Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din ze inozemstvo mesečno 33 Din nedei)»kB lz.dola celole no vjugo-niavljl 120 Din, ata Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I slolp. pelll-vrsto moli oglasi po 130 in 2 D,veC|l oglasi nad 45 mm vlilne po Dln2-50,veUkl po 3 In 4 Din, v urednlSlcem delu vršilca po 10 Din o Pri vcC]cm g naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo ln dneva po prazniku uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6 111 Rokopisi se nc vrača/o, netrantclrana plantti .»e ne sprelemafo * Uredništva telefon St. 2050. upravnlStva St. 2323 Političen list sza slovenslci narofl Uprava /o v Kopitarjevi ul.St.6 - Čekovni račun: Cfubl/ana Stev. 10.SS0 In 10.349 aa 1 nserate. SarafevoSt.7503, Zagreb St. 39.011. Praga In Dunof St. 24.797 Parlament začel z delom r Belgrad, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Narodna skupščina se jc danes sestala na sejo, da še pred pričetkom rednega zasedanja, ki bopričelo 20. oktobra, sprejme tiste zakonske predloge, ki so bili v odboru že sprejeti. Narodna skupščina bo te predloge vsekakor sprejela že do 20. oktobra. V glavnem je bilo med poslanci opaziti čvrsto voljo za delo. Poslanci, ki so so vrnili iz svojih okrajev, govorijo o tem, da jo ljudstvo sito neprestanih kriz in da zahteva od svojih poslancev čim intenzivnejšega dela, posebno na gospodarskih zakonih, to je ua zakonih, ki naj pomagajo, da se reši težka gospodarska kriza. V to svrho so že poslanci svojim klubom predložili številno prošnje in poročila o ljudskih potrebah. V splošnem je ljudstvo precej zadovoljno radi dobre letine. Edino v Dalmaciji, Hercegovini in Črni gori je bila letina, kakor običajno, zelo slaba. Zato bo morala vlada čimpreje storiti potrebne korake, da so tem krajem zagotovi morebitna potrebna podpora. Predsednik vlade je že imel v ta namen več sestankov z ministri. Na teh sestankih se jc razpravljalo o podporah tem krajem. Poleg toga pa vlada razpravlja o potrebnih zakonih, ki jih bo morala v skupščini sprejeti še pred sprejetjem proračuna. Mnogo se govori o novem skupščinskem predsedstvu. Dosedanji predsednik Peric je namreč kljub temu, da uživa polno zaupanje vseh koaliranih strank, to je ogromne večine narodne skupščine, zaprosil, da so njegova kandidatura več nc postavlja, ker želi oditi na odmor. Radi tega se posebno v radikalnih krogih mnogo razpravlja o njegovem nasledniku. Govori se, da bi mogel priti na to mesto bivši minister za vere Dragoljub Obradovič ali pa pravosodni miaister Vujičič. Vendar pa odločitev ni padla. Demokrati, ki st> zastopani v podpredsedstvu, bodo pustili svoje dosedanje zastopnike. Ravnotako najbrže ne bo prišlo do sprememb pri tajnikih. Kot večinski kandidat za prvega tajnika bo zopet poslanec B e d j a n i č, s čigar delovanjem so vsi zadovoljni in hvalijo njegovo marljivost in objektivnost v skupščinskem delu. O sporu z Zagrebom se mnogo ne razpravlja. Misli se, da mora tudi v Zagrebu prej ali slej prevladati pomirljiva struja. Vladna večina je že dosedaj dala dokaze za pomirljivo in miroljubno politiko. Zato se misli, da napori Pribičeviča in njegovih tovarišev, da stalno zaostrujejo spor, nc bodo imeli več dolgo uspeha in da bo tudi med hrvatskimi zastopniki prišla do izraza pomirljivost in želja po popolnem sporazumu, kar je diktat narodnih, splošno-narodnih in državnih potreb. Belgrajska javnost še vedno komentira srečni izhod pogajanj z Venizclosom. Protokol, ki jc bil podpisan, se bo objavil po Marinkovičevi vrnitvi, ki ga pričakujejo za jutri. Po vesteh iz Pariza je snoči odpotoval in bo jutri v Belgradu. Prva seja skupščine v najlepšem redu Brez sporazuma ne gre Zagrebške »Novosti«, ideološko glasilo KDK, razpravljajo v svoji včerajšnji številki o potrebi in izvedljivosti revizije ustave ter konstatirajo, da je revizija ustave mogoča, toda le težko izvedljiva. Da namreč sploh pride do revizije ustave, se morajo za njo izreči tri petine vseh poslancev, to je 189 poslancev, ki se morajo vrhu tega popolnoma sporazumeti, katere točke ustave se naj iz-premene in kako se naj glasi nova ustava. Pravilno konstatirajo nadalje »Novosti«, da bi pa štela vsa KDK, tudi če bi vstopili v njo SLS, JMO in zemljoradniki komaj 130 poslancev, torej mnogo premalo. Zato je mogoča revizija ustave le, če se izreče za njo tudi močna skupina srbijanskih poslancev. S tem pa priznavajo tudi »Novosti«, čeprav morda nehote, da je tudi revizija ustave mogoča le, če se doseže sporazum med Hrvati in Srbi. In sicer ne slučajen sporazum, ki bi bil le faktične prirode, temveč globok in daleko-sežen sporazum, ker samo tak jamči, da bo revizija ustave izvedena gladko in brez nevarnosti za državo. Garancija take izvedbe revizije pa je conditio sine qua non. Če so torej »Novosti« in ž njimi KDK za revizijo ustave, potem morajo biti logično tudi za sporazum. Z drugimi besedami pa se pravi to, da mora tudi Zagreb računati z razpoloženjem Belgrada in temu primerno urediti tudi svojo taktiko. Žal pa zagrebški tisk do tega spoznanja še ni prišel in zato vidimo dan na dan, kako zagrebški tisk skoraj z naslado podčrtuje vse, kar loči Zagreb od Belgrada in zamolčuje vse, kar oba združuje. Nekateri listi pa gredo še dalje in pišejo samo stvari, ki morajo roditi v Belgradu slabo kri in povečati že itak nevarno napeto nasprotje. Tako more omalovaževati preboj solunske fronte samo list, ki noče sporazuma, kateremu je boj med Hrvati in Srbi cilj. In v vrstah KDK se najdejo tudi takšni ljudje. Jasno pa je nadalje tudi, da treba postaviti za ustvaritev sporazuma le takšne zahteve, ki so sprejemljive. Če je bila z 20. junijem ustvarjena nad vse težka atmosfera, potem ne gre to atmosfero s pretiranimi in neumestnimi zahtevami še povečavati. Neumestna zahteva pa je n. pr. zahteva po takojšnjem razpustu skupščine. Tudi če bi bila ta zahteva izvedena, vendar ni nikjer nobene garancije, da bo potem sporazum tudi izveden. Nasprotno je verjetno, da bodo srbijanske stranke tudi po novih volitvah ohranile v glavnem svoje posestno stanje in da bi KDK z vsemi ostalimi prečanskimi stranicami tudi v najboljšem slučaju zbrala le 150 poslancev. To pa je za revizijo ustave premalo. Ali pa naj se potem volitve ponavljajo tako dolgo, da pride KDK do kvalificirane večine? Kaj pa, če pričenja KDK nazadovati, kar je tudi mogoče? Volitve imajo smisel le, kadar je z njimi postavljen narod pred jasno vprašanje. V sedanjem trenotku pa takega vprašanja ni, oziroma še ni stiliziran. Do njegove stili zaclje pa ne more priti preje, dokler KDK ne pove čisto konkretno svojih zahtev in dokler ni Belgrad nanje odgovoril. Danes pa Zagreb o tem noče niti slišati in se noče s srbijanskimi politiki niti razgovarjati. Afekt je Zagrebu še vedno argument. Afekt pa rodi le slabe politiko in nesoglasje. In še nekaj. Vsa naša notranja politična zgodovina zadnjih let je dokazala, da ni mogoče spraviti ne Zagreba in ne Belgrada na kolena, ker sta tako Zagreb kot Belgrad dovolj močna, da odklonita vse, kar ne odgovarja njunim interesom. Treba pa je, da postaneta oba tudi tako močna, da moreta eden drugemu ustreči in da hočeta to tudi storiti in potem bo na mah ustvarjena ne samo atmosfera za pogajanja, temveč tudi sporazum sam. Še vedno je res, da je za nas vse najboljše, če živimo skupaj. In ludi revizija ustave ima samo en namen, da nas čim bolj združi. Ta pa je brez sporazuma nemogoča in snto je sporazum prvo delo za revizijo. * * * V hrvatskih volivnih masah se vedno bolj opaža jo znaki nezadovoljstva s sedanjimi političnim stanjem. Hrvatje uvidevajo, da je vsa hrvatska politika zastala in da se kljub vSem dolgim izjavam in proglasom hrvatska stvar ne premakne nili za ped napre j. To ne- j zadovoljstvo so končno opazili tudi voditelji 5n tako čitamo v glasilu hrvatskih pravašev, v »Hrvatskem Pravu« zanimiv apel na voliv- j ce, da potrpe še nadalje. Tako-le razlaga vltrv. Pravo«- v članku »Iniciativa je na Hrva- j tih< političen položaj in naloge Hrvatov. ' r Belgrad, 12. okt. (TeL »Slov.«) Seja narodne skupščine je bila precej kratka, v splošnem mirna, v kolikor niso zemljoradniki, posebno Čeda Kokanovič, delali nemirov in protestirali. Najprej so se prečitali razni predlogi in interpelacije. Med drugim se je prečitala interpelacija soc. poslanca Petejana ter njegova interpelacija na pravosodnega ministra o amnestiji Januša Golca. Interpelacije so se poslale odgovornim ministrom. Dalje se je javilo, da sta zunanji in trgovinski minister predložila sledeče pogodbe: trgovinske pogodbe 1. z Albanijo, sklenjeno 22. julija 1926, 2. z Egiptom od 5. maja 1927, 3. z Estonijo od februarja 1928, 4. z Letonijo od 11. junija 1928. Skupščina je nujnost predlogov sprejela. Poslanca Gjoka Petkovič in Arangjel Ni-kodijevič sta podala z ozirom na predvolivni sporazum ostavki. Na njuni mesti preideta Dragiša Joksimovič in Vlada Ristič. Nato se je sprejela nujnost predloga poslanca Zebota in tovarišev za nujno pomoč krajem, ki so bili poškodovani po naravnih nezgodah, zlasti po toči. Zemljoradnik Lazič je vprašal predsednika, zakaj ni dokončal dela odbor za zaken o likvidaciji kmetskih dolgov. Predsedujoči Kujundžič je odgovoril, da je predsedstvo zahtevalo, da odbor delo nadaljuje, da pa tega ni storil. Nadalje so govorili: poslanec Kokanovič, Lazič in Šavljič (zemlj.). Posebno Kokanovič je bil oster in je zahteval, da skupščina dela tudi v nedeljo. Napadel je g. dr. Korošca, zakaj se ne zavzame za delo. Radi tega je bil č Zagreb, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Danes so se pričele konference ožjega odbora katoliških škofov v Jugoslaviji. Na konferenci so bili navzoči: ljubljanski kuezoškof dr. A. B. Jeglič, belgrajski nadškof o. Rafael Rodič, splitski škof dr. Kvirin Bonefačič, senjski škof dr. Marušič, križevski vladika tir. Dionizijc Njarady in sarajevski nadškof dr. Ivan Sarič. Konferenci predseduje metropolit dr. Ante ItlllMIlIMP j| ji ubotuctbotlU i 1 1 »V današnjem boju med Hrvati in Srbi-janci je vsa stvar zastala na mrtvi točki. Na tej točki jo hoče Belgrad ohraniti z vsemi sredstvi, kakor dolgo mu bo to mogoče, t. j. dokler mu bomo mi Hrvati to omogočali. Že zdrav razum nam pravi, da belgrajski hegemonisti tega nočejo, ker jim ne konvenira, da bi podvzeli iniciativo za kakršnokoli rešitev, ki bi oslabila ali celo uničila njih hegemonističui položaj. Zato je jasno, da belgrajski hegemonisii ne bodo iniciativni. Zato ne preostane nič drugega, da prevzamemo iniciativo m i Hrvat i. ponovno ukorjen od predsednika, ki je odgovoril, da je imel g. dr. Korošec z g. Jovano-vičem sestanek, na katerem je prišlo do popolnega sporazuma. Nato je bil kratek odmor in se je za volitev odbora za proučevanje trgovinskih pogodb dosegel sporazum. Od Jugoslovanskega kluba so v tem odboru poslanci gg. Jerič, Škulj in Žebot. Odbor se je takoj konstituiral. Predsednik je Vasa Jovanovič, podpredsednik Milojevič, tajnik Behmen. Po odmoru je podpredsednik zaključil sejo. Prihodnja seja bo 17. oktobra. Na dnevnem redu so sledeči zakoni: čekovni, menični, begluški in zakona o državnih pravdnikih in advokatih. Ministrski svet je imel danes dopoldne kratko sejo, na kateri se je razpravljalo o novem dnevnem redu prihodnje skupščinske seje. Sklenilo se je, da se bo vršila 17. oktobra, kakor je po poslovniku predpisano v svrho razdelitve posameznih zakonov. Sklenilo se je dalje, da se postavijo na dnevni red zakoni o čekih, menicah, državnih pravdnikih in odvetnikih. Po seji ministrskega sveta je imel predsednik vlade g. dr. Korošec daljši sestanek s predsednikom radikalnega kluba g. Vukičevičem. Pri tej priliki se je govorilo o sestavi novega skupščinskega predsedstva. Nadalje je g. predsednik vlade dolgo razpravljal s pravosodnim ministrom g. Vujičičem. Z ozirom na ta sestanek so se razširile vesti, da je g. Vujičič najresnejši kandidat za skupščinskega predsednika. Ta vest se še ni potrdila. Radikali niso zavzeli končnoveljav-nega stališča. Bauer. Kot tajnik posluje zagrebški škof dr. Slamič. Za javnost se ni izdal noben komunike o konferencah. Konference bodo po vsej verjetnosti trajale do ponedeljka. Ob škofovskih konferencah je »Obzor« napisal članek, v katerem ponavlja vesti ljubljanskega »Jutra«, čeprav so bile zanikane. Poleg tega piše, da bi morale konference katoliških škofov vzeti v obravnavanje politični V mrtvilo pa ne more propasti stvar, ker to ne dopušča nestrpnost hrvatskega n.a roda. Hrvatski narod je že po krvavih dogodkih v skupščini pričakoval ve 1 i k e in pomembne odločitve od svojega narodnega zastopstva. Toda narodu se je moralo povedati da »nobena naglica nič ne velja«, kakor pravijo naši bratje Slovenci. Velike odločitve in velike borbe se ne improvizirajo, lemveč organizirajo. Narodni poslanci so imeli polne roke dela, da na sestankih pouče široke sloje naroda, da postanejo strpljivi. Toda sedaj bo nestrpnost naroda zopet dobila raz- položaj in da bi se morala vsekakor obsoditi politika SLS, kakor tudi HPS, ker ni v skladu z interesi hrvatskega naroda. »Obzor« pravi, da je sedaj čas, da se škofje izjavijo, ali so za narod ali proti njemu. V vseh katoliških krogih in med škofi se posebno podčrtava, da so liberalni listi otvorili enodušno ogenj proti škofom ter jih silijo na politična vprašanja, čeprav je znano, da episkopat nc nastopa v strankarskih vprašanjih in da so škofijske konference posvečene versko-cerkvenim vprašanjem. V zvezi s škofijskimi konferencami jc danes prispel v Zagreb papeški nuncij v Belgradu Hermcnegild Pellegrinetti. »Narodni Vas" zanimajo Angleži č Zagreb, 12. okt. (Tel. »Slov.«) »Narodni Val« prinaša članek pod naslovom »Poraz Srbije v Londonu«, v katerem obtožuje našo državo, da je vso svojo zun. politiko naslanjala na Francijo in da je ves čas od obstoja zanemarjala angleško javno mnenje. Ko je država ostala brez denarja, so se odgovorni politiki spomnili Londona. Toda z nameravanim posojilom ne bo nič. Proti naši državi je Rof-schild nastopal kot proti popolnemu bankrot-niku, Ko so se nameravale z Londonom vzpostaviti boljše zveze, je Puniša Račič ubil hrvatske poslance. Račičevi streli so obrnili angleško javno mnenje o Srbiji, kakršno je bilo leta 1903. »Narodni Vale napada dalje dr. Lazo Mar-koviča in njegovo potovanje v London ter pravi, da je Angleško mnenje, da bi človek, kot je dr. Markovič, ne bil mogoč v nobeni drugi državi kakor pri nas. Preje bo prišel potres, kakor bo naša država dobila posojilo, ker so radikali in demokrati spravili državo na rob prepada. »Narodni Val« pravi, da je članek napisal njegov dopisnik iz Londona, kar je pa seveda izmišljeno, ker je splošno znano, da nima »Narodni Val« v Londonu nobenega dopisnika. »Riječ« pa napada vlado radi izjav nekaterih politikov, da bo ta vlada sprejela proračun. »Riječ« pravi, da, če se bo to zgodilo, je izven vsakega dvoma, da bo KDK bojkotirala proslavo desetletnice obstoja države in da bo ob 1. decembru izvedla še ostrejšo borbo v škodo državnega in narodnega edin stva. Pribičevte v Prago V KDK krogih so se raznesle vesti, da Pribičevič radi tega ni šel z Mačkom v Prago, ker da je poprej sklical shod SDS v Karlovcu, ki se vrši v nedeljo. V resnici pa ni Pribičevič šel v Prago radi tega, ker ni bil uradno povabljen od čeških agrarcev. Danes se zdi, da je dr. Sejda, ki je prišel v Zagreb radi ustanovitve zveze češkoslovaških in jugoslovanskih agrarnih strank, povabil Pribičeviča. Na podlagi tega povabila dr. Sajde javlja »Riječ«, da bi moglo priti do morebitnega odhoda Pri-bičevičevega v Prago. Skupščina naš hitro dela r Belgrad, 12. okt. (Tel. Slov.) Demokratski klub je imel popoldne dolgo sejo, na kateri je razpravljal o delu v skupščini. Vsi govorniki so zahtevali, da se mora delati čim uspešnejše in da se mora narediti čim več. Posebno, da je treba čimpreje sprejeti zakon o razdolžitvi kmetov. Poleg tega se je govorilo o spopolnitvi skupščinskega predsedstva. Sklenilo se je, da ostanejo vsi dosedanji demokratski kandidati. Politični sklep se ni storil nobeden, ker se v dmokratskih krogih smatra, da je političen položaj popolnoma trden in je vsaka politična debata nepotrebna. Predsednik radikalnega kluba g. Vukičevič jc bil danes popoldne sprejet v avdienco. maha in samo še v večji meri. To dobro vedo vsi hrvatski poslanci in vse kmetske stranke.: In nato zatrjuje »Hrvatsko Pravo« na široko, kako da je akci ja KDK na široko zasnovana in da morajo biti zato volivci strpni. Dn bi ta apel tem bolj držal, dodaja tudi »Hrvatsko Pravo« grožnjo na naslov Belgrada, da bodo Hrvati sami zagrabili iniciativo in to na način, da bo za Belgrad prekasno. Naj pazi »Hrvatsko Pravo«, da ne bo hrvatska iniciativa tudi zanj prišla prepozno, ker potrpežljivost naroda ima tudi svoje meje in praznih besed jo danes sito že vse. ! Hrvati in dr. Korošec (Od naiega stalnega dopisnika.) Zagreb, 11. oktobra. »Obzor« se je čutil poklicanega, da odgovori na članek g. Avgusta Gouvaina v pariškem »Journal des Debats«, v katerem je, analizirujoč delovanje Stjepana Radiča, prišel do zaključka, da ne bi došlo nikdar do takega spora in nerazpoloženja med Srbi in Hrvati, da je bil pokojni Radič umerjen politik kot je dr. Korošec, ki je dosegel za Slovence tisto, kar je poskušal Radii z revolucijo. Moramo priznati, da je »Obzor« resno odgovoril na ta pariški članek in da se jc redkokdaj v zadnjem času v Zagrebu čitalo kaj tako resnega in hladnega. »Obzor« priznava velike zasluge dr. Korošca za Slovenijo, priznava, da je dr. Korošec znal kot noben naš politik izkoristiti za svoje volivce vse tisto, kar se je ob danih razmerah izkoristiti dalo. Vendar pa »Obzor« vse delo in uspehe dr. Korošca pripisuje neurejenim razmeram med Srbi in Hrvati in trdi, da, aiko bi teh razmer ne bilo, bi dr. Korošec igral drugovrstno ali šele tretjevrstno vlogo. »Obzor« torej ne pobija naravnost trditve g. Gauvaina, v kolikor gredo na strahovite neuspehe hrvatske politike, ampak smatra, da je izvor teh neuspehov hrvatske politike v velikem apelitu srbijanskih strank na hrvatske kraje in sporu srhsrtva ter hrvatstva; Slovenci pa so obvarovani tega spora radi svojega srečnega geografskega položaja. V Sloveniji ni Srbov, zato srbske stranke nimajo interesa v Sloveniji. Nam je žal, da »Obzor« ni vzel enkrat za vselej v pretres posebno pokojnega Radiča in njegovo delo zadnjih deset let. 0 tem je mogel dobiti dovolj materiala v lastnih številkah, zlasti pa v uvodnikih, kjer je popolnoma pravično kritiziral delo pokojnega Radiča. Da ni vzel zlasti Radiča, ki ni vršil svoje vloge kot šef stranke, ampak kot predstavnik naroda! Brezmtsekia abstincnca ob sprejemu vidov-danske ustave je dovedla do odnošajev, katerih brez Radičeve politike ne bi bilo. Radiču je bilo več na tem, da zbere okrog sebe veliko stranko, kot da brani interese hrvat-stva. Radič je imel še pozneje prilik dovolj, da bi položaj popravil. Sodeloval je z radikali, a moral bi staviti druge pogoje, kot jih je, in treba bi bilo druge osebnosti, kot je bil Radič. Tudi »Obzor« nam bo priznal, da Radič ni bil politik, da je s svojim jezikom metal svoje lastne vlade. Mi Hrvati smo imeli dovolj prilike. Mi Hrvati bi bili mogli zbrati »krog sebe Slovence in muslimane. Ali jih je odbila od nas borba med Srbi in Hrvati, ali pa Radičev rzmačaj? Radič je žalil muslimane. Radič je bil v zvezi s Korošcem, pa ga je v najugodnejšem trenotku zapustil in napadel, hotel ga uničiti v Sloveniji in uvesti tam našo hrvatsko anarhijo. »Obzor« naj nam pove, s kom se še nismo skregali radi Radiča. Blatimo Čehe, sovražimo Francoze, trdimo, da bo duša Stee-dova odgovarijala za zločin Puniše Račiča, da je bil Korošec pomagač pri zločinu, da je Spaho sovražnik Hrvatov! Tako se nadaljuje Radičeva tradicija. Radič ni imel zraven sebe osebnosti, ki bi mogla njegov pokret politično in taktično uravnavati. Kakšne uspehe bi doživeli mi Hrvati, da bi bilo tako! Brez dvoma bi obstojale enako srbijanske stranke, ki bi hotele vplivati na Hrvatsko. Toda spretnost spretnega politika bi jih lahko paralizirala. Radič pa je šel za tem, da uniči druge hrvatske stranke, za srbijanske pa se ni interesiral. Tisti pa, ki je ves čas oviral hrvatske uspehe, je bil glavni sedanji radičevski zaveznik Svetozar Pribičevič. Če govori »Obzor« o interesu srbijanskih strank na Hrvatskem, o njihovem razornem delovanju, potem mora s prstom pokazati na Pribičeviča. Pribičevič je bil tisti, ki je vzbudil veliki apetit, ki je vodil režim, v katerem so se Hrvatje trumoma gnali iz državnih služb. Vse srbijanske stranke skupaj niso Hrvatom škodile toliko kot Svetozar Pribičevič. Med Hrvati pa po večini živijo samo pristaši Pribičevičeve stranke, dočim so pristaši drugih srbijanskih strank tako neznatni, da ne pridejo v poštev. Kje ima torej v Obzor« oporo za svoj napad na srbijanske stranke, ko pa hvali Pribičeviča?! Trditev, da je dr. Korošec prišel na svoje mesto potom trpljenja Hrvatov, je grdo natolcevanje. Ali ni srečno, da dr, Korošec ni prekinil vezi s srbijanskimi strankami, ko je vendar povsem jasno, da je vsaka politična sprememba nemogoča brez vsaj ene srbijanske stranke. Ali ima v politiki sploh smisel prekinjati zveze? Politika niso želje, ampak možnosti. Mi nemirni Hrvatje bi morali dobiti vendar enkrat končne oblike in prikladna razmerja nasproti čmiteljem, s katerimi je treba računati; imeti ljudi, ki bi znali v slučaju potrebe vzeti nase tudi srd naroda, ki bi mu znali povedati golo realnost. Baš v tem je neizmerna zasluga dr. Korošca za svoj narod. Morda bo zopet prišel čas, da se bo o nas Hrvatih odločilo brez nas in upajmo, da se bo odločilo dobro. Mačku in Pribičeviču pa bo ostala edina tolažba, da sta na ves glas kričala, medtem ko so drugi delali. Jutri sc bo sestal na sejo finančni odbor. Na dnevnem redu je: 1. poročilo odbora za prošnje in pritožbe; 2. uredba o načinu pro- V ____t«Mn (lO^nn^f.. '1 n^nkrlinil nfirihf račuilavailjd miiu-toi^ijiuv., uuumtit» jjL.1« previškov dohodkov gozdarsko-rudarskega ministrstva; 4. odobritev nabav raznega materi-jala za kaznilnico v Zenici ose po sreči v Newyork, 12. okt. (Tel. Slov.) Angleški tovorni parnik »Gloucester Castle«, ki se je nahajal 150 morskih milj severovzhodno od Madeire, je opazil »Grofa Zeppelina« ob 11.17 londonskega časa. Ob 12.30 berlinskega časa je bil »Zeppelin« v brezžični zvezi z radio postajo Pico Vigario na otoku San Miguel pri Azorih. Zrakoplov ni označil svojega točnega mesta, temveč je samo poročal, da je na krovu vse zdravo. Ameriške brezžične postaje ob Atlantskem oceanu še niso dobili nobene zveze s »Zeppelinom«, ker je očividno brezžična postaja na »Zeppelina« preslaba in so atmosferične razmere na oceanu preveč neugodne, da bi se mogla doseči brezžična zveza na tako velike razdalje. Ker je zrakoplov dosegel višino Azorov, ima v hrbtu veter z močjo 20 km na uro, radi česar bo potovanje hitreje napredovalo. Šele v bližini Bcrmudskih otokov se pričakuje boljše vreme. »Zeppelin« bo dosegel ameriško obalo med Carlestonom in Norfolkom. Bivanje zrakoplova v Ameriki je določeno na 10 dni. Predvideva se vsaj en polet v notranjost Amerike do Missisippija, pri čemer bo letel nad kolikor mogoče mnogimi velemesti. Zrakoplov bo ostal v Lakehurstu 4 dni. »Los Angeles« ne bo pozdravil »Zeppelina* v zraku, temveč ga bodo po možnosti takoj manevrirali v hangar. v Praga, 12. okt. (Tel. Slov.) Včeraj nekoliko pred polnočjo se je v Pragi zopet porušila nova zgradba, ki je bila zgrajena v predmestju Liben in visoka štiri nadstropja, dolga pa 60 metrov. Zahvaliti se jc samo okolnosiim, da se je nesreča zgodila ponoči in da je hiša stala v manj živahni ulici, da pri nesreči ni bil poškodovan noben delavec in noben pasant na cesti. Šele zadnjo sredo je mestna stavbna policija prepovedala nadaljevanje dela, ker pri novi zgradbi niso bili napravljeni zidarski odri. Kljub temu so včeraj popoldne privlekli na najvišje nadstropje težke strešne tramove, ki so bili za še ne dovolj ojačen beton pretežki. Sodi se tudi, da je bil zvezni materijal manj vreden, ker se je vsaka opeka odločila zase. Porabljena je bila tudi stara opeka. Nova nesreča se smatra za dokaz, da se v Pragi splošno zida lahkomiselno. Govori se, da jc praški župan dr. Baxa odredil, da se dela pri vseh novih zgradbah ustavijo, dokler posebne komisije ne pregledajo stavbe in ugotovijo, da so zidane popolnoma varno. Moyd Cseorge le samo- v London, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Lloyd Georges je imel danes na zborovanju liberalne stranke v Yarmouthu svoj dolgo pričakovani govor. V svojih izvajanjih je najprej navajal, da bodo prihodnje volitve prinesle pretežno večino proti nadaljnjemu obstoju konservativne vlade. Liberalna stranka bo zelo narasla in socijalisti nikakor ne bodo dobili večine. Obe stranki: konservativna in delavska, bosta torej saino tedaj delazmožui, če bosta sodelovali z odločevalno liberalno stranko. Liberalna stranka gre v volivni boj kot popolnoma neodvisna stranka in se ne bo niti s socijalisti niti s konservativci dogovarjala o svojem bodočem postopanju v parlamentu. Liberalci bodo v novem parlamentu poskušali z ono stranko, ki bo k takemu delu pripravljena, izvesti gotove ideje, katere je že jasno izrazila. Sem spada razvoj naravnih pomožnih virov dežele, obsežna stanovanjska reforma, reorganizacija prometa in obsežna politika za zavarovanje razorožitve. drke vesel! sporazum v Atene, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Grški listi izražajo soglasno svoje veselje radi sporazuma, ki je bil dosežen v Belgradu ter izjavljajo, da so prepričani, da pogaianja, ki so potrebna še za določitev podrobnosti, sporazuma ne morejo ogrožati. »Elevtoron Vima« označuje to pogodbo, da pomeni najvažnejši dogodek v politiki jugovzhodne Evrope v zadnjih letih. Stalna prebija, ki je težila Balkan, je izginila. Venizelos in kralj Aleksander sta si v enaki meri zaslužila naslov hrabrega branilca miru na Balkanu. v Pariš, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister dr. Marinkovič je včeraj odpotoval v Belgrad. v Pariz, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Partinax pripoveduje danes, da je Ahmed beg Zogu en dan pred svojim kronanjem obljubil angleškemu poslaniku, da se ne bo dal napraviti za kralja. Anglija se je namreč bala, da vsebuje ta kraljevski naslov iredentistične ambicije, naperjene proti Jugoslaviji in Grčiji. Potem, ko si je Ahmed beg Zogu še bolj zagotovil podporo Italije, je to svojo obljubo en dan pozneje ignoriral. Iz tega slučaja, kakor tudi iz znanega neuspeha angleško-francoske demarše v Sofiji, pri čemer je imela Italija tudi vmes svoje prste, sklepa Pertinax, da si Italija v svoji balkanski politiki nič več ne nalaga niti najmanjše prisiljenosti in da se ne straši niti odkritega briskiranja Francije in Anglije. Tako postopanje daje povod za največje bojazni glede nadaljevanja razprav o pomorski razorožitvi. Turško-boSsarska pcgasanla v Sofija, 12. okt. (Tel. »Slov.c) Listi poročajo, da je bolgarska vlada pripravila besedilo turško-bolgarske razsrdiščne in poravnalne pogodbe. Besedilo se je odposlalo bolgar-oT/gmii poslaniku v Andori z naročilom, da uvede razgovore s turško vlado. Listi izražajo ob tej priliki upanje, da bodo pogajanja kmalu srečuo dospela do konca. Pospravljalna dela pri porušeni zgradbi na Poriču nadaljujejo. Razvaline so povečini odstranili že do višine cestnega nivoja. Pospravljanje kleti pa se je izkazalo kot izredno težko. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 34 mrtvih. Nazadnje rešena trupla so deloma strašno razmesarjena in so že zelo razpadla, lako da jih je strašno pogledati. Več oseb, ki so zaposlene pri reševalnih delih, se je radi tega onesvestilo. Pri včerajšnjih reševalnih delih se je posebno odlikoval tudi neki Srb Mirko Savič, ki se je prostovoljno prijavil k delu. Težko je verjeti, da bi bili pod razvalinami še kaki živi delavci. Število ubitih pasantov, ki se je ugotovilo danes, potem ko je bila cesia pospravljena, je manjše, kakor se je prvotno domnevalo. Ubiti so bili trije pasanti, med njimi osemletna deklica. Aretiranega graditelja ing. Mondla so oddali sodišču. Dan pogreba žrtev še ni določen. Komunisti delajo propagando, da bi se na dan pogreba začela generalna stavka. Kakor poročajo vladni list »Demokrati-česki Sgovor«, je bolgarsko zunanje ministrstvo predlagalo tudi grški vladi, da se sklene pogodba o razsodišču iu nenapadanju. Računa se s tem, da bo pogodba podpisana v kratkem času. Med obema državama obstoji že tri leta prijateljska pogodba. za v Pariz, 12. okt. (Tel. »Slov.«) Izključitev časnikarja Horana iz Angleško-ameriškega tiskovnega sindikata se je sedaj pojasnila v senzacionalnih podrobnostih. Horan je na policijskem predsedstvu v Parizu priznal, da je kupil tajne dokumente, in sicer za 10.000 dolarjev. Imenoval je imena treh sokrivcev, od katerih sta dva že aretirana, med njima neki sluga »Action francaise«. Neposredno po tem dejanju, ki se protivi vsem časnikarskim pojmom o časti — dal je častno besedo, da dokumentov ni kupil, temveč dobil od Hearsta — je, poudarjajoč svojo nedolžnost, napeljal angleško-ameriški tiskovni sindikat k intervenciji pri Poincareju in Briandu, obenem pa pobegnil. Kritizira se, da francoska vlada teh dejanskih okolnosti ni takoj objavila. Smatra se, da bo prišlo še do nadaljnjih presenečenj. Horan je v avtomobilu zbežal v Bruselj in javil, da bo skozi Antvverpen potoval dalje v Newvork. Splošna meadraa gibanfa v Essen, 12. okt. (Tel. Slov.) Tudi delavstvo nemške tekstilne industrije je v mezdnem gibanju. Delodajalci so se strnili v enotno fronto proti delavskim strokovnim organizacijam in so proglasili za 27. oktober zaprtje na celo območje tekstilnih obratov v Porenju in na Wcst-falskem. Če bi do tedaj delavci ne popustili, se bo zaprtje razširilo na vso državo. Delodajalci se izgovarjajo, da so bili pripravljeni podaljšati dosedanje tarifne pogodbe, da pa so delavske strokovne organizacije to ponudbo ponovno odklonile. Dalje, da gre pri tekstilnem delavstvu za široko razpredeno in dobro organizirano gibanje. Nadaljnjega povišanja mezd pa da nemška industrija ne prenese. Zato je bila k tem korakom prisiljena. Tudi železna industrija podpira tekstilno industrija. Težka industrija smatra, da je prišel zaželjeni trenotek, ko lahko napravi splošni napad na strokovne organizacije iu sistem poravnavanja. Pariški občinski svetniki v Belgradu r Belgrad, 12. okt. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se mudijo zastopniki pariške občine. Danes jim je belgrajski župan Kumanudi priredil banket, na katerem jih je pozdravil s toplimi besedami in slavil prijateljstvo med Jugoslavijo in Fraucijo. Pariški podžupan g. Relland mu je odgovoril in nazdravil Nj. V. kralju in tradicionalnemu prijateljstvu med Srbi, Hrvati, Slovenci in Francozi. Kovalski dobil 4 leta. v Varšava, 12. okt. (Tel. Slov.) V senzacir jonalnem procesu proti poljskemu nadškofu marjavitske sekte Kovvalskemu je bila danes izrečena razsodba. Kowalski je kriv, da se je pregrešil proti štirim mladoletnim osebam pod 16 letom in proti petim odraslim ženskam. Ril je obsojen na štiri leta ječe, v katero se mu radi nekega zakona o amnestiji vračuna čas dveh let •n osciti mesccev. SlavGsici v $fallfi Cerkev naj pomaga iašistom proti Slovencem. Po vsej sili hočejo fašisti dopovedati svetu, da ima fašizem velike zasluge za kato-ličanstvo. Orio Vergani, dopisnik lista »Cor-riere della Sera« pričakuje, da bo cerkev radi teh velikih zaslug pomagala fašizmu ukrotiti Slovence, prepovedala slovenskim duhovnikom fašizmu na ljubo poučevati krščanski nauk in pridigati v slovenskem jeziku ter od, stranila iz cerkva na Primorskem še celo slo, vensko petje ki slovensko molitev. Takole zaključuje svoje tri članke, v katerih je z veliko spretnostjo razložil, kakšne gorostasne krivice se godijo Italijanom od strani slovenskih' duhovnikov in s kakšno naravnost občudova, nja vredno potrpežljivostjo prenašaijo fašisti neznosni položaj inferiornosti, ki jim je po njih vsiljen: »Prav gotovo bo našel fašizem pn višjih cerkvenih oblastih pot do sporazuma, ne radi naše koristi, ampak radi potrebe krajev, kjer je italijanščina uradni jezik, ki se širi z vedno širšim razmahom. Fašizem, ki je v Italiji zopet upcljal najiskrenejšef?) s pošt o, vanje do cerkve, sme od svoje strani zalite« vati, naj sc cerkev ne ustavlja, čeprav nehote, njegovemu združujočemu koraku v teh krajih, kjer je nijegovo delovanje najdelikatnejše in kjer njegov pohod ne nosi k zmagi le pravo« ampak tudi vero Rima.« Slovenski duhovniki izgnani iz šole. V pondeljek, 1 oktobra se je na Primorskem P;1l:.o šolsko leto 1023-29. K šolski maši so bili pumeno povabljeni vsi gostilničarji, trgovci in drugi obrtniki. Prav ta dan se je bliskovito razširil po dezeh glas, da je bil slovenskim duhovnikom prepovedan vstop v šolo. Nekaj dni pred pričetkom .f?x • a so se sesta,i krajevni šolski nadzorniki (didaktični ravnatelji); navo je vsak ravnatelj sklical svoje učitelje in jim naroči), naj povedo duhovnikom, da ne smejo več v šolo do nadaljne odredbe, i o se je zgodilo po vsem Goriškem. Duhovniki niso prejeli pismenega obvestila; gospodje ravnate-tji lih pac ne smatrajo tega vredne. V nekaterih krajih je solsko leto pričelo že 15. septembra in šolski vodi.e.ji so sami povabili duhovnike, naj pridejo v solo. Te dni pa je prišla imenovana prepoved za vse duhovnike. Duhovniki so se morali pokoriti. Večina je pričela takoj poučevati veronauk v cerkvi. — JNi mogoče reči z gotovostjo, kakšna bo odredba, na katero morajo čakati duhovniki. Na Južnem tirolskem je nemški veronauk definitivno odpravljen in se te dni je fašistovski tajnik v Bocnu Gia-rratana odločno izjavil, da se fašizem v tem pogledu ne more umakniti. Po sestanku fnSistovskih tajnikov v Gorici je postalo še bolj verjetno, da bo podoben ukrep sledil tudi za Primorsko. V Istri poučujejo verstvo že nekaj let po večini italijanski učitelji. Na prebivalstvo je to novo nasilstvo napravilo porazen vtis. Starši se po pravici bojijo za svoje otroke. Italijanske šole in zloglasnih vrtcev otroci sploh ne jemljejo resno; do učiteljev nimajo absolutno mkakega spoštovanja. 'laka šofa ne more vzgojiti dobrega oiroka. Otroci zgubijo polagoma spoštovanje tudi ao lastnih staršev, dokler j in» nazadnje ne spuhli še tisto malo morale, ki jim jo je mogla vcepiti mati. In tem otrokom se je danes cd-tegnila še Kristusova beseda! Odhod prvega konfiuiranca. V nedeljo je bi) odpeljan iz T rsta konfiniranec Roman Pahor, akademik iz Trsta. Ni še znano, na katerem otoku bo konfiniran. Ostal dva konfiniranca dr. Dekleva in dr. Sardoč sta ostala v tržaških zaporih in čakata na izid ugovora. Ne izklučuje se možnost, da prideta pred redno sodišče. Za Slovenca ni dela. Ob vipavski železnici se širijo postaje, gradijo se veliki nasipi in novi mostovi. Delavstvo je jxi ogromni večini italijansko. Prav tako se godi v Istri. Pri popravljanju pazin-ske železnice ni kruha za revnega Istrane. Žirijo se postaje v Cerovlju in Borutu. V začetku je bilo nastavljenih več domačih zidarjev. Zaslužili so dnevno po 22 lir. Danes so vsi zidarji odpuščeni. Na njihovo mesto so prišli zidarji iz Italije. V Cerov-ljah jih dela okoli 60 in dobivajo po 35 lir na dan. Le pomožnih delavcev je nekaj Hrvatov. V Borutu, kjer so v teku še boli obsežna dela, tudi ni mesta za Hrvate. — Po vsem tem si ie lahko misliti, kaj se Slovencem in Hrvatom obe Grof Herman Keyserling, nemški filozof, ki je osnoval v Darmstadtu posebno »šolo modrosti« in ki vzbuja v Nemčiji veliko pozornost. Posebno je zaslovel Keyserling s svojo knjigo »Reisetagebuch eines Philosophen«. Los Angeles, veliki ameriški zrakoplov, ki ga je morala odstopiti Nemčija Ameriki, na vačuu vojne odškodnine, zapušča hangar v Lakehurstu, da n------J ' ~ " ~ " ....... napravi prostor »Grofu ZepjKlinu«, ki jc odletel 11. t. m. iz Evrope v Amsterdam. Sarojini Naidu, največja indijska joesnica, ki ie prispela te dni v Berlin, kjer bo imela več predavanj. Predavala bo na pobudo znamenitega indijskega narodnega voditelja Gandija. Coljaf in David. Najmanjši ameriški zrakoplov »Paritan« in njegov največji tovariš »Los Angeles«. Angleška komisija, z bivšim ministrom Simonom na čelu (X), ki je prispela v Indijo, da pripravi tamošnjo upravno reformo. Ko se je izkrcala, so jo obsuli s cvetjem. Kmalu nato je bila pa vržena v vlak, s katerim bi se komisija imela odpeljati naprej, bomba. •Zakaj f>a danes zopet nisi jedel kruha?« Smučarske vaje poleti. Na berlinski visoki šoli za telesne vaje so uvedli vaje —. ^.Oahi en iti i tifrfpliira nam i p nam w crMt^nrcfiru t; n npa L-11 I,' cv io t. >"/ n H .Mil') vimcL:! c, r 7n!!1 nrptralta R.-lip Soba vedeževalke. V budimpeštanskem higijeničnem muzeju sc nahaja posebni delek za vraže, kjer je nazorno videti škodljive vplive raznih vedeževalk, mazačev — »Gabi se mi, učiteljica nam je namreč smučarstvu na pesku, ker je tozadevna zimska sezona prekratka. Baje so* sc itd. pripovedovala, da je prepojen z znojem dobro obnesle. naših staršev.« i (Iztočna pravljica.) Ali Mehmed Ogli je bil v resnici prava pravcata uboga para. Kako bi tudi ne bil, ko je ves dan zaslužil komaj dvojico pulov, s čimer je moral preživiti svojo, osem članov broječo družino: ženo, štiri majhna, vedno za kruhom kričeča usteca in stara, betežna reditelja. Par pulov si je prislužil s tem, da je šel vsak dan s svojim oslom in mehovi za vodo nekajkrat k reki, napolnil mehove in prodajal rumenorjavo kalužo za pitno vodo. Stanoval je kraj majhnega mesteca v nečem, kar je imenoval svojo »hišo«: v četverooglatem zaboju iz opeke, posušene na solncu, v enem edinem prostoru; na to palačo pa je bila prislonjena nekaka kolnica, v kateri je bival osel Ešak, kakor ni nosil mehov za vodo ali kadar ga ni gospodar pretepal. Tega časa je bilo malo. Ali Mehmed Ogli se je često in bridko pritoževal radi usode, ki mu jo je določal Alah. Stokal je, ko je kriče prodajal svoj »sonk on« (svežo vodo); stokal, ko je prejemal pul; stokal zjutraj, ko je zapuščal svojo hišo in stokal zvečer, ko se je vračal in doma použival skromno večerjo — kos melone in obrezino kruha. Sploh je stokal, ako je vstajal ali legal, ako je Ešaka batinal, ako je potapljal mehove v reko, ako jih je vlačil ven. in vseiej se mu je iz najglobljih globin njegovega bitja izvil prisrčen »Alah«, ki Je donel kot prošnja in kot očitek, kot upanje in kot obup. Na oglu pokopališča, mimo katerega je moral iti vsak dan nekajkrat, je stal masar, t. j. grob pobožnega moža. Ta grob je čuval mulah, ki je slovel daleč naokoli radi svoje pobožnosti in krepostnega življenja: strogo se je postil, molil v resnici petkrat na dan, ni »pil« tobaka in nikdar ni oroaila njegovih ustnic ona pijača, ki sicer ni vino, a jo je izumil satan nalašč, da zavaja vernike v greh. In moder je bil ta mulah: vedel je vse, imel je knjigo, ki jo je neprestano čital in iz katere je črpal svojo modrost o pro-šlosti, sedanjosti in bodočnosti. In dober je bil in usmiljen, ako se je vernik zatekel k njemu, naj mu svetuje, ni storil tega zaman. Zato se je neki dan obrnil manj tudi Ali Mehmed, ko se mu je zdela njegova usoda naravnost neznosna, šel je k mulahu in mu potožil svoje gorje, kako je siromašen, kako težko živi in kako bedno jim je doma. Mulah ga je potrpežljivo poslušal, nato odprl usta in dejal: »Alah bo v svoji neizčrpni modrosti gotovo vedel, kako ti pomore. Molil bom k njemu in ga prosil za dober svet. Pridi zopet za teden dni !« Ali jc šel svojo pot, v srcu se nadejajoč in dvomeč. Čim bolj se je bližal določeni dan, tembolj ie bil nestrpen in v tem višje sfere je blodilo njegovo pričakovanje Kdo ve, morda mu Alah v svoii neskončni dobroti pokaže zaklad ali mu oskrbi visoko službo ali mu podari denarja ali pokloni vsaj kamelo, da bi se z njo lahko priključeval karavanam. Ko jc napočil veliki dan. je šel AH že za prve zore k mulahu. Srce mu je bilo, kakor da mu hoče počiti, ko je zagledal njegovo resno lice, in vse njegovo upanje se jc razpršilo v nič. Tu je mulah dvignil roke in rekel: »O Ali, prosil sem Najvišjega za svet z vročo molitvijo. In v spanju mi je poslal Alah nadangela Džebraila; ta je odločil: vzemi svojega osla v hišo!« Aliju so se zamajala tla pod nogami: »Prosim te, mulah, saj nas je že osem ...« Prekinil je svoj govor, ko je opazil, da se zbira mulahov obraz v še resnejše gube. »Alahin tedbiri bu dir, Ali, to je božja volja! In ako si veren moslim, veš, da ni ugovora. Prosil bom Najvišjega še nadalje za svete. Sedaj pa pojdi in se ravnaj po Njegovem ukazu! Za šest tednov se vrni!« Ali je zmajal z glavo in šel. Nekaj korakov od masarja je čakal nanj osel. Z nevoljnim »haz!« je napodil sivca. In čim dlje ga je opazoval, tem večji se mu. je zdel, dokler se mu ni videl obsežen kot prava kamela. Nastopni tedni so bili v resnici strašni. Edini, ki izpremembi ni ugovarjal, je bil osel, dasi so ga bili in suvali na vse pretege. In zunaj, v njegovi kolibi tudi ni bilo posebno lepo. Še nestrpneje kot prvič je Ali in z njim vsa družina, pričakoval dneva, ko pojde zopet k mulahu. Kot vse na svetu, je minulo tudi teh šest tednov. »Bog je velik,« jc dejal mulah, ko je Ali prišel točno napovedani dan že ob zori, zopet mi je poslal svojega nadangela Džebraila in ta je ukazal: Tiraj osla zopet nazaj v kolnico!« »In potem?« je hotel vprašati Ali, a globoka guba med mulahovimi obrvmi mu je svetovala, naj raje molči. Mulah pa je nadaljeval: »In v treh dneh zopet pridi!« Ali je šel, gnal pred seboj svojega osla in malomarno delil vodo med odjemalce; misliti si sploh ni več drznil. Tisti večer jih je dobil osel po grbi, da je bil ves črn, ker je hotel udreti v hišo, ko mu je gospodar odvzel mehove. Ko pa se je Ali čez tri dni zopet pojavil pri mulahu, je bil ves izpreinenjen. Razbrazdani obraz mu je sijal nadvse zadovoljno; strumno in pokonci zravnan je stopil k mulahu. »No,« ga je vprašal ta, »kako je?« »O mulah, Alah kerim, Alah je velik! Tako je kot v raju. Bog bodi hvaljen in zahvaljen, da nam je zopet vzel osla iz hiše!« EmSE Ktaol! t Te dni je umrl na Dunaju Emil Rizzoli, višji sodni svetnik v pokoju. Pokojni Emil Rizzoli jc pohajal iz stare novomeške rodovinc; njegov oče je bil lekarnar in dolgo vrsto let mestni župan. Ljudsko šolo in gimnazijo jc dovršil doma, pravne študije pa na Dunaju- Služboval je izključno lc na Dolenjskem: v Ribnici, Radečah, Metliki in svojem rodnem mestu. Tu še je podal vsled oslabljenja oči po 301ctnem službovanju kot višji sodni svetnik v |>okoj, ki ga jc preživel na Dunaju? Zakaj na Dunaju? Ker je Dunai Koledar Sobota, 13. oktobra: Edvard (Slavoljub), Koloinan, Hugolin. — Lunina sprememba: Mlaj ob 1(1 uri 56 minut. (Po Herschlu se napoveduje lepo.) — V ponedeljek: Terezija. Zgodovim&Tcf tla & vi 13. oktobra: 1792 se je rodil komponist Moritz Hauptmann. — 1781 je izdal cesar Jožef II. tako zvani tolerančni patent. — 1821 se je rodil patolog in antropolog Rudolf Vir-cho\v. — 1912 so Srbija, Bolgarija iu Grčija stavili Turčiji ultimatum. OseJhne vesti k Smrtna kosa. V petek zjutraj ob osmih je v Litiji umrl zdravstveni referent pri okrajnem glavarstvu g. dr. Edvard F a lj d i g a , ki je bil vsled svoje prijaznosti izredno priljubljen pri občinstvu. Kdor ga je poznal, je sočustvoval z mladim doktorjem, ki je bil šele nekaj mesecev poročen. Prejšnji teden je dobil angino, ki se je pa v nedeljo razširila na pljuča. Trije gg. zdravniki so uporabili pri nljem vso medicinsko znanost in vsa sredstva, pa je bilo vse zaman. Pokojnika kot Ljubljančana prepeljejo v Ljubljano in bo pokopan pri Sv. Križu. k Resno j® obolel gospod župnik Matej Š t r a k 1 v St. Petru pri Mariboru. Sobratom se priporoča v molitev. k V naše državljanstvo je sprejet Franc Gabrijevčič. posestnik iz Spod. Slivnice. -k S pošte. Za zvaničnike v 3. skupino so postavljeni po čl. 305 fin. zakona tile dnevni-čarji in dnevničarke: Antonija Trefaltova, Marija Pavlinova, Gabrijela Vidmarjeva in Ana Mohoričeva na ravnateljstvu, Ant. Pečar v Ljutomeru. Dragica Semeiova v Šoštanju, Olga Zupančičeva v Vojniku, Ana Blarinova v Gornji Radgoni, Alojzija Adamičeva v Gornjem gradu, Al. Škerjanc v Šiški. Francka Adamičeva v Konjicah, Angela Verščeva, Vida Stadlerjeva na Viču, Karla Vutkovičeva v Radečah pri Zidanem mostu, Karla Butalova v Črnomliu, Ivana šmucova na ljubljanski glavni pošti, St. Gerl in Fr. Traven pri III. ter. teh. odseku v Ljubljani. — Za dnevničar-je so nastavljeni: Anica Urbančeva na ljubljanski gl. po?ti, Francka Pikševa na glavni poiti v Mariboru, .Toško Mehle v Gorjah pri Bledu in Fr. Trontelj v Strnišču. — Premeščene so: pb. ur. III-3 Ljuba Zivkova iz Pra-gerskega na mariborsko gl. pošto; pb. ur. II-4 Ivanka Peterneljeva z Jesenic-Fužin v Škofjo Loko, Julka Albrechtova iz Ljubljane v Pristavo. Marija Zorova z Viča na ljubljansko gl. pošto in Marija Klatzerjeva iz Šmarja pri Jelšah v Mežico; pisarica III-2 Jožica Zavrtani-kova za telefonistko III-2 na glavni pošti v Ljubljani; teleionistka III-3 Berta Topličeva Mali oglasi Podružnica uprave „SLO¥ENCA" paviljon poleg Uniona. Tel. 30-30 iz Slovenjgradca v Mežo, Avguština Juhova iz Ljubljane v Slovensko Bistrico in Ema Burdi-anova iz Celja v Cerno pri Prevaljah. — Službo je odpovedala Antonija Sosič na mariborski glavni poŠti. — Za vodstvo pogodbenih pošt so napravili skušnjo: Milena Auerniko-va, Helena Hoglerjeva, Elizabeta Jakličeva, Rezka Lotričeva, Tončka Branisljeva, Nežka Petkova in Pavla Kapunova. Napredovanje rezervnih častnikov. Z rangom od 21. maja 1926 30 napredovali v pehoti v čin :ez. kapetana 1. razr. kapetani 11. razr. Anton Kos, Ivan Postel in Jakob Fancer: v čin rez. kapetana II. razr. Dragotin Rusiija, Milan Mirkovič in Vladimir Perše; v čin rez. poročnika podporočniki Ranko Lukač, Kudclf Brolih, Rudolf Pik, Dragotin Viščan, Mihael Kulišič, Franc Sirce!, Vladimir Krištof, Srečko 2ivko in Miloš Divič; v topništvu v čin rez. kapetana I. v~zr. kapetana II. raz. Borisav Markovič in Mirko anovič; v iopniške-teknični stroki v čin rez. admin. poročnika podporočnik Hilarij Kumpanovič; v sanitetni stroki v čin rez. san. kapetana II. razr. poročnika dr. Miron Maloj-čič in dr. Ludovik-Viktor Stepnicki; v čin rez. lekarniška:'; kapetana II. razr. poročnik Janko Valj-ka; v scitn: stroki v čin rez. sodnega kapetana II. raz. poročnik Mihael Kostič; v veterinarski stroki v čin rez. kapetana I. razr. kapetana II. raz. Anton Peršuh in Julij Trukenbrod; v mornarici rez. ekonomskega podpolkovnika major Leonidas Deškovič. — Z rangom od 6. septembra 1926 v pehoti v čin rer. kapetana II. razreda poročniki Zvonko Kurir, Ivan Barbič, Milan Mravlja, Kleinent Puharič, Ivan Begovie, Bruno Rozba, Ivan Gorski in Stepan še-guia; v sanitetni stroki v čin rez. san. kapetana I. raz. kapetan dr. Janko Dernovšek; v čin rez. san. kapetana II. razr. poročnika dr. Janko Rak in dr. Ludovik Zalar; v čin rez. lek. kapetana I. raz. kapetan II. razr. Tomislav Kovač. — Z rangom od 17. decembra 1926 v pehoti v čin rez. poročnika podporočnika Koloinan Torok in Albin PJehan; v sanitetni stroki v čin rez. san. kapetana II. razr. poročnik dr. Ivan Milakovič, dr. Avgust Turin, dr. Branko Stipančič in dr. Rudolf Bek. — Z rangom od 1. marca 1927 v pehoti v čin rez. poročnika podporočnik Franc Mencej; v konjenici v čin rez. poročnika podporočnika Ivan Petljanski in Milan Kronič. — Z rangom od 17. decembra 1927 v pehoti v čin rez. kapetana I. razr. kapetani II. raz. Izidor Picek, Zvonimr Rica, Vinko Cainko. Fran Cigoj, Vilko Turk, Josip Šerbec, Milan Babič, Ivan Blaževič, Milorad Jakovljevič, dr. Zdravko Miku-ličič, Marko Težak, Aleksander Rupa, Stjepan rrid-man, Ivan Jug, Stjepan Kolander, Adolf Grebming, Dragotin Bosner, Josip Sekovanič, dr. Josip Markovič, Stanislav Drašier, Ciril Rihtar, dr. Ivo Če-bular, Adaibert Braza. Franjo Tičak, Joža Ravnik, Ivan Lavrenčič, Ivan Kunst, Maks Smerdu, Martin Petrinjak in Franjo Perič; v čin rez. poročnika podporočniki Srečko Jeras, Stanko Harmel, Juro Pe-trak, Ivo Nagier, Danilo Srdoč, Emil Beniša, Josip Cupec in Rudolf Zupan. Osžsile vesti ■k Položnico za obnovitev naročnine prejme v j u t ri š n j i nedeljski številki brez izjeme vsak cenj. naročnik. Prosimo, da pazite nanjo pri prejemu lista in jo s primernim zneskom vred ičmpreje oddasti na domači pošti. Oni p. n. naročniki, ki imajo naročnino poravnano že do konca 1. 1928., naj položnico shranijo za drugo priliko ali pa jo odsiopijo novemu naročniku. •k Korošci — Korošice! 14. oktobra ob 10 se sestanemo vsi v Celju, da si potožimo našo bol. Pridite vsi! Kdor pomotoma ni dobil vabila, naj oprosti in vzlic femu pride. — Pripravljalni odbor. •k Stavbena nadzorstva, zganite se! Pijejo nam: Grozovite nesreče v Pragi morajo zdramiti stavbena nadzorstva širom Evrope. Te nesreče kažejo dvoje: prvič, kako globoko se je razpasla v stavbeni obrti naravnost brezvestna nesolidnost, in drugič, kako nepojmljivo pomanjkljivo je oblastno stavbeno nadzorstvo. V Sloveniji razmere pač niso tako daleč dozorele kakor v Pragi, ioda slabih znamenj ne manjka. V dokaz samo en slučaj! V neposredni bližini ljubljanskega mestnega ozemlja je meseca avgusta letos neki podjetnik pre- glasbeno središče! Pokojni Emil je bil izbo-ren pianist; novomeški profesor P. Rafael Klemenčič je bil njegov prvi učitelj glasbe; svojo glasbeno izobrazbo pa je Rizzol; dovršil pri Antonu Brucknerju na dunajski univerzi. Silno je ljubil svoje rodno mesto; zbiral je vse, kar je le količkaj v stiki z mestno zgodovino; ravno tako vestno je hranil vse spomenike svojega lastnega doživljenja. Med drugimi znamenitostmi je skrbno hranil lastnoročno Resseljevo pismo, ki ga je pisal svojemu znancu v Novemmestu. To pismo je Rizzoli lansko leto nekemu dunajskemu antikvarju prodal in si tako omogočil svoj zadnji obisk na Dolenjskem. Poslovil se je od dolenjskih znancev nevede za vedno. Prav na tihem je o tej priliki obhajal 511etnico svoje mature. Z veliko ljubeznijo je čuval sliko novomeških maturantov iz leta 1876. Deset jih je bilo; menda le dva izmed njih še živita: dekan Ho-nigmann in Joi. Novak, profesor v Sarajevu. Kot dunajski visokošolec je delal slovenske naloge, da domače govorice ne pozabi. Mohorjevi družbi je pristopil kot sedmošolec 1. 1872. in ji je ostal zvest vseh 56 let; naročen je bil vedno naijmanj na en slovenski časnik; najrajši je igral slovenske skladbe, na vsak sv. večer si je postavil jaslice im prepeval slovenske božične pesmi. V svojem poklicu je bil narodno zaveden od pete do glave; to dejstvo tarnajočega ga nisi videl vkljub skromnim kronskopokajninskim dohodkom. Neštevilno prijateljev si je pridobil s svojim koncilijant-nim vedenjem; sladek nasmeh mu je vedno dičil lepo lice. Veselil se je življenja in ga smatral za dar božji; silno solidno je živel in se je nadejal visoke starosti. Ni mu bilo dano! Dopolnil je le 70 !et. Pred mesecem dni ie dovršil popis svojih spominov do konca lanskega leta, potem se je podal na oddih v solnograške planine; upal je, da ga gorski zrak okrepča. Komaj 14 dni po povratku na dom, ga je višja sila pozvala na novo poto'awnje, s katerega ni vrnitve. V četrtek, 27. septembra, se je nameraval podati na srvoj vsakdanji jutranji sprehod; ko hoče stopiti iz sobe, pri vratih omahne. Požrtvovalno sta mu lajšali hude muke soproga in bolniška strežnica Novorneščanka Franja Pla-tnar; v sredo 3. oktobra dopoldne ob pol 10 je za vedno zaspal. V petek 5. oktobra so ga položili v Gcrsthofu v grob njegove ljubljene mamice Marije roti. Mayer iz Kranja. Blagi Emil, počivaj v miru! Dr. Picigas. j, JV f s o r> ril it i na>dovet!a prestopa iz avstrij- skega v jugoslovansko državljanstvo uradno riznalo. Vesel je bil Rizzoli vedno; tužnega aili Novi idkm n državljanstvu Tekst zakonu, kakor g i ie sprejela Nar. skupšiiim 1. avffnsln 1958, r strnltovno-prnvno razlago i* peresa dr. Josipa Vesela izdala je Upravo ..Vefernle PoŠte" • Sari.levo (Jena Din 10,—i 10 komadov Din 75,— Pošilja so po povzetju ali proti predplačilu. vzel zgradbo majhne vile. Po pogodbi in oblastveno odobrenem načrtu bi moralo biti razmerje pri mešanju betona 1 : 10 in ves materija! prvovrsten. Toda kako se je v resnici gradilo, priča dejstvo, da je zgrajeno betonsko temeljno zidovje uva meseca po izgotovitvi tako krhko, da se da z golo roko rušiti. Ako bi se bilo gradilo na 'tem temelju dalje, bi bila nesreča neizogibna, kar izjavljajo vsi izvedenci. Žalostno pa je, da se poklicane stavbene nadzorne oblasti, dasi so bile opozorjene, niso zganile in se mora prizadeta stranka še-le zasebno pravd?.ti za zahtevo, da se popolnoma gnilo temeljno zidovje na podjetnikove stroške podre. — O priliki praških stavbenih katastrof vsi izvedenci soglasno priznavajo, da je treba vse stavbeno gospodarstvo do temelja preosnovaii in kar najučinkoviteje izpopolniti oblastveno nadzorstvo. Inž. Otto Dittinar v Pragi pravi v tostvarni anketi zelo pravilno: »Manjka stavbnega nad. z o r s t v a !« Prošnje za stavbena dovoljenja, stavbe uo komisije in stavbena dovol jenja so postali zgolj formalnosti. Delo komisij je zgolj birpkralično ne pa tehnično. Enak očitek velja za delavske organizacije.« — Te besede zadevajo v črno — tudi naše razmere. Temeljit preokret je nujen! Hov a preganlanfa koroških Slovencev »a vidiku Pred kratkim je imela požarna bramba v Pliberku ua Koroškem \ei;jo slavnost, katere so se udeležili naši državljani iz mežiške doline. Naše oblasti, ki pospešujejo pomiritev med Slovenci in Nemci na severni meji, so podvzele vse, da se odstranijo nesporazumi, mi Slovenci pa imamo itak premeliko srce, da bi bili zmožni koga radi njegove narodnosti sovražiti. Kratko po nemški prireditvi v Pliberku je društvo Orel v Prevaljah priredilo javno telovadbo, katero so poseCili nekateri koroški Slovenci iz pliberške okolice. Radi njihove udeležbe na nedolžni telovadni prireditvi so koroški Nemci njim na čelu znani zdravnik dr. Herbst v Pliberku, vprizorili neznosno gonjo zoper Slovence, uolžeč jih veleizdaje. Vse to je vprizerjeno, da se razpalijo sovraštvo in srtasti in da se Slovence, ki so, kakor je itak že r .lorično, oropani prav vseh pravic, preganja iu ustrahuje. Tak duh vlada ua Koroškem po osmih letih, odkar so Nemci zasedli našo Koroško. Strašna smrt mladega fanta Podkctcm, občina Dvor pri Žužemberku ima na Krki kcvačnico z velikim kladivom, t. zv. »norcem«, Franc Trpin, peleg kovačnice pa velik brus, tudi na vodni pogon. Brusil je navadno kovaški učenec Arncld Kovačič in sicer večinoma po noči, Ker je delal sam — mojster gre po noči spat — mu je bila prav ljuba tovarišija fantov iz bližnjih vasi, ki so se radi zbirali pri njem. Posebno je rad zahajal k njemu 17-Ietni Franc Toršek iz Potoka pri Vavti-vasi, ki je služil v Gornjem Kotu štev. 2 za hlapca. Tako je bilo pri Kovačiču v brusilnici tudi zadnjo nedeljo, 7. t. m. v zgodnjih jutranjih urah. Kaj sta fanta počela, še ni ugotovljeno, a dejstvo je, da je ob štirih zjutraj notranji mehanizem velikega brusa zagrabil Tor-ška za obleko, ga začel vrteti na okrog in butati z vsem njegovim kolesom ob tramovje. Zlomilo mu je roke in nege in jih čisto izvilo iz sklepov, črepinjo mu je pa tako razbilo, da je bila ena četrt glave sploh odbita in so bili vsi možgani izmetani iz nje ter razliti po brusu in kolesju, vsa brusilnica pa polna krvi, ko je Kcvačič zaprl vodo, je izvlekel razmesarjeno truplo mrtvega tovariša iz vretena. Ponesrečenca so prenesli v mrtvašnico na Dvor, kjer je bil torek obduciran in v sredo pokopan. Velik v8om na 6o?n!ku V noči od četrtka na petek se je izvršil v zdravilišču na Golniku velik vlom. Dva, dosedaj še neznana zločinca sta v času med 11 zvečer in 3 zjutraj prislonila k zidu lestvo, splezala skozi okno in načela zdraviliško blagajno, v katero sta vrezala odprtino v obliki irikota. Iz blagajne sta nato pobrala 18.405 dinarjev gotovine, iz predala pisarniške mize pa 1200 Din in 5029 Din, skupno sta odnesla torej 24.634 Din denarja. Oba vlomilca sta bila bosa, kar se je zjutraj še poznalo po stopinjah. Vlom v blagajno so opazili šele zjutraj. Vlomilca pa sta prezrla znesek 29.000 Din, ki je ležal v blagajni pod depozitno knjigo in ki je k sreči ostal zdravilišču še ohranjen. Oba drzna tatova sta se po končanem delu vrnila po isti poti, po kateri sta prišla. O vlomu je bilo takoj obveščeno orožništvo in ljubljanska policija. Na Golnik je že včeraj dopoldne odpotoval detektiv Podobnik s policijskim psom, da ugotovi okolnosti vloma in eventualne sledove za obema vlomilcema. k Prvi žeaski advokat pred zagrebškim sodiščem. Čisto v nasprotju z zagrebško tradicijo se je izvršil prvi nastop ženskega advokata pred sodiščem brez vsake senzacije. Gospodična dr. Mira Winter, tako se imenuje prvi zagrebški ženski advokat, ni nikomur pravila o svojem prvem nastopu pred sodiščem ji tako ni bilo v dvorani nobene publike in Zagreb je bil brez svoje senzacije. Razprava Talko se razstopc pristne Aspirin-t & b 1 e t e lahko in hitro v kozarcu vode. Na ta način Jc h:.:'! zajamčen priznani, izrrslni učžnsk. Kupite samo pristne $ Aspirin-teuide v originalnem za- | vojn s modro-belordečo zeščllno znamko. sama pa je potekla čisto mirno. Obtožena jo bila služkinja Anka, da je ukradla svoji gospodinji blaga v skupni vrednosti mnogo nad 3000 Din. Anka priznava tatvino ter se opravičuje z bedo v rodbini. Drž. pravdnik dr, Griinwald vztraja na obtožnici in predlaga kazen po § 179, ker znaša storjena škoda nac 3000 Din. Po predlogu c!rž. pravdnika bi torej morala dobiti služkinja najmanj dve leti. Nato je dobila besedo gdč. dr. Winter. Govorila je v suhem odvetniškem tonu, vendar so jo vsi poslušali z največjo pozornostjo, V glavnem je skušala dokazati, c!a vrednost ukradenega blaga ne presega 3000 Din in je v tem oziru tudi uspela. Po kratkem posvetovanju je namreč sodni dvor naglasil, da je Anka obsojena r.a tri mesecc, ker ukradene stvari res niso vredne 3000 Din. Prvi nastop ženskega advokata jc torej bil uspešen in sodniki so gospodični advokatinji h uspehu iskreno čestitali. Ker se tudi drž. pravdnik ni pritožil proti prenizki kazni, je sodba obveljala in Anka bo sedela le tri mesece. -k Porkušen vaior. Iz Litije poročajo: V četrtek sc je vračal iz gostilne Maksa Sajovica kovaški mojster in hišni posestnik Gojko Vi-dovič domov. Doma je pa v silni razburjenosti streljal na svojo ženo Milko štirikrat z revolverjem, pa je k sreči ni nobenkrat zadel. Gospa je ubežala iz hiše in sc skrila pri sosedu; orožniki so prišli in mu odvzeli revolver; Vi-dovič sam pa je pobegnil neznano kam. Iskali so ga vso noč, pa ga doslej še niso našli. Vzrok tc razburjenosti je bila baje njegova neutemeljena ljubosumnost. ■k Požar. V Ribnici nad Pohorjem je g. župniku pogorela nadarbinska žaga in precej lesa. Škoda je velika. , ^ -k Pogrcšejo žc štirinajst dni gosp. Karla Bambiča, ki jc bil poslovodja pri lesni' tvrdki Rus & Co. v Kresnicah, ki eksploatira bukove gozde štanga-Kresnice. Zadnje čase je začel pobegli silno razsipno živeti, zanemarjal je svoje posle in je baje primanjkljaja okrog milijona. Sumijo, da je Bambič pobegnil v Kanado. -k Za spomin vernih duš priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster A., op. 80 Missa pro defunetis za 4 glasni moški zbor 8 Din. Hladnik Igu., op. 34 Missa pro deiunotis za tro-glasni mešani zbor, ali za en glas in orgle 10 Din. Hladnik Ign., op. 52. Requiem za en glas in orgle 16 Din. Kokoš ar I., Requiem za en glas in orgle (zelo lahko in lepa skladba). 12 Din. M aro lt Fr., Nagrob-niče za moški zbor. Vez. 20 Din, broš. 16 Din. Zbirka obsega 20 najlepših nagrobnic domačih in tujih skladateljev. kr Pri zaprtju, motenju prebave, gorečici, navalu krvi, glavobolu, splošnem slabopočutju vzemi na tešče kozarec naravne »Franz-Josef< grenčice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Josef« voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah^ drogerijah in špecerijskih trgovinah. oblastnega ©dbora dne 10. oktobra 1928. Slitabcna imenovanja in namestitve: Jožica Hribar, učiteljica ženskih ročnih del v Izlakah pri Zagorju in Mira Barle, učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, se sprejmeta v službo kot pomožni učiteljski pripravnici za oblastne kmetijske gospodinjske tečaje. Pri Kmetijski šoli na Grmu — Novo mesto: Inž. Matija Absec sc pomakne v VIII. čin. razred I. plačilno stopnjo v istem svojstvu kot doslej; Ivan Kastrevc se imenuje zn poduradnika v I. plačilni stopnji; Franc Žibert za pod uradniškega pripravnika in Leopold Pipan za služitelja v provi-zorni lastnosti z adjutom; Fran Valentinčič, vrtnar, se nastavi v honorarni lastnosti. Pri mlekarski šoli v škofji Loki: Inž. Srečko Šabec se pomakne v VIII. čin. razred I. plačilno stopnjo v isti lastnosti kot doslej. Ostale zadeve: Oblastni odbor pristopi k akciji za postavitev spomenika pokojnemu dr. Ivanu Susterliču, zadnjemu deželnemu glavarju vojvodi-ne Kranjsko ter imenuje v odbor, ki naj bi to zamisel izpeljal; kot svoja zastopnika: Dr. Juro Adle-šiča in Narteja Volikonjo. — Glede okrajnih blagajn se je oblastni odbor v načelu izjavil, da naj okrajne blagajne ostanejo, kjer jih pa dosedaj Se lil, naj se pa na novo uvedejo. Njihova preureditev se izvrši z oblastno uredbo z uvedbo načela samouprave. — V tej svoji seji je obiasmi odbor nakazal tudi več podpor in sicer iz oddelka za javna dela, iz resora za kmetijstvo in za povzdigo prosvete. Proti nevarnosti injekcije potom ustne dup-ijine vporabljajto okusno MMOfMEE ^& -VAMDEnS ki ne potrebujejo nobenega posebnega priporočila, ker so znane po celem svetu zaradi preizkušenega in sigurnega učinka. Nočna služba ietcarn Nočno službo imata: Sušnik na Marijinem trgu in Kura!t na Gosposvetski cesti. * • * O Drovi ob osmih se začne v vseh prostorih »Uniona« zabava, katero priredi v proslavo 60 letnice tiskarske organizacije v Sloveniji »Dobrodelno društvo grafičnega delavstva«. Na sporedu petje »Grafike«, godba Dravske divizije itd. Vstopnina 10 Din. Vsi iskreno vabljeni! — Z nocojšnjimi vlaki prispejo v Ljubljano delavski delegatje iz vse države in iz inozemstva. Udeležili se bodo slavnostne seje ob 601e'nici, ki bo v nedeljo ob 10 dopoldne v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. — V nedeljo bo od 11 do pol 1 na razstavi »Tisk« promenadni koncert godbe Dravske divizije. Vstopnina na razstavo 5 Din. — Ob lo.lo bo na športnem prosloru »Ilirije« za srebrni pokal, ki ga je darovala Delavska zbornica, nogometna tekma med SK Grafiko in SK Svobodo. © Sumljiv svetovni potnik v policijskih zaporih. Predvčerajšnjim opoldne se je pred policijskim poslopjem ustavil zeleni odgonski voz in iz njega so stražniki privedli uklenjenega okrog 30 letnega moškega. Moža je na kolodvoru aretiral stražnik. Pri zaslišanju je aretiranec povedal, da mu je ime Milan Radkovič, 29 letni mehanik, rojen v Segedinu in pristojen v občino Čoko v Banatu. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov in mu zato tudi niso verjeli, kar je izpovedal. Moža so lepo daktiloskopirali in fotografirali, nato pa še ponovno ostro zaslišali. Mož je povedal, da se klati že od leta 1918 po svetu. Služil je kot delavec na r azilih ladjah in prepotoval menda ves svet. Bil je v Avstraliji, v Ameriki, na Japonskem in v vseh evropskih državah. Pri njem so našli francoski, italijanski in avstrijski kovani drobiž. Mož sicer trdi, da ni ničesar zakrivil, ali na policiji so se spomnili, da so pred dnevi izsledili v Parizu večjo vlomilsko tolpo samih Jugoslovanov. Sedaj bo policija pisala v Pariz, če ni morda aretirani Radkovič tudi član Gjoričeve tolpe. Obenem se bo ljubljanska policija informirala pri vseli večjih evropskih policijah, če ji je o Radkoviču kaj znano. Policija je namreč prepričana, da je z Radkovioem aretirala prav nevarnega pustolovca in mednarodnega zločinca. 0 Hmla nesreča voznika. Anton Pečan, hlapec pri posestniku Matiji Hafnarju v Polhovem Gradcu, je peljal v četrtek zvečer po Jegličevi ulici vii oko naložen voz desk. Hlapec je držal konja za tedo. Blizu nove mestne hi?« na Jegličevi cesti p.i se je voz naenkrat zagugal in je oje voza pritisnilo Pečana ob brzojavni drog. Stisnjen med oje voza in brzojavni drog je Pečan od hudih bolečin omedlel. Ljudje so o nesreči obvestili rešilno postajo, ki je ]>oiiesrečenca prepeljala z rešilnim vozom v bolnišnico. Tu so ugotovili, da je dobil Pečan zelo hude poškodbe in da si je zlomil več reber ter bo moral zato ostati dalj časa v bolnišnici. Voz in konje je začasno prevzel v eskrbo gostilničar Zupančič na Jegličevi cesti. © Postopanje proti stražniku Zoretu. Prejšnji teden je ustavil stražnik Vinko Zore na Dolenjski cesti 54 letnega posestnika Jožeta Erklav-ca iz Dalnje vasi. Jože Erklavec je nesel pod pazduho mal zavoj in stražnik ga je vprašal, če ni morda perila ukradel. Erklavec, ki se je ravno vračal od kuhanja žganja, se je pričel s stražnikom prepirati in Zore, drugače miren in vesten stražnik, .je nekajkrat udaril Erklavca s pendre-koni. Erklavec je dobil vidne poškodbe po telesu, proti stražniku pa je bilo uvedeno uradno postopanje. Zore je sicer sam priznal, da .je izvršil zlorabo svoje službe, vendar pa je navedel nekatera dejstva, ki govore zanj ugodno. Tudi maloštevilne priče, ki so vsemu dogodku prisostovale, govore bolj ugodno za Zoreta kot za Erklavca. Baje je bil Erklavec zelo pijan in se je celo štirikrat zaletel v stražnika, strgal mu je tudi službeno vrvico na prsih. Vse to je Zoreta raztogotilo, da se je tako daleč izpozabil. Poveljstvo straže je Zoreta sedaj začasno odstavilo in vso zadevo izročilo sodišču, ki naj presodi in dožene vso krivdo Zoreta. Dogodek, ki je zelo obžalovan,ja vreden, je nasprotno časonLsje v svoji senzaciježeljnosti izrabilo v prav prozornem namenu in se precej razpisalo o >Glavnjačk v Ljubljani. Mi o tem dogodku nismo hoteli poročati, ker niti za trenutek nismo dvomili, da bo Zore, če je kaj zakrivil, tudi res kaznovan. Če bi se to morda zgodilo pod PP-rezi-niom. ni izključeno, da bi se še ta zadeva potlačila, kot se jih je že mnogo. Javnost pa se more prepričati, da vladajo sedaj v Sloveniji pravne razmere in da je zloraba oblasti nemogoča. Napisal! smo že enkrat, da je ljubljanska policija še vedno taka, kot jo je postavil PP-režim in tudi njena mentaliteta je ostala ista. Gospodje, ki danes obtožujejo policijo, bijejo pravzaprav sebe po zobeh. P« drva, Ms, Ml uremoit u «1® - milirija«« Vilharjova ccsta (za Glavnim kol.) Kralja Petra trs 8, Miklošičeva cesta 4 - Tele: on : tcv. .s.,i__ □ Akademska maša. Točno ob četrt na 12 prične pridiga (stolni kanonik dr. Maks Vraber). Ob pol 12 pa je sv. maša. Verniki se naprošajo, da bodo točni. □ Iz pritožne knjige. Še pred nedavnim smo prišli s predlogom, naj bi se prometni red za pešce preko državnega mostu izpremenil, in sicer takoj, kakor je to n. pr. v drugih večjih evropskih mestih- vozila naj bi šla v nasprotni smeri s pešci. Menimo, da je čisto odveč vsako dokazovanje glede upravičenosti tega našega predloga. Obideš, stopiš ncho!<> s hodnika, se izogneš za nekaj trenutkov; pri tem pa niti ne opaziš, da je za teboj — avto, ki zdrči neslišno mimo tebe — le za las je manjkalo, da te ni pograbil in da ni bilo po tebi. Kako naj človek sliši, kakšno vozilo je neki za teboj pri takšnem prometnem vrvežu in brezkončnem ropotanju. In dogodki, karam-boli itd., o katerih se piše in se včasih tudi ne piše, nam dajejo prav. Primer. Prejšnji teden je neki avto povozil dečka, ki je za trenutek stopil raz hodnik. Pravijo, da se ije dečku zlomila noga. In deček se jc na trebuhu polzeč priplazil k ograji. Baje ni bilo človeka, ki bi mu bil pomagal, in tucli intervencije od strani organa javnega reda ni bilo nobene. Pišemo o tem zato, ker so pritožbe splošne in zelo utemeljene. □ Dto »noža izginila. K notici, ki smo jo priobčili že včeraj pod tem naslovom, naj pripomnimo, da ao vse tozadevne poizvedbe tekom včerajšnjega dne ostale brez uspeha. Strojevodja Kari K. je namreč izginil že 1. t. m. popoldne s rolo plačo 2700 Din; domov ga ni bilo več. Soproga je slučjj prijavila pred dvema dnevoma policiji, ki vso zadevo preiskuje. Kari K. je star 49 let, ima na sebi sivo obleko in srajco svetlo modre barve. Je tudi malo gluh. Soproga sumi, da je odšel na Dunaj k neki Tereziji D., ki je ločena in ki jo njen mož dobro pozna. Z Dunaja ni prejela policija ae nobenega tozadevnega poročila. □ Komunistični Jcfaki. V Smoletovi ulici so na neki ograji našli letak, ki vsebuje vscpolno groženj proti kapitalizmu. Pretnje se nanašajo tudi na palače mariborskih kapitalistov. Letak končuje s samozavestno izpovedjo: Mi smo močni. Tam v okolici je bilo vidoti bojda več takih letakov. Enega je policija konfiscirala. Za storilci se vrše poizvedbe. □ Po svetu. V Maribor je prispel 18 letni globotrotter WaJter SehSpke iz Leipziga. Njegovo načelo je: Brez denarja po svetu. Dasi sin bog:>tBi staršev, se je odločil za potovanje po svetu in je doslej prepotoval Anglijo, Nizozemsko, Belgijo, Nemčijo, Češkoslovaško in Avstrijo. Včeraj je prispel v Maribor in nadaljuje danes svoje potovanje preko Zagreba, Belgrada, Budimpešte in Bukarešta v Sofijo. Odtod namerava v Malo Azijo, nato pa v Afriko. 9WSS*®3>O.NO DRIlSlVO GRAFIČNEGA dt •i« cd Ifi B 0» iOiJ «2 ifd 3» m < & 3» raA tej ^Fl^asK^eoTraRTcT GS&ANM.&C Jif m 1111 gy SPEči »e. OKii&ppaB |OP 20 v sioffr.^ii iiftitOi^H pa 5» S V"- 6» & f™ © n z? iara ter, © ton e: voiN^irao ©Alf ma ovnacaaoa □ Opozorilo. Mesini magistrat razglaša: K zgradbam stanovanjske kolonije, katerih izvršitev se bliža koncil, prihaja dnevno nebroj ljudstva, ki si jih želi ogledati ne le od zunaj, temveč tudi od znotraj. Vstop v nedovršena poslopja pa je jako nevaren, osobito ker manjkajo v istih stopnice, ročaji itd., vsled česar se lahko pripeti kaka nesreča. Večkrat pa poškodujejo obiskovalci tudi vogle, zidovja, vrala, okna itd. Istočasno pa se motijo s tem delavci pri delu. Iz navedenih razlogov opozarja mestni magistrat, da je ogled kolonije brez utemeljenih vzrokov dovoljen samo ob sobotah popoldne in cb nedeljah dopoldne, in sicer le z dovoljenjem gradbenega vodstVa, ki se nahaja na Betnavski cesti št. 37. Tujim osebam je notranji ogled hišic sploh prepovedan. — Iz prometnih ozirov se prepoveduje vožnja z avtomobili po Vetrinjski ulici od Glavnega trga v smeri proti Grajskemu trgu. Uporabljanje Vetrinjske ulice po avtomobilih je dovoljeno le v smeri Grajski trg—Glavni trg. Promet v nasprotni cmeri je dovoljen v tej ulici samo za kmečka vozila. Avtomobili, vozači od Glavnega trga proti Grajskemu trgu, oziroma Aleksandrovi cesti imajo brezizjemno uporabljati Tattenbachovo in Kopališko ulico, oziroma paralelne ulice Kopališko ulice. — S to odredbo je v mnogem zadoščeno javnosti, prav posebno pa pasautom, ki imajo obilo posla v Vetrinjski ulici. Promet v Vetrinjski ulici je vsekakor s tem precej razbremenjen. □ Ujet. Tukajšnji policiji se je posrečilo aretirati 28 letnega Mladena Mladenoviča iz Zagreba, po poklicu trgovskega potnika, ki ga zagrebška policija zasleduje radi neke tatvine. Pri ličku so našli nekaj čez 3000 Din. Mladena so odpremili v Zagreb nazaj. Mislil je baje preko meje. Najcenejši nakup vseh SoSsEsSli p©Žavelte§es.n in šoSsBdlu knjig M. TJCear, Kjutoljatim er Celjska gledališka sezona se otvori z dvema gostovanjima maribor. drame: v torek 16. oktobra z moderno komedijo Ludvika Fulde »Ognjenik«, nadaljnji teden pa z Zola-jevo dramo »Tereza Raquin«.» & Dobrota je sirota. Resničnost tega pregovora je morala čutiti Alojzija Polanec iz Maribora. Svoj čas je stanovala skupaj z neko Katrico Lainut. Dne 11. t. m. sta se stari prijateljici slučajno sešli na mariborskem kolodvoru. Lojzka je rekla, da se pelje po opravkih v Celje. Tudi Katrica je bila na poti v Celje, baje k svojemu bratu, ki da je usluž-ben pri Wes(enu. Tako sta se tega dne skupno odpeljali v Celje. Ker pa je imela Lojzka v Štorah opravek, je tam izstopila. Katrica pa se je svoje prijateljice držala kot klop iti je tudi izstopila. Ka-maj pa sta izstopili, je začela Katrica tarnati, da je lačna, da pa nima denarja, da bi si kaj kupila. Lojzka je dobrega srca in je prijateljico puvabila v gostilno ter ji plačala hrano. Ko se je Lojzka za hip odstranila iz gostilne, je pustila svoio zeleno kapico in svojo usnjato ročno torbico na mizi. Odsotnost prijateljice je Katrica porabila, pogr.ibila torbico in kapico in jo jadrno popihala. Do danes Katrice še niso našli. Lojzka pa je za dobroto ob Letina v Uublianski oblasti Letošnji pridelek moramo ceniti glede zgodnjih kakor tudi kasnih pridelkov kot srednji. Žitarice so večinoma precej dobro obrodile, razen ovsa, katerega je zatekla suša. Od jesenskih pridelkov so dobro obrodile koruza, zelje in krompir. Vendar jc krompir droben in še mlad, torej nedozorel, vsled česar ga je tteba sušiti, predno se spravi v shrambo. Zelo slabo ali nič je obrodil fižol, ker ga jc suša popolnoma uničila. Travniki so zelo trpeli vsled suše, otavc sploh ni bilo vsled česar bo zelo primanjkovalo krme, navzlic temu, tla je v jeseni vsled deževja precej zelene krme in mnogo kmetovalcev bo spomladi prisiljenih pod ceno prodajati živino. Sodna letina je letos izpod srednje. Jabolka so tipela vsled moče in slane spomladi tako, da je zelo malo pridelka. Malo boljše so obrodile hruške; orehov ni, ker jih je uničila slana. Cene sadju so 3—5 Din. Prodajo sadja posreduje sadjarsko društvo in uprav velesejma s svojo razstavo sadjarstva. VINO. Vinska letina bo letos v splošnem slaba, ker je že spomladi slana in pozneje toča uničila precejšen del pridelka. Neprizadeti vinogradi so obetali kvalitaivno in kvantitativno zelo dobro trgatev. Toda slabo, deževno in hladno vreme je to r.ado popolnoma uničilo, kajti vsled dežja je začelo grozdje pokati in gniti, vsled česar se je morala vršiti trgatev pred časom. Trgatev je slaba, ker imajo mošti (razen portugalke) 12—15 odstotkov sladkorja in do 14 odstotkov kisline, radi česar se bodo morali popravljati s sladkorjem. Pošino-čckovni promet v septembru t. 1. je znašal 4.549.1 milj. Din (avgusta 4.771.4, septembra lani 4.076.7 mili.), od tega brez gotovine 46.5% (46.9, oz. 45.7%). Skupno je v prvih 9. mes. t. 1. znašal poštno-čekovni promet 38.620 milj. Din napram 37.024 milj. lani. Število računov je bilo 30. sept. (v oklepaiih podatki za 31. avgust): Ljubljana 4.868 (4.S100), Zagreb 4.977 (4.930)), Belgrad 3.050 (3.020)), Sarajevo 2.689 (2.680) in Skoplje 639 (629), skupaj v celi državi 16.223 (16.126). Stanje vlog je znašalo koncem septembra (v oklepajih stanje koncem avgusta): Ljubljana 111.9 (113.3). Zagreb 174.1 (184.3), Belgrad 147.3 (149.1). Sarajevo 103.3 (104.8), in Skoplje 16.4 (18.2), skupaj v celi državi 552.9 (569.6) milj. Diu. Saldo računov sc slalito niža, kar kaže na izpre-menjeu položaj na denarnem trgu. Najvišje stanje je bilo koncem aprila s 641.7 milj. Din. Tttdi hranilne vloge stalno naraščajo: v septembru so se povečale od 32 na 33.4 milj. Diu, število knjižic od 30.669 na 31.215, povprečna vsota vloge od 1.042.50 na 1.069 Din. Donos neposrednih davkov je zna»al v mesecu avgustu t. 1. 177.4 mili. Din (lani 167.5, proračun 139.5), skupno 1. aprila do 31. avg. t. 1. 630.6 (lani 581.7, proračun 697.3 milj.); proračunska vsota se je napram lani znižala, dočim so stvarni dohodki napram lani narasli. Skupno je znašal v prvih 8. nie3. t. 1. donos neposrednih davkov 947.1 milj. Din (lani 905.5, proračun 1.120.8, lani 1.173.05). Donos trošarine in taks. V avgustu t. 1. so znašali državni dohodki od trošarine 71.7 milj. (lani 58.8, proračun 67.S), skupno v petih mcsecih proračunskega leta 334.4 milj. (lani 288.9, proračun 338.8). Donos taks v avgustu I. je znašal 74.4 nitij. Din (lani 98.5, proračun 87.9); skupno pa v prvih 5 mesecih proračunskega leta 444.6 (lani 441.2, proračun 439.7) milj. Din. t Konkurzi. Josip Wilhelm, trg. s tekstih]ami, Zemun (nas. 1.7 mil. Din); Josip Weber, trg s tekstiHjami, Zemun (1.4 mil. Din pasiv); Ivan Wil-pert, trg. s tekstilijami, Apatin (pasiva 1 milj. Din); Molnar & Comp., juvelirji, Zemun (pasiva 0,7 milj. dinarjev). 12. okt. 1928. DENAR. Devizni promet je bil danes srednji. Med tečaji je popustil London, učvrstil pa se je Trst. Zaključeno je bilo nekoliko več privatnega blaga in sicer v devizah: Amsterdam, Budimpešta, New-vork in Trst. Potrebo v ostalih devizah je krila Narodna banka. Zagreb. Berlin 1354-1357, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 799.56—802.56, London 275.88— torbico in kapico ter ob Din 214.—, in ob neke listine. ki so se nahajale v torbici. .& Drobnarije iz Celja. Pustek Franc je mesarski pomočnik v Gaberju. Začetkom lega meseca je prišel v gostilno Wilsoii in si naročil četrt litra viua. Ko je mislil plačati, ga je natakarica Malejeva opozorila, da bi bilo dobro, da plača, kar je dolžan še od preje. To pa je Franceta silno razjarilo. Zagrabil je kozarec, skočil iz gostilne, zunaj treščil kozarec ob zid, natakarici pa je dal več nelepih imen. — Kolarskeniu mojstru Josipu Stajnku je na Ljubljanski cesti nekdo ukradel bele, črno črtaste hlače. Sumljiv je neki moški, ki ga je g. Stajnko policiji natančno opisal in ki je malo preje tam beračil, kasneje pa se v družbi še treh moških sukal okoli hiše. — Neki zlikovec si je dovolil neslano šalo s tem, da je 9. t. m. zvečer ali pa ponoči ustrelil s flobertovko v okno odvetniške pisarne dr. H raso v ea Za kresijo in razbil šipo v vrednosti Kakih 100 dinarjev. Bil bi napravil še več škode, da m spuščena zavesa zabranila zrnu nadaljne poti. AM nudimo krasno izbiro jesenskih plašče v in oblek. Prepričajte se o kvalitetah in nizkih cenah. FRAN LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ul. Bopisi 276.68, Newyork 56.829 - 57.029, Pariz 221.40-223.40, Praga 168.37-169.17. Trst 297.02 -299.02. Belgrad. Berlin 13.54—13.57, Budimpešta 9.9204—9.95(M, Curih 1091.10—1097.10, Dunaj 7.0900—8.0256, London 275.88—270.08, Newyork 56.84—57.04, Pariz 221.46-223.10, Praga 168.17— 168.21, Trst 295.75—298.75. Ourih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.65, Buka-rešt 3.14, Dunaj 73.09, London 25.2175, Newyork 519.65, Pariz 20.30, Praga 15.395, Trst 27.205, Madrid 84.20. Trst. Zagreb 33.50-33.00, Londou 92.(15— 92.69, Pariz 74.55-74.65, Ne\vyork 19.00—19.07, Curih 368.15—368.35. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4975. Valute: dinar 12.4690. Devizni tečaji na liubijanskl borzi I. oktobra 1928. povpraa. p on. Jesenice Koncert. Ako bo ugodno vreme, bo v nedeljo 14. t. m. ob enajstih dopoldne godba KDPD na trgu pred jeseniškim kolodvorom priredila promenadni koncert s sledečim sporedom: 1. *** Salem Alei-kum koračnica. 2. II. J. Schneider: Gozd in Plan, overtura. 3. V. Belini: La Sonainbula, finale I. 4. J. Bernard: Slovanski brod. 5. Rosini: Sta bat Mater I. del. 6. *** Na Gorenjskem je (letno. 7 Scbueider: Koncertna koračnica. Amsterdam Berlin Bruselj Budimpešta Curih Dunaj London Newyork Pariz Praga Trst 2279.— 1354.— 99'\50 H 94-10 799.56 66.85 168.37 297.— 2285.— 1357.— 791.44 993.54 1097.10 802.56 278.2-i 57.05' 222.40 169.17 299.— srednji 22S2.— 1355*50 992.-1095.60 801.16 56.95 168.77 298.— sr. 11. X. 135Č.50 1095.60 801.16 276.36 56.95 168.77 298.- VREDNOSTNI PAPIR.lt. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den, Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den., Kranj. ind. 295 den., Ruše 260—2S0, Stavbna 56 den., Še>ir den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 439— 410.50, kasa 439.50-440, termini: 10. 441—442.50, 11. 445—416.50, 12. 450—151, 1% invest. po«oj. 83.50—86, agrari 55.75—56. Bančni pap.: Ilipo 58 —59.50, Poljo 17.50—18.50, Ilrv. 58, Kred. 85, Jugo 88—88.50, Lj. kred. 126—130, Nar. «950—7050, Prašted. 920—925, Srpska 151—152. Zem. 130— 110, Etno 160, Obrt. 38—39, Kat. 37. Ind. pap.: 200 —205, Slavonija 6—6.50, SIavex 100—102, Danica 112, Drava 350—575. šečerana 480—185, Osj. ljev. 1«), Brod vag. 80—90, Union 29f), Ragusea 480— 482.50, Trbovlje 490—495, Vevče 110, Nar. šum. 16, Piv. Sar. 300, Mlin. 19.50. Belgrad. Narodna banka 7050—7150, vojna škoda 438—438.25, 10. 410, 12. 449- 449.50, 1% invest. posoj. 85.25—85.50. Dunaj. i?otlon.-savska-jadran. 85, Živno 124.40, Alpino 43.80, Leykam 9.45, Trbovlje t'iO.75, Kranj industr. 37, Mundus 170.50, Slavonija 0.62. Žito Na žitnem trgu ili nobeuih sprememb. Kljub temu, da je cena za pšenico za spozuanje popustila, ni mogoče zabeležili večjega zanimanja za blago, pa tudi ponudba ni nič večja. Cena moke se drži. Krmila so čvrsta. Nekoliko zanimanja je za oves, vendar je radi visokih cen malo kupčije. V splošnem vlada na žitnem trgu mrtvilo. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., dob. prompt., plač. 30 dni); pšenica bač. 78—80 kg 2% 302.50—305, okt. 302.50—305, nov. 307.50— 310, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430—435, rž 73—74 kg, uzančna 295 - 297.50, oves bč. zdrav re-šetan 285—290. koruza a 367.50—370, aiuer. 317.50 —320, ajda zdrava domača 300—305, iečmen bč 70—71 kg, 315—317.50. Zaključen 1 vag. moke. Tendenca čvrsta. Les Na ljubljanski borzi so bili danes zaključeni 4 vag. plohov. Tendenca neizpremenjena. Za Sovce ain. dulboks 2 X podplati 2 >< ročno šivani, usnjata podloga, repremočljivi Din 37S-— Po pov/.. 15 D več. V O I K A Krekov trg Slovenska Krajina Iz Tajništva Slovensko ljudske stranke. Dosedanji tajnik g. Ferdinand Celeč «e je vsled bolezni odpovedal težki službi in je rešen vseh poslov. Bil je na težkem in odgovornem mestu tri leta. Upravljati tako nalogo pri nas res ni lahko. Bil je pa dosedanji tajnik-mož ua svojem mestu. Užival jn splošno zaupanje in pri ljudstvu je bil priljubljen. Tombola. »Martinišče« bo imelo na Martinovo 11. novembra t. 1. tombolo s krasnimi dobitki. Isti dan bo tudi na zelo slovesen naoin blagoslovitev novega »Martinišfa«. Napredovanje. Naš domačin g. dr. J. Kočar, bivši zelo priljubljeni glavar v Dolnji Lendavi iu nazadnje okrajni sodnik v čakovcu, je napredoval za sodnika kasacije v Novem Sadu. Tečaj za brezalkoholno produkcijo se vrši v nedeljo, 14. oktobra, v brezalkoholni restavraciji g. Horvata v Murski Soboti. Slivnica pri Mariboru. Tvrdka Singer & Co.. podružnica v Mariboru, Je od 10. do 22. septembra t. 1. priredila v tukajšnji šoli tečaj za šivanje, pri-krojevanje in umetno vezenje. Pouk je bil brezplačen, za kar se izreče tvrdki posebna zahvala. Tečaja se je udeležilo 19 gosipa in gosjiodičen, med lemi mnogo začetnic, ki še niso bile vajene stroja. Pouk je vodila od tvrdke nastavljena g. učiteljica Pronekova, ki je tečajnice v 14 dneh priučila umetne vezenine v modernih in narodnih motivih. Posebna zahvala gre tudi zastopniku tvrdke g. Ivanu Krasu, ker je omogočil ta zares hvalevreden tečaj. Izdelki tečajnic so bili razstavljeni in so želi pohvalo in priznanje. Vetiko skrb na vso predpripravo je imela gdč. Franjo Gračnerjeva, ki je s posebno prikupljivostjo pridobila toliko udeleženk tečaja in bila dobra opora strokovni učiteljici. zamudite znatnega popusta na vsa oblatila, pri Jos. Rojlna, Ljubljana. mme/i? ppvenie^s Vsak narod svojo reklamo Ako hoče imeti reklama uspeh, se mora prilagoditi običajem in težnjam množic, na katere se obrača. Zato nosi reklama v posameznih deželah pečat miselnosti svojega naroda. Reklama, ki se obrača istočasno na mnogo dežela in narodov, postaja mednarodna, jc kolikor mogoče vsem umljiva in privlačna in se zato poslužuje mednarodnih kratkih označb in slik. O tem piše R. Souček v praški »Pritomnosti«. Združene države so dežela najnesram-nejše reklame. Konkurent se skuša prekričati. Broadway je zvečer podoben vročičnim sanjam blaznih možgan. Svetlobna reklama, gibajoče se podobe, pisane kače, reflektorji, letalci z raketami, amplionski in megafonski glasovi, uporaba vseh mogočih gesel: to je miselnost ameriške družbe. Drugače je na Angleškem. Tam reklama flc dela z otročjim ameriškim rekordom »največjega X« in najboljšega Y«, marveč ima tam tudi beseda in slika v reklami svojo tradicijo. Ponovilo naglaša tvrdka, da obstoja že toliko in toliko rodov. Angleška reklama se rada poslužuje kratkih označb, kakor n. pr. DSA. Troje črk pomenja tvrdko, program in s tem izborno reklamo. Francoska reklama ima zopet svojo po- j sebno barvo — mogli bi jo imenovati erotizi-ramo reklamo. Celo v propagandi med vojno na plakatih za prostovoljno vojaško službo je igrala ženska kot zmagovalka prvo vlogo. Pri tem pa je vse podano z velikim okusom, nc tako grobo vsiljivo kakor pri anglo-ameriški reklami. Francoz ima tudi poseben okus za prikupljive tiskovine. Angleški reklami jc francoska sorodna v tem, da uporablja zgodovin- Nemško reklamo označuje zmisel za žival in pa veselje do ustvarjanja; tod in tain tudi nagneitje do ironije. Senzacija in pretiravanje sta izključena. Razen tega ima Nemčija izvrstno tehnično reklamo, ki je boljša nego v Ameriki. Češka reklama se naslanja na zapadne zglede, posebno na Nemčijo, ter jc okusna, ker je narod sposoben za kritiko in ima zmisel za realnost. Švicarski piiot Glardon, ki je izboljšal svetovni rekord v hrbtnem letu za 3 minute (od 15 na 18 min.) ska predanja; v reklamo se radi vpletajo zgodovinski spomini. Francosko reklamo posnema Rumunija. Italija pcrtrebuje obilico slik. Tu učinkuje kričeča raznolikost, mnogo slik in obširno besedilo. Tipični so tudi »vzorci«. Temu se pridružujejo cerkveni motivi. Zdravilna sredstva in razni likerji nosiljo zelo pogosto ali kakega svetnika ali romarja. Zelo priljubljene so tudi slike iz latinske mitologije. Na Balkanu, kjer je nepismenost še zelo razširjena, je reklame v slikah važna ustna reklama od osebe do osebe. Nekateri narodi so pa sovražniki vsake reklame, kakor n. pr. Perzijci. Tu vzbuja vsaka reklama samo nezaupanje in prihaja za reklamo vpoštev samo oseba, ki je v posameznem kraju merodajna. — Japonska združuje v svoji reklami zelo smotrno gospodarske interese z ljubeznijo Japonca do barv, cvetlic in pesniških rekov; suhoparna reklama tu ne učinkuje. — V Rusiji se dela reklama le po velikih mestih, in to v prvi vrsti z velikimi, značilnimi slikami; osebna reklama je tudi tu najbolj učinkovita. Skupina udeležencev Byrdove ekspedicije na južni tečaj, ki se je te dni odpravila na pot. Udeleženci so opremljeni z novimi signalnimi pištolami za proženje raket. Kako se hranijo na južnem Kitajskem Prehrana prebivalstva je v vsaki deželi drugačna, ker je odvisna od podnebja, pridelkov in drugih krajevnih razmer, dalje od kuharskih sposobnosti in okusa prebivalstva samega. 0 prehrani na Južnem Kitajskem poroča Nemika dr. M. Fuchs v beri. »Germaniji«: Živežnih zalog ni mogoče imeti, ker se v vročem podnebju vsa živila v svežem stanju hitro pokvarijo, najsi jih hranimo tudi v ledenih omarah. Zato je treba vsak dan sproti poslati kulije na trg (zjutraj med 5.—6. uro), da nakupijo za en dan potrebna živila. Najboljše meso v tukajšnjih krajih je svinjina. Goveje meso se povečini uvaža v zmrznjenem stanju iz inozemstva. Perutnina, ki je doma redkost, je tu na dnevnem redu, kajti Kitajci goje kokoši. Kitajska kokoš je mnogo manjša nego evropska in po tem so seveda tudi ijajca. Kitajec ima tudi govejo živino, toda v prvi vrsti le za vprego in kitajska krava ne daije več mleka kakor v Evropi koza. Evropci uporabljajo konzervirano mleko, v mestih pa se oskrbujejo s svežim mlekom in maslom v mlekarnah, ki so v rokah Evropcev. Kitajcu ni za mleko in maslo, dasi o priliki uživa oboje; izhaja redno brez obojega. Od zelenjave pridelujejo tu največ različnih vrst ohrovta. Seveda ne manjka fižola, graha in razne kitajske zelenjave, ki se je pa Evropejec do skrajne meje izogiba. Kitajci namreč gnoje svoje vrtove s človeškim blatom. Zato Evropci uživajo le solato, ki jo uvažajo iz Kalifornije. 0 Kitajcu pravijo, da vse je in da zna iz najneverjetnetjših stvari pripraviti okusne jedi. To bo že res, toda pozabiti ne smemo, da uživa Kitajec svoje jedi v vrelem stanju, pri čemer sc vse bolezenske kali zamore. Evropejec pa se tako boji oku-ženja, da se poslužuje le inozemskih zelenjad-nih konzerv. Ravno tako previden mora biti Evropejec pri nakupu rib in jajc. Čim bolj staro je jajce, tem večja slaščica je za Kitajca in ni bajka, da se goste Kitajci ob posebnih prilikah s sto let starimi jajci. Za kosilo in večerjo so na Kitajskem redno na jedilnem listu zelo številne jedi, toda redilna vrednost je znatno manjša nego v Evropi pri najpriprostejšem obedu. Vsekakor pa je Kitajec dober kuhar in zna dobro pripraviti tudi evropske jedi, če mu le enkrat pokažemo, I V dve£> -r /re/> vrstni> Koliko i uda jo ameriški turisti v Evropi? Na zborovanju nemških hotelirjev v Hamburgu se je p-oročalo, da so lani potujoči Američani izdali v evropskih deželah 770.000 dolarjev ali okroglo 40 milijonov dinarjev. Od tega odpade na Nemčijo 20.000 dolarjev, na Francijo pa 200.000 dolarjev. Za '10.000 lir kokaina so našli italijanski karabinierji v usnjati torbi v neki votlini pri Bozenu. »Berlin v luči.« Pod tem naslovom otvo-rijo v soboto v Berlinu veliko propagandno akcijo za svetlobno reklamo. Po glavnih cestah bo gorelo na stotisoče žarnic. Na Zvezdnem trgu postavijo 25 m visok svetilnik. Vršile se bodo sijajne večerne prireditve na prostem. Glozelske pred zgodovinske najdbe — po-tvorbe. Izvedenec Beyle, ki mu je sodišče poverilo nalogo, da preišče 100 predmetov iz ogromne zbirke »predzgodovinskih« izkopin, ki jih je »odkril« kmet Fradin v Glozelu na Francoskem, je podal te dni svoje poročilo, v katerem označuje vse predmete za grobo potvorbo. V predmetih iz ila je našel volnene niti, barvane z anilinom, napisi iz kamene dobe so napravljeni z modernim kovinastim orodjem, kosti so iz najnovejšega časa itd. Pravda Jusupov proti Kerenskemn. Nedavno je ruski princ Jusupov, ki živi v Parizu, izdal knjigo, v kateri popisuje dogodke pri umoru Rasputina in priznava, da je sam izvršil umor. Bivši ruski ministrski predsednik Kerenski je nato v pariškem ruskem listu »Dni« objavil več člankov, v katerem je ostro napadel Jusupova zaradi njegovega zasebnega življenja. Jusupov je vložil tožbo zaradi žavljenja časti. Na razpravo 10. t. m. ni nobeden prišel osebno; Kerenskega je zastopal Paul-Boncour. Razsodba se proglasi v 8 dneh. Gorkij se vrne v Italijo. Pisatelj Maksim Gorkij je po kratkotrajnem bivanju v Rusiji že zopet zaprosil za potni list v Italijo. Zdi se, da je med njim in sovjeti nastal nov nesporazum. Sin španskega diktatorja Prima de Rivera, ki deluje v nekem newyorškem ženskem športnem klubu kot trener. Veliki viharji na Atlantiku zelo ovirajo pomorski promet. Veliki oceanski parniki prihajajo s 24 urno zamudo, manjši pa s pol-drugdnevno. Težak potres v Mehiki. Dne 9. t. m. zjutraj so imeli v Mehiki težak potres, ki je trajal v Vera Cruzu tri minute. Strašna toča. Nad Catanijo in okolico je padala 11. t. m. tako strašna toča, da se je podrlo več starih hiš in je bilo ranjenih do 200 oseb. Toča je bila debela kakor orehi in je padala tako gosto, da je v 15 minutah pokrila ceste in polja 25 cm visoko. Oljke so uničene. msvce Razvaline nove, sedemnadstropne hiše v Pragi, ki se jc podrla 9. t. m. in Dokopala pod seboj do 100 žrtev. kongres Katoliške zveze za študii mednar. vprašani (Union calholique d'čtudes internationales.) Warszawa, v oktobru. Najvišej vodstvo Katoliške zveze tvori mednarodni odbor (comite international). Ta je imel svoja posvetovanja v sredo cel dan. Slovesna javna otvoritev glavne skupščine pa je bila v četrtek po skoro že izvršenem mirnem delu v komisijah. Ob 9 je bila v univerzitetni cerkvi slovesna sv. maša s primerno pridigo. Ob enajstih pa je bila v avli univerze slavnostna otvoritvena seja, ki so se je udeležili poleg delegatov Zveze tudi kardinal Ka-kowski, škof Przedziecki, avditor nunciature n*5gr. Chiarlo, minister prosvete Svvitalski, zun. minister Zaleski, minister za poljedelstvo Niezabyto\vski, rektor univerze Przychocki, mnogo profesorjev, dijakov in odličnega varšavskega občinstva. Predsednik poljske skupine univ. prof. 0. Halecki je pozdravil navzoče zastopnike vlaile in cerkve, ter delegacije psameznih držav. Prečital je telegram, ki je bil odposlan sv. očetu. Skupščino je pozdravil z daljšim nagovorom tudi minister prosvete. Univerzitetni profesor G. de Reynold, sedanji predsednik Katoliške zveze za študij mednarodnih vprašanj, je izrazil veselje, da se skupščina vrši v \Varszawi, poudaril važnost njenega dela za umirjanje narodov in posebno moč katoliškega nauka za reševanje mednarodnih problemov. Msgr. Beau-pin se je v imenu vseh delegatov zahvalil izredno delavni poljski skupini, ki je kongres pripravila. Nato pa je glavni tajnik Zveze podrobno poročal o delu Zveze in posameznih državnih skupin. Na popoldanski seji je bil pregleden referat o katoliškem življenju v poljski republiki. V petek so bila cel dan posvetovanja komisij in mednarodnega odbora, ki so precizirale uspešnost dosedanjega dela in določevale smernice in naloge bodočega deal. 0 resolucijah bomo po priložnosti in primernosti govorili pozneje, ko dobimo natančne prepise. Prvič je Zveza priredila vsak dan zvečer predavanja za širše občinstvo. Bila so dobro obiskana. Naštejem samo naslove teh predavanj: L' Union ca-tholique d'čtudes internationales, namen, duh in metode (predsednik de Reynold); katoličani in Društvo narodov (univ. prof. grof. Roštvvorovvski); vzgoja mladine v duhu miru (msgr. Beaupin); katolicizem in angleški protestantje (grof d' Iddes-leigh, Anglija); naloge katoličanov na polju mednarodne dobrodelnosti in socialne akcije (dr. Jor-ger, Nemčija); razvoj katoliške kulture v Češkoslovaški (dr. Alfr. Fuchs, Češkoslovaška); katoliško življenje v Jugoslaviji (prof. dr. L. Sušnik, Ljubljana). Delegati so se oglasili na apostolski nuncia-turi. Radi obolelosti nuncija Marmaggija jih je sprejel avditor msgr. Chiarlo. Poklonili so se primarni Poljske, kardinalu Hfondu, ki je slučajno bil v Varšavi. Varšavski kardinal Kakovski je priredil recepcijo, pri kateri so bili delegati in nekaj odličnega varšavskega občinstva. Tudi predsednik republike maršal Pilsudski je sprejel v nvdienci deputacijo Zveze. V sredo je predsednik poljske skupine povabil na skupno kosilo vse zastopnike. Med kosilom je prof. Sušnik pozdravil v imenu jugoslovanske delegacije poljsko skupino ter naglnsil bratsko vzajemnost in pomen obeh narodov na severu in jugu. — V četrtek zvečer pa je zun. mi- \ nister Zaleski priredil za delegate Kat. zveze večerjo, ki sta se je udeležila tudi oba poljska kardinala, minister prosvete in več. drugih odličnih gostov. Slovenski delegati so sc po prihodu v Varšavo oglnfrili na poslaništvu naše kraljevine. G. minister Milnnkovifi jih jo sprejel s {»osebno prijftznosijo. Vos čas kongres« sta se on in njegova ljubezniva gospa zanimala za zastopnike naše domovine. (Konec.) X. - Koncert Glasbene Matice v Varšavi * Lep popoldan jc bil za Poljake, ki so v nedeljo 7. oktobra napolnili veliko dvorano Filharmonije v Varšavi ter slišali dovršeno petje slovenske, hrvatske in srbske pesmi. Lep popoldan je bil lahko tudi za Glasbeno Matico z mojstrom Hubadom, ko so videli, kako navdušeno in pri-znalno je sicer precej razvajena Varšava pozdravila njihovo petje, kar je veljalo njim in pa naši pesmi in še vsem bratom z juga posebej. In tudi meni ni bilo nič žal, da sem zaostal v Varšavi, ko sem opravil svojo nalogo, in imel zato pribito poslušati petje naše pesmi v poljski prestolici in pozdraviti nje, lei so jo tako izvrstno predstavili Poljakom. Dopoldne so peli med sv. mašo v cerkvi Odrešenika na Marszalkoivski cesti. Pred koncertom je voditelj priprav za spre jem Glasbene Matice, časnikar-duhovnik Kne-blewski v slovenskem, srbohrvatskem in poljskem jeziku navdušeno pozdravil slovenske pevce in poudaril važnost teh dni za boljše medsebojno spoznanje Poljakov in Jugoslovanov. Odposlanstvo zastopnikov poljskih pevskih zvez je med koncertom prišlo na oder in prineslo slovenskim pevcem več vencev in šopkov, njihov predsednik pa jih je tudi v slovenskem jeziku iskreno pozdravil. Vse pesmi, od Gallus-Petelinovih do narodne slovenske Skrianček je občinstvo poslušalo z velikim umetniškim užitkom in z navdušenim ploskanjem priznalo njihovo lepoto ter krasno petje. Lajovčeva Napitnica, Adamičev Mlad junak, Pre-rorlova Zdravica so s svojo živahnostjo in ognjevitostjo izzvale zahtevo, da jih je zbor moral ponoviti Posebno globok vtis je napravila Schwa-bova Zdrava Marija, Dodali so še eno kitico. Da preprosta in drveča Miška tudi v Varšavi ni zgrešila učinka, ni treba posebej omenjati. Tudi to sc morah ponoviti. In ko so po koncertu bili naši pevci povabljeni od našega poslanika in njegove soproge na poslaništvo, sta zopet Zdrava Marija in pa Miška, Iti sta zadoneli po prostorih poslaništva, najbolj očarala pri recepciji navzoče zastopnike drugih držav in odlično poljsko občinstvo. Podčrtati želim prav posebno prepričanje, da so taki obiski tudi velikega narodnega pomena. Glasbeni Matici pa želimo, da ostane veJno naše skupno slovensko vzorno pevsko društvo. Lepa pesem, kakršnakoli je, religiozna, svetna, umetna in narodna, naj bo njena ljubezen ter jo dviga v višave umetnosti nad dnevne strankarske b°ie- Dr. F. * Koncertna poslovalnica Glasbeni! Matice nam 7, ozirom na_ članek »K fašistovslri politiki.. .« 7. t. m. sporoča, da nobena njena notica ne govori o »berlinski filharmoniji?, nego o -berlinskem simfoničnem orkestruc. . Mariborsko gledališče Slednjič se je dvignil zastor in prva predstava v novi sezoni je bila prijetno zadoščenje vsem onim, ki niso obupali nad našim gledališčem. Sezono so otvorili »Hlapci« v režiji Jožka Koviča. Kdor ni nadut, si za naše razmere boljših .Hlapcev- ne more želeti. Kovič jih je zrežiral z izsf .tno strumnostjo in pomaknil v fino farso brez grotesknega. Novi član Janko Rakuša si je usvojil gledalce s prijetnim nastopom v Jermanovi vlogi. Občinstva jo bilo dovolj in jo bilo po pravici zadovoljno. Ti »Hlapci' so močen adut zoper vse zabavljače in skeptike našega teatrn. — Drugi večer je bil slabši. Sedeži zelo, zelo prazni; tistih, ki ne prihajajo radi umetnosti, temveč radi plehke zabave — njim i" bil t j « večer namenjen! ni bilo; bil! so gotovo ua trgatvah... >Moj ooe jc imel prav« je plitka veseloigra. Kakor so jo vprizorili, je pa gotovo vredna, da si jo ogledajo posebno tisti, ki jim je namenjena. drfrs * Milic«, otrok bolesti. Spisal Slavko SavinSek. Samozaložba. Cena 10 Din. Po poŠti 12 Din. Naslov S. SavinSek, Kamnik. — Nobena stvar nas bolj ne gane, kakor spomladi pogreb mladega človeka. Vse kipi zdravja in mlada moči, tam pa se odpre svež grob in zagrne v vlago in temo'mlado življenje. Toda ko človek odhaja k grobu, s ivsaj lahko reče: Prestano je... V tej povesti otroka bolesti pa vstaja pred nami mlado življenje, ki je polno nad in vse polno smeha — toda pohabljeno. Tu je načet problem: mlado dekle krasnega obraza, lepih oblik in finočutečega srca ima noge mučno pohabljene vsled bolezni, ki jo je v mladosti prestala. Ko do-rašča iu se polagoma zaveda, se prične njenega življenja trnjeva pot. Uradnica postane in dela med drugimi, ki so tudi mladi ampak zdravih udov. Kako peče sočutje, kako peko pogledi napol pomilovalni. napol pohotni. In tudi ljubezen pride s pomladjo in vse bolno hrepenenje srca, ki v grozi sluti tisti trdi — nikoli. Za te ne, pohabljena si... Mati je ne umev;i, sama vsa v delu pozabi, da ni vse kruh in streha nad glavo. Oče pa ves dober jo razume, in skuša njeno nemo bolečino tolažiti z nemim sočutjem umevanjn. V to življenje neu lesenih sanj pa zašije pred koncem žarek ljubezni in s tem žarkom se sklene droben pramen upanja: morda pa le 3e ozdravim. Seveda to ne more biti, prelepo bi bilo. Zato umrje. Pa jo še v smrti poboža smehljaj upanja in lepe vdanosti. To zadnje delo že priznanega pisatelja (Roža Marija, Iz življenja v življenje, Goliški plazovi itd.) je brez dvoma korak naprej. In knjiga je res vredna skromnega denarja. Tudi zunanja oblika je čedna in kljub skromnosti dostojna. tfr Češki pesnik FnSna Sramok je bil izvoljen za Člana češke akademije umetnosti in znanosti. Pesnik je odlikovanje odklonil. . »Sonete »le Culture Hispano-Suisse«, ki si je postavila za cilj širjenje Španske kulture, se je ustanovila v Ženevi. Pokroviteljstvo je prevzel Quinones de Leon, španski j>oslanik v Parizu. Umetnostno vodstvo se je poverilo znanemu čelo-virtuozu Reni ko Brandia, profesorju na ženevskem konserva toriju. Državna akademična filharmonija t Leningradu je pridobila za prihodnjo koncertno sezono s 90 simfoničnimi koncerti vrsto inozemskih umetnikov. Med njimi se nahajajo: Otto Klemperer, Fritz, Busch, Hans Knappertsbusch, Hermanu Abendroth, Ernest Ausermet, Wilhelm Fast-wHngler in Artasio Toscanini kot dirigenti; kot solisti: Egon Petri, Bela Bastolc, N. Orloff, Arthur Rubinstein, Bronislaw Hubermann, Mischa Elman, Tino Patiera in Amar Hindemithov kvartet. Od inozemskih komponistov pridejo do besede med drugimi: Alban Berg, Arnold Schonberg, Ernst Krnek, Darius Milhaud, Maurice Ravel in Manuel de Falla. Ii Londona poročajo, da je bil prodan Rem-brandtov portret Hendrikje Hoffels, ki se je prvotno nahajal v posesti zbirke Huldschinsky, lordu Melchettu za 40.000 funtov šterlingov. f Karin Jensen, soproga znanega švedskega slavista dr. Alfreda Jensen in sama odlična pisateljica, je pred kratkim umrla v Stockholmu. S svojim možem je veliko potovala po Balkanu in ta potovanja. tudi opisal?, mudila se je v Zagrebu In dalje časa v Dubrovniku, kjer je pokojni Jensen zbiral gradivo zo svoje delo: Gundulič und sein Osman. Veliko je prevajala, zlasti v poslednjem 5asu, iz romanskih literatur. * Novi bolgarski književni list. V Sofiji je pričel Izdajati širši krog književnikov literarni tednik pod naslovom »Literarni glas«, ki se bo bavil s tekočimi književnimi in umetniškimi vprašanji. List urejuje D. L. Mitov. Cena posamezni številki je 1 Din 25 par. Izhaja na šestih straneh velikega časniSkega formata in na časniškem papirju. Časopis je zbral krog sebe zelo veliko število sotrudni-kov, med katerimi se nahajajo najuglednejšn bolgarski književniki in publicisti. * »Nova Revija«. 3. Številka prinaša sledeče članke: Križanič, dr. F. K.: Nova beseda sv. Očeta. — Stipančič J.: Zgodovinski separatizem Hercsg-Bosne in Dalmacije. — Nola F. K-: Pod Malthuso-vo zastavo. — RogoSič, dr. F. R.: Rojstno mesto sv. Jeronima. Poleg tega prinaša še druge zelo zanimive krajše sestavke. — Izhaja štirikrat, na leto. Cena 50 Din. Za dijake in siromašnejše 25 Din. Naroča se pri upravi v frančiškanskem samostanu v Makarski. Programi Rad/o-CfcM/ana Sobota 13. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17.30: Liga narodov, predava dr. Pavel Brežnik. — 18: Nemščina, poučuje dr. Piskernikova. — >3.30: Analitična pet v duševni svet, predava vseuC. prof. dr. Vcber. — 20: Veseli prizori, izvaja ga. Ousta Danilova. — 20.15: Lahka godba Drav div. pod vodstvom g. vi?', kap. dr. Če-uina. Vmes pevski dueti, katere pojeta gdč. Pir-čeva in Korenčanova. — 22: Poročila. "Drugi programi Sobo'«, 13. oktobra. Zagrni): 17 Lahka glasba — 20.35 Kabaretni večer — 21.50 Vremensko poročilo in vesti. — Breslau: 1G.S0 Operna glasba — 20.30 Zabaven večer. Vesela glasba in humor. — P>-aga: 12.15 Opoldanski orkestralni konccrt — 16.30 Koncert — 10 »Gospod in gospa Denis;, opereta — 20.15 Iz Olomuca: Koncert Pevskega društva moravskih učiteljev. — LciiiZTs;: 16.30 Koncert — 20 Schuberto-va glasba. — Stiittaart: 15.15 Koncert — 15.45 Zabavna glasba — 20.15 Dvofak: Dunsky-lvio — Smetana: Trio, op 15 — 22.15 Priljubljene koračnice in valčki. — Bern: 17 Orkestralni koncert —- 20 Simfoničen koncert iz Basela — 22.15 Orkester. --Katovice: 20.30 Prenos onerete iz Varšave. — Frankfnrt: 20 Tz Stuttfjarta:* Koncert — 21 Modema komorna glasba. — Brno: 17.55 Operne .ovije — 20.15 Koncert moravskih učiteljev. — Rim: 21 >Ba-ronesa di Carini*, opera v 1 dej. — »Mefisto«. opera (Boito). — Lnnjeiiberg: 17.45 Lahka glasba — 20 Vesel večer. — Berlin: 17 Zabavni koncert — 20 Operetna glasba — 21.30 Predavanje in plesna glasba. — Dunaj: 11 kvartetnn glasba — 10.20 Komorni koncert — 20.10 >Mamsell Nitcunher. t-psre-ta (Hervče). — Miinchen: 17.30 Vokalni solistov-ski koncert — 20.20 Iz glasbe in življenja rokoko-dobe. — Milan: 20.45 Orkestralni koncert — 23 Lahka glasba. — Budapest: 17 15 Vokalna in instrumentalna glasba — 20.20 Koncert vojaške godbe — 21.40 Vesela glasba -- 22.30 Koncert ciganske kapele. Nedelja, l-1-. oktobra. Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert — 17 Plesna glasba — 20 Prenos iz gledališča: >Car-menr. opera (Bizct). — Breslau: 20.30 Koncert b pestrim sporedom. — Pni ta: 11 Koncert del čeških glasbenikov — 12 Opoldanski koncert — 16.30 Orkestralni koncert — 18 Vokalni koncert — 19.30 »Mesinska nevesta« (Fibich) — Leipzig: 19.30 Komorni koncert — 21 iz svetovna literature: Byron: Don Juan. — Stuttgart: 12.15 Promenadni koncert — 15.3/) Operna glasba. Iz italijanskih in francoskih oner — 19.30 Melodrami — 20.80 Pester večer — 21.80 Vesela glasba. — Bern: 13 Opoldanski koncert — 20 Zabaven večer — 22 Orkestralna glasba. — Katovice: 1015 Služba božja - 15.15 Prenos filharmonij. koncerta iz Varšave — 1,8 Operetna glasba — 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfnrt: 16.80 Operna glasba — 20.80 Poljuden konccrt — 21.30 Zabaven večer. — Brno: 19 Vokalni in instrumentalni konccrt zbora ruskih akademikov. — Rim: 21 Koncert velikega simf. orkestra. — Langenberg: 20 Ljudski koncert. — Berlin: 11.30 Kcucert orkestra na nihala — 16.80 Lahka glasba — 20 Zabavna prireditev — 20 Beethoven: Simfonija št. 8, f-dur — 21.30 Predavanje; nato plesna glasba. — Dura i: 10.30 Orgelski koncert — 11 Koncert dun. simf. orkestra — 16 Orkestralni koncert — 19 Beethovnovo klavirske sonate — 20.05 »Moisasurjeva čarna zakletev«, čarov, igra — Lahka glasba. Spori OPOZORILO. Pri nogometnih tekmah je v zadnjih sezonah opetovano prišlo do nemirov bodisi na igrišču ali pa pozneje na ulici Te nemire povzročajo vročekrvni pristaši in simpatizerji klubov, bodisi da že pridejo na tekme v bojevitem rczuatoienju in s slabim namenom, bodisi da se med tekmo razvna-mejo in da prično z medklici, ki se kmalu spremene v zasmehovanje, žvižganje; Jal tudi psova-nje in katerim sleilo često žal celo dejanski spopadi. Takšni prizori disl reditirajo naše mesto in naš šport ter mu jemljejo ugled in simpatije, škodujejo pa tudi blagajni prirediteljev, lastnemu klubu ter podsovc::u. Športniki take shnpatfcerje odločno odklanjajo! LNP in vsi klubi st-.io sporazumno tudi tem potom ponovno naprošajo vse občinstvo, naj so obnaša pri športnih prireditvah dostojno. Zlasti naj se opusti nepotrebno in nesportno >drukanje<, vpitjo in že celo vsako vzklikanje proti »nasprotnemu« klubu, vsako zasmehovanje in že celo V6i hujši izrazi. Opusti naj se priznalno vihtenje dežnikov, zastavic ali robcev, žvižganje itd. Takšni necivilizirani izrazi simpatij ali antipatij naj se nadcfiiestjo kvečjem s ploskanjem. LNP bo v sporazumu z vsemi klubi stori! vse, da tudi s skrajnimi sredstvi onemogoči pojave podivjanosti poedinoev ali skupin in opozarja, da imajo tudi organi javno straže službeni nalog, da vsakega razgrajata in kršilcu discipline takoj odstranijo, obenem pa ga legitimiraj« in izroče občili:!! policijski in sodni kazni. LNP bo imena razgrajačev objavil v listih. Sramotnih clivjaštev mor« biti kraj! To zahteva interes in ugled našega športa! Ljubljanski nogometni pedsaTez. SK Slivnica : SK Ilirija. V uedeljo 14. t. m. ob pol 12 dop. se. vrši na igrišču Ilirije hazenska tekma med družinama obeh klubov. Tekma, ki pravzaprav spada še v okvir prvenstvenega tekmovanja in bi se bila morala odigrati že pred 14 dnevi, bo sigurno dovolj iuteresantna, ker se bo ljubljanskemu športnemu občinstvu ob tej priliki predstavila mlada, ambiciozna družina SK Slivnice, ki topot prvič nastopi v Ljubljani. Je dobro vigrana in razpolaga z izvrstno vralarico in nevarnim, odločnim napadom. — Za Ilirijo pa, ki nastopi popolnoma kompletna v nekoliko spremenjeni postavi s novo vralarico in pregrupiranim napadom, bo ta tekma zadnji trening za tekmovanje za državno prvenstvo, ki se prične prihodnjo nedeljo s tekmo Concordia (Zagreb) : Ilirija v Ljubljani. Hiiicna sekcija SK Ilirija. V nedeljo, 14. t. m. morajo biti točno ob pol 11 na igrišču sledeče igralke: Cerne, Privšek, Brodar, Tratnik, Šifrer l ita, Jermol, Bernik, Doberlet in Kezele. S seboj je prinesli vso opremo! DROBNE ŠPORTNE VESTI. Madjari kar ne morejo pozabiti teikih porazov preteklo nedeljo. Vse mogočo cinitelje delajo odgovorne, najbolj pa seveda gledalce in sodnika. Avstrijci so se zgražali nad surovo igro branilca Vogela II, kateri je namenoma poškodoval izbor-nega napadalca Gschveidln. Vogel je tako surovo Igral, da so funkoijonarji Avstrijske zveze pri prisotnih Madjarih med igro protestirali. Izjavili so, da ue boilo dovolili svojim moštvom igrati z mo-šlvi, v katerih bo nastopal Vogel. Madjarska zveza bo obravnavala ta spor in objavila svoje sklepe. Pa ne da bi bojkotirali Avstrijo kot nas? — Tekma Avstrija : Madjarska je prinesla 600.000 Din dohodkov, «1 tega je okoli 200.000 Diu čistega dobička. — Prva finalna tekma za srednjeevropski cup med Rapidom in Ferencvarošom se bo vršili jutri v nedeljo na Dunaju. Vedi jo Italijan Gama. Mednarodne tekme za evropski cup, pri katerih sodelujejo reprezentance Avstrije, Češke, Italije, Madjarske in Švice, imajo po nedeljskem porazu Madjarov sledeči placement: Češka: 4, 2, 1, 1, 5:4, o, Italija: 4, 2, 1, 1. 9:8. 5, Avstrija: 5, 2, 0, 3, 9:9, 4. Ogrska: 4, 2, 0. 2, 11 :12, 4, Švica: 1, 0, 0, 2, 2 : 3, 0. Turističen Mislinjska podružnica, SPD v Slovenjgradcu obvešča vse cenjene turiste in izletnike, da bo njen dom na Urški Gori dne 20. in 21. oktobra ob vsakem vremenu odprt in oskrbovan. Najboljše kolo vam priporočamo oo znižani ceni ter najboljši iled pletilni stroj samo pri ubijem a Ob vodi poleg PreSeruove j:u spomenika - Telefon -91.'!. Nascnanila £jwM farmsko gledališče Začetek ob 20. Drama: 13. oktobra, sobota: KUKULI. Izven. 14. oktobra, nedelja, ob 15: STILMONDSiU ZU- PAN. Izven. - Ob 20: ROMEO IN JULIJA. 15. oktobra, ponedeljek: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Red A. Opera: Začetek ob pol 20. 18. oktobra, sobota: DALIBOR, premijera. Prem* jeraki abonma. 14. oktobra, uedelja, ob 15: CARDAŠKA KNEGI -NJA, opereta. Izven. 15. oktobra, ponedeljek. Zaprto. Otvoritev ljubljanska operne sezone. Ljubljanska operna sezona 1028-2D r.e otvori in sicer s Smetanovo opero Dalibor, ki po večletnem presledku v skoro popolnoma novi zasedbi prihaja na naš oder. Nadaljna dela opernega repertoarja, ki pridejo tekom oktobra in novembra na oder in za abonma predstave so: Strnvinskv: Odipus Rex in Osterc: Iz komične opere Krenek: Jonuv s.ira, Risto Savin: Lepa Vida in Straufi: Boccacio. Iz lanskega repertoarja pa sr bodo vprizorile StrauB: Salome, Mozart: Čarobna piščal in Krojiofjev: Zaljubljen v tri oranžo. Otvoritvena predstava Dalibor se vrši za premierskl abonma. Veseloigra »Kukuli« se vprizori v ljubljanski drami v soboto, dne 13. t. m. kot izven predstava. Veseloigra je pri obeh dosedanjih vpriaorit-vah žela velik uspeh in izvrstno zabavala občinstvo. Veljajo običajne dramske cene. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 14. t. m. popoldne ob 15 se poje v operi Calma-riova opereta >Cardaška kneginja.:. V drami sta ta dan dve predstavi in sicer ob 15 Stilmondski župan ob 20 pa Shakerpearjeva tragedija Romeo in Julija. Za vse. tri predstave veljajo običajne cene. Opozarjamo na jubilejno predstav« gaspe Avguste Danilove, ki se vrši v ljubljanskem Narodnem gledališču v soboto dne 20. t. m. Priljubljena umetnica gospa Danilova proslavi ta večer 40letnico svojega umetniškega delovanja. Predstava bo izven gledališkega abonmaja. Gledališko občinstvo opozarjamo, da se vrši predprodaja vstopnic sedaj za vse predstave v opernem gledališč«. Blagajna je odprta od 10 do pol 1 ili od 3 do 5 popoldne. Mariborska gledališče Sobota, 13. oktobra ob 20: »GEJŠAc. Ab. C. Premijera. Nedelja, 14. oktobra ob 20: -GEJŠAc. Josephino Baker v Mariboru. Ena glavnih atrakcij sobotne premijere »Gejše bo vsekakor vloga Josephine, katero bo podala gdč. Starčeva v stilu slavne mulatske plesalke Jcsephine Baker, ki žanje po vseh evropskih velemestih ogromne uspehe. Sploh izgleda, da bo -sGejša« na mariborskem odru izredno uspela opereta. Prireditve in društvene vesti Vsul, a objava p od tem naslovom se rnora plalfti in sicer vrčih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Strokovno društvo javnih nameščencev in vpokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima drevi ob S običajno odborovo sejo s članskim sestankom. . Dramatično društvo »Volja« 3e je z dne li. oklobva t. 1. prostovoljno razilo. Občili zbor Glasbene šole t Kranju se bo vršil dne 16. oktobra t. 1- ob 8 zvečer v IT. a rar.r. državne gimnazije. . Slovensko lilatelistično društvo v Ljubljani. Kakor že objavljeno, se vrše vsako nedeljo od 9 naprej v Narodni kavarni nepiesiljeui sestanki filatelistov, katere prireja društvo. Opozarjajo se interesenti na to vabilo in sicer brez ozira na lo ali so člani kakega filatelističnega društva ali ne. Cerkveni vesčnlk V uršulinski cerkvi v Ljubljani bo v nedeljo, 14. oktobra blagoslovljen kip sv. Autona. Ob 4 popoldne bo pridiga, blagoslovitev kipa, rožni venec, litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Petdnevne duhovno vaje za duhovnike bodo v Domu od 21. do 27. t. m. Ker je še nekaj sob prostih, se prijavo še sprejemajo. — Vodstvo. xv.fi.3i r^rnaH^vrH -es^jr« nrur Vsevolod Ivanov: (Povest.) 8 »To je tvoia sreča, živina, da si premalo podel, a! Jaz ti pokažem častnika! Kaj te grize? Ali bi malo kruha ali mesa? Naran, ijjk Ženska prižge brljivko. Dava-Dorčži skoči na noge. Profesor izpljuva slamo in preplašen mrmra, da se oprosti. Dava-Dorčži si hitro zapne plašč, gleda v kot in reče: Ce vam ne zadostuje vaš delež kruha, ga lahko > povečamo. Če potrebujete žensko, rekel ji bom, naj se vleže k vam — saj ne razume ona ruski.: »Poberite se!« — reče tiho profesor. Takrat odpre Dava-Dorčži na stežaj vrata in gleda v niz, pod kolesa. Vojak, ki se pokrije s kožuhom, mu kriči: »Zapri, ij-ij, je že razumel. Ženska ugasne brljivlco: imajo malo petroleja, morajo štediti. Dava-Dorčži govori iz teme: »Mogoče vas zanimajo bolj slane smesmee? lotom bi vam lahko povedal sijajno zgodbo iz življenja kneza Sergeja Mihajloviča. Stranišče je velikemu knezu nadomeščalo, kakor veste, večkrat kabinet. Imel je tam knjižnico, pred vsem klasike, lahek Planino'in palestinske slike,:* v Profesor vtakne slavo v slamo. Pec smrdi po mrzlem železu. Vojaki smrčijo. >Da vas ni sram k >Tudi meni ve zdi, profesor, tla bi vendar morala najti dva izobraženca kak predmet za razgovor. Saj se potrudim vedno govoriti o vaši ruski kulturi, ne da bi omenja! naSe stepne resnice. Saj sem mislil * Veliki knez Sergej. carjev bratranec, je bil umorjen j z ročno granato v Alapajevsku nu Uralu en dan po umoru , carske rodbine v Eluiterinburtiu. dne 17. julija 191S. drugače... Kako bi vi lahko izvrstno živeli v Sibiriji ... tam imajo kruh in vso za življenje potrebno. Jaz vas ne silim v Mongolijo.« Profesor s's jezno spomni, da skrivi Dava-Dorčži pri hoji noge. Menda rad občuti, da je stepnjak.* Za-ničljivo govori o Rusih. Profesor pomisli zopet jezno in s srčno boljo: To ie vpliv revolucije. Šele po revoluciji ie pričel tako govoriti o Rusiji.« Hoče se prepričati in reče v temo: : Kje ste se učili?;. V Omski kadetnici... Na žalost so smatrali za potrebno, učiti tudi živega Buddho. Sicer sem sam to hotel in nikomur ne morem očitati. V voini nisem bil ranjen in sem tudi prostovoljec. : Ali ste imeli lastno četo? Da, na kavkaški fronti. »Zakaj peljele Buddho? : Zakrohoče se: Otvoril bom etnografski muzej v ajmaku Tu-šutu-Khanu... Vi boste ravnatelj, profesor. Raj smo podpisali pogodbo, da bomo plačali boljševikom za Buddho 500 glav živine. Nikar ne mislite, da .ie govoril narkom zastonj. Ob meji jim moramo izročiti 500 volov ... Dandanašnji morajo drago plačati barbari svoje mitnic ... Rusi so bili bolj praktični. Odvzeli so grofom palače. «ih napravili za muzeje in porabijo nepotrebno pohištvo za nacionalno politiko na Vzhodu... To je plemenito in nič ne stane. Ko gre profesor zjutraj po krop, vidi, da mu sledi mongolski vojak. Mongol se krohoče in mu gleda roke. Mongol ima kakor sablja široke in dolge ustnice. Zob|o med njimi so kakor gosi na reki. ProfcL cr vpraša, čemu ga zasleduje. Mongol mežika i n prosi, naj mu da svoj poročni prsian. Profesor se po v* n e, ne da bi prinesel krop. Df.va Dorcži posluh r-rTesorja in skomigne z rameni, potem pa * Sin stepe. ga prosi, naj mu pokaže prsian, in se čudi, zakaj ni zamenjal profesor prstana ob taki lakoti. Mongol, mu razlaga, ubil bo profesorja, če bi šel ta kam na sprehod, recimo v Čeka. Mongol je bedast, slabo razume ruski, toda so vsi pri nas tako navajeni ovadbe, da zložijo pri ovadbi ustnice na ta le način: Pokaži, Sauj-da-gou.c In San-da-gou nakremži ustnice. Profesorjeva prsa stisne težka medena bol. Ženska gre po krop. Skoči iz voza in profesor zapazi napete debele mišice njenih meč. še ta dan je iz tepluške pobegnil Mongol-vojak. Na kolodvoru v Vologdi je bilo politično zborovanje in Mongol je ostal. tam. Od kraja gleda Dava-Dorčži profesorjev plašč in prst. Na to se obrne. Ta človek je preveč razumel ruski, profesor. Bojim se, da ne bi vam to škodovalo. Preveč ve... Na vsak način ne bo vojaka nazaj. Mogoče se je prestrašil ali pa bo ovadil... čeprav ne plačajo boljše-viki ovaduhov.:: Brljivka gori vso noč: pričakujejo menda, da bodo zaprti, ali pa se bojijo, da bi pobegnil profesor. Ob vratih sedi na stolu straža. Profesor se dolgočasi. Dali so mu več kruha kakor navadno. Od kraja ni hotel jesti, potem pa je vse pojedel. Stražarjev plašč zakrije vso luč in v vozu je temno kakor ponoči. Vendar ne more profesor zaspati. Profesor Safonov misli na svoj kabinet, na letovišč v Peterhofu.* Spominja so rajne žene. Njen obraz ie plosk in nejasen kakor fotografija, dasi je živel z njo šest let. Po njeni smrti se ni mogel odločili. da bi se oženil, in vsako soboto je k njemu prišlo dekle. Včasih, posebno če je imel nujno delo, jo je naročil dvakrat na teden. Danes je sobota. Profesor hoče biti na jasnem: ali ui mislil prej na ono dekle in šele potem na ženo. 1 * Blizu Pelrograda. S' B' 5" 6J = 111 = 111 Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek 5Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase sfro-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica20in.Najmanjši zneseklODio. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu. Na, pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloze na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3*»9. Telefon stev.2328. | Gospodična išče mesta k otrokom v dobri hiši. Perfektna v nemščini in z najboljšimi referencami. — Ponudbe pod »Zanesljiv« št. 9884. Kovač - kladivar za orodje, išče stalnega mesta. - Ceni. ponudbe na upravo Slovenca pod »Kladivar« št. 9907. Šivilja sprejme vsako primerno službo. Ponudbe se prosi na upravo »Slovenca« pod šifro »Samostojna šivilja« št. 9953. Trgovski potnik ki bi poleg svojih stvari prevzel solidne čevljarske izdelke, sc sprejme. Dobra provizija. Naslov j v upr. Slov, pod št. 9905. : -----j Sobarica perfektna, solidna, se j sprejme s 1. novembrom I proti dobri plači. Ponud- ' be na Mary Galli, Novi Vrbas, Vojvodina. i Pekarski j pomočnik1 ' mešar za belo pecivo, z , dežele, se sprejme s 15. , oktobrom. Gaberje št. 88. danes posluje inseratni oddelek „S!ovenca" v svojem paviljonu poleg „Uniona" kot običajno, t. j. od 8. do 12. in od 2. do 6. Telefon 30-30 Pletiljke izurjenih, deset, sprejme takoj za stalno. — Ciril Vajt, Kranj. Samostojnega pečarja za postavljanje peči in formanie, išče Fr. Lobe, pečar, Slovenjgradec. Trgovski pomočnik- manuiakturisi. prva moč, se sprejme. Ponudbe na tvrdk o Fr. Prijatelj, Tržišče. Postrežnico izurjeno in pošteno — iščem za vsa domača dela k boljši družini z enim otrokom, - Nastop takoj. - Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9912. Pletilja se sprejme proti dobri plači s hrano in stanovanjem. Reflektira se lc na dobro in izurjeno moč. Ponudbe na upravo lista pod: »Daruvar« št. 9929. Gozdarja izprašanega, z večletno prakso v upravnem in obratnem poslovanju (žaga) za stalno samostojno službo sprejme uprava veleposestva »Haus-ampacher«, pošta Hoče pri Mariboru. ■j: :■■■>. : ■ '-jSmr:- Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine itd. po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. - Prijave samo: Kralja Petra trg 8/L, Ljubljana. Gospod ali dijak se sprejme na stanovanje. - Sv. Petra nasip št. 71/1, levo. Separirana soba lepa, čista, se odda solidnemu gospodu. - Krekova 5/1, desno, Maribor. Kmetije, mline, gostilne prodaja posredovalnica: Zagorski, Ljubljana, Miklošičeva 14. Družabnico sprejmem zaradi povečanja mlekarne in deli-katese. Potreben kapital 5—8000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro Bodoča sreča 9951. Pes se je izgubil 8 mcsecev star Dober-man, rujave barve, z znamko Lukovica 5, ki sliši na ime »Druge. Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi \ Kersnikovi ulici 7, Ljubljana. Kratki glasovir čm, vinske sode, biblio-tetska omara, pisal, miza, se proda. - Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21. Železen štedilnik dobro ohranjen, se pro- Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmani 5 kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din f- Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, Uica 82. Kočija dobro ohranjena, se poceni proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod značko »Kočija« št. 9880. Stoječa nra skoraj nova, za jedilnico, prodam. - Ponudbe pod »Ura« na upravo Slov. Vrata za garažo 3.20X3.20 m. Stiskalnico [prežo) za seno. Marmor, obdelan, za grobnico — proda F. Cvek, Kamnik.. Naznanilo preselitve Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo higienično urejeno brivnico iz Einspi-lerjeve v Gregorčičevo ul. 4. Priporočam se za mnogobrojen obisk. Postrežba točna in solidna. Langus Jaka, brivec, Konje 3 težke in 2 poltežka, za vsako delo sposobne, po nizki ceni prodam. Ogledajo se lahko vsak dan od 12. do 14. ure. Kolodvorska ul. 6, Ljubljana. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stwi trg 12 - Židovska 4. Pisalni stroj iJost«, dobro ohranjen, poceni proda Dergas v Mariboru, Koroška 8. Preselitveno naznanilo Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj brivski in dam-ski česalni salon iz Gregorčičeve v Igriško ulico Zagotavljam točno postrežbo ter se priporočam. — Jakob Hočevar, brivec. Več hrastovih sodov starih, od 300 do 500 1, za takojšnjo uporabo, prodam. - Ignacij Oblak, sodar, Vrhnika 3. BOSI; Štedilnik se proda. - Poizve se v da. — Zaloška cesta 3. lekarni Hočevar (Šiška), Gostilna pri Mullerju ; za Bežigradom — vabi J cenjene goste na poskuš-njo nove pristne Portugalke in na domače krvave in mesene klobase. Šivilja izurjena - za obleke in perilo, gre šivat na dom. Dnevno 30 Din in hrana. Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 9914. Stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje (tudi 1 sobo in kuhinjo), išče s 1. novembrom v bližini Kongresnega trga boljša in mirna družina (3 osebe). Plačam tudi za več let naprej. Dopise poslati do 15. t. m. pod šifro »Mirna družina treh članov« št. 9901 na upravo lista. Sobo išče gospodična v bližini Tabora ali sv. Petra. - Ponudbe na upravo Sloven. pod šifro »Mirna 9885.« »Ki®*«!'.!' , , iS mm.: 6>§eni€no mofto " >> >ljSib mlinov nudi najin e veletrgovin« /.Itn in mlovskiti izdelkov i umu Mubssasia Hesljeva cesta 21. Darujte Podpornemu društvu slepih, LJubljana, "'ollova ulica it. 121 Suhe gobe p I aru e najvišje M. GERŠAK & C0. Liubljann, Prečna ulica 4 (poleg mestne ljudske kopeli). - Telefon 2329. femine v različnih vzorcih, po 550. 600 in 680 Din. oto-n.anska pregriniala, mo-drocc itd kupite najboljše. - Rudolf SEVER, tapetništvo, Marijin trg 2. Pazite na obleke ker si veliko voliko lahko prihranite, če jo daste čistiti in barvati v kemično pralnico, kjer je cena nalnižjn in najbolj solidna postrežba. Anion Poc l..'ul>) ann Selent.urgova ullcn 4. Tovarna: VIO-GLINOEl Živinski sejem. Na dan sv. Terezije 15, oktobra sc bo vršil pri Sv. Lovrencu na Pohorju tretji in zadnji živinski sejem v tem letu za konje, govedo in drobnico. — Vabijo se kupci in prodajalci. šola za lam po Berlitzovi metodi Francoščino, aneloSčIno, ItalljanSčIno. nemščino 1.1, d. poučujejo samo Izprašani profesorji dotičnih dežel in sicer edinole v njih materinščini. Pojasnila in priglasitve: vsak dan od 10- dopoldne do 9. jrvefer- Kralja Pelra frg 8/1. Pridobivajte novih Zahaf rab! napredni radio amater mm Ker so te cevi z ozirom na današnje stanje znanosti in tehnike najpopolnejše in najtrpežnejše! Kako se prepričate o tem. ia fiislsrsm iarliii u za Vaš aparat najboljše ? Prinesite aparat k eni izmed podpisanih tvrdk. če bi bilo to združeno s težkočami, pošljite radio-trgovini stikalno skalo svojega aparata ali pa pišite, za kakšen namen želite uporabljati cevi. Tungsram sortam cevi Vas presenetijo s; fako močnim ln Cistfm taom, im si boljše nisie mogli predstavila!!. FRANC BAR, LJUBLJANA, Mestni trg 5 RADIO LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 5 RADIO VAL, LJUBLJANA, Kongresni trg 3 SLAVO K0LAR, LJUBLJANA, Dunajska cesta 22 A. VERBAJS, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 13 IVAN BOGATAJ, LJUBLJANA, Kongresni trg 19 KAROL FLORJANČIČ, CELJE, Cankarjeva cesta 2 JOSIP WIPPLINGER, MARIBOR, Jurčičeva ulica 6 RADIO STARKEL, MARIBOR, Trg Svobode 6 JOSIP OGRIŽEK, NOVOMESTO JAKOB KLENOVŠEK, TRBOVLJE v katerem je bila dosedaj elektrarna, v najboljšem stanju, z vpeljanim električnim vodom, pripravno za vsako podjetje, ležečo ob glavni cesti v bližini glavnega kolodvora, proda mestna občina Ljutomer, • Natančnejši podatki in cena se izvesta v občinski pisarni v Ljutomeru. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. N0DI PO IZRBDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA UlJCA o II. NADSTROPJE VACLUV SCHR LASTNA IZDELOVALNI CA GODBENIK INSTRUMENTOV Specialna trgovina za jvgfMSž&s. Popravila vseh vrst go- godala vseb vrst in am^r^mIS^PfliaS dal se izvršujejo točno godalnih potrebščin. Tt* strogo strokovnjaško strun itd. Tasar jn p0cenj SPEtlJALiST 2A MEDENA GODBENA GLfcSBsS.a 5ast?:a izdelovalnica CEUE, KRALJA PETRA 14 ■-'/.i'- -..... .. Za obisk zasebnikov v malih krajih iščemo za Slovenijo 0 » 00 Predmet nudi možnost lepega zaslužka in je neobhodno potreben v krajih, kjer ni električ. razsvetljave, in se torej lahko proda. —- Znanje slovenščine in nemščine je predpogoj. — Interesentom, ki razpolagajo z dobrimi referencami in morejo za vzorčno zbirko položiti 1000 Din varščine, se dovoli predujeir na potnino. - Ponudbe na »BARZEL« d, d. SUBOTICA. POZOR I Tvrcika POZOR! je otvorila na Sv. Petra cesti štev. 44, svoj i M i nseri irajte v »aiovencu I stoječ, iglast, nad 800 kubičnih metrov, se proda ofertnim polom. - Ponudbe do 25. oktobra 1928 na prisilnega upravniga Franja Krajnc - Gornji grad. ORIJENTALNI 7. veliko zalogo vsakovrstnih ročnih del, rezbarskih izdelkov in antikvitet Orijenta. Ne zamudite ogledati si največje skladišče perzijskih preprog v Jngos ariji, kjer so na izbiro najlepši pirotski, bosanski, zenički. srbski tna-cedonski in angorski vzorci. — Ogled je brezobvezen. T»rdka sprejem« v popravilo poškodovane perzijske preproge, ld jih s pristno per/ljsko volno popravijo strokovno izvežoane delavke iz Perzije. Ifttoiako z-»inen'ava preproge, ozir. 'ih vzame v protračun. Sprejema naročila in 'laje pojasnila za pravilno čiščonjo perzijskih preprog ter za obvarovanje Istih pred molji. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Karel Ceč. 1 zda ja teli. dr. L't. K olotos, Urednik; Franu lerseglavi