gojena olačana v gotovini._ Maribor, pe?c!i 5. novembra 1937 Štev. 252. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Crajski irg 7 t Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Polomiia v Brusliu BRUSELJ, 5. novembra. Zunanja ministra Eden in Delbos sta sinoči odpotovala iz Bruslja. Politični krogi sodijo spričo tega, da se je konferenca po dobrih 24 urah zaključila z neuspehom. Nekateri celo menijo, da ne bo prišlo niti dio zaključne seje konference, ker ni verjetno, da se bosta Eden in Delbos v okviru te konference še kedaj sestala z Davisom. Po poročilu iz Tokia je Japonska odklonila tudi drugo vabilo na konferenco devetih sil v Bruslju. Japonci utemeljujejo odklonitev s temi razlogi: 1. Bruseljska konferenca je samo nekakšna konferenca med petimi državami, to je Veliko Britanijo, Francijo, USA, Italijo in Sovjetsko Rusijo. 2. Japonska vztraja na tem, da se pričnejo neposredni razgovori med Kitajsko in Japonsko, kar bo najbolj v skladu z razmerami in dogodki. 3. Intervencije drugih držav bi mogle položaj samo poslabšati. Omenjena službena izjava japonske vlade je napravila v Bruslju zelo neugoden vtčs in izzvala splošno sodbo, da je akcija velikih sil za ureditev spora na Dolnjem vzhodu propadla. Konferenca se bo iz taktičnih ozirov za enkrat formalno le prekinila vendar je malo upanja, da bi rodila katerekoli pozitivne uspehe. Hitovi umf® mm m vsaka tena Generacija Pilsudski-jevih „polkovnikov“ . Niti v eni povojni državi niso bivši bo-j‘3vniki uživalci -zmage v toliki meri kot n'a Poljskem. Nekdanji gimnazijci in vi-sokošolci vladajo danes to državo v smi-s'u genija maršala Pilsudskega, ki jim je v02pil svoje ideale in voljo kot barcem leSijonarjem za svobodno Poljsko. Pilsudski je mrtev, ni pa mrtev duh tega ‘javanskega aristokrata in socialista vse ■dotlej, dokler ni osvobodil svoje zemlje. Svoje sposobnosti je moral preskušati v raznih življenjsko zelo nevarnih situaciji, kamor so ga' potisnile njegove revo-j^cijonarne ideje, ki jim ni kumovala nobena od mogočnih držav — Rusija in I Nemčija. Caristični Rusiji je bil prav tako ’ nevaren kot Ljenin ali sedanji ruski dik-totor Stalin in ni v svojem revolucijo-narnem pogovoru poznal nikakih zaprek: Ce je v Tiflizu napadel in okradel poštni vlak revolucijonar — drug Josip — se-‘Janji Stalin, je na enak način dospel do dveh milijonov rubljev tudi Pilsudski, ki Je za svoj pokret potreboval denar. Nit; zapori v Sibiriji in zasledovanja niso pre Sečila njegovega vztrajnega delovanja Proti carističnemu absolutizmu. Ob izbruhu vojne je socijalizmu — ki jttu je bil -naklonjen le kot edini delazmo-Z!,i sili v carski Rusiji — obrnil hrbet in ustvaril nacionalistično legijo, s čemer Pa se je zameril Nemčiji, ki ga je 1. 1916. vtaknila v magdeburško ječo. Šele leta ko je Pilsudski prevzel usodo Poljske v svoje roke, se je videlo, kako nevarna je bila ta legija nemški državi, ozi-r°nia kako močna osebnost je bil njen ^stvaritelj. Ko je Pilsudski postal 1. 1926. neomejen vladar, je vozil usodo Polske sam; (er so ministri z Beckom vred često izgubili živce, je padlo vse na njegova pleta. Danes vladajo borci iz prve njegove J^Sije, kjer so se udejstvovali v lastnosti ^astnikov. Vsa ministrstva so v rokah ”Ivših njegovih »polkovnikov«; od generala Rydz-Smiglyja, sedanjega poljskega ^'Ktatorja in osvojitelja Kijeva 1. 1921. zunanjega ministra Becka — vsi so ^■li njegovi tovariši v legiji. Polkovnik ' 0sip Beck se je kot mlad. Študent agronomije na Dunaju vpisal v legijo, bil 'Isudskijev krilni pobočnik in postal nje j v ljubimec. 2. novembra je prešlo pet . • odkar krmari kot poljski zunanji mi-,uster, kar je na evropskih tleh redkost J1 na Poljskem, kjer so se vlade v tem asu že čestokrat menjale, pa edinstven Primer. Za to svojo politično srečo se ima Beck -aivaliti strogo doslednemu uvaževanju ‘‘^dskijevih zunanjepolitičnih načel, ki D — kot je nedavno povdaril državni edsednik Moscicki — izkazala za polj-_ ? državo pravilna. Osnovno načelo 'Kojnega maršala je bilo: Poljska se in°M ^ t‘r^ava tnec* velesilama Rusijo tra err,čij° pred vsem do skrajnosti 'no-jat n,.e okrepiti, a istočasno težiti za pri-pj. pkimi odnošajj s tema državama, nji cenier naj skrbi za ravnovesje med gjma- Končno mora utrditi $voje stali-' ® v zvezi s Francijo in Rumunijo. Be Pravca se dosledno drži minister zun -k' -ic ua ta na^'n osigural poljski v Politiki njeno stalnost. Po njego- 0s. Prepričanju je prijateljsko razmerje ' ova miroljubne politike. Zato tudi ce- skle^'10^ ^'r^1 Pogodb, saj je tudion ■ n,l tako nenapadalno pogodbo z Ru-' v.'n Nemčijo. vidim'1^ Poljska zunanje politike se je ° izražal, ko se je svet razklal na BRUSELJ, 5. novembra. Veliko pozornost je zbudil govor kitajskega delegata na konferenci devetih sil, ki je v svojem poldrugournem govoru dejal, da so Japonci v trimesečni vojni s Kitajsko zasedli ozemlje, ki meri 1,114.000 kvadr. km, kjer prebiva 75 milijonov ljudi. Na kitajskih tleh stoji pet japonskih armad in je bilo 62 kitajskih mest spremenjenih v razvaline. To je bilanca japonskega napada na Kitajsko. Kitajski delegat Koo je ob koncu svojega govora dejal, da se bo Kitajska borjla, dokler bo napad trajal. Miru za vsako ceno Kitajska noče. BRUSELJ, 5. novembra. Ob priliki raz govorov med Edenom jn Delbosom je bi- lo govora tudi o kolonijah, ker sta tako Francija, kakor tudi Anglija pripravljeni podpirati i v nadalje politiko pomirjenja in končnega sporazuma z Nemčijo in Italijo. To pa tem bolj v tem primeru, če se gre za očuvanje in zajamčenje miru. Anglija vstraja na stališču, da se koionijalni problem poveže z vprašanji srednje in jugovzhodne Evrope. Nekateri listi prinašajo v svojih jutranjih izdajah vest, da bi bila zapadna demokracija pripravljena, da gre Nemčiji na roko, to pa samo do gotovih mej in s posebnim ozirom napram angleškim dominionom ter pod pogojem, LONDON, 5. novemb. »United Press« poroča, da je vojvoda Albe, ki je nesluž-beni zastopnik generala Franca v Londonu, izjavil angleški vladi, da bodo v slučaju, ako prizna Anglija generala Franca de faeto prišli na vlado ne fašistični, marveč monarhistični elementi. BRUSELJ, 5. novembra. Neki član angleške delegacije je izjavil ameriškim novinarjem, da je general Franco kot bodoči šef španske vlade ponudil Angliji trajen prijateljski pakt. sličen angleško-portugalskemu paktu. dva sovražna si ideološka tabora: v fašistično in komunistično ideologijo: s svojim odklonilnim stališčem napram ene mu ali drugemu, z izrecnim stališčem, da ne dovoljuje čez svoje ozemlje nobenih vojnih pohodov in z dokazi, da niso njene simpatije s to ali ono državo v zvezi z enim ali drugim od novih svetovnih narodov — kratko: z napravo nevtralnega pasa čez Rumunijo do črnega morja je vzhodnemu delu Evrope Kitajska ne bo prosila za mir in ga tudi odklanja. Kitajska sprejema mir le pod pogojem, če se ji zavaruje najsvetejše dobrine. TOKIO, 5. novembra. List :Mijako Šin-bun« piše, da bo mikadov glavni štab šele tedaj stopil v akcijo, kadar bi postalo povsem nedvoumno, da so ostale države pripravljene dejansko podpreti Kitajsko. V tem primeru bi seveda Japonska takoj napovedala Kitajski vojno z uradnim ultimatom, po katerem bi smatrala vse države, ki bi. se zavzemale za Kitajsko ali jo kakorkoli podpirale, za sovražnike. da se Nemčija odreče vsake politične propagande v Srednji Evropi, zlasti v Če škoslovaški, Avstriji in Madžarski. Zdi se, da bo to stremljenje zapadne demokracije podpirala tudi Italija, čeravno bi izglodalo to kot nekaj nemogočega in neverjetnega, saj je tudi Italija željna, da zaščiti svoje interese v Srednji in Južni Evropi, kjer se njeni interesi križajo z nemškimi. V zvezi z razgovori med Edenom, Delbosom in Normanom Davisom, se razpravlja o možnosti ustvaritve nove politične osi Pariz - London - Wash-ington kot protiutež osišča Rim - Ber- LONDON, 5. novembra. Havas noro-ča: Službeni '-rogi v Saiamanci pripisujejo veliko važnost britanski odločitvi in smatrajo, da čaka veliko število držav na korak Velike Britanije. Nedavna zmaga na severni fronti je izzvala v Londonu vtis, da je končna zmaga frankovcev zasigurana. V zvezi z glasovi o imenovanju diplomatičnih zastopnikov Velike Britanije v Francovi Španiji piše »Daily Herald«, da je gotovo, da se je Velika Britanija odločila priznati vlado generala Franca. zagotovljen mir. Minister Beck je realen politik, ki ima izredno razvit smisel za dejansko stanje. Eno njegovih načel se glasi: Politika Poljske se mora prilagoditi sredstvom, s katerimi ona razpolaga. Zato naj se ne meša v stvari, ki se je ne tičejo. Danes je Poljska uverjena, da ji je ta politika prihranila razočaranja in utrdila osnove njene- varnosti. PMe&lu Lepo življenje Ped tem naslovom piše »Slov. beseda« v št. 40: »Leipo življenje. Dr. Stojadinovič dne 24. oktobra 1937 na kongresu mladine JRZ v Beogradu: »Želel bi, da vsa država občuti, kako se pri nas lepo iu koristno žrivi in dela.« Zadoščenje »•Kmetski list« poroča v št. 43: »Lojalno pa posebej priznavamo, da nas kot opozicijsko skupimo posebno veseli odločna beseda predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča, ki je jasno in nedvoumno izpovedal načelo državnega in narodnega edimstva. S tem je potrdil naše stališče in obsodil vse one, brez ozira na stranko in smer, ki so nas zaradi tega preklinjali. V tem potrdilu in v tei obsodbi pa vidimo zadoščenje, na katero smo lahko .ponosni. 10:1 »Slcv. beseda« poroča v št. 40: »Velike oči. »Slovenec« je objavil o beograjskem kongresu mladine JRZ precej obširno poročilo, ki pa je bHo v marsičem močno pretirano. Gospodje okrog tega slovenskega službenega glasila JRZ so pač dosledni v načinu svojega prislovičnega pisanja. Pisali so, da se je kongresa udeležilo okrog 30.000 omladincev, pomešanih s slovenskimi fanti in slovenskimi dekleti v njihovih slikovitih krojih najnovejšega vzorca. Imeli pa so smolo. V Ljubljano prihaja namreč v znatni mno žini tudi beograjski tisk. »Politika« je objavila fotografični posnetek nedeljskega mladinskega zborovanja JRZ in s te slike se točno spozna, da vseli udeležencev ni moglo biti dosti čez 3.000. Za oči, ki vidijo svoje udarne vrste povečane v razmerju 10 proti 1, pomeni to že prav hudo napako...« Zajci v satane »■Kmečki list« piše v št. 43: »Politična načelnost. Če se smatraš za političnega osla in ne veš, kaj pomeni beseda načelnost in doslednost, Dotem ti priporočam, da greš peš ali z vlakom do vaškega mežnarja si pri njem izposodiš gosposki kmetski list »Domoljub« št. 42 z dne 20. oktobra 1937, ki te pouči na prvi strani v tretjem stolpcu o politični načelnosti in doslednosti s takimle ženfom: »Če je penzijoniranih 50 slovenskih uči teljev, nastavimo na ta izpraznjena mesta 30 Srbov, 15 Hrvatov in 5 Slovencev, tako da je danes pri nas že skoraj 300 razredov brez učiteljev, d očim strada na stotine učiteljic' brez posla. Podobno bi lahko naštevali še naprej. Tako izgledajo torej Kramer-Pueljeva načela o bratstvu in »uedinjenju« v dejanjih, zato ni čudno, če se Slovenci z vso silo upiramo takemu »jugoslovanstvu« že nad petnajst let ter ne bomo odjeaijali, dokler ga ne pomedemo. Bistveni del političnih načel je torej ta, da so v skladu tudi z dejanji. Načela morajo biti vedno enaka, kadar smo v opoziciji ali v vladi, enaka za občino, banovino ali za vso državo, enaka morajo veljati za Jugoslavijo, kakor za Avstrijo. Ako smo stali na demokratičnem stališču za časa Živkoviče-ve diktature, ne smemo, ako smo res načelni, tajiti demokratičnih načel danes in ne moremo odobravati diktature nikjer.« če ni to načelno in demokratično, naj se spremenijo zajci v satane!« 1&rt K L K L* M Al, IrVvrfVviraiPlfoP lin - Tokio. ft&ktti kudi Ato&ftiii i&Mžh m v W VIFIPVPP 0 WWWmO>VrffV alf” ■•VrftiIrlJFlfVPv?* vr uald! Pri naimiaiši planinski postojanki na Pohoriu »Senjorjev dom« (1522 m) na Ribniškem sedlu pomeni prvi korak v prizadevanju, da se odpre Zapadno Pohorje turizmu, tujskemu prometu, zlasti pa zimskemu športu. Dr. Brencetova pot, tako imenovana po ustanovitelju podružnic SPD v Mariboru, je prva odprta pot iz Vzhodnega Pohorja tjakaj do Velike Kope (1542 m), pod katero bo na takozvanem Pun-gratu ali Velikem sedlu (1377 m) v nedeljo otvorjena najmlajša planinska postojanka na Pohorju. Že 1. 1934. je podružnica SPD v Slovenjgradcu na Kremžarjevem vrhu (1164 m) zgradila planinsko kočo, ki je bila kot oporišče za turiste in smučarje v Zapaduem Pohorju nujno potrebna. Toda razdalje med »Senjorje-vim domom« in -kočo na Kremžarjevem vrhu je bila še vedno prevelika; potreba po novi vmesni koči blizu Velike Kope je rasla od dne do dne; zahtevali so jo poletni izletniki, zlasti oni, ki jim je bila Velika Kopa, najlepša gora v Pohorju, tudi največja privlačnost; posebno pa so v tem predelu pogrešali oporišča in zavetišča smučarji, ki so z Velike Kope hoteli po najkrajši poti v dolino k železnici v Dovje v Mislinjski dolini. V tem leži pomen in važnost nove planinske postojanke pod Veliko Kopo na Pungratu. Pungrat ali Veliko sedlo je zelo važen prehod preko glavnega pohorskega greben« med ploščatim in planjastim Črnim vrhom (1543 m), najvišjo vzpetino celega Pohorja, ter med stožčasto Veliko Kopo, ki je samo za en meter nižja.od Črnega vrha. Tako Črni vrh kakor Velika Kopa sta gola, pokrita samo z rušjem, s planinskimi travniki in s posameznimi ■drevesi, ki med njimi uspeva bujno netečje. Prelaz Pungrat sam pa, podoben širokim vratom, ki skozi nje vodi pot od Drave do Mislinje, je okrašen z lepimi in pestrimi skupinami listnatega in iglastega drevja, tako da nosi upravičeno značilno ime, ki je nastalo iz nemškega Baumgarten = Pungrat, kar pomeni sadonosnik. Tod mimo je šla takozvana Cojzarica, pot, po kateri so iz rudnikov na severni strani Kope vozili rudo v splavih do Mislinje. Na te čase še spominja ime »Berghaus« in »Pri baronu«, ki sta še danes doma blizu Sv. Volbenka, spominjajoč na rudarsko hišo in na barona Cojza. S Pun-2rata na Veliko Kopo je samo kakih 20 minut; pot vodi po travnikih mimo grmovja in dolgih vrst jerebik precej strmo navzgor. Vrhnja planja Kope same pa nudi krasen razgled in pogled Črez celo Pohorje tja do mariborskega Sv. Bolfenka, črez Slov. gorice, črez Koroško in Štajersko do Velikega Kleka in do gornje-štajerskih velikanov, črez vzho-dne in za-padne Karavanke, črej Savinjske Alpe, ■;rez Savinjsko, Mislinjsko in Dravsko dolino. Med Veliko in Malo Kopo se razprostira lahno upognjen zelen travnik, ki se spomladi blišči v živih in pestrih barvah dišečih planinskih cvetlic. »Na jezerci« se imenuje med domačim ljudstvom to krasno plesišče ruševcev, teh najlepših ptičev na Pohorju. Tu je nekoč bival Jezernik, ki-je s svojim jezerom pred zvone-njem v cerkvi sv. Uršule na Plešivcu pri- bežal na Pohorje. Ker pa ga je tudi še tukaj motilo zvonenje od bližnjega Sv. Primoža, Sv. Antona in Sv.Volbenka, je odhitel z jezerom na zapadno polico Jezerskega vrha, kjer biva še sedaj v tako-zvanih Ribniških jezerih. Pod golo planjo in pod golimi pobočji Velike in Male Kope stoje krasni gozdovi ter se nižajo proti Mislinjski in Dravski dolini. Pod vrhom Kope v smeri proti Slovenjgradcu. izvira studenec Porodnica, najvišji na Pohorju, o katerem trdijo, da njegova voda olajša porodne bolečine. Ob poteh, ki vodijo na severni strani po Veliki in Mali Kopi, srečaš »Mrdanovo tablo«, spomin na žalosten dogodek. Mrdan je bil lovski čuvaj, ki je nosil za klobukom krivce od ruševca. Sem gori je nekoč pripeljal gosposkega lovca iz Marenberga na lov na pojočega ruševca. Ko se je še komaj danilo, prežita lovec in čuvaj vsak zase v primerni razdalji na petelina. Gosposki lovec zapazi v daljavi ruševčeve krivce, ustreli in zadene s kroglo smrtno čuvaja Mrdana. Sredi nižje ležečega bukovja so na križpotu postavili lovci sv. Hubertu na čast lično zidano znamenje v ta krasni raj pohorskih lovcev in pohorske divjadi, med katero zaslediš v takozvanih Drčah ne severnem pobočju Kope tudi gamse. Velika Kopa je najlepša gora v Pohorju. Po somernosti .gradbe je tudi Jezerski vrli ne prekaša. Najsijajnejša se ti prikaže, če jo gledaš po zimi, ker vsa leskeče v svežem snegu, z Jezerskega vrha ali z razglednika na Reškem vrhu. Tedaj iz-gleda kakor strma, visoka, stožčasta gora sredi Apneniških Alp. Takozvana »Jezerca« pred njo in Malo Kopo se imenuje tudi Vedinkna, t. j. Opoldanka, ker tu na Ribničane baš opoldne stoji sonce. Markirane poti vodijo na Kopo in preko nje in ta- ko tudi do nove koče na Pungartu z vseh strani; iz Dravske doline od postaj Brezno Ribnica, Vuhred in Vuzenica; vendar; je to najbližja pot doPungarta iz Vuhreda mimo Sv. Volbenka; in Mislinjske doline je najbližja pot iz Dovž; poti pa vodijo do nove koče tudi z vseh drugih železniških postaj v dolini. Najlepša pot na Pungrat pa je poleg one s Kremžarjevega vrha, ki vodi tjakaj z Rogle mimo »Seniorjevega doma« in »Cerkvice« črez Črni vrh. Ta pot nudi po zimi tako edinstveno smučišče, sončno, razgledno, vedro v nižini okoli 1500 m, kakršnega naša država nima kmalu kje. Baš zaradi teh smučišč, ki imajo zadostno snega tudi, ko v dolini že cveto črešnje, je zaslovelo Zapadno Pohorje in nova koča na Pungartu pod Veliko Kopo bo še bolj ko za poletne izletnike in letoviščarje za smučarje neprecenljive vrednosti. Mislinjska podružnica SPD v Slovenjgradcu, ki je razen karavanskega Plešivca tudi pohorsko ■Kopo in nieno zeleno kraljestvo vzela v svoj delokrog in tu postavila v treh letih dve lepi planinski koči, zasluži pohvalo iri priznanje vseh ljubiteljev našega lepega Pohorja. Zapadno Pohorje pred desetimi leti še Mariborčanom neznano, ima sedaj tri ponosne planinske postojanke v krasnih razglednih legah in znova vabi tudi one, ki ga do sedaj še niso videli. Kdor bo ob otvoritvi koče na Pungartu na Zapadno Pohorje napravi: svoj prvi izlet z avtom do Ribnice, potem peš na Seniorjev dom; bo tu prenočil, zjutraj šel preko Črnega vrha na Pungrat, potem pa po otvoritvi koče v Mislinjsko dolino v Dovže ali Slovenj-gradec, ta se gotovo še povrne in pril pelje s sabo še druge! D r. F r. M i š ič. Umm veste "KRALJICA MARIJA ZOPET V BEO GRADU. J Sinoči se je vrnila iz Romunije Nj. v kraljica Marija s svojo sestro romuiu'-> princeso Elizabeta in svojini stricem princem Hohenzollernskim. Našo kraljico in oba visoka gosta je na postaji spreje Nj; kr. Vis. knez namestnik Pa vi c ovira s tem učiteljsko dejavnost. Posledica je: slabi uspehi. Torej je treba o*"1" zidati šolo. Vsa ta javna dela so na občinskih ramenih s 300 brezposelnimi liU“' mi- ' i Si Zanimivo :e tudi .pcgledaH štev ato Današnja sfu:b iška občina 'mn f-0>! !®' Od teli ie ,'j i v rokah cforlfl k"v <« l>* govce", ki jim poleg 15% zaslt-’?!^ ' trgovini oz. v obrti prinašajo prav '"'£ denarce ob koncu meseca. M, pt nesi hišni posestnik ima 18 stranK. Ako doj31 približno od vsake stranke s kuhinjo *i> sobo okoli 300 din, znaša ob koncu meseca to 5400 din. S tem zaslužkom si že lahko ustvari marljivi posestnik prav lepo eksistenco. 62% hiš pa je v delavski obla* stl. Čitatelju se bo zdelo to kaj čudno. Seveda je to zopet drugo vprašanje, ki ž3 ie pač treba rešiti v prihodnje, saj inte* resira vsakogar, od kod taka bodočnos* pri majhni plači. Občina je v delavskih rokah. V občinskem ansamblu je 23 mož izven strank in le eden v JRZ. Opozicijo tvori večino«^ »Društvo hišnih posestnikov« s 50 članu ki dela občinskim možem veliko pregla* vic. Vsako leto prihaja po več protestov nroti proračunu. Zornik. OkoOski Se s Studenška vpraiania O tem in onem — 62 % hiš v rokah delavcev Otroška igrišča, elektrifikacija in drugo Mesto Maribor, ki ima 800 brezposelnih, je prejelo iz banovinskega bednost-nega fonda za javna dela 1 milij. din. Studenci z 300 brezposelnimi ljudmi pa so prejeli neugodno rešeno prošnjo. Zakaj? Občina sama popravlja zrušeno cesto na Obrežni poti in je prva etapa stala 50 tisoč din. Ostali dve še čakata na rešitev. Nove ulice, katere spajajo in še bodo spajale center z radvanjsko okolico, so porastle s travo in so posute z debelim kamenjem, torej je nujno potrebno, da jih uredijo. Gradbeni pas, ki se razprostira od centra pa tja do Pekrske Kalvarije, je zaščiten, kar seveda ovira gradbeno delavnost. Zelo potrebna je ureditev župnije. Stara, nizka podrtija, ki služi za na-lepljenje letakov, se bo odstranila, kakor tudi plot na vzhodni strani cerkve. Prostor se bo splaniral in -uredil v primeren trg, ki bo krasil cerkev, kakor tudi nieno okolico. Vso to delo ima občina v svo- jem programu, rešitev pa je odvisna od stavljenega brezobrestnega posojila. Spričo naraščanja prebivalstva je nujna zahteva zgraditi otroška igrišča, saj šteje kraj 600 otrok, ki postopajo po cestah, se igrajo'z njim najljubšo igračko — s prahom in blatom, in s tem ovirajo promet. Ker se pa poleti dvigujejo nad cestami oblaki prahu, si je nadjala občina nalogo, da prepreči te pojave s tem, da si nabavi električno črpalko, ki naj bi črpala vodo iz Drave. Debatirajo pa ob-činskj možje tudi glede nabave občinske tehtnice, na kateri se bo tehtala le lastna živina. Električno omrežje je doslej že precej izvedeno po jglavnih ulicah. So pa zakotne ulice, predvsem nove, kjer je nuj no potrebna ureditev javne razsvetljave. — Obe šol; sta prenapolnjeni, tako, da hodi 30 otrok na ruško pomožno šolo v Maribor. V prvem razredu je nad 50 otrok, kar seveda ne bi smelo biti, ker Akademija sokolske dece v Studencih Sokolska deca y- Studencih je priredil*1 v soboto dne 30. in nedeljo 31. oktobra, kakor vsako leto, svojo akademijo pod vodstvom svojih vaditeljev in br. Škilana. Po uvodni besedi sokoliča je pričela deca z. izvajanjem svojega programa 2 učinkovito zborno deklamacijo »Za sokolskim praporom«. Ženska deca II. oddelka je prav čedno in skladno izvajala vaja z venčki. Zbor sokoličev je troglas-110 zapel »Srečali srno mravljo«. Deca IH-oddelka je pokazala prav težavne raznoterosti, kakor prevale, prevrate, premete, mostove in skoke letno. Videli smo, da i6 potreba, da se prične z vadbo raznotero* sti, ki se v zadnjem času mnogokrat vpte* tajo v tekmovalne vaje že pri deci, se jih lažje nauči, kakor odrastli. Zbor malih studenških harmonikarjev (9 po številu), ki ji'h vadi br. Matjašič, je zaigral nekaj poskočnih. Na splošno željo so morali k programu še nekaj dodati. Po odr moru so igrali Ribičičevo dvodejanko »Škratje«. Mično pravljično igrico s Pet* jem so igrali prav dobro. Obisk je b“ obakrat dober. V nedeljo zvečer so pn* sostvovali akademiji tudi načelniki in načelnice sokolskih društev Mariborske sokolske župe, ki so se mudili v pretečenih praznikih na tridnevnem delovnem se* stanku. Starši, ki so po večini prisostvovali akademiji so bili prav zadovoljni z uspehi in se lahko prepričali, da je studenška sokolska deca v dobrih rokah Doktor pa se ba pričel smejati in dejal: »No, dobro, dobro... Razumem že! Samo, škoda je, da si pijanec! ...« — »Jaz, ljuba stara, vem, kako je treba govoriti z gospodom. Ni takega gospoda, da bi se ne znal z njim pogovoriti. Olikan moraš biti, poznati — takt... Daj Bog, da ne izgubimo poti. Poglej, kako goni snežinke! Moje oči so polne snega!« Strugar je mrmral in govoril brez pre-stanka. Nehote je gonil jezik, da bi nekoliko omamil težko čuvstvo, ki ga je obdajalo. Imel je mnogo besed »v ustih, še več pa misli in vprašanj v glavi. Nesreča ga je udarila v trenutku, ko ni ne slutil, ne mislil, ne se zavedel in ne razumel. Do tedaj je živel mirno, vse je šlo po navadnem tiru, v omamni pozabi je preživljal svoje dni, brez žalosti in veselja, sedaj pa je naenkrat začutil duševno bolest. Brezskrbni lenuh in pijanec seje, meni nič, tebi nič, znašel v položaju človeka, polnega misli, ki mora skrbeti, hiteti naprej in se boriti s prirodo. Nič manj značilno ni to: kako se je v njem naenkrat vzbudila skrb do svoje stare žene. Strugar se je spomnil, da je pričela nesreča včerajšnji večer. Ko je prišel včeraj zvečer, po stari navadi, pijan domov, je pričel ženo, kakor vedno, pretepati z rokami, stara ga je pa pogledala tako, kakor ga še ni nikdar. Navadno so izražale njene oči nekaj bolestnega, pametnega, kakor psi, ki jih mnogo tepejo, a slabo hranijo, sedaj ga je pa gledala topo, skrivnostno, kakor gledajo na podobah svetniki in umirajoči. S tem čudn.m, neznanim pogledom je pričela bolest. Strugar si je ves neumen izposodil hitro konja pri sosedu in peljal staro v bolnišnico, v nadi, da ji bo dal Pavel Ivanič s praški in zelišči zopet prejšnji pogled. »Ti pa, Matrijona, če .,.» je mrmral, — »če te bo Pavel Ivanič vprašal, ako sem te kdaj pretepel, reci: Ne! — In,ne.bom te nikdar več pretepel. Pri sveie.ri Kri- žu! Ali sem te iz hudobije tepel? Samo tako sem tolkel. Usmiljenje imam s teboj. Kdo drugi bi se ne zmenil, jaz se pa peljem s teboj... trudim se. Sneg pa se podi, podi! Gospod naj se zgodi Tvoja volja! Bog daj da ne zgrešim poti... Ali te boli? Matrjona, zakaj močiš? Ali te boli?« Strugar jo je pogledal. »Zakaj se ne topi sneg na njenem obta-zu?« si je mislil, medtem ko mu je vdiral skozi hrbet' in premrle noge neki notranji mraz. »Na mojem obraz« se topi sneg, na njenem pa ne ... Hm... čudno!« Strugar se je bal priznati, kar je takoj pomislil pri tem odkritju. Čudov:to se mu je zdelo, da se sneg na njenem obrazu ne topi, čudovito tudi, da se je obraz tako spačil, da je dobil voščeno barvo !n postal strog in tako resen. »No, ti si neumnica!« je mrmral strugar. »S teboj govorim odkrito, kakor pred Bogom, ti pa... No, ti si neu-unica! Nazadnje te pa sploh ne peljem k Pavlu Ivaniču!« Strugar je spustil vajeti in se pogrej' ml v misli. Vso uro je mislil in mo;čai-Ni se je upal pogledati; bilo ga je groza-Da bi jo vprašal in ne dobil odgovora, je tudi strašno. Končno, da bi se oprosti negotovosti, se je odločil. Ne da bi se ozrl, je popadel njeno mrzlo roko, ki f* padla mrzla zopet nazaj. »Umrla je tedaj. Tega je bilo treba!« In strugar je jokal. Ni bil toliko kakor jezen. Mislil je na to, kako hitr mine vse na svetu! Komaj se je \x^', nje začelo, ga je že konec. Niti ni im časa začeti živeti s staro ženo tako, * * kor je prav, z njo prijazno govoriti, s -čuvstvovati — in že je mrtva. Stiride let je živel z njo in teli štirideset le prešlo kakor sanje. V pijanosti, prat P in uboštvu je neslišno preteklo zivije* l.n kot nalašč je umrla starka prav s ’ ko je spoznal, da ji je delal krivico, mogoče je živeti brez nje, ker nosi težko krivdo na vesti. (Dalje- Mariborski »Večerni k« lutra ■j———np———w————————i—rmacatti—mr }MT\m aMOUCSiir Ange! miru v fraku (Najvažnejša osebnost v londonskem odboru za nevmešavanje.) Cez nekaj tednov se sestane v Osk>vu Poseben odbor, da določi, komu pritiče Nccelova nagrada za mir. Popolnoma gotovo je, da ne bodo ob tej priliki imenovali imena Francis Remming, čeravno t>i bilo popolnoma upravičeno, da dobi nagrado ta tihi uradnik britanskega z-unraijega ministrstva. Nihče ni tekom leta 1937 neposredno storil toliko za ohranitev miru kot ta štirideset in dve leti stari Englež iz grofije York. Kot stalni tajnik odbora za nevmešavanje je on s svojimi izrednimi diplomatskimi sposobnostmi vedno znal preprečiti zlom med predstavniki poedinih držav. Časopisi so večkrat v tem letu napovedali Popolen razcep tega odbora in vse je kazalo, da se bo to tudi zgodilo. Njegova smrt je bila javljena pred par dnevi. Če Pa kljub temu še obstoja in deluje, gre zasluga Francisu Hemmingu. la Englež ima sive kratke brke, ne-obrobljene naočnike in frak je na njemu k°t da bi bil zlit. Je strasten lovec na Prepelice, lisice in lisice na svojem posestvu v Severni Škotski. V poslednjih dvanajstih mesecih, odkar teče kri na Španskem v potokih, uživa ta divjačina yečjo svobodo, ker gospod Hemming ni ‘niel časa za lov in odmor. Odkar se mora tako intenzivno baviti z legalno in nelegalno dobavo orožja vojskujočim se .sovražnim armadam v Španski, visi nje-Sova puška nedotaknjena. Tako je njegovo delo v odboru za nevmešavanje °liranilo življenje marsikateri — lisici, Jerebici, prepelici. Mučen je njegov posel. Gospodje von Ribbentrop, Majski, Grandi, Corbin in I lymouth sedejo le redkokdaj za mizo tega odbora. Gosipod Hemming je stalno tamkaj in nima niti minute miru. Medtem ko piše svetovno časopisje v 72 jezikih, da je odbor za nevmešavanje obsojen na smrt, muči se njegov tajnik, da uoniiri sprte diplomate. In res se po »zadnji« seji spet sestanejo in to po zaslugi gospoda Hemminga. On nadzoruje delo pododbora, prinaša na zahtevo dokumente prejšnje seje, sprejema poročila kontrolnih uradnikov in zaslišava tožbe diplomatov v kršenju sklepov: Grandi trdi, da so z aerodroma v Toulouseu °dletela na Špansko tri letala in že je Hamming pri telefonu ter govori s tem mestom. Majski poroča, da so dospeli v Malago novi transporti italijanskih čet. Tri minute kasneje: »Halo, Malaga! Je II tam angleški generalni konzul. Francis hemming govori...« Hemmingovi razgovori z vodečimi diplomati v najbolj kritičnih časih konfe^ renoe so res zgodovinske važnosti. En ^at je Majski zelo ogorčen zapustil sejo 10 nameraval iz Londona. Na poti proti Vstaji je Hemming pregovoril Majskega, da se je vrnil. Nikoli bi ne bil v tem uspel, če bi Hemming ne znal ruski in Poznal ruske literr.ture. Citiral je Majskemu Puškina, kjer govori, da se je treba varovati prenaglih, impulzivnih dejanj. Uspeh v vprašanju umaknitve dobro-voljcev iz Španije, ki je došlo do izraza v Grandijevi izjavi, je bilo delo Hemmin-sa. On sc je napotil v hotel, kjer je bival Grandi, in ga zaprosil, da se še enkrat sestane z Edenom. Nihče ni verjel, da 1 moglo to uspeti. Došlo je do razgovo-v katerem je Eden naglasil, da se ie Anglija odločila »iti celo do vročega kon-Ca«. To je zaleglo in Grandi je začasno Popustil. Po tem usipehu je dobil Hemming v onaonskih diplomatskih krogih naziv j nge! miru«. Nedavno je sedel v druž-v hotelu »Savoia«. Družba je popila ozarec na zdravje »Angela miru«, na-ar je Hemming vprašal: »Sme li piti j”*;®1 1T1‘ru whisky?« Lord PIymouth mu ko odgovoril: »V tem času že lah- Mmm a It toliko, da ne dobi glavobola.« b ! nUnSk° ^nančno ministrstvo je do- n!o° s Posebno uredbo pooblastilo, da tir/e začeti z nacionalizacijo romunskih ivnib papirjev ter obvezhic monopol-J- uprave Vsi ti papirji se bodo v ta ’en na novo žigosali Nacionalizirati more ministrstvo M’d' vse obveznice, se z dovoljenjem vnesejo v državo Počastitev spomina žrtev svetovne vojne. V Lebringu pri Gradcu je bila preteklo nedeljo velika žalna manifestacija na tamkajšnjem vojaškem pokopališču, kjer spi na tisoče nekdanjih vojakov svoj smrtni sen, med njimi tudi tisoč Jugoslovanov. Kakor druga leta, se je tudi letos udeležila te lepe pietetne proslave depu-tacija mariborskega rotarijskega kluba — bila sta to ravnatelj Loos in indu-strijalec Drago Roglič, —ki je položila •na grobove žrtev svetovne vojne prekrasen venec z jugoslovensko državno tro-bojko. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Zavec Jakob, sodarskipomočnik, Zg. Radvanje, in Jesih Elizabeta, poljska delavka, Zg. Radvanje; Felič Janez, meh. pomočnik, Marksova 9, in Irgl Antonija, čistilka, istotam; Javornik Fr., tovarniški Ibarvar, in Muhič Jožefa, navijalka, Pobrežje; Petrič Jožef, slikarski pomočnik, Tezno, in Palir Romana, šivilja, Pobrežje; Doles Ivan, ključavničar drž. žel., Pobrežje, in Koren Marija, prodajalka, Kurilniška lil; Mlakar Maks, tovarniški mizar, Rajčeva 13, in Has Barbara, tkalka, Studenci. Sidar Frančišek, strojnik, in Polovšak Angela, zasebnica, Meljska 18; Bezjak Peter, ključavničar, in Gerželj Marija, šivilja, Meljska 13. — Kunstler Martin in Židan Zora, Golnar Al. in Smole Marija, Štefan Majcen in Ant. Cernčec, Smolar Štefan in Pliberšek Klara, Milovančevič Momir in Justina Slavinec, Lavrenčič Anton in Melanija Kaj-ta, Henrik Lovša in Urdl Marija. Marjan Javec, učitelj v Cankovi in Ernestina Turšič, učiteljica v Serdici. Bilo srečno! Prvi sneg na Pohorju. Ko se je davi zjasnilo nad našimi pohorskimi vrhovi, se nam je Pohorje predstavilo v svoji letošnji prvi novi, snežno beli obleki. Preko noči je zapadel v najvišjih legah prvi letošnji sneg. Pohorje z belo kapo nam oznanja bližajočo se zimo. Podlegel. Kakor smo že poročali, se je na dan Vseh svetih v Loki pri Framu pripetil žalosten dogodek, ko je neki 22-letni kolar Ivan Štern z nožem zabodel v vrat in roko 261etnega posestniškega sina Franca Pliberška, ki je obležal v mlaki krvi. Pliberška so odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer pa je danes ponoči podlegel smrtnonosnim poškodbam. O zadevi je bilo obveščeno ma riborsko državno tožilstvo, ki je odredilo obdukcijo trupla pokojnega Pliber ška, ki se bo vršila danes popoldne v mrtvašnici na mestnem pokopališču na Pobrežju. 3504 tujcev je obiskalo Maribor v mesecu oktobru. Od teh je bilo 1320 Jugo slovenov, 502 Avstrijcev, 134 Nemcev, 98 Čehoslovakov, 27 Italijanov, 24 Madžarov, 15 Poljakov, 9 Rumunov, 8 Švicarjev, 8 Francozov, 5 Angležev, ostali pa podaniki drugih držav. Vsi tujci so v Mariboru prenočevali 6826 noči. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek predava ob 20. uri g. univ. prof. dr. A. Gosar o veleaktualni temi o vezanem gospodarstvu in kolektivizmu. Žrtev dela. Pri kopanju temeljev za prizidek tekstilne tvornice Doctor in drug na Tvorniški cesti, sc je včeraj popoldne nenadoma zrušil neki stari betonski zid, Deli zida so padli 26 letnemu delavcu Juriju Godcu, stanujočega v Limbušu 83, s tako silo na nogo, da se je zgrudil in obležal s strto levo nogo. Poklicani mariborski reševalci so ga odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Radvanjske zadeve. V »Del. politiki« št. 88 beremo sledeče: »Zopet je treba, da se oglasimo v našem listu »Delavski Politiki« o razmerah, ki vladajo pri nas. Ob priliki zadnjih občinskih volitev je bilo mnogo obljub s strani JRZ. Agitatorji so letali od hiše do hiše in obljubljali, kaj vse bo nova občinska uprava ukrenila, samo da bi premotili volilce. Obljubiti in dati pa je preveč! To občutimo sedaj vsi Radvanjčani in marsikateri volilec, ki se je pustil premotiti, se sedaj praska za ušesi in si misli, dobro so nas potegnili. Zlasti je zapostavljena delavska četrt v Zg. Radvanju. Gramoz za ceste morajo delavci sami kupiti in tudi ceste popravljati. ker noče večina v občinskem odboru o potrebi te del. četrti, ki jo nekateri s pre žirom nazivajo »Zlgeunervlertel« nič sli- šati in odbije vsak še tako umesten predlog. Dovoz v to naselbino je domala nemogoč, ker obtičijo vsa vozila na slabih cestah, tako da v nujnih slučajih niti zdravniške pomoči ne moreš dobiti. Le redkokdaj pridejo v naš kraj občinski očetje z gospodom županom.« Uredništvo in uprava »Večern*ka« in tuk. podružnice »Jutra« imata odslej sa-mo telefonsko števifko 24-55 (ne več 24-40). Edino oficijelno proslavo vseh Martinov ter Martin priredi v soboto 6. nov. ob osmi uri zvečer Sokolsko društvo Maribor III. v Nar. domu. Vabljeni ste vsi. Dve godbi, bar, pečene gosi, prvovrsten mošt ter ribolov. Posetite Graz ob priliki izleta »Putni-ka« z luksuznim avtokarom v sredo, dne 10. novembra. Vožnja in vizum samo Din 100.—. Prijavite se takoj pri »Putni-ku« Maribor - Celje - Ptuj. Hotel Mariborski dvor, celi konfort, sobe od Din 16 do 30, vsako soboto in nedeljo koncert, jetrnice, krvavice, pečenice in divjačina. Sokol Maribor II. Pobrežje vprizori v nedeljo 7. nov. 1937. v dvorani br. Ren-člja na Pobrežju veseloigro v 4 dejanjih »Vražji Rudi«. Bombe smeha. Pridite! Izredna priložnost! Cenen obisk krasnega Dunaja s posebnim vlakom »Putni-ka« od 11. do 16. decembra. Vožnja le Din 265.—. Takojšne prijave pri »Putni-ku« Maribor in vseh njegovih podružnicah. Izkoristite nadvse ugodno priložnost! Nočno lekarniško službo imata danes Mi-nafikova in Remsova lekarna. Zboljšanje. Dunajska vremenska napoved pravi, da se bo vreme izboljšalo in da bo precej jasno. S strto nogo so pripeljali v bolnišnico mizarskega mojstra Andreja Krena iz Rogaševcev, ki je pri obiranju jabolk padel z drevesa. Tatovi v trgovini. Krznar Anton Železnik v Kopališki ulici 2 je prijavil policiji, da mu je iz trgovine izginilo 600 dinarjev vredno krzno. Za tatovi poizve duje sedaj policija. Kolesa zopet izginjajo. Doslej še neznani in neizsledeni zlikovec je izpred hiše v Slovenski ulici 26 odpeljal 800 dinarjev vredno kolo znamke »Waffen-rad« z evidenčno številko 119.231, ki je last slaščičarja Eman. lliha. M&sitH Meomtmm! Kljub nizki naročnini našega lista, ki po možnosti vsestransko informira naše naročnike, imamo mnogo neporavnane naročnine, ki nam nalaga poslovne nevšečnosti. Opozarjamo na to prizadete s prošnjo, da poravnajo zaostanke, sicer borno prisiljeni prekiniti nadaljno pošiljanje lista. Te dni smo poslali zamudnikom opomine, da nam dolžne zneske takoj nakažejo. {Um Kino Union. Svetovna prvakinja Sonja Henie v prvem filmu veseloigri »Valček na ledu«. Petek, 5. novembra: Zaprto. Sobota, 6. novembra ob 20. uri: »Pri treh mladenkah«. Premiera. Nedelja, 7. novembra ob 15. uri: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Bela bolezen«. Zadnje. Znižane cene. Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldne ob 15. uri tudi letos jako lepo obiskana zabavna kmečka komedija »Trije vaški svetniki«, zvečer zadnjikrat zelo zanimiva in napeta Čapkova »Bela betežen«. Za obe predstavi veljajo znižane cene. Ker je veliko zanimanje za premiero »Treh mladenk«, priporočan'1'-' nabavo vstopnic v predprodaji. kovač, Taborska ul. 10, Kopajtič Alojz, trgovina z radio aparati, kolesi in pripadajočimi potrebščinami na drobno pod imenom »Radio Godec« trg. z radio aparati in pripadajočimi potrebščinami, last. iKopajtič Alojz, Kralja Petra trg 6, Dole1.!.; Fr., portretni fotograf, Aleksandrova cesta 35, Kulovec Štefka, trgovina z meš. blagom na drobno, Gl. trg 18, Lesat 1”., obrt popravljanja pisalnih strojev. Vetrinjska ul. 30, Legat Ivan, trgovina s pisalnimi stroji in njih potrebščinami, Vetrinjska ul. 30, Skušek Franjo, trgovina s konfekcijo in perilom rsa drobno, Smoletova 8, Sterniša Franc, godbenik, Tržaška c. 18. Izdane in izbrisane obrtne pravice Mestno poglavarstvo je v mesecu oktobru 1937 izdalo ter izbrisalo naslednje obrt ne pravice: Izdane: Kubiš Anton, trgovina malega obsega z domačim in južnim sadjem, zelenjavo, maslom, Glavni trg (stojnica), Lorber Marija, branjarija, Koroška c. 64, Škrinjar Viktor, čevljar, Aleksandrova c. 24, Šapec Konrad, mehanik pisarniških strojev, Tatenbachova ul. 24, Reisman Julijana, branjarija, Aleksandrova c. 71 (baraka). Lešnik Alojz, krojač moških oblek, Vetrinjska ul. 7, Mlinarič Janko, krojač moških oblek, Mlinska ul. 8, Žic Filomena, krojaštvo ženskih in otroških oblek, Slovenska ul. 37, Babič Franc, krojač moških oblek, Vetrinjska ul. 7, Čančala Franc, klobučar Glavni trg 17, Vidic Pavel, izdelovanje v malem obsegu raznih sredstev za konzerviranje proti ognju, vlagi in gnilobi, čistilnih in mazilnih sredstev itd., Trdinova ul. 5, Blazina Ema, krojaštvo perila, Grajski trg 7, Uhler Ljudevit, trgovina z meš. blagom na drobno, Glavni trg (stojnica), Ošlak Josip, trgovska agentura v tiskarniški stroki, Maistrova ul. 2, Legat Edvard, meh: iik pisarniških strojev, Ve-trinska ul. 30, Purgaj Ivan, pek, Koroška c. 21, Legat Edvard, trgovina s pisarniškimi stroji in pisarn, potrebščinami na drobno. Vetrinjska ul. 30, Bela Marija, trgovina s kanditi in slaščicami na drobno, Dvorakova ul. 10, Onič Alojz trgovina s tekstilnim blagom in konfekcijo na drobno. Koroška c. 10. Izbrisane: Jerič Frančiška, branjarija ter prodaja vina in piva v zaprtih steklenicah, Mlinska ul. 3, Mesarič Josip, čevljar, Taborska oil. 11, Uhler Ljudevit, točilnica alkoholnih pijač na stoječe goste. Gl. trg 14, Pečar Josip, vozovni kovač, Taborska ul. 10, Pečar Josip, pod- Čitalnica Sv. Trojica v Slov. gor. priredi kot gost dne 7. novembra 1937 na Pesnici v dvorani Srečka Kranjca ve- > loigro »Svojeglavček«. Sodeloval bo tudi glasbeni odsek gasilske čete na Pesn!ci. Ker je čisti dobiček namenjen postavitvi spomenika blag. Vit. kralju Aleksandru I. Ujedinitelju, naprošamo Slovenjegcri«”;-ne in Mariborčane, da se te rode!v! ro prireditve udeležijo v čim večjem šle ■ vilu. Ob tej priliki bodo imeli tudi pri ložnost videti odrsko umetnost n: šcs.j podeželja. Prostorna dvorana sv»;r-;i okinčana! a—atreininn* Vloge do 10.000 din bodo proste. Te dni je sprejel upravni odbor Narodne banke v pogledu likvidnosti denarnih zavodov prav važne sklepe. Narodna banka bo odobrila na podlagi teh sklepov denarnim zavodom kredite za izplačilo malih vlog do 10.000 din. Te posebne kredite bodo dobili vsi denarni zavodi (zaščiteni in nezaščiteni) z obrestmi in proti zastavi obveznic in terjatev v tekočem računu pri Privilegirani agrarni banki. Nadalje je Poštna hranjnica sklenila, da bo dajala denarnim zavodom posebne kredite v tekočem računu s 3% obrestmi na podlagi meničnega akcepta denarnih zavodov in njih terjatev do Priv. agrarne banke do 25% imenskega zneska teh terjatev. Premoga smo v letošnjem 3. četrtletju uvozili še enkrat toliko ko lani. Dočim smo lani uvozili 6300 vagonov, smo jih letos uvozili 13.774 vagonov. Skupno siro. v vseh devetih mesecih t. I. uvozili 29.757 vagonov v vrednosti 101,6 milijona din, lani pa 22.854 vagonov v vrednosti 63.9 milijona din Stran 4. Mariborski »Večernik« Jutra V Mariboru, dne 5. XI. 1937. je vesti Mted uldkiiviiadlf ihmadMŠajev medjdf umita m TOKIO, 5. novembra. Ponovno povabilo bruseljske konference na japonsko vlado, se v japonskih krogih označuje kct brezpomembno početje. Japonska, tako se poroča, je pripravljena na bruseljski konferenci sodelovati le pod pogojem, če se vse japonske zahteve brezpogojno sprejmejo. Medtem se v Japonski vsebolj širi nejevolja proti Angliji. Angleške tvrdke so v zadnjih dneh od- pustile nameščence in so na tem. da likvidirajo svoja podjetja, ker jih japonsko občinstvo brezizjemno bojkotira. Na japonskih vseučiliščih in učnih zavodih je bila vsem angleškim učiteljem in inštruktorjem odpovedana služba. V vseh mestih se vršijo dan za dnem velika zbo rovanja, na katerih se zahteva prekinitev diplomatičnih odnošajev z Anglijo. m&A vaika scdistB PARIZ, 5. novembra. »Matin« poroča iz Barcelone, da se je ministrski predsednik Juan Negrin odločil, da pusti prejšnjega ministrskega predsednika va-lencijske vlade Larga Caballera areti- rati in ga postaviti pred vojno sodišče. Caballero se nahaja v zaporih. Valencij-ska vlada mu očita, da je izvršil korupcije v velikem stilu in da je sabotiral republikansko stvar. Pred odločitvijo prvenstvenega tekmovanja v mariborski skupini LNP V tekmovanju za prvenstvo v mariborski skupini LNP smo prišli do osmega kola, in se bo v nedeljo 7. t. m. odigralo predzadnje, deveto kolo. Mariborska sku pina je čedalje bolj razgibana in se doslej še ne ve, kateri klubi se bodo plasirali za ožje tekmovanje, ki se prične meseca marca leta 1938. Razen Gradjanske-ga. ki tudi teoretično ne more v prvenstveni tabeli s poslednjega mesta in ki bo moral po končanem prvenstvenem tekmovanju zopet nazaj v drugi razred, imajo vsi ostali klubi, to so ISSK Maribor, SK Mura, SK Železničar, SK Rapid in Čakovečki SK možnosti, da se plasirajo med prvimi tremi klubi v prvenstveni tabeli. To nedeljo so na razporedu tri tekme, od katerih se boste dve vršili v Mariboru, ena pa v Čakovcu. Najzanimivejša tekma bo gotovo srečanje med SK Železničarjem in SK Muro, ki se bo vršila ob 1430 na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. SK Mura je gotovo tudi najzanimivejše moštvo v letošnjem prvenstvenem tekmovanju in vlada radi tega za njen nedeljski nastop v Mariboru veliko zanimanje. Za vse mariborske klube je bila Murska Sobota nekakšna grobnica vseh ambicij. Po vrsti so tam padala moštva. Najprej je moral kloniti ISSK Maribor z 2:3, nato SK Železničar z 0:5, zadnjo nedeljo pa še SK Rapid, ki, je svojo tekmo z Muro izgubil v razmerju 1:6. Pa tudi sicer dobro moštvo čakovečke-ga SK se je v Murski Soboti moralo zadovoljiti z neodločnim rezultatom 3:3. Edino ISSK Mariboru se je v Murski Soboti v obratni tekmi posrečilo, da je Muro porazil z rezultatom 3:0. Železničar, ki je v prvenstveni tabeli trenutno na tretjem mestu, rabi nujno točke da pride ,,v ožje tekmovanje LNP. Mura je silno trd oreh in je radi tega pričakovati, da bo nedeljska tekma med obema nasprotnikoma izredno zanimiva ineogorčena borba za točke. Če bi SK Železničar tudi to nedeljo remiziral ali celo tekmo izgubil, potem ne pride več v poštev za ožje tekmovanje LNP. Ne- deljska tekma med Muro in Železničarjem bo torej odločilnega pomena za na-dalnjo usodo SK Železničarja. Upamo, da si je enajsterica SK Železničarja v svesti kaj pomeni za njih nedeljska tekma in da bodo tudi temu primerno zaigrali. ISSK Maribor bo v nedeljo zopet nastopil v Čakovcu, im sicer proti Čako-večkemu SK. Tudi ISSK Maribor bo imel v nedeljo težko stališče. Edino Rapid bo imel v nedeljo lahko delo, saj ima na lastnem igrišču kot nasprotnika Grad-janskega, ki mu bo — upamo vsaj — odvzel obe točki. POverjen*štvo sodniškega odbora LNP v Mariboru (službeno). Juniorsko tekmo Železničar - Slavija (Varaždin) sodi ss. g. Jančič (g. Konič). — Pozivam klube, da k tekmam dne 7. trn. sami postavijo stranske sodnike, toda brezpogojno izmed onih, ki so jih kot takšne LNP-u prijavili. — Poslednjič pozivam g. Murka Ivana, da nakaže podsavezni blagajni Din 100.— ter pošlje nravstveno izpričevalo. Ker je s. o. pri LNP-u prvič pomotoma zahteval samo Din 20.— za značke, ki stanejo stvarno Din 25.—-, pozivam sodnike iz mesta Maribora, da mi do 9. t. m. nakažejo razliko Din 5.—; sodniki izven Maribora naj pošljejo celotni znesek naravnost na čekovni račun LNP-a. — Poverjenik. Sodniki jutršnje prvenstvene tekme. SO pri LNP je za jutrišnje prvenstvene tekme delegiral naslednje . sodnike: SK ŽelezničarrSK Mura g. Veble iz Celja, SK Rapid :Gradjanski sodi g. Kopič, tekmo med čSK in ISSK Mariborom v Čakovcu pa g. Dcržej, rez. g. Doberlet. Pokalno tekmo SK Železničar jun.:SK Slavija jun. Varaždin sodi g. Jančič. Finalno tekmovanje za »Tivarjev« pokal se bo v vršilo v nedeljo 7. t. m. na stadionu SK Železničarja. Srečali sc bodo juniorji SK Železničarja in juniorji varaždinske Slavije. Tekma se bo pričela ob 13.30 kot predtekma k prvenstveni tekmi SK Železničar I:SK Mura. Ptujske AtouUe Živinski sejem v Ptuju. Na živinski sejem je bilo prignanih dne 2. t. m. 146 konj, 21 žrebet, 124 vlov, 19 bikov, 38 juncev, 406 krav, 97 telic in 6 telet. Skupaj 857 komadov. Prodanih je bilo 38 konj, 21 žrebet, 124 volov, 19 bikov, 33 165 krav, 46 telic in 2 teleta. Cene so, bile sledeče: konji od 500 do 5.500 za komad, žrebeta od 950 do 2.000 din za komad, voli 4.50 dii* do 530 za kg, biki 3.50 do 4.75, junci 3.75 do 4.25, krave 2.50 do 4^3t), telice 4.50 do 5.50 in teleta 5.50 do 6 din za kg. Skupaj je bilo prodanih 306 komadov. 11 konj je bilo prodanih v Avstrijo. Dne 3. nov. se je vršil svinjski sejem v Ptuju. Pripeljanih je bilo 235 svinj in 139 prascev.; skupaj 374 kom. Od tega je bilo prodanih 93 komadov. Cene so bile sledeče: prasci od 6 do 12 tednov stari od 50—110 din za komad, pršutarji od 6 do 6.25 za kg, debele svinje od 6.50 do 7 din za kg, plemenske od 5.50 do 6 din za kg. h fotkie lla&fOM V noči od 2. na 3. novembra t. 1. je nameravala družba 5 tihotapcev v bližini Rankovci vtihotapiti na našo stran večjo množino monopolskih predmetov, tihotapci so padli v roke pravici, in jim je bilo odvzetih okrog 15 kg saharina, -0 petroleja, večje število vžigalnikov^ ;n vžigalnik koinenčkov. Tihotapce čaka občutna kazen. Petletni otrok zanetil požar. V soboto, dne 30. oktobra t. 1. popoldne pa se je pri meril nov slučaj požara v Žepovcih v Apački kotlini, kjer je pogorela do tal velika šupa, v kateri je bilo shranjeno precej sena in slame ter gospodarski vozovi, last Veronike Kovač. Tudi tokrat se je ugotovilo, da so požigalci otroci in,to celc 51etni Drago Dj.. ki je brez starišev in v oskrbi pri tujih ljudeh. Ponavljajoči se požari so očividno dokaz, da zadnje čase stariši in skrbniki otrok polagajo premalo pažnje a vzgojo svojih otrok. Veliki Leopoldov sejem. V Gor. Radgoni, se vrši letos v ponedeljek 15. XI. veliki živinski in kramarski sejem. Pred ogledalom. Stric: »Tinček, zakaj vendar stojiš pred ogledalom z zaprtimi očmi?« Tinček: »Veš, stric, rad bi videl, kakšen sem, kadar spim.« Iz otroških ust. Teta: »Emica, nocoj si pa dobila majhnega bratca!« Emica: »Res? Oh, to pa moram tako! povedati mami!« Razno HALO! HALO! Mornarji vabi vas stari mornar Joža, da pridete v soboto zvečer, pravil vam bo kako je lovii morskega psa na špa-gi itd. Restavracija »Novi svet«. STRIŽENJE 3 britie Din 2 v Mlinski 8. 6310 _ Kupim Kupim dobro ohranjen MIZNI ŠTEDILNIK Vprašati popoldne pri \Veitz, Kocenova 12. 6338 Prodam Naifinejši dalmatinski CVETLIČNI MED per kg Din 17.— dobite v spe cerijski trgovini Leopold Gusel, Koroška c 16. 6334 Sobo išže IŠČEM LEPO SOBO s štedilnikom na periferiji mesta. Ponudbe na upravo lista pod »Zračna«. 0335 ŽELIM SOBO s posebnim vhodom in vso oskrbo v hiši. Plačam Din 550.—. Ponudbe na upravo »Vcčernika« pod »Udobnost«. 6331 Službo dobi POTNIK ki ima veselje do obiskovanja privatnih strank, naj se javi takoj. Naslov v upravi »Vcčernika«. 6340 PRODAJALKO sprejmem. Vprašati pri upravi. 6337 VAJENCA za kolarsko obrt sprejme kolarstvo Slavko Krabonja, Maribor. Aleksandrova c. 19. 6336 SLUŽKINJO zdravo in dela voljno, za vsa gospodinjska opravila takoj sprejmem. Naslov v upravi »Večer nika«. 6333 Službo lile ABSOLVENTINJA trg. šole išče zaposlitve. Volj na je prijeti za vsako primerno delo, kateremu bi posvetila vso svojo moč. Ponud be prosi na oglasni oddelek »Večernika« pod šifro »Pridna in poštena«. 6330 Sobo odda ODDAM SOBO s štedilnikom proti opravljanju 2 krav. Pojasnila Vilharjeva 2-1. 6339 titanske danes v veliki izbili, posebno morski raki, škampi in ribji rižoto, posebno potenovka na tržaški način Vina viška, nova in stara, ravno prispela „vugava“ in „plavac“ jo letošnja specijaliteta. Gostilna M OTOK VIS“ Sodna ulica 16, M. Lozic Spomnite se CMDl . meter, dokler je na zalogi, dobite pr* |. Trpinu« Maribor, Vetrinjska ulica 13* Otvoritveno n Cenjenemu občinstvu se vljudno sporoča, da otvori znana pekarna Robausa nasl. Rakuša Karol jutri v soboto na vogalu Glavnega trga — Vetrinjske ulite NOVO PRODAJALNO Otvoritev podružnice v središču mesta omogoča vsaki gospodinji, da si na udoben način, dnevno nabavi prvovrstno pecivo, okusen kruh, specijalni sladki kmečki kruh, Robausov-Suhor itd. — Za številni obisk se vljudno priporoča pekarna Robausov nasl. Rakuša Karol Skrivnosti 61 XIII. Vrnitev s plesa. Everard se je vzravnal. Nikakor ni pričakoval, da ho slišal to ime; za.hip je obstal ko okamenel. Toda to je trajalo samo trenutek, takoj nato se je pojavil nasmeh na njegovih ustnah. 'Leon!« je dejal. »Torej Leona ljubiš! ... No, prav. Izbrala nisi ravno slabo ... in se pravzaprav ne morem ustavljati ... K njemu pojdem, govoriti hočem z njim in mislim, da se bo dalo lepo urediti.« »Kaj se bo dalo urediti, oče??« »'Kaj neki? Da moja Blanka postane gospa Gotije!« »Kaj vam ne pride na misel!« »Saj bi se menda ne ustavljala?« je dejal Everard s hudomušnim nasmehom. »Jaz, gospa Gotije!« je vzkliknila Blan ka s hlinjeno ogorčenostjo. »Nikoli bi ne hotela biti žena človeka, čigar oče je v kaznilnici!« Pri teh besedah je dvignila Blanka oči k očetu in natančno opazovala, kak vtis bo to nanj napravilo. Everard sc ni ganil. »Kaj zato?« je dejal hladno. »Krivda se ne podeduje in otroci ne odgovarjajo za zločine, ki jih narede njihovi očetje.« »Kaj pa bi rekli ljudje?« »Kaj so ti mar ljudje, ako ga ljubiš?« »Gotovo, toda... ta misel bi skalila vso mojo srečo in nikoli bi ne mogla biti mirna ...« »Govoril bom o tem z Leonom...« »Ne, ne! Ne storite tega! Drugačno misel imam.« Blanka jo utihnila; zdelo se je da premišljuje. Potem je vprašala s sladkim, prikupnim glasom: »Oče, ali ni prav nobenega sredstva, da se ta reč popravi?« »Kolikor az vem,« je odgovoril Everard, »ni prav nobenega. Ako /eš ti za katero, mi povej.« »Pravijo... ne vem sicer ali je resah ne... da je Leonov oče nedolžen.« »Morda.« »Trdijo tudi, da bi vi lahko dokazali njegovo nedolžnost.« »Jaz!« »In še to pravijo, da mu vi lahko z eno samo besedo vrnete svobodo in °' bro hne.« »Kdo ti je to rekel?« (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.