152. številka.
Ljubljana, v petek 4. julija
XVII. leto, 1884.
Uhaja vsak dan »veter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrlj ako-ogergke dežele »a vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., leden mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za leden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tu j e dete le toliko več, kolikor poštnina znaša.
, za četrt leta 4 gld., po anje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po ou ar. za četrt leta. — ah tuje uezeie wuio vec, Kouzor posimu* x.um». Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veflkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredniitvo in upravni&tv o je v Ljubljani v Frana Kolmana htii, „Gledauska stolba . Upravniltvn naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, h tare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta.......3   .   30 .
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
n Četrt leta........4   a   — „
„ jeden mesec.......i   „  40 „
Upratmlatvo „ Slov. Naroda".
Shod Občinskih zastopnikov na Dunaji.
V 26. in 27. dan pr. m. so bili v Mestni dvorani Dunajski v posvete zbrani poslanci raznih občin v naši državni polovici, da bi se dogovorili o vkupnem postopanji glede gospodarskega vprašanja, katero navstalo je dotičnim občinam in deželam iz podržavljenja nekaterih avstrijskih železnic. Ker je namreč država mnogo železnih cest vzela v svojo upravo, vzela je z njimi mestom in deželam, pre-preženim s temi železnicami, predmet, kateri je dajal največ davka in dohodka. Deželne in občinske zloge dobivalo se je poprej v obliki na metov k državnim davkom; če pa drŽava sama vzame podjetje, ta državni davek podjetja odpade, odpadejo pa tudi nameti, in sicer v škodo pokrajinam in občinam. Le-te pa, sicer Že dovolj same obdavko-vane, tako izgubo lepih dohodkov težko utrpe, in nič čuda ni, da je poHtalo vpraSanje vroče, ali, v koliki meri in na kakšen način je država vezana, oškodovanim dati povrnilo ali namestilo ? Te zadeve, dasi sama po sebi izvira iz podržavljenja železnic, vlada ni v ozir jemala ali vsaj ne poštovala primerno.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Buski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXIV. Poglavje. Norčevski kaftan. (DaUe.)
Nikomur ni prišlo na misel ustavljati ga. Ponosno je stopal mej mizami, in tako so bili vsi osupneni, da so se še le zavedli, ko je utihnilo zvonenje njegovih zvoncev.
Mulj u ta je ustal izza mize in rekel Ivanu Va-ailjcviču:
Ali ga ukažeš takoj usmrtiti, car, ali pa djati v jt*o?
— V j9čo, — odgovoril je Ivan, težko dihajoč. — Varuj gad Hrani ga! Pa ne raztezuj ga, da prezgodaj ne niarje, odgovoren si zanj s svojo glavo 1
Zvečer imel je car posebno posvetovanje z Malj uto.
Eoličevi, ki so že dolgo Bedeli v ječi, ter jih je raztezoval in izpraSeval Maljuta, so deloma priznali, da so krivi izdaje, deloma je pa njih krivda
Rečeni zbor se je razgovarjal o tej zadevi; mesto Ljubljansko in deželni odbor kranjski je na njem zastopal gospod Peter Grasselli. Poročilo je na primero razodelo, da bi Dunaj zgubil 425.214 gl., ako bi se podržavilo vse vanj stakajoče se železnice; že sedaj pa, ko sta podržavljeni železnici zahodna in Fran-Josipova iznaša mu razhodek 90451 gld. Sklenilo se je državno upravo poprositi, naj postavnim potom deželam in občinam odmeri odškodnino za razhodke vsled podržavljenja železnic, dasiravno po mislih shoda ni izključen pravni pot <?a rešitev te važne zadeve.
Sklepi zbora pa slovejo: .1. Glede na to, da država nema vrhovne pravice za železnocestni obrat, da je torej državna uprava, kakor vsako drugo zasobno železnično podjetje, vezana, plačevati od dohodkov železnocestnega obrata davke po danih zakonih, eventuvalno za slučaj, da je kdo 8 posebnim zakoni plačevanja državnih davkov oproščen, deželne in občinske davščine od dotičnih davka prostih premerkov; 2. glede na to, da se v dosedanjih zakonih, izdanih o podržav-ljenji železnic, ni popolna veljava dala tem deželnim in občinskim pravicam, marveč da se je v dotičnih postavah, ali vsaj v njihovi rabi, pravico dežela in občin deloma omejilo, deloma iztrebilo; 3. glede na to, da bi, ker podržavljenje železnocestnega obrata ni še popolnem uvedeno, dežele in občine, ki so preprežene z državnimi železnicami, po krivem utrpeti morale dohodke z danimi zakoni zagotovljene, druge dežele in občine pa ne, v katerih so privatna železno-ceataa podjetja: zato so si člani denašnjega zbora zastopnikov vzredni v sklepu, priporočati udeleženim deželnim in občinskim upravam, da se odpošlje do vkupnega ministerstva in do obeh zbornic državnega sveta peticijo, naj bi se izdalo zakone, ki bi plačevanje deželnih in Občinskih davkov od državnega železnič-nega obrata določevali tako-le: 1. Državni upravi je od železnic, ki nahajajo se v njeni svojini ali v njenem obratu, ali ki v bodoče preidejo v njeno svojino ali njen obrat, plačevati na podstavi davka prostih premerkov, katere je določiti po dosedanjih, za privatna železnična podjetja danih davčnih zakonih, samostalne deželno in občinske davščine, brez razločka ali so železnice pri prehodu v državno upravo
bila po mnenji Ivana dovolj dokazana po izpoved-bab njih prijateljev in hlapcev, kateri neso mogli prestajati raztezanja in so izpovedali proti njim.
Tudi več družin je bilo zamotano v to stvar. Na povelje carja prijeti in mučeni v Moskvi in v slobodi povedali so več imen in število zaprtih je rastlo z vsakim dnem in narastlo je do treh sto ljudi j.
Ivan Vasiljevič, ki je visoko cenil mnenje družili držav, sklenil je počakati odhoda litovskih poslov, in vse obsojence na jeden dan skupno kaznovati s smrtjo; da bi pa to bolj potrlo in bolj prestrašilo poznejše rovarje, imela se je ta kazen izvršiti v Moskvi pred očmi vsega naroda.
Ravno isti dan velel je car kaznovati Vjazem-Bkega in Basmanova. Mlinar je bil, kot čarovnik, obsojen, da se sežge na grmadi, a za Koršuna, ki se je predrznil splaziti se v carsko spalnico, in katerega so hranili do zdaj za kako slovesno priložnost, izmislil si je car izjemne in nečuvene muke. Ravno tako osodo odločil je tudi Morozovu.
O podrobnostih te občne kazni razgovarjal se je car do pozne noči in petelini so že v drugič peli, ko je odpubtil Maljuto in oddalil se v svojo molitveno Bobo.
že bile obdavkovane ali so b posebnimi zakoni oproščene državnega davka. Dokler tak zakon ne stopi v veljavo, skrbeti je postavnim potom, da dežele in občine, katerim vsled že izvedenega ali še bodočega podržavljenja privatnih železnic odpadejo zlogi k davkom, dobodo od države za odškodnino tolikšen znesek, kolikor iznašajo dosedanji zlogi. 2. Te deželne in občinske davščine je mej posamezne dežele in občine razdeliti v zmislu zakona z 8. maja 1869."
Sklenilo se je tudi, da imajo vse dežele in občine poročati mestu Dunaju, kako ukrepajo o tej zadevi.
Izvestno je državnemu zastopstvu težka naloga, na vse strani ugodno rešiti navstavše vprašanje. Najkrajša pot bi pač bila ta, da država kot pravna naslednica vzame na-se neizpremenjeno vse dosedanje dolžnosti podržavljenega podjetja. Ali ta okolnost se ni stavila v proračun, ko se je sedaj podržavljene železnice jemalo v državno svojino, in tu tiči jedro težavne situvacije. Tehtoviti fiskalni pomišljaji se upirajo proti temu, da bi vlada v denarjih nadomestila občinam Škodo iz podržavljenja sedaj, ko vrednost podjetja in njega cena pri prevzemanji nesta uravnana bila z ozirom na davščine njegove. Da bi pa vse prebivalstvo moralo plačevati slučajne razhodke nekaterih občin in mest, zakaj neki? Tudi bi s tem takim bilo izrečeno i^čelo, na katere bi se brž čas dalo sklicevati pri vsakterem državnem činu, ki bi količkaj, morebiti le navidezno segal v občinske ali privatne pravice. Skoro gotovo torej, da se bode res težko prizadetim deželam in občinam treba z vlado pogoditi za druge nadomestke in preboje. Pač pa bi se za bodoče podržavljanje dalo in moralo v poseben ozir jemati objavljeno željo Dunajskega shoda, ker bode še možno, v račun postaviti tudi znesek davščin, ki jih je podjetje občini dajalo. Ali tudi za doslej oškodovane dežele in občine se je nadejati, da bode vlada poskušala, dati jim nekoliko odškodnine, če.ne bode šlo s celim nadomestilom. —z.—
t General Totleben.
Izmej vojskovodij, ki so v rusko-turškej vojni stekli si ne ven lj ive lavorike in svetovno slavo, vzela je neizprosna smrt v razmerno kratkem času dve
XXXV. Poglavje. Kazen.
Po odhodu litovskih poslov, v dan pred slovesno kaznijo gledali so Moskovski ljudje s strahom pripravljanje za njo.
Na velikem trgu v Kitajskem mestu bilo je postavljeno mnogo vešal. Mej njimi stalo je več morilnih odrov. Malo proč je visel na povprečnem brunu mej dvema stebroma velikansk železen kotel. Na drugej strani odrov je stal osamljen steber na katerega so bile udelane verige in okrog katerega so delavci nakladali grmado. Razna neznana orodja so se videla mej vešalami in vzbujala v tolpah bojazljiva domnevanja, od katerih se je že kar stiskalo srce.
Polagoma so se razšli v strahu vsi, ki so prišli prodajat na trg. Spraznil se ni samo trg, temveč tudi vse bližnje ulice, prebivalci bo se zaprli v hiše in tiho se pogovarjali o tem, kar se ima zgoditi. Vest o strašnih pripravah se je raznesla po vsej Moskvi in povsod vladala je mrtva tišina. Proda-jahe.ee so se zaprle, nikdo se ni prikazal na ulice, le sem ter tja so po njih skakali gonci, ki so prihajali 8 povelji od Ar bata. kjer se je ustavil Ivan v svojem priljubljenem gradu.   V Kitajskem mestu
skoro najsi? vnej^i imeni. Skobelev in Totleben! komu sedaj živečemu nesti znani ti slavni imeni? Prvega tajnostne smrti uzrok bila je Nemka, a tudi drugemu donesla so nemška tla smrt, kajti Totleben umrl je v nemških toplicah, v Sodenu, blizu Franko-broda.
V njem izgubila je Rusija izredno vojaško moč, iskrenega domoljuba in prvo avtoriteto v vojaško- tehničnej stroki. Totleben smatral seje prvim vojaškim tehnikom, ne le Rusije, temveč vesoljnega sveta.
O njegovem življenji imamo le skromne podatke na razpolaganje. Porodil se je v 4. dan februvarja 1817 (po drugih 20. dan maja 1818) v Mitavu, ter v ranej mladosti šel v vojake, 1835. 1. bil je vzprejet v inženirsko šolo v Peterburgu, 1. 1838 bil je že inženirsk podčastnik. Divni Kavkaz, ki je nekdaj za ruskega vojaka imel isti pomen, kakor Algier za francoskega, bil je potem polje njegove vojaške delavnosti in prvo slavo pridobil si je pri obleganji čečeuskih trdnjav Salti in Čoh. Leta 1853. bil je podpolkovnik ter v tej lastnosti vodil obleganje turške trdnjave Silistrije, pozneje pa bil prestavljen v Sevastopol, kjer si je pridobil svetovno ime, Sevastopol pred Krimsko vojno niti vsem geografom ni bil pozuat in malo je bilo pred 1854. leta zemljevidov, na katerih je bilo to mesto označeno kot trdnjava. V resnici bilo je močna trdnjava, ob zalivu in na severnej straui vzdigovala so se silna utrjenja, a imelo je tudi svojo slabo, nezavarovano stran iu ta bila je na jugu. Južna stran ni imela nikacega utrjenja in baš na tej strani bil je napad štirih vlastij : Francoske, Angleške, Turške in Sardinije. Tu je pokazal Totleben vso svojo genijalnost in uprav rusko vztrajnost. Utrjenja, baterije rastle so vidno iz zemlje iu kar so po dnevu razstrelili iu zrušili, to se je zopet popravilo in nadomestilo v tihej noči. „Mulakov", „Mamelonu iu „Zeleni Vert" ostula bodo neizbrisna v vojaškej zgodovini, kajti pri njih naskoku in obrambi palo je na tisoče Ijudij, tla so s človeško krvjo napojena in ni je trdnjave na svetu, ki bi se bila s toliko silo naskakovala in s toliko hrabrostjo in iznajdljivostjo branila. Ta dolgu obramba je Totlebnova zasluga. On sam je ta najvažuejši odlomek iz svojega živ-^'"nia  popisal  v  knjigi  „Defense de Sewastopolu.
'■»•»dne zasluge odlikovan, je ob "• »n vsakoletno
Jiagrudo, mi.     u«   e i'ii f^iH-T^nim pobočnikom, 1860. leta pa  ^ ua vojnem ministerstVjU,
V letih miru ni bilo ničesar čuti o njem, a v zadnjej rusko turškej vojni poklical ga je car pred osodepolno Plevno. Totleben pokazal je tudi tu svojo čudovito spretnost Takoj o ujegovem pri hodu obruito .se je na bolje in ko je oblegajoča ae vojska ruska dovolj utrdila se, bila je osoda Plevne zagotovljena. V silnem naskoku pala je silovita Gri-vica-reduta in kmalu zatem Plevna sama. Totleben bil je za svoje zasluge imenovan grofom in odlikovan z raznimi redi.
Po rusko turškej vojni bil je guverner v Odesi, potem v Vilni in nagromadenje ruskih vojnih čet ob rusko-uemškej meji je deloma njemu pripisovati, kakor tudi načrti iu zgradbe nekaterih nodk trdnjav
ni bilo slišati druzega tmša, kakor udare tesarskih sekir iu krike opričuikov, kateri so vodili delo.
Ko je nastojala noč, utihnili so tudi ti glasovi, in mesec, ki se je prikazal izza zobčustih zidov Kitajskega mestu, osvetil je trg, ves nasajen s koli in vešali, na katerem ni bilo nobenega človeka. Nobene luči ni bilo videti v oknih, vse šaluzije so bile zaprte; le malokje se brlele lučice pred vnanjimi cerkvenimi podobami. Pa nikdo ni spal to noč, vsi so molili, pričakujoč, da se razsvetli.
Nazaduje je nastopilo osodepolno jutro in pod nebom zaslišalo se je silno krokauje vranov iu kavk, kateri so, sluteči bližnjo kri, prihajali od povsod v Kitajsko mesto, krožili v tropah nad trgom in zaporedoma se usedali na cerkvene križe, na strehe hiš iu celo na vešula.
Tišino je pretrgalo oddaljeno nabijanje bobnov in bubnic, katero se je počasi bližalo trgu. Pokazala se je tolpi* opričuikov na konjih, po pet vštric. Naprej so jahali bobnarji, da bi razganjali narod in čistili pot carju, pa zastouj so bili na bobue in bobniče: nikjer ui bilo žive duše.
Za opričuiki je jezdil sam car Ivan Vasiijevič, v lepej opruvi, s strelnim tulom pri sedlu iu pozlačenim lukom na hrbtu. Njegova čelada je bila okra-
na zapadnej meji, mej katerimi sta uzorno zidani Ivangorod in Brešt-Litavski najznamenitiši.
Totleben ni bil tak strateg, kakor je n. pr. Mo»tke, vsaj nikdar ni imel prilike pokazati se v tem, v vojaško tehničnej, inženirske) stroki pa je bil prva svetovna avtoriteta in Moltka sam pišoč o orjaških, večinoma po Totlebnu zvršenih trdnjavah v Kroustadtu, priznava, da se kaj jednacega nikjer drugej ne vidi, da je ta morska trdnjava nepremagljiva iu čestita možem, ki so pokazali pri tem delu svojo genijalnost.
Nadejamo se, da ima pokojnik že mnogo učencev, celo šolo za seboj, da njegova veda ni z njim v grob dejana, temveč, da je zavzela že širše kroge, da je postala že splošna iu da se pokojniku najde vsaj približema dostojen naslednik.
Politični razgled.
notranje dežele.
V Ljubljani 5. julija.
„Gazeta Narodovva" pravi, da, če se pomisli, kake nade bo prej Čehi stavili na volitve v kmetskih občinah za moravski deželni zbor, pa bo
samo jeden sedež pridobili, poleg tega pa v treh okrajih neso zmagali kandidati češkega volilnega odbora, a Češki separatisti, mora se ta izid smatrati za poraz Cehov. Pokazala se je nesloga mej Cehi, ki jim more le škodovati.
Hrvatski sabor je v sredo vsprejel izredni budget in dovolil, da se ustanovi kmetijska šola v Požegi Potem se je začela debata o razširjenji hrvatskih zakonov za Krajino. Pri tej priložnosti je Stareević zopet hudo napal Magjare in ogersko vlado in zahteval, da se krajinski gozdi upišejo kot hrvatska lastnina. Sekeijski šef je na to odgovoril, da ta stvar nema nič opraviti s predlogo, ki je na dnevnem redu. Potem sta govorila Ivič in Tuškan proti tej predlogi, Josipovič pa za in se pritoževal, da se krajinske gozde uporablja za agitacijsko sredstvo. Dereučin je interpelovai vlado, kdaj da misli razpustiti sabor. Sekcijska šefa Stanković in Vončiua odgovorila sta na prejšnje interpelacije in vzeli so Be odgovori na znanje.
V mnijo države.
Rušili general Josip Vludimirovic" Gurko, generalni gubernator Poljskega, je neki ua svet, ki mu je došel iz Petroui ada, dal svojo ostavko in bode kmalu nastopil pri takih prilikah navadno potovanje v inozemstvo.   To je neki v zvezi s carjevim potovanjem v Varšavo. Car želi tam biti dobro vsprejet od poljskega prebivalstva, zato j)a hočejo Gurka za-' i: h kakim drugim, Poljakom prijaznejšim gu-Gurko je bil sicer dober Slovan, a pako, da je videl blagor slovanstva le drugih slovanskih plemen, če tudi ni tako zat      Poljakov, kakor bi bili nekateri ruski konservativci želeli.
Wraneoslil ministerski predsednik je v ponedeljek pri posvetovanji o reviziji ustave zdo priporočal, d* se Andrieux-ov predlog, ki zahteva iz-ključenje članov onih rodovin, ki so Itedaj vladale v Franciji, ne dostavi pri 2 , ampak pri 8. odstavku ustave, ker se je bal, da bi se o predsedništvu republike ne začel razgovor. Funkcije predsednika so premalo določene, zato se je po pravici bal Ferry, da bi ta stvar prišla v razgovor, ker bi utegnilo prouzročiti ostro debato. Drugače bode, ako se ta dostavek pristavi k 8. odstavku, ki obravnava o reviziji ustave. Tedaj ne bo tako lahko začel se razgovor o predsedstvu iu njega funkcijah. „Republique F;angaiseM priporoča, da bi se temu dostavku dala
šena z Deisusom, to je spredaj z ulito podobo Od-rešenika, po strani pa — Bogorodice, Ivaua Krst-nika in druzih svetuikov. Čabraka pod njim lesketala se je z drazimi kamni, a na vratu njegovega vranca majala se je mesto abraukov pasja glava.
Vštric s carjem jezdil je carjevič Ivan, a za njima tolpa najbližnjih carskih dvornikov, po trije vštric. Za njimi je šlo nad tristo Ijudij obsojenih na smrt. Skovani z verigami, zdelani od raztezanja, so le težko prestavljali noge, pokoreč se opričnikom, ki so jih priganjali.
Sprevod je koneaval mnogobrojni oddelek konjice.
Ko je sprevod prišel v Kitajsko mesto in se je vsa vojska hitro razmestila pri vesalik, ozrl se je Ivan okrog, ne da bi bil stopil s konja, in z začudenjem opazil, da na trgu ni bilo nobenega gledalca.
— Vkupe sežeuite narodi — rekel je opričnikom. — Da se ne bode nikdo bal, povejte ljudem Moskovskim, da car kaznuje samo svoje sovražnike, nedolžnim pa obeta milost.
Kmalu se je začel trg polniti z narodom, šaluzije so se odprlo in pokazala so se bleda, bojazljiva lica.
sledeča oblika: „Niti dedna, niti dosmrtna monarhija se ne sme v nikakej obliki zopet ustanoviti. Člani rodovin, ki so kedaj vladale v Franciji, se ne smejo voliti za predsednika republike". S tako obliko bi ae tudi jasno izreklo, kak namen ima ta določba, da izvolitev kakega Bonoparte ali Orleanca pomenja skoro ustanovljenje monarhije.
Pri volitvah v portuiraljalto zbornico je izvoljenih 138 vladnih privržencev, 30 opozicijskih kandidatov, 28 napredojakov in 2 republikanca. V Lisboni izvoljeni so štirje vladni kandidati in dva republikanca. V Madejiri so bili pri volitvah krvavi boji mej republikanci in vladnimi privrženci, sedem osob je ubitih.
„Strassbuiger Post", ki je že večkrat razkrila kake zanimive tajnosti turske stolice, objavila je pismo nekega izgnanca iz Taifa, ki nam pojasnuje Midhatovo smrt. To pismo je bilo pisano pred tremi meseci ua nekega prijatelja. V tem pismu stoji: Nek adjutant cesarske palače, ki je imel nalog nesti cesarski ukaz, ki imenuje hedžanskega valija Os-maoa maršalom, prinesel je ob jeduem ukaze in instrukcije, da se ima z izgnanci v Taifu, kar se tiče hrane in drugih potreb, grdo ravnati, da prej poginejo. Te ukaze izvesti bilo je naročeno čerkoskemu majorju Bekir efendiju, katerega je navlašfi zato poslal generalni guverner iu Meke v Taif. Ta je takoj odpravil vse kuharje. Mithad je ta Čas bil hudo bolen, pa brž so mu odvzeli zdravnika. Odvzeli so sc njemu, Mahmudu Damatu paši, Nuri paši in Hairullahu vse strežnike, odločila se jim je hrana, ka-keršno dobivajo navadni vojaki. Perilo, katero so poprej ženske oskrbovale, so potem morali sami. Čez osemnajst dnij so na brzojavno povelje iz Carigrada jim dali zopet sluge, a ostalo je pri slabej hrani, kajti strogo jim je bilo prepovedano, hrano kujiovati si od drugod. Tako so vedne bolj slabeli, in nemogoče je bilo, da bi še dalj časa živeli v takem položaji. — Kakor je že zoano sta Midhat in Mabmud že umrla, novejša poročila pa javljajo, da je tudi Hairullah efeudi umrl, Nuri Damat pa znorel.
Zdaj, ko je odstranjen grajalni predlog, bavi se angleška spoduja zbornica z drugim branjem predloge o Londonskej mutiicipijskej reformi, vender ni dosti upnnja, da bi bila ta predloga rešena v tem zasedanji. V ponedeljek se v zgornjej zbornici začne drugo branje volilne reforme. Govori se, da mislijo konservativni vodje, ko bi bila volilna reforma zavržena, izdat1 neko jasno izjavo, da hočejo parlamentu predložiti popolen načrt o razširjenji volilne pravice in o novej razdelitvi volilnih okrajev, ako pridejo ua krmilo. — Na Irskem so še vedno konflikti mej orangisti iu nacijonalisti. V nedeljo je bil v Warrenpointu vebk pretep, jeden nacijonalist je bil z bodalcem j>reboden.
Angleški fiuačni predlogi za egiptovsko konferenca obsegajo 125 tiskanih stranij, tedaj se lahko razume, da bode precej časa treba, da bodo člani vse te predloge dobro pretresli, tem več, ker nekateri finančni svetniki neso zmožni angleščine in se bodo tedaj ti predlogi morali še prevesti v francoščino. Pa tudi druge stvari zavirajo konferenco. »Standardov" dopisnik iz Berolina že ve povedati, da Be bodo konferenca kmalu obložila do jeseni. Gladstono pri vsa kej priložnosti poudarja, da se bodo sklepi konference predložili parlamentu. Topa ne ugaja nekaterim vlastim, zlasti B smarku ne, da bi se sklepi iu dogovori vlastij predlagali parlamentom.
Dopisi.
Iz Rateč na dorenjskem 3. julija. [Izv. dop.] V cenjenem nSl. Narodu" od dne 30. maja 1884 št. 124 bil je v dopisu iz Rateč naš župan Pintbach nepovoljno kr.tikovan. V svojej oholosti, ki mu je prirojena, je ta mož takoj na prigovar-jenje Bvojih „Mariu" (v bolj važnih zadevah se vse-
Mej tem so grmado, naloženo pod kotlom, zakurili in na morilne odre so stopili rablji.
Ivan je ukazal iz števila obsojencev pripeljati nekatere, ki so bili manj krivi.
— Ljudje! rekel jim je glasno in razločno, da bi vsi na trgu mogli slišati, — vi ste zaradi druženja z izdajalci zaslužili ž njimi jednako kazen; pa jaz iz usmiljenega srca, skrbeč za blagor vaših duš, vas pomilostim in vam darujem življenje, da bi se spokorili za svoje krivde in molili zame nevrednega.
Na carjevo znamenje odpeljali so pomiloščene v stran.
— Ljudje Moskovski! — zaklical je tedaj Ivan, — videli boste zdaj kazni iu mučeuja; pa jaz kaznujem zlodje, ki so hoteli izdati državo sovražnik^ j Z britkim srcem izročam njih telesa mučenju, četudi sem sodnik, od Gospoda postavljen sod'« narode svoje! Iu strankarstva ui v raojej sodbi, podobno Abrahamu, ki je hotel zaklati svojeg* sina, prinašam jaz v žrtev moje najbližnejše! Ta kri naj pade na glavo mojih vragov!
Tedaj so iz srede obsojenih najprej pripeljali bojarja Družino Andrejeviča Morozova.
V prvej svojej jezi obsodil ga je bil na noj. strasuejše muke; pa P° uerazumljivej spremenljivosti
lej z ženskami posvetuje) tekel preko Korena v Kranjsko Goro mene tožit, češ, nobeden drugi v Ratečah ne zna v „cajtenge" pisariti nego jaz. Predvčerajšnjem imela sva z .gospodom burgermajstrom* pri sodniji v Kranjskej Gori obravnava, pri kate-rej pa ni vedel druzih dokazov navesti, nego to, da je tako slišal, da sem jaz dotični dopis spisal. Pri tej obravnavi obravnavi pa je ta „Pintbahov Jožek" zopet pokazal, da se ni nikjer drugej mikal kakor doma, kajti takih psovk, kakeršnib se je posluževal naš „burgermajster" neseni še slišal od omikanega človeka. Takih besed še celo mej astirji dandanes ni več čuti, čudo grda njemu običajna kletev ne povzdiguje ravno časti in dostojanstva županovega.
Da mož ni posebno omikan, je umevno, od kod vzeti omiko? Na mesto da bi dobre vzglede dajal, pa dela ravno narobe. Kaki so njegovi pojmovi o socijalnem življenji, in o zakonih, vidi se tega, da se je meni zagrozil, da me bodo na dvoje raztrgali. Kaj tacega bi se drugej vender ne čulo iz ust županovih! Ker ga vsaka vrsta v javnem listu strahovito peče, svetujem Jožeku, naj drugi pot bolj s premislekom dela, da ne bode zopet osramoten na cedilu ostal. V. I . . . n.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je požarni brambi v Kozjem GO gld.
— (Deželni predsednik g. baron W i n-kler) šel je za več tednov na odpust v Logatec. Za Djegovega dopusta prevzel je vodstvo deželne vlade c. kr. dvorui svetnik g. grof ChorinBkv.
— (Imenovanje.) Ministerski predsednik grof Taaffe imenoval je stavbenega pristava pri okrajnem glavarstvu v Kremsu ob Dunavu g. Radi v o j a Pozuika c. kr. inženirjem za Niže Avstrijsko. Kakor s^ poroča iz dobrega vira bode premeščen v Dunajsko Novomesto. Iz srca Čestitamo{
— (Imenovanja.) G. Maks Langer vitez Podgoro imenovan je pristavom pri okrožnej sodniji v Rudolfovem, avskultaut gosp. Anton Brumen imenovan je sodnijskim pristavom v področji nadsoduije Graške, g. dr. Josef Fraidl sodnijskim pristavom ua Vrhniki,
— (Gospod profesor Šuklje predsod-nijo.) Daues je tožil g. dr. Ivau Tavčar ured nika „Ljubljauskega Lista" profesorja Šuklje j a zaradi prestopka razžaljeuja časti po §. 496 k. z, ker ga je bil g. profesor Šuklje v „ Ljubljanskem listu14 z dne 24. maja 1. 1. št. 71 v uvodnem člauku z naslovom: .Iudiguatio fecit" apostrofira! z za vladni list jako oeprikladuimi pridevki, kakor: politični novodobni „ikonoklast", „blatobljuv-nik", „n e o 1 i k a u i „Slovanov" sodelavec", političen „buffo", slovenski „Therzit", „0 r-lando furioso" radikalne stranke itd. Povprašan ad geuerulia po svojem stanu, odgovori zatoženec: C. ki. profesor in deželni poslanec. Pripeljal je gosp. profesor Šuklje sabo tudi kot priči tiskarja gosp. Otomara Bamberga in c. kr. komisarja viteza Schwarz-a, katera bi imela dokazati, da „Ljub. listu ni vladen list. Ac. kr. sodnik g. F. Ču ček je odklonil ta dokaz kot nepotreben, ker pri raz-žaljeuji nema niti pomena niti upliva, ali je list vladen ali ne. Razžaljeni g. dr. Ivan Tavčar je predlagal,  da se profesor Šuklje krivega spozna
po §. 496 k. z. zaradi prestopka razžaljenja časti, da priobči preklic razžaljenja v svojem listu in plača 5 gld. globe v Ljubljansko revno blagajnico. Prof. Šuklje zakliče: „Nikakor ne!u in deklamuje potem v ta namen že prirejeni uvodni članek. Mej deklamacijo ga g. dr. Tavčar večkrat prestriže, kajti deklamovani članek je bil take baze, da g. dr. Tavčar profesorja Šukljeja vnovič lahko toži zaradi razžaljenja časti. C. kr. sodnik g. Čuče k obsodi s ozirom na §. 266 k. p. profesorja Šukljeja zaradi prestopka razžaljenja časti po §. 496 k. z., katerega je bil profesor Šuklje krivega spoznan« na deset golti, globe aH dva dni zapora in da ima plačati sodniJBke stroške. Profesor g. Šuklje prijavi takoj priziv na c. kr. deželno sodnijo, isto tako g. dr. Ivan Tavčar. Stvar se bode tedaj razpravljala še pred deželno sodnijo.
— (Doslednost, kje si?) Naroden obrtnik se nam pritožuje, da odbor „Obrtnega društva kranjskega" svojim članom pošilja izključno nemška vabila k sejam in zborovanjem. V dokaz istinitosti te pritožbe priložil nam je celo jeden izvod tacega nemškega vabila. Upajmo, da se bodo v bodoče razpošiljala slovenska vabila !
— (Izleta v Gorico) udeleže se Tržačani jako mnogobrojno. Najmočneje bode zastopano delavsko podporno društvo. Dotični vlak sestavljen bode iz 19 vagonov. Od teh je odločen I. vagon godbi, 3 vagoni pevcem, 1 vagon „Sokolu", 7 va-ganov za družabuike in družabnice, ostali gostom in drugej gospodi.
— (Poberki iz nemčurskega taborja na Štajerskem.) Šolski nadzornik Ambrožič, ali kakor bo sam imenuje „Armbrustschlitz", je v nekej šoli pri Celji zaukazal učitelju: „Iz pedagogičnih uzrokov zapovem, da v šoli nemški molite, sicer nnčnem proti Vam disciplinarno preiskavo." Ali res ni nobene oblasti, ki bi tega gospoua malo potipala P — Dr. Bresnig, odvetnik na Ptuji, preselil se je v Gradec. Rtvno tako umirovljeni profesor Mareš iz Celja, poznat kot neizogibljiv kričač. Tako smo se iznebili dveh nasprotnikov. — V Slovenskej Bistrici bil je preteklo nedeljo shod nemčurjtv. A ker je bila jed in pijača za 200 osob pripravljena, a jih je samo kacih 120 prišlo, morali so se ti bolj truditi, da spravijo vse pod streho. Temu je menda tudi pripisovati, da so v Maribor poslali telegram: „Zehn Todte, vierzig Schvvervenvundete, sonst alles gesund."
i Temu telegramu se je vsakdo smijal, ker je itak že zuano, da je pri nemčurskih shodih mnogo teško ranjeuih in onemoglih. Tega niti brzojavki ne treba. Celjanom so vinski duhovi še v Šent Juriji rojili po glavi, ker so iz vagona zabavljali in psovali tržane.
— (V Ajdovščini) nastanil se je g. Martin Vodušek, kot uradno pooblaščeni zasobni geometer.
— („Slovanske Čitalnice") v Trstu novi prostori otvorili so se jako slovesno. Blizu 400 osob iz prvih Tržaških krogov, mej njimi više sod-nije predseduik baron Kamperle, deželne sodnije predsednik Mozetič, pomorske in trgovske sodnije predsednik Zenkovič iu nadsoduije svetnik Abran Ur več uradnikov, trgovcev in častnikov bilo je navzoč-nih. Zastopana je bila tudi Tržaška žurnalistika in koustbtovati nam je, da so se dotični časopisi jako povoljno izrekli o tej vseskozi izbornej veselici ter
svojega nrava, morda pa vsled ljubezni Moskvičauov k bojarju, premeuil je v dan pred kaznijo svojo odločitev in obsodil ga na manj grozno smrt.
Carjev pisar, stoječ poleg moriluega odra, raz-vil je dolg papir in prečital jako glasno.
— Bivši bojar Družina! Prizadeval si se vznemiriti državo, priklicati krimskega bana in litovskega kralja Žigimonta in mnoge druge bede iu stiske napraviti v Rusiji. Predrzuil si se celo s hudobnimi iu zbadljivimi besedami očrniti samega vladarja, carja in velikega kneza vse Rusije in njegove dobre sluge zapeljati v nepokorščino. Zaslužil si mučenja, hujša od smrti; pa veliki car je zaradi tvoju* dobrostij iu iz usmiljeuega srca, ukazal tebe, drugače od drugih, brez prejšnjih muk kaznovati z naglo srartjo, glavo ti odsekati, tvojih ostalih posestev ne zapisati v svojo državno lastnino!
Morozov, ki je že stopil na morilui oder, se je prekrižal.
— Čisto vest imam pred Bogom in pred carjem, — odgovoril je mirno, — iu izročim dušo svojo Gospodu Jezusu Kristusu, carja pa prosim jedne milosti: da se razdeli moja premoženje na tri dele; prvi del za cerkve božje in za maše za mojo
dušo; drugi ubogim; tretji pa slugam in hlapcem mojim; tlačanom in sužnjem dajem za zmirom svobodo! Udovi moji odpustim in jej dovolim raožiti se in vzeti kogar hoče!
Pri teh besedah se je Morozov zopet prekrižal in položil glavo na mrtvaški oder.
Razlegel se je zamolkli udar, glava Družine Audrejeviča se je zatočila in plemenita kri je poru-dečila odra deske.
Za njim so opričniki, v začudenje vsega naroda, pripeljali carjevega orožjenosca, kueza Vjazem-skega, točaja Basmauova in njegovega očeta, Alek-seja, proti kateremu je izpovedal Teodor pri preiskavi.
— Ljudje Moskovski! — rekel je Ivau in pokazal na obsojeuce: — tu poglejte moje in vaše sovražuike! Pozabivši dauo prisego, stiskali so vas na moje ime, ueso se bali božje sodbe, ropali so vas in pobijali narod, katerega brauiti sem jih postavil. In sedaj pri'i m o za dela svojo primerno kazen 1
Vjazemski in oba Basmanova bili so obsojeni na strašne muke, ker so zlorabili carjevo zaupanju. Pisar prečital je jim, da so se zakrivili na-
naglašali, da ima Čitalnica sedaj mej vsemi Tržaškimi društvi najlepše prostore. Ko je pred 10. uro prišel dvorni svetovalec Rinaldini, bil je na stopnicah po odboru in corpore vsprejet, na vrtu pa je zasvirala godba cesarsko himno, katero je občinstvo stoje poslušalo. Veselica bila je v vseh točkab izborna. Po tem vrlem začetku sme se Čitalnica v novih prostorih najboljšega vspeba nadejati.
— (Železnica Spielfeld-Radgona) ima se zgotoviti do julija 1885. Dolga bode 38 kilometrov,
— (Židovi v Štajerskoj se množe.) Graška ekskomptna banka nastavila je pri svojih skladiščih (lagerhauser) v Mariboru same zidove. — V Celji pa odpre trgovino Žid Samuel Braun.
— (Prošli mesec junij) pač zasluži, da mu sedaj, ko je odšel „ad patres conscriptos", posvetimo par vrstic novinarskega nekrologa!   Saj on je bil tisti, ki je kakor drugi Napoleon, vseh svojih 30 živih dnij vsem svetu sapo zapiral, ter križem ozemlja človeštvo dosledno tiščal v   tihi jezi in v slabotnem gnevu! Celo poglavje v vremenski pratiki ali meteorologiški zgodovini govorilo bode o njem, da je bil tiran, in  kak tiran!   Pošiljal nam je dež in točo, strelo in slano, in kakor za svoj zmagoslavni oblok pokril je gorovje s snegom črevelj na debelo! Sploh  izneveril se  je bil svojemu rožuiŠ-kemu r6du, in če so njega bratje druga leta prirodi polnili dušo z žarki življenja, to je on križem ozemlja na stvarstvo pritiskal Judeževe poljube! Solnce je bilo zbog tega klaverno, iu ko bi v 21. dan junija bilo imelo 'na prestol postaviti kraljevsko poletje, je vse njega gorko in toplo navdušenje doseglo 147 Btopinj Celzija. Kdo bi zahteval, du bi baš solnce, ki menda telita uekaj meterskih stotov, kakor ptiček Feniks dvignilo se iz juuijevih megla in po-vodnij ! Odkodi se je zajemalo toliko vode, to sam Bog vedi! Izredno je pač junij počastil čas poletni, poslal v dežel celih 15 deževuih  dnij, drugih 15 pa tudi vodeno pnuTu-kiVočih! Človek si je želel nazaj v april ali naprej v november, IU .mislil si je, da te bode v Bpominih na nekedauja poletja piT' dolgočasuil do jeseni in se vzbudil v trdi zimi! Ali slaba stebelca rastlinic, k; je prišel njih čas, da BO kakor druga leta v tem času pričele svoje kratko življenje, neso omagale šibke v hudem boji za bitja svoje; in malo pojoče in leteče stvarBtvo se je vsemu izpodnebnemu nasilstvu branilo in z navadnim po'etnim petjem pozdravilo je vsaki solnčni žarek, ki se je s težavo pot priboril skozi oblačno goščavo!   In to je videl človek, pa poguma si je mogel zajemati iz nauka, da pridejo na prirodo, na stvarstva hudi časi, ki obetajo umoriti vse, a da sa časa kolo ne da vrteti nazaj!   „Z bojem naprej do zmage!" — to bodi nam nepozabno gaslo, katero smo vršeče se videti na prirodnem bojišči pro-šlega meseca junija, kateremu pa vender za slovo povedimo po Preširnovo, nekoliko premini vši:
„Junij ti, ti čas presneti,
Da bi več no prišel v drugo!"
— (Premembe v Lavantinskej škofiji.) G. Bauman postal je provizor pri Devici Mariji v puščavi. — Umrl je kaplan J. V rabi, rodom iz Velovljaka pri Ptuji 44 let star. R. J. P. 1
kane pogubiti carja s čaranjem, dogovarjanja s sov* ražniki države in stiskanja naroda na ime Ivanovo.
Ko so rablji zgrabili Teodora Basmanova in peljali ga na oder, obrnil se je k gledalcem in zakričal z močnim glasom:
— Narod pravoslavni! pred smrtjo hočem skesati se svojih grehov ! Hočem, da bodo ljudje vedeli mojo izpoved! Poslušajte, pravoslavni . . .
Pa Maljuta, ki je stal zadej, mu ni pustil nadaljevati. S spretnim sabljinim udarom odsekal mu je glavo baš ta hip, ko je hotel začeti svojo izpoved.
Okrvavljeno truplo palo je na oder, odsekana glava se je pa zakatila zveneč z uhani pod noge carjevemu konju, kateri je odskočil, puhajoč in po strani jo gledajoč s prestrašenim očesom. S poslednjo predrznostjo otel se je Basmanov muk, ki so ga čakale.
Njegov oče in Vjazemski nesta bila tako srečna. Njiju so vkupe z razbojnikom Koršunom peljali na oder, kjer so jih čakale strašne priprave za mučenje. Baš tedaj so starega mlinarja posadili ua grmado in priklenili k stebru.
^Daljo pnb )
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ptuj 4. julija. Zaupni možje Ptujskega volilnega okraja postavili so Boži dara Kaira jednoglasno kandidatom za štajerski deželni zbor. Raič kandidaturo vsprejel.
Dunaj 4. julija. Zschokke, profesor teologije izvoljen je kot „Rector magnificusw Dunajskega vseučilišča.
Toulon 4. julija. Včeraj čez dan pet mrličev za kolero. Položaj se je zboljšal.
Marseille 4. julija. Včeraj od opoludne do 8. ure zvečer nihče umrl.
Kajira 4. julija, Oficijalno se zanikava vest, da bi bil Debbah vzet in posadka pobita.
Razne vesti.
* (Kolera) je sedaj, v mrtve j sezoni, zavzela mesto politike. Vse se peca z njo, a vender zdravniki Se neso jedini, je li to prava azijska kolera ali ne. Vsled te bolezni in valed strahu pred kolero ustavljena je vsa trgovina, kajti povsod na mejah Francoske mora se desinficirati blago in ljudje in to se vrši s toliko strogostjo, da so nekatere gospe omedlele. Vsi časniki izražajo svoje začudenje, da še nobeden francoskih ministrov ni Sel v Toulon, da bi s svojo prisotnostjo malo osrčil zbegano prebivalstvo. „Naši ministri," pravi zlobno „Figaro", „podajo se le tedaj na potovanje, kadar se je nadejati kakega banketa !u
* (Visoka starost.) V mestu Dolge na Ogerskem živi 127 let star mož, ki je jako zdrav in krepak; služil je štirideset let pri vojakih, največ še pod vlado Marije Terezije. VeČino svojega življenja je starec bil dninar in ostal je neoženjen. Še sedaj si Pati Ferent s svojim lastnim trudom služi kruh, obedat pa hodi v restavracijo na bližnjej že-lezniskej postaji, ki je blizu jedno uro od njegovega stanovanja. Ta starec še nikdar ni bil bolen.
* (Novo agentstvo.)   V PaHzu vano agentstvo za gled»i;x-
namen b«^0 pi
• iavflo 11 bil v . šiviljskega društva. Iz raču-j« razvidno, da je to društvo imelo prošlo leto nad 3,500.000 gld. dohodkov.   Za  prodane biblije se je dobilo lansko leto 170,000 funtov ali 1,700 000 gl. Od   kar  bo  je   to društvo  osnovalo,   prodalo je '*"       izvodov sv pisma.
1 n i ki  v Tonkingu.) Kaje v "'onVioiifu Jako mnogo »ud*., na nek s ter i h mestih jo samo treba od-
VAU.fct.
zakladov.   Dozuaj je pa
prepovedano kopati zlato, s tem so ad *» samo Kitajci, ki so pa dobivali zlato na jako nedovršen način. Sedaj ga bodo gotovo začeli kopati Fraocozje po zboljšanih načinih, kar bode gotovo imelo upliv na ceno zlata.
* (Prodaja otok a.) Amerikanski listi poročajo iz VVasbingtona: Gospod Foster, amerikanski poslanik za Španjsko, ki že nekoliko tednov tukaj biva, je baje semkaj došel, da pomaga vladi pri sestavi kupne pogodbe o otoku Kubi. Govori se, da je španjska vlada antilski biser Zjedinjenim državam ponudila za 50 milijonov dolarjev.
* (Študentovke v Indiji.) V jeden angleški medicinski kolegij ustopilo je sedem žensk, da se priuče* zdravilstva, štiri so Augličanke, tri pa Indijanke. Načelstvo šole jim je odločilo prva mesta. Pa dijaki so jih vselej vsprejeli z Žvižganjem in sikanjem in za hrbtom so jim govorili vedno kaj neprijetnega in razžaljivega. Nazadnje začeli so Ženske ometavati z gnilim ovočjem itd. Nučelstvo moralo je poseči vmes iu s silo temu narediti konec. V Indiji pa je ženskam tudi neogibno potrebno znati zdravilstvo, ker se po tamošnjih običajih možki zdravniki ne poste k bolnim ženskam.
* (Mrlič ob g lavo dejan.) Ko so Kitajci vzeli Kašger postavili so truplo Jakub-beka pred sodbo. Načelnik vojsk je ukazal njega grob vzeti z naskokom in razrušiti ga. Potem so ven vzeli truplo, začeli mrtveca izpraševati, kateri se ve da ni mogel nič odgovoriti; potem so začeli dolžiti Jakub-beka prelomljenja vere, nepokorščine nebeškemu sinu, ustaje itd. Nazadnje so pa pokojniku odsekali glavo in jo postavili na vrata trdnjave.
ltasairjeno zdravilo. Množeča se naročila na M o Ilovo „Francosko žganje (drožnik) in sol" dokazujejo o uspešnej uporabi tega aredstva proti protinu in trganju, kilam in ranam itd. Steklenica z navodom rabljenja 80 kr. Po poStnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tucblauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moli« o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (690—7)
Tujci:
dne 3. julija.
Evropa t GGtz iz Frankobroda na Maini. — Nussa iz Trata.
Pri Slona i Ilummer z Dunaja. — Kovačič iz Trsta. — Adamič iz Budimpešte.
Pri MhIioi : Vitez pl. Stahl z Dunaja. — Globočnik iz Železnikov. — Havaćek iz Trsta. — Klein z Dunaja. — Schleffer iz Trata.
Umrli so v IJubiJanl:
30. junija: Bogomil BoBkovič, črevljarjev sin, 2«/, leta, Sv. Florijana ulice št. 16, za vnetjem možganske kožice.
2. julija: Fran Zeglar, hišnikov sin, 1"/, leta, Dunajska cesta št 35, za davico. — Walter Dev, odvetnikov sin, 2'/, leta, Dunajska cesta št 13, za božjastjo.
3. julija: Andrej Šare, železniški sprevodnik, 65 let, Poljanski nasip št. li, za otrpnenjem srca.
Meteorologično poročilo.
9	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrim v mm.
j& t. »ijntrai "3 1 2. pop. .   (O. v»£.,r		73702 ss. 735158 e.t. ,786*1 rt aie.	+ 17*8*0 f 26 ^ 0 4.-1A**?/C 1	si. lan sb vseh. 1)1 oz v.	đ MM,	
ID1a.2a.si1j s Is a borza
dne 4 julija t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna ren a.......... 80 Rld. 50 kr.
Srebrna renta ....       ...... 81 r 40 »
Zlata ren.......... 102 „ 45 .
50/0 marčna renta......... 95 , 70 „
Akcije narodne banko      ...... 852 . — ,
Kreditne akcije........ 299 , 80 „
London   . ....... 121 v 90 ,
Srebro ........... — „ — »
Napol............. k> , 67'/, ,
C. kr. cekini.       .  .       ... > „ 7(1 ,
Nemške marke ..... 59 „ 65 ,
•i",„ državne »rečko iz I. 1854   250 gld. 124 , 75 ,
Državne srećke iz 1. 1864.        100 gld. 168 , — „
4fl/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 102 , 50 ,
Ogrska zlata renta 6°/0...... 121 , 75 „
.                     .   ... 91 „ 50 „
„     papirna renta :>"/„..... 88 a 15 „
■   u štajerske zemljišč. od.ez. oblig. .   . 104 „50 „
Dunava rog. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 115 „ 50 ,
Zrini j. obč. avstr. 4\y' „ zlati znat. listi . 121 „ 50 .
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 107 „40 „
Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 . 75 ,
Kreditne srečke......100 gld. 174 , 25 „
Rudolfove srečke ....        10   „ 18 „ 75 „
Akcije anglo-avBtr. banke .   .   120   , 108 „ — „
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 216 ,75 „
MOKA
ii najboljše prave bana&ke pšenice, popolnem suha, v lastnem umetnem mlinu na val a rje napravljena, prodaja po najnižjih cenah na debelo in drobno
M. J. GVARDIA, (279-18)
v Ljubljani, v Slonovili ulicah št. 50.
C.k.privilagij za zboljšanje
šivalnih ?Qf strojev
v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje, <iia—ai) 6letna garanolja!
Podnk bmplacno. Na meiečne obroke po 1-5 gl.
Št. 11.034.
Razglas.
(413—3)
V sredo lO. dan Julija t. I. dopoludne ob 10. uri bo mestni magistrat po očitnej licitaciji kupil 100 sežnjev 24 ali pa tudi le 21 do 22 palcev dolgih zdravih bukovih drv za kurjavo, kar se splošno razglaša s pristavkom, da se do dneva ustne licitacije vaprejemajo tudi s kolekom za 50 kr. ko-lekovane pismene ponudbe.
Mestni magistrat i Ljubljani,
v 24. dan junija 1884.
Župan: Grasselli. Št. 8523. (425—2)
Razpis službe.
Za občine Kanalskega sodnijskega okraja je oproštena služba občinskega zdravnika, ki mora zraven tega tudi kirurg in porodni pomočnik biti.
Združeno je s to službo letno plačilo 600 gld. av. v. in posebnimi zaslužki za obbajanje občin, kateri se bodo uredili pri službeni pogodbi, napravljeni za tri leta, začenši s 1. oktobrom 1884
Plačilo Je "orr ubozih gori omenjent-ga okraja.
Pn/vy'»W» ijW/c> woje protrne pri podpl*>ar.em 'irarfu do vjfnutn t* 1.   V prosiuau imajo
dkaiatif da ho zadobili od katerega avstrijskega vseučilišča diplom zdravnika, kirurga in porodnega pomočuika (oziroma diplom občnega zdravilstva), svojo starost, dosedanje službovanje in pa znanje slovenskega jezika.
C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici,
dne 1. julija 1884.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
atenloe, bolhe, ščurke, mole,  muhe, mrav-ljinoe, preilčke, ptično crviće, splob vse žuželke skoraj nenaravno lii.ro in jotovo tako, da od žuželkine zalego ne ostane nobenega »ledu.
Pravi prašek so dobiva v prodajalnici pri
«i. \ mu r-u.
„j>x-i •črn^m jpsu." 13, H ii s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Sllčarjl, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (230—5)
„AZIENDA",
avstr i] sko-francoska
zavarovalnica za zavarovanje življenja in rent.
P. n.
Dovoljujemo si Vam udano naznanjati, da amo ustanovili v Ljubljani
§ zastopstvo za Kranjsko, Koroško in Primorsko
A*  in ie izročili erosDodu
Josipu Prosenc-u,
katerega pisarna je ▼ Slonovih ulicuh si. 52.
Ta vsprejema naroČila sa -uivarorauje življenja l|ndlj v vseh kombinacijah in daje a prijaznostjo zaželjena pojasnila.
Na Dunaji, v 1. dan julija 1884.
(12i_2> Ravnateljstvo. &
t
t
i 1
jkBznsrDA.".
avstrijsko-francoska zavarovalnica proti nezgodam in elementarnim nesrečam.
P. n.
Dovoljujemo si Vam udano naznaniti, da Brno ustanovili v LJubljani samostojno glavno agentstvo za Kranjsko in jo izročili gospodu
Josipu Prosenc-u,
katerega pisarna je v Slouovlb ulicah št. 52.
Ta vsprejema vsakovrstna naročila sa zavarovanje proti ognju m
daje radovoljno zaželjena pojasnila.
V Gradci, v 1. dan julija 1884. (422—2) Z velespoštovanjem
Zastopstvo „-A-SjIE:2^T3Z)E'% avstr ijsko-francoske zavarovalnice proti nezgodam in elementarnim
nesrečam v Gradci.
■
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
# /