STRIC MATIC s košem novic
Dne 9. januurja t. 1. je poteklo 80 let, kar se jc rodil v Globokem pri Rimskih Toplicah pesnik Anton Aškerc. Aškere je po dovršenih Študtjah služboval kot du-hovnik v raznih krajih mariburskc škofije.
Zgodaj je stopil v pokoj In prevzcl nato službo mestncga arhivarja v Ljubljani. Mnogu jc popotoval, Umrl je leta 1912-Aškcrc je imel izreden dar zn pripovedno pesništvo. Snov je zajemal pogosto iz do-mnče prcteklosti in sodohnosti. Rad je ob-ravnaval razna življenjska vprHŠanja. Izmed pesnikovib knjig. ki jih jc lepo Sterilo, je poscbno znamenita zbirka "Baladc in ro-mance«.                   ,
Najiuanjši človelc na svetu je Ameri-kaaec Vernan Kitter. Star >e 21 let, visok 55 cm, tehta, pa 8 kilcgraraov. Te dni so ga ohčudovali na pariikih ulicah.
NajveČia tovarna avtomobilov na svetu )e Opelova tovarna v Nemtiji. V njej je staino zaposleuth 20-000 delavcev. Lani je tuvarna izdclaia  100.000 avtomobilov.
Najtožji čK^ek na svetu je Dick Haro: tehta 285 kikjgramov. Ondftn je povzročil veliko senzacijo na londcmski razstavi nc-oonnalno razvitih Ijudi knt nasprotje neke 25 ietne fjospe, ki je tehtafa samn 15 kg in bila visoka le 67 cm.
Angleščino kot obvczni učni jezik bo-do uvedli na vseh srednjih šolah v Nem-čiji. FranccšČina pa bo neobvezoa. Z uCe-njem angleSčine hodo priceli že v 4. raz-redu osnoTrie šole.
*
Ejjiptovske piramide bodo odslej pono-či raasvetljene z več tisoč ctektrif-!— '" ' čicamj in veHkimi reflektorji.
Predmet o lepem vedenju so pred kim uvedli v madžarske šole. Razrednikl učenccm vsak teden eno uro predava! c. pera vedenju dcma, v šoli in na iiKci. 1
Dne 6. marca t. 1. smo slavili rojstno I letnico književDika Josipa Stritarja. S tur je bil dotna v Podsmreki pri Velt Laščah. Ko je dovcJil dunajsko vseuciliS. je bil dolga leta domači učitelj v bogatL rodbinah. Pri tem si je pridobil vfsoko iar-obrazbo, ki jo je spopolnil % daljšimt po- ' tovanji. Pozneje je bil gimnazijski profesor na Dunaju, kjer je prcbil skoraj vsa moška lcta. Umrl je leta 1923. v Rogaški Sktini. Kot izvrsten poznnvalcc svetovne književ-nosti je mnogo pripomojjel k razvojn na-Šega alovstva. S svojo oceno Prešeruovega dtla je odkril Prešernovo veličino. Stritar je spesnil mnogo lepih pesmi in spisal več pripovednih spisov in tjiednii^kih prizorov.
Pisal je v uglajenem, zvočneni jcziku. Ve-Hke zasluge si je pridobil s tem, da je usta-novil in izdajal kposlovni list »Zvon«. — Stritar je spisal tudi vd knjig za mtadino (»Pod Upo«, »Jagode«, w2imski vtče^t* »LeŠniki«).