ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 '• 3 . 365—385 355 • •• • ' • - v . • -••• : . - v . v . i - ^ ; . ,, . G ü n t h e r S c h ö d l , , ,„ : ,-. . " • - " . < •* .-;•'. " P A U L S A M A S S A ' Î,: : ". .- '.-.. '.• ; i ; \ •'• : - r i - ' . ; . i ) . • ! " •• . • • - • ) - . . ; . . • - . . . V . v ; -:z-j--\:. BIOGRAFSKI PRISPEVEK K PREDZGODOVINI EKSTREMNEGA ;. • • . . ~ •. NACIONALIZMA V NEMČIJI IN AVSTRIJI . j ' ^ . f - v " . ' : • . • " . . . . , _ •• . 1 " ' . . . " . U i r ' '. . . : . ) : . ! - "J ••".*•'. ••''':.' Uvodna opomba "" • •[ •;. . J. . . ' . . i .w Paul Samassa (1868--1941) ni bil niti kot publicist niti kot politik "tedaj ali po sodbi kasnejših generacij toliko upoštevan, da bi sé "zdela predstavitev nje-f gove življenjske poti s a m a p o sebi razumljiva.1 Zaradi,tega je torej potrebna kratka utemeljitev.' H • " • ' „ ' , „ ' ' ' '•'••• .""'.'"" : -Izredni profesor zoologije.v Heidelbergu, dr. phil . in dr.med. Paul Samassa je izhajal iz stare ljubljanske nemške patricijske družine: Leta 1897 je prekinil svojo akademsko pot, in' se posvetil izključno delovanju v nemškonacionalnih, vsenemških organizacijah nemškega cesarstva in^Avstro-Ogrske. Bil je ena naj­ pomembnejših osebnosti Vsenemške zveze i (Alldeutscher ,Verband, ADV). Iz 7 redno aktivno, j e sodeloval v številnih glasilih po vsem nemškogovorečem pro­ storu in najkasneje leta 1911 napredoval v enega najvplivnejših zakulisnih sve­ tovalcev oziroma posrednikov v nemškonacionalnovsenemškem strankarskem in društvenem življenju srednje Evrope. Njegovo zanimanje je veljalo predvsem problematiki državne reforme AystroTOgrske, politični organizaciji Nemcev v tujini in ;kolonialnopolitičnimavprašanjem. Proti koncu leta 1918 se je umaknil iz političnega življenja. -,-• . Samassa je eden številnih pionirjev,skrajnega (ekstremnega) nacionalizma, ki stopa kot element neposredne predzgodovine prve svetovne vojne in geneze nacionalsocializma ob novih diskusijah o cesarstvu v novo luč. Zato je zanimiv vsaj z vidika dogodkovne zgodovine, razen tega pa predstavlja rekonstrukcija njegove politične publicistične dejavnosti tudi poskus, prispevati k fenomenolo­ giji nemškega nacionalizma. . ' '•••"' ; •..-..• , : ' . . . '" ' '" V' i- : '" • " ' . " ' . ' "'" • Paul Samassa se je rodil leta 1868 v Ljubljani^ v družini ulivalcev zvonov, ki je bila-tedaj znana daleč preko mejâ Kranjske. Samassi so pripadali ljub­ ljanskemu nemškemu patriciatu, ki-ga slovenska-večina kljub, vsem političnim spremembam gospodarsko in družbeno do zloma monarhije ni mogla popol­ noma izriniti-iz prednostnega položaja. Rod-je okrog leta 1725 prišel v Ljub­ ljano iz kraja: Forni-Avoltri na Beneškem, pod Karnskimi alpami. V sedem­ desetih letih 19. stoletja je delavnica .prerasla v tovarno, iz livarne zvonov-je nastala tovarna kovinskih-proizvodov; do največjega razcveta' pa jo je v za­ četku devetdesetih let pripeljal Pavlov brat Max, ki je začel za avstrijsko vojno mornarico izdelovati ladijske armature. Oče Albert je bil v sedemdesetih letih član ljubljanskega občinskega svetaj ki je bil v tistem času še nemški.- ... - > 1 Osnovni vir tega dela je — poleg posameznih' dokumentov iz oddelkov Haus-, Hof- und Staatsarchiv, kot tudi Kriegsârchiv avstrijskega državnega arhiva na Dunaju, iz Bundesarchlva v Koblenzu, iz Politisches Archiv des Auswärtigen Amtes v Bonnu — v prvi vrsti zapuščina Sa- masse in Plchla, ki jo hranijo v Allgemeines Verwaltungsarchiv avstrijskega državnega arhiva (AVA) na Dunaju, in zapuščina Steinackerja, ki, jo hrani Südost-Institut München. Samassova zapuščina vsebuje skoraj izključno gradivo o njegovi politlčno-publicističnl dejavnosti do leta 1918. Ni pa skoraj nobene korespondence, podatkov glede njegovega privatnega življenja, dru­ žine in življenja v obdobju 1918—1941. 2 Podatki po: AVA, zapuščina Samassa: P. Samassa: Politische Errinerungen. 1941. Temu tekstu je treba dati prednost pred različnimi drugimi predstavitvami njegove življenjske poti — npr. glede zaključka njegove dejavnosti visokošolskega profesorja: 1897 ali 1898 (Alldeutsche Blätter, 1920, 24. Ì./25). " ' ! •' • 3 6 g G. SCHODL: PAUL SAMASSA;. Paul je v svojih mladih letih doživel politični vzpon Slovencev: njihov kul­ turni in politični dvig, slovenizacijo občinskega sveta in deželnega zbora. V Gradcu, kjer je v letih 1884—1886 končal srednjo šolo in nato začel kot član nemške kranjske počitniške- zveze' »Carnióla« študirati medicino in naravo­ slovje, je prišel v stik z nemškonacionalnim gibanjem okoli viteza Georga Schö- nererja, ki je prav v teh letih'stremelo, k svojemu prvemu višku. Ko je bil na univerzah v Würzburgu (poletni semester 1888) in Münchnu (poletni semester 1889), 'je' dobil vtis, da s*o-študentje; v'Nemčiji "politično manj aktivni kot nem- ško-avstrijski. Sedlasti::mu ni'ugajalo''iijinovo nezâriimanj'e'za politično usodo Nemcev v podonavski monarhiji, kjer je parlamentarna prevlada nemških libe­ ralcev propadla in se je v Taaffejevem-obdobju uveljavila Slovanom naklo­ njena, od klerikalizma vplivana, torej v celoti konservativna vladna smer,(tako je presojal Samassa). Vzrok za'nacionalhopolitično nerazumevanje svojih štu­ dentskih kolegov je med drugim videl tudi v njihovem etatističnem gledanju. Zimski "semester-1889/90 je preživel na Dunaju, icjer je videl študentovsko re­ akcijo na »justični umor« Schönererja. Ponovno je šel v München, kjer je'še leta"1890'pròmbviral iz medicine, leta 1891 pâ iz zoologije. Zatem je odšel na univerzo v Heidelbergu. Tu še je leta 1893 habilitirah za zoologijo. V naslednjih letih, ko je bil izredni profesor v Heidelbergu, še ni politično udejstvovâl. Resnični preobrat v njegovo življehje"jef prineslo leto 1897 ; iz zdravstvenih razlogov je opustiFprofesuro. Verjetno'je bil finančno neodvisen. Seznanil se je z Georgom Hirthom, solastnikom nacionalno liberalno usmerjenega časnika »Münchner Neueste Nachrichten« in izdajateljem časopisa »Jugend«.' Na nje­ govo pobudo je začel pisati časopisne'članke-'o političnem položaju v Avstriji, kjer se je prav v tem času nasprotje med vlado in nemškim prebivalstvom za­ radi Badenijeve krize dramatično zaostrilo*. Njegova dejavnost pri Münchner Neueste Nächrichten, kjer je 1. 4. 1899 prevzel mesto glavnega urednika,'se je sicer končala že v začetku decembra istega leta. Njegovo poročanje o Avstriji, ki je sledilo schöner j anskemu linškemu'programu,'je po mnenju lastnika^ vse­ bovalo preveliko finančno tveganje. Toda za Samasso samega je bilo-odločilno, dà jè našel novo delovno področje — politično publicistiko. Polagoma je zaslovel kot odličen poznavalec zlasti avstro-ogrskih razmer. Pri tem mu je koristilo sodelovanje v nekaterih obrambnih društvih, .v berlin­ skem Deutscher Schulverein (DSV, po letu 1909 Verein für das Deutschtum im Ausland : VDA), verjetno tudi v močno schönerjansko obarvanem obrambnem društvu »Südmark«, ki mu je preskrbovalo informacije in zveze. Ze kmalu, opazno več pa od približno leta 1907, so številna ugledna glasila vsega nemško- govorečega področja in Nemcev v tujini objavljala njegove članke. Priljubljene teme: Nemci v Avstro-Ogrski, njihovi spori z državo, zlasti od jezikovne ozi­ roma narodnostne politike ministrskega predsednika-grof a Kazimir j a Badenija (1895 1897) in njegovega ogrskega kolege barona Dezsôja Bânffyja (1895— 1899); njihova organiziranost v strankah in obrambnih društvih; vloga Nem­ cev, če bi krona poskušala bistveno preoblikovati dualistični sistem; nemško- slovanske napetosti v donavski monarhiji kot izraz rasno pogojenega nasprotja med Germani in Slovani; možnosti nemške kolonialne politike, zlasti v Afriki; izpopolnitev Bismarckove malonemške nacionalne države v narodno skupnost (Volksgemeinschaft) Nemcev v srednji Evropi; celotni zunanjepolitični položaj centralnih sil. Seveda se ne da natančno ugotoviti, kakšen je bil v tistem času dejanski učinek takšnih ustvarjalcev javnega mnenja kot je bil Samassa. Pri­ bližno predstavo o intenzivnosti in regionalnem dosegu njegovega novinarskega vpliva na oblikovanje političnega mnenja predvsem nacionalnoliberalno/nem- škonacionalno usmerjenih srednjih slojev lahko nudi že samo naštevanje čas­ nikov, ki so pogosteje objavljali njegove uvodnike ali serije člankov: Tägliche Rundschau (Berlin), Deutsche Zeitung (Berlin), Der Tag (Berlin), Rheinisch- Westfälische Zeitung (Essen), Hamburger Nachrichten, Weser-Zeitung (Bre- ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 367 men), Münchner Neueste Nachrichten, Berliner Neueste Nachrichten, Schlësi- sChe Zeitung (Breslau), 'Pommersche Tagespost (Stettin); Wiener "Deutsches Tagblatt, Ostdeutsche Rundschau (Dunaj), Grazer Tagblatt; Düna-Zeiturig (Riga); Windhuker Nachrichten, Usambara-Post; Südungarischer Generalanzei­ ger (Vršac), Züricher ,Post (psevdonim: W. Forni), časopisov Grenzboten, Loh­ meyers Deutsche/Monatsschrift, Deutsche Erde, Dasi nationale Deutschland, Kyffhäuser, iDas deutsche .Volk, Gegenwart, Grafs Finanz-Chronik, Deutscher Kurier, Heimat und Welt, Deutscher Frühling, Nord-Süd, Der Panther, Natio­ naldemokrat, Kolonialpolitische Abhandlungen, Koloniale Rundschau, Deutsche soziale Rundschau (Dunaj) in drugih.. Na tem mestu velja omeniti.tudi njegovi knjigi o kolonialni politiki (Das'neue Südafrika 1905, Die Besiedelung Deutscht Ostafrikas 1908), ki ju je objavil po svojih potovanjih v Afriko'v letih 1904 in 1908. Večjega odmeva je, bila-deležna knjiga Der .Völkerstreit im Habsburger­ staat, v kateri je leta.1910 zavzel stališče do razprave o boju med,narodi in 0;državiii reformi v s t a r i Avstriji. Da/bi zagotovil odmevnost svojih stališč, je leta 1911 začel na Dunaju izdajati bilten Nachrichten : aus Österreich-Ungarn; namenjen,predvsem,časopisom v.Nemčiji; prav tako je izdajal v letih 1913/14 tednik Deutsch-Österreich. Te dejavnosti pa so bile tako glede obsega kot glede važnosti,, ki jim jo J e pripisoval Samassa sam, le. drugotnega pomena napram drugemu področju njegove, novinarske inprakučno politične dejavnosti — so^ delovanju v Vsenemški zvezi (ADV).3 . ' l, • Po Jočitvi.od Münchner Neueste Nachrichten konec leta 1899 jè Samassa s posredovanjem münchenskega založnika F. L. Lehmanna prevzel vodstvo All- deutsche-Blätter, časopisa, ki ga j è izdajala ADV; kot odgovorni urednik v letih 1900—1908 je zèlo hitro dobil vpliv ha oblikovanje celotne politike ADV.4 To je veljalo predvsem za stališče ADV >do""donavske'monarhije in do položaja nemških manjšin na .vzhodu. Kar 'zadeva ta ^vprašanja; ki so nekako po letu 1908 postala osrednja tema politike ADV nasploh, pa tudi v internih razpravah o kolonialni politiki in rasni teoriji, je Samassa, ki je bil do leta 1910 tudi član poslovodnega-odbora ADV, polagoma prevzel vlogo neke vrste, vodilnega ide­ ologa. Njegov glavni nasprotnik,.dr. Theodor Reismann-Grone, ki si je zaman prizadeval .odpraviti,vpliv Šamasse na predsednika Heinricha Classa (po letu 1908), ga je priznal za »naj boij. duhovito politično glavo« ADV.5 Ot Samassovem avstrijsko političnem zavzemanju bomo zaradi posebnega pomena, ki ga je imelo tako zanj kot tudi za ADV, natančneje razpravljali. Zna­ čilno za spoštovanje, ki si. ga'j e pridobil v ADV, je dejstvo, da so ga že leta 1900 poslali na pogajanja v tej zadevi: nemškemu kanclerju Bülowu je,predlagal »tiho sodelovanje« med vlado in ADV v prid Nemcev v tujini;6 hoteli so.prek uradnih.mest.finančno podpirati obstoj nemških manjšin v tujini, ne da bi'se bilo treba nemški vladi izpostavljati. Bülow, ki se je Samassi že pri nekem raz­ govoru približno konec marca 1899 zdel »poosebljena.hinavščina«,7' je na pred­ log reagiral le z »nekaj maziljenimi frazami in nerodnimi komplimenti«.8 Malo bolj uspešna so bila Samassova prizadevanja v začetku leta 1900 za izmenjavo mnenj z nemškoavstrijskimi politiki (tudi izven' Schonererjeve. skupine) o ca­ rinski zvezi med Nemčijo in Avstrijo.9 Obe akciji je treba gledati, v povezavi z dejstvom, da je ADV, na katero nezanimanje nemške vlade ni napravilo no- 3 O tem izčrpno : G. Senödl : Alldeutscher verband und deutsche Minderheitenpolitik In Un­ garn 1890—1914; Bern, Frankfürt 1978. • 4 Kratka prekinitev leta 1904 zaradi prvega potovanja v, Afriko. 5 Bundesarchiv (BA) Koblenz, zapuščina Bauer, št. 11, zvezek 1, 1914—17: pismo'Th. Reis­ mann-Grone E. Kirdorfu, januar 1917 (prepis). ' 6 AVA, zapuščina Samassa, Erinnerungen, str. 28. ' Prav tam, str. 20. 8 Prav tam, str. 28. 8 Deutsches Zentralarchiv, Abt. Potsdam (DZA I), ADV, št. 18, list 4 : predsednik Ernst Has­ se poroča na seji poslovodnega odbora ADV dne 24. 3. 1900 o pogajanjih Samasse z nemškoav­ strijskimi politiki o carinski zvezi med Avstrijo In Nemčijo. Citat E. Hartwig : Zur Politik und Entwicklung des ADV von seiner Gründung bis zum Beginn des ersten Weltkrieges 1891—1914. Disertacija Jena 1966, str. 106. 3ß8 G. SCHÖDL: PAUL SAMASSA benega vtisa,'v-tem času odločilno povečala svoje sodelovanje z »obrambnimi društvi«, in- podobnimi. skupinami Nemcev v obeh polovicah donavske monar­ hije.: •-•• •_ >:. M v • . . ,'- • • • . . • • • 'Sàmassòv posel je bilo-zlasti »hemškonacionalno delo za zaščito« okoli dvo- milijonske nemške manjšine v Translitvâhiji. Informativno potovanje, ki ga je po" naročilu vodstva ADV opravil julija 1901 po Sedmograškem in Banatu, je odločilno vplivalo na skle'p o nadaljnjem postopanju: odslej so bili za ADV glavni tako imenovani »Švabi« na južnem Ogrskem, ki so nedvomno predstav­ ljali večino nemškega'prebivalstva na Ogrskem, in ne Saši na Sedmograškem, ki so bili dotlej, med drugim zaradi cerkvenih povezav, v središču interesov iz Nemčije.10 Takšno odločitev so sprejeli na osnovi Samassovega stališča, da se Sàsi gospodarsko ne bodo mogli trajno'obdržati zaradi vse večjega pritiska rtv munské večine ha' Sedmograškem in da so zlasti politično šli v svoji pripravlje­ nosti dO sklepanja kompromisov z madžarskim državnim narodom že predaleč. Bistveno boljši vtis so nanj napravili Svabi, zlasti v Banatu. Prepričan je'bil, da'se: bodo "nekako pet minut pred dvanajsto', neposredno pred popolnim, uspe­ hom načrtne državne asimilacijske politike vendarle spomnili na svoje* politične pravice oziroma narodne dolžnosti. Na to naj bi kazalo očitno naraščanje nji­ hovega nezadovoljstva z »madžarizacijo« občinskega življenja in šolstva", pa tudi vedno večja skrb zaradi prihajajočih nevarnosti za njihov materialni po­ ložaj. Za razliko od Sasov naj bi ohranili »kmečki instinkt«.11 To naj bi doka­ zovalo tudi dejstvo, da so neprenehoma,povečevali svoj a. posestva na škodo slo- vansko-romunsko-madžarske okolice: »In neodvisno od volje vlade potekajo preseljevanja narodov v državi po gospodarskih zakonih, po številu rojstev, in življenjski-moči ras. Tako Romuni na Sedmograškem pridobivajo na zemlji, tako bo . . . Banat germaniziran.«12 Tu naj bi šlo za »pravi primer nemškega kmetstva«,13 katerega gospodarsko vitalnost in polagoma oživljajočo politično zavest bi veljalo nacionalno politično aktivirati: Težo Samassovih političnih predlogov glede Ogrske, dane vodstvu ADV, so podkrepile prejšnje in kasnejše pobude z nemško-ogrske strani. Poleg opozicij­ ske skupine dokaj nemškonacionalno naravnanih »zelenih«14 med Saši, z nekda­ njim poslancem iz Brašova (Kronstadta) Lutzem Korodijém,15 ki je leta 1903 iz Ogrske emigriral v Berlin in je od leta 1904/05 v vodstvu ADV polagoma postal referent za Ogrsko poleg Samasse, je bil v tem pogledu pomemben Edmund Steinacker,16 ki je bil dejanska vodilna sila 30. 12. 1906 v Vršcu ustanovljene Ungarländisch-Deutsche Volkspartei (UDVP)17 in hkrati osebni zaupnik pred­ sednika ADV Heinricha Classa.18 Samassa oziroma od približno 1908/10 Class sam in Steinacker oziroma od približno 1910. leta tudi njegov mlajši sodelavec Rudolf Brandsch, poslanec iz Hermanristadta (Sibiu),19 so predstavljali zvezo med vodstvom ADV v Berlinu/Mainzu in nemškim nacionalnim gibanjem (UDVP) na južnem Ogrskem. «-' •-• '> 1 0 Schödl, Alldeutscher Verband, str. 91—95. Alldeutsche Blätter (AB) 1901, 28. 9./436 ss.; 12. 10./455SS.; 21. 11./S13 ss. Samassa, Erinnerungen, str. 32—38. 1 1 A B 1906/456. • •• 1 2 A B 1901/464. 1 3 A B 1901/514 s. ' 1 4 O »zelenih« glej G. Schödl: Rudolf Branđsch und die »südostdeutsche« Minderheitenpoli­ tik, Südostdeutsches Archiv XIX/XX (1976/77), Str. 121—143, tu 135. 1 5 O Korodiju: U.M. Schwob: Lutz Korodi, v : Biographisches Lexikon zur Geschichte Süd­ osteuropas. Hgg. v. M. Bernath und F. v. Schroeder. Zvezek 2. München 1976, Str. 480 ss. in Schödl, Alldeutscher Verband, 98. 18 O Steinackerju: slej,ko prej informativne Lebenserrinerungen, München 1937. Schödl, All­ deutscher Verband, med drugim 135—138, 147—156, 177—180, 186. 17 Poleg starejše literature sedaj prvič z upoštevanjem zapuščine Edmunda Steinackerja v Südost-Institut München I. Senz: Die nationale Bewegung der ungarländlschen Deutschen vor dem ersten Weltkrieg, München 1977. Schödl, Alldeutscher Verband, passim. 18 H. Class : Wider den Strom, Leipzig 1932, str. 168. Steinacker, Lebenserrinerungen, str. 237. " O Brandschu med drugim K. Kessler : Rudolf Brandsch, München 1969 (kar zadeva čas pred 1918, temelji na nezadostnih virih) ; A. Bäumann: Deutsche in Südosteuropa — Sachsenbi­ schof und volkstumspolitiker: Friedrich Teutsch und Rudolf Brandsch, v : Leben und Leistung, zvezek П, Heidelberg 1967, str. 118—172 in Schödl, Branđsch, passim, .i , . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 3 369 Steinacker in.Samassa,, ki je od pomladi 1911 kòt Clàssov pooblaščenec.za podonavsko monarhijo-stanoval v Klosterneuburgu pri Dunaju,20 sta*se kot po­ sredovalca ukvarjala predvsem z dvema skupinama problemov. Prva: občasno je grozila nevarnost, da bo zavzetost ADV ohromela, saj je bila odvisna od ne­ prestanih notranjih.razpravljanj o prednosti prekomorske.alb celinske usine1 ritve nemške zunanje politike. Druga: mnenja glede planiranja in finančne realizacije nekaterih akcij so se zelo razlikovala. Tako je npr. junija 1904,med Samasso in voditeljem nemškonacionalnega gibanja na južnem Ogrskem, advo­ katom dr.-Ludwigom Kremlingom21 iz Bele Crkve, prišlo do ostrega.spora glede nadaljnjega financiranja časopisa, nepogrešljivega za agitacijo na podeželju,,ki pa je imel po Samassovem mnenju to usodno slabost, da je neprestano potre­ boval vsenemške subvencije. V zvezi s tem je Kremling.na Samasso naslovil »vprašanje«: ah\ torej v Berlinu nismo več »vrnodi«?2 2 Ne da se ugotoviti, ali je pri nekaterih pomembnih podvigih, kot pri ustanovitvi UDVP, konec leta; 1906 in Nemško-ogrskega kulturnega sveta .(Deutsch-Ungarischer Kulturrat) 1 1 . 2. 1911 Samassa »vodil« ali »podpiral« delo.23 , , * -i , Kakšen .pomen, je imel Samassa po mnenju južnoogrske vodilne skupine UD VP, kaže vrsta, vprašanj, v zvezi s finančno podporo stranki, ki so jih naslav­ ljali direktno na, Samasso ali pa na Steinacker ja s prošnjo, naj jih posreduje Samassi, pri čemer so se sklicevali na Samassove obljube, ki jim jih je dal ob svojih številnih obiskih na južneir^ Ogrskem.,Kot primer naj omenimo le več tovrstnih' vprašanj Reinholda Heégna, ki so ga,v Vršcu postavili za kandidata na volitvah v ogrski .sabor leta 1910. Heegn je 27. 4. 1909 Samasso spomnil na dogovor, da bo ADV podprl časopis Südungarischer Generalanzeiger, ki je bil pomemben za njegovo volilno kampanjo; 24. 2. 1910 je, prosil Steinackerja, naj Samassi priporoči njegovo,prošnjo za podporo; 5. 11. pa je.predsednik ADV dal Steinackerju in Bràndschu pismena negativna odgovora, pri tem pa je opozoril na izmenjavo mnenj, s Samasso.25 Class in Samassa sta bila verjetno pod vtisom naraščajoče kritike sedmograško-saških (W. Melzer, R. Schuller, E. Neugeboren), nemšk'o-čeških, (R. Pacher) in schöner j anskih nasprotnikov podpiranja UD VP, pa tudi nasprotnika podonavske monarhije Reismann-Groneja, ki se je v tistem času še lahko imel za kandidata porenske težke industrije (Emila Kirdorfa, pa tudi Alfreda Hugenberga) za predsednika ADV.26 Cilj vsega tega je bil, da fi­ nančnih sredstev zveze ne bi ylagali na Ogrskem v prid avstrijske krone proti Budimpešti, temveč v Avstriji v prid nemške narodne skupnosti proti Cehom in Slovencem. Zaradi obotavljanja dotedanjega vsenemškega financerja je Heegn 9. 9. 1912 v pismu Steinackerju27 izbruhnil: »Ce bo šlo tako naprej (ne­ prestane denarne skrbi), potem bomo nehali s politiko.. '. Sem žrtev zadnje vo­ lilne kampanje . . . Spravili so me v trojni volilni boj, ki je stal 20.000 kron . . . Ce ne bo plačanih 8000 kron in materialni položaj časopisa tudi v prihodnje ne bo zagotovljen, se lahko gospodje kar sami gredo politiko.« Da so »gospodje« potem vendarle plačali,28 je bilo povezano tudi z dejstvom, da so imeli sedaj v berlinskem uradu ža* zunanje zadeve več razumevanja za vsenemški predlog 2 0 Sudost-Institut, zapuščina Steinacker: pismo Class Steinackerju, 24. 1. 11 o prihodnjih na­ logah Samasse na Dunaju. O tem,tu tudi korespondenca med Samasso in Steinackerjem v letih 1901—1908. , •• , D 2 1 O Kremlingu: Fr. Wertheimer : Von deutschen Parteien und Parteiführern im Ausland, Berlin 1927, str. 160; koledar »Der schwäbische Hausfreund« za leto 1912, Temesvâr 1911, str. 44; Schödl, Alldeutscher Verband, str. 316. 2 2 Südost-Institut, zapuščina Steinacker; pismo Kremling Samassi, 14. 6. 1904; 2 3 O ustanovitvi Deutschungarischer Kulturrat med drugim Senz, Nationale Bewegung, str. 212—219. piščevi napotki na »donavsko-švabsko« predzgodovino ustanovitve kulturnega sveta po našem mnenju niso dovolj prepričljivi za tezo o majhnem vplivu Samasse/ADV/E. Kirđorfa na to organizacijo. ;0 celotni problematiki odnosov nemškega gibanja na Ogrskem do ADV tudi Schödl, Alldeutscher Verband, zlasti poglavje V in str. 193. 2 4 Südost-Institut, zapuščina Steinacker: korespondenca Heegn — Steinacker. 2 5 Prav tam, korespondenca Steinacker — Class. 2 8 O tem Schödl, Alldeutscher Verband, str. 167—174. 2 7 Südost-Institut, zapuščina Steinacker: korespondenca Heegn — Steinacker. 2 8 Tudi tu nismo mogli ugotoviti natančnih zneskov. O tem v zapuščini Steinacker pisma Classa Steinackerju z dne 25. 7., 12. 10., 5. 11. 1910, 23. 10., 18. 12. 1913 in pismi Steinackerja Classu dne 2. 1. (ali 6.) 1910 in 18. 5. 1914. 370 G - SCHODL: PAUL SAMASSA tihe delitve dela kot leta 1900. ob prvem Samassovem razgovoru s kanclerjem Bülowom.29 Državnemu sekretar jü . Alf redu von Kiderlen-Wächter j u se je zdel propagandni potencial ADV dovolj uporaben, da je konec avgusta 1910 s Hèin- richom Classom sklenil »za kulisami dogovor, navzven pa seveda nepriznano delitev dela«; do julija 1911 je ADV iz dispozicijskega fonda Urada za "zunanje zadeve »-večkrat dobil ne nepomembne zneske«, med drugim za namene v jugo­ vzhodni Evropi. ;Pri tem je Sämassa, ki je večkrat imel razgovore s Kiderlenom in njegovim državnim ; podsekretarjem Arthurjeni Zimmermarinom, za svoje lastne tiskovne dejavnosti na področju donavske monarhije vsaj do aprila 1913 prejemal finančno podporo Urada za zunanje zadeve. * ' . ..; Sodelovanje vsenëmcev in še posebej Samasse'pri nemško-ogrskem gibanju je imelo pomen, ki se'ga ne da natančno dognati.30 Razpoložljivi viri so preveč pomanjkljivi. Blizu pa je ugotovitev, da je bilo vsenemško sodelovanje za ob­ stoj UD VP nujno potrebno, ni-pa determiniralo njegove politične usmeritve. Ogrska politična dejavnost Samasse, je dobila svoj pomen šele v luči celot-' nega stališča ADV do podonavske monarhije. Predvsem od začetka leta 1911 se je posvetil zlasti nalogi, da je kot Classov pooblaščenec snubil za avstro-ogrske načrte ADV pri nemško-avstrijskih strankah, vplivnih publicistih in politikih, ki so imeli tesnejše stike z bodočim vladarjem Avstro-Ogrske, nadvojvodo Fran­ cem Ferdinandom.31 Bila je zasluga Samasse, ki je od septembra 1902 nanj vplival avstrijski po­ litik in industrialec Alexander von Reez,32 da se je ÀDV kljub precejšnjim po- mislekom predsednika Hasseja in v začetku tudi Classa y čašu približno med konec Badenijeve krize in bosansko aneksijsko krizo, oddaljila od Schönerer j a in njegovega linškeg'a programa.33 Ko se je kriza države proti koncu 90-tih let končala brez pričakovanega zloma monarhije, namesto tega pa je schönerjansko gibanje izgubilo na pomenu, ko je poleg tega donavska monarhija kot zaveznica nemškega cesarstva postajala vse pomembnejša^so v ADV polagoma ugotav-^ ljali, da razpad habsburške" države ni nujen predpogoj za dosego srednjeevrop­ ske politične izpopolnitve nemške nacionalne države. Se ena pomembna spod­ buda za oživitev razpravljanja o možnostih državne reforme v Avstro-Ogrski kot sredstvu za zavarovanje nemške srednje Evrope pred naraščajočo nevar­ nostjo zunanjepolitične osamitve in obkrožitve je bila tudi nastajajoča zavest nemškonacionalnih izobraženih meščanskih slojev, da je politika nemškega ce­ sarstva diletantska in da je zato potrebna »nacionalna opozicija«.34 • Vprašanje državne reforme je bil »žgoč problem«, tako je dejal Samassà, ki je »določal moje ravnanje v vseh teh letih«.35 Svoje schöner j anske začetke, svojo prejšnjo iredentistično usmeritev je premagal, vendar je bil še vedno daleč odetega, da bi se identificiral s habsburško državo.. Svoje približevanje velikoavstrijski varianti tedanjega razpravljanja o državni reformi je pojasnil V " ' 2 9 Class, Wider den Strom, str. 177—181; Samassa, Errlnerungen, str. 45; Hartwig, Alldeut­ scher Verband, str. 215: DZA I, ADV, št. 531, list 108 s.; Politisches Archiv des Auswärtigen Am­ tes Bonn (PA/AA), Deutschland 169, ADV, 4. Bd. : pismo Samasse državnemu sekretarju za zuna­ nje zadeve, 9. 6. 1912; prav tam, Deutschland 126 a, secr., Geheime Ausgaben für Preßzwecke und Maßregeln zur Beeinflussung der Auslandspresse, 4. Bd. : po zaznamku z dne 26. 4. 1913 je Sa­ massa v proračunskem letu 1913/14 prejel znesek 6000 mark. O sodelovanju med Uradom zâ zu­ nanje zadeve in ADV med drugo maroško krizo glej med drugim Fr. Fischer: Krieg der Illusio­ nen, Düsseldorf 1969, pogl. 5. 30 O tem Schödl, Alldeutscher Verband, med drugim str. 192 ss. ; 3 1 Südost-Institut, zapuščina Steinacker: pismo Class Steinackerju glede razmejitve nalog, 24. 1. 1911: »•... njegova dejavnost bo lahko posebno pomembna v tem, da bo avstrijske politike obdelal v prid nemške stvari na Ogrskem.« Tu bi veljalo upoštevati tudi pričevanje Brandscha, da je Samassa postal neke vrste gonilna sila nemško-nacionalne politike, zlasti kar zadeva UDVP. 3 2 AVA, samassova zapuščina, Peezova pisma Samassi z dne 24. 9. 1902, 13. 11. 1903: Peez pledira za to, da bi avstrijske Nemce za krono spet napravili »zmožne zavezništva in kasneje vladanja«. 3 3 O tem izčrpno Schödl, Alldeutscher Verband, pogl. EC in pogl. V, 4. 3 4 Npr. Samassa, Erinnerungen, str. 45 glede na Viljema П. in Kiderlena. Slednji mu je pro­ ti koncu leta 1912 v razgovoru o zunanjepolitičnem položaju dejal: »v primeru vojne se bo Ita­ lija v Lombardiji postavila à cheval, s Francijo bomo opravili v šestih tednih in potem se bo pač odločilo.« (t. j . : stališče Anglije in Rusije. G. Sch.). 3 5 Samassa, Erinnerungen, str. 42. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 371 sam: » . . .ne morda iz črno-rumenega patriotizma ali simpatije do Habsburža- nov je moral človek,priti do zaključka, da je treba Avstrijo čim bolj okrepiti za boj, ki je neogibno pred nami (veliko evropsko vojno. G. Sch.). Tudi zmaga se­ veda ne-bi rešila avstrijskega problema, (nemškemu, G. Sch.) cesarstvu pa bi pomagala pri njegovem kasnejšem reševanju.«38 • - yt ' Projekt »Velike Avstrije« je bil v Samassovih očeh seveda samo vmesna postaja v razvoju, katerega končni cilj je bila državna enotnost'vseh'Nemcev v srednji Evropi. S to perspektivo je iz dunajskega Nemškega kluba (Deutscher Klub) navezal številne stike s politiki, pa tudi s poznavalci notranjepolitičnih razmer, kot so biliiH. Friedjung, J. Redlich, E. v." Philippovich; H. Uebersberger, A. v.jPeez in M. Hainisch. Stike s schöner j anci je zavestno zanemarjal, bistveno pa j es okrepil stare stike vodstva ADV z>nemškonacionalno-nemškoliberalnimi strankami'in-obrambnimi društvi, ki so skoraj povsem izgubila svoj prvotni pomen, ko se je, nemško-avstrijska,politika po Badenijevi krizi -na podlagi bin^ kostnega programa (20. 5.' 1899). sprijaznila s status .quo.37,Prvi rezultat,sta bili konferenci v Salzburgu* 14/15. 9. 1910 in v Linzu 27. 8. 1911. Posebno tesni so postali stiki vrhov ADV z J. Sylvestrom. (ki.je po nemškonacionalnem uspehu privolitvah spomladi 1911-ikot predstavnik najmočnejše frakcije postal pred­ sednik avstrijske poslanske zbornice), pa tudi z R. Pacherjem, s H. Knirschem (od 1908), predsednikom Nemške delavske stranke (Deutsche Arbeiterpartei), z J. Titto, predsednikom~Nemškega narodnega sveta za Ceškp (Deutscher .Volksrat für Böhmen), s H.,Oberleithnerjem,: K. Beurlejem, J. Dinghof er j em, manj tesni pa z nemškima radikaloma K. H. Wolfom in A: v. Mühlwerthom.. • f - i Za-ugled,. ki si-ga-je znal Samassa ustvariti.kot stičišče te nemškonacio- nalno-vsenemške komunikacijske mreže, bi se lahko zahvalil !predvsem okoli­ ščini, da ni nastopal-toliko kot-vsenemec, ampak kot zanesljiv presojevalec in .vedno dobro.obveščen poznavalec avstro-ogrskih razmer. -Tako je npr.'Josef Redlich v svojem dnevniku zabeležil,38, da je Samassa »pameten-mož«, dobro poučen, kot političen pisec »močna3 sila, ki-bi>jo bi lotreba izkoristiti«, da ima dobre, stike z,vojnim ministrstvom (1. 11. 1911). S tem se je Redlich: dotaknil dejstva, da je Samassa7razpolagal tudi z uradnimi, zvezami, ki.so bile z vidika vodstva ADV, razumljivo .pomembne. .V prvi vrsti je šlo za to, da si je Samassa pridobil pristop do Belvedera, do vojaške pisarne prestolonaslednika. Njen vodja, krilni pobočnik (1906 — 31. 10. 1911) in desna roka Franca Ferdinanda major Alexander Brosch yón Aarenau je v enem svojih zadnjih službenih po­ ročil prestolonaslednika 29'. 10. Ì911!opozoril,39 da bi politični publicist Samassa lahko pomagal odpraviti nezaupanje, ki je bilo v nemškonacionalni stranki državnega zbora do načrtov Franca Ferdinanda za- prihodnost, še vedno živo. Podpora Nemcev pa bo potrebna, ko bo treba zlomiti pričakovani odpor Mad­ žarov proti državni reformi. Da je Franc Ferdinand upošteval ta nasvet svojega najožjega sodelavca in iskal Samassove usluge) še da dokazati. Komajda pa bi lahko navedli o teh uslugah kaj več podrobnosti. Šamassovo dejavnost za Belvedere je potrdil Broschev naslednik polkovnik dr.Carl'Bardòlff i40 »Franc Ferdinand jé zelo cenil Samasso. Meni j politično še neizkušenemu (leta 1911, G. Sch.) je bil zvest, nesebičen svetovalec«. Zveza s Sa­ masso je bila zanj »zelo dragocena«. Samassa v svojih spominih (1941) ,v zvezi z Bardolffom govori o »zelo prijetnih odnosih, ki so s e . . . ohranili do danes«.41 3 0 Prav tam, str." 47. ' 3 7 H kompleksu Badenijeve krize In nemškonacionalne politike sedaj B. Sutter: Die Badeni­ schen Sprachverordnungen. 2 zvezka, Graz, Köln 1960 In 1965; Ci. Weber: Karl Hermann Wolf (1862—1941), disertacija, Dunaj 1975; Class, Wider den Strom, str. 164 ss. 3 8 J. Redlich: politisches Tagebuch, izdal Fr. Fellner, 2 zvezka, Graz, Köln 1953/54, 1. zvezek: 19. 4. in 10. 6. 1911. *» Österreichisches Staatsarchiv, Haus-, Hof- und Staatsarchiv (HHSA), Wien, depot Hohen- berg, zapuščina Franca Ferdinanda; karton 11: pisanje Broscha Francu Ferdinandu, C 224, fol. 195, 29. 10. 1911. Po Samassi, Erinnerungen, str. 51, je bil Brosch zamenjan, ker si je »politično preveč drznil«.. * 4 0 C. v. Bardolff : Soldat im alten Osterreich. Jena 1938, str. 121. 4 1 K temu Samassa, Erinnerungen, str. 50—53. 372 G - SCHÖDL: PAUL SAMASSA Teh stikov Samassa^ni izkoristil samò za to, da je bil sam — pa tudi Class ! — obveščen o notranjih zadevah àvstro-ogrske politike.42 V " vlogah nâ vojaško pi- sarno se je'zavzemal tudi za zadeve nemških manjšin-zlasti na južnem Ogr- skem, v Sremu in na Južnem Tirolskem.43 On sam pa je npr. dobil naročilo vo­ jaške pisarne naj v škodo Budimpešte vpliva na njemu pristopen tisk. Poleg tega si'je, sporazumno z vojnim ministrom (1911/12: Moritz Ritter von Auff en- berg),44 ki je prav tako deloval v prid Franca Ferdinanda, prizadeval nemško- nacionalne poslance državnega zbora'pridobiti za prestolonaslednikovo politiko okrepitve vojske. Kar zadeva odnose do diplomacije, je Samassa sam.'stike z nemškim veleposlanikom ha Dunaju (1907—16 Heinrich von Tschirschky und Boegondorff) označil kot »posebej tesne«.45 Tschirschky si je prek Auffehbergâ, s "katerim sta bila prijatelja,46 in Samasse ustvaril neposredno zvezo * do Bar 7 dolffa/Franca Ferdinanda.47} Nanjo cesarjeva vojaška pisarna ni mogla vplivati. Samassa je veljal za zelo'dobro'informiranega, saj je Tschirschky 27. 4. 1913 državnemu tajniku za zunanje zadeve Gottliebu von Jagowu priporočil nek Sa- massov članek'kot možnost za informacijo o stališču Bardolff a/Franca 'Ferdi­ nanda do določenih problemov zavezništva.48 Jagow jè 10. 3. 1914 med nekim pogovorom z nekdanjim avstrijskim ministrom za trgovino Josephom M. Baern- reitherjem poskušal izvedeti, ali' ima Samassa dobre 'stike z Nemci na Ogr- skem.49 Le-ta je bil v letih 1913/14 že tako in tako subvencioniran iz tajnega tiskovnega sklada nemškega zunanjega ministrstva.50 Ko bi Franc Ferdinand zasedel prestol, je bil baje Samassa predviden za direktorja cesarske kabinetne pisarne.51 Zato je presenetljivo, da ni pripadal niti pravemu svetovalskemu kro- gu prestolonaslednika niti širšemu belvederskemu krogu.52. V'svojih spominih sam namiguje, da1-se ne bi razumel z nekaterimi vplivnimi svetovalci prestolo- naslednika v obeh kolegijih. Kritiziral je 'predvsem'naraščanje klerikalnega vpliva, ki ga je predstavljal dvorni svetnik Johann Andreas Freiherr von Eich|- hoff, na Franca Ferdinanda.53 Samàssa ni mogel iz prveroke poročati o internih zadevah obeh kolegijev: član ADV Steinacker je bil kot strokovnjak za Ogrsko član najožjega kroga svetovalcev prestolonaslednika; prek-njega (»-ker stari pri­ jatelj pred menoj ni imel nobenih skrivnosti«54) je Heinrich Class dobil vpogled v načrte bodočega monarha, ki so se v prvi vrsti sukali prav okoli madžarskega vprašanja. Medtem pa je Samassa vedno bolj postajal tarča kritike znotraj ADV v zvezi s Classovo avstro-ogrsko politiko. Neprestano prerekanje med Classom in 4 2 Senž, Nationale Bewegung, str. 227, trdi da si je Samassa prizadeval,' da bi na Belvederu »delil svoje nasvete, ne da bi nanj vplivali vsenemški interesi«; to mnenje je v jasnem nasprotju z vsebino ta čas uporabnin virov. Netočna je tudi trditev prav tam, da je Samassa spadal v belvederski krog.' Glej : Samassa, Erinnerungen, str. 50. •., . < 4 3 österreichisches Staatsarchiv, Kriegsarchiv, Wien (KA), vojaSka pisarna Franca Ferdi­ nanda: tu med drugim 1912/Pe 31, Pu 7; 1913/9423, 99, 56, 10122; 1914/3528. K temu tudi KA, zapu­ ščina Bardolff, B/207, št. 3: Samassovo pismo Bardolffu, Dunaj 5. 6. 1913, • s predlogom, da bi utr­ dili vpliv vojaške pisarne prestolonaslednika pri novi ureditvi hrvaških razmer, da bi Nemce v Slavoniji zavarovali pred »hrvatizacijo«. Gospodu arhivskemu svetniku dr. Petru Brouccku (KA) se zahvaljujem, da me je opozoril na zapuščino Bardolff. 4 4 M. v. Auffenberg-Komarów: Aus Österreichs Höhe und Niedergang, München 1921, str. 150—234, tu zlasti 147, 223 ss. P. Samassa: Ein Wort an Herrn Dr. Reismann-Grone, v : AB'1920; 24. 1./25—28. " ,- 4 5 Samassa, Erinnerungen, str. 50. 4 8 Auffenberg - Komarów, Höhe und Niedergang, str. 169. : - • • : 47 AB 1920, 24. 1./25— 28. ' % , ' 4 8 Große Politik XXXIV, str. 755, št. 13225: Tschirschky Jagowu o Samassovem članku »Un­ sere auswärtige Politik« v Deutsch-Österreich 1 (1913), Str. 547. 4 9 J. M. Baernreither: Fragmente eines politischen Tagebuches, Berlin 1928, str. 303. Jagow Je zastavil to vprašanje v zvezi s svojimi kritičnimi izjavami o avstro-ogrsM balkanski politiki. ™ PA/AA, Nemčija l26a,;secr., 4. zvezek; zaznamek 26. 4. 1913. 5 1 L. Korodi: Paul Samassa, Deutschtum im Ausland 24 (1941), str. 190. Korodi je najbrž z iz­ razom »zivilkanzlei« (civilna. :pisarna) imel v mislih Kabinettskanzlei (kabinetna pisarna). Ta popravek velja tudi za naše delo, Alldeutscher Verband, str. 183. ; • . , и Samassa, Erinnerungen,' str. 50 s. . • -53 Redlich, Tagebuch; 13. 5. 1914. Najbolj informativna predstavitev teh gremijev prej ko slej pri Gg; Franzu : Erzherzog Franz Ferdinand und die Pläne zur Reform der Habsburger Mo­ narchie, München 1943. O vlogi članov ADV in UDVP: Schödl, Alldeutscher Verband, zlasti str. 177—182. * . . . - • • - - -i 54 Class, wider den Strom, str. 168, tu 169. - ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 373' Schöneferjem,55 ki je leta 1911 končno izstopil iz ADV, je doseglo višek v letih 1912/13. Ko je Class ob ponovnem neuspehu podonavske monarhije na Balkanu zavrnil vrnitev, k Schönererjevemu protihabsburškemu iredentizmu, ampak je še naprej proklamiral podporo" Nemčijezàzadnjega zanesljivega zaveznika Ber- lina, je schönerjanska Vsenemška zveza za' Vzhodno marko (Alldeutscher Ve- rein für die Ostmark) trdila, da vodstvo ADV ne zasleduje več vsenemških- temveč veliko-avstrijske interese.56 Opozarjali so na Samassove tesne odnose s prestolonaslednikovo vojaško pisarno in ga celo dolžili, da si pusti nagrajevati svojo »črnožolto« dejavnost iz dispozicijskega fonda avstrijske vlade. S tem so povezovali proti Classu .naperjeni očitek, da je v zadnjih letih prišlo do po- avstrijčenja vodstva ADV, pri čemer naj bi si Samassa — sam instrument Bar- dolffa/Franca Ferdinanda — pridobil odločilen vpliv na Classa. Class je združil zavrnitev teh trditev schöner j anskega revol verskega tiska z emfatično izjavo v prid Samasse. Napovedal je, da se bo še naprej strinjal z njegovimi avstrijsko- političnimi koncepti, kljub marsikateri - razliki v mnenjih glede posameznih vprašanj.57 Z namigom »na nepomembnost in posebnost znane schönerjanske klike« se je Samassa odpovedal'tožbi zaradi očitka korupcije.58 Komajda dokaz, bolj pa zanimiv indie določenega sodelovanja med vod­ stvom ADV in prestolonaslednikovo vojaško pisarno od približno leta 1912 na­ prej bi lahko bili tudi postopki v letu 1913 okoli,menjave lastništva velikega ogrskega nemškega dnevnika Budapester. Tagblatt. Ce upoštevamo, da sta Steinacker in njegov adlatus Rudolf Brandsch59 glede ogrske politike sodelovala tako s Classom/Samasso kot tudi z najožjim krogom svetovalcev prestolona­ slednika, se zdi vredno pozornosti naslednje:60 prvič: Rudolf Brandsch je leta 1913 postal solastnik tega časopisa, na katerega je vplival v smislu UD VP in narodnostne politike Belvedera;61 drugič:.že prej — 1. julija 1912 — sta prejela Bardolff/Franc Ferdinand od avstrijskega ministrskega predsednika grofa Kar­ la Stürgkha 30.000 kron, ki sobile izrecno namenjene vplivanju na Budapester Tagblatt. Ker darovalci v nobenem primeru niso hoteli biti znani, je verjetna domneva, da j e b i l ,solastnik' Brandsch njihov slamnati možic. Kolikor daleč že je v podrobnostih segalo sodelovanje Steinacker j a, Brand- scha in Samasse s Classom in z Bardolffom/Francem Ferdinandom — schöner- jancem je bilo več kot jasno,da je.Class,po svojih črnožoltih svetovalcih postal privrženec velikoavstrijske politike.62 Po njihovem mnenju se je ADV izneve- 5 5 K naslednjemu: A. G. Whiteside: The Socialism of Fools, Georg Ritter von Schönerer and Austrian Pan-Germanism, Berkeley, Los Angeles, London 1975, zlasti str. 294 ss. ; Relsmann-Gro- ne, Erdenkrieg, zlasti str. 46—99; Class, Wider den Strom, zlasti str. 47 s., 252—263, 295; Kruck, All­ deutscher Verband, str. 109—113; Schödl, Alldeutscher Verband, zlasti str. 167—174. Schönererjevo pismo Classu, 26. 10. 1911, cit.: E. Pieni: Georg Schönerer, 2. izdaja v treh delih, Oldenburg, Ber­ lin 1938. 6. zvezek, str. 361. 5 8 Alldeutsches Tagblatt (Dunaj), 1912, 7. in 10. 9., uvodnik V. Lischke; AB 1913, 22. 3./90 ss., 29. 3., 99 s., 24.' 5./167—172's stališči Classa (znak »V«) in Samasse. K temu tudi Samassa, Erin­ nerungen, str. 46 s. V Času med tem stališčem Classa in sejo predsedstva v Müncnnu 20. 4. 1913 se je Samassa v Berlinu srečal s Classom. Glej Südost-Institut, zapuščina Steinacker, pismo Sa- masse Steinackerju, 29. 4. 1913. 5 7 O tem : AB 1913, 24. 5./167—172. M Prav tam, str. 172 Samassa. 5 9 O tem: schödl, Brandsch, passim. Brandscha, od leta 1910 poslanca v ogrskem saboru, je Steinacker leta 1912 uvedel v belvedersM krog. Glej tudi Südost-Institut, zapuščina Steinacker, pisma Steinackerja Classu, 15. 1. 1911, Classa Steinackerju in Brandschu, 15. 11. 1910. 6 0 O tem R. Brandsch: Die deutsche Bewegung im Vorkriegsungarn 1907—1914 = Volk im Osten. Bukarest 1941, zvezek 6, str. 27—37, tu 35. HHSA, depot Hohenberg, zapuščina Franca Fer­ dinanda, karton 8: korespondenca Bardolff, fol. 270—273, pismo Bardolffa Francu Ferdinandu, Dunaj 1. 7. 1912: Ob razgovoru z avstrijskim ministrskim predsednikom Stürgkhom 1. 7. je dobil 30.000 kron za Budapester Tagblatt : »•...— seveda pod 1000 prisegami, pravzaprav 30.000 prise­ gami molka. O tem bo poleg Stürgkha, Heinolda (avstr. notranji minister, G. Sch.) in moje ma­ lenkosti vedela le Vaša cesarska visokost.« (prav tam, fol. 272 v.). 6 1 Ogrski ministrski predsednik grof Istvân Tisza se je 20. 3.1914 v parlamentu obrnil z ostro izjavo proti Brandschu, ko se je ta (v odkritem nasprotju do sedmograško-saške skupine po­ slancev) priznal k UDVP. O tem med drugim AB 1914/133, 174 ss. in Fr. Teutsch: Die Siebenbür­ ger Sachsen in den letzten fünfzig Jahren 1868—1919, Hermannstadt 1926, str. 181, 184. 6 2 O tem: AVA, zapuščina Pichl, karton 17: pismo dr. Josef a Ursina Schönererju z dne 30. l. 1913 in zaupna sporočila istega Schönererju 17. in 18. 12. 1912 (Ursin je bil v tem času predsed­ nik schönerjanskega društva Alldeutscher Verein für die Ostmark). V teh krogih so domnevali, da je Class vpliv Samasse, Steinackerja, Branđscha in Groelinga (zmeren schönerjanec, indu­ strijalec, predsednik »Deutscher Klub« na Dunaju) na avstrijsko politiko ADV-ja zavestno pri- 374 G. SCHÖDL: PAUL SAMASSA rila.svojemu cilju, »ustanovitvi od vseh strani neodvisne in vse Nemce Srednje Evrope zajemajoče enotne države na arijski osnovi.. .-H.*1 • ; Večjo težo je imela kritika, ki jo je izražalo Classovi politiki Theodor Reis- mann-Grone. Class — po mnenju Reismanna: sposoben, toda »fantast«84 — je pod vplivom Samasse in Steinackerj a,"5 pa tudi Korodija in dr. Alberta Rit- terja66 prešel na avstrijsko politično linijo, ki je pomenila kar latentno izdajo domovine,6'" kakor je š pogledom nazaj; izjavil Reismann januarja 1917 Emilu Kirdorfu, enemu vodilnih predstavnikov nemške težke industrije in dolgolet­ nemu članu ADV. Reismann je od septembra 1908 naprej poskušal Classa pre­ pričati, da bi bila spričo bližajoče se vojne proti Angliji zveza z Rusijo za Nem­ čijo brez dvoma bolj koristna kot zveza z Avstro-Ogrsko.68 Na Avstro-Ogrsko je gledal kot na »-mumijo«.69 «-Avstrijsko vprašanje« bi bilo treba na vsak načini »rešiti« s skupno nemškoHrusko intervencijo. Namesto da bi na ta način z raz­ bitjem donavske monarhije zbrali Nemce v Srednji Evropi, se je Berlin, in z njim ADV, trdno držal koncepta »nibelunške zvestobe«.7^ ADV je (po Reis- mannu) prav tako kot »ultražidovski« iii (zlasti v Avstriji) klerikalni tisk silil v vojno proti Srbiji in Rusiji in obdeloval javno mnenje v protislovanskem duhu.71 Čeprav je Reismann zlasti septembra 1913 na zvèzinem dnevu v Bres- lauu in na seji odbora v Berlinu 3. 7. 1913 dosegel nekaj odmeva, ko je opozoril na vojaško šibkost »trupla« (Avstro^-Ogrske), ki jeLpostala očitna ob balkanskih vojnah, je Class zmagal nad svojim tekmecem, ker je sarajevski atentat tudi v ADV povzročil splošno spremembo razpoloženja v prid donavske monarhije.72 Sicer je Reismann argumentiral drugače kot Schönerer, v sporu s Classom/ Samasso ni stal na tradiciji linškega programa. Oba pa sta štala ob strani, ko se je avgusta 1914 nemški narod, kar »noro vojno razpoložen« (Reismann), vdal »zmoti neumnega zmagoslavja in sprehoda v Pariz in London«. Oba, Schönerer in Reismann sta bila mnenja, da'gre v začenjajoči se vojni samo za interese habsburške dinastije, za ohranitev preživele države, ki pod zaščito dvojne zveze že desetletja vodi Nemcem sovražno notranjo politiko. »Torej vojna! — Nem­ ško imetje in nemška kri za nenemške cilje«7!3 je pisal Schönerer 27. julija 1914.' Nasprotno Class (1911) :f »1. Nemčija preozka za'naraščajoče število prebival­ stva. Vsi ostali se širijo — tudi Francija, kljub zastoju. 2. Širjenje kam? Proti vzhodu Avstrija in Slovani: širjenje tja šele v primeru, če nas Avstrija primora. 3. To bi bilo, če postane Avstrija slovanska država. 4. Pomembno sredstvo moči naše zunanje politike, da žive izven države v živi enotnosti z nami milijoni Nemcev! 5. Če se izognemo vojni, to ne bo izboljšalo našega položaja. 6. Vojna edino zdravilo za naš narod. Vpliv zunanje politike na notranjo.« Leta 1914 je Class neposredno po začetku vojne naznanil: »Radost je živeti . . . P o tej uri smo kazoval kot manjšega In da se Je med enim svojih dveh obiskov na Dunaju leta 1912 sestal tudi s prestolonaslednikom, kar je vsekakor do neke mere neverjetno. O tem tudi Alldeutsches Tag­ blatt (Dunaj), 1913, 6. 3./1. •> e S AVA, zapuščina Pieni, pismo Ursina Schönererju, 30. 1. 1913. • 4 .. 8 4 BA, zapuščina Bauer, na omenjenem mestu. e s Class, Wider den Strom, str. 295 ironično: Reismann ga je »spoznal« kot »habsburškega agenta«. Glej tudi Reismann-Grone, Erdenkrieg, str. 63. 8 8 Od približno leta 1909 do 1. 7. 1914 poslevodečl sekretar ADV. Sestavil interno spomenico o Avstro-Ogrski in pod psevdonimom K. v. Winterstetten spis Berlin—Bagdad. Neue Ziele mittel­ europäischer politik, München 1913, o katerem je bilo mnogo diskusij. O tem Fischer, Krieg der Illusionen, zlasti str. 340, 347 in 330. 07 BA, zapuščina Bauer na omenjenem mestu. • , . . . . 8 8 Reismann - Grone, Erdenkrieg, str. 28 in 70. 8 8 BA, zapuščina Bauer na omenjenem mestu. *• • . 7 0 Reismann - Grone, Erdenkrieg, str. 68. 7 1 Prav tam, str. 90. Reismannovl listi, Rheinisch-Westfälische Zeitung (Essen), Post (Ber­ lin) in Düsseldorfer Nachrichten so poskušali — po Reismannu — poleti 1914 dušitl splošno na­ vdušenje za vojno. 7 2 Reismann - Grone, Erdenkrieg, str. 89 z vidika leta 1919. Reismann je 20. 3. 1915 izstopil Iz ADV. O tem AB 1920, 24. 1./25—28 In Class, Wider den Strom, str. 298. O tem glej Kruck, Alldeut­ scher Verband, str. 104—113: interpretacija kljub verodostojni, etično utemeljeni obsodbi vsenem- ške celotne politike ni brez vrednotenj in prepričanj vlijemovsko-nemškonacionalne tradicije. 13 AVA, zapuščina Pichl: karton 58: Schönerer Pichlu. 74 DZA, ADV, št. 531, Ust 46: H. Class, zapisek o koncepciji ADV, poletje 1911, cit.: Hartwig, Alldeutscher Verband, str. 198. . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 375 hrepeneli . . . , ker verjamemo in vemo, da bo poleg strahotno težkega prinesla tudi 'rešitev in blagoslov. Sedaj je tu, ta sveta ura !«"' • Samassbvo vedenje leta 1914 se je razlikovalo od Classovega predvsem za­ radi nadiha pesimizma pri ocenjevanju prihodnosti Avstro-Ogrske. V pogovorih z'Redlichom in Bardolffom'je kazal približno od začetka leta bistveno bolj očitno5skepso kot'dotlej, že.do načrtov veliko-avstrijske državne réforme, tudi do-Franca Ferdinanda samega.f Vznemirjalo ga je, da je prestolonaslednik spet vedno bolj zapadaF klerikalnemu vplivu. V tem je videl nevarnost, da bi sé nemškoliberalne in nemškonacionalne stranke Avstrije odvrnile od Franca-Fer- dinanda in 'mu odrekle-nujno potrebno sodelovanje pri premagovanju odpora, ki ga je bilo pričakovati s strani Budimpešte do «-Velike Avstrije«. Póleg tega mu je vztrajanje Franca Ferdinanda in' Bàrdolffà pri'ideji sporazuma z Rusijo vzbudilo skrb, da konsolidirana Velika ^Avstrija ne bo pripravljena poplačati nemškim nacionalcem njihove lojalnosti ?ž odločno obrambo pred »-slovansko nevarnostjo«. Povsem dosledno je Samassa že 28.$ avgusta 1914 poskušal zmage gotovemu in'z vojnim navdušenjem prežetemu poslovodnemu odboru ADV raz­ jasniti, da donavske'monarhije" tudi v primeru zmage centralnih' sil hi mogoče več rešiti. Zaradi te modifikacije svojih stališč pa se ni postavil na strah Schö- nererja ali Reismanna. Po Samassovem mnenju je' Schönerer preveč popustil pri nemških manjšinah in možnostih nemškega'vpliva ha (jugo)vzhodu, izven hekdanj e'Nemške'zveze ;JRèismahh pa hi spoznal neizogibnosti velikega nem- ško-slovanskega "spopada. . ' " ' ' . ' ' * Šamassova skeptična ocena možnosti preživetja donavske monarhije se je méd vojno še okrepila. Zlasti ogrski'in poljski problem sta sé mu zdela skoraj nerešljiva. V tem času jé sodeloval pri prizadevanjih več krožkov, ki so hoteli izdelati načrte za novo'politično ureditev: »pri tem se je täko želo pokazalo, kako nerešljivi so bili problemi tudi, v primeru zmagovitega izida za Avstrijo.«77 .Samassa se je udeleževal predvsem posvetovanj kroga, v katerem so bili on, H. Friedjung, M. Hainisch, H. Uebersberger, E. v. Philippovich, E. Steinacker in drugi. Delovni rezultat te skupine, najprej kot zaupen rokopis predložen od­ ločilnim mestom vi Berlinu in na Dunaju, je bil objavljen julija 1915.78 Ob voj­ nem cilju, «-zagotovitvi nacionalnega posestnega stanja Nemcev v Srednji Evro­ pi« je začrtal podobo zveze,obeh.tesneje med seboj povezanih cesarstev, ki pa bi-ohranili svojo1 suverenost. Ta zveza naj bi predstavljala jedro avtarkične Srednje Evrope,1 ki bi-z razširitvijo-v jugovzhodno Evropo in prednjo Azijo lahko, postala enakovreden svetovnopolitičen tekmec .velesilam Angliji, Zdru­ ženim državam, Rusiji in Japonski. Sodelovanje obeh osrednjih sil na zunanje­ političnem in vojaškem področju naj bi popolnila vsaj 25-letna carinska in trgo­ vinska zveza, ki naj bi polagoma prerasla v carinsko unijo. Elaborat je zahteval (tudi tu iz .popolnoma nemškonacionalne, vsenemške perspektive) ureditev prednostnega položaja za nemški del prebivalstva v Avstriji, to pa z garancijo nemščine kot državnega jezika, z zmanjšanjem poljskega vpliva na Dunaj (z avtonomizacijo Galicije ali povečanjem veljave Rusinov) in z zavračanjem fede­ ralističnih prizadevanj Cehov in Slovencev. Kàr zadeva- translitvansko polovico države, naj bi bila na podlagi leta 1867 ponovno vzpostavljena popolna enot- nost vojske in gospodarstva, zagotovljena realizacija zakona'o narodnostih iz leta 1868 in uvedba-splošne volilne pravice. ;-• ':. t • ' V tem tako imenovanem Friedjungovem programu, pa tudi v Classovi,spo- menici, ki je postala pomembna za razpravljanja ovojnih ciljih v Nemčiji, so 7 5 Classov »Waffensegen« v AB 1914, 3. 8./285. 7 8 Samassa, Erinnerungen, str. 49 In Redlich, Tagebuch, I, 13. 5. 1914. 7 7 Samassa, Erinnerungen, str. 52, 54; AB 1920, 24. 1./27. . ' < . „ , . . ~_.« 7 8 Denkschrift aus Deutsch-Österreich, Als Manuskript gedruckt, Leipzig 1915. Fischer, Griff nach der Weltmacht (posebna Izdaja 1967), str. 172, op.. 45:.V gospodarskem delu je približno ustrezala predstavam državnega kanclerja Bethmanna Hollwega o srednji Evropi; on se je tudi pobliže ukvarjal z njo. Glej Fischer, Krleg:der Illusionen, m e * drugim str. 757, 767—774. 376 G. SCHODI,: PAUL SAMASSA bile tudi Samassove zamisli.79 Na prvi seji poslovodnega odbora ADV poj za­ četku vojne, 28. avgusta 191480 je.Samassa že vplival na določitev osnovnih črt programa vojnih ciljev, ki sta ga nato formulirala Class in baron Leopold von Vietinghoff-Scheel. Ta spomenica (Denkschrift zum deutschen Kriegsziel) z dne 18. septembra 1914 je postala ena najpomembnejših osnov razpravljanj o vojnih ciljih81 v Nemčiji, v katerem so gospodarski voditelji kot A. Hugenberg, E. Kir- dorf, H. Stinnes, agrarci kot G. von Wangenheim in intelektualci kot D. Schä­ fer poskrbeli za odmevnost predstav vodstva ADV.82 Kar zadeva donavsko mo­ narhijo, se je Class v svojih vojnih ciljih zadovoljil z namigovanji.83 Tu se je videl pred oviro posebne vrste: izmenjava mnenj, ki jo je organiziral Samassa s Friedjungovim krogom, in razgovori z nadaljnjimi avstrijskimi partnerji so pokazali že v prvi polovici septembra-1914 na Dunaju, da so tu, »s pravim obe­ šenjaškim humorjem«, kakor je rekel Class," imeli skoraj samo » n e g a t i v e n vojni cilj-«: priključitev nemške Avstrije k Nemčiji.85 S tem negativno-samoiro- ničnim pridržkom razprav npr. Friedjung-Samassovega kroga o vojnih ciljih in novi političn^ ureditvi donavske monarhije so bile v zvezi težave z medsebojnim razumevanjem, ki so se pojavile med vojno. Zaradi njih ni uspel poskus Classa in Samasse, da bi programske predstave skupine okoli Fried j unga uskladila s predstavami pomembnega nemškega kroga.88 Konkretnejše rezultate je prineslo Samassovo istočasno zavzemanje za pro­ gramsko samopredstavitev nemškonacionalne politike v Avstriji. Tu je treba omeniti njegovo sodelovanje v delovni skupini, ki jo je oblikoval programski odbor nacionalno svobodnjaške stranke Nemške Avstrije (Nationalfreiheitliche Partei in Deutsch-Österreich). Čeprav je ta nemškonacionalna skupinica ostala nepomembna, pa njen neobičajno obsežni in podrobni programski osnutek iz leta 1919 zasluži pozornost: postal je podlaga »smernic nemške politike-«,87 ki so bile 5./7. septembra 1920 na salzburškem ustanovnem zboru Velikonemške ljudske stranke (Großdeutsche Volkspartei) Avstrije sprejete in objavljene kot »programska načela«. V primerjavi z nemškonacionalnimi programi predvoj­ nega časa kaže nekaj skupnega pa tudi novega. Hkrati opozarja na dejstvo nem­ škonacionalne kontinuitete in na znamenje spremembe v pogojih povojnega časa: ostala in ideološko otrdela je usmeritev k cilju, vzpostaviti popolno »na­ rodno skupnost« — zunanjepolitično s premagovanjem državne delitve nacije, notranjepolitično pa z odpravo individualizma v vseh njegovih liberalnih in so­ cialističnih različicah; nekaj novega, za razvoj v masovno gibanje izredno po­ membnega, pa predstavlja ponovno odkritje socialnoreformističnih začetkov nemškonacionalne politike 70-tih in 80-tih let minulega stoletja. Tà novi razvoj se nič več ne odraža v tu skicirani zgodovini delovanja politika Paula Samasse. 2e v začetku leta 1914, torej pred smrtjo Franca Ferdinanda, je začel spreje­ mati konec vseh upanj glede srednjeevropsko-političnega velikoavstrijskega aktiviranja nemške politike, v letih 1918/19 pa se je popolnoma poslovil od politike. 7 9 H. Class: Denkschrift zum deutschen Kriegsziel (z dne 18. 9. 1914). O tem Class, Wider den Strom, str. 318—326. M O tem izčrpno Fischer, Griff nach der Weltmacht, passim. »i pr i Fischerju, Griff nach der Weltmacht, str. 95, napačno datirano : 20. 8. Reismann - Gro- ne, Erdenkrieg, str. 99. Nasprotno Class, Wider den Strom, str. 318—324, Samasse ne imenuje iz­ recno, temveč poudarja svoj lastni delež. и Glej zlasti k peticiji gospodarskih zvez z dne 10. 3./20. 5. 1915 in k tako imenovani vlogi intelektualcev z dne 8. 7. 1915: Fischer, Griff nach der Weltmacht, str. 141—145, o »odločilnem vplivu« vsenemcev, str. 141, in Kruck, Alldeutscher Verband, str. 71—80. M Class, Wider den Strom, str. 325. м Prav tam. *• Prav tam : bodisi z zvezo centralnih sil ali z razpadom donavske monarhije. ; M Kruck, Alldeutscher Verband, str. 115. Obe skupini, ki sta se zbrali pod predsedstvom grofa Rudolfa Colloredo-Mannsfelda in člana ADV kneza Otta Salm-Horstmarja, se med drugim nista mogli zediniti glede poljskega, ukrajinskega in belgijskega vprašanja. - " AVA, zapuščina Samassa: »Politische Richtlinien. 1918«. Samassa sam je zapisal program in mu dodal posebno označena dopolnila. Program velikonemške ljudske stranke: KI. Berchtold (Hg.) : österreichische Parteiprogramme 1868—1966, München 1967, str. 432—482. O tem med drugim A. Wandruszka : Österreichs politische Struktur, v delu H. Benedikt (Hg.) : Geschichte der Repu­ blik Österreich, Wien 1954, str. 289—485, tu 384. Samassovega deleža se ne da ugotoviti, ker nje­ govi morebitni stiki z nacionalno-demokratično stranko niso nikjer dokumentirani. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 , 1989 . 3 3^7 . Bil je eden številnih brezimcev', ki so dali ideje nemškonacionalno-vsenem- ško-nacionalnosocialističnemu gibanju. Prispeval je k oblikovanju njihovih iz­ raznih oblik in kot riacionalnopolitični praktik (čeprav je zaradi Sarajeva nje-̂ gova prava priložnost za politika propadla) je insceniral dejavnosti, katerih polni pomen je prišel do izraza šele med obema vojnama. To zlasti velja za nje­ govo zavzemanje za nemško manjšinsko politiko na vzhodu in jugovzhodu, za njegova prizadevanja pò združitvi razdrobljenih nemškonacionalnih skupin v vsej.'Srednji Evropi in za njegovo publicistično sodelovanje pri nacionaliziranju meščansko-liberalnega javnega mnenja. . > Po koncu 1. svetovne vojne se' je Samassa umaknil na posestvo, ki si ga je pridobil jeseni 1918 v S t". Jakobu pri Boznu.88 Začetna upanja glede novih mož­ nosti politične aktivnosti se nišo izpolnila. Kljub svoji zadržanosti je po dvaj­ setih letih še enkrat skusil agresivno realnost narodnostnega boja: 23. novem­ bra 1938 je bil izgnan iz'Italije. Julija 1939 se je preselil v Gradec, kjer je 17. avgusta 1941 umrl. ' I • .• -|. •'-. rt . , • ' " . . . . - II. .Kot kaže rekonstrukcija Samassove politične dejavnosti in razvoja politika Sàmasse, sejijegova politična praksa ni neposredno nanašala na svoje vsako­ kratne objekte. Ne glede na vsakič posebne šituacijske pogoje se je na eni stra­ ni izražala skozi celotno) povezavo političnega mišljenja, na drugi pa skozi indi­ vidualno psihične predpostavke političnega ravnanja, npr. skozi zgodnje poli­ tične vtise, ki jih je dobil v otroštvu od, nemško-slovenskega nasprotja na Kranjskem. y Preden bi lahko poskusili bolje razumeti Samassovo politično eksistenco kot celoto iz — v uvodni besedi že omenjene — interpretacijske perspektive ekstremnega nacionalizma oziroma jo proučiti kot primer le-tega, bi veljalo najprej razjasniti pojmovanje ekstremnega nacionalizma. Ne gre za to, da bi z uvedbo bolj ali manj novega in splošnoveljavno definiranega pojma direktno zavzeli stališče do teoretičnih strokovnih diskusij o nacionalizmu, temveč samo za to, da bi pobliže opisali pojem, ki ga kaže v prvem delu dognana empirična podlaga te razprave. Ustrezno temu pragmatičnemu namenu ne gre v prvi vrsti za definicijsko formulo, temveč za opis pojma. Podlaga' za opredelitev pojma je predlog definicije, ki ga je dal Karl W. Deutsch.89 2 ekstremnim nacionalizmom haj bi imeli opravka, kadar v komuni­ kacijskem sistemu vesti, sestavljene v »specifično nacionalni jezikovni ali kul­ turni kodi«, omejujejo možnosti zaznavanja resničnosti tako, da to sistem moti ali uničuje.90 Tà formula se v prid uporabnosti zelo močno posplošuje zlasti pri komparativnih, v kvantificiranje in sestavljanje modelov usmerjenih raziska­ vah. Ob upoštevanju novejše literature o nacionalizmu in nemškem cesarstvu91 jo je mogoče za namen pričujoče raziskave nemškega ekstremnega nacionalizma pred letom 1914 nekoliko spremeniti. Ekstremni nacionalizem je posebna, ne ostro razmejljiva varianta nacionalizma kot politično-integracijske ideologije velikih skupin, ki deluje v pogojih sodobne zgodovine.92 Od nacionalizma se 8 8 Samassa, Erinnerungen, str. 55—60. Med obema zadnjima desetletjema svojega življenja je napisal nekaj političnih člankov, ki so izšli pod psevdonimom, in manjša pripovedna dela, med drugim o svoji domovini, ki pa niso bila objavljena. s s Glej K. W. Deutsch: Nationalism and Social Communication, Cambridge/Mass. 19662; isti in w . J. (Eds.) Foltz : Nation-Building, New York, London 1963 ; isti : Der Nationalismus und seine Alternativen, München 1972; isti: Nationenbildung — Nationalstaat — Integration, Düsseldorf 1973. Glej tuđi Chr. von Krockow : Nationalismus als deutsches Problem, München 1970 ; Kl. Horn : Über den Zusammenhang zwischen Angst und politischer Apathie, v delu H. Marcuse (Hg.) : Aggres­ sion und Anpassung in der Industriegesellschaft, Frankfurt 19694, str. 59—79 in E. Lemberg: Na­ tionalismus, 2 zvezka, Hamburg 1964. O položaju raziskav zlasti H. Mommsen: Nationallsmus, Nationalitätenfrage, v delu: Sowjetsystem und demokratische Gesellschaft, 5. zvezek, Freiburg, Basel, Wien 1971, Sp. 623—689. 9 0 Deutsch, Nationenbildung, str. 204. 9 1 K naslednjemu bolj Izčrpno: Schödl, Alldeutscher Verband, pogl. VI. in vn/2. s 2 K temu Krockow, Nationalismus, str. 21 ss. 378 G. SCHÖDL : PAUL SAMASSA razlikuje po svoji vsebinsko-kognitivni strukturi: zaznavanje in predstavljanj e resničnosti se orientirata v naraščajoči meri po absolutno postavljeni vrednoti, Naciji in vodita h kolektivnemu identificiranju s fiktivnimi političnimi pred­ stavami. Karakterizira ga tudi posebna politično-družbena funkcija: Akcioni- zem in nadintegracija delujeta ne glede na realne eksistenčne pogoje politično- družbenega sistema. Kakšen je bil razvoj politika Samasse? Brez nadaljnjega vidna in tudi od Samašse potrjena je vloga zgodnjih vtisov otroštva v staroavstrijski Ljubljani (1868 do 1884) za Samassovo kasnejše politično ravnanje.93 Tako prav v dobi odraščanja, po izteku sedemdesetih let, doživi zlom politično-družbenega pred­ nostnega položaja tankega ljubljanskega nemškega gornjega sloja, ki mu je pri­ padal. Izguba mandata v državnem zboru, tudi večine v deželnem zboru in občinskem svetu; prireditve ob smrti Janeza Bleiweisa, »očeta slovenskega na­ roda«, kot najbolj impozantna manifestacija nove slovenske samozavesti (1881); ogrožanje materialnega obstoja družine zaradi začasnega bojkotiranja očetove firme s strani prebivalstva, naščuvanega od katoliških duhovnikov, kot je bil prepričan; napredujoča slovenizacija njegove šole, kjer daje naraščajoča slo­ venska večina med učenci in učitelji vedno več prostora slovenščini; spori med pripadniki nemških in slovenskih društev. Iz njegove Ljubljane, v katere »udobnem nemškem malomestnem življenju« se je rodil kot član patricijske družine, v teh letih nastaja drugo, slovansko mesto. Laibach je bilo njegovo mesto, Ljubljana pa ne. V letih, ko se mu razvija politična zavest, ga elemen­ tarno neustavljiva sprememba domovine, ki se mu odtujuje, sili v ,vlogo' Nem­ ca, ki živi v tujini (Auslandsdeutscher). Občuti jo kot krivico in je ne sprejme. 2e v začetku 80-tih let se oblikujejo in utrdijo nekateri elementi njegove poli­ tične zavesti, ki naj bi bili za politika Samasso kar določujoči: razdvojen odnos do sodobnosti, t. j . do industrializacije in liberalizma, ki sta mu hkrati objek­ tivna nujnost in nevarnost; slovensko okolje doživlja kot nekaj, kar ga ogroža, kot elementarno »slovansko nevarnost«, na katero ne more vplivati; obrise po­ litičnega, zanj pa hkrati tudi osebnega nasprotnika ne dobi le podoba, ki si jo je ustvaril o Slovanih, temveč tudi tista, ki si jo je ustvaril o cerkvi in državi: katoliški duhovniki in predvsem vlada, dotlej najpomembnejša opora nemške manjšine na Kranjskem, se v znamenju Taaffejeve strategije »železnega obro­ ča« zveze s Slovani; preden se zavestno priključi nemškonacionalnemu gibanju, je torej že v temeljnem položaju svoje kasnejše eksistence kot politika, v polo­ žaju »nacionalne opozicije«, kot se pojmuje ADV, njegova bodoča izbrana poli­ tična domovina.94 Politika mu ni racionalna diskusija med interesi in mnenji, temveč boj pro­ ti sovražnikom. Že kot 15-letni šolar popolnoma spontano prakticira ekstremni nacionalizem kot paranoidno-agresivno izkrivljeno srečanje z resničnostjo. Leta 1883 je bil ministrski predsednik Taaffe v Ljubljani: »Spomnim se, kako zelo sem moža sovražil; moji mladostni presoji se je zdel vzrok vsega zla.«95 V Grad­ cu in na Dunaju, kjer je kot dijak in študent bival od leta 1884, mu nemško- nacionalna alternativa ljubljanskemu manjšinskemu bivanju postane gotovost.98 Identificira se z nemškonacionalnim gibanjem, tako kot večina njegovih nem- škoavstrijskih študijskih kolegov.97 Schönerer (v njegovem znamenju je bilo nemško nacionalno gibanje še v 80-tih letih) je prvi politik, ki ga ima za neke vrste vzor, če ne upoštevamo očeta, ki je v boju s Slovenci izgubil svoj ljub­ ljanski občinski mandat. Samassova razpoloženja in dispozicije, njegove ne- 5 3 AVA: samassa, Erinnerungen, str. 1—8 in isti: Bilder aus Alt-Österreich. П: Aus dem Le­ ben einer Minderheit. 9 1 K ADV med drugim dela Krucka, Hartwiga in Schodla. 3 5 Samassa, Erinnerungen, str. 6. J „ . _ , . . J J . . _ . . 96 samassa, Erinnerungen, str. 7—14; isti, Bilder, Ш : Aus der Geschichte der deutsch natio- n a en»7 o t e l i m Pichl, Schönerer П, str. 305—378; Molisch, Deutschnationale Bewegung, str. 87—91, 106—167 ; Whiteside, Socialism of Fools, pogl. 3—5 in čudovita beletristična predstavitev pri H. v. Schullern: Jung-Österreich, 2 zvezka, München, Leipzig 1910. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 379 jasne predstave o politiki sedaj dobivajo konkretno obliko.-Njegov opozicijski odnos do Taaffejeve vlade, sploh do tedanje državne ureditve se v novem, nem- škonacionalnem okolju potrdi, postane zavesten in programsko prečiščen. Schö­ nerer napravi nanj manj vtisa s parlamentarnim nastopom in socialno kritiko; v njem vidi brezkompromisnega zagovornika primata naroda, to'se pravi: nem­ ške »narodne skupnosti«* proti vsem zahtevam države po lojalnosti. Kot glavni cilj schöner j anske politike »internalizira« zahtevo po uničenju donavske mo­ narhije in tesni povezavi nemške Avstrije s slovenskimi in češkimi predeli vred z Bismarckòvo Nemčijo. V gotovosti, da.je Bismarckova država (ki jo občuduje) sposobna »vsenem- ške«, t. j . maksimalne rešitve problema nemške nacionalne države tudi brez Habsburžanov oziroma'proti njim, prevzame najpomembnejša "načela schöner- janškega iredentizma: spremembo cislitvânske polovice.'države v bolj ali manj odločno lia Berlin obrnjeno Nemško Avstrijo, ki se loči od slovanskega .ba­ lasta' (Galicije in Bukovine, Dalmacije, Bosne in Hercegovine) in se s perso­ nalno unijo oddeli "proti madžarskemu vplivanju; ta Nemška Avstrija1 naj, na­ slonjena na Berlin, prisili svoje slovensko in češko prebivalstvò?' da sprejme nemščino kot državni jezik; Nemška Avstrija naj kot dèi ali partner Nemčije pomaga'zagotoviti jugovzhod kot nemško vplivno področje. Dva nadaljnja kon­ stitutivna elementa protiliberalno-nemškonacionalnega protestnega gibanja je Samassa pobliže spoznal šele kot študent: antisemitizem in »obrambna društva« (Schutzvereine)'. -Dejavnost le-teh, tako naseljevalni projekt schöner j anskega društva »Südmark«, ki naj bi preprečil slovenizacijo nemške mariborske eks- klave, utrjuje njegovo zaupanje v samopomoč proti sovražni koaliciji države, cerkve in Slovanov. . . . Zarezo v Samassovem življenju zaznamuje leto 1897. Prinese mu slovo od poklica, za katerega je študiral, in od univerzitetne kariere ter napravi iz njega političnega publicista. Zgodnji vtisi bivanja v ljubljanski diaspori in Schönerer- jevi nauki se spremenijo v samostojno stališče do sedanjosti. Povod je Badeni- jeva kriza, med ;katero »nacionalni opoziciji« uspe mobilizacija širokih nemško- avstrijskih plasti prebivalstva proti vladi Poljaka Badenija.98 Hkrati se upanje schönerjanske iredente v Finis Austriae za kratek čas zazdi uresničljivo. Sicer mora Samassa zelo kmalu opaziti, da iredentistično naravnano voljo po spre­ membi slabi medsebojna konkurenca strank in društev in da celo pri Schöne­ rer j evem mlajšem partnerju, v določenem smislu tudi nasledniku Karlu Her- mannu Wolfu dobiva oportunistične poteze. V teh okoliščinah postane ADV kot izraz »nacionalne opozicije« v Nemčiji najkasneje okoli leta 1900 Samassov po­ litični' dom. Središče, prav tako pa tudi najvišja norma Samassovega političnega rav­ nanja je »nacionalni interes«, ki ni pojmovan etatistično, temveč narodno: v smislu eksistenčnih potreb nemške narodne skupnosti v celoti. Samassi se zdi naravno, da hoče vsak življenja zmožen narod rasti, da ceni sebe više kot druge in da skuša druge izriniti oziroma obvladati. Zato svari pred pričakovanjem, da »prihaja do tekmovanja, do boja med narodi le v določenih obdobjih,... da na višji stopnji razvoja lahko celo sam od sebe preneha in napravi prostor do­ mnevno višjim, socialnim idealom . . . Torej, bo tudi prihodnost .nacionalistična', v tem smislu, da bo konkurenčni boj med narodi glavna vsebina zgodovine«. Na politiko, s tem pa tudi na njene institucionalno-organizacijske tvorbe, gleda samo kot na izraz te življenjske volje. Tako pojmuje državo kot »ureditev.. ., ki naravno trenje med posamezniki in socialnimi skupinami na svojem območju zmanjšuje na minimum in tako sprošča maksimum moči za dejavnost na- Ba K temu B. Sutter: Die Badenischen Spraehverordnungen, 2 zvezka, Graz, Köln 1960, 1965 in Weber, Wolf, passim. 8 9 AVA, zapuščina Samassa: isti: Volksthum und Staatstnum, v : Kyffhäuser 3 (1901), str. 1—8, tu 1. 380 G. SCHÖDL: PAUL SAMASSA vžveri.. v«.100 Politična storilnost naroda1 0 1 je odvisna po Samassi konec koncev od njegove »rasne vrednosti«:102 Nemci so se s svojim germanskim izvorom iz­ kazali kot »Herrenvolk —- gosposki narod«. Mešanju s sosednjimi slovanskimi narodi se je treba ; izogibati: z njihovo »-germanizacijo« bi prišlo do »občutne spremembe in tudi poslabšanja naše rase . . .«.103 Nevarnost, da bi se nemški na­ rod dal potegniti navzdol na nižjo razvojno stopnjo Poljakov, se kaže tudi v sprejemanju določenih, tisti čas modnih političnih programov. Uvedba splošne volilne pravice v Avstriji je po Samassi »orožje črednih narodov proti gospo­ skim narodom«;104 početje »prijateljev miru« naj bi bilo »orožje šibkih in ne- bojevitih narodov proti močnim. Germanski instinkt se na srečo še upira temu evangeliju rasne skvarjenosti«.105 Te in številne podobne izjave kažejo, da je treba Samasso uvrstiti v veliko skupino tistih, večinoma anonimnih ustvarjal­ cev javnega mnenja, ki so pred letom 1914 z usodnim uspehom v širši javnosti širili socialnodarwinisticno izkrivljene predstave o neizogibni veliki vojni, o »rasnem boju« kot »jekleni kopeli« nacije, kot »očiščujočem neurju«. Nemška kolonialna politika106 je Samassi sredstvo svetovne politične kon­ kurence z drugimi velesilami, potrebna, tudi če je kolonialna posest sama po sebi gospodarsko malo pomembna.107 Zavzema se za nemško naseljevanje v ko­ lonijah kot potreben prispevek k zavarovanju kolonij pred domačini in k poli­ tični vzgoji naseljenih nemških kmetov, čeprav priznava, da je v matični deželi sami premalo kmetov pripravljenih uresničiti »notranjo kolonizacijo« (ki ji tudi pritrjuje), npr. v poznanjski pokrajini. Njegov predlog za oblikovanje ko­ lonialne uprave v Nemški jugozahodni in Nemški vzhodni Afriki merijo na to, da bi nasproti dotlej domnevno »negrofilski« in enostransko komercialno usmer­ jeni liniji končno konsekventno pripoznali interese nemške »narodne skupnosti« kot merilo in vodili kolonialno politiko za Nemce in ne za domačine: nemška oblast v kolonijah temelji na »pravici močnejšega«, »zanjo je lahko merodajen le nemški interes; temu morajo koristiti podrejeni domačini«.108 Samassa nerupošteva politične pameti glede gospodarstva in prebivalstva, ne računa na mednarodno napetost kot verjetno posledico kolonialne politike, ki meri na posest vse srednje Afrike, ne na verjetne reakcije domačinov na nje­ govo naselitveno politiko. Obširno opisuje podrobnosti svoje agrarno-koloniza- cijske utopije. Predlaga, da bi naselili nemške »male koloniste«: bili bi gornji sloj prebivalstva teh kolonij; naloga domačinov bi bila, da. bi jim »odvzeli grobo fizično delo«.109 .»Gospod« bi zaposloval kot »obrambni kmet« na svoji farmi več od sebe močno 0qdvisnih družin domačinov. To načelo je pretehtaval tudi za primer, da bi bližnja vojna proti Rusiji prinesla Nemčiji velika območja na vzhodu, ki bi jih nato delno osvobodiii tamkajšnjega prebivalstva in jih na novo naselili.110 _ Kot nosilci take »gosposke naselitve« ne bi prišli v poštev obubožani nem­ ški kmetje ali proletarci — torej običajni izseljenci — temveč pripadniki sred­ njega stanu, »kulturno najdragocenejši del nemškega naroda«, ki tudi »z ra­ snega vidika predstavlja izbor«.111 Temu delu prišteva tudi malo plemstvo, ki 100 p r a v tam. 1 0 1 U s p e h e P o l j a k o v v konf l ik tu s t e d a n j o d r ž a v n o nase l jeva lno pol i t iko po jasn ju je z v iso­ k i m deležem » n e m š k e krvi« v p o l j s k e m s r e d n j e m s t a n u (prav t a m , str . 119). O » n a r o d n e m « ozad­ j u glej m e d d r u g i m R. H a m a n n i n J . H e r m a n d : S t i l k u n s t u m 1900, 3. izdaja, F r a n k f u r t 1977, zlast i s tr . 32—76, 326—342 In W. E m m e r i c h : Z u r K r i t i k d e r Volkstumsideologie, F r a n k f u r t 1971, s tr . 67—95. 1 0 2 S a m a s s a se j e Izrecno ident i f ic i ra l z r a s n o teori jo (Rassenlehre) , n p r . g lede dela O. A m ­ n i o n : D i e G e s e l l s c h a f t s o r d n u n g u n d I h r e n a t ü r l i c h e n G r u n d l a g e n , J e n a 1901 : A B 1902/110. 103 AVA, z a p u š č i n a S a m a s s a : Die s lawische G e f a h r i n d e n O s t m a r k e n , M ü n c h e n 1902, str . 110—128, str . 120. 1 0 4 AB 1906/80. 1 0 5 AB 1906/39. 1 M K t e m u S a m a s s o v i k n j i g i : D a s n e u e S ü d a f r i k a iz leta 1905 in Die Bes ied lung D e u t s c h - Osta f r ikas Iz leta 1909. K t e m u S a m a s s a m e d d r u g i m : AB 1906/86, 1909/103 In 320. 1 0 7 A B 1912Д14—117. 1 0 8 A B 1909/114. 1 0 9 A B 1912/114. no p r a v t a m , str . 115. in p r a v t a m . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 3 8 1 ima zemljo. Pri obravnavanju domačinov ne bi mogle biti merodajne liberalne ah krščanske predstave o enakopravnosti in ljubezni do bližnjega. Samassa je prepričan, »da potrebuje črnec za vse večne čase skrbništvo belca in da mu moramo naložiti, naše zakone; to pomeni isto kot gospostvo r a s e . . . Kako bodo misionarji to uskladil i . . . s krščanskim naukom, je njihova stvar«. m Nacionalni interes zahteva pritisk, meje dovoljenega pa je potegniti »precej daleč-«.113 Gre zgolj za to, dà se domačinom pri tem »ne povzroča bolečine po nepotrebnem«. Bila pa bi »mehkužna izroditev človekoljubnega čustva . . . , če bi zahtevali, naj se jim sploh ne prizadeva nobenih bolečin, kar se včasih kaže v zahtevi po od­ pravi telesnih kazni«.114 - • - - Zanikanje enakopravnosti in samoodločbe je upravičeno in nazadnje tudi v interesu domačinov. Le-ti zaradi svoje nizke »rasne vrednosti«, morda tudi zaradi svoje posebne možganske sestave niso zmožni kdaj doseči politično raz­ vojne ravni belcev in resnično samostojno izvajati pravice te vrste.115 Class je — v polnem soglasju s Saiiiasso — -ta razmišljanja jedrnato povzel v svojem otvoritvenem govoru na zvezinem dnevu ADV leta 1909: državni urad za kolo­ nije naj končno upošteva ugotovitev'rasne teorije, »da manjvrednost domači­ nov napram Evropejcem ni prehodna zaostalost, ki se jo da odpraviti z vzgojo, temveč je na rasni razliki temelječa.trajna manjvrednost«.118 Podobno'jasno kot Samassove izjave okolonialni politiki kaže njegovo sta­ lišče do prusko-nemške,politike do Poljakov, koliko lahko njegovo podobo člo­ veka, razumevanje politike in program pojmujemo kot ekstremni nacionalizem: njegove predstave o Slovanih oziroma Poljakih so izkrivljene tako kot pred­ stave o prebivalstvu Afrike. Njegova izvajanja o ciljih politike do Poljakov so utopična, kar sovražna resničnosti: Deformacija politične realnosti glede kolonij in Poljakov signifikantno presega za nacionalizem oziroma močno nacionalno zavest običajno mero: prihaja do nepopravljive orientacije ob fiktivni resnic^ nosti. Samassova brezkompromisna navodila pripravljajo pot v slepo ulico, samouničevalno trčenje malonemške nacionalne države z resničnostjo pruskega vzhoda. Tudi Samassovo koncepcijo politike do Poljakov označuje dogma, da gre za vprašanje moči. V časopisu ADV temu ustrezno pojasnjuje (na naslov pru­ ske vlade), da se da poljsko vprašanje rešiti le z ukrepi »izven ustave, ki je pri­ krojena za nemške državljane«. Zato izrecno zahteva »izjemne zakone«.117' Gre za »boje moči . . . , pri katerih je potrebno zgolj brezobzirno angažiranje nem­ ške moči in njenega utelešenja v državi«.118 S tem je spet povezano opozorilo na rasno »manjvrednost« nasprotnika. Tako svari npr. pred germanizacijo poljske manjšine v renskem industrijskem revirju: to bi lahko imelo za posledico me­ šanje s tamkajšnjim nemškim prebivalstvom, torej »poslabšanje rase enega naj­ čistejših germanskih nemških rodov«. Da Poljaki, v nasprotju z Nemci, niso noben »gosposki narod«, je pokazala tudi zgodovina, t. j . propad njihove včasih močne države.119 Pretirano pospeševanje kulture in gospodarstva (na to opo­ zarja ob stavki poljskih šolarjev leta 1906) s strani pruske države ni primerno: saj ne pomeni nič drugega kot podpiranje nasprotnika, ki je poln »fanatičnega sovraštva do Nemcev«.120 Nastajajoče poljsko nacionalnopolitično gibanje je del vseslovanskega, načrtno vodenega napadalnega gibanja proti nemškemu na­ rodu. Znanilci postopne oslabitve nemške narodne države so slovanski delavci, 112 AB 1909/103. 1 1 3 Prav tam, str. 104. 114 p r a v t a m ш Prav tam, str. 103. r e f e r e n t ? А В ° М $ ™ . Г *' 7 ' 1 9 № V S o n a n d a u u ' « e r J e Samassa nastopil kot kolonialnopoliticni 1 1 7 AB 1906/396 in 397. ш ÛB 19f6/u42- Tu je tudi Samassova bilanca pruske poljske politike (str. 117—120). "„ P r a v t a m in Samassa, Slawische Gefahr, str. 118, 120. 120 AB 1906/119. 3g2 G. SCHÖDL: PAUL. SAMASSA ki so prodrli že.na skrajni zahod in jug Nemčije.121 Svoje podrobne predloge122 povezuje. Samassa z načelno zahtevo, da mora biti konec enakopravnosti Po^ ljakov: «-Nesmiselno je narodu, ki negira obstoj države in odkrito stremi k raz­ bitju te države, dati delež pri upravi in zakonodaji...«.1 2 3 Namesto*tega naj država z izjemnimi zakoni zagotovi, da v ogroženi pruski »Vzhodni marki« zem­ lja ne bo več mogla priti v roke Poljakov; z državnim nakupom oziroma raz­ lastitvijo poljske posesti je treba preskrbeti dovolj zemlje za velikopotezno na­ selitev nemških kmetov.124 Ta »narodnopolitično« upravičena »-notranja koloni­ zacija« zlasti na Poznanjskem in v zahodni Prusiji ne služi le zavarovanju teh za Nemčijo življenjsko pomembnih območij, temveč tudi predpripravi na »čas, ko bomo proti slovanstvu spet lahko vodili agresivno politiko«.125 . • -, » Kmetijstvo Samassa visoko vrednoti kot podlago nacionalne moči: posedo­ vanje zemlje oziroma »življenjski prostor« kot odločilen dejavnik .mednarod­ nega položaja Nemčije; podeželsko prebivalstvo kot »rezervoar narodne moči«,11* ki jo slabita industrializacija in urbanizacija. Samassov naseljevalno-politični koncept je ob realnem, Samassi popolnoma znanem razvoju nemško-poljskega razmerja postal utopija: pokazal se je prav tako gospodarsko zgrešen kot na- cionalno-politično neučinkovit. Aktiviral pa je poljsko manjšino in tako šele prav vzpostavil neprenehoma poudarjeno »poljsko nevarnost«. Kljub temu kon­ cept ni bil korigiran z racionalno narodnogospodarsko računico. Nasprotno, ob sklicevanju na domnevne nacionalne eksistenčne nujnosti in nevarnosti je pri­ šlo celo do zaostritve naseljevalno-politične programatike. , . V tem oziru se zdijo predstave, ki jih je imel Samassa o problemih podo­ navske monarhije, na prvi pogled izjema med njegovimi ekstremno-nacionali- stičnimi pojmovanji. Tu je bil popolnoma pripravljen, na samokritiko in po­ membne popravke. Primerjava njegove schöner j anske zgodnje faze in veliko- avstrijske; pozne faze lahko pojasni to spremembo. Pri tem pa se pokaže, da lahko govorimo le o spremembah na površju njegove politike: temeljna pre­ pričanja in daljnoročni cilji so ostali, iracionalno-agresivna naravnanost do politike se je ohranila. Schönerijanec Samassa novembra 1898 pod vtisom Thunove vlade, ki je ve­ ljala za Slovanom naklonjeno in trojni zvezi sovražno, poudarja menjavo raz­ položenja nemškoavstrijskega prebivalstva: Taaffe, Badeni, Thun in drugi »so med Nemci popolnoma uničili avstrijsko misel, ki ne bo več oživela«.127' Thun hoče izgubo zaupanja preigrati z absolutističnim vladanjem. Zaradi tega bodo v Avstriji, o tem je Samassa prepričan, v malo letih nastale »anarhične raz­ mere«.128 To naj bi bila priložnost za Nemce: krona bo proti drugim nacional­ nostim navezana na nemško pomoč in bo zaradi tega tudi sprejela pogoje nem­ ških Avstrijcev — pogoje, »ki nemškemu narodu v Avstriji za vse čase zagotav­ ljajo prevlado«.129 To naj bi, v skladu z glavnimi zahtevami'linškega programa, pomenilo: samo personalna unija med obema polovicama države; ločitev Av­ strije od Galicije, Bukovine, Dalmacije, Bosne in Hercegovine; zakonsko jam­ stvo za nemščino kot državni jezik in zvezo z Nemčijo; carinska zveza z njo in njeno sodelovanje pri oživljanju avstrijskega gospodarstva; vse to zato,' da bi ohranili za ves nemški narod življenjsko potrebno prevlado Nemcev v Avstriji in uvedli »postopno germanizacijo« brez popolne vključitve v Nemčijo. S pod- - ш AB 1906/120, 1909/146. ' _ „ , 122 K politiki do Poljakov med drugim M. Broszat: Zweihundert Jahre deutsche Polenpoll- tik 2. izdaja, Frankfurt 1972; E.Hartwig: Der ADV und Polen, Wissenschaft Zeitschrift der Fr. ScAiller-Univ. Jena, GSR, 19 (1970), Str. 215—276. 123 A B 1902/121. 1 2 4 AB 1902/109—128, t u 124; 1906/117—120. 125 д з 1902/123. i2 8 AVA, zapuščina Samassa : Deutsches Bauerntum und deutsche Weltpolitik, uvodnik v Tägliche Rundschau, Berlin, 30. 9. 1901, Abendplatt. . „ „ , _ . , . 127 AVA, zapuščina Samassa : Die Zukunft der Deutschen Österreichs, München 1898, Str. 12 (psevdonim: Von einem Deutsch-Österreicher). i2» prav tam, str. 15. 129 prav tam. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 33$ poro Berlina bi potem nenemškemu prebivalstvu Avstrije, torej v prvi vrsti Cehom in Slovencem, »s potrebno jasnostjo dali vedeti, da je njihovih sanj o sa­ mostojnosti za vse čase konec.'..«; šlo naj bi za to, da bi oba naroda prisilili k priznanju nemške prevlade: »-morala bosta spoznati, da so politična vprašanja vprašanja moči in da ne odločajo sentimentalni oziri«.130 r.., N. e k a ko od let'1901/02 naprej pride v Samassovih spisih'jasno do izraza namen delne revizije linškega programa, kritične preskušnje schönerjanske po­ zicije. Odločno se obrne proti iredentizmu in pri tem vztraja kljub ostrim in­ ternim sporom v ADV ter se najkasneje leta 1911 bliža misli o Veliki Avstriji. S to idejo, hkrati pa tudi z vladnim programom Franca Ferdinanda, razume namero, »zlomiti madžarsko prevlado na Ogrskem in kulturne potrebe nenia- džarskih narodov Ogrske toliko zadovoljiti, da bi postali zvesta opora države in dinastije«.131 Torej je recept za sanacijo celotne habsburške države centrali­ zacija s pomočjo delne federalizacije. Tej novi varianti diskusije o državni re­ formi je seveda pritaknil nemškohacionalni smisel: šlo naj bi za to, da bi neni- škonacionalriimnin krščansko-socialnim skupinam, ki se naj bi združile, kot opori krone v celotni državi pridobili prednostni', položaj ; to novo pozicijo moči Nemcev bi bilo treba zagotoviti š tesnejšo zvezo donavske monarhije z Nemčijo; obe državi bi mogli nemškemu narodu skupno zagotoviti vplivno sfero na jugo­ vzhodu Evrope in v Prednji Aziji in politično konkurirati' svetovnim velesilam. Ce so se večini sodobnih opazovalcev zdeli (in takšna presoja prevladuje še danes) že »veliköavstrijski« osnutki državne reforme do neke mere iluzorni, zlasti obremenjeni s tveganjem,državljanski vojni podobnih zapletov, potem bi smela ta presoja še bolj veljati za Samassove predstave. Bile so dogmatsko, v bistvu nepopravljivo odtujene od resničnosti; tako očitno agresivno-utopične, da lahko nanje gledamo kar kot na navodilo za samouničenje donavske monar­ hije in Nemčije. Njegovi koncepti reorganizacije Srednje Evrope so prinašali prav tisto »slovansko^nevarnost« in, tisti nemško-slovanski »rasni boj«, ki je nanju neprenehoma opozarjal. Njegovi načrti Velike Avstrije so pomenili sko­ rajda gotovost neuspeha, tako z zahtevo po nemški prevladi nad narodi Srednje Evrope, kot z zahtevo po jugovzhodnoevropsko-prednjeazijskem prostoru kot smeri nemške,gospodarske dinamike. Razen tega so bila v njegov program bi­ stveno vtisnjena rasistična stališča o naravni manjvrednosti in neodpravljivem sovraštvu Slovanov do Nemcev. Ta utopija, ki je v bolj ali manj spremenjeni obliki najkasneje od let 1909/ 11 naprej dobila pomemben.odmev zlasti v srednjih slojih nemškega prebival­ stva,132 je komajda imela kakšno zvezo z dejanskim .položajem Nemcev v Sred­ nji Evropi. Kljub temu je njen vpliv vedno bolj naraščal, pa tudi odgovarjajoči pojavi pri nekaterih sosednjih narodih. Koliko je šlo pri tem za manipulacijo v interesu vladajočih elit ali za zunanjo pojavno obliko dezorientiranih ma­ sovno psihičnih energij, katerih sistem moteča dinamika se je nanašala in bila vpeljana v fiktivno resničnost — o tem, za pojasnitev ekstremnega naciona­ lizma pomembnem vprašanju se tu ne da pobliže razpravljati.133 Zlasti po no­ vejših rezultatih diskusij o nemškem,cesarstvu134 je vendarle mogoče napraviti hipotetičen predlog razlage: za vedno bolj razširjajoči se ekstremni nacionali­ zem je bolj dolžiti neke vrste kolektivno krizo identitete liberalnega meščanstva kot splošno načrtno agresivno vedenje nemške javnosti pred letom 1914. Prevedla Lidija Berden IM P r a v t a m j s t r 1 8 ; 1 9 ш Samassa, Bilder, I, str. 2. 132 K temu med drugim Fischer, Krieg der Illusionen, passim. Pred dokončno sodbo o tem so potrebne nadaljnje posebne raziskave položaja v Nemčiji in zlasti primerjava z ustreznimi pojavi pri drugih narodih. 1 3 3 Izčrpneje: Schödl, Alldeutscher verband, zlasti posi. vn/2. 134 Prav tam, pogl. VI/1. 384 G. SCHÖDL: PAUL SAMASSA - Z u s a m m e n f a s s u n g ,' PAUL SAMASSA Günter Schödl Paul- Samassa wurde im Jahre 1868 in Laibach geboren. Seine Familie gehörte zu dem deutschen .Patriziat' Laibachs, das trotz aller politischen Wandlungen doch wirtschaftlich und gesellschaftlich bis zum Ende der Monarchie von der slowenischen Mehrheit nicht, völlig aus seiner Vorrangstellung verdrängt werden konnte. Das zu jener Zeit weit über die Grenzen Krains hinaus bekannte Glockengießergeschlecht der Samassas war um 1725 aus Forni-Avoltri in Venetien nach Laibach gekommen. In den 70er Jahren des 19. Jahrhunderts gelang dem Unternehmen der Schritt vom Hand- werk zur Fabrik, von der Glockengießerei zur Metallwarenfabrik; seihen bedeutends- ten Aufschwung erlebte es seit Beginn der 90er Jahre unter Leitung von Pauls Bruder Max durch die Produktion von Schiffsarmaturen für die österreichische Kriegsmarine: Paul Samassa erlebte in seinen Jugendjahren den politischen Aufstieg der Slowenen: ihre kulturelle und politische Aktivierung, die »Slowenisierung« von Gemeinderat und Landtag. In Graz, wo er 1884 bis 1886 seine schulische Ausbildung abschloß und dann als Mitglied der deutschkrainischen Ferialverbindung »Carniola« medizinische und naturwissenschaftliche Fächer zu studieren begann, kam er mit der eben während dieser Jahre ihrem ersten Höhepunkt zustrebenden deutschnationalen Bewegung um Georg Ritter von Schönerer "in Berührung. Bei seinen Aufenthalten ah den Universi- täten Würzburg (Sommersemester 1888) und München (Sommersemester 1889) gewann er den Eindruck, die reichsdeutsche Studentenschaft sei politisch weniger aktiv als die deutschösterreichische. .. •< ^ . Das Wintersemester 1889/90 verbrachte er in Wien, wo sich ihm die studentische Erregung über den »Justizmord-« an dem fürs erste gescheiterten Schönerer mitteilte. Er wechselte erneut nach München, wo er noch 1890 in Medizin, 1891 in Zoologie pro- movierte. Danach ging er an die Universität Heidelberg. Hier habilitierte er sich 1893 im Fach Zoologie. Während der folgenden Jahre, als er in Heidelberg außerordent- licher Professor war, betätigte er sich politisch nicht. Die eigentliche Wende in seinem Leben brachte das Jahr 1897:,aus gesundheit- lichen Gründen gab Samassa, der vermutlich finanziell unabhängig. war, seine Pro- fessur auf. Er lernte Georg Hirth, den Mitbesitzer der nationalliberal ausgerichteten »Münchner Neuesten Nachrichten« und Herausgeber der Zeitschrift »Jugend«, kennen. Auf Hirths Anregung begann er, Zeitungsartikel über die politische Lage in Oster- reich zu schreiben, wo eben zu dieser Zeit der Gegensatz zwischen Regierung und deutscher Bevölkerung durch die Badenikrise eine dramatische Zuspitzung erfuhr. Zwar endete seine Tätigkeit bei den Münchner Neuesten Nachrichten schon Anfang Dezember desselben Jahres. Aber für Samassa selbst war entscheidend, daß er einen neuen Arbeitsbereich gefunden hatte, den der politischen Publizistik. Er erwarb, sich allmählich einen Ruf als ausgezeichneter Kenner besonders der österreichisch-ungari- schen Verhältnisse. Schon bald, mit deutlicher Zunahme seit ungefähr 1907 veröffent- lichten zahlreiche renommierte Presseorgane des gesamten deutschsprachigen Bereichs und der Auslandsdeutschen seine Artikel. Bevorzugte Themen: die Deutschen in Öster- reich-Ungarn, ihre Organisation durch Parteien und Schutzvereine : die Rolle der Deutschen im Falle eines Versuches der Krone, das dualistische'System einer durch- greifenden Umgestaltung zu unterziehen; die deutsch-slawischen Spannungen in der Donaumonarchie als Ausdruck eines rassisch bedingten Gegensatzes zwischen Germa- nen und Slawen; die Möglichkeiten deutscher Kolonialpolitik besonders in Afrika; die Vervollständigung von Bismarcks kleindeutschem Nationalstaat zu einer »Volksgeme-' inschaft« der Deutschen in Mitteleuropa; die außenpolitische Gesamtsituation der Mit- telmächte. , Als verantwortlicher Redakteur der Alldeutschen Blätter während der Jahre 1900—1908 gewann Samassa sehr schnell Einfluß auf die Gestaltung der Politik des Alldeutschen Verbands. Das Ansehen, das sich Samassa zu schaffen wußte, dürfte er vor allem dem Umstand zu verdanken haben, daß. er nicht in erster Linie als Alldeut- scher auftrat, sondern als urteilssicherer und stets gut informierter Kenner der öster- reichisch-ungarischen Verhältnisse. Es handelte sich dabei in erster Linie darum, daß Samassa Zugang zur Militärkanzlei des Thronfolgers erlangte. Die Reichsreformfrage war das »brennende Problem«, das sein Verhalten in all diesen Jahren bestimmte. Zwar hatte er seine schönerianischen Anfänge, seine frühere irrehdentistische Grund- haltung überwunden.* Seine Annäherung an die »groß-österreichische« Variante der damaligen Reichsreformdiskussion charakterisierte er selbst: ». . . nicht etwa aus schwarzgelbem Patriotismus oder Sympathie für die Habsburger mußte man zu der Schlußfolgerung kommen, daß es nötig sei, Österreich für den unvermeidlich bevor- stehenden Kampf möglichst stark zu machen.« ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 385 Ungefähr seit Anfang des Jahres 1914 ließ er wesentlich deutlichere Skepsis als bisher gegenüber den Plänen einer groß-österreichischen Reichsreform erkennen. Seine skeptische Einschätzung der Überlebenschancen der Donaumonarchie verstärkte sich während der Kriegsjahre. Nach dem Ende des Ersten Weltkriegs zog sich Samassa auf ein im* Herbst 1918 erworbenes Gut in St. Jakob bei Bozen zurück. Anfängliche Hoffnungen auf neue Möglichkeiten, politisch aktiv zu werden, erfüllten sich nicht Trotz seiner Zurückhal­ tung erfuhr er nach zwanzig Jahren noch einmal die aggressive Realität des Nationa­ litätenkampfes: er wurde am 23. Nov. 1938 aus Italien ausgewiesen. Im Juli 1939 über­ siedelte er nach Graz, wo er am 17. August 1941 starb. • r •'. Der hier veröffentlichte Beitrag wurde im XXI. Band des Südostdeutschen Ar­ chivs publiziert. Der phänomenologische Teil erscheint in slowenischer Sprache an einigen Stellen gekürzt: V Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije' (oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon (061) 332 611, i n t 210) lahko naročite še • nekaj letnikov predhodnika »Zgodo­ vinskega časopisa« — revije »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«. V Glasniku je objavljena vrsta razprav, ki so še danes ohranile svojo znanstveno vrednost Vsem ljubiteljem zgodovinskega branja, posebej pa še raziskovalcem naše zgodovine zato priporočamo, da si omislijo kom­ plet dostopnih številk »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« (GMDS). Cene so razprodaj ne in so za posamezne številke naslednje: GMDS 1/1919-20 — 6000 din GMDS 2-3/1921-22 — razprodan GMDS 4-6/1923-25 — 6000 din GMDS 7-8/1926-27 — 8000 din GMDS 9/1928 — razprodan GMDS 10/1929 — razprodan GMDS 11/1930 — razprodan iJ\ GMDS 12/1931 — razprodan • GMDS 13/1932 — razprodan ' GMDS 14/1933 — razprodan GMDS 15/1934 — razprodan GMDS, 16/1935, š t 1-2 — razprodan GMDS 16/1935, š t 3-4 — razprodan GMDS 17/1936 — razprodan GMDS 18/1937, š t 1-2 — razprodan GMDS 18/1937, š t 3-4 — razprodan GMDS 19/1938, š t 1-2 — razprodan GMDS 19/1938, š t 3-4 — razprodan GMDS 20/1939 — 60.000 din GMDS 21/1940 — razprodan GMDS 22/1941, št. 1-2 — razprodan GMDS 22/1941, št. 3-4 — 8000 din GMDS 23/1942 — 18.000 din GMDS 24/1943 — 48.000 din GMDS 25-26/1944-45 — 8000 din Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo velja 12.000 dinarjev. Člani slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev imajo na navedene cene 25-odstotni popust študentje pa 50-odstotni popust Za nakup kom­ pleta GMDS odobravamo poseben popust Za naročila iz tujine zaraču­ namo 60-odstotni pribitek in dejanske poštne stroške.