GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJU
A NOVO MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka IS din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, Četrtletna 150 din: plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24
Stcv. 5 (515) Leto XI.
NOVO MESTO, 4. FEBRUARJA 1960
^.cuniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gosnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 8 (vhod lz Dilančeve ulice), Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva ln uprave št. 127 - Nenafočenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno
podjetje »Delo* v Ljubljani
Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev
Le le dva kratka meseca nas ločita od pomembnega dogodka: nad 80.000 kmetov in njihovih družin v okraju se bo začelo posluževati pravic, ki jim jih daje lani sprejeti zakon o zdrav-stvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. Nemalo skrbi ln novega, zelo odgovornega dela čaka te dni in prihodnje tedne Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu kot njegove podružnice v Brežicah, Črnomlju in Vidmu-Krškem. Pred nami je popis kmetijskih proizvajalcev in njihovih družinskih članov, izdati bo treba 80.000 novih zdravstvenih izkaznic in pod. Da bi našim bralcem, slasti na podeželju (ki so povsod v okraju le konec minulega leta toplo pozdravili sprejem novega aakona in z njim uresničenih dolgoletnih želja našega ljudstva), lahko povedali kaj več o tem zavarovanju in o njihovem sodelovanju pri popisu in ob začetku samega zavarovanja, smo zaprosili direktorja Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu, da nam je odgovoril na spodnja 4 vprašanja. Tovariš Miha Počrvina se je ljubeznivo odzval naši prošnji in povedal tole:
1. S 1. januarjem 1960 je začel veljati novi ZAKON O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KMEČKIH PREBIVALCEV, uporabljati pa ga bomo začeli 1. aprila letos. Znano nam je, da so vsi kmečki prebivalci v okraju novi zakon toplo pozdravili, kakor tudi. da se zelo zanimajo, kakšne pravice in obveznosti imajo v tem zavarovanju. Prosimo, povejte na kratko, v čem Je bistvo novega zakona?
Odgovor.
Ljudska skupščina LR Slovenije je iia temelju ustavnega zakona na svojem zasedanju 26. novembra 1959 sprejela zakon o     zdravstenem zavarovanju
kmetijskih proizvajalcev, ki je začel veljati 1. januarja 1960, uporabljati pa m bo začel h aprila 1960.
Poudariti moram, da je tudi zvezna ljudska skupščina sprejela tozadevni aakon za obvezno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev, vendar pa v zveznem zakonu niso podrobno določene pravice in dolžnosti zavarovancev, temveč prepeusča ljudskim republikam, da a svojimi zakoni podrobno določijo pravice in dolžnosti kmetiJokih proizvajalcev.
V LR Sloveniji &o potekale priprave z© sprejetje tega zakona že od leta 1956, delali so razne elaborate, izračune, kakšno osnovo postaviti v obvezne i'. ■ kmetijskih proizvajalcev   v   plačilu   prispevka in
NOTKANJLPOLJTICNI TEDENSKI PREGLED
V sklepih nedavnega plenuma Glavnega odbora Socialistične zveze je v posebni točki omenjena tudi vzgoja kadrov. Gre kadrov ? ,llJoli*a,1Je celotnega sistema vzgoje srednjih ln višjih hlike Mi™I . n°dvomn<> najvažnejša naloga okrajev ln republike. Mimo teg« Je treba še hitreje uresničevati šolsko reformo Prav gotovo v zadnjem «aau ne raxpravljamo 0 strokovnem
izobraževanju brez posebnih n>m... * ^   j    ,    " 7
. * . . " , " " namenov. Vse gospodarske dejavnosti, zlasti pa Industrij, fn kmetljrtvo potrebujejo nove in nove sposobne delavce. Veljaven sistem vsgoje je razvoj industrije že zdavnaj prerasel. Zlasti sindikati si prizadevajo da bi sistem vzgoje prilagodili dejanskim potrebam v gospodarstvu. 8e bolj važno pa je to. da nagrajevanje po delovnem učinku vključuje proizvajalce v večja prizadevanja pri delu, obenem pa terja od njih tudi večje znanje. Proizvajale! terjajo da jim nudimo poglobljeno, strojem in delu veliko bolj približano strokovno Izobrazbo. Ker pa so vsi vključeni tudi v družbeno upravljanje, si žele pridobiti tudi tisto znanje, ki jim bo olajšalo delo pri gospodarjenju. Danes je že povsem jasno, da sta oba procesa, tako nagrajevanje po delovnem učinku kot strokovno izobraževanje povsem povezana In med seboj odvisna. Večji delovni uspehi bodo vse bolj odvisni tudi od večjega strokovnega znanja, še slasti potem, ko bomo v tovarne začeli postavljati nove. modernejše stroje, polavtomate In avtomate.
Izobraževalna središča v podjetjih smo začeli ustanavljati le pred leti. Toda priznati Je treba, da v začetku niso pognala
Delo terja znanje
dovolj globokih korenin. Zdaj pa. ko uvajamo tudi nagrajevanje, ki zahteva določeno znanje, niso le uradno priznana, temveč so nam tudi potrebna. Trenutno Imamo v Sloveniji že 84 takšnih središč za strokovno Izobraževanje. Pri večjih podjetjih bo treba taka središča ustanavljati hitreje manjša podjetja pa naj bi se dogovarjala, da s združenimi močmi osnujejo izobraževalna središča, ki bodo vzgajala In usposabljala delavce za več podjetij hkrati. Izobraževalna središča so postala tako rekoč neizogiben člen v verigi usposabljanja naših delavcev, in sicer takega usposabljanja, ki upošteva dejanske potrebe In uČI za delo in življenje. Menijo, da bi lahko imelo vsako tretje podjetje v Industriji tako Izobraževalno središče. Potrebe po sposobnih kadrih pn so tolikšne, da z ustanavljanjem Izobraževalnih središč prav zares ne kaže odlašati.
Naglo ustanavljanje središč omogočajo tudi zadovoljiva sredstva, ki Jih imajo v te namene gospodarske organizacije. Lani se Je položaj močno spremenil. Štirideset odstotkov sklada ta kadre Je ostalo podjetju, letos pa se je ta odstotek povečal na šestdeset odstotkov, torej Je materialni položaj še boljši. Lani so imela vsa podjetja v Sloveniji okoli 800 milijonov dinarjev, letos pa bo ta znesek dosegel že milijardo 300 milijonov. Tudi republiška In okrajna sredstva so se povečala. Lani ■o Imeli okoli 700 milijonov, letos pa bodo Imeli okoli 750 milijonov dinarjev. Torej ostane republiki In okrajem najmanj toliko sredstev kot lani, čeprav zadrže podjetja namesto prejšnjih 40. sedaj že 60 odstotkov sredstev. To navajamo tudi zato, ker bi bilo napak, če bi hoteli ta sredstva za vsako ceno zniževati. V prvi vrsti Je treba namreč omogočiti, da začno z vzgojo ▼ podjetjih, saj se bodo znali le tu najbolj približati dejanskim Potrebam. Po uredbi o uporabi teh sredstev mora vsaka gospodarska organirarlla te v začetku leta nsredltl program o uporabi denarja. Lani mnoga podjetja takih programov niso naredil«
aH pa so bili se!n površni že zato, ker niso proučili, kakšne 'trokovnjake pravzaprav potrebujejo, kaj Jih le treba naučiti 'Id. Sestavljanje programa Je torej kar resna naloga. Tudi zato lansko leto ponekod niso denarja uporabili dovolj pametno, ''norali!so ga celo rs 'Ivrri, k! b< Jih kazalo resno grajati.
prav. če m- sredstva. U i mi namenjena za vzgojo kadrov *Por;ilij ,, s« tak« Imenovani Itudliski l/let v Benetke aH pa *»J POddbneg«   Splotl bO brabs prenehati s temi poučnimi Izleti.
Delavski sveti tiodo morali skrbno gospodariti s tem denar-ki ga lahko uporabljajo samo ta laohrarho In prav bi bilo, • hI v zaključnih računih, ki Jih bodo vsak čas proučevali In •»'ejen.,,11, povedali lani.
kakšne pravice naj uživajo.
S sprejetjem tega zakona j« sprejela družba zelo veliko odgovornost za zdravstveno zaščito kmetijskih proizvajalcev, saj minimalni prispevek, ki ga bodo plačevali kmetijski proizvajalci, ne bo zadoščal za kritje vseh stroškov za zdrav, zaščito. Tudi tukaj se kaže skrb ljudske oblagti do človeka in za njegovo zdravje, ker le zdrav človek lahko koristi sebi in skupnosti. Res je, da so prebivalci novomeškega okraja ta zaikon težko pričakovali in ga ob sprejetju tudi toplo pozdravili, kar je popolnoma razumljivo, saj bo okrog 80.000 kmetiijsiktiti proizvajalcev zdravstveno zaščitenih. V tem je bistvo novega zakona.
V 8. členu zakona ao naštete bolezni, katerih stroški gredo v celoti v breme sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. To so v glavnem bolezni, ki zahtevajo dolgotrajno zdravljenja, kar je posamezni kmetijski proizvajalec v mnogih primerih sam težko plačal. Zakon prav tako določa, za katere zdravniške posege bo koristnik plačal delno tudi sam. Del stroškov, ki jih bo koristniik plačal sam, je z zakonom določen, in sicer od 10 do 50 % stroškov, razen za cepljenja, ki niso po posebnih predpisih obvezna 75«/o. Kar zadeva  obverpo^ti plačila pri-
spevka, j« določen z odlokom LR Slovenije (objavljen v Ur. listu LR slovenj,e tt- 2, 21. januarja 1960, ki pravi takole:
»Osnove za splošni prispevek, kd ga plačujejo, vsi, ki imajo davku zavezane dohodke od kmetijstva, je katastrski dohodek, in sicer 2 »/o od katastrske, ga dohodka. Splošni prispevek, ki ga plačuje vsak kmetijski proizvajalec zase tn vsakega družinskega člana, ki je po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizajalcev zdravstveno zavarovan, se določi v letnem znesku po 1200 dinarjev.«
2. Uresničitev novega zakona in začetek kmečke zavarovalne službe bo terjal prav gotovo veliko novega dela tudi v vašem okrajnem zavodu. Kaj vse morate pripraviti, da bi delo s 1. aprilom letos nemoteno steklo in da bodo kmečki zavarovanci lahko začeli uveljavljati pravice, ki jih jim daje novi zakon?
Odgovor.
2e prej sem omenil, da bo v našem okraju okoli 80.000 kmetijskih proizvajalcev po zakonu o zdravstvenem zavarovanju pridobilo piavice do zdravstvenega zavarovanje. Za zagotovitev plačiLa stroškov zdravljenja, ki s0 z aoiconom dolo-
To je novo Senovo. Stanovanjske hiše, ki Jih vidite na sliki, je senovški rudnik zgradil po vojni. Niso samo te tri. Na desno od njih jih je 6e nekaj in tudi ob cesti proti Koprivnici Je zrasel del novega naselja. Senovškim rudarjem ln vsem drugim delovnim ljudem čestitamo za vse dosedanje delovne zmage, za občinski praznik — 9. februar — pa jim želimo prijetno
praznovanje in vesel oddih!
ceni, se pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovaruje v Novem mestu ustanovi sklad zdravstvenega eavarovantja kmetijskih proizvajalcev. Ta sklad bo upravljal odbor, ki bo štel od 11 do 13 članov ln bo sestavljen iz kmetijskih proizvajalcev, zbora proizvajalcev OLO iz kmetijsske skupine, zastopnikov Okrajnega zavoda za roci-alno zavarovanje itd. Da bi zakon 1. aprila lahko začeli uresničevati, so potrebne velike priprave, ki jjh bodo morali izvrši tj občinski ljudski odbori in krajevni uradi, popisati bodo moral vse kmetijske proizva-(Nadaljevanje na 4. Btrani)
Brez tehnike tli socializma
hi brez socializma nI tehnike! temi besedami Je lani tov. Franc Leskošek-Luka začel tretji kongres ii Slovenije. Člani plenuma okrajnega odbora LT Novo mesto so v nedeljo, 31. Januarja, pregledali, dosedanje uspehe pri uresničevanju nalog, ki Jih Je ljudski tehniki postavil kongres. Seje sta se udeležila predsednik glavnega odbora LT Slovenije Milko Goršlč in sekretar Lojze Prvinšek ter domači predstavniki garnizona JLA, okrajnega sveta Svobod, okrajnega odbora DPM ln AMZ. Lanski kongres Je množičnost, dejavnost ljudske tehnike na vasi na področju kmetijstva. Širjenje tehnične vzgoje med šolsko mladino (tudi v obveznem pouku) ln njeno dejavnost v stanovanjski skupnosti ter gospo-
Sdarskih organizacijah označil kot osnovne naloge ljudske tehnike.
24 novih organizacij LT, 25 novih klubov mladih tehnikov ln 41 novih krožkov mladih tehnikov Je bilo ustanovljenih od začetka 1955 do danes. 434« odraslih članov in 14.506 pionirjev, ki v LT sedaj sodelujejo, Je ve« kot podvojilo njene vrste. Občinska vodstva so kadrovsko še ilbka, zato Jih bo treba letos ukreplti. Radioamaterska ln fotokinoomaterska komisija sta bili najmanj delavni. Prva zaradi nerazumevanja strokovnjakov, ki Jih Je v okraju dovolj, a ne sodelujejo, druga zaradi organizacijskih slabosti, saj Je ljubiteljev fotografiranja dovolj In tudi precej neizkoriščenih kinoaparatur in diaprojektorjev Je v okraju.
Vsem prebivalcem občine Senovo in vsem delovnim kolektivom Brestanice in Senovega čestitamo za letošnji občinski praznik s toplimi željami za nove delovne zmage!
Delovni kolektiv ELEKTRARNE BRESTANICA
Organizacija se bo čvrsteje usmerila v tehnično dejavnost na vosi, predvsem v vzgojo traktoristov in strojnih tehnikov, saj dosedanji uspehi niso zadovoljivi. Z vsestranskim sodelovanjem LT v industriji bo treba pomagati pri vzgoji delavca ln ga usposabljati za avtomatizacijo. Delavec bo vedno manj fizično ln vedno bolj z znanjem doprlnaaal k napredku. To Je osnovna misel, ki naj usmerja delo LT v Industriji
V stanovanjski skupnosti nastaja novo torišče dela LT. Pomanjkanje raznih obrti zahteva hitrih ukrepov, ki naj stanovalcu omogočijo vsaj to, da po sam popravljal razne okvare. Ljudska tehnika bo ustanavljala opremljene delavnice v stanovanjskih blokih v sodelovanju s Socialistično zvezo In stanovanjsko skupnostjo. V teh delavnicah (»napravi si sam« jih nazlvajo drugod) bodo stanovalci lahko sami opravljali manjša popravila.
Zunanjih manifestacij ljudska tehnika letos ne bo prirejala. Sodelovala bo le na zletu bratstva ln edinstva v Novem mestu, sicer pa skušala utrditi osnovne in občinske organizacije v tesnem sodelovanju z vsemi družbenimi organizacijami. 1S3 Inženirjev In tehnikov, ld so dosedaj vključeni v LT, Je premalo. Pritegniti strokovnjake, okrepiti občinske odbore LT in Izobraziti še letos Inštruktorje, so zato 3 naloge, kl Jih Je plenum prav tako postavil v ospredle. Se naprej bo ljudska tehnika skrbela tudi za varstveno prometno vzgojo otrok v Šolah.
Na seji plenuma so se dogovorili tudi o načinu delitve dohodkov lanske loterije LT. 1 milijon 65 tisoč dinarjev so razdelili tako: 300 tisoč dinarjev bodo uporabili za opremo tehnične delavnice na učiteljišču, saj Je tehnična vzgoja obvezen šolski predmet ln Je delavnica zato na učiteljišču res potrebno. Preostanek bodo dobili občinski odbori LT sorazmerno z vrednostjo prodanih srečk.
SZDL na Dvoru tekmuje
Krajevna organizacija SZDL na Dvoru je napovedala predkongresno tekmovanje vsem ostalim organizacijam SZDL v občini. Na Dvoru so lani pridobili 105 novih članov, tako da je zdaj 60% volivcev vključenih v SZDL. Tekmovali bodo v političnem študiju, komunalnih delih, zadružnem sodelovanju ln n-'dobivanin novih članov
Novi regres pri proda)! premoga
Zaradi povečanja železniške tarife s 1. januarjem 1960 se bo spričo večjih transportnih stroškov podražila tudi cena premogu. Da ne bo prizadeta tud! široka potrošnja, Je Zvezni Izvršni svet spiT-jej odlok o spremembi regresa za široko potrošnjo. S tem je povečan dosedanji regres pri premogu za poletne mesece od 40 na 45'r, za zimske mesece pa od 30 na Le tako bo ostala regresirana maloprodajna cena prsrnnga nji dosedanji ravni.
15.130 izvodov
tedenske naklade smo dosegli z današnjojtevilko .DOLENJSKEGA LISTA« Število rednih naiočnikov: IU70. kolpoitaža: 960 izvodov
Občanom Senovega
ZA LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK
Šestnajst let je za nami. Za nami so leta trpljenja, bojev in zmag. Za nami so leta povojnih uspehov. Vendar so v srcu mnogih ostali neizbrisni spomini dogodkov iz dni narodnoosvobodilnega boja. Tudi naši občani se živo spominjajo mnogih dogodkov. Svetal in drag jim je spomin na prihod XIV. udarne divizije v naše kraje, ki je pomenil prelomnico v tedanjem boju proti okupatorju.
Od tega dne, to je od 9. februarja 1944 je minilo 16 let in letos že sedmič praznujemo obletnico tega dogodka, ki je postal občinski praznik vseh občanov občine Senovj Pomemben je zato, ker bo ostal v spominu ljudi, ki so okusili vojne grozote na lastni koži, ki so brezmejno ljubil ta košček rodne grude in ga branili pred pohlepnim tujcem.
Samo za hip se pomudimo v tistih časih. Vkljub nasilju sovražnika, navzlic nenehnemu preganjanju, naši ljudje na čelu s Komunistično partijo niso klonili. V brezkompromisnem boju, kakršnega so lahko uodtit le Partiji zve.s:t sinovi in hčere naše domovine, je sovražnik iz dneva v dan bolj slabit.
Brestaniški grad in trume nesrečnežev, ki so iz dneva v dan šli v izgnanstvo s svoje lastne zemlje, to je bil še en pečat na že tako zapečateno usodo okupatorja.
Narodnoosvobodilno ■ gibanje se je takoj ob prihodu okupatorja leta 1941 razvilo tudi na sedanjem območju občine Senovo in Posavja in se čedalje bolj širilo. V jeseni leta 1941 je odšla skupina mladih komunistov in skojevcev iz Senovega in Brestanice in se skupaj z ostalimi borci priključila brežiški četi, ki je večina padla na Kunejevem hramu 28. novembra 1941. Sovražnik ni imel več miru v tem delu Posavja. Vsako leto se je narodnoosvobodilno gibanje vedno bolj širilo. Bohorski gozdovi in osvobojeno kozjansko področje je že bilo v močnih rokah partizanskih enot, že se je izpod bohorskih planot čula pesem Titovih borcev in aktivistov.
Prihod XIV. divizije je temu neomejenemu zaupanju in trdni volji v zmago vlil novih moči in še bolj okrepil čvrsto odločnost — boriti se do kraja pod vodstvom Partije, ki je v teh letih dokazala, da je edina sposobna voditi naše ljudstvo do zmage in svobode.
Nato je prišlo leto zmag in osvoboditve. Z novim poletom so naši ljudje prijeli v roke kramp, lopato in kladivo.
Tudi v naši občini smo priča številnim uspehom, ki so ponos vseh občanov.
Naš rudar je spet krepko zadri pod zemljo in je tisoče in tisoče vozičkov napolnil s črnim diamantom. Nešteto delovnih odlikovanj in pohval so prejeli naši delovni kolektivi kakor tudi posamezniki za delovne uspehe povojnih let. Nai kmet, ki je bil za časa narodnega boja tudi steber naše borbe proti okupatorju, se je po zmagi vključil v gospodarski sistem in se z ljubeznijo posvetil obdelovanju zemlje. Vsako leto je bilo več članov kmetijskih zadrug in tudi sedaj sodeluje velika večina delovnih kmetov v sodelovanju s kmetijsko zadrugo, ker se zaveda, da je v skupnosti moč in pot za boljšo življenjsko raven in večjo proizvodnjo.
Zrasla so nova stanovanjska poslopja. Povečala se je gradbena, komunalna in ostala dejavnost. Ljudje pod Bo-horjem so pokazali, da znajo dobro gospodariti.
Danes ob občinskem prazniku, ko bežno pregledujemo uspehe v našem gospodarstvu kakor tudi težave, katere smo morali prehoditi, smo lahko na vse to ponosni. Naš ponos je predvsem v tem, da so naši občani pravilno razumeli številne naloge, pa tudi težave, s katerimi smo se srečali na naši poti, ki nas je vodila pri izvrševanju posameznih nalog. Naši delovni in kmečki ljudje, naše prebivalstvo je tudi v delavskem upravljanju dokazalo polno razumevanje socialističnih odnosov. Iz leta v leto lahko ugotavljamo vedno večje uspehe na celotnem področju.
Tudi letošnji občinski praznik naj ob takšni ugotovitvi uspehov da novo spodbudo za nadaljevanje uspehov v celotnem gospodarskem, družbenem in političnem življenju nate občine. Ti uspehi ne bodo izostali, če bodo naši občani tudi v bodoče pokazali prizadevanje in voljo, da vložijo ves trud in sodelovanje v skupne napore vseh graditeljev naše socialistične domovine.
Izražam polno zaupanje v senovške občane in sem prepričan, da bodo le-ti tudi v bodoče osvajali na področju gospodarstva, kulturnega in ostalega življenja nove in večje uspehe. Hkrati iskreno čestitam vsemu prebivalstvu občine za letošnje občinsko praznovanje!
KAREL STERBAN predsednik ObLO Senovo
Prihodnja številka
Dolenjskega Usta bo Izšla v povečanem obsegu kot Jubilejna številka ob desetletnici Izhajanja okrajnega glasila SZDL v sredo, 17. februarja 1960. V četrtek, 11. februarja Dolenjskega lista ne bo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
VREME
ZA CAS OD 4. FEBRUARJA Do 14. FEBRUARJA:
Mraz b0 trajal dalje, ponovni vdori mraza iz Rusije se pričakujejo okrog 7. februar),, in zlasti okrog 10. februarja. — Nakar bo nekaj dni hud mrasv ki bo sreli februarja popustfL Med 4. in 7. februarjem bo dva do tri dni zaporedoma snosilo. Snežilo bn tudi okrog II. In ft, februarja Dr, V. HL
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI P*
V zadnji Ste v j iic t smo pod naslovom »2964 stanovanj je bilo ocenjenim« poročali 0 delu ocenjevalcev v novomeški občini, V zadnjem odstavku amo omenili žolčno preieko o tem, ki 80 jo vodili na posvetovanju SZDL v Kandiji. Ker smo na ta članek iz većih strani prejeli kritične pripombe, dodajamo naslednje pojasnilo:
Zolčno prereko je povzročilo nepravilno del0 ocenjevalne komisije pri ObLO Novo mesto. Komisija Je Prejela točna navodila, kako naj pri ocenjevanju postopa. Prj deiu Je zagrešila več grobih napak. Nosilci stanovanjske pravice niso ddbilj zapisnikov o točkovanju neposredno Po opravljenem točkovanju, čeprav s0 bile
točke ocenjene, ker so točko-valci zapisnike prepisovali doma. Stanovalcj so zato prejeli zapisnik« popravljene in Pozneje, torej z rezultatom, ki Je bil drugačen od skupno ugotovljenega in ki ga je stanovalec podpisal. To je giroba kršitev stanovalčevih pravic. Kontrolorji so bilj dolžni popravljati ocene v prisotnosti stanovalca in v njegovem stanovanju, ne Pa sami v pisarni stanovanjskega urada.
Naj omenimo Se to, da so tako ocenjevalci kot kontrolorji zapisnike večkrat popravljali. Ko so jih končno stanovalci prejeLi. So bilj zapisniki tako polni popravkov v raznih barvah, da stanovalec res ni vedel, katera ocena je dokončna.
V Črnomlju: združitev treh podjetij
Na sestanku združenega kolektiva Zore, Mizarske zadruge in Mizarja v Črnomlju so se v torek, 12. januarja pogovorili o perspektivi in nadaljnjem poslovanju združenega podjetja. Izvedli so tudi priprave za volitve organov delavskega upravljanja in sprejeli sklep, da bodo volitve v nov delavski svet 27. januarja. Razen tega so imenovali se nekaj komisij.
Dan pozneje je bila tudi seja odbora sindikalno podružnice podjetij Kovinar in MJzar. Na seji so obravnavali priprave za občni zbor sindikalne podružnice in sklenili, da bo ta zaradi odcepitve Mizarja, fci se priključi k Zori, v petek, 5. februarja. Na tej seji so obravnavali tudi nekatere probleme in nepravilnosti, ki se dogajajo v podjetju kovinar. Ugotovljeno je namreč, da so v tem podjetju precej sprti z disciplino, pa tudi samov ladje se je že preveč razbohotilo.   Zato bodo morali
organd delavskega upravljanja v tem podjetju močno poprijeti, da se stanje čimprej izboljša. Pri tem pa jih seveda ostale družbene in politične organizacije ne smejo pustiti osamljene.
Zolčna prereka torej nI bila toliko posledica ekonomskih pretenzij, kot posledica kršenja demokratičnih pravic državljanov. Tu pa Imajo svoj delež tudj terenske družbene organizacije, ki So državljanom novi zakon o najemninah in njegove posledice premalo resno raztol-mačile. Političnega pojasnjevanja bo treba pri vseh podobnih važnih nalogah v bodoče precej več. Samovoljno postopanj* popisovalcev in kršenje demokratičnih pravic državljanov s strani posameznih uslužbencev občine pa je upravičeno razburilo volivce.
Znova lahko ugotovimo: do prerekanja, nesporazumov ln nepotrebnega razburjanja pride vedno takrat, če Ijud'je niso £ stvarmi dodobra seznanjeni I Glede tega pa je bilo zadnjo čase v Novem mestu že več upravičenih pripomb, da tako organizacije kot ObLO niso storile vsega, da bi državljane seznanili z vsem potrebnim gradivom in pomenom novih uredb, zakonov in drugih predpisov.
Komunalno podjetje
»SNAGA«
LJUBLJANA PovSetova 12
sprejme takoj
večje število delavcev za odvoz smeti in čiščenje cest.
Za delavce-samce stanovanje in hrana priskrbljena v lastnem samskem domu. Interesenti naj se zglase osebno na upravi podjetja. Osebni prejemki se zaračunavajo po učinku dela.
ENKRAT VEČ ELEKTRIKE!
Se nekaj o brestaniiki Elektrarni. O njej smo že pisali, da bo vgradila drugi agregat, ki bo imel prav tako moč kot sedanji — 12,5 megavvatov. Lahko vam povemo, da dela kar dobro napredujejo. Temelje za novo turbino je SGP Pionir zgradil že konec lanskega leta. Dele opreme in turbine postopoma že dobivajo ln montirajo. Za montažo je bilo ie vse pripravljeno sredi januarja, toda dobava se je malo zakasnila in zaradi tega tudi montaža. Kotel, čigar dele bodo dobili v kooperaciji s KSG Stuttgart in Termoelektro Beograd, bodo začeli montirati v avgustu ali septembru letos.
Turbino bo montirala »Jugoturblna«, kotel »Termoelektro«, za montažo razdelilne postaje In razdelilne naprave pa se Se niso pogodili z nobenim podjetjem, verjetno pa bo to delo opravila mariborska »Hidromontaža«. Celotna investicija bo veljala milijardo 153 milijonov dinarjev. Največ bo stala turbina, generator in kotel, skoro vse ostalo v elektrarni pa je bilo že zgrajeno za dvojno zmogljivost, se pravi za dva agregata po 12,5 MW. Drugi agregat bo Sel v pogon predvidoma v drugI polovici prihodnjega leta.
Kar proizvaja Elektrarna sedaj, je za potrošnike premalo. V glavnem bomo vso njihovo električno energijo porabili v okraju. Napajajo 20 kilovoltne daljnovode »Celuloze« v Vidmu -Krškem, v Rudniku Senovo, Planini, Sevnici. Krškem in 110 KV daljnovod Novo mesto. Glavni odjemalec je »Celuloza«. V Elektrarni razmišljajo Se o predelavi ogorkov, ki ostanejo pri kurjenju kotlov, v gradbeni material — gramoz. Ta gramoz bi bil lahak in zelo primeren za betoniranje. O tem Se ne povedo dosti, ker so o tej predelavi Sele začeli razmišljati ln razpravljati.
J. P.
Letos: 300 novih vajencev
Upor alžirskih ultrakolouialistov je končan. Začel se je bil v soboto 23. januarja ln nekaj dni je kazalo, da bo zamajal temelje V. republike, kakor Imenujejo sedanjo Francijo predsednika de Gaulla. Toda nekaj je bUo narobe. Predvsem se poskusu upora nI pridružila francoska armada v Alžiriji, medtem ko se je javno mnenje v Franciji odločno strnilo okrog predsednika de Gaulla. Zakaj, če bi zmagali uporniki, bi morda zmagali fašisti tudi v metropoli — to je na ozemlju Francije.
Poročali smo že o intervjuju, ki ga je imel poveljnik padalskih enot v Alžiriji general Massu z dopisnikom munehenskega časopisa »Suddeutsche Zeitung- Kempskim, in o tem, da je bil Massu poklican v Pariz in tam odstavljen s položaja poveljnika padalskih enot. Povod za »upor- je bila prav ta odstavitev, saj je bilo znano, da je Massu človek, ki je zelo priljubljen pri alžirskih veleposestnikih in drugih kolo-nialistih.
Neredi so se začeli že 23. januarja in kmalu so se pojavile prve barikade. Izoblikovali sta se dve jedri odpora: v palači zavarovalnice »Companie Algč-rienne* pod poveljstvom Josepha Orti-za, voditeljem »francoske fronte* ln domišljavega intigranta ter na univerzi pod vodstvom še bolj domišljavega 27-letnega Lagaillarda. Uporniki so se utrdili in oborožili z avtomatskim orožjem in ročnimi bombami ln govorili, da bo redna vojska vsak čas prestopila na njihovo stran.
Kljub krvavemu spopadu s policijo, ki je terjal več smrtnih žrtev na obeh straneh, ni prišlo do večjega prelivanja krvi. Vrhovni poveljnik general Challc si ni upal poslati vojske v neposreden naskok na barikade ln vse je kazalo,
da čas dela za upornike. Položaj je bU zares nenavaden. Ljudje s te ali one strani barikad so se šalili, se mirno pomenkovali in dogovarjali. Zdoma so prihajale ženske, ki so nosile košare z jestvinami in pijačo, tako da upornikom ni bilo treba trpeti ne lakote ne žeje, Čeprav so jim vojaška oblastva odvzela elektriko in zaprla vodo.
Vse to se je seveda dogajalo ob vsakdanji hdemonstracijah proti generalu de Gaullu,   za  »francosko   Alžirijo«, za
riji in mestu Alžiru. Res je, da so po mestu demonstrirale množice ljudi, ki so štele tudi po dvajset tisoč oseb, toda samo Alžir ima skoraj pol milijona prebivalcev. Poveljstvo vojske je stalo trdno za de Gaullom, omahljivi padalski oddelki so neko noč izginili z važnih krajev, prišli so namesto njih legio-narji, kordoni vojske so postajali čedalje gostejši in ženske — glavna nada upornikov — »ki naj bi s svojimi telesi zaščitile .junake' na barikadah, so če-
Upor je končan
»večno Francijo«, ob delitvi letakov z napihnjenim besedilom, ob srboritih izjavah Lagaillarda, Ortiza in drugih voditeljev upora ter omahovanju armade. Uporniki so očitno pričakovali, da bo de Gaulle popustil ln odstopil od svoje izjave 16. septembra 1959, ko je Alžircem priznal pravico do samoodločbe.
Toda de Gaulle ni popustil. V govora, ki ga je imel v petek 29. januarja je vztrajal pri svoji septembrski izjavi in pozval upornike, naj se vdajo. Takrat je bil položaj še zelo negotov in baje je bil celo de Gaulle pod vtisom omahljivosti armade v Alžiriji. Medtem pa se je začel proces, ki bi ga lahko imenovali »strnitev sil« okrog predsednika de Gaulla. Francozi so se resno zbali zmage fašizma v Alžiriji in potemtakem tudi v Franciji in so ne glede na pomisleke, k! jih imajo do de Gaulla ln njegove politike, Izjavili, da stoje kot eden za predsednikom republike. Delno je prišlo do tega procesa tudi v Alži-
daljc redkeje prihajale do barikad. Uporniki so postajali osamljeni. Postalo je očitno, da vojska ni na njihovi strani.
Demonstracije so se sicer nadaljevale in so dosegle vrh še v nedeljo 31. januarja, toda bitka je bila izgubljena. Zadnji udarec je bil zadan upornikom, ko je vojaško poveljstvo poklicalo pod zastavo prav tiste rezerviste* ki so se pridružili upornikom na barikadah in so z njimi vred tvorili jedro odpora. Tako je število mož na barikadah plahnelo in v ponedeljek 1. februarja so se uporniki vdali. Lagaillarde se je sam prijavil oblastvom (zdaj je že v Parizu, kjer bo prišel pred sodišče), Ortiz pa je zbežal.
De Gaulle je potemtakem zmagal. Toda kaj sedaj? Vojna v Alžiriji se nadaljuj in Pariz še zmerom vztraja pri pacifikaciji ln zavrača vsakršna politična pogajanja z zastopniki alžirske narodnoosvobodilne fronte. Če ne bo storjen korak naprej, bo zmaga nad kolo-nialisti v Alžiriji jalova.
Najtrši oreh: občine
30. januarja je priredilo Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov uspelo posvetovanje o kmetijstvo
zato st redim'
Mešajte v hrano dvakrat ali trikrat na dan po eno Žlico REDINA,  uspeh bo presenetljivi
Proizvaja Veledrogerlja, LJubljana. Mestni trg 22.
Obrt v novomeški občini bo potrebovala letos novih 300 vajencev. Lani je bilo podpisanih 207 učnih pogodb. Najbolj primanjkuje vajencev za gradbeno stroko, saj se jih kljub velikim ugodnostim v tej stroki prijavi za uk zelo
carstvo, dimnikarstvo in ko-vaštvo, tudi v krojaški obrti je slabo. Nasprotno pa za šivilje vedno zmanjka učnih mest, saj je na pretek deklet, ki bi se rada izučila te obrti. Res ne vemo odgovora na vprašanje, zakaj je premalo šiviljskih obratov in zakaj so
malo. Vajenci v gradbeništvu U9]URe v njih tako drape ko imajo brezplačno stanovanje -e vendar delovne sile dovolj in hrano, mesečne nagrade na razlago? višje od predpisanih, gradbeno podjetje jim plača šolnino in oskrbnino v času pouka v vajenski šoli ali na tečaju, tudi delovne obleke dobijo brezplačno. Ugodnosti je torej na pretek. Mladi ljudje in njihovi starši pogosto premišljujejo, kam v uk, za gradbeno stroko pa vajencev vseeno primanjkuje. Zelo malo zanimanja je tudi za uk v izumirajočih obrteh kot so lon-
Pred posvetovanjem sta bili prebrani dve poročili. Predsednik OZZ Tone Pire je v svojem poudaril pomen investicij za kmetijstvo. Nakazal je nekaj nalog družbenih posestev in kmetijskih zadrug. Prva naj se usmerjajo v specializirano proizvodnjo. Krepijo naj sodelovanje organov delavskega samoupravljanja in uvajajo nagrajevanje po učinku. Kmetijske zadruge naj doslej kampanjsko pogodbeno proizvodnjo preusmerijo v gospodarsko donosno. Le tako bodo okrepile svoje sklade. Delo s šolsko in vaško mladino ter kmečkimi ženami ie pomembno za. izipremi-njauje miselnost na vasi, je poudejrll na koncu. Inženir Janez Mlklavc je nakazal, kam naj bi se v skladu z naravnimi pogoji razvijala kmetijska proizvodnja posameznih podro-čil v okraju. Fosebej je obdelal naloge sadjarske, vinogradniške.
UPRAVA ZA GOZDARSTVO 0L0 NOVO MESTO
oposarja
VSE GOZDNE POSESTNIKE IN LASTNIKE GOZDOV, da je zadnji rok za vlaganje proSenj za sečna dovoljenja za leto 1961 — 31. marec 1960.
Prošnje Je treba oddati ali nasloviti na področne kmetijske zadruge na predpisanih obrazcih, ki morajo biti točno in čitljivo izpolnjeni; z vsemi zahtevanimi podatki. Po navedenem roku kmetijske zadruge proSenj ne bodo več sprejemale.
KOMERCIALISTA,
SKLADIŠČNIKA,
ŠOFERJA C-D kategorije,
več skladiščnih in pomožnih DELAVCEV
ZAPOSLIMO TAKOJ ALI PO DOGOVORU PROMETNE ZVEZE UGODNE. S STANOVANJI V TE*" LETU NE RAZPOLAGAMO.
ZGLASITE SE PISMENO ALI OSEBNO V TAJNIŠTVU PODJETJA
Tovarna tekstilnih
Ljubljana-Rudnik 24
živinorejske in pođjske proizvodnje. Njegovo poročilo omenjamo le mimogrede, ker mu
bomo v eni izmed prihodnjih številk dali več prostora.
Povzemamo glavne misli Iz zelo živahne razprave. Družbena kmetijska posestva se usmerjajo predvsem v živinorejo. Povečana proizvodnja krme in nakup živino sta pogoj uspešne živinoreje. Specializacije v vinogradništvo in sadjarstvo, (oboje je zelo donosno) ie premalo
V pogodbeni proizvodnji je živinoreja odvisna od spomladanske setve krmnih rastlin In gnojenja travnikov. Pogodbeno proizvodnjo ostalih pridelkov naj kmetij«k« zadruge usmerjajo v vaški kolobar. Odnos do obnove sadjarstva in vinogradništva je mlačen. Ko si ogledujemo velike sodobne sadjarske in vinogradniške komplekse v sosednjih republikah, se pri sebi Uho opravičujemo z drobnolast-nlškim sestavom naših zemljišč in se tako demoraliziramo, skrajni čas je, da tudi pri nas odločno pričnemo z obnovo brez oz lira na lastništvo. »Začnemo govoriti o obnovi na sto hektarih, ko pripravljamo načrte jih je 50, ko so načrti gotovi, jhh ostane le še 30, ko pa obiramo grozdje je le 5 ha vinogradov
PRAŠIČEREJCI!
Svinjsko kolo KOTEKSU, vam pa denar, ki ga l o-■to prejeli ta skrbno odrtega prašiča!
obnovljenega,« tako je povedal nekdo od prisotnih.
Na občinah so v kmetijstvu zadovoljni z malim in ne želijo, da bi jih kdo v njihovem miru motil. To ni prav. Želimo več sodelovanja In več zanimanja občin za kmetijsko proizvodnjo. Občina budno spremlja razvoj industrije, posreduje v podjetjih, se zanima za delo delavskih svetov, na kmetijstvo pa pozablja. Pri vsklajevanju zemljiških donosov uresničevanju investicij in Izdelavi ureditvenih načrtov pa kmetjski strokovnjak brez občine ne more uspevati. Kmetijska služba ni več pospeševalec, postala je že organizator proizvodnje. Nujno j« torej, da se Odnosi z Občino uredijo. Le če bodo občine do marca letos sprejele ureditvene načrte za površine najboljših zadrug ln pri urejanju odnosov na vasi res odigrale vlogo oblastvenega organa, bo kmetijska proizvodnja uspešna. Rajonizacljo kmetijskih površin moralo občine uzakoniti ln tako dati kmetijskim strokovnjakom trdno osnovo za njihovo delo. Ureditveni načrti so težka naloga- Brez potrebnih strokovnih ustanov, podobnih kot jih že ima živinorejska služba, te naloge ne bomo mogli Izpolniti. Na kratko izražena misel, ki je prevevala vso razpravo naših kmetij cev, bi bila: velike naloge v kmetijski proizvodnji bomo uresničili le ■ podporo občin in zato to pomoč zahtevamo.
Inž. Vilma Pirkovlč. podpredsednic« OLO. le pozdravila posvetovanje v imenu okrajnega komiteja ZKS.Poudarila Je, da so bili naši kmetijski plani, ko smo jih leta 1956 sprejeli, zelo Pogumni. O njih so dvomili strokovnjaki doma ln v tujini. Zveza komunistov se Jo pri uresničevanju teh planov naslonila nn Socialistično zvezo ln mlade kmetijske strokovnjake Ti so razen strokovnosti v Rospod-nr-sfcem boj« pokazali tudi »melo željo po naipredlku. Pred lettl smo bttl do njih še nezaupnl. Toda družha zna ceniti rd'hovo
Hflr>  in   R»   v-«»rtpr»t1  «kozl nll-
hove uspehe. Hvaležni smo jim za nesebično pomoč pri izpolnjevanju kmetijskih planov. Hvaležni toliko bolj. ker je naš uspeh danes odvisen predvsem od uspeha v kmetijski proizvodnji.
Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov je imelo popoldan redni občni zbor podružnic Novo mesto in Brežice. Obe podružnici sta se združili v eno-Za predsedniika je bil Izvoljen inž- Janez Miklavc, za tajnico pa Inž. Slava Cepon. (K dopoldanskemu posvetovanju dodajamo Se to: vabljeni so bili predsedniki vseh občin, med udeleženci Pa smo opazili le predsednike ObLO Senovo, Trebnje, Žužemberk rn Brežice. Spet dokaz več, da med občinami 'ln kmetijstvom ni vse čisto!)
S sejmišče
Kot navadno po prvem v mesecu je bilo tudi v ponedeljek 1. februarja na sejmišču veliko prometa, povpraševanja in kupcev je bilo dovolj, zato je cena prašičem občutno narasla od zadnjega sejma.
Na sejem so pripeljaili 1320 prašičev, prodali pa »o jih 1074, Zanje so zahtevali od 3.000 do 12.800 din. Razen prašičev so prignali živinorejci na semenj tudi 153 glav goveje živine, ki so jo prodali takole: vole od 95.000 do 125.000. krave od 40.000 do 90.000 din, junce in telic« od 40.000 do 90.000 din.
KERAMIKA
tovarna keramičnih Izdelkov
NOVO MESTO • prejme
6 NEKVALIFICIRANIH DEI A VCEV-DEL AVK
Sprejeti delavci Imajo možnost prekvalifikacij« v pečarski stroki
Interesenti naj se Javijo
v upravi podjetja.
Strokovnjaki zavoda so nam dali mnogo podatkov o vinogradništvu Makedonije. Predvsem je viden ogromen skok vinogradniških površin. Leta 1939 je Makedonija imela 8000 ha vinogradov, 1954. leta 9300 ha, na zavodu so nam pa rekli, da ima Makedonija že 25.000 ha vinogradov, od tega 7-400 novih sodobnih plantaž na družbenem sektorju. V načrtu imajo, da bo Makedonija imela 30.000 vinogradov in bodo to površino dosegli v 2-3 letih. Načrt narekuje 60% namiznih sort (grozdje za zobanje) in 40% vinskih sort (grozdje za pridelovanje vina). Seveda se je to v praksi marsikje izjalovilo in so namesto namiznih sadili vinske sorte. Od namiznih sort imajo predvsem kraljico vinogradov Afus-ali, valan-dovski rdeči drenak muškat Hamburg, sul-tanino. Računajo, da bodo letno izvozili 5 milijonov kg grozdja. Zanimivo je, da inozemski trg ne mara črnih in muSkatnlh namiznih sort grozdja, ampak predvsem bele, nomuškatne Za transport je predvsem primerna sorta Afus-ali. ki ima trdo kožico (pri poskusu na zavodu je jagoda sorte Afus ali vzdržali pritisk 2 kg svinčenih kroglic.
Od vin iščejo predvsem bela vina. Najbolj Urijo žilavko, za katero trdijo, da je boljša kot mostarska, kjer je žilavka doma Zelo se Siri tudi vrsta smederevka in belo dmsko. Uvajajo tudi savinjon in šipon, ven-
T|TD0BERŠEK
2
ćcaphki & poti po lOta&edoniii
P<»r Metku odat,.\
POPRAVKK
)nmo tiskarsko napako v prvem pod-aptskov s poti po Makedonlll«. V T. mora biti zapisanu: -...V Grčiji je 000 eKt-iskih Makedoncev, v BolRarijl
200.000 pirinskih Makodoneev.-
dar je šipon bil brez pravega okusa, medtem ko se traminec sploh ni obnesel (premalo kisline). Od črnih sort je najbolj razširjen prokupac, kratošija, uvajajo vranac, v novejšem času pa naš kraSki refoško, ki je zelo črn, veliko bolj kot pri nas na Krasu Na splošno imajo makedonska vina premalo kisline ln zato so začeli saditi naš refoško, game in šipon, ki imajo razmeroma veliko kisline. Sedaj Ima Makedonija 240 ha mntičnjakov. ki jih nameravajo zmanjšati na 120 ha. Cepljenke prodajajo po 96 do 40 din.
Značilno Je, kako so Makedonci opravili s tako imenovanimi samorodnim) trtami. Leta 1956 so Izdali republiški zakon, da se mtrajo vse trte samorodnice posekati in so to tudi storili (isto kot leta 1948 s kozami, ki so jih pobili). Prej Je Makedonija imela 20*/i trt samorodnic, danes nima niti ene, ker so vse posekali
Na zavodu smo si ogledali najprej vinograde, potem laboratorije in nazadnje klet. Vinogradi imajo vsi žično oporo, vzgoja je srednje visoka, dvošparonska. razdalja vrsta od vi ste 2 m. v vrsti 1.50 m Obdelujejo s traktorji gosenica ril, škropijo pa 7. motornimi Škropilnicami. Žično oporo nosijo lični cementni stebri iz prenapetega
betona, katere Je izdelovalo posebno podjetje po ceni od 350-400 din. Stebri so po 10 m oddaljeni eden od drugega. Laboratoriji so lepo opremljeni. Po ogledu laboratorijev so nuna postregli z namiznim grozdjem, nato pa so nas povabili v klet na pokuSnjo vin. Od belih vin je bila najboljša žilavka, potem smederevka, najslabši pa šipon. Od črnih vin je pa bil najboljši refoško, potem game, nato vranac. Vina so na spletno močno alkoholna, z malo kisline (n slabo aromatična. V kvaliteti so naša slovenska vina boljša kot mnkedonsko, v pridelovanju namiznih sort grozdja pa imajo Makedonci velike prednosti zaradi lepih dni v jeseni, ker grozdje sploh ne gnije. Kar se tiče kakovosti vin, nas Makedonci ne bodo dosegli, prekaSajo nas pa v pocenitvi pridelovanja grozdja, saj zaradi ugodnih vremenskih razmer in modernizacije nasadov (modernizirajo tudi stare vinograde) pridelujejo grozdje 50 do 100% cenejše kot pri nas. To nam narekuje, da tudi v Sloveniji začnemo z modernizacijo vinogradov, saj je sedanja proizvodnja v starih vinogradih predrngn.
Druga skupina udeležencev ekskurzije si Je medtem ogledala klavnico, osemenjevalni center ln poljedelski zavod pri Skopju.
Klavnica Je moderna, vse gre po tekočem traku. Vso odpadke Izkoriščajo. Predvsem koljejo veliko ovc za Izvoz v Grčijo. Značilnost proizvodnje mesa v Makedoniji je ravno v tem. da Imajo mesa sicer dovolj, sestoj mesa Je pa neugoden. Imajo namreč velik primanjkljaj pri govejem mesu, preveč Je pa ovčjega mesa, kar tudi zavira delo v klavnicah ln trgovino z mesom. Zato Iščejo možnosti izvoza zaklane drobnice v balkanske države, kjer uživajo več ovčjega mesa in v tem je ekonomski vzrok za Izvoz zaklanih ovc v Grčijo. Pomagajo si tudi tako, da bodo v bodoče sedanji stalež ovc — 2,1 milijona glav — znižnll za 1,5 milijona glav. Molznih ovc je 1.4 milijone In toliko Je tudi Jagnjetl. Vse govedi je okrog 356.000 glav, od toga nnjveč buš in bivolov. Bivoli so predvsem v primitivnih musllmnnskih predelih, ker so bivoli mastni In muslimani uživajo govejo mast namesto svinjske. Krav imajo okrog 120 000 glav, od teh Je dobra polovica telic. Iz tega se vlrli, zakaj Je govejega mesa malo, ovčjega pa veliko In zakaj liočeio -/nižati stalež ovr in poveč-itl stnlr? eovrdf V načrtu Imajo uvoz okrog 4000 glav govedi Tudi svinj Imajo Izdatno pi<»-malo (95.000). Isto velja za perutnino, kn-tere Je okrog 1,2 milijona. Sedaj namern-
vajo v bližini Skopja zgraditi veliko pe-rutninarsko farmo.
Zraven klavnice Je hladilnica (vseh hladilnic Je v Makedoniji 7), ki Ima tudi celice za globoko zmrzovanje. Neprimerno Je to, ker je prostor pred hladilnico skupen za meso In sadje, kar zaradi higienskih predpisov ne bi smelo biti. Razen mesa shlajuje hladilnica namreč tudi sadje ln zelenjavo. Ob ogledu Je bilo v hladilnici veliko vrtnih Jagod, ki Jih izvažajo.
OsemenJevnlni center Je podoben nalim. Makedonija Ima 4 osemenjevalne centre, ki osemenjujejo s pomočjo veterinarskih postaj. Rnzen krav osemnjujejo tudi ovce In tako Izboljšujejo pnsmo Umetno osemenjevanje se vedno bolj širi Krave osemenjujejo v Klavnem s semenom sivorjs-vlh bikov, za križanje z bušo pa uporabljajo tudi seme operlntnlskih (siva tirolska pasma) bikov. Ovce v glavnem osemenjujejo s semenom merlna ovnov.
Poljedelski zavod Je Izven SkopJ« »«j opravlja predvsem poskuse z različnimi količinami umetnih gnojil pri raznih kmetijskih rnstllnah. S sistematičnim *?n>*~ nje dosežejo 3 do 4 krat večje pridelke. Ti poskusi služIm kmetijski *1"žbl prt njenem delu na terenu V blevu posestva Imajo slvorlavo govedo In frlzllke (beio-črno govedo).
NAMAKALNE NAPRAVE PRI KUMANOVEM
Zaradi stalne suše v poletju Je nama-knnle zemlje življenjske v ižnoatl /n kmetijstvo Makedonije Srtlaj namakajo v Makedoniji 44.000 ha zemlje, nnmakalnl •> steml se pa Se Miljo.
9865
tftev. 5 (515)
DOLENJSKI LIST
Strto 5
Vsak dan deset minut
— V zadnji številki našega Uata snv> pisali o članstvu v Socialistični zvezi med rudarji ▼ vaćem rudniku. Poročilo ni bilo posebno laskavo. Vi ste predsednik sindikalne podružnic« rudnika. Zanima nas, kako ocenjujete takšno stanje?
Tako smo vprašali rudarja Jožeta Peterk oca.
— Priznam, da bo težko odgovoriti, — j« začel tovariš Peterkoč. — Sindikalna podružnica lm« svoje pododbore-Videti Jo, da z ljudmi še nimamo dovoJd stikov. Precej pol-kme-tov j« med rudarji. Živijo V hribih dvojino življenje: rudarja in kmeta- Odmaknjeni so, no berejo, vsak svoje težave imajo ln delajo.
S političnim izobraževanjem je težko, za strokovnega je več zanimanja, saj je od tega, koliko aneš. odvisno delo, učinek ki plača. Delamo v treh izmenah. Težko je pripraviti študij tako, da ne bi oviral dela. Lani smo našli rešitev. Za 250 tisoč d ki smo kupili zvočne naprave. Kmalu bomo pričeli študirati. Vsak dan 10 minut. Preden temena odide v jamo, prevzame   orodje,   vodja skupine
ugotovi prisotnost in še razne druge formalnosti so. Rudarji so medtem brez dela. Pogovarjajo se. 10 minut časa pred odhodom v jamo. Id je bil neizkoriščen, bomo odslej uporabljali za političen študij. Preko zvočnika bomo rudarjem povedali razne zanimive novice, govorili o nalogah in pomenu Socialistične zveze in sindikata, o naši politiki v kmetijstvu, o izobraževanju, skratka o vsem, kar jim je zdaj tuje. Po 10 minut na dan znese na leto približno 50 ur. V tem času se bodo rudarji lahko marsikaj naučili. Razen tega pa se bomo tako izognLli težavam, ki se pri političnem študiju pojavijo vedno zaradi neudeležbe nezainteresiranih ljudi. Sindikat v rudniku je tudi že pričel akcijo za vpisovanje v Socialistično zvezo. Vemo, da bo dolgotrajna, vendar ne bomo odnehali.
— Se vaš sindikat ukvarja se s čim, razen s politično ideološkim in z vzgojnim delom?
— Skrb za človeka, za rudarja v pravem pomenu besede, uspešno uresničujemo. Delo • jami je naporno. Rudarju za-
enkrat še ne moremo nuditi raznih ugodnosti v vsakdanjem življenju, zato zelo skrbimo za njihov redni letni dopust. Lani je po zaslugi sindikalne podružnice odšlo na oddih blizu 600 rudarjev. Sindikalna podružnica  jim   je  nudila izdatno fl-
smo lani obiskali naše rudarje-bolnike, ki se zdravijo v bolnišnicah v Sloveniji. Obdarili smo jih, jim prinesli pozdrave kolektiva ln se z njimi pogovorili. Mnogim so se oči zasolzile, ko smo prišli in ko smo se poslavljali.
OBISK PRI SEN0VSKIH RUDARJIH
nančno podporo- Dnevni penzioz> v naših domovih oddiha znese 600 do 700 dinarjev na dan, 500 dinarjev plača sindikalna podružnica, x00 — največ 200 din na dan pa rudar sam.
Vsakemu rudarju, ki gre na topliško ali klimatsko zdravljenje, damo za vsak teden zdravljenja 1000 dinarjev podpore. Prav tako dajemo pomoč vsem bolnim rudarjem. Samo v ta namen smo lani porabili preko 500 tisoč dinarjev. Za vsako jamsko tretjino in vse zunanje obrate smo lani priredili po en skupinski  izlet.  Za staro le*o
— Samo še eno vprašanje, tovariš Peterkoč. Kje dobite sredstva za tako široko socialn-j dejavnost podružnice?
— Poseben sklad imamo. Vanj se stekajo zneski od raznih kazni ln »plavih«. Za razne prestopke pri delu, na primer neupoštevanje higiensko-tehnionih predpisov in za »plove« smo uvedli kazni. Pri 1200 ljudeh se na leto nabere tega precej- Ta sredstva uporabljamo nato » dobro rudarjev, kazni ki smo jih upejjali pa utrjujejo delovno disciplino.
Miloš JAKOPFC
Te so zrasle v KZ Brestanica
Na Senovem so gradili, gradijo in bodo še gradili stanovanja. Tako nam je povedal direktor rudnika Ini. Anton Koželj. Dokai ta to sta tudi ti dve stavbi, ki sta zrastli lani in bosta letos poleti vseljlvi
4) Kmetijska zadruga Brestanica. Je imela lani plan 90,4 milijonov bruto produkta. Presegli so ga za 5,5 milijona din aH nekaj nad 6%. Vzoki za tak uspeh so: odkupili &o več živine kot so predvidevali, realizacija trgovine je bil« zaradi povečanega kooperacljskega plana tudi večjat nad predvidenim pa je bil še'odkup sadja. Letošnji plan zadruge bo za 5,6 milijonov dinarjev večji kot lanski. •
% Do sredin« januarja je KZ
sklenila kooperacijskih pogodb za travnike za 123 ha, od planiranih 150, za deteljo 5,5 ha. od planiranih 60 ha, z« krompir
Senovški komunisti
IN POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
Takšna je bila tudi osnovna misel poročila ln poznejše analize nedavne konference se-novških komunistov.
Referat sekretarja komiteja je poudaril nujnost aktivnejšega dela na področju kmetijstva v občini. Tudi izvajanja predsednika KZ tovariša Jožeta Radeja so pokazala, kako potrebna je pomoč slehernega člana v delu na tem področju. Zadruga je imela že dosedaj kar lepe uspehe v svojem delovanju. Mora se priznati, da je delo bilo dokaj težko ter je ves napor ležal na aktivnejših posameznikih, ki so z vso prizadevnostjo opravili številne naloge. V' kooperaciji 80 doseženi omembe vredni rezultati. Sklepanje pogodb za leto 1960 je dokaj večje kot prejšnja leta, to pa prav zaradi tega, ker so proizvajalci uvideli koristnost le-tega, še posebno v lepo doseženih hektarskih donosih pri pšenici in v trav-ništvu.
Na dlani je, da bo treba pričeti s pridobivanjem večjih kompleksnih površin, kajti dosedaj sklenjene pogodbe obsegajo 300 razdrobljenih,1 majhnih parcel, kjer je otežkočena mehanizacija, hkrati pa se trosijo znatna sredstva, ki bi se v večjih površinah bogateje poplačala.
Na področju senovške občine pa je zelo važno, da se preusmeri kmetijska proizvodnja predvsem v dve panogi: v živinorejo in sadjarstvo. Za to dvoje je veliko dobrih pogojev. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da ima področje, ki gre nekako po sredini občine, vse pogoje, tako klimatske kot glede zemlje, da se ob pravilnem obdelovanju razvije v donosno sadjarsko področje.
V kmetijstvu bo treba vložiti več sredstev, saj bo od tega Imela korist celota, KZ pa sc bo morala usmeriti v prevzem večjih zemljišč, tudi z zakupom. V Stolovniku je možno osnovati večjo ekonomijo v Izmeri okrog 54 ha obdelovalne površine, kjer bi se lahko uveljavila strojna obdelava, s čimer bi se močno
okrepilo porajanje socialističnega kmetijskega
gospodarstva v občini.
V zadružnih svetih in upravnem odboru zadruge so že dosedaj uspeli, da vključijo v svojo sredino najboljše zadružnike. Te sa-moupravne organe bo treba venomer izboljševati in jim pomagati.
Mnogo mlajših kmetovalcev ima vse pogoje, da vstopijo v ZK, vendar se temu vprašanju ni posvetila tolikšna skrb, čeprav so z dosedanjim delom v kooperaciji in v zadružništvu to mnogi dokazali. To nalogo so si zadali sedaj senovški člani ZK.
Poleg le-teh so sprejeli še nekatere pomembne naloge. Tako bo potrebno bolj kot dosedaj pomagati aktivom LMS na vaseh. Ti aktivi so nosilci želja po večji tehnični, kulturni, pa tudi kmetijski vzgoji. Preko njih bodo senovški komunisti v bodoče krepkeje zaoral! ledino na vasi.
Delavska univerza, ki je pričela dokaj uspešno delovati, se bo usmerila tudi na področje prosvetljevanja kmetijskega prebivalstva, ki ga je treba s praktičnimi primeri in zgledi pripeljati k izvajanju sodobnega kmetijstva.
Osnovne organizacije ZK v občini bodo na svojih sestankih podrobneje obdelale načelne naloge, ki so si jih zadali na tej konferenci, prikazale bodo posameznemu članu stvarne naloge njegovega aktivnega dela.
V razpravi so se komunisti nekoliko dotaknili tudi drugih vprašanj. Oravnavali so tudi razširitev našega okrajnega časopisa »Dolenjski list, saj je senovška občina po številu naročnikov med zadnjimi. Gre za to, da ta Ust, glasilo SZDL, pride v roke slehernemu občanu. Komunisti naj propagirajo za čim-večje število novih naročnikov. Naročnikom res ne bo žal nekaj sto dinarjev za tako obsežen tednik, ki obravnava vsa področja javnega In ostalega življenja. Tudi temu vprašanju bodo člani ZK skupaj z organizacijami SZDL posvetili vso pojsornost.
_. _ Boria Kostanjiek
OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBLJUBLJAMO, DA SE BOMO TUDI V BODOČE TRUDILI ZA VEČJO PROIZVODNJO, ZA SOCIALISTIČNE ODNOSE NA VASI IN S TEM ZA LEPŠE ŽIVLJENJE KMEČKEGA PREBIVALSTVA!
KMETIJSKA ZADRUGA BRESTANICA
SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATE U EM, KAKOR TUDI VSEM OBČANOM ČESTITA ZA NJIH PRAZNIK
Obrtna
mizarska delavnica Brestanica
.Wo7lUSe^oJn tow "'»,u"nje ceste |kenovčaner°.Ve0 o^Tes,,!^^ nega prahu. N,7 bo treba Domisliti tUdI na olepiVvo SeWeTa Sprehajališča n.sadl.° travme "ln cvetlične gredice, klopi ob poteh - vse to bo lice Senovega zelo Izboljšalo. Odbor ki bi uresničeval te naloge jo že omenovan, pomagali pa bodo morali vsi Benov-čanL II
• Tud! cesto skozi Brestanico In kanalizacijo v nje] bodo pričeli Se letos urejati. Potrebno načrte že pripravljajo ln bodo kmalu gotovi. Ce bodo Brestanlcant pomagali tudi a prostovoljnim delom, bo centa urejena prej kot bi bila sicer in bo tudi veljala manj denarja.
# Včeraj j« bilo na Senovem
posvetovanje predsednikov delavskih svetov in sindikalnih podružnic, sekretarjev osnovnih organizacij ZK ln direktorjev podjetij. Pogovorili so se 0 odnosih vodilnega osebja do zaposlenih.
13,5 ha — plan 3o ha, za koruzo 7,25 — plan 70 ha, za krmno peso 2 ha — plan 10 ha, za vinograde 3,6 ha — plan 20 ha in za sadovnjake 1 ha — plan 15, obnovili pa so jih 3,5 ha. Te številke so precej skromne, vendar je tuda za sklepanje pogodb čas d0 spomladi. Kmetje vedno raje sklepajo kooperacij-ske pogodbe, v začetku so se bali, češ da bo vsem kooperantom odvzeta zemlja. Zdaj so videli, da to ni res in prihajajo zato nekateri že kar sami v zadrugo sklepat pogodbe.
*
0 V zimskem času prireja
zadruga po vaseh predavanja o sadjarstvu in živinoreji. Na teh predavanjih seznanjajo kmete tudi z nekaterimi poglavji Kardeljeve knjige o kmetijstvu, ki je iizšla pri Cankarjevi založbi, da bodo vedeli, v katero smer se bo razvijalo naše kmetijstvo.
• V Brestanici deluje veterinarska postaja za območje občin Senovo ln Vldem-Krško. Tudi zdravstveni stalež goveda se Je občutno Izboljšal. Po zaslugi veterinarjev lani v občino Senovo ni prodrla svinjska kuga.
• Gostinski lokali bi 7 nekaj redkimi Izjemami lahko bili boljše urejeni kot so. Gostje sicer vedo, kje Je postrežba boljša in takšne lokale raje obiskujejo. K izboljšanju stanja bi mnogo pripomoglo nagrajevanje gostinskih delavcev  po učinku.
• V Brestanici so dozidali šolsko stanovanjsko stavbo, na Koprivnici pa gradi občina novo poslopje za poštni urad in stanovanja uslužbencev.
• Vodovod so razširili ln napeljali v naselja Kostanjek, Gorica, levi In desni breg Dovškeea ter od Senovega na Mali Kamen. Skupaj je bito položenih 1822 m cevi. Občina Je prispevala 4.200.000. prebivalci pa nekaj več kot 800.000 din.
• Elektriko so napelJaU do koče na Bohorju in hkrati elektrificirali zaselka Dobrava ln Plešl-vec. Vaščanl so pridno pomagali prt izkopu Jam In darovali tudi drogove.
• Ekonomija Kmetijske zadruge v Brestanici lahko pridelke, posebno zgodnje, uspešno proda na trgu. Treba bo poskrbeti za zadostno proizvodnjo spomladanskih sadik. Proizvodov ekonomije ne bo težko prodati v novi poslovalnici za sadje In zelenjavo v Senovem, ki Jo je odprlo Trgovsko podjetje Preskrba.
• Prebivalci radi potožijo nad kakovostjo in obliko kruha, ki Je naprodaj. Pritožbe so upravičene, ker so zasebne pekarne, ki kruh pečejo, pomanjkljivo urejene in zastarele. Problem bo mogoče resiti le z gradnjo nove sodobne pekarne, ki bi s kruhom oskrbovala vso občino.
Planinska koča na Bohorju Je dobro obiskana. Led Je prebit, turizem v senovški občini se bo lahko lepo razvijal, saj so avtobusne zveze nadvse ugodne. Zagrebčani kočo na Bohorju vedno bolj obiskujejo. Tudi sindikat razmišlja o tem, da bi tam organiziral  oddih  z;i delavce.
Ob občinskem prazniku čestita na doseženih uspehih
ŠE1MER MARA
KLEPAR8TVO
BRESTANICA
Pozdrav   brestaniškim proizvajalcem elektrike!
• Popravila cest ln potov. S pomočjo občine in prostovoljnim delom prebivalcev so lani popravili 36 km občinskih poti v vaseh ln zaselkih Stolovik, Anže, Mač-kovcl, Poreber, Dovško, Brezje, ReštanJ, Belo, Zavajarje. Ravne, Karpati, Rožno, Presladol, Dolnja Sutna, Brestanica, Kostanjek, Sa-pole, Raztez, Kališovec, Dolenji r^eskovec, Dobrova, Ložce, Sre-botno, Senovo-Toplična, Koprivnica. Veliki dol in Kladle. Občina Je prispevala 1,700.000 din, prebivalci pa 527.000 din. Nasuli so 1600 kub. metrov gramoza. Popravili so 18 cest, 3 mostove in odstranili dva plazova.
• Iz sredstev gozdnega sklada ln s prispevki občanov so lani popravili občinske ceste v Gor. Leskovcu. Stranjah ln v Dobravi. Dela se se nadaljujejo.
• Zdravstvena služba Je lz leta v leto boljša. V senovškem Zdravstvenem domu deluje hospltalni oddelek s 15 ležišči ter ločena ambulanta za svojce ln za rudarje. Tudi ambulanta v Brestanici ne deluje nič manj uspešno. Zdravniki so že pričeli s preventivo. Uspeh je viden, saj stalež bolnikov pada. V Senovem in Brestanici delujeta tudi zobni ambulanti. Ko bo prispel strokovnjak-zobo-zdravnlk, bo olajšal požrtvovalno delo teh, ki se z zobozdravstveno službo ukvarjalo zdaj.
Premog in...
Ker je že dalj časa slišati, da so zaloge premoga v senovškem rudniku zelo majhne, smo obiskali direktorja inž. Antona Koželja in se z njim pogovorili.
— Prva rudarjenja na senovškem področju so se pričela leta 1839, redno pa je začel rudnik obratovati leta 1919. Najviija letna proizvodnja doslej je bila dosežena po vojni, ko smo nakopali 285.000 ton premoga. Povprečna letna proizvodnja je zdaj 220.000 ton. V zemlji je še zalog za okoli 5 milijonov ton premoga, kar bo dovolj le še za 30 let, če bomo proizvodnjo zniževali. Ker smo vse zaloge na površini že izkoristili, nam ostanejo le še tis*. , globinah. Slojne razmere so v globini slabše, pogoji za kopanje premoga pa tudi geološko težji. Tu bi omenil le nevarnost vdora vode. Cene premoga so določene, pri načinu proizvodnje, ki se nam -beta, pa ne bomo dosegli gospodarskega računa, če se še tako potrudimo. Reiitev rudnika je le v geoloških raziskavah, ki naj bi odkrile nove zaloge ali v preusmeritvi proizvodnje.
Geološke raziskave so draga reč. Vsak meter jamskega raziskovalnega rova stane 22.000 dinarjev, vsak globinski meter poizkusnega * rtanja pa 20.000 din. Površinsko geološko kartiranje je bilo že pred vojno narejeno do Formunda. Geološki zavod je po vojni to preverjal. En kilometer in pol dolgo področje bomo raziskali z jamskimi raziskovalnimi rovi. 6 vrtin v globino do 600 m je bilo izvrtanih po vojni v srednji in severni kadunji. Le ena vrtina je bila uspešna. Tudi v južni kadunji nameravamo vrtati. Upanja za uspeh je zelo malo.
Zalog za daljšo bodočnost ni več. Precejšnja sredstva vlagamo v sklad za raziskave, saj smo zadnji dve leti dali v ta namen po 15 milijonov. Letos bo znesek verjetno ie večji. Bojimo se da novih zalog ne bomo našli. V rudniku pa. dela 1200 ljudi. Kaj bo z njimi, ko bodo zaloge premoga izčrpane, to je vprašanje, ki nas močno teži. Edina rešitev je v preusmeritvi proizvodnje. Zanjo so možnosti, saj imamo surovinsko osnovo.
Omenil bi še nekaj o stanovanjih. Po vojni smo jih zgradili precej, lani 12. letos pa jih gradimo 16. Mnogo rudniških stanovanj imajo upokojeni rudarji. Dve stanovanji smo dali "nI na razpolago zdravnikom, da smo lahko v Zdravstvenem domu ustanovili hospitalni oddelek. Stanovanja bomo gradili še naprej, čeprav ni upanja za večjo proizvodnjo v rudniku. Se vedno je mnogo rudarjev, ki stanujejo v okolici in pridejo posebno v slabem vremenu od poti fizično precej izčrpani na delo. Ti bodo stanovanja potrebovali, čeprav bomo rudniško proizvodnjo mogoče morali nadomestiti s čim drugim.
Pomenek v Brestanici
kjer Mizarstvo čedalje bolj razširja svoj proizvodni načrt
Pred brestaniškim Mizarstvom so delavci skladali deske in delali okoli sušilnice. Pobaral sem jih o upravndku.
— Ga ni doma.
— Pa predsednik delavskega sveta?
— Ga tudi ni.
— In predsednik upravnega odbora?
— To je pa tale. — so pokazali na Leopolda C i zija, ki je bil med njimi. Sla sva v pisarno in se pomenila.
— O čem ste razpravljali na zadnji seji upravnega odbora?
— Pregledali smo tarifni pravilnik, ki je bil sprejet, če se
ne motim, lanskega aprila aH maja- Nameravamo ga izpopolniti. Delavcev imamo namreč vedno več. odpiramo nova delovna mesta, Izpopolnjujemo stara m jim bolj točno določamo opravila. V zvezi s tem obdelamo bolj tudi faze dela. Pravilnik izpopolnjuje 7-članskt. tarifna komisija-
Ze večkrat smo razpravlja! o gradnji novih prostorov ;n nakupu strojev. Na lanskem pomladanskem Zagrebškem ve-lesejmu je bilo povpraševanje po naših izdelkih tako veliko, da smo sklenili povečati proizvodnjo.   To   pa   v sedanjih
Ena najdelavnejših organizacij na Senovem
Nedavno je bil občni zbor občinske organizacije ZROP Senovo, kjer so rezervni olicirji in podoficiri i prikazali obračun dosedanjega dela. Kazno je, da so v minulem letu še aktivneje posegli v strokovno vzgojo svojih članov in reševanje organizacijskih vpraSanj.
Organizacija je uspela, da vključi vse rezervne oficirje in podoficir je svoje občine v članstvo ZROP, kar je lep U6peh ne samo v krajevnem, temveč tudi v republiškem Obsegu. Minulo leto so organizirali poučno ekskurzijo k neki planinski vojaški enoti, imeli so vrsto predavanj za Člane, organizirali seminarje in kinopred-stave. ziastl lepo pa so pripravili proslavo dneva JLA.
Njeni člani so močno aktivni v drugih organizacijah, pri planincih, strelcih, Zvezi borcev ln drugod, pa tudi v predvojaški vzgoji, s čimer dajejo lep prispevek k lzven«rmadnl vzgoji.
Za dosedanje zelo uspešno delo
organizacije sta bila nedavno odlikovana z vojaskam odlikovanjem dva njena člana, o čeoner je na* tednik že poročal.
Za bodoče so si zadali nekaj zelo pomembnih in določenih nalog. Prva; da se z uspehom izpelje načrt strokovne vzgoje, ostale so pa v zvezi z aktivnejšim organizacijskim delom.
Skupno s strelsko družino ter še z nekaterimi sorodnimi organizacijami na Senovem so sprejeli nalogo za zgraditev malokaliber-skega strelišča nekje v bližini, o čemer te dolgo sanjajo ljubitelj! strelstva. Dosedanje strelišče ni samo neprimerno, temveč tudi oddaljeno in v slabem vremenu teže dostopno. Mladini in ljubiteljem strelstva bo treba to vsekakor oskrbeti, s čimer bo pospešen razvoj strelstva na Senovem.
Na kraju so v nov občinski odbor Izvolili ljudi, ki bodo voljni tudi v bodoče požrtvovalno delati pri vseh nalogah organizacije.
K. B.
prostorih nt mogoče- Pred kratkim smo uvedli delo v dveh izmenah, toda še vedno ne zadovoljimo povpraševanju. Tehnični del Investicijskega programa ie že končan, ekonomski pa še ne. Graditi nameravamo poleg sedanjih prostorov
Na prejšnjih sejah smo se •oril kb še večji obratni kredit. Posojila za obratna sredstva smo imeli le 2.8 milijona dinarjev, v drugi polovici lanskega let« pa smo dosegli 10 milijonov dinarjev kredita za stalna obratna sredstva. Povečana obratna sredstva, uvedba serijske proizvodnje kombiniranih sob m plačevanje po novem tarifnem pravilniku je pripomoglo, da smo lanski plan 30 milijonov brutoprodukta precej presegli V prvem polletju lani smo dosegli le 6.2 milijona brutoprodukta, do konca leta »a 34.8 milijonov dinarjev. Letos pa imamo plan 48 milijonov brutoprodukta. Potem je še malo po tarnal: — Težko ie dobiti vzmeti, tapetniško blago in vezane plošče No. pa z vezanimi ploščami bo ž« bolje, ko je začela obratovati tovarna v Straži. Tapetniško delavnico imamo v naselju Gorica, ki je 1 km od tu in moramo polizdelke prevažati Zal nimamo prevoznega sredstva in smo zato odvisni od Rudnika in Elektrarne. Ce bomo začeli spomladi z gradnjo novih prostorov, bomo Im*'' vse delavnice skupaj.     JOŽE PRIMC
Pogled na rudniško separacljo v Senovem. Številni vlaki vagon-čkov, nstovorjenl n premogom, prispejo vsak dan Is Jam vanjo. Tu premog očistijo, razvrstijo po kvaliteti, ga nalole spet na vagonfke In nato odpeljejo na lelesnllko postajo v Brestanici. Nato pa v štet, peči gret...
Za praznik
občine
Senovo
čestitamo
vsem
Članom
Čeprav je zemljo pokril sneg. v njeni notranjosti rudarji pridno delajo Zato jim je treba nenehno pripravljat jamski le*. Delavci režejo les na primerne dolžine
OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS OBČINSKEGA ODBORA SZDL OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA OBČINSKEGA ODBORA ZVEZE BORCEV OBČINSKEGA ODBORA ZVEZE VVI OBČINSKEGA SVETA SVOBOD OBČINSKE GASILSKE ZVEZE OBČINSKEGA ODBORA DPM OBČINSKEGA KOMITEJA LMS
IN VSEM DELOVNIM LJUDEM NA PODROČJU NASE OBČINE, ZELEC JIM, DA BI S SKUPNIMI NAPORI ZA BOLJŠE IN LEPŠE ŽIVLJENJE DOSEGLI KAR NAJVEČ USPEHOV
S IE N O
V
o
NMORJENI BREGOVI
Pi$E:7^$z^fe^   RISE-me t^Ti/
CL »Kje pa je oče?« — Miha in Joie sta planila k skalam. Stikala sta med njimi ln prevračala trupla. Mohorja nikjer. Obupavala sta ie, ko je Miha zaslišal llbko stokanje. Prihajalo je is foičave, precej vstran od skalovja. Odhitela sta tja. Mohorja sta komaj opazila v grmovju. Stokal je in hropel
62. Na poti so medtem pripravili tri nosilnice. Na dve so nalolill hudo ranjenega Mohorja ln Toneta. Padlega borca Franca so položili v tretjo. V svobodnih hribih mu bodo pripravili dostojen pogreb. — »Laike ln bele ranjence pustite, prej bodo na varnem kot nail... saj ie gredo po nje z avtomobili!« je poveljeval Miha.
63. Po cestah v ravnini so res brneli motorji. Is mesta so dirjali svojim na pomoč. Spredaj Je ropotal tank, sa njim pa dolga kolona tovornjakov s vojaki. Mihova četa Je naglo savila po stesl navkreber. Ob Mohorjevi nosllnlcl sta stopala MIha ln Jote. Mohor si Je ie opomogel In Je sinovoma pripovedoval, kako jo Je skupil.
H. Povsem skrita v zaraščeni globeli, pod vejami stoletnih fenkev, je zdela lesena baraka. Nedaleč od nje ie druga ln tretja. To je bila bolnišnica — Mohorju se Je spet vračalo tlravje. Zdaj je ie lahko vstajal. Prijazna bolničarka Anka fjjft Je podpiraj, da je lahko hodil med posteljami.
S plenuma občinskega sindikalnega sveta Novo mesto
D elavci-proizvajalci premalo vedo
Za nedeljski plenum novomeškega občinskega sindikalnega sveta je značilno predvsem to, da so udeleženci odkrito govorili tako o problemih v podjetju samem, kakor tudi v komuni kot celoti.
Ce se najprej ustavimo doma in pometemo pred svojim pragom kot pravimo, potem moramo ugotoviti, da se sindikalne podružnice vso premalo ukvarjajo s problemi svojih podjetij. Ce pa že obravnavamo gospodarske ln ostale probleme podjetja, izstopijo le posamezniki s svojim mnenjem, ne pa Izvršni odbor kot celota. Da bi sindikati konkretno obravnavali problem proizvodnje ali nagrajevanja, ni opaziti. Zelo redki so tudi skupni sestanki kolektiva, kjer naj bi obravnavati in tolmačili razne probleme, ki se porajajo v posameznem podjetju. v manjših podjetjih so celo primeri, ko se ("•lani podružnice vse leto niti enkrat ne sestanejo, da bi obravnavali izrazito sindikalna vprašanja. Tak primer je podjetje »kehamika-v Brsljlnu. v tem (ln Se v marsikaterem) podjetju skušajo razne pereče probleme reševati kar za zaprtimi vrati. Pri tem seveda skrbno pazijo, da se v njihove probleme ne bi kdo od »zunaj vmešal«. V »KERAMIKI« so članom Izvršnega odbora sindikalne podružnice razdelili tudi anketna vprašanja, na katera pa občinski sindkalni svet doslej še ni dobil nobenega odgovora. - Zato bo treba taka ln podobna sindikalna vodstva v celoti Izmenjati, v nova vodstva pa predlagati tudi več mladih delavcev.
Podobno Je tudi pri sestavljanju in sprejemanju družbenih načrtov. V večini primerov sestavlja proizvodne načrte le ozek krog ljudi v podjetju, tako da marsikje Se delavski svet ne razpravlja o njem ali pa ga sprejme brez razprave, kaj šele sindikalna podružnica aH ves kolektiv. Takih primerov, ko razpravljajo o planu le vodstva podjetij, brez sodelovanja delavcev Je Se mnogo. Kako naj potemtakem pričakujemo, da bo delavec v takem podjetju spremljal Izpolnjevanje plana, si prizadeval odstranjevati različne ovire, ki mu onemogočajo doseči višjo storilnost ln proizvodnjo, če plana ln vseh drugih vprašanj, ki se z nJim povezujejo, sploh ne pozna.
Pri tem pa vedno znova opažamo, da podjetja zelo nerealno planirajo. To se vleče lz leta v leto. v Ilustracijo naj omenimo Tovarno zdravil -KRKA-, kjer so lani precej nizko planirali, in Industrijo motornih vozil, kjer Je bil proizvodni načrt za obstoječe zmogljivosti precej previsok. Kaže pa, da jih lanske Izkušnje niso izučile, saj sta obe podjetji bolj ali manj tudi pri letošnjem planiranju korakali po stopinjah minulega leta.
Zato bodo na letošnjih občnih zborih sindikalnih podružnic posvetili največ skrbi prav tem problemom - Izvajanju družbenih načrtov, nadaljnjemu izpopolnjevanju nagrajevanja po učinku ln sploh gospodarjenju v podjetjih.
Plenum je kritično ocenil tudi delo občinskega zbora proizvajalcev. Odborniki, ki so Jih izvolili člani kolektivov - proizvajalci, bi namreč morali posamezne sklepe ln ukrepe občine svojim volivcem tolmačiti in jih z njimi seznanjati. To pa doslej v novomeški občini ni bil običaj. Tako Je tudi s VI* dopolnilnim proračunskim prispevkom, ki ga je predpisala občina. Med delavci je ta sklep razumljivo vzdignil precej prahu. S pravilnim ln pravočasnim pojasnilom bi vsa razburjenja odpadla. To bi bila predvsem dolžnost Članov zbora proizvajalcev, da bi volivcem v podjetju te stvari pojasnili. Na žalost tega niso storili niti na vprašanje delavcev. Za primer naj omenimo samo podjetje Avtopromet »GORJANCI«. Delavci bo na sindikalnem sestanku želeli pojasnilo o uvedbi dopolnilnega prispevka, katerega bi moral dati odbornik zbora proizvajalcev (direktor podjetja), vendar se je temu Izognil ln odšel s sestanka! To vsekakor nI pravilen odnos do volivcev. Sicer pa tudi občina sama ne kaže dovolj razumevanja za širšo razpravo o problemih komune. Občinski sindikalni svet je namreč na nedeljski plenum povabil tudi predsednika ObLO, načelnika za gospodarstvo ln načelnika za finance, vendar se vabilu nI nihče odzval. Tako vprašanje 5'/« dopolnilnega prispevka tudi na plenumu nI bilo razčiščeno. Iz vsega tega se nam nehote vsiljuje zaključek, da občina demokratične odnose ln sodelovanje med podjetji ln komuno dokaj čudno pojmuje. Potemtakem se res ne moremo čuditi raznim neutemeljenim kritikam, ki Jih tu in tam v zadnjem času vedno pogosteje slišimo, saj Izhajajo prav lz neobveščenosU volivcev.
Prej ko slej bo treba s to prakso prenehati. Vrata, ki so marsikdaj preveč zaprta, bo treba široko odpreti. K temu nas bo prisililo delavsko samoupravljanje, ki se vedno močneje uveljavlja. v delavcih vedno bolj raste zavest, da Imajo pravico odločati tudi pri problemih komune kot celote ln ne samo pri problemih lastnega podjetja.
Na plenumu Je bilo precej govora tudi o mladini, nad katero bi moral - po mnenju nekaterih - »držati roko« občinski komite LMS. Tako so padali razni očitki na račun »današnje- mladine, redki pa so tisti, ki si položijo roko na srce in se najprej vprašajo, kaj pa smo mi sami naredili zanJoT Za vzgojo mladine bi morala v prvi vrsti skrbeti podjetja sama, vendar kot vse kaže. večina podjetij prepušča to nalogo komiteju, ki vsemu nikakor ne more biti kos. Podjetja imajo vse možnosti, da nudijo mladini široko področje izobraževanja, razvedrila ln zabave. Na žalost ugotavljamo, da so doslej nudili mladini zelo malo aH pa nič. Zato bodo morala podjetja, predvsem pa tovarniški komitell ZKS, v prihodnje tudi na tem področju zaorati ledino in bolj kot doslej s pomočjo vseh družbenih in političnih organizacij skrbeti za svoje kadre. R. S.
0 zdravstvenem zavarovancu kmetijskih pro zvaaicev
(Nadaljevanje s 1. strani)
jalce — gospodarstva —■ in na podlagi teh seznamov razdeliti Po krajevnih uradih oz. popisnih okoliših predvsem tam, kjer so krajevni uradi večji. ker drugače priprave za zavarovanje kmetijskih proizvajalcev ne bodo mogle Mti pravočasno končane.
3. Prosimo, povejte nam kaj več o predvidenem popisu bodočih kmečkih zavarovancev: itevilo teh ljudi, kako bo potekel popis, kaj naj savarovanol pripravijo, v čem in kako lahko popisovalcem pomagajo, kako boste % eno besedo popis praktično izpeljali.
Odgovor.
Vsj kmetijski proizvajailcl, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, bodo morali obvezao Prijaviti v zavarovanje vso člane družine,
torej tiste, ki niso v rednem delovnem razmerju oz. bi no uživajo pravic iz socialnega za. varovanja ali i« kakšnega drugega naslova. Prijaviti Jih bodo morali na določen dan ln uro v tistem kraju, ki ga bo določil občinski ljudski odbor. Občin, ski ljudski odbor bo določil tudi nači.n obveščanja. Na podlagj prijave bo vsak gospodar, ki Po zakonu nastopa kot obvezni prijavitelj, prejel potrdilo o prijavi v zavarovanje za sebe in vse družinske člane, ki bodo zdravstveno zavarovani.
Da bo v Prijavi možno vpisati vse podatke, kj jih predvidevajo tiskovin« za prijavo, bo moral prijavitelj prinesti s seboj potrebna dokazila, in si« cer; za odrasle osebno 1-kas-nico, seveda za tiste člane družine, ki osebno izkaznico že imajo, za otroke — šolsko in za dijake dijaško knjižico, zal predšolske Pa Izpisek |x rojstne matične knjige. Pri popiau bo treba nastaviti tud} zavarovalne liste kmet. proizvajalcev. Ti zavarovalni listi bodo Izpolnjeni na podlagi prijave, ki se pa bodo dopolnjevali oz, spreminjali tako. kakršne spremembe bod0 nastaoale pri po-
sameznem prijavitelju. Na pr.: če se bo kdo od družinskih članov zaposlil ali se bo morda za stalno odselil v drug kraj ali se bo rodil nov družinski član, bo moral prijavitelj, t, j. gospodar družine, v roku 8 dni Prijaviti spremembo, ki je nastala v družini. Spremembo bo prijavil pri Okrajnem zavodu v Novem mestu oz. njegovih podružnicah v Črnomlju, Brežicah in Krškem.
Na podlagi navodili Izvršnega sveta LRS, ki bodo objavljena v prihodnjem Uradnem ti&tu, bodo vsi kmetijski proizvajalci, njihovi družinski člani, skratka vsi, ki živijo oz. se preživljajo iz kmetijske proizvodnje, prejel] ZDRAVSTVENE IZKAZ. NIČE, a katerimi bodo uveljavljali pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvene Izkaznic« bodo prejeli tudi pre-užitkarji, »kratka vse osebe, ki se preživljajo s kmetijsko proizvodnjo. Sodim, da je popis kmetijskih proizvajalcev zelo važna ln velika naloga občinskih ljudskih odborov, kakor tudj socialnega zavarovanja. Vsako zavlačevanje oz. nepripravljenost s potrebnimi dokumenti bj povzročila težave popisovalcem in neprijetnosti prijavitelju, zato je potrebno, da kmetijski proizvajalci ie sedaj pričnejo zbirati potrebne dokumente sa v*« družinske član«, katere bodo predložili popisovalcem na dan popisa.
Iz vsega navedenega Je razvidno, da bo potrebno delati pospešeno ln da se bodo morali kmetijski proizvajalci odzivati na določenih krajih ob določenem dnevu in uri brez zadržka.
4. Kaj bo sledilo popisu zavarovancev ln kako bodo kmečki ljudje praktično uveljavljali svoje pravice? Odgovor.
Obremenitev zdravstvenih ustanov bo verjetno veliko večja, kakor je bila dosedaj, ko so kmetje plačali stroške zdrav, ljenja v celoti sami. S tem problemom se ukvarjajo občinski ljudski odbori, svetj za zdravstvo in družbeni organi v zdravstvenih ustanovah.
Svet za zdravstvo pri OLO j« na svoji zadnji seji 0 tem razpravljal tudi in sprejel sklep, da priporoči vsem občinskim ljudskim odborom, svetom za zdravstvo, da v vseh zdravstvenih ustanovah (kjer Je mogoče) organizirajo tudd popoldanske ordinacije. Seveda je to možno organizirati le tam, kjer je več zdravnikov. Na območju našega okraja imamo 8 zdravstvenih ustanov, zdravstvenih domov ln postaj, kjer sta po 2 in tudi več zdravnikov, zato smatram, da bodo ob spremenjeni organizaciji ordinacij tudj kmetijski proizvajalci dobili potrebno zdravstveno zaščito. Veliko težji problem je s srednjim medicinskim kadrom. Na območju okraja Imamo 7 pomožnih zdrav, postaj, kamor prihajajo zdravniki dvakrat ali trikrat na teden* ni pa v teh pomožnih zdravstvenih posta, jah medicinskih sester, kater« bj bil« vedno na voljo ljudem. Mišljenja sem, da bodo morali občinski ljudski odbori vprašanju štipendiranja srednjega med. kadra, kakor tudi štipendiranja zdravnikov posvetiti veliko več pozornosti.
MIHA POCRVINA
šole se pripravljajo na Zlet bratstva in enotnosti
Cenjenim strankam, delovnim kolektivom v podjetjih in ustanovah ter vsemu prebivalstvu čestita za občinski praznik
Mesnica Brestanica
Za pestrejšo tehnično vzgojo / šolah
Komisija za tehnično vzgojo mladine pri občinskem odboru LT Novo mesto Je priredila v času zimskih počitnic 6-dnevnl seminar za prosvetne delavce, ki se ukvarjajo v ioll s tehnično vzgojo mladine. Predavatelji so nudili vso strokovno pomoč pri Izdelovanju ročnih lutk, izdelkov lz papirja ln ra-flje kakor tudi lntarzlj lz lesa. -Udeleženci ln vodstvo tečaja so bili  zelo zadovoljni  z  uspeht. ki
so Jih dosegli v tako kratkem času. Skoda, da ni bila udeležba nekoliko večja. Ker spada tehnična vzgoja mladine kot obvezen predmet v šolo, Je komisija pripravljena osnovati v zimskih mesecih ob
nedeljah še seminar za vsa učitelje, ki ta predmet poučujejo ozlr. ki Imajo veselje do tega. Prijave sprejema komisija ta tehnično vzgojo mladino LT Novo mesto.
P. J.
Prve dni semenstralnih počitnic so se zbrali v Novem mestu teles-novzgojni učitelji ln ostali učitelji, ki pripravljajo mladino za nastop za VII. izlet bratstva in enotnosti, ki bo v Novem mestu od 17. do 19. junija letos.
Ponovili so prvi del zletnlh vaj, ki so se Jih ie v jeseni naučili, ln predelali do konca vse predvidene vaj«.
Vaje za nastop bodo zahtevale veliko truda ln tisti, ki so se jih pričeli učiti že takoj v jeseni, jih bodo lahko brez težav predelali, teze pa 1* za tiste sol«, ki nimajo telovadnic tn morajo vaditi po skupinah v večjih učilnicah. Na marsikateri loli so naleteli na težave, ko so hoteli telovaditi v zadružnem domu aH v kulturnopro-svetnem domu. Omenimo naj le, da le danes v Dobovl ne morejo telovaditi zaradi nerazumevanja lastnikov dvoran. Dostikrat dela težave tudi kurjava, ker upravi« teljstva ne dajejo na razpolago dovolj drv za ogrevanje telovadnic, tako da morajo učiteljice z mladino, čestokrat vaditi v slabo zakurjenih ln tudi v popolnoma mrzlih prostorih. Večino peči po dvoranah ogrevajo z žaganjem, ki da zelo malo toplote ln ga Je tudi teže dobiti kakor drva. Na šoli v Bo-Itanju ne morejo nikjer dobiti žaganja za ogrevanje dvorane, te-
žave z žaganjem pa imajo tudi v Vavti vasi in v Dol. Toplicah.
Na popolni osnovni Soli v Mirni že nekaj časa pred počitnicami ni bilo redne vadbe v telovadnici, ker šola ni imela dovolj kurjave, da bi prostore ogrevala.
Mislimo, da se morajo te napake v najkrajšem času popraviti. To Je važno zlasti letos, ko na 60 šolah hitijo s pripravami na zlet in dobro vedo, da bo spomladi težko nadoknaditi, kar je bilo zamujenega v zimskem času. J. G.
Za občinski praznik čestita svojim strankam
pekarlja
JOSIP KADIVNIK
BRESTANICA
★
Iskrene čestitke za občinski praznik pošilja
J02E ŽELEZNI«,
vozovni In podkovni kovač
BRESTANICA
SVOJIM STRANKAM SE SE NADALJE PRIPOROČAMO IN JIH VABIMO, NAJ SI OGLEDAJO NASE ZALOGE RAZNOVRSTNEGA BLAGA I
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSAMEZNIKOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK Z ZELJO, DA BI 8E SE V BODOČE TRUDILI PRI URESNIČEVANJU NALOG
ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA
TRGOVSKO PODJETJE
»PRESKRBA« SENOVO
V0 MRK0VIČ:
Iz vojnega dnevnika
Pred dnevi je padla Lavrica pri Ljubljani. V šoli, kjer M ie domobranci utrdili, le zgorelo 63 bel,h. Samo kak Snih de-*et Jih le uteklo iz poslelj v samih spodnjicah. V napadu so partizan! prvič uporabili novo orožje svojega izuma, talijansko bombo, zavito v angleški plastik BOH- ki uniči betonski bunker in železen lank
Orožnik le bi tudi v hudi oilkl za Zdensko vas Jurišail :o po snegu v belih haljah, k. so si Jih seSil: lz rjuh. Prv! ounker so osvojili že dan pred ptdcfcm trdnjave V utrdbi ie videl nemškega oficirja, ki mu i« bruhala kr iz vratu in ranjene rame. Nemec se i« z *ad-rllml močmi vzpel ln z grozo v >č*h proseče dvigal roke: »Bitte. ,itte!« — »Prosim, prosim!« In >mahn'l. Za bežečlmj so stre-Ijall f mitraljezi; beli so odmetavali le tisto, kar so nosili s seboj. Našj »o poleg topa in tanka, zaplenil ogromno orožja, posebno avtomatičnega, da ima sedal vsak sedmi ali osmi par-
tizan že strojnico. Municijo zanje nam vozijo Anglež! lz zaplenjenih nacističnih skladišč v Italiji. V trdnjavi -o našli toliko hrane, da b je Imeli dovolj za tri mesece Cigaret j« prišlo n« vsakega partizana več kot tisoč Ze prej so našj sako noč sproti porušili toliko Železniškega tir«, kolikor so ga Rupm-kovi podnevi zgradili. Po zgubi Zdenake vasi pa so Nemci čisto opustili upa na železnoo.
Sedaj ei je sovražnik Izmislil novo taktiko: Prof. našim brigadam vrže majhen strojniški odelek, ki se potem med strelja, njem umika. Obenem pošilja partizanom v bok in zaledje trojke strelcev, da bj s« zdelo, da je brigada obkoljena. Spočetka »o naše nekajkrat res zmedi U da so imeli prav hude marše, dokler niso sprevideli zvijače-
»Zadnji Čas me znnima miniranje,« pravim Novomeščanu, ki je bolj podoben veselemu studentu kot mrkemu vojaku »Sl!«lm. da prizadevamo tudi ■
tem orožjem sovražniku izgube«
»Odkar smo jim z minami uničili več tankov,« pravi kom 1-sar GroznUt, »pošiljajo Nemci pred kolonami osebni avtomobil a podčastnikom in dvema vojakoma. Njihova izguba ni tako občutna Nekoč smo hiteli Prostovoljci med bojom naprej č«z hrib. minirali cesto in pognali v zrak petnajstonsk' tank a posadko petih mož. Drugič Jt naša mina odtrgala prvo polovico težkega kamiona, polnega domobrancev. Po ostankih so ]a vsul še strojniški ogenj.«
Nemški častnik: as prltožu-lejo — pripoveduj« komisar — da «o mislili, da bodo prisil v naše kraje na oddih. Govor«, da eo v tej vojn: t« mnogo Vrsku-sili in se borili tudj pred Sta-llngradom. toda da bi s« hot«ll raje tako) vrniti zopet na rusko fronto, kot s« i« napr«j bojevati s Petnajsto divizijo
Pred kratkim tednom J« prišlo t neke nemško postojanke
v naš« partizane nekaj sto Francozov.
Po hudih bojih gre Grozni kova brigada na Zumbork Po drugih stezah «• pomika v tisto smer tudi vsa Petnajsta divizija t topništvom. Tam se bodo odpočili, potem p« zasedli položaj« na Gorjancih. Komandant Stane J« bil s ruskim oficirjem ves ču. kar smo ju videli Jahati mimo hiše. pa do sedaj, pri štabu Petnajst« divizije.
Zvečer peljejo z« brigado ■kozi vas štiri vozov« municije-
Petnajsti d viziji «o dali Gorjanci mnogo dobrih in pogumnih vojakov: Sivca lz Grobeli (padel kmalu potem kot bataljonski komandant), Vinkšlja-81 na (p«d«l na Slvčevem mestu prvi dan poveljevanja bataljonu), najmlajšega Crneta-B»na z Dobravic«, ki se je lz ftbkega otroka razvil v krepkega intendanta (padel po vojni kot pilot pri preizkušanju popravljenega letala). duhovitega šaljivca Franca Pavllna-Rokelnovega t Mokrega pol ta (padal v Jeseni 1944 pod Babno goro. preko-mandovan i« Petnajste v Gub-čev0 brigado) td itd
V Gorjance pišem, naj zavoljo težav ničesar ne pošiljajo Čeprav živimo v opustošenih krajih, a« še vedno kat dobi Upamo    da   bodo   *♦*♦• Me*
kmalu zopet svobodne. Da naj •o čuvajo, jih opominjam, ln ae nikoli n« zadržujejo predolgo n« istem mostu. Pravo delo s« bo začelo šele po zlomu sovražnika- »Drugače je aeveda v našem zaledju kjer je življenje vsak dan bolj živahno,« končujem pismo terencem v Gorjancih-
Ponedeljek, 8. aprila 1944.
T nje pari konj to odvlekli iz delavnic popravljen težki top proti Suhj krajin'-. Vse dni. ko so nanj čakali, so orali naša polja za pomladno setev. Po veliki nočj bodo topničarji pripeljali * popravilo drugega in bo-ao s konj zopet orali. Glad m paš manj krut sovražnik od) Nemcev.
Stari znanec Korošoc, ki mu j« očeta železničarja v Zagrebu ubila mina. bo na poti n« novo službeno mesto na Ribnlšk««* področju prenočil v naši vasi. V Bel) krajini •« jo mesec dni v šoli, ki jo vodilo trije mornariški ofeirji urM sa sta. Tečal J« končalo, tr'-dos«* partizanov *a njimi jih pnnaj« petdeset novih. V Ioll jih j«> oblaka! ruski odposlanec, podpolkovnik Patrlsrhalc«v, ki ja brezobzirno grajal Angleže, da niso nalh bosih in golih partizanov obuli m oblekli, čeprav so «e hvalili Vsi trije rut*ki čaatniki »o vstnmiki M Oktob*>
KULTURA IN PROSVETA
Iz minulosti za bodočnost
Ob knjižnih izdajah Založbe BOREC in Državne založbe Slovenije
Založba »Borec* v Ljubljani se leto za letom uspešneje uveljavlja v izdajateljski dejavnosti takih del, ki pričajo o borbeni preteklosti ne le naših narodov v drugi svetovni vojni, marveč tudi onih sil in posameznikov pred to vojno, ki so iz najglobljega prepričanja o svetli prihodnosti proletarskega razreda stopali v neizprosni boj z zatiralci svobode in izkoriščevalci vseh vrst. Poleg umetniško-literarne obdelave tematike te vrste se v enaki meri javlja tudi spominska (memoarna) književnost, ki bo v prihodnosti močna opora umetniški literaturi. Treba je namreč ugotoviti, da današnja generacija nezahtevnih brai-cev še vedno raje prebira konkretna memoarska dela, ki so pisana v iskreni, odkriti in lepi besedi, kakor umetniško nedognane, čeprav z neko literarno ambicijo napisane romane. Priče smo namreč še vrsti osebnih pričevanj i jdi, katerih pripoved pričara nepooiednost in človeško toplino v taki meri, da ji prenekateri pisatelji — zlasti mlajši — zaenkrat pač še niso kos. Je pač tako, da smo bralci, ki smo viharne čase doživeli in preživeli v razburljivi napetosti in sodoživijanju, dokaj občutljivi za vse doživljajske, psihološke in zgodovinske komponente, iz katerih se nam luščijo v romanu nastopajoči. V isti meri velja ta občutljivost tudi v filmski umetnosti. Mesečna revija »Borec« opravlja le svojo dolžnost, ko kritično ocenjuje h erarne, zlasti pa umetniške maniR. acije s tega področja.
Iz obdobja partiznskih bojev je v neki meri memoarska knjiga Milana Gučka Jutri bo vse dobro. Avtor je bil  med osvobojenimi interniranci,
MlHIllll...........I.........•1111111,1111.......IIIIIIIIIIIIIMIIIIIMUI
ki so se rešili z vlaka ob znanem partizanskem napadu na vlak pn Verdu. Zanimivi opisi partizanskih borb po Dolenjskem in Notranjskem se prepletajo z neposredno osebno doživeto preizkušnjo težkih časov.
Bolj napeto kot vsak roman se berejo partizanska doživetja Jožeta Mekinde-Francija v knjigi Pohod II. grupe odredov na Štajersko. Zgodovina te enote slovenske partizanske vojske je obdelana reportažno in podprta z vrsto izvirnih dokumentov, osebnih pripovedovanj udeležen-
cev o začetkih, razvoju in vedno težjih borbah s sovražnikom do dramatičnega pohoda z Dolenjske preko Gorenjske na Štajersko. Pri tem avtor ne opušča tudi obrobnih in jako zanimivih prikazovanj terenskih enot in krajevnih situacij. Kakor rdeča nit se vleče politična misel o
povezovanju vseh zavednih in oboroženih sil v enotno in načrtno strategijo proti okupatorskim enotam. Ob napetem branju bralec večkrat posega na fotografski del ob koncu knjige. Ko knjigo prebereš se nehote vsiljuje vprašanje, ali se bo našel kdo, ki bo nadaljeval te spomine tam, kjer jih je avtor v sicer dokaj obsežni knjigi zaključuje? Nadaljnja pot in usoda enot in posameznikov naravnost kličeta po nadaljevanju. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije v 1. 1959.
Iz Borčeve izdaje knjige Veljka Kovačeviča v okopih Španije je naš list priobčil v podlistku odlomek iz tega dela. Omeniti je treba še knjigo Radka Poliča Čudežna pomlad. V njej je pisatelj podal svoja doživetja s terenskega dela in iz partizanskih bojev v grosupeljskem in stiškem okrožju v letih 1941 in 1942. Založba Borec pripravlja za letos nadaljevanje drugega dela Poličevih spominov.
Novomeški rojak Drago Suhi je zbral spomine v knjigi Zamrežena okna, ki jo je tudi izdala založba Borec. Avtor se je spomladi 1942 podal v partizane v podgorjansko področje. Med gorjansko ofenzivo je padel v roke belogardistov, ki so ga odpeljali v Brezovico pri Šentjerneju in od tod se nadaljuje njegova pot skozi ječe: najprej novomeške, nato v Koper, v tržaški Coroneo, v Benetke in Milan. Pretežni del spominov pa opisuje čas in dogodke okrutne ječe v Alessandrii v severni Italiji do kapitulacije Italije in prevzema oblasti po Nemcih. Ko so bili slovenski ujetniki po posredovanju Rdečega križa izpuščeni iz zaporov za povratek v domovino, je pisatelj s tovarišem zopet našel pot iz Trsta v
partizane spomladi 1944. Knjiga je zanimivo, preprosto in prepričljivo branje za vsakogar, zlasti za naše številne internirance po italijanskih ječah in taboriščih.
Podobno usodo je doživei in opisal Aleksander Vojinovlč v knjigi Ponovno svobodni. Spomladi 1941 je pisatelj, danes narodni heroj in polkovnik JLA, izvršil atentat na hotel »Park« v Nišu, pri katerem je bilo ubitih in ranjenih 30 nemških oficirjev. Marca 1942 je bil kot partizan zaradi izdaje četnikov ujet in predan Nemcem. Z ostalimi ujetimi partizani ga Nemci odpeljejo v Avstrijo v taborišče. Po raznih dramatičnih zapletih in poskusih, kako bi pobegnil v svobodo, se mu to le posreči in dospe do pohorskih partizanov. Dokumentarni podatki o organiziranem pobegu še ostalih srbskih in hrvaških partizanov iz avstrijskih taborišč na Pohorje nam dopolnjujejo zgodovino pohorskega bataljona. Tudi ta knjiga je izšla kot publikacija za leto 1959 v založbi Borec.
V okviru romana Most je pisatelj Karel Grabeljšek orisal glavne osebe partizanske povesti: aktivistko Marjano, partizana Aleša in njegove tovariše, dezerterja Jana, ob njih pa še prebivalce Vrhnike in okolice, ki jih je strahovala »črna roka«.
Pisatelj je točno zadel vzdušje takratnega časa, vsled česar se roman bere prepričljivo in pisatelju ni mogoče zanikati pripovedne sposobnosti, čeprav bi založba Borec morala priskrbeti boljšega korektorja v grama-tikalnem in deloma v stilnem izrazu. Pri literarnih delih z umetniško ambicijo kakor je roman smo bralci za stil in slovnico pač bolj občutljivi.
-nk
V, Povše: KMEČKO DVORIŠČE (originalni lesorez, 1959)
Sektorska posvetovanja — koristna oblika za dvig kvalitetnega delo Svobod in PD
Predsedstvo okrajnega sveta Svobod in PD je v preteklem tednu sklicalo sektorske konference občinskih svetov. Te so bile v Črnomlju, na Vidmu in v Novem mestu. Namen je bil, da na posvetovanjih ugotove, kako se uresničujejo programi društev, občinskih svetov in okrajnega sveta. Razprave in analize, ki so Jib pripravili občanski sveti, so bile zrele ;n so temeljile na dobrem poznavanju problematike na terenu. Osnovna ugotovitev je, da so st občinski sveti od zadnjega plenuma okrajnega sveta močno približali društvom, da skrbe za uresničenje programa, da se dviga kvaliteta izvedb in da se nova vsebina v sodobnejših oblikah vse bolj uveljavlja. Udeleženci konference so med seboj izmenjali misli in izkušnje. Okrajni svet bo temeljito obdelal in proučil vsa poročila in pričel pripravljati osnutek večletnega perspektivnega na. črta   za razvoj   kulturno pro.
60-Ietnica dolenjskega rojaka
profesorja Boga Teplyja
Tovariš Bogo Teply, rojak iz Velike Loke pri Trebnjem na Dolenjskem, praznuje 60-letnico rojstva. Oče Konrad je bil železniški uradnik, mati Josipina pa poštna uradnica.
Obiskoval je novomeško gimnazijo, kjer je bil iz generacije pisateljev Mirana Jarca in Stavka Cruma, slikarja Božidarja Jakca in drugih. Pisatelj Miran Jarc ga je vpletel celo v svoj roman Novo mesto.
Maturo je položil že v pomladanskem roku, predčasno, ker je moral v avstrijsko voj-sko.
Po končani l. svetovni vojni «e je vpisal na filozofijo v Za-Orebu, diplomiral pa je iz slovenščine in zgodovine na ljubljanski Univerzi leta 1922. Zatem je nastopil službo na klasični gimnaziji v Mariboru. Obdravski prestolnici je ostal zvest vse doslej in je danes
lllrsko-grikl zakl- d na razstavi v Beogradu
Antični oddelek Narodnega mu-seja v Beogradu Je priredil arheološko razstavo o Ilirih ln Grkih. Na njej se posebno odlikuj* lllr-Sko-grškl zaklad, ki bo ga pred dvema letoma našli pri Novem Pazarju. V lesenem zaboju, okovanem z železom in obloženem / lomljentml kamenltlml ploščami, so našli grške vaze, bronaste in srebrne posode, zlat nakit, l7.de-lan v filigranu ter obdelana steklena Jantarna zrna. En del naidb nosi značaj Krškega nrhalčncga stila, večji del zlatih okrasnih predmetov, kot so naSIvl za usnjen oklep, masiven zlat pas ln podobno, pa Imajo izrazito ilirski, hal-Itatakl značaj. Najdbe kažejo na enotno ilirsko kulturo v 5. stoletju pred n. It. Deset kilogramov zlata, srebra ln dragocenih predmetov Ima nele velik znanstveni pomen, marveč nudi zaradi bleska, lepote in skrivnostne preteklosti Pravo doživetje ln pafto za oči obiskovalcem razstave.
Najlepša roža v Šentjanžu
V soboto, 30. januarja, je v Šentjanžu nastopilo domače J°ultuTno društvo »Milan Maj-c*n« z Iflro »Ad aeta«. Naslednji 6*n dopoldne «o pokazali tudi Pionirji, kaj zna»jo. Zaigrali *o •Najlepšo rožo«. Ob* Lgri sta °ili povezani' s svečano prosla-vo ob otvoritvi nove šol«.
ravnatelj ■ Poprajinskega muzeja.
Že kot mlad mariborski profesor se je vključil v marksistično gibanje in je bil agilen sodelavec v mariborski Svobodi. Skrbel je za proletarsko* literaturo in je tudi sam mnogo pisal in prevajal, deloma pod svojim polnim imenom, nekaj pa pod šifro Talpa in Sigma. Izredno mnogo je pisal v predvojni Cankarjev Koledar.
Naj omenimo njegovo politično brošuro »Naš svetovni nazora, ki služi za učbenik dialektičnega materializma. Delo je izšlo pod psevdonimom Sigma.
Bogo Teply je prevedel tudi Beerovo »Zgodovino socializma in socialnih bojev-.
Generacije dijakov mariborske klasične gimnazije dolgujejo hvaležnost prof. Teplyju za duhovit, skrbno pripravljen in idejno spretno prepleten pouk literarne zgodovine, ki je bil poln isker napredne miselnosti.
Po osvoboditvi je postal upravnik mariborskega Pokrajinskega muzeja in je napisal na zgodovinskem gradivu bogat vodič Maribora.
Vredno je omeniti, da je bil
Bogo Teply agilen aktivist v predvojnih Svobodah Maribora. Leta 1935, ko je bil zgodovinski zbor Svobod v Celju, ki je zbral nad 10.000 udeležencev, je predsedoval zborovanju. Glavni govornik je bil tov. Franc Leskošek-Luka. Takratni režim je zaradi demonstrativnega značaja celjskega zbora zatrl delo Svobod in jih je razpustil. Ideje Svobod, za katere se je boril tudi jubilant Bogo, pa protiljudski režim ni mogel uničiti.
Bogo Teply je bil po osvoboditvi novinar v Trstu in je delal v redakciji Primorskega dnevnika.
Muzejski direktor Teply je ie danes agilen v muzealni organizaciji. Ze dvajset let zbira gradivo za gospodarsko zgodovino Slovencev. Za svoje vsestransko uspešno delo je bil pred leti odlikovan z Redom dela III. stopnje. Dolenjskemu rojaku, ki je posvetil vsa svoja leta napredku proletarskega Maribora in Štajerske, tudi naše najiskrenejše čestitke ob njegovi šestdeset-letnici!
Jože Župančič
»Via mala« na Malem Slatnikr
Prosvetno društvo no MaLem Slatniku je v nedeljo, 24. januarja priredilo v šoli štiride-jansko dramo »Via mala« v režiji MiTe K°vač. Zahtevno delo je našlo v mladih igralcih, ki so se krepko lotili vaj, hvaležne ustvarjalce. Njihova volja in navdušenje sta premagala številne težave in gledalci so JO* za lepo zaigrano dramo nagradili z navdušenim priznanjem! Sklenili so, da bodo še igrali, gostovali bodo v Stopičah in nato še kje. Za trud in uspeh so jim dali vsi domači zasluženo nagrado — najlepšo pohvalo in odi'.ičerf obiski    M. K.
VODSTVA SINDIKALNIH PODRUŽNIC
ki Se nima|o v svojih kolektivih poverjenikov Prešernove družbe
vabimo,
da čimpreje izberejo prizadevne člane, ki bi bili voljni posredovati delovnim ljudem dajbolj cenene in kvalitetne izdaje Prešernove družbe. Njihove naslove pošiljajte upravi v Ljubljano, Erjavčeva cesta 14-a.
PREŠERNOVA DRUŽBA
ŠENTJANŽ JE DOBIL ŠOLO
HHff j
V nedeljo, 31. januarja, s© v Šentjanžu slovesno odprli nov0 Šolo. kj nosi Ime domaČega narodnega heroja Milana Majcna. Gradbeno je dokončan le prvi trakt šole, kjer je pet razredov, nekaj sanitarij in družinsko stanovanje. Od tega v treh raredih v prvem nadstropju še ni položen parket, pa tudi dostop v to nadstropje še ni zgrajen. Delno Je dograjen tud; že drugii trakt šole, kjer bodo sanitarije, šolske delavnice, konforenčnaa soba, kuhinja za topel obrok in ostali pomožni šolski prostori.
Po osvoboditvi So vprašanje gradnje šolo reševali bolj aH manj uspešno vsi okraji, pod katere je spadal Šentjanž (Trebnje, Krško, Trbovlje in Novo mesto). Z mrtve točke se je zadeva premaknila šele leta 1957. Takrat je bil izvoljen 15-članski gradbeni odbor, kj Je priskrbel načrte, začel zbirati denar in prostovoljne prispevke ter sploh vodil delo.
Do zdaj je ollo v gradnjo šole vloženih okoli 17 rndlijo-nov dinarjev, ki &o jih prispe-
vali OLO Trbovlje in Nov0 mesto ter občina Sevnica. Vrednost vloženih sredstev pa J* precej večja, saj so nemalo prispevali še KZ Šentjanž, Kopitarna Sevnica in Rudnik Kr-melj. Prebivalci Šentjanža in okolice tud* niso držali križem rok in so s prostovoljnim delom, materialom, denarjem in vožnjami prispevali za izgradnjo okoli 2,2 milijona dinarjev.
Slovesni proslavi ob otvoritvi šole je prisostvovalo več sto ljudi. Začel j0 je Jože Knez? predsednik gradbenega odbora in direktor Rudnika Krmelj. Za njim so se na govorniškem odru zvrstili še Karei Kohnan _ predsednik občinskega ljudskega odbora Sevnica Ton« Majcen, upravnik KZ Šentjanž in, po izjavah skoraj vseh govornikov, najprizadevnejši član gradbenega odbora — Lojze Ka-stelic, referent šolstvo Pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto, Martin Gosak — ljudski poslanec ln predsednik občinskega ljudskega odbora Trbovlje, Jožeta Pugelj, šolska upraviteljica, ter še predsednik
šolskega odbora. Govorniki so poudarjali že stoletno borbo Šentjanža za moderno šolo. načeli so težave pred in okoli gradnje ter vesele, ker je končno Šentjanž je doba vsaj dva modema oddelka, katerima se bodo kmalu priključili še trije. Omenili so še investicije v občini, kmetijstva — posebno pa §e KZ Šentjanž, ki je najboljša v našem okraju. Poudarili so še to, da je pogoj za boljše Življenje znanje, znanje pa se dobj v šolah. -
V kulturnem sporedu &o nastopi^ pevcj in Šentjanža, učenci šole Šentjanž in godba na pihala iz Radeč. Sledil je Še ogled šole in končno prosta zabava.
svetne dejavnosti. Sektorske konference, ki so se pokazale kot zelo koristna in primerna oblika razpravljanja, bodo postale stalna oblika načrtnega prizadevanja za zboljšanje našega dela.
Režiserji so bili na seminarju
V Krškem se je dne 31. januarja končal 3-dnevnj seminar za režiserje. Udtležilj so se ga režjserji iz vseh občin našega okraja, razen u Zu4embe>rka. Seminar, ki ga je organiziral sosvet za dramatiko pri okrajnem svetu, so vodili priznani strokovnjaki in gledališki delavci iz Ljubljane in Celja. Tečajnike so obiskali tudi tajnik zveze Vinko Trjnkaus, predsednik okrajneg-, sveta Fedor To-mmšek in tajnik Janez Gartnar. Tečajniki so obdelali tri dramska dela, pogovarjali so «e o sodobnem repertoarju ^ sodobni sceni, 0 mladinskem gledališču in dramskj dejavnosti v pogojih klubskega dela. Gledališka mladinska skupina Delavskega odra iz Ljubljane .e za režiserje in prebivalstvo zelo uspešno izvedi^ Robovega »Desetega brata«. Okrajna dramski sosvet bo spremljal delo V6eh režiserjev, kj so se udeležili tega seminarja, skliceval z njimi posvetovanja in organiziral nadaljevalne seminarje in tako vzgojil prj vseh večjih gledaliških skupinah dobre režiserje. Deset najboljših režiserjev iz okraja *e bo letos udeležilo daljšega seminarja v Kopru,
O  novi  turistični postojanki
na Glavici nad Premogovci je vredno razmisliti. Glavica J« 1« 10 minut oddaljena od ceste Bregana-Metlika. V turistični sezoni posedajo številni Izletniki v okolici po travi in uživajo hrano In pijače, ki jih pri-neso s seboj Ko bo postojanka zgrajena, bo nudila turistom mnogo tega. kar so doslej pogrešali, turistična dejavnost v občini pa bo poživi jena, kar se bo poznalo tudi na proračunu.
Kopališče ob Krki med Kostanjevico ln Podbočjem bi s« gotovo dobro obneslo. Kopalci so zdai zbirajo na raznih prostorih ob obrežju in iščejo primernih pristopov k vodi. Poiskati bo treba prostor, ki bi bU najprimernejši, očistiti strugo, urediti dostop k vodi ln zgraditi primerno 6tavbo.
Cesto na Sremlč bodo uredili letos tako. da bo dostop omogočen tuc); avtomobil istom Turistična postojanka bo s tem mnogo pridobila in laže zaživela-
Katera gledališka skupina bo zmagala?
Pionirji artiške šole so poskrbeli /.a lačne ptičke. Tudi med počitnicami so jim prinašali zrnje. Krmilnlce niso-nikoli prazne.
(Foto: Zupančič)
DELOVNI KOLEKTIV
Rudnika rjavega premoga
SENOVO
ČESTITA  ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM PREBIVALCEM OBClNE
DOSEŽEM USPEHI, PLOD NAfilll SKTTPNIH NAPOROV, KAŽEJO. DA UTIRAMO PRAVILNO POT!
V našem okraju se po podatkih, ki jih ima okrajni svet Svobod in PD, letos resno Popravlja 5 gledaldšklh skupin »a revijo amaterske dramske dejavnosti, ki bo tokrat v Kopru. Zadnja leta na podobnih revijah ni nastopila nobena skupina iz našega okraja. V okviru letošnjega programa dela pa J« tudi priprava vsaj ene skupine v našem okraju, ki bi se udeležila te velike vsakoletne prireditve, ki jo organizira Zveza Svobod in PD Slovemije. Gledališke skupine iz Novega mesta, Črnomlja, Breiic in Krškega že študirajo kvalitetna dela. O tem bomo podrobneje še poročali. Prav razveseljiva je odločitev na Senovem, da se gledališki skupini Svobode v Bresbanici in Svobode v Senovem združita in skupno pripravita res kvalitetno predstavo, ki si jo bo ogledala Žirija. Dolgoletno plodno in kvalitetno delo raiznih skupin je garancija, da Izbor najboljše »kupine ne bo p;..sr»bno lahek. Se vsem neprijavljenim skupinam bo spodbuda, da s« tudi prijavu jo za tekmovanj«   najpozneje do
1. aprile 1960 okrajnemu svetu. Skupini, ki bo v tem tekmovanju dosegla tak uspeh, da bo predstavljala v Kopru dramsko dejavnost našega okraja, bo okrajni svet omogočil gostovanje tudi v večjih krajih v okraju.
—P
Skrb za učiteljska stanovanja
Stanovanje za prosvetne delavce na podeželskih šolah namerava letos graditi občina. Predvidene no gradnje pri šolah na Velikem Trnu, na Raki ln v Podbočju; Najprej bodo začeli tam, kjer bodo prebivalci najbolj sodelovali in nad več pomagali. Na Velikem Trnu Je v stanovanjska stavbi predvidena tudi prosvetna c)vorana, ki je za tamkajšnje področje močno potrebna
^mmm■■■■^^
V vsako MSo Spod. Posavja, Dolenjske In Bele krajine: DOLENJSKI UST!
KMJiZftb. ZBtliKh
CANKARJEVE ZALOŽBE ZA LETO 1960
Ljubitelje dobre slovenske knjige, zlasti pa vse o.^ sedanje, naročnike vabimo, da si ogledajo program naših knjižnih zbirk za leto 1960. SVETOVNI ROMAN
Honore de Balzac: Lilija v dolin/
Hovvard Spring: Moj sin, moj sin
Samuel Butler Pot vsega živega
Shi Nai-An: Razbojniki iz močvirja Liang Shan
SODOBNI ROMAN
Miguel Angel Asturias: Gospod predsednik Danilo Lokar: Leto osemnajsto Aldous Huxley; Kontrapunkt življenja Zahario Stancu: Bosonogo ljudstvo
BIOS
Gaj Svetonij Trankvil: Dvanajst rimskih oesac^v Marjan Kozina: V svetu operne glasbe Ilves Gyula: Petdfi
Dr. Črtomir Nučič: Razdobja alkemije NOVA  LJUDSKA KNJIŽNICA Josef F. Perkonig: Ugrabljena strd Haroun Tazieff: Živi ognjeniki Peter Ahrahams: Divji pohod VVilhem Moberg: V novi domovini Frans G. Bengtsson: Rdeči viking Z. S. Zorin- Od Zanzibara do Mesečevih gora
Knjige naših knjižnih zbirk lahko plačujete v mesečnih obrokih, njih cena je niSia kot bo kasneje v knjigarnah. Vabimo Vas. da se nemudoma priglasite v krog naših nart>čnikov, kajti tudi v letu 1960 bomo tiskali knjige v omejenih nakladah. Vsa podrobna pojasnila in prospekte dobite v založbi in v vseh knjigarnah.
CANKARJEVA ZALOŽBA — L MRLJANA Kopitarjeva 2. p. p. 136
ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO a 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPGDINJSTVO
„Za ta denar ga imam raje doma..."
Tako pravijo starši mnogih otrok, ki jim skuša senovško Društvo prijateljev mladine omogočiti počitnice na morju. Vzrok je v tem, ker društvo ne more dati vsega, starši pa nato zavračajo ponujeno pomoč s ta-ijlmd izjavami. Kljub temu je lami odšlo 54 otrok v Poreč, vsaj dvakrat toliko bi jih lahko, če bi starši za tri tedne oddiha odrinili od 1000 do 3000 din za otroka. Društvo prijateljev mla-dtoe, občina in Rdeči križ prispevajo precej za zdravljenje socialno šibkih otrok, za vse pa res n« morejo. Vseeno se najdejo zlobneži, ki vprašujejo: Zakaj ste pa za onega lahko vse plačali? Pri vsem tem pa seveda ne pomdslljo, da je družini
Žužemberk: želimo gospodinjski center
Žužemberk potrebuje gospodinjski center, to se vedno bolj kaže. Dekleta bi rada obiskovala razne tečaje, pa ni prostora niti organizatorja zanje. V načrtih za nov Zadružni dom bi morali upoštevati tudi to željo.
Vodovod smo obravnavali že
na zboru volivcev, pa nič ne sadeže. Z mrtve točke se ne premakne nikamor- Tudi perišče je nujno potrebno, pa se nihče ne zgane.
Društvo prijateljev mladine bi rado pripravilo za malčke igrišče, da se ne bi podili no cestah, pa nikakor ne more najti primernega prostora.
L. P.
s sedmimi otroki teže živeti kot v taki. ki ima le dva ali tri.
Enako je bilo z otroškim vrtcem. Vsi starši so bili navdušeni, ko so izvedeli, da bo v Senovem odprt Ko je pa bilo treba prispevati za otroka 200 din na mesec, se je mnogim zdelo preveč.
S pomočjo prosvetnih delavcev na šolah prireja Društvo prijateljev mladine staršem več-
tudj svoje opazke, ki jih Društvo prijateljev mladine skrbno beleži.
Največ skrbi društva, saj to nam pove že naziv, pa velja otrokom. Lani so za Dedka mraza razdelili šolarjem 450 vrečk dobrot- Lutkovni oder na Senovem se je otrokom zelo priljubil. Za kolektivno obdaritev ie šola dobila 80 tisoč dinarjev. Za ta denar bodo kupili lutke in
Na Senovem je tesno
— Ženskega drrštve na Senovem nimamo, zato smo žene toliko bolj pridne v Društvu prijateljev mladine, kjer Imamo svojo sekcijo. Mnogo žena In deklet bi se rado zaposlilo, pa ni primerne zaposlitve. Vse se ustavi pri prostorih. Ze dve leti govorimo o javni pralnici in kopalnici. Nič ni še od tega. Po našem mišljenju bi prostore lahko dobili tako, da bi jih v ta namen predvideli v eni od novih stanovanjskih stavb!
Tako je na kratko orisala »položaj« na Senovem MINKA MOLAN.
— Kaj pa stanovanjska skupnost?
— Dve Imamo predvideni. Eno na Senovem In eno v Brestanici. Obe bi Imeli pralnice in kopalnico, brestaniška pa še uslužnostno podjetje. V Brestanici so prostori že predvideni, na Senovem pa jih nameravamo dobiti tako, da bomo izselili nekaj strank. Skupnosti se bosta preživljali s 3°/n prispevkom od stanovanjskih najemnin in s soudeležbo in podporo prebivalstva ter rudnika in elektrarne.
krat predavanja o vzgoji otrok. Starši se jih radi udeležujejo. Na 20 številk revije Otrok in družina je naročeno Društvo prijateljev mladine. Šolski otroci dobiijo te številke v šoli ln jdh odneso domov staršem, ko jih ti preberejo, jih otroci prinese spet nazaj v šolo. Revija kroži tako od hiše do hiše, starši jo prebirajo in napišejo
knjige. Kadar so cicibani sprejeti med pionirje in pionirji v mladinsko organizacijo, priredi Društvo prijateljev mladine pogostitev. Pionirčkom podari pri sprejemu rdeče nitke.
Starši Imajo mnogo razumevanja za vzgojna predavanja. Se mnogo je žal takih, ki niso člani Društva prijateljev mladine. Malo več razumevanja za
O gospodinjskem tečaju in novem gospodinjskem centru v Trebnjem smo že poročali. Tudi tu so minuli petek popoldne tečaj zaključili z družabno prireditvijo, tečajnice je pozdravila tudi ■judska poslanka ing. Vilma Plrkovič ln jim zaželela novih uspehov v nadaljnjem delu in sodelovanju z zadrugo in mladinsko organizacijo. Kakor na Mirni, so tudi v Trebnjem čas tečaja temeljito izkoristili sa sodoben gospodinjski pouk
Obrtna zadruga
Brestanica
ČESTITA VSEM DELAVCEM, KMETOM, USLUŽBENCEM IN STROKOVNJAKOM ZA OBČINSKI PRAZNIKI
delo društva in toplejši odnos do otroka pri starših, kadar je treba odriniti jurja ali dva za počitnice, bi koristilo otrokom in društvu. Nova občinska zveza DPM, ki bo kmalu ustanovljena, bo nato v dobro otrok laže delovala.
Takole so v petek zvečer dekleta — tečajnice gospodinjskega tečaja v Kotu pri Mirni s kratkim kulturnim sporedom In prijetnim zabavnim večerom zaključile uspeli pouk. »Pošteno nem bo dolgčas...« so nam povedale ob slovesu, češ da se poslej ne bodo več tako sestajale. Pa bi se lahko: v aktivu mladih zadružnic, v krogu mladinske organizacije in še sicer kje. Tečajnice se se ob zaključku lepo zahvalile mirenski Kmetijski zadrugi za pomoč ln vodstvu tečaja, na katerem so pridobile veliko novega znanja
AMD Novo mesto o svojem delu
Lep športni plašč, z moško krojenim ovratnikom iz kožuhovine. Najprimernejša barva blaga bo kamelja
Bednega letnega občnega zbora Avto-moto društva Novo mesto v soboto, 30. januarja, sta se udeležila tudi dva člana Izvršnega sveta Avto-moto zveze Slovenije, Marjan Prijatelj ln Milan Kapun.
AMD Novo mesto je bilo lani v težkem položaju, saj je bilo celo govora o razpustu društva. Vzrok je bil v nepravilnem odnosu posameznih članov, predvsem pa v premajhni pomoči članov kot celote upravnemu odboru. Stanje se je posebno v drugI polovici leta lzbol.šalo. Društvo razpolaga zdaj z več kot 7 milijoni osnovnlb sredstev. Tu je vštetih 5 osebnih avtomobilov, en tovornjak, eno motorno kolo in en moped. Tudi 1 milijon 84 tisoč dinarjev, saldo lz L 1959, je dobra podlaga za delo društva v letošnjem letu. Oboje, predvsem pa vozila, ki jih AMD Ima, so pogoj za izpolnjevanje njegove naloge: vzgajati dobre šoferje amaterje in dvigati kulturo uporabnikov cestišč.
Število motornih vozil je od leta 1946 do danes poraslo za petnajstkrat. Na naših cestah smo še pred nekaj leti srečavali le pešce, kolesarje in vprežne vozove. Zdaj je
najštevilnejši uporabnik cestišča motorno vozilo. Število nesreč žal naglo raste. Tehnika se razvija hitreje kot miselnost ljudi. Ti se pogosto preveč zanašajo na zavore, ki niso tako mogočne kot mislijo, saj vozi motorno vozilo s povprečno hitrostjo vsaj 12 m na sekundo. Ljudi moramo zato opozarjati na nevarnosti, ki jim na cesti neprestano grozijo. S to vrsto vzgoje je treba pričeti že pri šolski mladini.
Vzgoja šoferja ne sme biti le tehnična. Njegov odnos do pešcev naj bo human (vožnja po blatni cesti!), pomaga naj tovarišu, ki stoji zaradi okvare. Pravilno naj uporablja dolge ln kratke luči. To je le nekaj drobcev iz kulture na cesti ln hkrati prva stran vzgojnih nalog AMD. Druga stran se odvija v centrih predvojaške vzgoje, kjer AMD usposablja bodoče pripadnike JLA za šoferje. Obenem nudi pomoč armadi tudi tako, da prireja strokovna predavanja iz mo-toroznanstva za oficirje.
Pri vzgoji čuti AMD močno pomoč prometnih organov TNZ, ki želijo, da bi pri ustvarjanju var-
nosti na cestah bUa vzgojna politika močnejša od kaznovalne in prav zato z AMD tesno sodelujejo. Novi 13-članski upravni odbor je številnejši kot dosedanji in dobro Izbran. Letos sta pred AMD Novo mesto dve veliki nalogi. Do 15 tisoč mladih ljudi iz treh republik se bo udeležilo Zleta bratstva ln enotnosti. Člani AMD bodo lahko prometnim organom takrat mnogo pomagali pri raznih tehničnih nalogah. Tudi na zletu bodo sodelovali. Republiško tekmovanje Ljudske milice bo letos spet v Novem mestu. Udeležilo se ga bs 8 ekip LM z 80 vozači, ki bodo sodelovali v spretnostni in ocenjevalni vožnji. - Tudi tu bo lahko AMD pomagala.
Občnega zbora se je od 230 članov udeležilo le 42. Tako majhen aktiv res ne more izpolniti velikih nalog. Številni lastniki motornih vozil, ki jim je prav naša družbena ureditev omogočila nakup vozila, še niso člani AMD. Prav bi bilo, da bi se vpisali ln društvo pri njegovem delu podprli, saj bo potem laže Izpolnjevalo svoje obsežne in odgovorne naloge. J.
VII. BRZOPOTEZNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENSKIH MEST
IN LJUBLJANA NAJBOLJŠA
Pomemben uspeh šahlstov Novega mesta: 4. mesto pred Celjem, Jesenicami, Domžalami, Ptujem, Kamnikom
itd. — Rekordno Število ekip: 19 s preko 150 šahisti
Telovadnica Osnovne šole v Novem mestu Je bila preteklo nedeljo prizorišče doslej največjega šahovskega tekmovanja na Dolenjskem. Nad 150 šahistov iz vse Slovenije je prišlo v Novo mesto, da se v sestavu svojih mestnih reprezentanc pomeri v brzopoteznem šahu, kjer je bil čas za razmišljanje zelo pičlo odmerjen — le po 5 sekund za vsako potezo. — Letošnji VIL brzoturnir slovenskih mest je vsestransko uspel. Zadovoljni so bili organizatorji: Okrajna šahovska zveza Novo mesto in Šahovska zveza Slovenije, prav tako pa tudi šahisti, udeleženci tekmovanja, saj je bil "-maratonski- turnir z 19 koli izpeljan v rekordnem času - v slabih šestih urah.
Za letošnji VIL brzoturnir je značilno Se to, da je bila konkurenca izredno močna, saj so bili tokrat prvič zastopani vsi večji šahovski centri Slovenije. V ekipah Maribora, Ljubljane, Kranja, Celja, Jesenic in Domžal so igrali tudi mojstri ln mojstrski kandidati na čelu z mednarodnim mojstrom Pucom, ki je Igral za Kranj. Seveda je nastopilo tudi veliko I. in II. 'kategornlkov, tako da je bilo tudi za kvaliteto preskrbljeno.
čeprav je bila konkurenca v vrhu izredno močna. Poraz z Jesenicami in kasneje z Ljubljano in Kranjem so nadomestili z visokimi zmagami nad ostalimi reprezentancami. Stalno so se sukali na četrtejpt ali petem mestu, končno pa so ostali na črtrtem mestu.
■ In kdo je najzaslužnejši za ta uspeh? Tu je težko odgovoriti, ker so se vsi člani prve postave zelo dobro odrezali. Morda je ravno Izenačenost vseh igralcev prinesla tako lep uspeh. Skerlj je na prvi deski imel najtežje delo. Iz 17 partij je zbral 11 in pol točkel
Ijah pred njimi, za dve točki, Jesenice pa celo za 10 točki Naj« večje presenečenje so pravzaprav Jeseničani, ki so imeli po kategorijah zelo močno ekipo (1 mojstr. kandidat in 5 prvokategornikovt), toda le malo je manjkalo, da jih niso prehitele celo Domžale.
■ Se o organizaciji tekmovanja: vsi udeleženci so bili enotnega mnenja, da je bilo tekmovanje dobro pripravljeno. Telovadnica osnovne Sole Je popolnoma ustrezala tekmovanju. Bila je ozvočena« omizja so bila označena s števil kami, zato med posameznimi ko'
Tekmovanje, ki se je pričelo po deveti uri dopoldne, je začel v imenu prireditelja - Okrajne šahovske zveze Novo mesto in Šahovske zveze Slovenije podpredsednik OSZ Slavko Doki, za njim je pa šahiste v imenu šahovske zveze Slovenije pozdravil član IO Jože Šiška. Potem ko Je vrhovni vodja tekmovanja — zvezni sodnik Milan Horvat, seznanil udeležence tekmovanja s pravili brzotur-nirja, so kapetani ekip izžrebali -startne* številke.
■ 2e prva kola brzoturnirja so prinesla presenečenja. Lanski zmagovalec - moštvo LJubljane, je bilo tokrat oslabljeno, zato smo pričakovali, da bo imela mariborska šestorica mojstrskih kandidatov, na čelu z bivšim mladinskim državnim prvakom Inž. Crepinškom, lahko delo. To se pa ni uresničilo. Ljubljančani so poraze in neodločene izide (med drugimi tudi s Hrastnikom, Ptujem, z Jesenicami in Mariborom) nadoknadili z visokimi zmagami nad ostalimi ekipami in v zadnjem kolu z gladko zmago nad Litijo - s 6:0 dohiteli Mariborčane.
B Mariborčani so bili stalno v vodstvu, <če upoštevamo, da so bili že v tretjem kolu prosti) toda njihove zmage niso bile tako visoke, zato so po zadnjem kolu Imeli isto število točk kot Ljubljančani. Kdo bo zmagovalec VIL brzopoteznega prvenstva slovenskih mest, je moral odločiti ponoven dvoboj. Tu so bili Mariborčani uspešnejši ln so z rezultatom 5:1   zasluženo   osvojili prehodni
kristalni pokal SZS, ki je doslej krasil vitrino ljubljanske reprezentance. Za prvo mesto so prejeli tudi pokal Okrajne šahovske zveze v trajno last, knjižne nagrade SZS ln spominsko darilo Ob LO Novo mesto, s knjigami in spominskimi darili je bilo nagrajenih še pet najboljših ekip, Ljubljančani pa so prejeli za drugo mesto še pokal OSZ.
■ Tretje mesto je letos osvojila ekipa Kranja. Imela je zelo močno ekipo - razen mednar. mojstra Puca še mojst. kandidata Cuder-mana ln 4 prvokategornike, toda le malo je manjkalo, da jih nI prehitela borbena ekipa novomeških šahlstov, ki so vsem ljubiteljem šaha v Novem mestu pripravili prijetno presenečenje. Novomeška reprezentanca, ki se Je za tekmovanje dobro pripravila, Je nastopila s šestimi prvokategor-niki in dvema drugokategorniko-ma. Po kategorijah je zaostala tudi za Celjem, Jesenicami ln celo Domžalami, ki so imeli v svojih vrstah mojstrske kandidate. Prav zato Je uspeh Nov o meščanov še pomembnejši in pomeni lepo afirmacijo novomeškega Šahovskega društva.
KAR S ZMAO 8 S 101
■ Novomeščanl, ki to igrali v postavi - Skerlj, Sila, Radovano-vlč, Sitar, Zabukovec, Saranovlč, Doki In Fink, to te v prvem kolu zabeležili lepo zmago nad močno ekipo Ptuja t 4 ln pol t 1 ln pol. To je vlilo upanje, da lahko računajo na eno Izmed prvih pet mest,
Posnetek z nedeljskega   tekmovanja:   Sitar   in Radovanovlč (desno)  sta  bila  najuspešnejša  člana  novomeške  ekipe na VII. brzoturnlrju mest
Sila Je Ml na drugI deski prav tako uspešen. Iz 17 partij je dosegel le pol točke manj kot Skerlj. Radovanovlč Je na tretji deski iz 16 partij dosegel 12 točk, Slcar pa na četrti lz 17 partij 13 točk. Zabukovec Je na S. deski iz 17 partij zbral 12 točk, Saranovlč pa iz 16 partij dosegel lt točk. Sitar pa točke. Zelo uspešen Je bil tudi Fink, ki je kot rezerva iz 8 partij zbral 6 ln pol točke.
■ Novomeščanl so letos prehiteli Celjane, ki to bili lani v Trbov-
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Dr. BoZo Oblak:
Kai moramo vedeti o nalezljivih boleznih m
D t T I O t
Davico povzroča bacil. Ta Izloča posebne strupe. Bolezen ni močno nalezljiva in zato zboli za njo sorazmerno malo oseb. Otrok Izgubi tek, boli ga grlo, ki je sprva rdeče, pozneje so na mandljlh obloge. Ce gredo te čez mandlje ali pa še celo na nebo, je davica Izredno nevarna. Zatečejo tudi bezgavke na vratu, ki Jih včasih »pričo močne otekline ostalega tkiva niti ne moremo otipati. Zaradi strupov oslabi srce ali pa se pokvarijo ledvice. Ohrome lahko živci ln zaradi tega pride do zadušitve. Včasih pa davice na mandljlh ne vidimo, ker se je naselila globje v grlu. Takrat otrok nenadno Izgubi glas ali je vsaj hripav. Ker je oteklina velika in dihalno cev ožijo še mrene. Je dihanje silno težavno In se bolnik lahko zaduši. Davica Je izredno nevarna bolezen, ker skoraj vedno pusti posledice, posebno na srcu. Hitra in uspešna pomoč je več kot nujna.
M u m p s
Bolezen povzroča virus. Zateče ušesna slinavka na eni strani aH pa na obeh. Oteklina navadno le malo boli. Slino izloča bolnik kakor da bi bil zdrav. Odpiranje ust Je otežkočeno. Vročina nI vedno visoka. Bolezen traja od B do 14 dni, Inkubacijska doba pa do 26 dni. Nevarna komplikacija je vnetje moda pri moškem oziroma vnetje jajčnikov pri ženi, kar more Imeti za posledico Jalovost. Vendar je komplikacija običajno le na eni •tranl, tako da ostane druga btran neprizadeta.
Meningitis!
Teh Je več vrst. Predvsem ločimo gnojne in negnolne menln-t. V bistvu gre za vnetje možganskih mren. Epidemičnl nglfis je gnojen in ga povzroča menlngokok. Bolezen začne
iznenada, vročina naraste do 39u C, močno boli glava, bolnik bruha. Značilno je, da glava visi nazaj, noge »o pa pritegnjene k trupu. Pripogibanje glave naprej ni mogoče. Bolnik je kmalu nezavesten, včasih zakriči. Stanje je izredno nevarno, če bolnika ne zdravimo. Posledice prebolelega nezdravljenega meningitisa so lahko bebavost, gluhota, slepota in razne ohromelosti. Zdravimo samo v bolnišnici, kjer Je upanje na ozdravljenje sorazmerno dobro. Negnojnl meningitis poteka mnogo laže, povzroča
VROČINA
dan
VALUJOČA'      suka štev.
ga virus. Bolezen traja do 14 dni, znaki so lstt, vendar J« ozdravljenje običajno popolno. Včasih ostanejo glavoboli.
Otroška ohromelost
Tej bolezni pravimo tudi o'roška paraliza. Povzročitelj Je virus. Okužba gre skozi črevo In navadno najdemo klice v blatu. Inkubacija je do 10 dni. Pojavi se prehladu podobno stanje, ki ga lahko zamenjamo z gripo. Ko to preneha, se počuti bolnik nekaj dni zdravega, nato nastopijo snaki meningitisa « boleči-
nami v skupinah mišic. Kmalu se pokažejo ohromitve tistih mišic, ki.so prej bolele. Pozneje se stanje boljša, tiste mišice, ki so prve ohromele, pa ostanejo hrome. Smrtnost je visoka v takih primerih, ko so prizadete dihalne milice. Važno je, da bolnik leži čim bolj pri miru. Zdravimo v bolnišnici.
Drema vlea
Bolezen povzroča virus In Je obolenje moigan. Začne se z vročino ln glavobolom, potem pa bolnik zapade v stanje, ki ga najbolje označimo z dremavteo. Kar naprej bi spal. Drema-vlca traja nekaj dni do nekaj mesecev. Med boleznijo se pojavijo kratki krči v okončinah ter Škiljenje. Ozdravljenja so redka. Ce bolnik ostane tlv, Ima trajne posledice.
Bolezni, ki se Sirijo s kapljicami, so nekatere milejše druge hujše. Za vsak hujši primer je treba poklicati zdravnika, ker le po njegovih navodilih in odredbah lahko preprečimo zapletljaje ln hude posledice. Najbolj nevarni so v času epidemij zdravi kllconoscl, ki razširjajo bolezni. Tako je pri epidemijah otroške ohromelosti značilno, da mnogo ljudi preboli to bolezen kot prehlad, ne da bi se tega zavedali.
3. BOLEZNI, KI IMAJO IZPUŠČAJE
Sem spadajo pretežno otroške nalezljive bolezni, za katere je značilen izpuščaj. PrenaSaJo se vse s kapljicami, kakor zgornje.
Skrlatlnka
Povzroča Jo streptokok. Začne se z angino ln vročino, pa tudi z bruhanjem. Naslednji dan se pokaže izpuščaj, ki je močno rdeč In droben, tako kot Je to pri kurji polti. Na obrazu Izpuščaja ni, pač pa Je ves enakomerno rdeč. Kožne gube v pregibih so močno vidne, rdeče, čemur pravimo PastiJev znak Okrog ust ln na bradi ni izpuščaja oziroma rdečine, kar je Fllatovljev znak. Jezik je malinast, rdeč. Cez približno i dni izpuščaj Izgine s temperaturo. Bolnik se začne luščiti povsod tam, kjer je bil izpuščaj Komplikacije so vnetje ledvic in vnetje srčne mišice. Dleta naj bo lahka, tekoča. Bolnik naj vstane lz postelje Sele teden dni potem, ko mu je odnehala vročina.
ni bilo velikih odmorov. Vse to je prispevalo k hitremu poteku tekmovanja, ki je bilo Izvedeno v rekordnem času.
D Končni vrstni red mestnih reprezentanc na VIL brzoturnlrju mest:
1. MARIBOR 84 In pol, 2. LJUBLJANA 84 ln pol, Kranj 77 ln pol točke, 4. NOVO MESTO 76 ln pol točke, 5. Celje 74 ln pol, 6. Jesenice 66 in pol, 7. Domžale 65 točk, 8. Ptuj 59 točk, 9. Žalec 53 točk, 10. Kamnik 31 ln pol, 11. Hrastnik 51 točk, 12. Črnomelj 49 točk, II. Kočevje 48 In pol.
Sledijo Trbovlje 46 ln pol, Brežice 43 In pol, Šoštanj 31 ln pol* Radeče 23 In pol In Idrija 19 točk.
fm.
A A   Š A II   A M
ZAČELO SE JE  X. PRVENSTVO NOVEGA  MESTA V  s Vin'
Preteku teden a« je v Novem mestu pričel šahovski turnir z« X. prvenstvo Novega mesta. k4 ga prireja Šahovsko društvo Novo mesto. Čeprav na nJem n« lujejo nekateri znaiU novome**« šahisti (Sila, Doki, dr. GoleZ. Sarnnovič itd) Je to brez dvoma doslej najmočnejši turnir *» prvenstvo Novega mesta. J^1*—? 14 udeležencev so trije prvoX*«e-gornik! (Skerlj. Sitar ln 3*a~~* vanovlč). sedem Je cUugok»tegor-nlkov ln štirje imajo VI. k*j<*°" rljo. Turnir igrajo vsako are*°J" petek oa 19. ure naprej v salonu hotela Kandrtja, odložene n prekinjeno parUJe pa oto ponedeljkih m četrtkih. tPreJSnjd Deden ao Igra* dVa kola, ki so prinesla prv* Pre" sdnečenja. Tuko je ftoiakl P*X!5 Novegu mestn Bartolj te v p« rtu Ji  položil  orožje Pf«d
prvi zna-lt-n-
nim atletom ln odbojkarjem rankom, ki Je dokazal, de J• «*» dober šahist V drugem kolu je ■pet poskrbel ta prtWW Bartolj. ki je prekinilJgggf » enim Izmed favoritov^
figuro prvih
Skreljem
upanje   na oh_ rezultata v prvih đveh koljJ Obetajo  da bo potek l«t,°'njT^* ven,lvfl   Novena  mesta  zelo aa-SI    Trenutno   le   v vodstvu Sitar as dvema  zmagama - na«
VRSTNI   bed  PO   PRVIH DVX«
{^■POPOLNIH KOLIH: Sitar  2  tofkl   Penko ln Aviee 1 d odlolens), ne i teško, medtom ko imalo osta.li pnTtlje prekinjesst
oll odložene.
Presmetljhrl
3739
Stev. 5 (515)
DOLENJSKI LIST
Stran T
% Danes bo v Novem mestu •eja predsedstva občinskega odbora SZDL Nov0 mesto, na kateri bodo obravnavali priprave na občinsko konferenco, ki bo v nedeljo 7. februarja.
£ Sinoči je bil sestanek odborov osnovnih organizacij SZDL, Izvršnega odbora stanovanjske skupnosti, predsednikov hišnih svetov ln sekretarjev osnovnih organizacij ZK na področju stanovanjske skupnosti Center - Novo mesto. Na sestanku so se pogovrlki 0 delu stanovanjske skupnosti in hišnih svetov ter o ekonomskih najemninah in točkovanju,
0 Na Okrajnem sindikalnem svetu v Novem mestu bo danes seja tajnikov občinskih sindikalnih svetov. Razpravljali bodo o pripravah na kongres centralnih odborov strokovnih sindikatov, o pripravan na občne zbore občinskih sindikalnih svetov in 0 pripravh na proslavo 10-obletnice delavskega samoupravljanja-
4jJ| V Brežicah je bila včeraj seja občinskega ljudskega odbora. RazpravtljaJ.i &o o letošnjem družbenem planu in o reorganizaciji državne uprave.
£ Na Senovem je bil« v ponedeljek skupna seja komisije za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL In komisije za delavsko upravljanje Prj občinskem sindiikiBilnem sve. ^u. Seja je bila posvečena programu dela za tekoče leto.
% V nedelja je bila v Brežicah konferenca poverjenikov Prešernove družbe za brežiško občino. Na konferenc} ^ med drugim izvolili i tudi nov občinski cdibor Prešernove družbe.
# V soboto, 23. januarja je imela svoj redni letni občni zbor tudi sindikalna podružnica kmetijskih delavcev v Brestanici. Na obenem zboru &o med drugim sklenili za člane zadružnih svetov in upravnih odborov kmetijskih zadrug ter za vse člane sindikata organizirati predavianja o KardeOjevj raz-J>oavi o kmetijski politiki na vaei in o kmečkem zavarovanj
& Danes b0 v Brežicah seja sekretariate občinskega komite. ja ZKS, na kateri se bodo pogovorili o pripravah na plenum.
Novo v Vidmu-Krškem
Družbeni plan občine za let-j 1959 je bil izpolnjen po približni oceni s 101.7 odst V družbenem sektorju gospodairstva so ga izpolnili najbolj in to s 103 odst Industrijska proizvodnja svojih nalog ni dosegla v celoti, saj je predvideni plan Izpolnila z 98 oc)it. Večji izpad je bil tudi v kmetijstvu, kar je posledica slabega vremena, ki je lani kmetijstvo v občini močno prizadelo. V celoti Pa je družbeni plan v občini ne le dosežen, ampak celo presežen.
Za 12 odst. višji bruto proizvod in za 9 odst. višji narodni dohodek sta predvidena v družbenem planu za leto 1960 — v primerjavi z letom !959. V kmetijski proizvodnji je predvideno 28,7 odst. povišanje.
S peko kruha so težave. Številne zasebne pekarne so premajhne, zastarele in sanitarno nezadostno urejene. Zasebni p-ek Plmait je svojo pekarno preuredil v lep sodoben obrat, ki Ima peč za veliko zmogljivost, pa je ne more dovolj izkoriščati Zato je dogovorjeno, da bo ta obrat prevzela tovarna čokolade Videm-Krško. V njem bodo pekli kruh za vso občino, ne-
ustrezne, zastarele pekarne pa bodo zaprli.
Z rajonizacijo kmetijstva je v občini predvidena predvsem živinorejska proizvodnja, sadjarstvo in vinogradništvo, manj pa proizvodnja poljskih pridelkov. Zakon o racionalnem izkoriščanju kmetijskih površin bo letos v mnogih primerih uveljavljen. Tudi v občini Videm-Krško dobro vedo, da Je uspeh kmetijstva le v proizvodnji na večjih strnjenih zemljiščih.
Več živinorejskih obratov pripravljajo zadružne organizacije v občini. Tako bo kmetijska zadruga Krško letos ustanovila živinorejski obrat za 100 glav goveda, Kmetijska zadruga Videm za 50 glav goveda, Kmetijska zadruga Kostanjevica pa se pripravlja na gradnjo hleva za 100 glav. Zgradili ga bodo na kmetijskem obratu, ki je bil prej samostojno kmetijsko posestvo, zdaj pa je združen z zadrugo.
Dedek Mraz — osemdesetletnik
Kdo ne pozna KARLA MRAZA iz Bršljina oziroma »■Dedka Mraza«, kakor mu pravijo otroci! Drugega februarja je minilo osemdeset let, odkar je zagledal v Brežicah luč sveta. Pri očetu se je izučil čev-Ijarske obrti. Zgodaj mu je umrla mati, on pa je šel po svetu s trebuhom za kruhom. Vojsko je služil v avstroogr-ski mornarici in z njo pre-plul skoro vsa morja. V Novo mesto je prišel z družino leta 1919. Delal je pri železnici kot
zavirač in premikač, dokler ni bil leta 1934 upokojen.
Tovariš Mraz je bil vseskozi napreden človek in je v takem duhu vzgajal tudi svoje otroke. En sin mu je padel v partizanih, drugi pa se je vrnil kot vojni invalid.
Pred nekaj leti mu je začel pešati vid. Kljub visoki starosti se je odločil za operacijo in jo srečno prestal. Danes spet lahko bere.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
tedenski Koledar
_'eineK, i. leuruarja - Bojana fetek, 5. februarja - Agaia Sobota, 6. februarja - Dora Nedelja, 7. februarja - Ksenija Ponedeljek, 8. februarja - Janez Torek, 9. februarja — Polona Sreda. 10. februarja - Dušana
ŽE
UOGLASK
Z Mirne nam
OBČNI ZBOR ZVEZE BORCEV
V nedeljo. 14. januarja, so se zbrali člani krajevne organizacije Zveze borcev Mirna, ki šteje 207 članov ali 25 odstotkov volilnih upravičencev na tem področju. Od skupnega števila je 101 žensko ali skoraj polovica vsega članstva.
O delu odbora je poročal Ludvik Golob, nakar je bil izvoljen nov upravni In nadzorni odbor. Izvoljeni pa so bili tudi delegati za občinsko konferenco.
VOLITVE V SZDL Istega dne so bile tudi volitve   v    osnovno organizacijo
■ VELIKO  HLADILNICO bodo
začeli graditi te dni v Kraljevu SlužIla bo zlasU za shranjevanje sadja in zelenjave. Računajo, da jo bodo dokončali letos. Njena zmogljivost bo okoli 300 ton raznega blaga.
SZDL na Mirni. Udeležba na volitvah je bila lepa, saj je tuci, članov te organizacije na Mirni precej, zlasti v zadnjem času, ko so sprejeli v svoje vrste precej novih-
POKOPALI SMO GOLOBOVO MAMO
*4. januarja smo pokopali Golobovo mamo z Mirne. Takega pogreba še ni bilo na Mirni, saj je bila pokojnica pri ljudeh zelo priljubljena in znana. Med vojno je vsestransko pomagala partizanom in marsikaterega nasitila, čeprav je sama slabo živela. Dva njena sinova sta bila v partizanih, eden izmed njiju je dal tudi svoje življenje za domovino. Tudi po vojni se je Golobova marna povsod udej-stvovala ln pomagala, kjer Je bilo potrebno. Mirenčani je ne bodo pozabili!        Jože Jakič
Dedek Mraz je že star, a še vedno spije kak kozarček dobre kapljice. Večkrat gre tudi na sprehod, saj je že za mlada pogosto hodil na izlete. Rad se igra z vnuki, razume pa se z vsemi otroci.
Dedku kličemo še na mnoga leta!
Dolfe Grum-petdesetletnik
Danes, 4. februarja, bo stopil v 50. leto svojega življenja naš dober tovariš in prijatelj Dolfe GRUM, ravnatelj osnovne šole v Trebnjem. Upamo, da nam v svoji skromnosti ne bo zameril, če se javno pridružimo vsem njegovim prijateljem in znancem ter mu s tega mesta povemo to, kar čutimo ob tem njegovem jubile-iu.
J, Ka prirede novomeški osmo-ci pod pokroviteljstvom se-
, tt Za veliki maturantski ples,
JJ*tarJa GK ZKS Franca Pbr-j^iča v soboto zvečer, je ve-£ zanimanje. Kratek pro-zffl bo vodil plesni učitelj Ma_ bJ.' Aato pa bosta goste razve.
SitVala J^z Doma JLA in r^ki Dizj . combo. Na sre-£*ovu bo gLflVnd dobiteJk Jeo.
rto Petelin; vsekakor b0 za-nimi-vo videti, v kateri žep ju 7°. Sreč"I dobitnik stlačil do ^oda domov.
cn t   ?ttne« J« nastal po mesto
7 običajni jutranjd vrvež, ki £v ^iih štirinajstih dneh Pojenjal za^j ftolskih počitnic. gPet so se odp^ to]8ka ^ta "spet bomo na ulicah arečeva-J šolarje ,„ dijake gjm poUeHKi Jim , «*lveč sreče in učnih uspehov! a9 Pri okeno« v Zdravstvenem ^Ju smo zvedeli,   d« .maJo
Sfeč Pramola *> njih v Po-JJJgek,   ko Pridejo kmetje v
Rodil se je dne 4. 2. 1910 v Ljubljani ter tam dovršil šolanje z učiteljsko diplomo. Po študijah je, kakor takrat mnogo drugih učiteljskih, kandidatov, čakal eno leto na službo, potem pa je bil nastavljen za učitelja v Šmiklavžu nad Slovenj gradcem. Na tem prvem službenem mestu je živel v dokaj težkih razmerah, vendar je njegovo čuteče srce vzljubilo to preprosto ljudstvo in bilo zanj in z njim v enem utripu. Še danes, se rad spominja šmi-klavžkih ljudi pa tudi onih v Ravnah in Podgorju, kjer je pozneje učiteljeval, vodil pevske zbore in skratka kot napredni učitelj skrbel za kulturno rast teh ljudi. Ob izbruhu druge svetovne vojne ga srečamo v Dolenji vasi pri Kočevju, od koder je šel v vojsko
V prihod-želiiirno kar
ko Pridejo kmetje
«*to. Re5 8e navadno Qb po-
v J^ljkih komaj prerinejo »transe   >lnn_.     _ _       , •    i.    M i.
•brt #lc07l gornji hod.nii(k v gor-/J^stropjc, kjer ima pisarje n VeC u'ra<i<>v- Mal° čudno zbor Vs*eno, da v ponedeljek cu t^9 trume" ljudi proti fcon-Pa^^a Pa itevido bolnikov *«uni,i^e var«k   epio>rniija »li
KnV.^bčeva n'««« in P** h
Ijatp       »olj na Grmu se utap-Pa ft^v. Pravi egiptovski ternJ, cevj J**"11! za nove vodovodne •kopani    tam okrog.
Pred leti je tudj na teh dveh poteh svetila luč ln res ne vemo, čemu so zdaj prebivalci tod okoli kaznovani s tako trdo temo ln blatom. Vsaj luč bi Jim menda lahko oskrbeli.
fg Proč z mericami! Na živilskem trgu se Je v ponedeljek, 1. februarja, med prodajalkami slišalo mrmranje, ki je naraščalo in pojenjavalo. Kmalu sem ugotovili a, da so kmetice protestirale proti navodilom, ki Jim Jih je dajal tržni inšpektor. Zahtevaj Je namreč, da nehajo prodajati na merice in uporabljajo Pri tehtanju vago. To je Pa preveč 1 SvojQ robo bom prodajala, kakor se meni zdi . Vaga stane osem Jurjev, prodala bom pa za enega . . Kljub termi se bodo morale ženski zlepa ali zgrda posloviti od raznih krožničkov, šelic. meric In firklov, ki Jih n« poznaju nikjer več razen na Dolenjskem. Moderno urejena tržnica zahteva tudi sodobno trgovanje;
Cen« om trgu: ponedeljsk^ cene na živilskem trgu so bik-take: jaca 28 din, solata — krožnik 30 din, skodelica smetane 80 din, šopki teloha 10 din, šopki mačlc 20 din. krožnik kisle repe alf selja 30 din, fižol 80 din. orehi 160 din firkl, kokoši od 450 do 600 din, sitrčki 5 din koa.
ig Gibanje prebivalstva: poročila sta i*! MMan Biček, av-tosprevodnik iz Glavnega trga, in Ana Gernedl. frizerku iz Mokronoga. Ra
ravnatelj šole v Trebnjem.
Tovariš Dolfe je ne le odličen pedagog, ki je bil vsa ta leta neštetim mladim učiteljem izvrsten mentor, marveč se kot vodja šole odlikuje še prav posebno s svojim tovari-škim odnosom do vseh podrejenih. Med prosvetnimi delavci uživa ugled in spoštovanje in je bil prav zaradi tega dolga leta predsednik sindikata prosvetnih delavcev. Kljub temu, da mu delo na šoli in na občini, kjer je referent za šolstvo, že vzame mnogo časa, je kot vnet pevec še vedno pevo-vodja zbora v Trebnjem, njegov izreden čut odgovornosti pa mu nalaga še mnoga druga opravila v javnem življenju.
Ob jubileju mu želimo mnogo uspehov in da bi ostal med nami ter v krogu svoje drage družine še mnogo let krepak in tako še dolgo dajal iz svoje bogate zakladnice nam in ljudstvu, za katerega dela in živi.
Prodam enostanovanjsko kišo, vseljivo, z gospodarskim poslop-»em in vrtom, morebiti tudi z njivo ln gozdom v Mokronogu. Naslov v upravi lista (71-60).
Prodam odlično ohranjen motor Tomos Puch 175 ccm. Gorlšek, Keramika, Novo mesto (74-60).
Prodam lepo gozdno parcelo v revirju Drganja sela. Cena ugodna. Poizve se pri Setlni Jožetu v Dol. Gradišču (75-60).
Prodam kompletni mlin na dva para kamnov ln električni motor. Mlin je primeren za vodo ln elektriko. Družinska vas 1. p. Bela cerkev (79-60).
Gozdno parcelo (kostanj-smreka) v izmeri 1850 kvadrat, metrov št. 588/99. kat. občina Zaloviče, prodam. Ponudbe pošljite Zori Kosec, Langusova 45. Llubliana (87-60).
Prodam njivo, 20 arov, v Loki prt Črnomlju, primerna tudi za ?radn1o. Pojasnila dale Feri Sto-nič. Črnomelj 4 (77-60).
Kupim ali vzamem v najem kmetijo. Naslov v upravi Usta (72-60).
Kupim nov aH dobro ohranjen
motor Puch 175. Naslov v upravi lista 03-60). Kupim enostanovanjsko hišo v I bližini Novega   mesta.   Naslov v upravi lista (76-60).
Gospodinjsko pomočnico, lahko tudi začetnico, spreime družina s tremi  oiroki  v  T.-t"bl1nnt Ni='ov
rcno se zahvaljujemo tudi vsem orodnikom in Številnim prijateljem za izražena osebna ali pismena sožalja.
Žalujoči: sin Ludvik in hčeika Matilda z družino.
Ob Izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata ln strica
JANEZA  PICLJA lz Gor. Polja,
se naj topleje zah valujemo vsem, ki so nam Izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vaščanom Gor. Polja, organizaciji ZB. govornikom, pevskemu zboru ln vsem darovalcem vencev in cvetja.
2aluioči
Na zalogi je nekaj rabljenih avtomobilskih ln motornih pla-ščev naslednjih dimenzii: 5.50 X 16. 6.00 X 16, 6,50 X 16, 3.50 X 16 In 3,50 X 19. Avtomobilski plašči so še uporabni za vprežne gumi vozove. Interesenti naj se zglasijo v informativni pisarni Tajništva za notranje zadeve Novo mesto 6. februarja 1960 od 8. do 11. ure. OLO Novo mesto Tajništvo za notranje zadeve
Odsek za zdravstvo ln socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Noro mesto obvešča javnost, da bo 13. februarja 1960 ob 9, uri prodaja  raznih   predmetov pohi-
štva m drobnega inventarja (posteljno perilo, osebno perilo, obleka, čevlji, jedilni pribor, posoda itd.).
Interesenti naj se Javijo navedenega dne v Adamičevi ulici št. • v Novem mestu ob določeni url. Seznam predmetov, ki bodo prodani, bo objavljen na oglasni deski ObLO Novo mesto in na na» vedenem naslovu od 5. februarja dalje.
Upokojence podružnice upokojencev Novo mesto, ki se doslej še niso prijavili za legitimacije za popust na železnici za leto 1960, pozivamo, naj to store takoj, najkasneje pa do 6. februarja, ker bomo navedenega dne sprejemanje prijav zaključili.
Društvo upokojencev Novo mesto
OPOZORILO Jurgllč Ana iz Iglenika 1 p. Sto-
piče obveščam vse, da nisem plačnica dolgov ln računov svojega moža Janeza Juršiča ln da on ni upravičen razpolagati z mojim premoženjem.
LUTKOVNI ODER NOVOMEŠKEGA UCITrl.'lSCA Nedelja 7. februarja 1960 ob 10. In 11. uri: Niko Kuret »Pavliha v stiski- s predigro. Vstopnina 10 in 20 dinarjev
BANJE PREBIVALSTVA
NOVO MESTO V času od 25. januarja do 1. februarja je bilo rojenih 12 dečkov ln 22 deklic.
Poročili so se: Štefan Surla, sin kmeta iz Gor. Lakovnic, in Marija Lukšlč, hči kmeta lz Jurne vasL Jože Zupančič, študent, in Vida 2erjav, učiteljica, oba iz Tribuč.
Umrli so: Amalija Poglajen, kme-tovalka z Verduna, stara 54 let. Olga Petrlč, upokojenka lz Gra-daca, stara 54 let. Marija Panjan, gospodinja s Tanče gore, stara » let. Hermina Peršak, družinska upokojenka iz Črnomlja, stara 64
let. • brezice
Januarja  so se poročili: Franc
film   -Parižanka-.    10.  H. "ruski Planine, laborant   iz   Brezine in
Greta Koritnik, uslužbenka iz Tr-
CrnomelJ: 5, ln 7. II. ameriški barvni film »Trije Evini obrazi«. 10. II. italijanski film »Železničar«.
Dol. Toplice: 6. in 7. II. francoski film »Pevec iz Mehike«.
Kostanjevica: 7. II. amer. barvni film -Sedem let skomin«. Metlika: 6. in 7. II. franc. barvni II.
film »Plamen nad stepo*.
Mokronog: 6. in 7. II. ameriški barvni film »Brodwayska uspavanka«.
Novo mesto »Krka«: 5. do 8. IL ameriški barvni film »Smešna oseba«. Od 9. do 11. II. jugoslovanski film »Viza zla«.
Senovo: 6. in 7. II. amer. film »Potemnell angel«. 10. in 11. IL angleški film »Kratko srečanje«.
Sevnica: 6 »Gora«.
Vdem-Krško: 6. ln 7. II. ameriški film »Tetovirana roža«. 10. ln U. II. poljski film »Pokolenje«.
Žužemberk: 7. II. ameriški barvni film »Nocoj bomo peli«.
3
bovelj. Milan TodoroviČ, upokojenec in Marija Knific. uslužbenka, oba iz Brežic
Umri je Cernoš Fmno. prtuilt-kar iz Sentlenarta. star 88 let.
SEVNICA
Januarja nI bilo rojstev. Poročili so se Franc Cesok, poljedelec iz Zabukovja in Marila 7. II. ameriški flm Vintar. gospodinjska pomočnica iz Podvrha. Ivan Klenovše*. poljedelec iz Podgorja, tn StefanHa Smit, poljedelka iz Lahc.vqrabna. Stanislav Kramžar. policoelec iz Pleterja ln Štefanija Jazbec W Podvrha. Stanislav LekJe. pole-delec in Antonija DrstvenSck. delavka, oba Iz Sevnice. Mato Koba-ševlč, delavec In Mara villoicvIS. oba lz Sevnice,
Umrla je Antonija Jazblnšek, preužitkarlca z Ledine, stara 73 let.
Ob prerani ln nenadomestljivi izgubi naše nepozabne mame in stare mame
ELIZABETE GOLOB z Mirne,
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti in ob-suli njen prerani grob s tolikimi venci in cvetjem.
Posebno zahvalo smo dolžni za iskrene poslovilne besede Francki Slakovi tn zastopnik ZVVI ter godbi na pihala iz Trebniega. Pri-
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Alojzija Mar-kovič iz Dol. Toplic - dečka, Marija Svajger lz Krupe - deklico, Angelca Hegediš Iz Puščave - dečka, Frančiška Regina lz Statenber-ga - dečka, Silva Cnhon Iz Mar-
tlnje vasi - deklico, Cirila Bregar iz Čateža - deklico, Slavka Zupančič lz Dol. Nemške vasi - deklico, Ivanka Piškurič lz Vel. La-hinje -deklico, Marija Hegler iz Rapljevega - deklico. Frančiška Slajpah iz Sentlovrenca - deklico, Marica Vučko s planine — dečka. Vida Muc iz Gor. Lokvice -deklico. Angela Anžur iz Roj -deklico, Stanka Tajčman iz Curil
- deklico, Olga Markovič z Loga
- dečka, Štefka Pucelj lz Tomaž;e vasi - dečka, Valentina Gorenc iz Mirne peči - deklico, Marija Muh-vič z Dobllčke gore - dečka, Marija Kralj iz Boršta - deklico, Nada Veselic iz Mačkovca - dečka, Marija Hrastar z Vrha pri Pahl — dečka, Mara Bulic iz Muhaberja -dečka, Štefka Dolenc lz Ljubljane
- deklico, Marija Šinkovec lz Družinske vasi — dečka, Ljudmila Gra* car iz Benečije - deklico, Jožefa Hren s ' Potovrha - deklico, Ana Bratkovič iz Mihovega - deklico, Marija Klobučar z Vršnih sel -deklico, Marija Skoda lz Ledeče vasi — dečka. Frančiška Pugelj iz Pri cerkve - deklico, Anica Zilev-skl iz Kočevaja - dečka, Marija Barbo iz Gor. Kamene - deklico, Ana Kragelj iz Cužnje vasi - deklico.
KRONIKA« NESRCC
Pretekli teden so se ponesrečili In Iskali pomoči v novomeški bol-nišnd: Franc Slapničar, posestnik iz Dol. Straže, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Roman Gorenc, delavec lz Kamnja, si je na cirkularju poškodoval prste leve roke. Mira Pavlovlč, hčerka minerja lz Cerneče vasi. Je padla in si poškodovala glavo. Zdenko Bl-felj, sin mizarja iz Radeč, je pri smučanju padel in si poškodoval levo nogo. Alojz Hrovat, cestar lz Vršnih sel, je na cesti padel ln si poškodoval koleno. Alojz BaSelJ, natakar iz Ljubljane, je padel In si poškodoval levo nogo.
Kratke iz Sevnice in okolice
Precejšnje razočaranje Je zavladalo te dri; med našimi malčki, ki jim je potujoči kino obljubil veliko veselja z raznimi risankanij    in drugimi
kratkimi filmi. Zadnji dan pa SZDL in kadrovska komisija so se pojavli čez plaikate nalep. komiteja razpravljala tudi o ljeni listki — »Odpade, ni fil-   razbremenitvi nekaterih funk-
mov«.
V spomin Hermini Peršak
Upamo, da bo zamisel cionarjev, ki se jim je nab^j°
vseeno stekla kdaj pozneje, saj preveč funkcij    (od 8 do ™->-
drugače res redkokdaj pridejo Takim tovarišem je nujno tre-
našd najmlajši   na svoj račun, ha pomagati prej preden pricno
in pozneje o ujetništvo. Okupatorju je moral svojo zavednost plačati v italijanski internaciji. Po osvoboditvi pa ga najdemo najprej kot šolskega upravitelja na Telčah, pozneje pa kot pomočnika porierjenika za prosveto pri OLO Trebnje. Od leta 194H do danes pa je
28. januarja smo pokopali v Črnomlju napredno ženo — Hermino Peršakovo. Pogreb je bil civilen, ker je pred imrtjo izrazila to svojo željo in katero smo jI tudi izpolnili. Lepo Število Crnomaljcev jo je spremilo na zadnji poti.
Pred hišo se je od nje poslovila tov. Pepca Bastačeva. na pokopališču pa tov. Anica Sterbenk.
Pokojna tov. Hermina je že kot mlado belokranjsko dekle stopila na pot napredne mladine, ki se Je zbirala v tedanjih naprednih organizacijah. Postala je članica So-kolskega društva, kjer se je živahno udejstvovala. Se krepkeje pa Je zaorala ledino belokranjske pro-bvete, ko se je življenjsko povezala s svojim, danes že pokojnim možem.
Folklorne akuplne Crnomaljcev si sploh ni bilo mogoče predstav-Hati brez njenega sodelovanja. -Kot dobra pevka Je sodelovala pri pevskih zborih, kot zavedna In požrtvovalna mlada žena je rada nudila svoje nasvete in pomoč pri organizaciji raznih prireditev domačih naprednh društev.
Kot poštna uradnica Je bila, dokler Je bila v službi, vedno uslužna, kot človek in prijateljica je bila topla tovarišlca. Vse to Je ponovno odjeknilo v najtežji uri nase narodne preizkušnje. Brez oklevanja sta z možem našla pravo pot v vrste delavcev in borcev za naše osvobojenje in našo novo ureditev.
Junaško Je po vojni prenašala bolezen svojega moža, ki so mu Jo
njegovem odhodu. Zdaj mirno počiva ob nJem v belokranjski zemlji, ki sta jo vroče ljubila in delala zanjo. A.
grešiti na vseh podroćJm dela, saj je jasno, da toliko ne zmorejo.
Pa tudi marsikateri mamici bi ta zamisel pomagal«, ko bj malčki katero od pravljic tudi videli in ne samo slieadi. *
Trije stari bloki (stari zaradi tega, ker je novi bil pravkar ta-ročen svojemu namenu pri postaji) dobijo soseda. Te dni so delavci gradbenega podjetja ,Sava«   ii   Krškega ^fv^
nakopali prestani napori med NOV, dnsljajev — na dveh mestih ni g-adnjo 6-stanovanjskega bloka, prav tako je zatajila bolečino ob   bil^ 1judj (v Sevnici jih je bdio  g       ^ žeieznica   za svoje
na zadnjem predavanju -  reci p^vijo, da bo v krat.
in pišj 9!), dvakrat pa So od-   kem prjčel 2 gradnjo tudi Elek. povedala prevozna sredstva —  tr<) v idem . Krško, tako da bo enkrat za Šentjanž ln enkrat za stanovanjski fond    spet dobil Razbor.  Drugače pa zanimiva prjrastefc. predavanj«    povsod    najdejo , hvaležne poslušalce.
Predavanja o kmetijstvu, ki Jih imajo na pobudo ideološke komisije te dni predavatelji delavske univerze, so v polnem teku. Zal pride tudi tu do spo-
Zahvala upokojencev
«0<4r"žnipVs*ko let0> le tud' ,eto* J?° ProMi uP°kojencev Novo me-B*n*r,io n Podjetja ln stanove za namenjene ti-ištva, kt Jim je nl/.ke pokojnine Prošnje smo polj, žal pn je bilo pnlh. Med dornn-ivamarnj »o veci-IklonUe svoj primalo (lfiwir)a, <ln •ŽKvnh Itd. So to 1 Je nera/.o
•tim ua|1~.i»on Pontoč Uom đri n^n0 . **ritdi
^aio ,? 88 Podjc 6l«n4 £*°*no r.s noiftaPod,etU ln t •Pev»unaJvečje o •o v*; da n re« «niln"J'0nih t F^evi
koraterstvu, podjetjem Vino, Prehrana, Rog, Izbifa, Usluznost, Zarja, Okrajni upravi za ceste, okraj-nemu ln občinskemu odboru H K, Tovarn! zdravil Krka, Okrajni lekarni, podjetju Krojač, Mestnemu vodovodu, podjetju F.lektro, Kmc-ttjsk
J*,1/teinli rtniJuc"- k« »o polnih 19 £vUftti , """f" Pa *e morajo pre-^•lhni,7    šolnino,  k)   le zelo
**hvMu\\r-'Ui^ vas«. n Porn.Ji,,1<'   l»'rtlrtjrm.   ki •<> •"Ue Orna   , ,,0«J**lu za vzdr-«■   TapiHniStvu In de-
gozrturskomu posestvu. Zdravstvenemu domu ter podieilu Kremen.
Razen navedenih inka^u portje-UJ smo prejeli še od Zavoda za socialno znvnrovnnje ln Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto okrog 179.000 din, ki smo Jih razdelili med Bfl naJpotrebnoJAlh. Vunk je prejel JOOO din kot zimsko pomoč v gotovini. Obdarovale) In odbor novomeške podružnice upokojencev »e se enkrnt vsem, ki so nam pomagali, iskreno zahvaljuje.
DIREKCIJA ZA CESTE 0L0 NOVO MESTO
proda
NA JAVNI USTNI LICITACIJI
sledeče inventarne predmete:
1. V NOVEM MESTU NA DRAŽBI 8. februarja 1950
ob 9. url pred mehanično delavnico na Cesti herojev
št. 17:
drobllec za kamen, mlin ta pesek, 2 kompresorja (znamke '.Mikovlč in Flotman), 4 dlesel motorje (znamke Dents, Kovarlk In Loro Parasini) ter več drugih stvari in strojnih delov.
2. V ftRE2lCAH NA UKAZIH 9. februarja 1980 ob 9. url na sedežu okrajnega cestnega nadzorstva:
3 tovorne avtomobile (znamke ZS, Chevrolet'In Skoda, '< motorna kolesa (tnamke Blanehl, Horex In Vlktoria).
Vsi navedeni predmeti so rabljeni. Predhodne Informacije dobite pri Direkciji sa ceste OLO Novo mesto, Bagovska
cesta 21. telefon 78 Int. 8.
■ V RESKI LADJEDELNICI »S. maj* so pred kratkim splovlli v morje veliko tovorno ladjo »Pa-ean« z zmogljivostjo 13.000 ton, ld so Jo naredili za grško pomorsko družbo Lanca Llras in Londona.
V ladjedelnici so ze začeli graditi novo ladjo za Jugoslovansko oceansko plovbo iz Kotora.
■ STATVE ZA TKANJE VOLNENIH TKANIN v več barvah je začelo izdelovati podjetje »Tek-stilstroj« iz Z<agreba. Prvih sto sta lev to že izdelali in Jih razprodali raznim domačim tkalcem.
V kratkem bodo začeli Izdelovati le »bunt-avtomate«, ki smo Jih doslej izključno uvažali in po katerih Je precej povpraševanja zarad! izdelave kariranih tkanin iz bombaža tn sintetičnih vlaken.
POPRAVKI
V zadnji številki Je bilo več neljubih tiskarskih napak, ki kazijo •misel objavljenega gradiva, zato prosimo bralce, da upoštevajo naslednje popravke:
V članku Ponos Sevnice ln okraja (1. stran) moru biti pravilno zapisano glede investitorjev noveg8 trg. stanovunjskega bloka sledeče. -Za 80 milijonov din (dali bo jm STP In druga domača podjetja, in nastopajo kot soinvestitorji stanovanj, republiški investicijski sklad 8 milijonov posojila. °b«n*»|_i" vest. sklad 19 milijonov insunov. sklad ObLO nad 90 milijonov), je dobila Sevnica...- - V članku -Ze v začetku leta: z vssml močmi l- (3. stran) so v 2. točkliB. oa Eavkii mišljene -^KjTS Investicije- In ne Bosp^,8,^1!6, *m je bilo po pomoti objavljeno.
1 Prt drugih monisih črkovnih na pskah bralec lahko imlsel V**™ ■am popravi, navzlic temu pa s« za neljube pomote vsem narečni kom oP«v1čujcmolredniitvo ^
Na zadnji seji sekretariata obč. komiteja ZKS v Sevnici so razpravljali o skHcu *j* obč' komiteja, kj bo februarja ob 8. url v gasilskem domu. Na seji bo glavna obravnava kmetijstvo in naloge članov ZK kot poUtičndh delavcev v teJ zvezd Spremenili bodo tudi področje nekaterih osnovnih organizacij, ki so Postale P^Sirne, ter sklepali o volitvah f««Jj ne organizacije ZKS. Pr^W* dan Pa sta predsedstvo
ObO
O organizaciji in izboljšavi veterinarske službe so so te dni pogovarjali na sevniški občini. Menijo, do bi zaradi boljše organizacije in pocenitve kazalo priključiti senovsko veterinarsko postajo Brestanici, ki je še vpeljana. Na občina bi bil potem stalni veterinar inšpektor, izboljšali bj pa tudi osemenjevalno službo, ki posebno na šentjanžkem koncu zelo šepa. Tu mislijo izučiti po. sebne osemenjevalce, ki bi bili večkrat pri roki.
UPRAVNI ODBOB
INDUSTRIJE OBUTVE NOVO MESTO
razpisuje delovna mesta:
RAČUNOVODJE
Pogoj: moški s srednjo ekonomsko šolo, Metno prakso na vodilnem -nestu v računovodstvu ali z nepopolno srednjo šolo z 10-letno prakso na vodilnem mestu v računovodstvu MEHANIKA (visokokvalificiran)
Pogoj: nižja ali srednja strokovna Izobrazba z najmanj 3-letno prakso
PISARNIŠKE MOČI
Pogoj: nižja ali srednja strokovna izobrazba t najmanj
2-letno administrativno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje poslati z življenjepisom na naslov: Industrija obutve Novo mesto.
Medvedje na Dolenjskem
Našemu znanemu logarju Jožetu Rozmanu z Brezove rebri je. kar dolgčas, če se vsaj enkrat tedensko ne sreča s kosmatinci. Kadar mu je posebno dolgčas po medvedih, vzame v poznih popoldanskih urah svoj »pihalnikc in odide v pol ure oddaljeni oddelek 14 na visoko prežo, kjer jih opazuje na stalnem krmišču,
Piše Janko Kostelic
včasih kar po 2—3 skupaj, kako se renčeč obdelujejo za kak poseben kos mrhovine. Toda pred leti, ko je prišel v to področje na novo službeno mesto za logarja, je bilo drugače. Dostikrat je prisopihal ves moker domov, logarnica je namreč v bližini središča medvedjih prehodov iz osrednjega dela gozdov na območje kmečkih gozdov. Posebno tiato jutro, ko je skušal odnesti stari medvedki enega od obeh mladičev. Tega verjetno nikoli več ne bo poskušal. Več bi nemara lahko povedala njegova žena. Kadar se zberemo pri našemu Jožetu, ki ga vsi cenimo kot vzornega, veselega in poštenega lovca, in kadar ob požirku »kačje slme« nanese pogovor na kosmatince, se Jožetova žena skrivnostno smehlja. Vsa sreča, da je bila logarnica pred leti, ko se je Jože ves moker, včasih kar povprek skozi grmovje vračal domov, dobro založena z vodo. Naj mi Jože oprosti, kajti oh živi med medvedi vsak dan. Njemu v opravičilo naj povem, da so se nam, ki smo ob samotnih stezah in prelazih, ob glo-bačah in jasah, včasih v poznih poletnih ali jesenskih večerih čakali na ščetinarje ali zvitorepke, dostikrat naježili lasje, ko se je po lomastenju, pokanju in prevračanju gnilih panjev iz grmovja prikazala mogočna okrogla glava namesto dolgega rilca s čekani.
Tudi vozniki, ki spravljajo les lz teh gozdov, gozdni delavci,
taborniki, oglarji in prebivalci okoliških vasi, ki prehajajo skozi te gozdove, so se že večkrat srečali s temi našimi največjimi »predstavniki« visokega lova. Marsikateri oglar ali gozdni delavec iz okoliških naselij jo je precej urnih nog ubral v nasprotno stran srečanja. Na račun teh srečanj na raznih gozdnih stezah in poteh kroži marsikatera vesela o »posebnem« pranju . . . Zanimivo je bilo tudi na ve-
znanem stojišču pri tako imenovani »poročni smreki« pa so mimo lovca majorja Djakule pridrveli kar trije medvedje. »Pa bogami — ovako nešto još nikad u životu!« Razumljivo, da je bilo marsikateremu lovcu na stojišču malo bolj »toplo«, ko se je proti njemu valila velika črna gmota, zlasti ker ta pogon ni bil prirejen kot navadno na Frati, pač pa v drugem delu lovišča, v samem središču medvedjega domovania.
Tale kosmatinec si je privoščil izdatno in okusno kosilce: tolsto ribo, ki jo je spretno ujel v plitvi vodi. Pri takem in podobnem delu so medvedje izredno urni
liki lovski brakadi 29. novembra 1956. leta. Tako brakado prireja vsako leto na Dan republike v počastitev spomina padlim dolenjskim lovcem v NOB lovska zveza Novo mesto, na katero so povabljeni tudi lovci iz ostalih krajev naše republike. Tako so tna tej vzorni brakadi sodelovali kot gostje tudi predstavniki gorenjskih lovcev, ki do tedaj še niso videli medveda v naravi. Na njihov račun je bilo po končanem lovu precej lovskih   opazk   in   smeha. Na
ti po sledovih in zasedenih brlogih. To število se nekako ocenjuje za celotno lovišče na okrog 113—16 medvedov, vendar je še to število za ta teren previsoko. Kaj je v2rok, da so se medvedje izselili in kam, je posebno vprašanje. Mogoče je vzrok nemir v lovišču. Nemir pa je povzročil sneg spomladi leta 1957, ko je bilo na stotine ha mladega gozda v lovišču Brezova reber tako rekoč uničenega. Gozdarska služba je seveda organizirala čiščenje in sicer celotnega področja skoraj obenem. Začele se je sekanje na vseh koncih in krajih, spravljanje lesa, kuhanje oglja itd. Dotedanji mir je bil z izjemo nekaterih oddelkov, tako rekoč čez noč uničen. Tudi marsikateri stari šČetinar se je preselil v mirnejše kraje. Verjetno je to eden od vzrokov. No, čeprav je Število medvedov sedaj še kar znosno, pa smo v poletju 1958 spet doživeli manjše presenečenje, ki se je sicer končalo brez hujših posledic, vendar pa je med prebivalci naselja Brezova reber povzročilo precej hude krvi. Ko je v soboto, 6. julija 1958, v poznih opoldanskih urah Lojze Jarc, posestnik iz Brezove rebri, s svojo ženo pregledoval njivo ob robu gozda, ki so jo divji prašiči že kar »preorali«, sta zaslišala iz goščave v gozdu
--.....v
V ujetništvu  se mladič kmalu privadi na nove življenjske pogoje
milo vekanje srne. Napotila sta se tja. Nenadoma je iz goščave planila medvedka ter presenečenega Jarca pobila na tla. Žena, ki je imela v roki precej močno palico, je začela udrihati po medvedki. Zaradi divjega vpitja Jarčeve žene in verjetno tudi palice, je medvedka moža na tleh pustila ter se počasi umaknila v gozd, kjer je še vedno ležala pobita srna. Jarca so prepeljali v novomeško bolnišnico; bil je precej opraskan po glavi, iz stegna pa mu je medvedka odtrgala kar precejšen kos mesa.
(Konec prihodnjič)
OD 16. DECEMBRA 1959 DO 2. FEBRUARJA 1960:
1834 novih naročnikov
Dosedanjim 1.719 novim naročnikom zadnjega poldrugega meseca se je v minulem tednu pridružilo še 115 novih naročnikov, s čimer se je število vseh novih rednih bralcev našega lista povečalo na 1.834. Posamezna področja so dosegla v tem času naslednji uspeh:
OBČINA BREZICE..... 463 novih naročnikov
OBČINA SEVNICA..... 527 novih naročnikov
OBČINA SENOVO   .  .  . , . 108 novih naročnikov
OBČINA VIDEM-KRSKO    .  . 225 novih naročnikov
Stari del novomeškega okraja Razne pošte v LRS in FLRJ . Inozemstvo ......
354 novih naročnikov 131 novih naročnikov 26 novih naročnikov
V 4 občinah Spod. Posavja se je v tem Času naročilo na Dolenjski list skupno 1.323 novih naročnikov, od tega:
občina Brežice: pošta Artiče 35 novih naročnikov, Bi-zeljsko 32, Brežice 53, Cerklje 29, Dobova 14, Globoko 43, Jesenice 33, Kapele 22, Krška vas 73, Pišece 39, Stara vas 39, Sromlje 51;
Občina Sevnica: Blanca 32, Boštanj 43, Bučka 39, Krmelj 22, Loka pri Zidanem mostu 39, Sevnica 132, Studenec 36, Šentjanž 151, Tržišče 24, Zabukovje 9;
občina Senovo: Brestanica 43, Koprivnica 41, Senovo 24;
občina Videm-Krško: Leskovec 34, Raka 55, Videm-Krško 123, Zdole 13.
PONOVNO OBVEŠČAMO vse stare in nove naročnike, da bodo sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, ki ga bomo razpisali 17. februarja ob desetletnici izhajanja Dolenjskega lista.
ČLANI SOCIALISTIČNE ZVEZE! Naročite se na glasilo Okrajnega odbora SZDL Novo mesto, priporočite Dolenjski list prijateljem in znancem, ki časnika še ne dobivajo po poŠti na svoj naslov! Sodelujte v razširjanju socialističnega tiska!
V Moskvi je v nekem vrtu zrasla pred to zimo velikanska goba-jurček. Na sliki je videti samo njen klobuk, ki je v primerjavi s fotografsko kamero pravi orjak.
V srediSču New Yorka so zadnja štiri nadstropja nekega nebotičnika naseljena s kaj zanimivimi stanovalci: živalmi najrazličnejših vrst in paaetn. Zakonca \Volfsehmidt imata tamkaj pravi zoološki vrt redkih živali, ki Jih proti visoki odškodnini posojata raznim filmskim producentom In televizijskim družbam. Nekatere dresirane živali imajo kar stalne pogodbe za nastopanje na televiziji in na raznih odrih. Mali krokodil, lama, dresirani psi, papige, mačke, konji - vse te živali bivajo v omenjenih prostorih, le sem' in tja se lahko sprehodijo po ulici, kot kaže slika.
Indonezija Je pred nedavnim slovesno proslavila praznik mednarodne solidarnosti. Na ulicah Ujakarte se je slavja udeležil tudi predsednik Sukamo, ki ga vidimo na sliki, ko s slavno igralko Mieke Wlddjayo pleše tradicionalni obredni ples.
Slika kaže zanimivo In tvegano operacijo žclodčneica kamna. Operirajo vola, in «1-cer na Dunaju. Postopek je tvegan, ker je bilo treba operirati žival le z lokalno anestezijo. Vendar pa je operacija uspela in vol se spet prav dolr.-n počuti. To se je nedavno zgodilo na veterinarski fakulteti dunajske univerze.
ZDA se za drage denarje počasi -otresajo- svojih doslu-/ci.ih podmornic, ki Jih nadomeščajo z atomskimi. Na sliki prevzemajo italijanski mornarji podmornico »Llzarrtfish-, ki so jo ZDA dale Italiji v okviru vojaške pomoći. Italijani so podmornico prekrstiU v -Evangelist Torrireili«. Vse v znamenju splošnega pomir-JenJa in   razorožitve v svetuj
Cehoslovakl  uv.Valo   na   vseh  svojih   vodah   sodobna prevozna
rlstva - hidrobiiso - Ki so najbolj primerni za razne izlete nagle potniške proge.  Na sliki je tak Izletniški hidrobun na ■metnem jezeru, ki Je nastalo /a I.ipensklm Jezom  v zgornjem toku reke Vita ve.
V zadnjih letih, to je 1957 do 1959, je število medvedov v lovišču Brezova reber nekoliko vpadlo, kot je mogoče ugotovi-
Podjetja, kmetijske zadruge in ustanove
ki dolgujejo upravi Dolenjskega lista objavljene reklamne in druge oglase, objave in kolportažo, nujno prosimo za takojšnjo poravnavo vseh zapadlih računov. Ker moramo tiskarni v Ljubljani sproti plačevati vse njene usluge, prosimo vse dolžnike, da takoj urede svoje obveznosti.
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
Jurij Kozjak v kitajščini
24. novembra 1959 je prejela Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu izreden knjižni dar: prevod Jurija Kozjaka v kitajščini. T0 je tudi prva knjiga v tej ustanovi v kitajskem Jeziku. Darovalec dr. F. Kolednik iz Avstrije je v knjigo napisal tudi posvetilo.
Morda je prav, da Izrabim to priložnost in morda bo tudi zanimalo bralce Dolenjskega lista, da opišem v katere jezike je prestavljeno to delo. ki se dogaja na Dolenjskem v okolici Stične ln ki ga Je napisal dolenjski rojak Josip Jurčič. Menda ni Slovenca, ki prebira knjige, da ne bi poznal Jurija Kozjaka, saj je to čtlvo. ki že skoraj 1S0 let zanima slovenskega bralca. V zadnjem času pa si vedno bolj utira pot med številne narode na svetu. Brez dvoma je ta slovenska povest prevedena v največ Jezikov in Je po številu prevodov ni dosegel niti Hlapec Jernej.
Francoski prevod: prvi prevod Jurija Kozjaka je izšel v francoskem Jeziku 1. 1938. Doživel Je že tri izdaje, četrta bo pa Izšla vsak čas v Parizu. Prevajalec je bi odlikovan v Franciji zaradi tega prevoda z zlato medaljo. Poleg teh knjižnih izdaj je Izhajal prevod tudi v časopisnem podlistku.
Hrvatski prevod je izšel 1. 1944 v Zagrebu, a takratna NDH je besedo Turki povsod zamenjala z besedo neprijatelji ali osmanlije. Prevajalec ima nov prevod v rokopisu, a nima še založnika
Starost sadnih dreves
Pri sadnem drevju ločimo gospodarsko in naravno starost. Gospodarska starost nastane takrat, ko začne drevo slabo rod:ti, ko se deblo in veje suše, krešnja pa zakržljavi. Tako na gospodarsko kot na naravno starost sadnih dreves vplivajo tla, nega in hrana.
Povprečna starost teh dreves doseže tale leta: jablane, 60 let, hruške 80 let, češnje 50 let, višnje 30 in slive do 40 let — vse to drevje cepljeno na divjaku.
Oreh in kostanj dočakata nad 100 let, oskoruša pa nad 200 let. Kratko življenje imata breskev in marelica — v srednji Evropi d0 20 let.
Naravno starost sadnih dreves slabo poznamo, ker stara divja
Več ljudi več ve
Znana filmska zvezda Shellev Winters je pisala svojemu prvemu možu pa drugemu n tretjemu, da se misli ločiti od četrtega in kaj jI oni svetujejo
sadna drevesa redko najdemo.   400 let stare divje V Sloveniji imamo do 300 let   starost dočakajo stare jablan«, v Alpah «o našli češnje.
hruške, isto tudi divje
Prvi beograjski telovadci in policija
Slikar Stevo Todorovič (1832 do 1925) je leta 1857 osnoval v Beogradu Umetniško šolo, prvo na Balkanu. Učenci, bilo jih Je 80, so mimo drugega prejemuli pouk tudi v telovadbi in mečevanju. Nekateri starši pa so to novost vzeli kot škodljivo zdravju njihovih otrek Tako je Todorovič kmalu dobil dopis P°-lieje: »Na pritožbo staršev, da uvajate take plese in igre, kjer si otroci lahko polomijo roke in noge, se vam nadaljnje delo prepoveduje«. Vendar je na posredovanje ministra prosvete Todovič že čez nekaj dni nato dobil iz policije nov dopis: »Prosimo, da nadaljujete delo s telesnimi vajami, podmladku v korist«.
Todorovič je s svojimi telo-
vadnimi vajami tako navdušil beograjsko mladino, da je lahko kmalu ustanovil tudi »Prvo beograjsko gimnastično društvo« — prvo organizacijo za gojitev telesne kulture pni Jugoslovanih.
V italijanskem prevodu Je izšel Jurij Kozjak dvakrat, prvič 1. 1947 v Milanu, drugič pa 1. 1959. Obe izdaji imata slikovit ovitek, ki naj privabi čitalca.
Angleški prevod je izšel 1. 1953 v Kanadi.
Nemški prevod je izšel 1. 1957 v Regensburgu z naslovom Cigani, ianičarjl in Jurij Kozjak.
Leta 1959 Je izšel latinski prevod v Rimu.
V kitajskem prevodu je izšel leta 1950 ln obsega 82 strani velikega formata.
Grški prevod Je izšel leta 1956. — Prevodi v navedenih osmih Jezikih so izšli v knjižni Izdaji ln vse primerke hrani tudi Studijska knjižnica. V večini so dar dr. V. Ko-lednika, ki Je prevajalec ali pa posrednik za prevajanje v vse omenjene in in še spodaj naštete jezite.
Litvanski prevod Je Izšel v podlistku v treh litvanskih časnikih.
Vietnamski prevod je Izhajal kot podlistek v saigonskem Časniku 1. 1955.
Hrvaški gradiščanski prevod Je Izhajal v Avstriji na Gradiščan-skem v cerkvenem časniku.
Španski prevod je v tisku.
Poljski prevod tiska neka založba v Londonu, prav tako pa Ima poljski prevod založba na Poljskem.
Nizozemski prevod Je nastal leta 19« in bo izšel v tisku.
Za tisk pa so že pripravljeni prevodt v naslednjih Jezikih: v portugalskem, češkem, srbskem, etiopskem, madžarskem, japonskem, bolgarskem, ukrajinskem, arabskem, armenskem, indijskem, ma-dagaskarskem, albanskem, hebrejskem, slovaškem in esperantskem
Tako Je Jurij Kozjak preveden kar v trideset Jezikov, kar Je brez dvoma izreden uspeh. Omeniti pa je treba, da se pripravlja prevod 8> v romunski, ciganski, turški, re to romanski, švedski, ruski tn Se v dva afriška tezika.
Tako le dolenjska pokrajina v Juriju Kozlaku posredovana številnim narodom.
Naj omenim še, da tiskajo v Regensburgu prevod Jurčičevega Desetega brata ln da je založnik prosil našo ustanovo za primerke slovenskih izdaj z ilustracijami Tako bo tudi morda Deseti brat doživljal iste uspehe. Isti založnik je ravnokar izdal tudi Finžgarjevo Deklo Ančko v nemškem prevodu.
Ce bo sreča, bo ob 100 letnici Jurija Kozjaka razstavljenih v naši ustanovi še več teh prevodov.
Bogo Komelj
Ali je rak podedljiv?
Na osnovi skupne preiskave 12.000 pacientov v ameriških in sovjetskih bolnišnicah so znova dognali, da rak ni podedljiva bolezen.
Za porodnice
V Parizu so dali v prodajo gramofonske plošče z lekcijami pripravljalne     gimnastika ja
porod brez bolečin.
Udobje v stratosferi
V najnovejšem tipu sovjetskega potniškega letala za velike višine TU 104 je zelo udobno. Udobnost je tudi ta, da pritisneš ha gumb, pa se ti izpod fotelja dvigne pred usta zaželena pijača.
Zavilo povedano
Mestece San Marino v Kaliforniji se je lahko pohvalilo, da že 20 let nI bilo v njem ne ropa ne tatvine. Zdaj je ta sloves izgubilo, ker je bil v mestu storjen rop. Da Pa ne bi to Imenovali s pravim Imenom, je njihov časopis »Tribune« ta rop svojim bralcem takole opisal: »Zgodil se je primer nezakonitega vzetja vsote 100 dolarjev z uporabo gorjače«.
Ojej, spet premalo pečena...
OCD' o
Planirajte letni dopust v avgustu, kajti cU/
OSKAR Vas popelje % brezplačno na olimpiad j v Kini!
Kako? Knontavno! Polrebno je le. da kupite detergent OSKAR, novi, visokokvalitetni in izredno poceni detergeni zu pranje belega in pisanega perila. /. njim si kupile možnost, da avgusta brezplačno potujete na letošnjo olimpiado v Rim. V vsakem zavitku delergenta OSKAR je po cnn fotografija olimpijskih tekmovalcev. Vsakdo, ki v zavitku najde fotografijo jugoslovanskega olimpijskega tekmovalcu SI ANKA LORGKRJA. je dobitnik brezplačnega potovanja no olimpiado.
/.brana fotografije ostalih rekorderjev od štev. 1 do 10 vas bodo vključile v velike nagradno igro z bogatimi dobitki!
fotografije STANKA LORCiLRJA in ostalih olimpijskih rekorderjev bodo krožile v vseh zavitkih defergenta OSKAR do IS. junija i%0. Imeua dobitnikov potovanja na olimpiado bodo postopoma objavljena do 1. julija letos. Potovanje bo organizirano iz Mariboru v mesecu avgustu. Žrebanje ostalih dobitkov bo prav tako avgusto v Mariboru.
TOVARNA ZLATOROG, proizvajalec novega detergenta OSKAR in organizator tega edinstvenega natečaja, je prepričana, da bosta kvaliteta in cena detergenta OSKAR navdušili vsako gospodinjo, vsako gospodinjstvo, potovanje na olimpiado in drugi dobitki pa bodo osrečili marsikatero dru/.inoi
Pred 14 dnevi je Jože Knez lz Dolenje vasi pri Krškem uplenil v Crni mlaki 160 kg težkega divjega prašiča.  V tamkajšnjih gozdovih so divji prašiči  bolj   redka   pojava.   (Foto: Martin Zupančič, Artiče)
Dedek Skof na gornj sliki Je Salomao Ferraz lz Sao Paola v Braziliji. Čeprav Je poročen in oče sedmih otrok ter tudi ž«' nekajkrat ded, Je tudi papež popustil pred njejjovo vztrajnostjo. Ne_ samo, da ga nI kot duhovnika i.-.občil, ker Is prekrili celibat, marveč je njegov gakM priznal, te «:ni p« >;:< ,(> potrdil kot škofa, za katerega so ga Imenovali brazilski !c".toi1(\.nl t; • svojem kongresu leta lf)4J. Ker je 1'erraz meil Mr </.I!cl zelo priljubljen, papež ni tvegal spora t nJim z-:\i-'i •'  '"»it popol-
nega razkola ln odcepitve brazilskih kan;!.' »hov od rimske kurije. Spričo taktne nevarnosti, ki bi v določenem smislu pr»v gotovo pomenila spodbudo za podobne primere, ie božji namestnik v Rimu trdno zamlžal na obe OCStl in (pregledal bojevitemu škofu ženo In številne oirot;e