj pa bol, kadar bol velik T
TONČEK. President of the United •tateel
SEUAN. Roeee? Glej ga. glej ga kle-kat President bol! Živijo president I
(Hrup s leve, petje, godba. Vel prihajajo: Rudi a harmoniko, Blngelj, Kopitar, t agar ia zadnji je Cajsar; is kile Luea.)
RUDI (na čelu Igra koračnico, ee uatavl pred Seljanem ln Igra le mlnoto.) Ali je bila lepa, oče Seljaa? ,4| SEUAN. Upa, lepa. eamo kratka Je. 2AGAR. Cuj, Beljeni Važno vpralanje je treba rellti. TI kot star mirovni aodnlk bol dal pravično sodbo. Cajsar pravi, da nam unija al potrebna. Jas pa pravim, da je unija radarjev abeolutne potrebna, če hočemo kaj do-»8*1. Kaj pravil lit
B1MOEU. To vpralanje Je s dnevnega reda. Ali bomo le pili. peli la godil ali gremo spet. to je vpralanje.
(Dalje.?
SEUAN. Zakaj na? AU nisem rekel, da imam vse rad? Saj tudi tebi pomagam. Prosi ms, na ti dam vee do — dolarja. Dolarja — e •• tega pa ne dam.	i
CAJZAR (korajtno). Dolarja vas ne pro-sim, ampak — ampak glede hčere bi ml pa ^^feJc^ ttitt^®^ il i ^lo^w^o d 11 o
SEUAN. EI Kar ss mens tiče, je vse v redu. Tods Rosi ja polnoletna ja ona Ima glavno besedo. Toliko sem se pa le naučil v Ameriki, da ženska najbolj sema ve kaj ona koče. Morda je tudi to kriva vera ali "sole-IlsewP, je pa 011 right. Ce te Ime Rosi rada, če je sadovdljaa, dobro — moj očetovski blagoslov je vsak dan na éeepolago. Vidll, tako je, dragi moj Luka I Hehehe!
KATt (prileti is hlle). .Teh bedarij mora k«krat konec!
CAJZAR (ie astrali in naglo vatane). Moram — moram Iti... Grem pogledat, kaj delajo pri sosedu. (Hitro odide na levo.)
SEUAN. No, kaj Je pe tebe spet prije. lo, stara 7
KATL Tega onegavljaaja za mojim in tvojim hrbtom mora biti konec, pravimi (Lu-ca pride sa njo ln obetane na stopnicah.)
SEUAN. Kaj se Je zgodilo? Ali se je kuhlaja podrle?
KATI. Tukaj jo je zopet poljuboval — ob, Dvorlek, našo Roso . . .
LUCA. In Rosi je tudi nJega —
SE^JAN (LucI). Kaj je Rosi?
LUCA. Poljubila ga Je — dvakrat. Sem videla. .
SRI JAN. TI sl videla? Glej, glej! Kje pe si bila?
LUCA. Tukaj sa vratml sem stala in sem gledala —
SEUAN. Tam sa vratml si stala ln si gledala — In sline požirala, ker nI tebe — Jej, j«j. Jej!
ÛCA (osramočena). Ni res! Nič niaem rotirala! (Se naglo obrne in zaloputae vrata sa seboj.)
KATI. To vendar ni nič smešnega.
8«JAN. Bell, beži, stara, ne bodi tra-peste! Pusti, naj ss svet poljubu je. dokler je mlsd Ali sl že pozabila, kaj sva midva poče-ls? ln kdo bi bil neme labrsnll? To bi ga bila ti pogledala, če bi U bil kdo hotel braniti!
KATI. Je že dobre, saj nič ns rečem — Luca mi Je morda naklepetala le več kakor je ree — ampak to ti povem, da moja hči ne bo poročila majnarja. pe ne bot
' SEUAN. Ali right, pe naj čaka aa pre-zidenta Coneolldated Mining kompanlje! Vidi*. Jas bi tudi rajll videl milijonarja sa avo-jsgs tete. hudič pa je in njegova etara mati. ker krave ne hodijo v zvonik prltrkavat!
< KATI. TI le *l)*J late. jas pa rečem, da aala Rosi zasluži boljše življenje, kakor pa da M tulila črne mejnarske cape ves svoje živa dni la vsak dan v strahu čakala, da jI prlneeo mola mrtvega Is jame Naš Tonček tudi ne te alkdar atajtiar, 8e Jhz kaj vem In štejem.
leOOp ut Mo po IteOOe
Tednik stane sa Evropo 11.70. Oni doplačajo sam* 50e as
Naročnine kklrf tudi sami pelljete na nasšovt
UPRAVNIÔTVO
"PROSVET A"
2857 & Lawndale Ave. CHICAGO, IFrIr
8. N. P. J. PRINTERY