llllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlltlllltllllllllllllllllllllllltlll jSMimlllli^ njiga Slovenska dobah XVI. XVII. veka. Spisal *T- Ivi a r a« XXI. Leto. V ILJuifellJaiitt. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1888. I..... liti I ........................ .......'it i ............J' ! Ililis. il, i II' ii!i .;I |I||, ! II lillliinillhl .liil llllllllllllllll ....... i :lnhil',hi;i'!!l;i'Sllllll,l IHIIIIIHIIIHHIIIHIHMMHHIMIIIIIIIIIIlilllUlIlllllMHIHIHIIIIIMHIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIUIIlIMMIlllMIIIIIMIIIIIIIIIMIIM I .....J J ■■■ ni itJiTTitiii njiga Slovens v dobah XVI. XVII. veka. Spisal XXI. Leto. ------- W Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1888. UgjU- snovana v IX. veku po ss. Cirilu in Metodu, spisovana po njunih učencih in naslednikih, vzbudila j5gG£ se je med našimi predniki v XVI. veku vnovič po Truberju in njegovih vrstnikih. Vsled tega S)^ je omenjena doba nam Slovencem jako znamenita. Preslavljala se je vže dokaj, in sicer veli-™ krat tako, da je ona — protestanška — vsa svetla in živahna, naslednja — katoliška — pa je vsa temna in mrtvična. Godilo se je to po knjigah in učiliščih. Milo se mora zazdeti pravemu verniku, kedar vidi, da se v knjigah, slovenski katoliški mladini namenjenih, po petkrat več jezikovne tvarine podaja iz dobe protestanške nego iz katoliške. Je-li naslednje XVII. stoletje književno v istini tako ubožno pa zanikamo ? Stvar se mora soditi po tedanji meri, to je res. Vendar, ako pogledamo bolje v zgodovino občh stoletij, oj kakov junak je Hren proti Truberju, kakov povestničar Valvasor proti Megiserju, koliki dobrotnik prostemu ljudstvu Kastelec nasproti Dalmatinu, kakov besednik Habdelič mimo Bohoriča, kakošen govornik Janez Križski nasproti Krellu itd. 1 Slovenec nekako prenaglo čisla, kar je tuje, svoje pa prezira, in v lastni pravdi potegne jo s sopernikom, ter vzobražen ponaša se rad z vedo pogansko pa inoversko preko domače ali cel6 katoliške. Tako pokazujejo nekteri radi na tedanje živo občevanje med Kranjci in Švabi, češ, na vseučilišču v Tibingi bilo je od 1. 1530 — 1614 Kranjcev vpisanih 113, in po reformaciji došla nam je narodna knjiga, protireformacija pa jo je kvarila in požigala. Kar je res, je res! Kranjci vedoželjni od nekdaj hodili so pa tudi na Laško, in na vseučilišču v Padovi jih je od 1. 1546 — 1614 vpisanih bilo 146; koliko v Paviji, v Boloniji itd.! Veliki vpliv nekterih posebnih mož na Nemškem do naših rojakov v tistem času se ne taji. Občevanje Kranjcev in Slovencev sploh z Nemci po ondotnih krajih je pa povoda vže starodavnega, sega v prejšnje veke, za Frankov z Bavarci, potem z Nemci, po vero-vestnikih, cerkvenih misijonarjih in škofih, po mnogih grajščakih, kteri so s svojimi družinami prihajali v naše dežele, od tod pa so v njihove zahajali nizki in visoki, priprosti na božjo pot k slovečim svetiščem, blagorodni in bistrejši mladeniči pa na glasovita nemška učilišča. Tako piše o prostem ljudstvu Truber: „Die Sclauen, die man sonst Bessiaken nennt . . . gehen weit wallfahrten . . . Der obern Windischen Lander gemeines Volk . . die im Metlinger Boden . . am Karst . . in Lands Crein, Unter-steyer und Kernten . . wallfahrten gar oft nach Rom, gen Loretto, gen Otting, gen St. Wolfgang ins Beyerland, und allweg iiber sieben Jahr bis gen Aach ins Niederland etc. (Kop. Gram. S. 442 — 4)". — J. Gr. a Thalberg kaže: „An. 1495 Labacenses et Crainburgenses Aquisgrani in Eccl. B. Mariae Virginis Alti Monasterij Beneficium (Ss. Cyrilli et Methodii) simplex fundant, reservato jure praesen-tationis (Epitome Chronol. Labac. pg. 52)." — Oboje poleg drugih opisuje A. Luschin von Ebengreuth v sostavku: Die windische Wallfahrt an den Niederrhein (Monatsschrift f. d. Gesch. Westdeutschlands v. R. Pick IV. 1878. Trier S. 436 — 466), kjer se pojasnjuje, kako so mnogo pred XVI. stoletjem hodili iz Kranjske, Koroške in Štajarske, od strani Beneških pa Turških, izmed Slovencev Ogerskih na Porenje (v Trier, Aachen, Koln — v Kelmorajn), kako so takrat po novoverstvu te hoje se zbegale ter da so prejenjale za Marije Terezije v preteklem veku. Res je od ondod došla nam tedaj knjiga novoslovenska, toda iz kalnega vira, v tujem duhu, v malovredni obliki, in po tem takem prvo oliko-vanje našega ljudstva ni bilo naravno, ne v smislu narodnem, kar je storilo, da je takrat pričeto kvarjenje našega jezika po besedi in knjigi plodilo se do Vodnika! In vsa tedanja knjiga novoslovenska razjasnjuje se v krepkem svojem jedru naposled iz nekdanje staroslovenščine. In kako pusto so besedo našo kvarili nemškutarski pisatelji, kako mično pa jo hranili sosedje slovanski, in vprav te kajkavske pisalce je modro porabil Miklošič v svojih jezikoslovnih razpravah, ter po njih neznansko koristil naši knjigi novoslovčnski. Kakor se pa dandanes iz pravih prvotnih virov marljivo pojasnjuje državna in cerkvena zgodovina tedanje dobe, nikakor ne v sramoto katolikom; tako naj vže tudi v književni posije nam ljuba resnica. Da se je novoverska povodenj odvrnila od naših prednikov, to je pač dobrota sprevelika, kajti odstranila se je po njej tudi od nas huda slovstvena razkolnija. Kar pravi o prvih naših novoverskih pisateljih Slomšek, trdim tudi jaz. Bog je njihove greške po neskončno modri svoji previdnosti narodu našemu obrnil v dobro; torej je vsem nam katoličanom iskreno z zedinjenimi močmi delati na to, da ne le biti slovenske krvi, temuč biti tudi vere katoliške bodi Slovencu ponos! V Ljubljani, 8. decembra 1883. 'Tosip JVLcurn. Razgled- A. Vek XVI. Stran I. Primož Truber..........................2 II. SebastjaiiKrell...................... ... 4 III. JuriDalmatin.......................... 6 IV. Adam Bohorič..........................8 1. Janez Tulščak. 2. Lukež Iilinc. 3. Janez Schweiger. 4. Felicijan Truber. 5. Juri Juričič. 6. Anton Dalmatin. 7. Stipan Konsul Istrian. 8 Peter Pavel Vergerij. 9. Hans Manel. 10. Antol Vramecz...............10—14 V. Hieronymus Megiserus ......................15 a) Krištof vojvoda Virtemberški. a) Magister Michael Tiffernus. ft) Mathias Garbitins Illy- ilcus. b) Hans baron Ungnad..................20—21 B. Vek XVII. I. Tomaž Hren...........................22 II. Fra Gregorio Alasia da Sommaripa.................25 1. Miha Mikec. 2. Janez Čandik. 3. Adam Skalar..............27 III. Janez Ludvik Schoenleben.....................28 IV. Matija Kastelec..........................30 V. Baron Janez Bajkart Valvasor...................39 VI. Janez Kerstnik od S. Križa....................44 4. Mihal Buchich. 5. Januss Pergossich. 6. Peter grof Zrinyi. 7. Januss Bellosztenecz. 8. Paval Vitezovich. 9. Peter Petretics. 10. Juraj Habdelich......45 — 56 C. Zimske proste urice. Adama Bohoriča predgovor poslovenjen 57 — 68 v dobah XYI. XXII veka. f valiti svoje rajne dobrotnike, povzdigovati njih lepe dela in znamenite zasluge je nam ravno tolika dolžnost, kakor njih slavne izglede posnemati. Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih verli naslednik biti ne zasluži. Hvalimo torej, dragi prijatelj, sloveče može, rodoljube naše, ponavljaje njih spomin! Pošto vali so starodavni Izraelci svoje očake Abrahama, Izaka in Jakoba; sveto jim je bilo njihovo blago ime. Prepevali so Mojzesa, svojega postavodajavca visoko modrost, Jozuetovo in drugih vojšakov veliko hrabrost. Mogočne dela očakov bile so iskre serčnosti sinom ; njihovo pokopališče bilo je v sili mlajim pribežališče. — Stavili so stari Egipčani, nekdajni Helenci in Rimljani svojim junakom veličastne spominke, so dajali svojim dobrotnikom hvalo in čast. Tudi Nemci, naši sosedje, imajo V al h al o, svojih pesnikov in slovnikarjev veličastno dvorano, ter obhajajo slavnih možev hvalni spomin. In naši južni bratje Ser bi ji svojih junakov lepe vojne pojo. Kaj mi Slovenci slavnih možev pogrešamo, ne poznamo njihovih del, se ne glasijo med nami naših očakov lepe imena? Tega Bog ne daj! Naših prednikov verlih častiti spomin je živelj narodnega duha. Pometi starih junakov slavo, in si pripravil mlajim pogin. Kdo nas Slovencov ne imenuje z veliko častjo in hvalo apostolskih bratov Solun-čanov sv. Cirila iu Metuda, dve perve zvezdi verozakona in našega slovstva? Jezer let svetita vsim Slovanom, in bota svetila našim narodom, dokler ne ugasne matere Slave lepo ime. Sveta vera jima je bila luč, beseda slovenska perva pomoč, izobraziti veliki slovenski narod. Sveta vera in pa beseda materna ste tudi nam pravega napredovanja nogi in roki. Zaverzi vero, opusti besedo materno, in tvoje napredovanje bo hromo in kruljevo. Ozrimo se v bližno Kraj no, ki je od nekdaj glava slovenščine bila, in je zvonec nosila po svojih slavnih možeh za slovenščino gorečih, in srečali bomo lepo število pridnih delavcov na slovenskem polji. Truber, Dalmatin, Bohorič in tiste dobe verstniki so našo slovenščino obudili, ako so ravno nesrečno od prave vere zavili; Bog je njihove greške narodu našemu v dobro obernil po neskončno modri svoji previdnosti, ki dostikrat hudo prostim ljudem dopusti, pa hudo k našemu pridu oberne." — Tako prav piše Slomšek v Drobtincah 1. 1862. Iz tega vzroka in v povedani namen — narodu našemu na korist — hočem letos ob kratkem kazati, k ter i so v onih dveh tolikanj znamenitih stoletjih pisali slovenski ali vsaj o slovenščini, kaj, kako in s kakim vspehom. Knjiga Slov, 1 Vek XVI. 1. Prvi v teiu stoletji je Primož Truber. — Rodil se je na Rašici v duhovniji Škocijanski pri Turjaku na Kranjskem dne 8. jun. 1. 1508. — Hodil je v šolo na Reki (St. Veit am Pflaum), v Salcburgu in na Dunaju. — Duhoven posvečen v Trstu je na Slovenskem služil v Celji, v Loki pod Zidanim Mostom, v Laškem Trgu, korar v Ljubljani (se poluterani), v Šentjerneju na Dolenjskem, v Trstu, dvakrat še v Ljubljani, v Rubijah na Goriškem; na Nemškem pa je pastor bil v Rotenburgu (se oženi), Kemptenu, Urahu, Laufenu in v Derendingenu, kjer je umrl dne 28. (29.) jun. 1. 1586. V nekem pismu do deželnih stanov na Kranjskem se je to leto sam podpisal takole: „^rtmu§ Xruber, getoefener, orbenttidj beruffett* praejentirt* unb confirmirter £f)utitf)err ju 2atjbad), ^farrer ju £acf bet) 9tatfcf)ad)f ju Siiffer, unb in <3t. 23artfyelmer gelb, Saptan bet) rrc inu ane Jloi^tue, te so prepisane ob anigapenja-tila osrlj SUouencoit. ffirbrndtf tu ,gt)benburcien bttrd) ben leritet Sknnjaittt 1550. 8° 26 St. 2. (Eaterijismus itt ber &3tnbifd)ciFS}»nd), farnbt etner, kurjen 3lnfjlegung tn jefang tueifj. 31em bie £itanai, nitb ein jtrebiij »oni redjteit dlanbeit, (jcftelt burd) f)|ilo-jtotribum 3lliricum. 2Utu kratim {lobititčene skaterim »sakt člonik more tmebu prijti ... flsetn Slouencom ©ttabo, illijr, jJtijUjost, inu pratiu sposnaitc božijc skusi 3esusa Čljrtstusa jnossim . . . Stjbenburijen burd) 3ernei Skiinjaitic 1550. 8° 244 St. 3. Abeced ar i um. Ene Buquice, iz katerih se ti mladi inu preprosti Slouenci mogo lahku tar hitru brati inu pissati nauučiti ... Ta Kersčanska Vera, Očanaš, deset Zapuuidi . . . (Tubingen) 1555. 8° 1. P. 4. Catechismus. Vslouenskim Jesiku, sano kratko sastopno Izlago. Inu ene molytue tar nauuki Božy. Vseti iz čistiga suetiga Pisma ... (V Tibingi) 1555. 16u. . . Vsem vernim kersčenikom tiga Crainskiga inu Slouenskiga Jesika Milost inu Myr od očeta Boga skusi Jesusa Cristusa prossimo. Mi ueimo de sta poprei dua Slouenska Ca-tehisma Snemskimi puhstabi drukana. Kadar pag utiu istiu ie dosti puhstabou inu bessed, od tiga drukarie, prestaulenu, sakai drukar nei slouenski vmel, inu ta kir ie ta dua Catehisma izpisal, nei bil per tim drukani. Inu kadar ie ta Catehismus en tak potreben vuk vtim Kersčanstuu etc. — Inu nom se tudi zdy, de ta naša Slouenska besseda steimi latinskimi puhstabi se lepše inu ležei piše tar bere. Za volo tih tryeh riči, smo mi pustili druguč drukati zlatinskimi puhstabi en Abecedarium inu leta kratki Catehismus... Prossite Boga sa nas, mi tudi hočmo sa vas. Anno 1555. — 5. Ta Euangeli Suetiga Mateuža, zdai peruič vta Slouenski Iesig preobernen (... in linguam Schlavicam). — Tei praui cerqui Božy tiga slouenskiga Iesika Milost inu Myr od Buga Očeta zkusi Iesusa Cristusa našiga Ohranenica, prossimo ... — vegši del Ludi vnaši deželi druziga Iesiga ne zna, samuč ta slouenski . . . Mateuža vzamite koker enu kossilice oli iužinico. — Drigači gouore Crainci drigači Corošci, drigači Štajerci inu Dolenci tar Besiaki, drigači Krašouci inu Istriani, drigači Crouati . .. Lubi Slouenci! Mi smo, Bug vei, dosti smišlouali, zkakouimi puhstabi to našo bessedo bi mogli prou, po tei Orthography žtaltnu inu sastopnu pissati, di bi preueliku puhstabou oli Consonantou kani sillabi ne iemali, koker ty Peami inu drugi deio, katero ie gerdu viditi. Taku mi ne smo mogli zdai vnaši sastopnosti drigači naiti, temuč de se ta H sa CH, ta V sa pul F pisšeio inu postauio, inu de se ty štimouci izreko po šegi našiga iesiga etc. ... (V Tibingi) 1555. 8° 90 L. — 6. Ena Molitou tih Kersčenikou, kir so sa volo te praue Vere Viesusa Cristusa pregnani . . . (Tubingen um 1555). 8° 1 P. — 7. Ta perui deil tiga nouiga Testamenta, vtim so vsi štyri Euangelisti, inu tu diane tih Iogrou, zdai peruič vta Slouenski Iesik zkusi Primoža Truberia sueistu preobernen. Per tim imaš: od spred en kratig nauuk, kai vse S. Pismu usebi derži, Ta Kolendar, inu eno dolgo Predguuor, vti se sastopnu vuče vsi potrebni Articuli oli štuki te kersčanske vere, inu potle na koncu eno kratko postillo ... V Tubingi vtim leitu po Cristuseuim Roystuu 1557. 4°. 8. Ta drugi Deil tiga Nouiga Testamenta, vtim boš imel vse listy inu pisma tih Iogrou, zkratkimi inu sastopnimi Izlagami, zdai peruič iz mnogiterih Iesikou vta Slouenski skuzi Primoža Truberia Crainca sueistu preobernen. V Tibingi 1560. 4°. — 1561. 1567. — 1577. 8° XXX. 509 St. — 9. Articuli oli Deili te praue stare Vere kersčanske, iz S. Pysma poredu po-stauleni, inu kratku sastopnu izloženi. Kateri so tudi taku utim 1530 leitu, našimu nermilostiušiinu Gospudi Cessaryu Carolu tiga Imana Petimu, ranicimu. Inu potle utim 1552 leitu, timu Concilvu Vtrienti, od enih Velikih Nembških Vyudou, Meist, inu Pre-digarieu, naprei položeni inu dani, zdai peruič iz Latinskiga inu Nembškiga Iesyka, uta Slouenski sueistu Istolmačeni, odspreda uti slouenski predguuori se praui, katera Vera ie od S. Troyce postaulena, ta ner prauiši, inu ner stariši, zkusi Primoža Truberia Crainca ... V Tibingi 1562. 4°. — 10. Ene duhovne Peisni itd., skuzi Primoža Truberja... V Tibingi 1563. 8°, 205.— 11. Truber's Kircheuordnung, windisch. Tubingen 1564. — 12. Ta celi Psalter Dauidou — skuzi Primoža Truberia Crainca (Crainza)... V Tibingi 1566. 8°, 14. 264. 13. Primus Truber's Katechismus nebst einer Sammlung geistlicher Lieder, Tubingen 1567. 8". 14. Ta celi Catehismus, eni Psalmi itd., od Primoža Truberia, S. Krellia itd. V Lublani skuzi J. Mandelca 1579. 12°. 21. 178. 15. Formula Concordiae . . . 1580. 16. Ta celi Noui Testament . . . zkusi Primoža Truberia Crainca Rastčičeria. V Tibingi 1582. 8°. I. 33. 613, II. 4 L. 447 St. 17. Ta Slouenski Kolendar... Eni Reimi .. . En Regišter . . . V Tibingi 1582. 8°. 10 L. 18. Hišna Postilla D.Martina Lutheria etc. Windisch von Truber. Tubingen 1595. 1. — Po smrti očetovi na svitlo dal mlajši sin Felicijan; starejši bil mu je Primož. Pisava Truber jeva vidi se vže v naslovih in v dosedanjih primerih, nekaj pa naj se kaže v naslednjih zgledih: a) Prevod (1557): „Koku je tu, de ty uidiž eno byl utim okei tuiga brata, inu tu brunu, kir ie utuim lastnim okei, ne uidiž? Oli koku morež reči htuimu bratu, Brat, pusti, nai tebi ismem to byll iz tuiga oka, inu ti tiga bruna, kir ie utuim okei, ne uidiž? Ti Samoprauičar, izmi poprei tu brunu iz tuiga oka, inu tedaj bodež ti uidil iseti to byl, kir ie utim okei tuiga brata." Luk. VI. 41. 42. b) Pesen (1563—84): In die natali Christi cantilena, per Truberum. Na Božični dan, od Cristuseviga Rojstva ena Pejssen. Hvalimo my danas Boga, Inu se vesselimo :/: Kir je nam dal Synu svojga, z' Angeli ga častimo. Danas ta Besseda Božja, Zavolo vsiga človečtva, se je k' nam perdružila, Vzela nase to kry, messu, v' enim Divičnim telessu, Z' tem nas z' Bugom smyrilla. Ta Besseda je Syn Božji, sama Božja risnica :/: Znyin je stvaril Bug vse ričy, nas rešil od Hudiča. Ta Syn je tu Žensku seme, kir Vragu vso oblast vzame, v' tem Bet-lehmi rojenu, iz te Divice Marie, od te žlahte Davidove, v' Iasli je položenu. Bug rata kar poprej nej bil, per tem kar je ostane :/: Iz nebes se je k' nam pustil, človeku glih postane. Hotel tu grešnu Človeštvu, k' svojmu svetimu Bogastvu, v' kupe spet perdružiti, moral Bogu ti Troyci, Praudi, Milosti, Risnici, v' tim zadosti sturiti. Timu Ditetu Iezusu, vso čast ter hvalo dajmo :/: Kakor pravimu Cristusu, njemu se my podajmo: Njega bessedi verujmo, Na njega Martro vupajmo, z' katero je nas rešil, od Greha, serda Božjiga, pogublenja Paklenskiga, nas je spet vse posvečil. Amen. c) Molitev (1584): Ena Molitov, katero imajo per sadanim čassu Slovenci vsag dan molyti. Vsigamogoči dobrutlivi Bug, en večni Oča našiga Gospuda Jezusa Cristusa, kir si se iz tvoje velike milosti človekom dal na znanje, inu kir si tvojga lubiga Synu Jezusa Cristusa našiga Gospuda, samiga poslušati poročil: Zakaj ti zred stvojm Synum inu svetim Duhum, si vse ričy stvaril, inu je tudi hraniš inu sam obderžiš: Smili se, smili se tudi čez nas vboge Slovence. My smo ja več kakor drugi ludje zuper tebe grešili, zatu my tudi pravičnu več terpimo, od Goga inu Magoga, od Turkou inu drugih Anticristovih hlapceu: Ali vsaj, o nebeški lubi Oča, smili se čez nas, za volo tvojga lubiga Synu Jezusa Cristusa, našiga Gospuda, kateriga si ti k' enimu Offru inu plačilu za naše Grehe, inu k' enimu Odvetniku inu Bessedniku vsej Človeški žlahti, po tvojm čudnim inu modrim svejtu, naprej postavil, inu žnym tvoj velik serd zuper Greh, inu tudi tvojo veliko lu-bezan, ter milost pruti človečtvu izkazal. Posvečuj nas skuzi tvojo bessedo, s' tvoim svetim Duhum, vižaj inu obaruj tvojo sveto Cerkou, kir je zdaj z' veliko nadlugo obdana inu rezkroplena po vsem Svejtu. Per tim tudi, o Gospud Bug, te prossimo, daj gnado ter odlog života, naši naprej postauleni Gosposčini, našimu Cessarju inu Firštu, našim deželskim Gospudom, inu tudi nyh niži vsi Gosposčini. Daj nym vsem verne ter zastopne Rate, obaruj nyh pred Doegitermi, Ahitofelmi, inu Amani: daj nym svetiga Duha de se derže, kakor sveti David Kraji govory v' tem stu Psalmi: Vužgi v nyh ta pravi ajfer, po pravi zastopnosti, Resširi tvoje svetu Ime inu Krajlestvu skuzi tvojo Bessedo per nyh vseh podlužnikih, de se ta vissoka inu niska Gosposčina v' svoji oblasti, kakor zvejsti tvoji služabniki inu Očeti tvoje Cerkve, inu my tudi pruti nym, kokor ty zvejsti pohlevni pokorniki, po vuki tvoje Bessede, na vsem iz serca se izkažemo, Inu de se tu vse stury tebi na čast inu na hvalo, inu k' ohranenju naših Duš, Za volo našiga Gospuda Jezusa Cristusa Synu tvojga, kir z' tabo, zred S. Duhum žive inu gospoduje, jmer inu vselej. Amen. II. Drugi je bil Sebastjan K.rell (Crellius), kteri rojen na Kranjskem (Se-basti Khrell auss Wipach purtig cf. I. Kostrenčič str. 61. Idria v. Elze) 1. 1538, se je učil v Jeni, v Tibingi, znal hebrejski, grški, latinski, postal 1. 1563 Truberju pomočnik, umrl vže 25. dec. 1. 1567 (Valvasor, Čop-Šafafik: 1. 1569). Kiiji(je: 1. Po s ti Ha Slovenska. To ie, Karšanske Evangeliske Predige verhu vsaki Nedelski Evangelion skuzi Letu. Za hišne Gospodarie, šole, mlade inu priproste Ludi. Pervi Zimski del (skuzi Sebastjana Krella). Ratisbonae excudebat Johannes Burger 1567. 4° 174 L. 2. Po stili a, to ie Kersčanske Euangelske Predige verhu Euangelia na vse poglauite prazduike zkoz celo leto, za hišne Gospodarie, šole, mlade inu preproste Hudi, od Joan. Spangenberga, na vprašanie inu odgouor izložena, zdai pervič, verno inu zueisto stolmačena: inu vpraui Slouenski Jezik prepisana (skozi Sebastjana Krella . . . Šaf. 112). Drukano Vliublani zkozi Joannesa Mandelea 1578. 4°. I. 136 L. II. 214 L. 3. Ta celi Catehismus, eni Psalmi itd. od Primoža Truberja, S. Krellia itd. V Lublani skuzi J. Mandelea I. 1579. 12. 21. 178 Str. — II. V Bitembergi 1584. 8°. Pisava in beseda naj se kaže a) iz Postil le 1. 1567 po njegovi lastni vredbi: „Sebastianus Krellius tim kir bodo leto postillo brali, zdravie od Boga prosim. Izvoleni karsCenik, imaš, hvala Bogu, Joanna Spangenbergia Karšansko Postillo, v'naš Slovenski Jezik tolmačeno inu posneto. Ne moti se pak, ako bode lih mnogi, na to naše Pismo merdal, inu se obrezah Edan sentencie, drugi besede, tretij puhstabe, četerti tipfelne alli čerke, peti ne vem sam kai si, graial. Zakai hudičova »atura ie, da ne more obeno ni božie, ni karšansko delo prez tadla pustiti. Inu navada ie par liideh, da znaio bulie opravliati, kakor popravliati. Inu berž v' druzih očeh bijl, kakor v' svoih trame vidio: Da se tudi včasy krulievac za krulievcom posmehuje. Inu gdo oče, alli more, vsim liidem, vsakateri glavi, vstreči? Leto Orthographio Slovenskiga Pisma, smo mi zvestio inu zdobrim svitom zastopnih Bratov tako postavili. Inu spomisli tudi na več našiga Imena inu Iezika Ludy, Kijr so okuli nas, Dolence, Istriane, Vipavce etc. kateri, skorai povsod čisteši slovensko govore, kakor mi po kraniu inu koroški deželi, do polu nembški. Inu so edni navaieni na to staro Slovensko, Hervatsko ter Čurilsko Pismo. Bog otel pak, da bi to isto, zlasti Čurilsko lepo Pismo, mogli spet v'Liidi perpraviti. Kadar pak nei dobro mogoehe, za vbužtva stran, za volio Turške sille, inu kar so ta vegši del Slovenskih dežel puste inu vže Turške: inu smo tako začeli naiveč zlatinskimi puhstabi pisati inu drukati, taku moremo vsilli, kakor nemci govore, stole inu klopi na mizo postaviti: alli sai gledati, da se Latinski puhstabi na mesto naših starih Slovenskih, koliker ie mogoehe, v'glihi moči postavijo, inu ta Orthographia derži, katero našiga Iezika idioma inu natura potrebuie, nekar kakor oče vsaki v' svoij vassi alli mestu imeti. Zato sam spred to staro ABC po imenih, inu pruti latinske puhstabe postavil. Ako kateri Hervatsko pismo zna, da nas tim bulie zastopi: Ti pak, kir ne zastopiš, kai ie Orthographia, kai proprietas linguae, inu si se navadil na Gospod Truberiovo Kranščino, beri le precei leto pismo, kakor sice druga bereš: Tebi nei veliko, olli skori nič preminienu. čarkom se ne pusti irrati, kakor da bi ne bile; ch za zh (č), s za ss, včasy beri. Inu c za c, nekar za k. Taku se ne bodeš skuzi nu skuzi nistar blaznil. To diferencio alli razlotak mey s inu f, meiu sh inu fh, bodeš sam dobro zamerkal, inu naš iezik očega imeti. Prosim tada vsakateriga dobriga karsčenika (za žpotlivce ne marim) da si pusti leto pismo, inu naše zvesto delo, če lih popolnoma ne, sai nekuliko dopasti. Ako pak kateri noče, tako si sturi eno drugo sebi bulši, inu pusti nam leto naše zmirom. Bog zna da nesmo naše lastne, tamuč Božie časti, obeniga svoiga prida, tamuč gmain karšan-skiga nuca ijskali inu spomislili. če ie pak ky kai sice res pregledanu, kakor obeno človeško delo nei skuzi celo, to Bog inu brumni ltidie zgnado popravijo. Tim istim se pohlevno, Bogu Z Vero, Karsčenikom zlubezanio poročim . . . Sadai le sam ta pervi Zimski del na dan damo: za to, kar nesmo več Bogu se smili) pomuči mogli zbrati. Ako tadai želiš iše dva druga dela imeti, prosi Boga inu pomagai, kar premoreš, ter očeš, zbožio pomočio, skorai kar iše manka dobiti. Gledai pak, de ta čas letiga dela s'hvalo pruti Bogu vživaš. čast Bogu. Konac". b) Iz Postille 1. 1578: „Kay gledaš Trohe Voku tuoiga Brata, Bruuna pak ker ie vtuoiem lastnem Oku nepočutiš? Ali kako Moreš reč tuoiemu Bratu: Brat, pusti nai ti iznamem Trohu, katera ie Voku tuoiem: Inu sam sebi Bruuna vtuoiem Oku nevidiš ? Hiniauac iznami poprei Bruuuo iz tuoiega Oka, inu tadai pogledai, da iznameš Trohu, katera ie Voku tuoiega Brata". Luk. VI. 41. 42. c) Pesen iz knjige 1. 1584: Da pacem Domine etc. per Sebastianum Krellium. Prošna za Myr. Daj myr o Bug Karsčenikom, Vari nas pred vsem zlegom, Saj nihče nej kir bi za nas stal, Za tvojo Cerkou vojskoval, Temuč ti sam Bug mogoči. Kir vsim Vernim svit, serce daš, svetim Duhum regiraš, Daj nam zdaj vsim tudi tvojo muč, De te spoznamo večno luč, pred Turki nas Bug obari. My smo vsi kmalu grešili, z' tem tvoj serd zaslužili, Ti pak Bug Oča milostivi, v' ti lubezni Jezusovi, Greh odpusti, serd pozabi. Zatu vsi zdaj prossimo, De vsi tudi bodemo, Rešeni skuzi tvojo roko, tebi dali čast ter hvalo, vselej ter vekoma. Amen. III. Tretji je bil Juri Dalmatin. Rojen menda v Krškem na Dolenjskem (Gurkfeldianus) je učil se na Nemškem v Tibingi, kjer je postal Magister philosophiae, prišel za predikanta v Ljubljano (1572), od koder je hodil na Gorenjsko na pr. v Kamnik, Loko, Begunje itd. v svoji službi. Baron Turjaški dal mu je faro Škocijan, ali pregnan se je prikrival v njegovem gradu, naposled živel v Ljubljani, kjer je umrl 31. avg. 1. 1589. Knjige: 1. Jezus Sir ah ali negove buquice (Latinski Ecclesiasticus) za vse žlaht ludy, zuseb za Kersčanske hižne Očete inu Matere, vslouenski Iezik stolmačene. Drvkanv v' Lublani skuzi Joannesa Mandelca 1575. 8°. str. 241. 2. Passion, tu ie britkv terplene inv tvdi tu častitu od smerti vstaiene, inu v Nebu hoiene Našiga Gospudi Jezusa Cristusa, iz vseh štirih Euangelistou složenu: Zred eno potrebno Pridigo: inu eno Peisno vkateri ie Ceil Passion zapopaden .. durch M. Ge-orgium Dalmatinum. Drvkanv VLublani skuzi Joannesa Mandelca 1576. 8°. str. 105. L. 3. Pentateuch. Biblie tu ie vsiga Svetiga Pisma perui deil, vkaterim so te pet Mosessove buque, zdai peruič iz drugih iezikou vta Slouenski zueistu stolmačene, zred kratkimi inu potrebnimi argumenti čez vsak Capitul, inu zastopnimi izlagami nekoterih težkeiših bessed, inu zeno potrebno Slouensko Predguuorio, vkateri ie kratka summa, prid inu nuc letih buqui zapopaden, skuzi Juria Dalmatina. Na koncu ie tudi en regižter, vkaterim so za Harvatou inu drugih Slouenou volo nekotere Kranske inu druge bessede vnih iezik stolmačene, de bodo lete inu druge naše Slouenske buque bule zastopili . .. Drukanu v Lublani vtim leiti po Cristuseuim rojstuu skuzi Joannesa Mandelca 1578. 1. 181. L. 4. Salomonove Pripuvisti, tuie kratki itd. navuki, skuzi Juria Dalmatina v Slovenščino stolmačeni. V Lublani skuzi J. Mandelca 1580. 12. 8. P. 5. B i bi ia, tu je, vse svetu Pismu, Stariga inu Noviga Testamenta, Slovenski, tolmačena skuzi Juria Dalmatina . . Wittemberg Anno 1584. 4°. 742. L. — Po nemškem predgovoru, pod kterim je podpisan M. Georgius Dalmatinu s, nasledva »Gmain Predgovor čez vso sveto Biblio. — Milost Boga Očeta pravu spoznanje inu vero v' Jezusa Cristusa, njegoviga lubiga Synu, našiga ediniga izveličarja, skuzi dar inu muč s. Duha, bodi vsem Slovenom. Amen. — Biblia je ena gerčka besseda, inu pomeni v gmajn te bukve Stariga inu Noviga Testamenta, katere so le same Svetu Pismu imenovane, mej vsemi drugimi Buquami inu Pismi, kar jih je kuli na tem Svejti. — Vmes je posebej »Predgovor čez Stari in Novi Testament". Iz tega na pr.: »Raunu kakor je Stari Testament ene takove Buque, v' katerih je Božja Postava inu Zapuvidi, inu polog tiga ta Istoria, teh, kateri so je deržali, inu yh neso deržali, zapissana: Taku je Novi Testament ene take Buque, v' katerih je Evangeli inu Božje oblube, inu poleg tiga ta Istoria, tdh, kateri so verovali inu neso verovali, zapissana: Taku, de je le en sam Evaogeli, raunu kakor so le ene Buque tiga Noviga Testamenta, inu le ena Vera, inu le en Bug, kir oblube daje. — Zakaj Evaugeli je ena Gerčka besseda, inu se reče v'našim jeziki, enu dobru selstvu, dobri marini, dober glas, od kateriga se poje inu pravi, de se Ludje vessele. Raunu kakor je David tiga velikiga Goliata bil premogel inu vmuril, je prišal en dober glas, inu troštlivi novi marini mej Judovski folk, de je nyh grozoviti Sovražnik vbyen, inu de so ony odrešeni, de mogo vesseli inu z' myrom biti, od kateriga so ony pejli inu skakali, inu se vesselili. Taku je leta Božji Evangeli inu Novi Testament en dober glas inu maryn, kir se je po vsem Svejti rezglasil skuzi S. Apostole, od eniga praviga Davida, kateri se je z' grehom, Smertjo inu z' Hudičem štrital, inu je nje premogel, inu s' tem vse te, kir so bily v' grehih vjeti, od Smerti martrani, od Hudiča ob-ladani ali premoreni, prez nyh zasluženja odrešil, nje pravične, živč inu izveličane sturil, inu taku v' myr perpravil, inu Bogu spet domu perpelal, od kateriga ony pojo, Boga hvalio inu časte, inu so vesseli vekoma, aku le ony letu terdnu verujo, inu u' veri sta-noviti ostaneo itd. itd." — Pred omenjenim predgovorom je pa: „Zamerkanie enih potrebnih štukou, na katere imajo merkati, ty, kateri bodo leto slovensko Biblio brali. — Nerpoprej so letukaj notri, povsod, v' starim inu novim Testamenti ty itnenitiši inu očiti špruhi ali bessede, od Cristusa inu drugih artikulou naše Karsčanske Vere, z' vekšimi puhštabi zatu postauleni, de se od vsakiga s' tem berže mogo najti, inu zamerkati. — Inu h' puslednimu, de bi leta Slovenska Biblia le tem bujle inu dajle mej vsemi Slovenci mogla se zastopiti: taku so ene težiše inu nikar povsod navadne bessede, nikar le na strani raven texta zdrugimi bessedami zložene, inu z' Zvejzdicami zna-minovane: teinuč je tudi zadaj na koncu lete Biblie z' flissom, en regišter, po redi tiga a. b. c. postaulen, de, kar bi kej eden v' textu nemogcl dobru zastopiti tu more tam zadaj v' regištru yskati. Kakor, kadar bi en Harvat nemogel zastopiti, kaj se reče Arcat, taku ysči zadaj v' puhštabi, A, Arcat, tu je njegov jezik postaulen, Likar, inu more taku on v' svoim Ieziki Likar za Arcat brati. Taku kateri bi nezastopil kaj se reko Buqve, ta išči v' puhštabi, B, taku najde de se Buqve reko v' njega jeziki, Knige. Zatu more on v' svoim jeziki za Buqve Knige Brati. Inu taku se tudi ima od drugih bessed zastopiti, ker kuli euimu naprej prideo, de jih nemore zastopiti, ta, ali na strani pogledaj, ali pak zadaj v' regištru". (Temu naslov je: Regišter Nekaterih besed, katere, Crajnski, Coroški, Slovenski ali Bezjački, Hervacki, Dalmatinski, Istrianski, ali Craški, se drugači govore.) — „Na koncu je tudi en Register vseh Epistel inu Evangeliou, kir se ob Nedelah inu navadnih praznikih v' Karsčanski Cerqvi bero. Stem bodite vsi Bogu poročeni". — 6. Karsčanske lepe molitve, zdai pervič iz Bukovskiga inu Nemškiga jezika v' naš Slovenski tolmačene . . . skuzi Jurja Dalmatina . . Witebergae 1584. 8. 7. Ta celi Catehismus, eni Psalmi inu teh vekših Godov, stare inu Nove Kersčanske Pejsni od P. Truberja, S. Krellia inu od drugih zložena inu z' dostemi lepimi Duhovnimi Pejsmi pobulšane, v' Bitembergi 1584. 8. Primeri: a) iz Biblie (1584) Prevod: „Koku ti pak vidiš eno troho v' tvojga Brata okej, inu bruna v' tvoim okej nepočutiš? Ali koku moreš ti h'tvojmu Bratu reči: Derži brat, jest hočem to troho iz tvojga oka vzeti, inu ti tiga bruna, kir je v' tvoim lastnim okej, nevidiš? Ti Hinavec, izmi poprej tu brunu iz tvojga oka inu potle gledaj, de izmeš to troho, iz tvojga Brata oka". Luk. VI. 41. 42. b) Pas si on (1576) iz vseh štirih evangelistov v leto Peissen, od Juria Dalmatina, zdai peruič zložen, vti viži kakor ta Nemški: O mensch bewein dein sttnde gross. Ali kakor ta slouenska peissen: Sveti Paul v enim listi. i. XXX. O Grešili Člouik vsaki čas Pomisli ti kai io za nas O Gospud Bug ti oča naš, Kir tako skerb za nas imaš, Jezus moral terpeti :/: De bi nas od pekla rešil, Iz neba ie na svet prešil, De si pustil vmoriti :/: Tuiga ediniga synu, K odrešeinu Suitu vsimu, Nemu ie bilu vmreti: Kakor tu Euangelisti, Inu Apostolski lysti, Dai nam tu litrostu priti. Tuoio Cerkou o praui Bug, Odreiši iz vseh nee nadlug, Poredu vse pričuio, Od nega martre pišeo, vu uc^ti uiaiuc piocu, Grešnike knemu vižaio, Vnega veriet vkazuio.. De boš od nas vseh hualen Dai nam vsem v Criži volnim bit, Po tim Lebni v Nebessa prit, Skuzi Jezusa Amen. c) Pesen iz knjige 1. 1584: Canticum Simeonis, Nune dimittis. Skuzi Jurja Dalmatina. V Myri z' velikim vesseljem, H' tebi o večni Bug, Iz tiga Svita vže*rad grem, Iz vseh nadlug, Saj vem, de bom slatku spal, Dokler bom od smerti vstal. Zakaj Očy Hlapca tvojga, so vidile u' Veri, Izveličarja našiga, po ti meri, Kakor se je v' Pismi sam, na Svejti rezodil nam. Tiga si na Svejt ti poslal, v' tu bogu človejčtvu, De je za nas človik postal, v' nuji, v' buštvu, Svojo smertjo me rejšil de nebom smerti vidil. On je ta prava večna Luč, kir Ajde resvejti, On nam svejti dan inu nuč, Po vsim Svejti. Na njega jest verujem, de vekoma neumerjem. On je Izraelova čast, inu vseh vernih, on nepusti v' sramoto past, nas tih reunih, Njega folk bode časčen, u' večnim vesselju Amen. IV. Idam Itoliorič je bil v tej dobi četrti pisatelj o slovenščini. Rojen Dolenjec (H. Ungnadischer Unterthan aus Untersteier . . . Pochoritsch), učil se je v Wittenbergu 1. 1546, kjer je postal Magister philosophiae, podučeval v Krškem v lastni hiši od 1. 1551 sinove dolenjskih grajščakov, prišel 1. 1566 v Ljubljano za ravnatelja stanovnim šolam, ktere je vladal do 1582, kasneje kot nadzornik, deloval v pokoju nekako do leta 1598. Spisal je A. Bohorič: 1) Elementale Labacense cum nomenclatura trium linguarum . . . latina, germanica et sclavonica . . Po tej knjigi in po »Catechesis Seba-stiani Crellii slavica" se je podučevalo v omenjeni šoli v prvih razredih (Šaf. 48. 115). 2) Pri sv. Pisma posamnih knjigah (Jesus Sirah, Sal. Pripuvisti, Pentateuh) sodelavec pomagal je J. Dalmatinu vzlasti pri Bibliji 1. 1584. 3) Ta celi Catehismus, eni Psalmi . . Pejsni . . v' Bitembergi 1584 str. 241—247: „Ena druga Otročia Peisam, kadar se z'jutra gori vstane, ali z'večer spat gre, k' naprej petju; svoim otrokom, skuzi A. B. zložena. Se more pejti kakor: Nedaj Oča naš lubi Bug: ali v' leti viži". 4) Arcticae Horulae succisivae de Latino Carniolana Literatura ad latinae linguae analogiam accomodata, unde Moshoviticae, Rutenicae, Polonicae, Boemicae et Lusaticae linguae cum Dalmatica et Croatica cognatio facile deprehenditur. Praemittuntur his omnibus tabellae aliquot, Cyrillicam et Glagoliticam, et in his Rutenicam et Moshoviticam Orthographiam continentes. Adami Bohorizh. Rim. 14. Vsaki jazik spoznati hošte Boga . . . Vsaki jezik bode Boga spoznal. Omnis lingua confitebitur Deo . . . Witebergae. Anno 1584. To je prva slovnica o novoslovenščini. Na čelu ima rek k Rimlj. 14. pogl. cirilski, glagoliški, slovenski, latinski pa grški. Predgovor je do sinov Štajarskih, Koroških in Kranjskih plemenitnikov (11 listov). Potem se kaže „Orthographia (Cyrillica, Glagolitica, Latino- Carniolana); Orationis Dominicae synopsis in lingua Cyrillica, Croatica, Polonica, Boemica, Lusatica, Carniolana (1—40); Etymologia (40—178); Syntaxis (1 — 59); Prosodia et Index (brez stranic)". Primeri a) iz slovnice »Arcticae Horulae": V predgovoru kaže v 1. delu od jezika in od jezikov, od Slovanov in od Slovencev, v 2. delu pripoveduje o svoji knjižici. — V pismenosti ima člen (articulus: germanicae linguae prava imitatione). Sklanjatve loči tri po naravnem spolu: I. Ta Oča. II. Ta Mati. III. Tu Pismu. Skloni so mu latinski. Voc.: O Očal Ablativ.: Od tiga Očeta. — Dober; ta Bulši; ta nar Bulši. — Jest, ti, on. — Glagol mu je v treh spregatvah po sedanjikovih končnicah (— am, — em, — im): I. Jest sekam. II. Jest pišem ; pass. bom pečen. III. Jest lubim. — Skladnja je časih res „latino-carniolana", bolj latinska, manj pristojna slovenščini; takisto »prosodia". — Vmes pri sklanji in spregi pa se nahaja mnogo zgledov, kteri nekoliko nadomestujcjo slovar. Tako na pr.: Ajfrar zelotes, navidliv; gnadliv, milostiv; jarmark, sejmen; izvir; petlar, bužec; plemenit, žlahten; sin sna somnus Schlaf; žezel; šrinf cicatrix; štritar, felitar pugil kampffer; zmišlauc poeta; studenc, zdenc; vertar; antvela mantile Handtzwell; buča plotnica, tiqva cucumis Ktirbs; dečla virgo, divica; elefantova, slonova kust; falshvera krivavera; himba astus list; kunšt, vmetelnost; lebunga, gostovanje; misal animus, ineus, gemiit; prigliha spodoba; priča svidok; štalt species: slobodnost; zmota irunga; stenica; taht, funale Docht, fužel; hotenje, — tlivost libido; kardellu; lajnu; menenje, zdejnje; svojovojlan, prešern; dejem, hotel htel, rekal; kir per crasin pro kateri; zleg ut inusi-tatum; sem, sim; kakou je človik, takova je besseda; nar nakazaniši nequissimus; dejo dicunt. — Movent quidam comparativos et superlativos in nominativo (lepši-a-e), sed inusitate. — Žal deje Turkom; lesim huc; z' korenom red radicitus; mej templom tar altarjoin; z' Bugom; pred ratom coram senatu; skrivši pred očetom; tovariši; stariši; z' spanjem, se napolnijo z' starim vinom tar z' tolstim bilpretom, z' mečom; da ogledam; delajnjem; tim očetom; jest sim, si, ie; mi sva, sve, sva; vi sta, ste, sta; ona, e, a sta; sim sekal, sem bil sekal; delajoči, a, e itd. itd. — b) Pesen iz knjige 1. 1584: Ena druga otročia peisam . . skuzi A. B. zložena. »Minila je vže strašna nuč Iz temine je postala luč veseli dan zdaj gori gre Sonce svojo luč resprostre (1). Gori vstani obudi se, Sarce naše predrami se, odspajnja vže oku pusti, odpret se imajo usti. Vzdigujmo Bug h' tebi naš glass, ti Bug resničnu v'slišiš nass, Si vkazal nam prou moliti: Oblubil si nas v'slišati. Oča, Syn, Duh ti večni Bug, v'sveti Trojici en sam Bug, Bug oča stvarnik vseh riči, Ohraniš vse Bug mogoči. O Jezu Crist Bug nu človik, Per Oču naš zvest Besednik, Vseh grešnikou si odvetnik, vsiga svita odrešenik. Bug sveti Duh posvcčnik naš, Od Očeta, Syna, z'hajaš, u'veri vučiš, terdiš, troštaš, Vbrumi nass vodiš tar pejlaš. Daj Bug, de se ime tvoje svety, tar prou prediguje, Tvoje Krajlestvu k! nam pridi, Volja tvoja se izidi. De kakor sveti Angeli, Taku vsi ludje na Zeinli, po tvoji voli živejo, Verni, Brumni, ostanejo. Kruh vsakdajni daj nam danas, Ti Bug zvestu skarbiš za nas. Daj nam verno Gosposčino, Tudi zvesto soscsčino. Z' bessedo, z' djanjem, z' misaljo, djali smo čez tvojo voljo, Vse grehe Bug odpusti nam, Kakor mi našim dolžnikom (10 . . 11 — 18). Knjiga Slov. 2 Mesu, svejt, vrag, zli skušnauci, Hudi tar dereči vulcji, Ti vsi čez nas nuč dan reže, Daj niuč, de od nas odbeže (19). De kadar nam bo od sod jit, od Tela se Duši ločit: Stuj nam Bug na strani tedaj, perpelaj nas v' tvoj sveti Raj (20 . . 21 — 26). Amen recimo vže serčnu, Vsaj smo vslišani risničnu, Poterdi nas Bug v' ti veri K' večnim lebnu nas vse zberi (27)". — Manje pomembe pisatelji so tedaj bili: 1) Janez Tulsčak (Hans Tulschak — Tolschack, vulgo Seherer, Spottname), Slovencem predikant v Ljubljani, vže nekako od 1. 1559 do 1569, dokaj svojeglaven, časih jako marljiv, v pokoj dejan 1. 158*>, umrl okoli 1. 1594. Knjiga njegova slovenska: Kersčanske leipe molitve za vse potreibe inu stanuve itd. ponprei v' Bukovskim inu Nemškim jeziki skuzi Janša Habermanna pisane, zdai pak tudi pervič v' Slovenščino stolmačene (skuzi Tu Is čaka). V' Lublani skuzi J. Mandelca 1579. 12°. 24 str. 131 L. 2) Luke ž Kline, sicer neznan, le v knjigi „Ta celi Catehismus, eni Psalmi . . Pejsni . . v' Bitembergi 1584" str. 92. imenovan: Cantio illa, De coelo venerat exercitus Angelorum. Ena druga Božična Pejssen, od Lukeža Klinca tolmačena: Od nebes prido Angeli Tem Pastirjem so pravili, De enu Ditece mladu, Ležy v' enih Jaslih tešku. Noter v' Mesti Davidovim, Betlehein imenovanim, Kakor je prerokoval nam, Miha, ta sveti Prerok sam. Dejte je Jezus ta Gospud, pravi vsegamogoči Bug, Vsiga Svita Odrešenik, v' Nebu ta pravi pomočnik. Tiga se vesselite vy, De se je Bug spravil z' vami, v' tu vaše messu inu kry, se Stvarnik vseh stvari v'družy. Kaj vam more djat Smert ter Greh, kadar je sam Bug per vas vseh , Naj se serdi Pakal, Hudič, Božji Syn je vaš tovariš. On vas gvišnu nezapusty, Če se hočte najn zanesti, Nadluge bote imeli, Te žnym laliku preterpeli. Zatu kir ste v' žlahti njega, veden zahvalite Boga, njemu samimu dajte čast, zakaj on ima vso oblast. 3) Janez Schvveiger, rojen blezo iz Kočevja, evang. predikant v Črnomlju, potem 1. 1569 v Ljubljani, kjer umrl 25. febr. 1585. — Njegovi ste dve pesni v prej omenjeni knjigi „rJ'a celi Catehismus" itd. 1. 1584 in to str. 258 — 265: a) Ena lepa Duhovna Peissen, katera na kratkim v' sebi deržy vse štuke Karsčauske vere, ua katere slejdni Karsčenik more vesselu vmreti inu izveličan biti, zložena skuzi Joan-nesa Schuuejgerja, inu se more pejti, kakor je letu zdolaj notiranu, ali kakor: Oča, Syn, Duh. Nebeški Kraji etc. ozgoraj na 32. platu: Hvala Bogu, moj čas je tu, De se imam ločiti :/:Stiga Svita gori v' Nebu, Tam vseh nadlug prost biti. Zatu jest hočem pred Smertjo Sturit duhouno šafft mojo v' Božjim imeni, Amen itd. itd. h) Boži čna Peissen iz evangelia s. Lukeža na 2. Cap. Johannes Schvvej-gerus. V tej viži kakor ozgoraj: Hvalimo my danas Boga etc. str. 95-98: Ta Rimski Cesar Augustus, ta je sam zapovedal:/: De bi se šacal ta Svejt vus, ni-koger nej pregledal, Vse Jude ocl svojga doma, Bodi si lih čigar stana, je moral šacan biti. K' letej pervi šacengi, inu veliki Ceringi, je moral vsaki pryti. Tedaj ta Jožef z' Mario, od Davidove Hiše:/: Svojo Ženo zaročeno, kakor nam Lukež piše: Vlejkel je gori v' Betlehem, pustil se je z' drugim Ludjem, po tej Rimski postavi, Šacan ter pokoren bil, tedaj se je bil dopolnil, Marijn čas ta pravi (2 . . 3—10): O Jezus ti vsmileni, kir si en človik rojen:/: Te prossio vsi zvoleni, katerim si oznanjen, Odpri njm vrata nih serca, de per nih tvoja besseda, bo veden prebivala, z' prydom jo poslušali, u' večnim Lebnu te gledali, rekli vsa čast nu hvala. Amen! 4. Felicijan Truber, Primoža Truberja mlajši sin. Starejši bil mu je tudi Primož, rojen okoli 1550 v Rotenburgu (Rotenburgensis); čislal se je deloma za Kranjca, kajti dala se mu je bila vstanova za Kranjce (stipendium Tiffernum); bil je naposled pastor v Kilchbergu blizo Tubinge, kjer je umrl 20. avg. 1. 1591. Mlajši sin Felicijan bil je rojen krog 1. 1553 v Kemptenu (Campidonensi s), učil se v Tubingi 1. 1570, prišel na Kranjsko 1. 1580, postal tukaj pastor nemškim in slovenskim Lutrovcem, pregnan 1. 1598 iz mesta je potikal se po gradeh na Slovenskem, na zadnje bil pastor v Grunthalu 1. 1600. — Znal je prav malo slovenski. Pisal je nekterim slovenskim knjigam nemške predgovore. Oskrbel je vendar on, da je na svetlo prišla a) Hišna Po s ti 11 a I). Martina Lutheria, čez te nedelske inv teh imeuitiših praznikou Evangelie skuzi cejlu Lejtu, z' vsem flissoni tolmačeua, skuzi Primoža Truberia Krainca Rainciga. Druckana v' Tibiugi. Anno 1595. — Za nemškim predgovorom je podpisan M.(agister) Foelicianus Truber. — Slovenski se pričenja z naslovom: „Vsem brumnim inu Bogaboječim Karsčenikom Kraincom inu Slovencom, voščim inu prossim jest od Buga, Gnado, Myr inu pravu spoznainje te Risnice, skuzi Jezusa Chri-stusa ... — Lubi Priatili inu Bratje v' Christusu Jezusu. Vam je vse dobru veideče, kaku je Bug ta Nebeški Oča, iz velike neizrečene gnade inu milosti, tudi nas Kraince inu Slovence, raven inu poleg druzih folkou, htej veliki gnadi pustil priti, de my tudi to cejlo Sveto Biblio, ali vse Svetu Pismu, vnašim pravim Slovenskim inu materinim jeziku imamo inu beremo, za katero veliko gnado inu dobruto bi my spodobnu Boga imejli častyti inu zahvaliti" .... Na to pripoveduje, da je pričujočo Luterievo Postillo poslovenil oča Primož Truber, in da je podpisani takovo Postillo z Gospudom Felicianom pregledal inu revidiral ... in sklepa: „Pissanu per Sanct Kocjanu raven Turjaka, na ta dan teh dvejuh bratou S. Primoša inu Foeliciana V' tem lejtu po Christusevim Roystvu 1595. Vaš Brat inu Priatel v' Christusu Andrei Savinic Cerkouni služabnik tamistu". — b) Karszanske lepe molitve . . . iz Bukovskiga inu Nemškigajezika v' naš Slovenski tolmačene . . skuzi Jurja Dalmatina. Witebergae 1584. — II. von Felicjan Truber. V Tibingi skuzi Georga Gruppenbacha 1595. 12°. 337. - 5. Juri Juričič (Jur, Jurj, Gjuro, Jurai, Juraj — Georg Jurischitsch, Jureschitscb, po Valvazorju Jereschitz, glasoviti Juri Kobila, Merhen o. Stuetten Jorg), duhovnik s Kranjskega, bil 1. 1562 v Tibingi, pomagal tu in v Urahu pri prestavljanji, natiskovanji in popravljanji slovenskih in hrvaško-srbskili bukev, bil predikant v Kamniku in v Ljubljani itd. — a) P o s t i 11 a . . . od Joan. Spangenberga . . inu v praui Slovenski Jezik prepisana (skozi Sebastjana Krella). Drukano Vliublani skozi Joannesa Mandelca. 1578. 4°. I. D. 136. — II. D. 214. L. Poslovenil J. Juričič 1. 1570. — V besedi zua se velik razloček med zimskim in poletenskim razdelkom. b) Ene duhoune Pejsni. V Tubingi 1563. 8. Osmerim pesmam podpis je G. J. (Georg Juritschitsch). c) Drugi djal Novoga Teštamenta . . v Hrvacki jezik po Antonu Dalmatinu i Stipanu Istrianu spomosču drugih bratov . . stlmačen. Vtibungi 1563. 4°. Štampan v Glagolici. Po hrvaškem predgovoru je poleg vže omenjenih podpisan tudi Jurai Juričič. 6. Anton Dalmatin (Antonius ab Alexandro Dalmata, Ante Alekšandrovič), iz Dalmacije, svečenik, prišel iz Ljubljane na Nemško 1. 1561 v Tibingo, Urah, kjer je po dani osnovi vredoval tiskarno s cirilskimi črkami, ter pisaril in prelagal knjige za Jugo- slovane t. j. Hrvate in Srbe z naslednjikoin jako marljivo do 1. 156G, kedar se je z njim umaknil v Rezno (Ratisbona, Regensburg). 7. Stipan Konsul Istrian (Consul Istrianin) iz Bolzeta (Buzet, Pinguente) v Istriji, svečenik, na Nemškem školuik i predikant, soznani in sklene se s Truberjem, pride 1. 1560 v Nurnberg, kjer preskrbi po danem naročilu tiskarno s glagolskimi črkami, ter marljivo pisari in prelaga s prednjikom knjige za Jugoslovane do 1. 1566. Tema pomočniki in dtužniki so bili na pr.: Leonard Merčerič (Mercheritsch, Merchericb, Illyricus) iz Dalmacije, prišel z dolenje Kranjske v Tibingo 1. 1563, bil nekaj časa Kiselov knjižničar ali vzgojevatelj, preložil blezo preroka Isaija, umrl okoli 1. 1600. — Matej Po p o vi č (Mathes Popovvicb, Matthaeus Popovichy) iz Srbije in Janez Matej Maleševac (Ilans Mathes Maleschevaz) iz Bosne, ktera je pripeljal bil Truber seboj 1. 1561 na Nemško, pa so jima brzo — čez 20 tednov — dali slovo. Posebno znamenita v »Knjigi Slovenski XVI. veka" sta Anton 'Dalmatin in Stepan Istrijan, ker sta delovala skoro popolnoma dasi časih tudi v bridki vzajemnosti s Truberjem. Knjige, ki jih je spisoval ali prelagal Luter za Nemce, Truber z drugi za Slovence, prestavljala sta ona največ po njegovih navodili „ljudera Slovenskega jazi k a", Hrvatom in Srbom (den Crobaten u. Syrfen), sedaj iz jezika Diačkoga (latinskega), sedaj iz Nemškoga i Krainskoga (aus der Windischen Sprach), va ili na jazik hrvacki i srbski (harvacki, in die Crobatische u. Syruische — Syrfische Sprach), s slovi ili slovtni glagolskimi (hrvatskimi) i ciruličkimi (Cirulskimi, Cirulico), sedaj tudi iz Laškoga in v Latinici. Knjigam njunim je spisoval Primož Truber nemške predgovore in priporočila. V nekterih so skupaj natisnjeni vsi trije, na pr. pod nemškimi: Primus Truber Creiner (Chrainer), Antonius Dalmata, Stephanus Consul Histrianus; pod slovanskimi bodisi v Cirilici bodisi v Glagolici pa: Primuž Truber Kranac (Cranaz) Anton Dalmatin, Stipan Konsul Istrian. Tudi njihove slike se nahajajo sim ter tje po bukvah in posebej. Knjige, ki sta jih zložila s pomočjo nekterih bratov, v Glagolici in Cirilici, nekaj tudi v Latinici so na pr.: Azbukvar (Probzettel von Glagolischer Abschrift, Nurnberg 1560, von Cyrulischer, Urach 1561). Abecedarium i Katehismus (in der Croat. Spr. Tubingae 1561, in der Syruischen Urach 1561). Katehismus . . . skratkim istomačenem . . kroži Stipana Istrianina, s pismeni glagolskimi . . i Katehismus kroz Antona Dalmatina i Sti-pana Istriana, s cirilskimi, oboje Utubingi 1. 1561. — Naslednje stvari so tiskane le v Tibingi: Edni kratki razumni nauči najpotrebnei i prudnei . . . Artikuli ili deli prave stare krstianske vere . . 1562. Predike od tuče (Dr. Matth. Aulber) samo glagoliški 1562. Prvi del Novoga Testamenta . . glagol. 1562 . . cirilsk. 1563. Drugi djal Novoga Testamenta . . 1563. Postila . . . hrvatskimi . . 1562, ciruličkimi slovi štampana 1563. Beneficium Christi glag. . . 1563. Red crkveni . . 1564. Spovid i spoznanie pravja krstianske vire . . 1564. Bramba Augustanske Spovedi . . 1564. Trattato vtilissimo del beneficio di Giesu Christo crocifisso, uerso i Christiani. In Tubinga. 1565 . . . Adesso nuovamente restampata, reuista & corretta per Antonio Dalmatino, & Stephano Istriano .. . Za glagoliškim prevodom je v latinici tudi v Tibingi 1565 z naslovom: Govorenye vele prudno od dobrotsincnya ili dobrote propetoga Isukrsta ka Krstianom . . naiprvo iz svetoga pisma slozil Talianskim yazikom. Potle paki yesu iz Talianskoga u Hrvaczki verno istlinatsene i obrachene, po Antonu Dalmatinu i Sztipanu Istrianu. V zgled, kakova je beseda, bodi nekoliko na pr. iz »Katehismusa" Stipana Istrianina 1. 1561, iz predgovora, kjer govori po Truberjevo: „Predraga bratja Visukrstu 1 Mi vas prosimo da ovo naše prvo delo, tumačenie i štampanie od nas sada za dobro vazmite. — I ako je uuem ko pomankanie, utlmacenu, u besidah ili uslovjah, vortografii, to isto nam skoro daite upravi ljubavi na znanie. Hosčemo te iste za naprvo u drugih popraviti. Začto za ovimi knižicaini (ako bode Bog hotil) hoščemo Novi Testament zgla-golskimi, i Cirulskimi slovmi štampati. Utim toga verno molite Boga za nas. Stipan Istrianin i drugi ostali vaši sluge". — Iz I. dela Nov. Test. 1. 1562 na pr.: »Dobri krstiani, vazmite ovi prvi del Novoga Testamenta sada od Boga skrozi nas za dobro. Ovi drugi del, i pri nem dvoje druge dobre knige, koje esu Cirulicu stampane, iz kih hosčete sve potribne Artikule Krstianske vere naučiti, i jednu postilu, to jest, jedno kratko tlmačene svrhu sva nedlska i prazniska Evangelia hosčete ošče skore imjati i te iste troje knige skupa zajedno pristoje. Kakono od toga uvdja va ovim Predgovorim, za ovim pak Nimškim hosčemo vešče govoriti. Vatom prosite Boga za nas. Vaši služabniki: Anton Dalmatin. Stipan Istrian". — »Artikuli ili deli prave stare krstianske vere is svetoga Pisma redom postavleni na kratko razumno složeni i stumačeni: Koi esu takaiše tako va 1530 godišču našemu nai milostivomu gospodinu Cesaru Karolu Petoga imena, bogoljubna spomenutja. I potle va 1552 godišču, konciliju ili zborišču va Trentu, od ednih velikih Hrcegov i voidov, varoši, gradov, i prodikači očito izročeni i dani. Sada vnovja is Latinskoga, Nemškoga i Krainskoga jazika na Hrvacki verno stlmačeni. Po Antonu Dalmatinu i Stipanu Istrianu". Katehismus 1. 1561 v Tubingi a) cirilski (Mit ausslegung in der Syruischen Sprach) in b) glagolski (in der Crobatischen Sprach) ima spredej nemški čestitki do tedanjega kralja češkega Maksimilijana itd., spisal Primus Truber Chrainer, in v obeh se na koncu nahaja . . jedna lipa predika od kriposti i ploda prave Karstianske vere (Primi Truberi Sermo Cirulice . . . Croatice redditus). Iz cirilskega predgovora kte-remu so podpisani »Umiljeni Sluge Vaši: Primus Kranac, Anton Dalmatin. Stipan Istrian, služi naj v zgled: „Onim koi ove knižice štati budo. — Predragi i dobri krstiani, neka da znale, da ove knižice, sada od nas vnovi iz mnozih jazik u hrvacki tumačene, jesu jedne stare knižice, od samih apustolov i prvih krstian tako skupa i kratko postavlene, koirn jesu ovo grčko ime dali, Katehismus, to je, opomenutje, razumei, svih potribnih artikulov, ili členi krstianske vere. Zašto u nih imate sve štogodire cela Biblia sve sveto pismo od Boga govori i uči, od stana ili jestja va svetoi Troici, što je volja Božja, što je Bogu ugodno i što mu ni ugodno, kako imamo moliti i zazivati Boga. Od koga je sveti krst, pričesčenje ili sveta večera, prodikovane narejeno i postavljeno, što nam prude, kako se imaju diliti ili zručiti i prijeti, kratkim načinom zajedno zauhisčeno tere zapis-sano itd." — Deset Zapovedi: „Ja jesam Gospodin Bog tvoi, koi te izvedoh iz Je-jupcke zemle, iz hiže rabotne itd. — Ne vazmi imena Gospodina Boga tvoga v taščinu.. Spomeni se na Sobotni dan, da ga posvetiš . . Poštuj otca tvoga i mater tvoju da dugo živiti budeš na zemli, ku hošče tebi tvoj Gospod Bog dati . . Ne ubijaj. Ne čini pre-ljubodeistva. Ne kradi. Ne reci kriva svidočestva suprot iskrnemu tvomu. Ne poželej hižu iskrnega tvoga. Ne pohoti ženu bližnega tvoga" . . — Pripovidane sverhu ovih Isukarstovih riči: O ženo velika je vera tvoja . . . Ova rič ili beseda, vera, moji predragi krstiani, nikada (nekadaj) se razumi za sve to čim se Bogu služi ili pravo ili krivo, budi Bogu ugodno ili ne. Zato se govori ta Karstianska vera, Poganska vera, i vsaka druga kriva vera. — I ta vera se nikada vazimle za jednu vsaku rič, koju mi stanovito za istinu poznamo i razumimo da je, kako svi držimo i verujemo, da je jedan Bog, ki je stvoril zemlju i nebo, i da se ima ueinu služiti. — Potom toga se nikada prijimle ova i razumi se beseda vera, kada jedan drugomu ča obeča, da se to ima obdržati. Takova vera se more imenovati jcdna človičeska ili targovska vira itd. itd." Nekaj doslej naštetih knjig bilo je natisnjenih tudi s pismeni ali črkami latinskimi. Poslednje znano delo omenjenih dveh pisateljev je v Latinici: Parvi del posztile evau- geliov — po Ivanu Brencziu — u Harvacki yazik iz Latinskoga — po Antonu Dalmatinu i Sztipanu Istrianinu. — U Ratisponi poli Ivana Burgara 1568. 4°. — 8. Peter Pavel Vergerij (Vergerius) rojen v Kopru 1.1498, učil se na Laškem, potem na Nemškem, bil poročnik tu in tam v državnih in cerkvenih poslih, naposled škof Modruški in Koperski 1. 1536—49, postal protestant, odstavljen 1. 1549, gre v Wittenberg, priljubi se Krištofu vojvodu Virtemberškemu, tako tudi baronu H. Ungnadu, ktera sta po njem upala vspešno razširjevati novoverstvo po Istri in med Italijane. Vergerij se soznani s Truberjem, začne delovati, pisari na vse strani, vzlasti posvetnim veljakom, potuje po Češkem, Poljskem, Kranjskem, Koroškem, pobira novcev v natiskovanje jugoslovanskih knjig, a — pokaže se skoro, da hoče le on na čelu "biti, imeti slavo, drugi pa naj delajo in se trudijo, in — spre se s Truberjem 1. 1557. P.P. Vergerij v svojih dopisih mnogo pripoveduje o svojem književnem delovanji, o bibliji slovanski itd., vendar se med prelagatelji ali prevoditelji sam nikjer ne imenuje. Njegova je pač „Ena Molitou tih Kersčenikou, kir so sa volo te praue Vere Viesusa Cristusa pregnani" v besedi laški: Orazione de perseguitati e forusciti per lo Evan-gelio e per Giesu Cristo", a. 1555 — da si je vprav po slovenskem ali kranjskem predgovoru Truberjevem podpisan. Tako se nahaja njegov podpis tudi v „Ta Euangeli Svetiga Mateuža 1555": vaši služabniki inu bratie V. T. = Vergerius.Truber; v „Catechismus 1. 1555: Ty vaši Služabniki inu Bratie N. V. T." — Kolikor toliko je torej sodeloval pri omenjenih knjigah. S Truberjem sta se kasneje spravila tako, da mu je o smrti njegovi bil na strani tolažnik — 4. okt. 1565 v Tubingi, kjer je bil na stroške vojvoda Krištofa slovesno pokopan. 9. Hanss Mannel (Hannes Manlius, Mandelc), purgar inv puhdrukar (civis et typograplius) v Ljubljani, roj. ako ne na Kranjskem, vsaj na Primorskem. Kedar je po smrti barona Ungnada in vojvoda Virtemberškega tiskarjenje protestanških knjig slovanskih na Nemškem propadalo, pridobi si Ilans Mannel v Ljubljani dotično pravico in vstanovi tiskarno, kjer je 1. 1575 „drukana" bila prva knjiga slovenska „Jesus Sirach v Lublani skuzi J o an ne s a Man del ca", kteri je za nemškim predgovorom tiskan: „Laybacb. Hanss Mannel, Burger und Buchdrucker daselbst". Bil je nekoliko i sam pisatelj. Tiskale so se pri njem listine in knjige latinske, nemške in slovenske. Mej temi so razun vže imenovane: „Passion 1. 1576, Postilla 1578, Biblie .. perui deil 1. 1578, Kersčanske leipe molitve 1579, Ta celi Catechismus . . 1579, Salomonove pripuvisti 1580 itd." — L. 1582 umaknil se je iz dežele na Ogersko, kjer sta mu bila podpornika grof Batthiany in grof Erdody, da je tiskaril na pr. v Kiseku (1584), v Eberovem in v Varaždinu (1587—1590), v Seču (Schiitz 1. 1593), ter je na Ogerskem menda tudi zamrl. Nam Slovencem jako znamenita je vže zarad tedanje vzajemnosti knjižica: Kronika vezda (sada) znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom po D. Antolu Pope Vramcze Kanouniku Zagrebechkom. Psal. 118. Domine gressus meos dirige. Stampane v Lublane po Iuane Manline, leto 1578. L. 65. — Po latinskem predgovoru, v katerem delce svoje (Illyrica lingua) poklanja „Reverendis . . . Statibus ac Ordinibus Regni Sclauoniae . . Dominis patronis . . Deditiss: seruitor ac sacellanus, podpisan je: Anthon: Vramecz D. Philosophiae (1. 1567 str. 63: Ouo vreme ia iezem v Rime Doctorem poztal) E. Z. Canonicus ac Parochus in Rain etc. — Črke so mu: z — z; ž = s; s ~ z, sz, ss; š = s, fs, ss; c = cz; č = ch; šč = sch. — „Perva doba ovoga szvieta dersij do Potopa vodenoga, druga od pouodnoga potopa do Abrahama, tretia do Dauida Kralia i Proroka, chetorta do voze Babilonzke, peta od voze ietia ali presesztia Babilonzkoga do naroda gozpod: Jesusa Christusa, sezta . . po- chineze od porogenia Kristuseua zvelichitela i Mefsiasa pralloga, i dersij i bude do zkonzania ouoga szveta . . Vzakomv ki bvde oue knige ehtel . . . akobi kai tiassel kaibi bilo nezlosno pizano ali vgresseno, nepzuite prožim V. M. nego zuoim razumom pobolsai i popraui, ar nie tako muder ehlouek, kakobi nehotochi neugressil, i Dazte zdraui. — I. Na zacbetke z nistara ztuori Bogh Nebo, Zemlu, morie i vsza vunih ka iezu. Adam i Eua nai perua Chloueka bezta ztuoriena. Adam rodi Kaina i Abela. Abel bese ouchi paztir nai perui, A Kain tesak . . . VI. 33. Kristus Muku ie szterpel v Ierusaleme pod Poncziusem Pilatusem, razpet, vmerl gore ie treti den ziuertuih ztal i po cheterdezeti dnij, gore ie na Nebeza zasztopil, onde zedi Bogu oczu na deznisze. — 373. Huni ali Vogri iz Szitie ouo vreme naiperule iezu v Panoniu . . v Panonie iezu ztali na iednom dele Zlouenij a v drugom Nemczi . . 429. Szueti Hieronim Doctor zlouen, ouo vreme vmre v Betleheme . . vnoge knige diachkim iezikom popiza, i Glagolzku knigu i Pizmo on naide i zpraui . . 744. Huni ali Vogri velika vnosina drugocb v Pannoniu ali Zlouenzku zemlu iezu dosli . . . 928. Heneti kize Zloueni imenuiu pobieni iezu ougist>i*ns (Remuš, Jerolim Megiser) je peti poglaviti pisatelj o slovenščini, kteri sklepa XVI. stoletja dobo z ono XVII. veka. Doma blezo iz Stuttgarta, r. krog 1. 1550, se je v Tibingi učil 1. 1571 —77, bil v plemeniti rodbini blizo Ljubljane domači učitelj 1. 1582, 1. 1584—88 na Štajerskem, 1. 1590—91 v Gradcu, 1. 1592 ravnatelj deželne evangeliške šole v Celovcu do 1598, nato učitelj svetovne zgodovine v Lipsku, ter je potujoč po Avstrijskem v Lincu umrl 1. 1616. Bil je cesarski in avstrijskih nadvojvodov povestničar ali historiographus (djanja pissar) in vsled svoje službe opisoval je tudi slovenščino. Prva knjiga njegova je: a) Dictionarium qvatvorlingvarum, videlicet, Germanicae, Latinae, II1 vri ca e (quae vulgo Sclavonica appellatur) et Ita-licae sive Hetruscae. Auctore Hieronymo Megisero. Graecii Styriae. Anno 1592.8°. Knjigo poklanja v distihih latinskih Maximiliano . . Archidvci Avstriae, Dvci . . Styriae, Carinthiae, Carnioliae . . — Nato ste dve čestitki pisatelju, kteri razun grškega, latinskega, laškega, nemškega: „Illuricam satagis superaddere: primus — Interpretando hanc exteris." — To je prvi slovar, v kterem se pod nadpisom „Windisch" kaže slovenščina, vzlasti koroška, posebej kranjska, in tu in tam hrovaška (Cr.). Nekoliko cvetja bodi na razbor iz te znamenite knjige: 2>eld)er au§ fonberlidjem @tyfer gegen bem (šatfjotifdjen 9Wnt. ©lauben tmb ju me^rer bežfelben g?ortpf!an£ung, tfjme etnntal giin&ttd) furgefe^t fjat, ba§ Sjercitium ber SlugSpurgifdjen ©onfeffton ober (tt>ie ntanž nemtet) ber Cutljerifdjen SRctigion, au§ gebadjten fetnen Srbtanben (barinnen fo!d)e§ nuitmefjr bber bie 50 Sar bnber ®et)fer gerbhtanbo, @r|f). ©arolo tmb fjernadjer iuar getrieben worben, tmb an bielen orten baft Sugenommen f)atte) gan| tmb gar abjufcfjaffen bnb auljurotten: ttrie aud) aUe gemelbter Sonfeffion berttmnbte tmb jugetljane fiirdjen tmb (Sluten, feinež megel langer in bemfetben ju gebulben. 9Snb tnere jtoar audj bon biefer Steformation nidf)t menig ju fdjrcibeit, bemnad) burtf) btefelbtge in ben bremen Sanben baft groffe S5eranberung, fo mol bel} fyof)e§ al§ itt= brigeit @tanbe§ ^erfoneit toerurfad^t morben: toeil ici) aber gteidjfaHš fjterbon, tuie bon bem borfyergefyenben, me^rerž S3eric§t§ bebiirfftig, ntuj3 id)§ auff ba§ mal gteicf> aitd) barbet) betoenben laffen. l;at aber bnber beffen and) ber Xitrcf nicf)t gefetjert, fonbern beit ©ranjen biefer Caitben t)efftig jugefe^t etc. etc." — Pisal je H. Megiser baje celo turško slovnico in več raznih stvari. V životopisih cesarskih nekako poslednja vrstica mu je bila: „Miti Mente Memov Minimi Maneas Megiseri (v. Elze)". * + 3* Da je »Knjiga Slovenska" v XVI. veku imela tak vspčh, hvala zato gre deloma njenim podpornikom in pokroviteljem njenih pisateljev. To so bili najprej domači t. j. deželni stanovi ali odborniki Kranjske, Štajarske in Koroške, mnogi plemenitniki in grajščaki po teh deželah, pa po Istri in Hrovaški; to so bili na pr. , gospodje, kterim so hvaležni pisatelji poklanjali svoje knjige sami in kteri se v predgovorih največ nemških častno imenujejo p. kralj še tedaj, poslej cesar Maksimilijan II., Georg Kisel Edler zum Kaltenbrun vnd Gonouitz, Ahaz Graff vnd Freyherr vom Thurn vnd zum Creuz, Johann Friedrich vnd Johann Wilhelm Herzoge zu Sachsen, Christoph Freyherr v. Auersperg, Jobst von Gallenberg, Peter Graf von Eberau itd. Med vnanjimi vladarji in veljaki na prvem mestu je pač a) Krištof vojvoda Virtem-beriki. Rodil se je 1. 1515, umrl je 1. 1568. Čudovito je, kar je ta vladar žrtvoval Truberju in drugim knjižnikom jugoslovanskim. Pravijo, da izvira to od tod, ker je Wiirtemberg dežela bila nekaj časa pod Avstrijo. Krištof sam bil je 1. 1520 pripeljan v Wiener Neustadt ter tukaj izrejevan. Odgojevatelj bil mu je a) Magister Michael Tiffernus. Ta pa je bil rojen nekje na Kranjskem krog 1. 1488, uplenjen po Turcih, otčt po tržanu v Laškem (Ttiffer), postal učitelj modroslovja na Dunaju, rešil vojvodu 1. 1529 celo življenje; 1. 1532 moral bi bil ž njim v Mantvo, toda na Slovenskem jo pobegneta ter srečno uideta na Virtemberško, kjer postane Michael Tifternus vojvodov kancelar, sovčtnik, potem profesor, ki umrši 1. 1555 zapusti vse svoje knjige in novce vojvodu, kteri napravi na vseučilišču v Tubingi štiri vstanove za ubožne dijake (stipendium Tiffernum). — Nekako vrstnik Mihaelu jebil/9^MathiasGarbitiusIllyricus (Garbic, Gerbic iz Istre), kteri je prišel na vseučilišče v Wittemberg 1. 1534, priljubil se M. Lutru, da ga je vabil k svoji mizi, bil učenec Melanchthonov, izvrsten v grščini tako, da je postal 1.1537 v pedagogiji, 1. 1541 pa na univerzi v Tibingi profesor, kjer je bil v modroslovnem oddelku trikrat dekan itd. Umrl je 2. maja 1. 1559. — Ta dva Slovenca imela sta, pravijo, toliko vpliva pri vojvodu Virtemberškem, da so njegove dobrote vživali na pr. Truber, Vergerij, Dalmatin, Konsul, celo Ungnad itd., in da je tudi naslednik njegov vojvoda Ludovik podpiral Truberja, nja sinova, Kranjce, kterim je delil omenjene vstanove (v. Elze). Na drugem mestu je slovenski književnosti in pisateljem jugoslovanskim v tej dobi podpornik in pokrovitelj b) Hans baron Un»'iiad (Freyherr von Ungnad, Vngnad, Vn-gnaden), doma v Žineku v Junski dolini na Koroškem (Sonnegg—gckh im Jaunthal), r. 1. 1493, mladič živel na dvoru cesarja Maksimilijana I., bil pozneje deželni glavar Štajarski, potem vojniški poveljnik petero dolenje-avstrijskih dežel, slovenske in hrovaške, bojeval se s Turki časih srečno, časih nesrečno, postal protestant, umaknil se iz Avstrije 1. 1559 na Virtemberško, kjer mu je deželni vojvoda Krištof v Urahu prepustil prazno menišijo, in v njej si je napravil svoj dvor, tiskarno, podpiral knjige jugoslovanske z lastnimi prihodki, koledval za nje drugod, ter storil na pr., da je od 1. 1561—1564 tiskanih bilo do 25000 zvezkov. Oženjen je bil dvakrat; prva žena bila mu je grofinja Thurn, druga grofinja Barby. L. 1564 poda se k sestri svoji na Češko, a tu umre 27. dec. v Vintericu, še na smrtni postelji ves goreč za slovansko tiskarno, češ, to je moj zaklad. Pokopan pa je v Tibingi, kjer se hranijo njegove listine z računi vred. Vzrok temu, da se je baron H. Ungnad tako vnel za omenjeno delovanje, povedan nam je v neki pisani sodbi o knjigah Stipana Konsula, o besedi njegovi, kjer je v tedanji nemščini čitati: „SDiefet6 (feitt berfion) ift erfe^en bunb befunbett, baž bie burdj gannk ©almatien nacfj bem abrianifdjen meer, bergleidjen burtf) Srobateit, SEoffner, Sirffet) toitrtb berfelbeitort ptff cutf Sonftantinopel »erftanbig rntnb gemtgfam fet). @o mag aucf) biefe crobatifdjc Derfioit tueiter in bte jtrulija, ba§ ift Ijatb ober abreubirt griedjifd), beft leicfjter gepracfjt tucrbett. ®armit loirbet ttetljoffentttdj bie red)t rfjriftticf) religion bunb ba§ toare fjatlfam euangelt bitrcf) bie gannfc SEiircfljei) gefilrbert, Siircffjen tmnb gemuet ju djriftlicf)em glauben ernetuert, irem umeten getoert, bie armeit gefaitgnen djriften getroft Oitttb gefterd^t tmnb »unfer Ijailanbt Ef)riftu§ mit ber jeit in bie ^iircffjel) au§§geprait luerbeit. £)an ba§ toorbt gotteš f)at feiit macf|t in allem ba§ fid) erregt, mebt uunb tebet auf erbt, Ijitneln, toaffern tmnb ben ontrifteit taiHett ber erbt, wie ba§ bitrcfj utandjerlat) gefdjicffjt mtttb fd^rifft bejaigt mag merben, tmnot f)ieriniten juerjellen. 3Sunb meil ban ein folidj IjocEjmercf) jum anfaitg nit ff)Iaitte§ »ncoften« be§ brucftjž tmnb tmterljatt benen, fo ficE> biefer arbeit tmterfangen, pebarff, ift £)ientit ber armen d^riften burcf) gott oteiffigift pitt an atle bie fo ju bifem toerd) tiittb fjttlf erfudjt toerben, ba§ ft> biefelb ir fjitff nit maigern; ba§ toirbet inen ber l)err St)riftu§ fjie jeitlid) ounb bort emig peloljnen, aud) ftd^ in ber »rftenbt ruemen, ba§ ft) mit jolidjer irer Ijilff (štjriftum felbft ffjlaibt, gefpeift, gctreucf()t tmnb pefjerbergt fjaben (v. J. Kostrenčič S. 2)". Ta misel je navduševala H. Ungnada, da se je tako živo sklenil s Truberjem, češ, da se pridobijo dobri, pa ubožni Jugoslovani in morda tudi hudi Turci z mečem besede božje in sv. pisma, da je žrtvoval v ta namen svoje premoženje, ter pisaril drugim, na pr. kralju Maksimilijanu, raznim nemškim knezom (14. sept. 1561) in mestom (4. apr. 1563), naj podpirajo to koristno dejanje. In res, oglašali so se mu ter pošiljali vladarji (p. v. Hessen, Sachsen, Anhalt, Brandenburg, Preussen, Pommern itd.) sami in mesta (p. Nurnberg, Regensburg, Rottenburg, Ulm, Kaufbeuren, Lindau, Kempten, Memmingen, Augsburg, Reutlingen, Frankfurt, Strassburg) po svojih županih in odbornikih dokaj lepih vsot. Ta radodarnost je storila, da je bil tedanjim jugoslovanskim knjižnikom »furderer, patron vnd seckhelmaister" itd. — V Čbelici (I, 70) popeva ga v tem smislu dr. Jak. Zupan na pr.: Baron Ungnad Hans. Nemškuta rodila, Bliz' Nekra gostuje, Trnbara podpiral TurCfn se boji, Nikjer ni doma, Ungnade bogat, Um, vojska slovila Martina poštuje, Slovenec prebiral, Baronovo kri. Tibinstvu prav da. Kar dala tiskat'. Z obema tema gospodoma je vedno opraviti imel Kranjec Primož Triiber, kteri je tudi mnogo mnogo pisaril zdaj vladarjem nemškim, zdaj deželnim stanovom Kranjskim, zdaj književnim pomočnikom. Med njimi, ki so v pisanji in v raznem dejanji pospeševali »Knjigo Slovensko", so imenovati še na pr.: Mathes Khlombner Burger zu Laybach, Gregor Vlachouitsch Prediger zu Metling, Johannes Weyxler Vicari zu Costell, Georg Zwetschitseh (Jorg Zwetzitsch), M. Flacius Illyricus aus Albona, Fabian Kirchperger Kriegsecretari zu Laybach, Mathes Schivvschitz Vicari zu Mitterburg, Ambros vnd Sebastian Frolich Burger zu Wien itd. itd. — Dasi Pr. Truber med tedanjimi pisatelji ni bil naj učenejši, znal se je vendar obdržati celo do smrti v občnem spoštovanji. Umrl je v Derendingenu pri Tibingi, in v ondotni župnijski cerkvi imade spominek v latinščini (zložil prof. Martin Crusius): Vir tumulo hoc sanctus de Slava est gente sepultus Transtulit in patriam divina Volumina linguam, Primus, qui Christi praeco fidelis erat. Sparsit in eoas dogmata sancta plagas, Imbuit hic primus vera pietate Labacum Pauperibus pater, hospitibus quoque portus et aura; Expulsus Domini nomine multa tulit. Vita et canitie quam venerandus erat! Rotenburga habuit fidum Tuberana ministrum, Pulchre certavit, cursum ratione peregit, Campidoni docuit voce sonante Deum. Servavit bene, quam debuit usque fidem. Auracum capit hinc in Wurtembergide terra Magno ergo nune cum Paulo gerit ille coronam, Laufaque doetorem, post Derendinga din. Tempore quae nullo marceat, aetheream. t B. „Kakor kužna bolezn je Lutra kriva vera v šestnajstim stoletji tudi po Krajnskim in Štajarskim segala, se naj več gospode prijela, za gospodoj so mestlani in teržani, za njimi pa tudi preprosti ljudje po deželi potegnili, so sveto katolško včro zamečovali, veliko cerkev katoličanom posilim vzeli, altarje poderli, podobe svetnikov poterli in v Luterske tempelne premenili, alj si pa nove pozidali. Bila je velika zmešnjava po vsih krajih, pa tudi težava med ljudmi. Oče je imel drugo vero ko sin, sosed je soseda sovražil. Vse je bilo polno prepira; ljubiga mira ni bilo pri krivoveri in keršanska ljubezn je med kristjanami vmirala. — Kjer so ljudje spali, je prišel sovražnik in ljuljko krivevere med pšenico zdraviga nauka zasjal. Sila je bila velika, in potreba možev, koji bi zaspane ljudi izdramili iz njih pregrešnega spanja. Eden tih mož je bil slovit služavnik božji Tomaž Iv r e n, IX. Ljublanski škof, katera škofija je tisti, čas tud pet dehantij Celskega kroga na Štajarskim obsegla. Njega je dober Bog Slovencom dal, krivovero med njimi potrebiti, pravo katolško pa oživeti". Tako piše Slomšek v Drobt. 1. 1851, str. 111. „V 16. stoletju nahajamo le pisatelje nove vere, kakor Trubarja, Krela, Dalmatina, Jurečiča in mnogo drugih pomočnikov. Zdaj pa (v 17. veku) so se poprijeli spisovanja otroci zvesti katoliškej materi. Prikazen ta je koristna na dve strani. — Prvič razširjeval se je med ljudstvom pravi, ne napačni duh. Niso ga več odvračevali od vere očakov, ki so jo branili krvoločnemu Turčinu s svojo srčno krvijo. Prej se je luteranstvo med Slovenci hitro vkoreninjevalo in poganjalo; — malo da ni zadušilo popolnoma zlate pšenice katoliške vere. Pa zakaj so se ga tako poprijeli? Prijatelji njegovi podpirali so ga z besedo, s pismom in djanjem. Ta gorečnost pa je vzbudila takrat, moram reči, zaspano katoliško duhovstvo, da je krepko stopilo na noge, jelo pisati in podučevati zapeljano ljudstvo. Ni nesreče brez sreče. — Drugič so se bukve tudi ohranile. Protestantovske so zatirali, kar se je dalo, in ako ne bi bili nastopili katoliški pisatelji — kje bi bilo slovstvo? Gotovo bi še ne bili na tej stopinji, kakor smo sedanji čas! Akoprem so pisali neizrečeno slabo, naredili so vendar podlago poznejim, da so zboljševali in dalje zidali. Vzbudili so s svojimi napakami druge, kojim še ni bil popolnoma ptuj duh slovenski. Slednji so poprijeli pero, zboljševali, pilili, čistili . . . Kakor se razvidi, so vendar precej koristili tudi s svojimi slabimi spisi. Toraj bodimo jim tudi za to hvaležni". Tako kaže A. J. t. j. Anton Jeglič v Letopisu Matic. Slov. 1. 1869., str. 201, 202. Vek XVII. I. Prvi v tem stoletji je Tomaž Hren (Chron, Hren, Kren). — Rodil se je v Ljubljani 13. nov. 1560, učil se na Dunaju, hotel v Italijo, da se loti pravoznanstva, oboli doma, obljubi vstopiti v duhovski stan, ozdravi, gre v Gradec, postane mašnik v Sekovi, za Truberjem pridigar v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, kanonik, 1. 1597 škof, 1614 vladni predstojnik v notranji Avstriji, umre v Gornjem Gradu 10. febr. 1630. Kakor so protestantovstvo podpirali z besedo, s pismom in djanjem, tako je katoli-čanstvo braniti pričel tudi T. Hren najprej sam, potem škof s svojimi duhovniki, vzlasti s svečeniki tovarštva Jezusovega, poznej vladin namestnik s posebnimi vradniki, v živi besedi slovenski. — „Viši vajvoda Ferdinand je Tomaža postavil svojega deželskega zaupnika (komisarja) in mu dal oblast krivoverske besedune iz dežele počediti. V treh dneh so se morli iz dežele pobrati... V kratkim je nad 41000 duš pravi katolški cerkvi pridobil (Drobt. VI. str. 113)". — Kakor so se prej po vetru nagloma poprijemali lu-trovstva, tako so se sedaj opominjani vračali v katoliško cerkev, da ostanejo doma. V dokaz svojega spreobrnjenja pa so podpisovali gotove prisege nemške ali slovenske. 1. Nektere take slovenske prisege, ki gotovo niso bile sostavljene brez škofa Tomaža, so se nam ohranile. Tako se med rokopisi semeniškega arhiva v Ljubljani nahaja morebiti iz 1. 1600—1601 sledeči a) Izgled prisege za spreober-njence: „Jest I. persežem Gospodu Bogu sedaj letaku; de jest hočem timu svetlimu visoku rojenimu Firštu inu Gospodu Gospodu Ferdinandu hercogu Austriae etc. moimu milostivimu Gospodu inu deželskimu Firštu in uiegove firštove svetlusti erbam inu spored-nikom, služaben in pokoren biti; zuper nih firštlih svetlust, ali nih erbe, nič handlati, temuč uso nih škodo oznaniti, povedati, inu nih nuca inu prida kakor deleč znam inu morem, pomišlat inu naprej staviti. Pred usemi ričmi pak, obene krive zapelavske, lu-triške zmote ali vere, ampak te same edine, izveličanske, svete karšanske, jogerske, katolske, stare rimske vere se hočo diležen sturiti; zraven tiga tudi per obenim shodu ali ukupspravišču, u katerim bi se zuper to sveto katolsko, pravo, staro, rimsko cerkev inu vero handlalu, govorilu ali ravnalu, se nočem pustit najti, ampak teh istih se hočem popolnama ogibat. Kakor meni gvišnu Gospud Bug pomagaj inu usi nega lubi Svetniki. Amen". (Hicinger v Novic. 1858, str. 211.) — V Berilu za VIII. gimnaz. razred (Fr. Miklošič 1. 1865, str. 41. 42) čitati je fi) Prisega iz Štajera: „Vsakatera priča, katera eno pravu učeno resnico hoče storiti inu perseči, ima gori vzigniti tri perste, per tem pervim perstu, to je ta palc,ta zastopiti Bog Oča, per tem drugim perstu Bog Sin, per tem tretjem perstu Bog Sveti Duh; ta druga dva notri v roki ležeča persta pomenita, ta eden, kateri je ta četerti perst, to keršansko dušo, katera je skrita pod tem človejstvam ali životam; inu ta peti ali majheni perst pomeni tu telu koker je tu telu majhino šacati proti te žlahtni duši; pak per ti celi roki se zastopi en sam Bog inu stvarnik zemle inu nebes i. t. d." — 2. Vzel je škof Tomaž ljudem kiivoverske bukve ter jim dal prave katoliške v domači besedi z naslovom: „E v angel i a inu Lystvvi. Na vse Ne de le, inu jmenite Praznike, celiga lejta, po stari Karsčanski navadi rezdeleni. Vsem Catholiškim Cerkvam, stvprau v' Krajnski Deželi, k' dobrimu, z'novič iz Bukovskiga na Slovenski jezik zvestu preloženi. Z' perpvsčeniem tiga v' Bugu visoku vrejdniga Vivuda inu Gospuda, Gospuda Thomaža, Devetiga Lublanskiga Škoffa etc. na svitlobo dani. 1612. 12°. L. 136 -+- 43. V' Cefsarja nebeskiga, Krajla krajleu, Iezusa Izveličarja našiga: Iuu njega svete izvolene Matere divice Mariae etc. Imeni. Terret Labor! Aspice Praemium. Thomas Nonus Episcopvs Labacen. Archidvcalis Consiliarius et Reformator. Primeri: a) Na pervo nedelo v' adventu. S. Pavla Apost. Lyst na Rim. v' 13. Postavi (1. 3): Lvbeznivi Bratje: Vy včjste, ura je tukaj, de se my od sna obudimo. Zakaj naše izveličajne je zdaj bliže, kakor tedaj, kir smo verovali. Nuč je minila, dan pak se je perbližal. Zatu verzimo od sebe della te tem me, inu oblecimo orožje te lučy. Hodimo poštenu kakor po dnevi: nikar v' požrešnosti, inu pyanosti, nikar v' postelab, inu v' nečistosti, nikar v' zuperstvab, inu v' kujajnu: temuč oblejcite Gospuda Iezusa C h r i s t u s a. b) Pa s si on. Tu je: Našiga Gospvda vsmileniga Iezusa Christusa terplejna za-pissovajne: po vseh štirjih Evangelistih (1. 49—75). Kadar se je perbližoval praznik teh oppressnih kruhou, kateri je imenovan Velika-nuč, je Iezus k' svoim Iogrom rekal: Vy veste, de bo čez dva dny Velikanuč, inu syn tiga človeka bo izdan, de bo križan. Tedaj so se vkup zbrali Farjeu spredniki, inu Pissarji, inu ludni Stariši, na dvor tiga Vihšiga Farja, kateri je bil imenovan Kajphas: inu so svit deržali, kaku bi Iezusa pregnanu vjeli inu vmurili. Ampak ony so se ludstva bali, inu so rekli: Nikar ob tem prazniki, de lahkej en hrup mej ludmy nevstane. Tedaj je šal tjakaj iz mej teh dvanajstih eden, z' imenom Iudas Iškariot, k' Farjeu sprednikom, de bi on njega izdal: inu je knym djal: Kaj hočete vy meni dati, inu jest ga hočem vam izdati? Inu kadar so ony tu slišali, so se vesselili, inu njemu pervolili dati tridesset srebernikou. Inu on je nym oblubil, inu je yskal perložnosti, da bi njega izdal na tihim, inu prez množice itd. itd. c) „Kaku ti pak vidiš eno troho v' tvojga brata očessi, inu bruna, kir je v' tvoim očessi nepremisliš? Ali kaku moreš ti h' tvojmu bratu reči: Derži brat, jest hočem to troho iz tvojga oka vzeti: inu ti tiga bruna, kir je v' tvoim lastnim okej, ne vidiš? Ti Hinavec, izpravi poprej tu brunu iz tvojga oka: inu potle gledaj, de izpraviš to troho iz tvojga brata oka". Luk. VI, 41. 42. d) Molitva po pridigi. Za vsiga karšanstva nadluge, reve, inu nadležajne. O Ti vsigamogoči večni Bug, Gospud, Nebeški Oča, pogledaj z' očyma tvoje prezmerne milosti, na naše nuje, reve, inu nadluge. Vsmili se čez vse verne Kar-sčenike, za katere je tvoj edinurojen Syn, naš lubezniui Gospud inu Izveličar Iezus Christus, v' grešnikou roke volnu se dal, inu tudi svojo rumeno kry, na znaminju svetiga Križa prelyl. Skuzi tigaistiga Gospuda Iezusa, odverni milostivi Oča, to dobru zasluženo šibo, v'prične inu prihodne nevarnosti, škodliva superstva, inu na boj pripraue, draginio, bolezni, inu žalostne revne časse. Resveti tudi inu poterdi u' vsimu dobrimu, Duhovne in Deželske Oblastnike, de bodo ony vse tu podvižali, kar h' tvoji Božji časty, k' našimu izveličajnu, myru, inu k' bulšajnu vsiga Karsčanstva zamore tekniti. Vošči nam tudi, o BVG vsiga myru, pravu ennuvajne u' Veri prez vsiga klajnja inu resprajne. Preoberni naša serca h' pravi pokuri inu popravlajnu našiga živejna: vužgi noter v' nass ogejn prave lubezni: daj vročne žejle k' vsi pravici, de bomo kakor pokorni otroci, v' živejnu inu v'mirajnu, tebi prietni inu dopadlivi. Prossimo tudi kakor ti hoč, o Bvg, de imamo prossiti, za naše priatile inu nepriatile, za zdrave inu bolnike, za vse režalene revne Karsčenike, za žive inu za te mertve. Tebi enkrat bodi poročenu, o Gospvd, vse naše djajne inu nehajne, naše živilu inu oprauilu, naše živejne inu vmirajne. Pusti nass le tvoje milosti tukaj vživati, inu tamkaj zovsemi Izvolenimi doseči, de tebe u' večnim vesselju inu izveličajnu bomo mogli častiti inu hvaliti. Tiga nam vošči, o Gospud Nebeški Oča, skuzi Iezusa Christusa tvojga lubiga Syna, Gospuda našiga inu odrešenika, kateri s' tabo, inu z Svetim Duhom red, enaki Bug živy inu krajluje od vekoma do vekoma, Amen. Ena karsčanska S p u v i d k' Bugu, po Pridigi, inu sicer po gostu reči. — Bogu vsigamogočnimu, inu njega lubeznivi izvoleni Sveti Divici Materi Marij, inu vsem lubim Suetnikom, bodi čast inu hvala na vekoma. Amen. Istiskanu v' Nemškim Gradcu, skuzi Iuria Widmansteterja, v' zakladi tiga vissoku vrejdniga v' Bugu Vivuda inu Gospuda, Gospuda Thomaža, Lublanskiga Škoffa etc. Lejta Gospodniga M. DC. XIII. — 3. Mladenič še je skladal T. Hren čvrste pesmi latinske. V latinščini je pisaril škof, priobčil „Opus Canonicum", zlagal „Annalesu (Jahr-Geschichten cf. Valvasor), obetal slovensko pesmarico, napovedoval katekizem s podobami, snoval slovensko tiskarno v Ljubljani, pospeševal vede in umetnije (v. P. pl. Radics v Ltps. Slov. Matic. 1878) itd. — V al v a zor — oziraje se na obe strani— pravi, da je T. Chron škofovsko službo nad 30 let pogumno vladal tako, „dass man (in Crain) dafiir halt, er mogte mit allen Ehren der Crainer Apostel genannt werden (VI. 350)". — Pastor Elze sodi s svojega protestanškega stališča (str. 17): „Ehrgeiz und Renegateneifer in Verbindung mit ange-eigneter Ueberzeugung trieben ihn die protestantische Kirche uud die aus ihr hervor-gegangene junge slovenische Literatur zu vernichten". — Slomšek pa — deloma mu naslednik — trdi, da Tomaž Kren je bil „slavni Ljublanski škof, steber katolške vere po Krajnskim in Štajerskim, apostolski mož, kladvo krivoverstva, mož po volji božji, močen v besedi in v djanji, serčeu, previden gospodar i. t. d. Kar je naj raj govoril: Terret labor, aspice praemium — Tomaž! se dela bojiš, poglej kaj dobiš (P. Hicinger: Te straši terdo delo: — Plačilo, glej! bo imelo), je tudi storil; zaupajmo, de je velik imenovan v nebeškim kraljestvi (Drobt. VI, 111—118)." — Dr. J. Zupan poje v „Kr. Plutarčik". (Čbel. III, 51): Hren Tomaž, škof IblansM. Iblana rodila; Tibinstvo krotil: Mat' Krajna ljubila: Slovenstvo častil. II. Drugi v tem veku je Fra Ciregorio Alasia da Sommaripa. Prišel je — rodu morda plemenitega — 1. 1601 pozvan v Divin ter je vladal še 1. 1607 samostan Servitski. Dal je tega leta v Vidmu (Udine) natisniti „Vocabolario Ita-liano e Schiauo", ki ima v sebi najprej posvečbo a „msg. Mattias della Torre, Conte di Valsasina etc.", ki je pisana „di Duino li 15. Maržo 1607" in v njej po laški in latinski razkazuje predstvo, ktero ima pred živaljo človek po govoru ali jeziku svojem. Nato pripoveduje nekoliko o narodu in jeziku slovanskem, o slovenščini, da — 33 glasov — se težko znamenja v latinščini; sklanjatve so jej kakor latinske (senza articoli) imenske (ochia, ochieta . . . mati, od matere . .. iest, od mene ... on, ona, onu; od niega, nie, niega . . .); števnik (adam nam. edan, eden, dva, tri, štiri, stou, tauzent); pomožni glagol in tri spregatve (iest sem; imam, veriem, lubim). Za slovarjem našteva imena nekterih novcev (monete: viner, soud, gazetta petac, da sei soldi repar, fiorino raines, seudo d' argento crona, seudo d'oro zlate itd.); kaže navadna pozdravila (dobro iutro, dober vechier, srechio bug dai, bug vam pomagai, zeghnai, pomasi; bug vas prime, bug suame itd.); popotnikov razgovor na deželi o bolj potrebnih rečeh (zlouec brumen, o lepa deklisa, ie ta dober pot za it u Duin? — ia Gospud . . ki ie dobra hosteria? . . pomasi vam Bug . . nich drusiga ie potreba, coi iutro sgodai cogna storite podeovat.. poite, ker vam Bug dai dobro pot.. vam pustim lacco noch . . puite z' Bogo itd.); Oče naš, Ceščeno Marijo, Vero, Očitno Spoved, Božje in Cerkvene zapovedi; Pesmi za god Rojstva in Raz-glašenja Gospodnjega („Ta suetla sueisda ta je zašla — Za ono stran chierne gore" itd.), Vstajenja („Jesus ie od smerti ustau, — Od soie britke martre, — Da bi ne biu od smerti ustau, — Vas voglien zuet bi conez vzau. O Kirie eleison" itd.) in za Duhovo ali za Binkošti. Naposled podučuje laškega pridigarja, naj prebere sv. evangelij od besede do besede v domačem narečji (. . slatinskega na vas iessic tacu recoch), kako naj pridiguje, duhovni ogovor sklene ter zbrane vernike poslovi („Sadai ne vem cai vam drusiga poueidat coker iest vas perporoehim, inu vasse varoke, ker so domu gospodi Bugu. V ti imene Ochieta, inu Sina, inu svetiga Duca. Amen"). Knjižica „Vocabolario Italiano e Schiauo... Raccolto da Fra Grego r i o Alasia da Sommaripa deli' Ordine de' Serui della B. V. Maria. In Vdine, MDCVII. 12. Appresso Gio. Battista Natolini" — je preredka (Exemplar unicum, a nobis praeter exspectationem emtum in auetione publica Vindobonae et e nostra donatione cum reliqua bibliotheca Zoisiana nune in Bibliotheca Lycei Labac. servatum... Kopitar Hesych. pg. 47). Knjiga Slov. 4. Pravopisje je laško-slovensko ter kaže, kako so poskušali pisariti slovenščino bližnji sosedje Lahi (na pr.: c = h, k; ch, chi — č; s = c, ž; gn nj; qu = kv; k—h; ss-=š; ghe, ghi = ge, gi itd.). Na razgled bodi iz nje na pr. iz a) Slovarja — Vocabolario: Abbassar la testa kinit, accioche da, acqua di vita sgano vina, acquetare vgodit; adorare pomolit, clagnat; affermare poterdit, pravit; agnello ianchich, amaro gorupo, anno passato lane; apostolo iogher, apostel, dvanaistla; auaro scop. Bagno toplisa, barbiere britbar, beatitudine blazenstuost, bello lip, birro birich, brauo iunac, brutto gherd. Caluo gou, calzoni breghesse, campo gniua, campana sgon, canzone peissen, carneuale pust, časa kissa, doma; cattiuo cud, celebrar messa massauat, chiesa cirqua, cognato diuer, communicare obcaiat, conte cnez, contessa cne-ghigna, corpo tello. Decano župan, dedicatione opassillo; diauolo zludi, cudich, vrag; Dio Bug, diuinita bogastvo. Echo odgouor, elemosina bugaime, eremo pustigna. Facile lacco, famiglia drusina kisna, fastidio skerb, fiorino raines, folletto malic, sčratil; formica meruinec, fresco frisc. Gente ludi, gentilhuomo zlactnic, gloria slaua, grasso tost, gratia ghnada, grosso debeu. Ilabito guant, hauer bisogno potrebauat, historia dianie, izlog; hor-tolano vertner, humile pocleuen. Idolatria paganstuo, imagine snamegne, imperatrice cessa-rissa, indarno zastogn, inferno pacu, interprete izlagouec, izlagar; invidia neuidost, italia lasca desela, italiano lac. Languire stradat, laude cuala; legge zacon, postaua; liberale darotliu, libidine blud, lite prauda, lucido suetlin. Macherone strukel, manica rocaua, maturo srello, menestra cucgna, miracolo tsaiken, mortale merlec, munitione potribnost. Naue velica barca, negocio zaft, nido ggnesdo, nudo nhac, numero stiueinie. Obedire poslussat, obliuione pozabegnie, ombilico pepec, ordinanza naredba, oriente istocb, ostinarsi cuiatse. Padrino nunez, pane cruc, par o dispar glic ali sodou, peccato grec, pericoloso skerb, nesiker; pian piano tico pochiasse, plebe folc, pompa slaua, premio vrednost, prencipe first; presto kitro, iaderno, prece; prete far; prouerbio priglica, pripuuist, punire castigat. Quadragesima post, corisma, quercia crast. Rader brit, stergat; raro redeč, re cral, regina craglissa, religione redounistuo, ripa cribez, ritondo oblo, ocrogh; riuerenza postouagnie, rosso rus. Sacco zakel, sacerdote masnic, saluatore ocranic, sanita sdrauglie, sapore smac, scala loitra, stinga, scandelizare smutit, zblasnit; scarpe soglieue, cereulie; schiauone slouen, scropolo skerb, segno snamegne, seguro siker, sentenza osuda, seruitore clapez, settiniana teiden, simile glic, siroco jug, soldato saudat, zauuier; sospettare sumnit, spazzacamino dimnic, speranza vpagnie, spesa ceringa, spirituale ducounic, stimolo ostn; stiuali scornice, bote; superbo offertn. Tardo časno, tedesco neimez, tentore ferboltar, testimonio prichia, teo-logia bosia besseda, tesoro saz, traditore fratar, turribolo cadiunik, tutore vgherab. Ualenthuomo iunac, uasallo cmet, ueloce kiter, uendemia vandima, uerita prauizza, uescouo scof, uirtu cripost, ungaria vogrsca dezella, usanza nauada, utile nucbn. Zaffo birich. 1) Molitev — Pater noster. Ochia nas, kir si u nebessib, posuechieno bode toio ime. Pridi toio cragliestuo. Isidisse toia voglia coker na nebe, tacu na zemglie. Danas nam dai nas vssacdagni cruc: inu odpusti nam nasše dughe, coker mi odpuschiamo nassim dusuieom; inu nas ne vpegliai na scusso; Ma orizi nas od cudega. Amen. — A ve Mar i a. Chiessena si Maria. ghnade si pouna, Gospud ie s tabo; zeghnana si ti mei vsse ženami, ze-gbnan ie toi sad toiga telesa Jesus. Sueta Maria mati bosia moli za grešnike, sadai, inu u vra od smerti nasce. Amen. — Čredo. lest veriem u Boga Ochieta vssegamogochiga... na cris ie raspet. scrisa ie snet... pred pacou ie sou... ziue in martue ... gmaino ... vstagnie tiga telesa, vechnon leben. Amen. — Confiteor: lest boghe gresnic zlouec se spouem itd____ — I cinque commandamenti deli a S. Chiesa: Imet Massa u dan prasnica zapo-uedniga. Pustit u carismu, inu drughe vilie, inu ni iest messou u patec, ni u Saboto. Ispouidatse nai magne an crat vssac leto. Obcaiat se u velike nochie.' Plachiat dessetino coker ie vzansa- c) Pesni — Lodi spi rituali solite a cantarsi da questi popoli nelle maggiori solennita deli' anno. Poleg vže omenjenih na primer bodi: k) I dieci command.am.enti in versi. Kir ochie u nebu priti, Ne rodisse zlouec vanno snau Ta ima ocraniti, Inu per bozin imenu. Tic desset zapouedi, Prasnui zlouec ai prasnic suoi On veruie u aniga Bogit Ai suoie starissic spostoi Sprauiga od soiga sarca, Zlouec zloueca ne vmore, Inu soiga blisgniga. Inu nicar ne crade. Kirie, Christe eleison. Kirie, Christe eleison. Presustua ne tribai, Faus pricliia ne bodes, Luskiga blaga no zelei Luskig zenei ne prigorei. Dai nam ga Bug derzati, Maria Bosia Mati, Ta nam ga ocrati Nebeskiga družina Dussisse od suetiga raia. Kirie, Christe eleison. P) In die Pentecostes. Pridi k nam Bug sueti Duc, Pripraui nag Bug na tu vim gU0iUj Naponi sarza tuie vernic gliudi, m _ _ . _ „ , . . . , , . Trost&i nas Bug, Bug sveti Duc, Rasghi oggn toie lubesni, b' s Po tic toic zapouidi Ta chiast> inu cuala ta bodi Kir smo mnoghega slact Bogu dana. Alleluia, alleluia. Jessica, i folc. Razun teh imenujejo se iz te dobe slovenski pisatelji manjše poinembe naslednji: 1. Miha Mikcc, dr. sv. pisma in stolni dekan v Ljubljani, umrl sv. Jerneja dan 1. 1620. Navdušen po škofovem delovanji („An yezo Drukht man zu Augspurg Cathe-chismum Slauicum cum Imaginibus ad usum siinplicis Catholicoru.ni Plebeculae" — pisal je T. Chron 18. jan. 1615") je dal na svoje stroške natisniti „Ta mali Katechismus ali Kerščanski Navuk". Spisal Miha Mikec. Augsburg 1615. 12.— „Mit schonen Holz-Schnitt-Figuren fUr die Laybachische Jugend". (Valvasor II. 6.) 2. Janez Čandik (Tschandick), rojen v Višnjigori, v redu Jezusovem učitelj v srednjih šolah, potem pridigar v Ljubljani, oskrboval v Gradcu tiskanje Hrenovih Evangelij in Listov, naposled umrl 8. okt. 1624 (Graecii cum epidemicis assisteret, ipse epidemia infeetus). Priobčil je: Catechismus Petra Canisia, tu je Christi-anski nauk (skus Janeza Čandika) 1618. 12. „Cujus cum jam nullum exemplar amplius haberi potuisset, illud nova editione excudi fecit P. Marcus Viennae 1768. 12. (Bibliotheca Carnioliae pg. 56)". 3. Adam Skalar, duhoven, sicer neznan. «) Rokopis njegov: Šulla tiga pre-mišluvana — naznanjen po Kopitarju, prevod po nemškem virniku (Insbruck 1633): Betrachtungsschule iiber das Leben Christi aus dem Deutschen des Franciskaner P. Jo-hann Wolf, und des heil. Bonaventura (angeblicbes) speculuin exemplorum s. dialogus animae et hominis, ins Krainisclie iibersetzt vom Priester Adam Skalar, Hs. v. J. 1G43. V slovnici je pisatelj kaj nedolžen, piše po izreki kmetovski pestim nam. pustim; hudo neinčuje p. najdek neidig n. nevošliv itd.; vendar ima tudi bolj znamenite besede in oblike p. sriep wild, grausam za strsl. sviržp itd. (Šafafik. Slow. Schrlft, S. 130. 131). — Natisnjena je zdaj tudi b): Slovenska Per sega /,:i dačarja, ktera se med drugimi nahaja v registraturi nekdanjih kranjskih stanov v rokopisu 1. 1661 ter se po daljšem predgovoru v tedanji „kancelijski šprahi" glasi: „Vse letu kar ie meni sedai na prei derschanu, ienu branu, ienu sem iest dolschan sturiti, oblubim iest vsech punctich suestu, prau, prauičnu, ieiiu guischnu derschati, koker meni Gospud Bug pomagai. Ienu niega Častita Matti Boschia Diuica Maria, ienu Vsi Svetniki. Amen." (Novic. 1865, str. 60). III. Tretji je imenovati Janez Ludvik Sclioenleben. Rodil se je 1. 1618. v Ljubljani, kjer mu je oče nekaj let bil župan; uči se pri Jezuitih, vstopi v njihov red, poznej izstopi iz njega, postane dekan pri stolni cerkvi, potem v Ribnici, naposled umakne se vsem službam, da živi le vedi in knjigam, ter umre v Ljubljani 15. okt. 1681. 1. Pokopan je pri Jezuitih in v cerkvi sv. Jakoba je na grobni spomenici pisateljska slava njegova povedana v naslednjih vrsticah: „Asserendae et propagandae Immaculatae Conceptionis , Divorumque Coelitum Cultui Augustissimae Domus Austriacae Ilonori Ducatus Carnioliae Patriaccjue Nomini Qua sacris qua prophanis Lucubrationibus Ad Nominis Immortalitatem claruit". Bil je sloveč v učenosti in dostojnosti: Carniolus Labacensis, Ss. Theologiae Doctor, Canonicus et Decanus Ecclesiae Cathedralis, Protonotarius Apostolicus, Archidiaconus Carnioliae Inferioris s. Plebanus Caesareus Reifnicensis etc. „Er war ein hochgelehrter Theologus, auch stattlicher Historicus und Genealogicus, dabey sehr beredt, und sowol in Teutscher als Sclavonischer Sprach, ein trefflich-guter Prediger..." Valvazor, ki to o Schonlebenu pravi, našteva 38 tiskanih knjig in knjižic njegovih, največ v latinščini, 6 posebnih rokopisov in več drugih stvari (Collectanea, Notationes etc.). P. M a r c u s Pohlin, po naštetih knjigah in rokopisih „indefessi pro Patriae honore Patriotae, Proto-Academici Operosi, atque zelantissimi", piše o sklepu: „Clarissimus hicce Popularis noster, ut patet, tot libros scripsit et edidit quoque, quot nemo ex nostris; ideo etiam a tot Scriptoribus in eorum operibus laudatur, nominatim a Valvasorio Lib. VI. pag. 354 sui Chronici et alibi passim; a Thalbergio nostro, sed et ab exteris etc. (Bibliotheca Carnioliae pag. 49, 50.)". Pisal je J. L. Schonleben sicer največ latinski, nekaj nemški, vendar mnogo na slavo svoji domovini. Nabral je dokaj učene tvarine v smislu tedanje dobe. Znamenita je nam vzlasti knjiga: Aemona Vindicata sive Labaco metropoli Carnioliae vetus Aemonae nomen jure assertum. Salisburgi 1674 in 4t0- (Dedicatoria . . . ex musaeo meo Archidiaconali Reiffnitij . . .). — Še bolj pa: Carniolia Antiqua et Nova sive Inclyti Ducatus Carnioliae Annales Sacro-Prophani. Ab orbe condito usque ad annum millesimum aerae Christianae. Tomus I., Part. III. Labaci. J. B. Mayr. A. 1681 in Fol. — Tej bila je „Aemona Vindicata — opusculum prodromum", in v predgovoru pravi: »Scripturus brevem patriae meae Chronologiam, opus aggredior arduum ... primus .. . teinpus breve... me aliud isthic non agere, quam brevi compendio ampliori operi prae-ludere. Erit, qui post me, non tamen sine me, haec auctiora producet". Bil je to v istini prijatelj njegov — Valvazor. — Učenjaku J. L. Schonlebenu gre tudi hvala, da je po njegovem prizadevanji iz Solnograda v Ljubljano 1. 1680 se priselil Janez Krstnik Mayr z bukvarno in tiskarno svojo. Manj učen je bil Janez Ludvik Schonleben v »Knjigi Slovanski". V tej mu je edino delo: „Evangelia inu Lystuvi na vse Nedele inu jemenitne Prasni Ice zeli ga Leita po Catoliski vishi, inu poteh ponoulenih Maslinih Bukvah readeleni etc. Stiskanu v' Nemshkim Gradzu. V' sakladi Joannesa Helma Bukveniga Vesnika. V' tem Leyti 1672. 8°. 447". Hac editione editionem Chroenianam quibusdam Evangeliis, epistolis, orationibus etc. adauxit, versionemque magis ad Carniolicum idioma accomodavit (Biblioth. Carnioliae pag. 40). Knjižico poklanja „Bibliopola Joannes Helm" knezoškofu Jožefu grofu Rabatta, in po prejeti pravici, da jih sme tiskati, nasledva »Praemonitio ad Lectorem", v kteri pisatelj Joannes LudovicusSchonleben trdi, da »Idioma Slavo nicuin ex quo ortuni est Carniolicum" ima toliko raznih narečij, da je nemogoče, dati ene Evangeljske bukve vsemu ljudstvu v vseh besedah všečne. O Hrenovih, pravi, gre tožba, da je v njih mnogo besed Hrovaških in Dalmatinskih (t. j. Srbskih); o teh se bodo nekteri pritoževali o Nemških. Ali — kadar manjka lastnih, sprejamemo rajši vže navadne. Malokteri Ljubljančan ve, kaj je jezer, dedič, nam. tavšent, erbič, erbšina. „Et haec censenda sunt nativa, cum Carniolia nostra non ex meriš Slaviš, sed Germanis et Slaviš jam inde a principio adventus Slavorum in has terras, mixtim habitantiuin coaluerit, unde in multis immutata est Slavica lingua, et a vicino traxit, quod non habebat in suo penu". — Kdor je na meji Hrovaški ali Laški, vpiše si v svojo knjigo lahko ondi obične. — O branji ali iz-rekovanji kaže, da Hrovatje in Dalmatinci izgovarjajo, kakor pišejo, Kranjci pa poluglasno na pr. prišal: prši; vendar se glasniki v pisanji ne smejo izpuščati, da ne nastane p. prvrgl nam. pervergel. „Quare scribamus more gentis, loquamur more regionis". — Potem razlaga, kadar sta i in v samoglasnika, se pišeta i in u, soglasnika pa j in v; da je ločiti s pa f, sh pa fh, ker se po njih spreminja pomen na pr.: s a de t (t. j. zadeti) attingere, sad retro, s h al i t (t. j. žaliti) conlristare, nasprot fadet (t. j. saditi) plantare, fad fructus, fhalit (t. j. šaliti) jocari. „Verum haec et similia non tam ex scriptione, quam ex sensu et connexione vocum qua ratione pronuntiari debeant, colliguntur. Et linguae hujus ignaris nulla praecepta suffecerint, peritis vix ulla sint necessaria" etc. (a!s wenn dieses blofs von unsrer Sprache galte! — Man sieht aus allen diesen Rasonnements, Schonleben's Sprachwissenschaft stand etwa auf einer Hohe mit Truber's seiner! Kop. Gramm. S. 61). Nato pripoveduje, da je natisniti dal cerkveni koledar, kjer so prazniki zapovedani zaznamnjani (tako na pr. ss. Hermagora in Fortunata — festum de praecepto cum pridiano jejunio) itd., posebni se pa na praznem prostoru vpišejo. Vsega tega je 17 listov. a) „Evangelia inu Lystuvi na vse Nedele" so (str. 1—267) natisnjeni po Hrenovih, tu in tam s kterimi razločki. Na primer bodi le: „Kaku ti pak vidiš en pesder v' tvojga brata očessu, inu bruna, kir je v' tvoim očessi nepremisliš? Ali kaku moreš ti h' tvojmu bratu reči: Derži brat, jest hočem ta pesder iz tvojga oka vzeti: inu ti tiga bruna, kir je v' tvoim lastnim očessu, nevidiš? Hinavec, izpravi poprej tu brunu iz tvojga oka: inu potle gledaj, de izpraviš ta pesder iz tvojga brata očessa". Luk. VI, 41. 42. 1) »Evangelia inu Lystuvi... ob terdnih inu zapovedanih Praznikih v' Sveti Catholiški Cerkui" inu „ly per nekaterih Cerkvah" so str. 269—380. — Molitva po Pridigi, za Vsiga Karšanstva Nadluge, reve, nadležaine, inu navarnosti. Karsčanska gmain Spuvid k' Bugu, po Pridigi, ali sicer pogostu reči spodobna (381—386). — Catholiške Peissmi (387—404): Bošična Peissem I. (»Ta dan je vsega vesselja — Divica je rodila — Tega sinka Bošijga: — Divica je ostala — Našiga odrešenika — Stvarnika nebeškiga — Angelskiga kraila: — Gdu je slišal glih tega. — Divica rodila Boga — Je čudu preveliku« itd. itd.); II. Bnšična Pejssem (»Enu je Dete roijenu: ai roijenu, — Notri v' tem meisti Bethlehem, — Notri v' tem meisti Bethlehem. — V' eni preprosti stalici, ai stalici: — V' enih osslouih Jasselcah: — V' enih osslouih Jasselcah« itd.). Desset Zapuvidi v' Postu. Velikonočna (»Jezus je od smerti vstal — Od njega britke martre: — Ob tu se Vesselimo, — Inu Boga hvalimo. — Kyiie eleison, Christe eleison« itd.). Od Svetiga Duha ob Finkuštim Cassu. — 0(1 Divice Matere Mariae v' Adventu (»Jagev na lovu Šraja — V tim thronu nebeškim: — V nebessih se zprehaja — Sveta Troijca žnjim. — Eno serno loviti — Iz nebess je poslan, — Ta lovec je en Angel — Gabriel imenovan« itd.). Od Divice Matere Mariae čez Leitu (»O Ti Divica Mati Maria — Ti si nebeška presvetla zarja, — Skuzi tebe sije Jezus Nebešku sonce, — Nam naše serca resvetli: — To pak ti Jezus oblast imaš — Sai daš nebessa komer hoč« itd ). c) Catechismus ali kratki zapopadik potrebnih katholških navukou, za karšanska mladust preprostu postaulen (str. 405—447). — V' tim imeni Boga Očeta itd. — Oča naš, kir si v' Nebessih ... Izydi se tvoja vola, kakor na Nebi, taku na semli... Temuč nass reši od slega. — Česčena si Maria, milosti polna . . . žegnana si mej ženami Jest verujem ... Doli je šell h' peklom ... Od vunod ima priti... Gmaino Svetnikou... inu večnu živejne. — Svete Desset Zapuvidi Božje: Ta perva... Jest sem Gospud tvoj Bug, ty nymaš drugih Bogov raven mene imeti. Ty nymaš Imena Gospuda, tvojga Boga nepridnu pelati. Spumni, de bodeš ta prasnik posvečoual. Spoštuj Očeta tvojga, inu Mater tvojo, de tebi dobru grej inu boš dolgu žiu na semli. Ty nymaš vbijati. Ty nymaš prešuštuati. Ty nymaš krasti. Ty nymaš krive priče govoriti super tvojga bližniga. Ty nymaš želeti tvojga bližniga Žene. Ty nymaš želeti tvojga bližniga Hiše, ni Hlapca, ni Dekle, ni Živine, ni vsiga kar je njegouiga . .. Zapuvidi naše Duhovne Matere, svete karšanske Cerkve: Te od Cerkve gori postaulene Prasnike prasnovati. Svete Maše oprauilu, ob postaulenih Prasnikih, z' spodobno službo objiskati. Te postne sapo-vedane dny deržati: kakor ta štiridesset danski post: te štiri Quatre: inu nekatere postaulene Dellapuste. Item, ob Petkih inu Sabbotah messne ledi se sderžati. Grehe enimu vrednimu, naprej staulenimu Farju v' lejtu nar majne enkrat ispovedati: inu ob velikunočnim čassu Svetu Rčšnu Tellu perjeti. Ob prepuvidnih čassih nikar ohcejtovati. — Ty veliki naglauni grehi: te lepe čednosti ali Tugenti, letim naglaunim grehom super. Grehi super sv. Duha. Štirji pretežki grehi kateri v' svetu Nebu vpyjejo ... Ludskih grehov se deležne sturimo na lete devetere viže. Lete Sredee pak zlužio k' ogibbainu teh grehov. Imenitiši dobra della. Sedmeri vihši Dary sv. Duha. Ti lubesnivi Saduvi sv. Duha. Pogubiva della tiga Messa. Sedmere telessne — Duhovne della svete Milosti. Terje Evangeliski svetuvi. Sedem Sacramenti. Ossmere Isveličanstva Evangeliške Postave, četvere pusledne reyči tiga človeka. Molitva pred jedio, po jejdi... kadar se z' Iutra gori vstanne... z' Večer spat grej. Spuvid. Kadar se sgony A ve Maria: Ta Angel Božji je pernessel Divici Marij selstvu, inu ona je spočela od svetiga Duha, našiga Isve-ličarja. — Pole, rekla Maria, jest sini ena Dekla Gospodnja, meni se isgodi po tvoji bessedi. — Inu ta besseda je messu postala, inu je v' nass prebivala: Zatoraj Isveličanu je tu tellu, kateru je tebe JESVS nossilu, inu te perssi katere si ty zessal. — Molitva ob Poldne inu zlasti v' Petik kadar se Tenebrae ali Jesuseva ločuva sgony... čestu v' dnevi... kadar vrra bye ... k' sv. Antonu Paduanskimu. — Obari nass Bug Oča, Syn, inu Svčti Duh. Amen. IV. Četrti je bil Matija Kastelec (Matthias Castellez). Rodil se je „zu Kellnberg in Crain, an der Poick, umveit von Brein, A. 1620 am 24. Jenner" (Valvasor VI, 359), „zu Kelnberg (Klenik) an der Poik (Pivka) unweit Prem in Innerkrain" (Šafafik 19), verjetniše v Kilovčah (Kuhlenberg, Kullenberg) blizu Prema 1.1623 (Novic. 1864. Zvon 1881); bil je župnik v Toplicah, potem v Šent-Jerneju in naposled korar v Novem Mestu (Rudolphswerth, Neustadtl), kjer je umrl 19.jun. 1688. Pokopan je v cerkvi Frančiškanski pred altarjem Marije brez madeža spočete, kjer ima še sedaj kameno pločo z nagrobnim napisom, katerega si je bil sam stvoril. V časopisji samostanskem bere se o letnici 1688: To leto je umrl... velik dobrotnik samostanu, ..oskrbel srebrno svetilnico pred velikim altarjem, zidal oblok in zvonik nove cerkve. . Mož je bil častitljiv, ljubljen od vseh, umrl je poln zaslug itd. — Na grobu je čitati tudi po latinski: „Hic Mathias Castellez Canonicus jacet — Qui etiam mortuus non tacet. — Loquitur hic in fornice et turri — Nec silent alibi muri. — Hic sciens architectaram — Fecit sibi hanc sepuituram — Et ut sit cum mundis — Petit a singulis Pater noster vel De profundis. — Clamat, o viator, ne tace — Saltem dic: Requies-cat in pace. — Dic, ut docet S. Sulpitius — Deus sit ei propitiusl — ... Quaeris, cur voluerit sepeliri hic intus — Ait, causa fuit meus frater Hyacinthus" (Gl. Novice 1864. Zg. Danica 1867. Progr. Ober-gymnas. Rudolfswert 1868). „3luS biefeš 9Jiann§ fleijjigen geber fetinb unterfc^ieblicfje ©djriften gefloffen unb jtoar ju befto mefjrerm 9iu£en feiiter £anb§leute meiftentfjeitS in Grainerifd)er ©pradje" piše Valvasor (VI, 360), kjer se naštevajo vže tiskane na pr.: I. BratovskeBvquiceS. Roženkranca. V' katerih je ukup zložena viža ta Psalter, ali Roženkranc z' temi petnaistimi skriunostmi moliti, inu koku se more enimu Bolniku k' izveličaniu pomagati; zraven zamerkanih odpustkou čez ceilu lejtu. Tu je preloženu z' Nemškiga, Laškiga, inu Latinskiga na Crainsko bessedo skuzi Matthia Castelza Chorarja, inu Beneficiata S. Roženkranca, u' Novim Mestu. Stiskanu u' Nemškim Gradcu skuzi Widmanstetterske Erbe, u' tem lejtu 1678. V zakladi Joanneza Helma, u' Lublani Buqviniga Veznika. 8°. str. 459. — II. Bratouske buquice S. Roženkranca, vkup zložena viža ta psalter ali roženkranc z' temi petnaistimi skriuiiostmi moliti, tudi kaku se more enimu bolniku k izveličaniu pomagati, vkupai zloženu skuzi Matthia Castelza itd. Stiskanu u' Lublani skuzi J. B. Mayerja itd. u' tem leiti 1682. 8°. — Knjigo to, dvakrat natisnjeno, s štirimi slikami, podarja »Gnadlivi Gospei Materi Joan. Susani Paradaisarci, kakor eni visoku vredni Priorci inu Patroni u'tem jmenitnim Vellessalskim Clostru u' Gorenski strani, polhinim teh Divyc... — Bratovščina inu zvesti Caplan Matthias Castellez, Canonic. Rudolphs-bertensis ibidemque Confr. SS. Rosarij Praeses". — Nahajajo se v njej: a) Viža ali Šega moliti ta s. Roženkranc - veseli, žalostni, častiti deil — z mnogoterimi opominjanji (str. 1—31); Pesni (31—49) od S. Roženkranca «) Ave presvitla Maria; p) Češčena si Maria Ti; y) Magnificat; 8) Tebi Maria pojemo — (Tvojo čast rez-odevamo, — Ti Divica zgudna Danica — Nebeška si krailica, — Kur kuli u' Nebessih živy, — Vse tebe Maria časty etc.); e) Žalostna je Mati stala — (Pod križam milu jokala, — Kadar je nie Syn vissil. Kadar. — 2. Ječy, zdiše ta Divica, — Nie prccartana Dušica, — Žalosten meč je presunil. Žalosten... 19. Nai me sveti križ obaruje, — Take martre mi še daje, — Z Božjo gnado popolnoma. Z ... 20. Kadar tu tellu odmerje, — Dai de se Dušici daruje, — Sveti Rai, na vekoma. Sveti. Amen); Molitve bolnikom, po sv. pismu premišljevanja, od odpustkov, priporočevanje (kadar bolnyk dušo pušča — pusty), opominjanje k bratom ali udom bratovščine Roženkranske (50—176). — Modus pronunciandi aliqua Nomina in Idiomate Carniolico. Register. Errata. b) Modus juvandi agonizantes. Valde vtilis et necessarius pro Religiosis Saecularibus et Regularibus Curam Aniuiarum exercentibus ac pro 1'atribus familias, ut sciant se suosque domesticos ad aeternam salutem dirigere. Liber latino-carniolicus. 8°. 177—459. V tem razdelku so prelepi in prekoristni nauki duhovnim voditeljem, kako je ravnati z bolniki, kteri so na smrt pripravljeni ali še ne pripravljeui, kteri radi umrjo ali se smrti boje, ki so nepotrjježljivi, dvomijo, obupujejo, ki so prevzetni, niso pri pameti, ki se nočejo pripraviti; kako so bolni tolažiti, potrjevati v veri, upanji, ljubezni, o prejemanji sv. zakramentov, kaj storiti z njihovim blagom, s sorodniki, s pričujočimi, kako so voditi hudodelniki, v smrt obsojeni itd. Vmes je mnogo zgledov; Symbolum s. Athanasij (»Katerikuli hoče izveličan biti; ta more pred usimi ryčmy pravo Catoliško Vero deržati. Kateri tojsto cillu, čistu ne deržy: ta bo p rez cvibla vekoma pogublen« itd. str. 235—239); Karsčanska Spuvid (str. 297). V zadnjem poglavji (cap. XXI. p. 378—389) so latinske pesmi; Passion iz usrh štirih Evangelistov (390—400); Pesen: O Sladka Ime JESUS (»Jesus sladak je tvoj spomyn, — Slatku jme Nebeški syti; Druge slatkusti ne želyai, — Ampak se stabo vesselym. — — Nei slaišiga nyč slišati, — Nei lepšiga nyč viditi, — Nei lubšiga nič misliti, kakor Jezusa lubiti. — .. Jezik ne more spričati, — Perje ne more spissati, — Ta zna kir je lubil serčnu, — Koku Jezus lubi močmi. — . . Jezus se je u' Nebu uzdignil, — Spred očy naših je zginil, — Viner po tem sira jest vessel, — Serce moje je sabo uzel. — Zdai ga hvalim, zdai ga častym, — Enkrat se bora vesselil z' nyra, — Jest jraam dobru vupanie, — Jezus bo dal zveličanle. Amen.« Str. 402—407). — Suspiria S. Francisci Xaverij (»Jest tebe lubim o Gospud, inu nikar za tu — De jest skuzi lubezan pridem u Nebu... Aku lih bi ne bilu Nebes, pakla, inu zemle, — Inu bi ne jmel zadobiti večnu vesselje — O zvesti Gospud Bug! za obstoin, za nyč, — Tebe serčnu lubim, o jest reuni červyč! itd.«). Psalrai 14. 90. 50. 30. po kranski. Peissen u' revah, inu u nadlugah. Molitou z'eno srečno siuert (»Kadar pride pusledni čas, de jest bom mogel umreti, — O Jezu Christ kir si za nas — Tudi mogel terpeti, — Stui meni svestu na strani, pred hudičom mene brani, — V tvoje roke mene uzami« ...). Troštliva Peissen u revah inu nadlugah. Molitou z' eno dobro smert. Od Terplenia Christusoviga. Pozdravi te S. Christusove Rane. Spomyn Martre Christusove. — Molitou ob čassu Turške Voiske — Kuge — Lakote. Prava viža te S. Spuvidi. — Te Deum laudamus, po kranski (»Tebe Boga hvalimo, — Za Gospuda vsi spoznamo. — Tebe Očeta večniga — Hvali use kar je živiga« itd.). Oratio Dominica, dieta cum atten-tione, et sine attentione, ex iisdem litteris — juxta illud: Si cor non orat, in vanum lingua laborat (459). Approbatio Labaci 1682. Neoclaustri 1677. Index. Pred njim pa na koncu: Matthias Castellez Canonicus ad Lectorem: Editio praesens, vitij si continet in se — Quid, remove id Lector, dexteritate tua. Vale, ac pro me Deum exora: et haec sint - O. A. M. D. T. O. M. G. — Primeri po tej knjigi iz razdelka a): Oča naš, kir si u'Nebessih... Izydi se Tvoja Vola, kakor na Nebi, taku na zemli . .. kakor my odpuščamo našim dolžnikom ... Temuč nas rčši od zlega. — Češčena si Maria, Milosti polna, Gospud je stabo; žeguana si u' mei ženami... prossi za nas grešnike, zdai, inu na našo sniertno uro. — Jest Verujem u' Buga Očeta usigainngočiga . .. Terpil je pod Poncjom Pilatušom... Doli je šal k' Peklom... od vunod jma priti soditi te žive inu mertve ... Odpuščanie grehou, Vstajanie Messa: inu Večnu živenie. Amen. — Češčena si Krailica, Mati te milosti, tu živenie, slatkust, inu naše Vupanie, bodi Češčena. K' tebi šrajamo... O Pohleuna, ODobrutliva, O slatka Divica Maria. — Pod Tvojo Brambo niy perbežimo O Sveta Božja Porodnica ... naša zavetnica, spraui nas z' tvojm Synom, poroči nas tvojmu Synovi, postavi nas pred tvojga Synova. — Opominanie h' Bratom: „Poflissaite se bratje inu sestre, z'andohtjo ta S.Ro-ženkranc pogostim moliti, za odpuščanie svojh grehou te Popolnoma odpustke zadobiti, inu za te mertve ne pozabiti; de taku sebi, inu teh mertvih dušicam boste, u' Božy gnadi, inu milosti, mogli pomoč priti, h' temu večnimu izveličaniu. Inu leta je ta kratka viža, ta S. Roženkranc nucnu, Jezusu, inu Marii Divici h' časti, skuzi tu ceilu lejtu do-pernašati. Per tem usetn bodi čast, inu hvala samitnu Gospudi Bogu, Očetu, Synu, inu S. Duhu, od vekoma do vekomai. Amen." Ta perva Peissen od S. Roženkranča Marie Divice, si usimi petnaistimi skriunostmi, čez to bessedo: AVI M ARI A. Ave presvitla Maria, Tebe časty duša moja, Sama spočela si Boga, Elizabeth obyskala. O Maria. 2. V divičnim truplu nossila. Jezusa si ti rodila, V' Templi ga gori offrala, Z' Vesseljam tankai ga znešla. O Maria. 3. Eva kar ti ludem zgubyš, O Maria supet dobyš: Jezus se je u martro spustil, Kryvavi put za nas potyl. O Maria. 4. Močy Nebeške zdišejo, Angelci se začudijo, Ker je Syn Božy gaižlan bil, Z' Ternasto krono kronan bil. O Maria. Ah Bratje, Sestre Marie, Polle Jezus za nas merje, Težkust križa za nas nossil. Na taistim je on križan bil. O Maria. 6. Rezdial je on to večno smert, K' Nebessam usim pokazal poot, Sterpleniam nas je Bug yskal, Ker je od smerti gori ustal. O Maria. 7. Iogram se je perkazoval, Zveličanie oznanoval, častitu je u' Nebessa šal, Svojga DuM nam je poslal. O Maria. 8. Angelci spetjam pridejo, Tebe Maria spremlajo: Sveta Troyca krona Te, Dai nam Nebešku vesselje. O Maria. Peissen Marie Divice. Magnificat. Maria Dečla žegnana, od Davidove hiše, Bila možli zaročena, kakor nam Lukež piše: Je častila, tar hvalila, milost Božjo veliko: V svoji peisni, ti hvaležni: pejla z' štimo vissoko. Dušica moja povišui, Boga, kir te je stvariu; Inu ti duh moj poskakui, u' Bugi kir te je reišiu. Tar deklin stan, zlu ponižan, je vissoku povišal: De nio naprej, bo usak uselei, za zveličano deržal. Zakai Gospod kir je mogoč, je silne rečy sturiu; Nad mano zkazal svojo muč, z' nadluh me uselei reišiu. Niega milost, tar usmilenost, ta vekoma ostane: Kar govory, terdnu deržy, usa syla se mu ugane. Svoje rokč, muč zkazuje; Ker offertne poniža: Od stola yh rezkropluje: Pohleune pak poviša. Izraelu hlapcu svoimu; Gospud gori pomaga: Zakai niega žene h' temu, niegova milost draga, Na katero, čez uso mero, je on zdai pomisliu: Kakor je usim starim lubim, očakom bil oblubil. čast hvala bodi vissoku, Bogu Očetu u' Nebi: Inu po sveitu široku, od usakiga posebi. De je nam dal, za last šenkal, Synu suojga; Ta nas brani, inu ohrani, skuzi Duha Svetiga. Amen. Primeri po tej knjigi iz razdelka l): Prava viža te S. Spuvidi: Jest ubogi grešni človik, se spovem, inu dolžan dam, G. Bogu Očetu Nebeškimu, Divici Materi Marij, usim Nebeškim Svetnikom, inu vam Spovidniku na Božjim mesti, useh teh moyh grehou, katere sim jest sturil ali dial, od začetka mojga života, noter do današniga dne, sam ali Knjiga Slov. 5 samodrug, veideoč ali neveideoč; speč, čuječ, ležeč, gredeoč, zmiseljo ali zdianem, kakorkoli sira se pregrešil, ali pozabil, tega usiga mi je žal, inu me greva izpraviga mojga serca... — V leteh inu useh grehih super Boga, bližuiga, inu sam sebe, u katerih G. Bug milostivi, mene kriviga narbole vei: inu jest ubogi grešni človik sim moje žive dny do-pernessel, se dolžan dam, inu spoznam, de so oni meni žal, inu me gravajo z praviga mojga serca. Za tega volo jest prossim vas Spovidnika de mene vy na Božym mesti od usih moyh grehou odvežete, ta odpustek rečete, inu pokuro daste. Jest pak hočem z Božjo pomočjo posihmal se grehou varuvati inu moje živenie pobulšati. Amen. Psal. 14. Domine quis habitabit. O Gospud u' svetim Nebi, Gdu bo prebival per tebi? Inu užival tvoje časty, Na gorri tvoje svetusti? Kir se pred prehi varujo, Inu terde pravico tvojo. Sercom risnico govore, Bližnym žaliga ne sture. , Kir bližnih ne opraulejo, Vse dobru od nyh pravio. Bug pak sovraži usš letč, Kir ga slušati ne kotč. Kar oblubio bližnimu, Tuistu obstojč niemu; Te svoje denarje nikar, Na buhar ne dade nigdar. Ty kir mita ne uzamejo, Nedolžnimu pomagajo: Tp bo Bug k sebi jemal, Z' večnim lebnom daruval. Čast, hvala bodi G. Bogu, Očetu, Synu, S. Duhu: Zdai inu usakateri čas, Od usiga zlega reši nas. Amen. 2. Nebeški Zyl, tu je teh svetih očakov zveistv premišlovanie. V' katerim se zapopade viža te čednosti lubiti, inu pred hudim djaniam bčžati: na tu vččnu spumniti, inu Boga prou lubiti. Vkupai zloženu skuzi Mattia Castelza Canonica inu Bene-ffciata S. Roženkranca v Novim Mestu. Stiskanu v Lublani skuzi Jožepha Tadea Mayeria Deželskiga Buquih stiskauca, v' tem leitu 1684. 8. 448. Knjigo v latinskem ogovoru poklanja sinovom „Gregorii Sigismundi A Gallenberg, in Thurn, Rossegk, et Gallenstein etc. — Humillimus Servus et Sacellanus... ac Fun-dator Beneficii S. Barbarae". Po latinski molitvi in škofovski poterditvi nasledvajo premišljevanja o človekovem namenu po mnozih razstavkih v 40 poglavjih (str. 1—350); nato (str. 351—430) „Mčssec Božye lubezni, tu je, vsak raessec, čez celu lejtu, na vsak dan premišlovanie Božye lubezni. — Potem Djanie ali žela Božye lubezni, ... te grevinge ... opominanie ... molitou (430—436). Observationes. Orationes. Index (Tu je cagar, kai je v' leteh Buquah zapopadenu (437—448). Primeri iz te knjige «) od požrešnosti (c. IV. §. 2. str. 40. 41.): „0 nespodobna šlužba timu gerlu, o nesitnu poželenie! ta natura ti je dala en maihin život, inu vener z' tvojo požrešnostjo premoreš vse zvirine, živine, inu živali na sveiti. En vol na eni maihini nyvi se napasse do sitosti: ena hosta dosti zviryn redy: tebi je vus sveit tessan, inu vozik: tvojmu trebuhu nei zadosti tu kar v' luftu leta, kar v' vodah plava, kar se v' hostah, v' gozdeh, inu na zemli passe. Pogledai v' teh bogatih kuhinio, kaku ti kuharji, inu kuharce tekajo, se mujajo inu pote: pomerkai na zaklanie tulikain živali, na tu veliku in obilnu perpravlanie, na nošnio tulikain vina, pomivanie bokalu, glažou, peharjeu, na tuliku sort jedy, inu na to vso flissik strežbo; boš menil de z' vse dežele so vkupai znessene. Jest ne zapovidujem de bi se ne dala timu životu niega spodobna potreba, on potribuje svojo vsakdanlo špižo. Ali tukai tečy ena huda želna zaderga, katera dostikrat to dušo zadušy: kir se jei ne za potrebo, inu kar je zadosti, ampak se yščeo ti posvitni lušti, inu se stury prepolnenie tega želodca. Hočeš veiditi inu znati, kaku z' maihino jedjo se lakota nasiti? premeri sam sebi tvoi život, tvoi želodic; dai mu kolikur potribuje, inu nyč več čez mero. Timu životi je enu malu zadosti, loternij dosti nei zadosti: so kakor ta tič, kateri se jmenuje: nikuli sit." /J) Od serda (c. VII. §. 1. str. 60-62): „Jest se čez serd serdym: inu leta sam moi serd je pravičin čez to grozovito divjačino tega vstekliga serda, inu jeze: ta kadar tega človeka popade, taku je več eni nepametni živini podobn, kakor enimu človeku. Serd je ena kratka norust, katera žely hudu sturiti: ta pozabi na čednosti, se ne domisli kai je potreba: očy gardu bliskajo: jezik garmy inu ropoče: roke treskajo: zobe škripljejo: lassie se vzdigujo: žile trepečeo, vsta se penio: žnabli se slinio: garla hripleo, inu vas život kakor kača se preminuje. O ti revnu serce, kaku ti tačas skačeš? čudu de persi se ne respočio, inu de vunkai ne skočiš: vus obraz gard inu grozovitin rata: čelu se gerbas£i: koleina inu noge z' vsim životam kakor šiba se tresejo. Pogledai še unu vse pritenie, na unu vse z' rokami pluskanie, z' nogami capatanie, kaku močnu z' nogo po zemli tapta, persi tolče, lassie teše, gvant na sebi terga, inu skorai kry pluje inu se poty: sem ter tam skače inu leita kakor de bi nor bil: ja gdu ga za druziga deržy, kadar vidi de prez vsiga konca, inu prez pameti taku grozovitu divja, inu se martra. Kai se tebi zdy, kakešna je eniga takiga znotrai riiegova vest, kadar se on taku ostudn, inu grozovitn zvunai izkaže, hoče en tak h' tem krotkim priti, kateri je vus peklenskim Furiam podobn? Ti drugi grehi se vsi skrivajo, inu taje, li leta hudobni serd se u' hoče tayti, ampak zdaici je vstrehi ogln, inu misli vse končati: inu aku boš boile eniga takiga tolažil, huiši bo perhajal. Kogar serd regera, z' tega nyč dobriga ne zvera." 7) Od brania (c. XVIII. §. 4. str. 168-165): „Malu beri, tujstu dobru inu sta-novitnu derži. — O nevnucne misli teh ludy! v' Buquah nuč inu dan tečimo, vissokiga znania ysčemo, kakor de bi jmeli vekoma živeti: per tem na tu večnu živenie posabimo; kateru se zadoby, nikar z' dosti Buqui, ali zvissokim znaniem: ampak z' čednosti, inu lepim Bogaboječim živeniem. Kai nuca brati, inu popissovati teh velikih krailu, inu dosti folkou voiskovanie? Ne bi li tebi več nucalu de bi ti tvoja huda dela, tvoje hude navade, tvoje žleht živenie, tvoje vse hudobe inu grehe doli zbrissal; kakor de bi ti vus sveit popissal? Geometria te vučy vissokust, globokust, inu širokust premeriti: zakai ti sam sebe ne premeriš? Arithmetica te vuči šteiti, raitati: inu ti n' hočeš preraitati inu prešteti kai si Bogu dolžan? Musica te vučy, štimo vissoku vzdigniti, ali nizku pustiti, inu vse prou vglihati in vštimati. Zakai ti tvoih počutkou z' tvojo pametjo, inu zastopnostjo ne vštimaš k' službi Božji? Vučy inu kaže, katera viža je vessela, katera je žalostna: nai tebi tudi pokaže, de kadar tebi dobru grč, se nemaš prevzeti, inu v' hudim poterplenie jmeti. Rethorica vučy lipu čednu govoriti: jest bi hotel de bi tebe vučila serčnu, inu andohtlivu moliti. Ne pravim, de bi ti ne jmel jmeti tega vuka inu znania; ampak de bi letu inu drugu nucnu znal, zlasti de bi ti sam sebe prou spoznal, inu te štiri tvoje puslednie ričy. Nyč ne znaš, akulih vse znaš, dokler sam sebe prou ne znaš." S) Od večnosti (c. XXXVI. §. 2. str. 297-298): „Try bessede: Nigdar: Večnu: Vselei. . . Nigdar nei edn hudobn, kateri prou pomisli na Vselei. Vselei je edn dober, kateri prou pomisli na Nigdar ... Ali vsai kai je inu kaku dolgu jma obstati ali terpeti ta večnust? večnust je ena obstoječnost vselei vpričo, enu vekoma začinanie, kateru nigdar ne preide; teh leit tek, kateri nigdar ne preteče, enu večnu Vselei, inu enu vekoma Nigd&r. Kai je ta večnust? Ena okrogla rinka, katera nema niti začetka niti konca, vselei je enaka. Je enu kolu, kateru se vselei obrača, inu nigdar se ne vstavi. Je en studenc, kateri vselei zvera, kateriga voda skuzi neištivene rore vselei teče, inu zupet zvera, teče, inu zupet perteče, v' taki viži de nikdar ne neha, inu se ne vstavi. Je en zverik, iz kateriga teče ena neposahnena Reka, leta ali k' večni slatkusti, ali pak k' večni grenkusti tega prekletja. Je ena kača okuli zvita, katera Rep v' gobci deržy, inu vselei ondi začne kir neha, niti neha nigdar začeti, niti nigdar začne nehati ali jeniati; je en začetek prez začetka, prez srede, inu prez konca." s) Nekaj pomenljivih rekov posebej: „Hudyč je nevošliu ludem, zlasti tem brumnim; ali nikar svoim tovarišom: ti pak kir si en človik, si človekom nevošliu, hudyč tega ne stury (str. 77). — Sovraštvu život mory, dušo topy, Boga serdy inu pakal kuri (126). — Žalost je ena nadluga, katera vus život stiska, očy moči, serce topy, vsiga človeka tarre (137). — Folš lipota — tu jasnu čelu bo z' temi ostudnimi garbami zoranu: te bistre inu svitle očy bo pokrila ta žalostna megla: teh zoby beilust bo v' černe šker-bine preminena (269). — Enimu firstu nei potreba v' močnih inu terdnih gradeih se ohraniti, vsmilenie niega povsod očitnu brani (272). — Nyč nei pohlevnišiga kakor en hlapac z' pervič kadar začne služiti, nyč nei prevzetnišiga kakor v tem čassu, kir služi, (nyč nei) sovražnišiga kakor kadar se proč odžene: z' enim ali z' dvema je dosti skerby molčym z' dvaissetim (276). — Tu blagu v tvojo škrinio inu v tvojo hišo shrani, inu nikar v tvoje serce . . Ta je bogat, kateri ne žely bogat biti. — Danas živ inu zdrou, vessel; jutri mertou, prah, pepel . . De neboš z' telessom v puščavi, inu z' sercam v' Egypti.. Davri h tem pregrehom ne zakleneš, ampak samu perpreš itd. itd." — 3. Navuk Christianski, sive Praxis Cathechi stica. Tu je Enu nucnu Govorjenje v' mei enim Očetom, inu niegovim synam, od te prave Vere, inu od praviga Christi-anskiga Catholiskiga Navuka; z' enim lepim pomenkovaniam eniga Catholiš inu Lutriš človeka; tudi v' kakešni viži more en Človik še na tem Sveitu Nebu imeti: na Crainsku zloženu skuzi Matthia Castelza tega starišiga Canonica, inu Beneficiata SS.Roženkranca v' Novim Mesti. Stiskanu v' Lublani skuzi Josepha Thadea Mayerja Buquih stiskauca 1688. 8. 624. Knjižico poklanja „Antonio de Gallenfels, Sacri Cisterciensis Ordinis, Celeberrimi Monasterij Sitticensis Neo-Abbati .. (qui natus est Carniolus) nec non toti Conventui . . Opusculum i. e. Praxis Cathechistica R. Patris Placidi Spies Ordinis S. Benedicti, ex Germanismo in Carniolismum simpliciter translata . . . Cliens . . Senior Canonicus Ru-dolphsbertensis". Za predgovorom je „Praxis Cathechistica" t. j. XXIII razgovorov med očetom in sinom z mnogimi vzgledi (exempli) na pr. „Od tega cyla inu konca človeskiga živenia, od Vere Christianske, sv. Sacramentou, desset zapuvidi, od Cerquenib, od skrivnusti Sv. Maše, od Očanaša, pozdravlenia tega Angela, s. Roženkranca, od Grehou vsih po redu, dobrih deli tellesnih inu duhovnih, Evangeliskiga sveitovania, od teh puslednih ričy tega človeka" (str. 1 — 474). Podvučenie eniga Lutherskiga, ali Calviniš, ali sicer eniga Zmamleniga nezastopniga Christiana p. Tu pervu — de-vetu Govorjenie (475—544). Od svetiga Sacramenta tega Altaria, tuje, od Svetiga Rešniga Tellessa Našiga Zveličarja Jezusa Christusa, vprašainia, inu odguvori po-stavleni, zlasti za te mlade ludy, kateri pervič hočejo k' Svetimu Obhailu perstopiti (str. 545—572). Postave ali Ordunga te Andohtlive Bratovščine Sv. R. T. itd. (573- 577); Indulgentiae ali Odpustki (578—581). Nebu na zemli po Božy voli. Tu sturiti na zemli, kar Bug hoče, ali se po Božy Voli oberniti, je ta naržihreši poot inu nargvišniši h' timu večnimu Izveličaniu. Koku vsak dan čez cel teidin imamo našo volo z' Božyo Volo zglihati... V Nedelo — V Sabboto (581—617). Od Christusove Martre (Peissen lat. 618. 619). Brevis Oratio. Matthia Castellez Canonicus ad Lectorem. Register. — Razun teh bolj znamenitih knjig je spisal Matija Kastelec (Matthias Castellez) po Valvasorju še: 4. Breve Exercitium matutinum et vespertinum. La-baci 1682. — 5. Kratki Zapopadek potrebnih catoliskih naukou. V' Lublani 1685. — 6. Praxis Cathechistica, Tu je, Nauk Christianski. V Lublani 1686. Typ. Mayranis. in 8. — To dvoje je menda le iz prejšnjih tiskano bilo tudi posebej, kakor na pr.: 7. Nebu na zemli po Božji voli. Lab. 1686. 8. — 8. Mesc Božje lubezne .. recusum ex: Nebeški Zyl. Lab. typ. Egerianis 1768. 12. (Bibli. Carniol. 12. — Šaf. 134). ®iefe f)iernecf)ft benamfte fet)ttb jtoar aucf) aUbereit tiott tf)m fdjjrifftlicf), aBer anttodj rtid^t ®rucferifdf} »erfafft, foKen bodE) gleid^tool ef)efteit§ unter bie ^fSreffe gegeben toerben, nemtidf): 9. Simplex Translatio Sacrorum Bibliorum Veteris et Novi Testamenti, secundum articulos, in tribus Tomis. — „Ubi lateat: vel num perierit, nusquam potui pervestigare" (P. Marc. Bibl. Carniol. 13). — 10. Thomas de Kempis Carniolicus de Imitatione Christi. — „Libri IV. in Carniolicum versi, quos aliqualiter emendatos sub suo nomine edidit P. Hippolytus Neostadiensis Capucinus" (Bibl. Carn.): „Buquice od slejda inu navuka Christusa našiga izveličerja, . . . Thomaža a Kempis . . . sedej pervič z' nemškiga na Slovenski Crainski jezik prestavlene . .. skuz mujo . . P. Hippolitusa z' Noviga Mesta na svitlobo dane. V' Lublani 1719. 12. 672" (Šafafik str. 132). — 11. Spegel te Čistosti. — 12. Viridarium Exemplorum, in quo numerantur Septingenta Exempla, accomodata pro Concionatoribus. — 13. Dictionarium Latino-Carniolicum. — „Meo tempore PP. Capucini Laba-censes Dictionarium latino-germanico-Carniolicum typis praeparabant: sed — sors crisi novis Labacensibus adversus primum folium procusum, 22. Junii 1776, adjecta absterriti ab opere coepto primas manus retraxerunt" (Bibl. Carn. 13. — Šafarik. Slow. str. 65. — Zvon 1881 str. 777). — 14. Špeigel duhouni, od Začetka inu konca Člove-skiga Živenia, aus d. Ital. Biichl. „Specchio Spirituale del principio e fine della vita umana (Gesprachs-Weise . . Valvasor VI. 360; Šafafik. Slow. 131 — 2). Primeri iz sv. pisma, kterega dva zvezka (II. VI) hrani Matica Slovanska, po rokopisu Kastelčevem p.: „Kaku ti pak vidiš eno troho v' tvojga brata očessu, inu bruna, kir je v' tvojm očessi, ne premisliš? Ali kaku moreš ti h' tvojmu bratu reči: derži brat, jest hočem to troho iz tvojga oka vzeti: inu ti tega bruna, kir je v'tvojm očessi ne vidiš? Hinavic, izpravi poprei tu brunu iz tvojga oka: inu potle gledai, de izpraviš to troho iz tvojga brata očessa". Luk. VI, 41. 42. „.. Ura je tukai de se my od sna obudimo. Zakai naše izveličanie je zdai bliže, kakor tadai, kir smo verovali. Nuč je minila, dan pak se je perbližal: zatu odverzimo della te temme, inu oblecimo orožje te luči. Hodimo poštenu kakor po dnevi: nikar v' požrešnosti, inu v' pyanosti, nikar v' postilah, inu v' nečistosti, nikar v' zuparstvah, inu v' kujaniu, ali v' nidi: temuč oblecite Gospuda Jezusa Christusa, inu ne sturite letu, po katerim tu messu žely v' svoyh luštih". Rim. XIII, 11 — 14. O izreki in pisavi slovenski opominja Kastelec nekoliko v „Bratovske bvquice S. Roženkranca" (str. 177): Modus pronunciandi aliqua Nomina in Idiomate Carniolico — o črkah s — sh, f — fh, i — j — y, — nie — s pristavkom: Si diligens Lector in hoc opusculo errorem invenerit, parcat, vel meae ignorantiae, vel typo, vel idiomati Carniolico, carenti Grammatica. — In v ^Nebeški Zyl" ima (str. 437—9): Observationes In Lectione et Scriptione Idiomatis Carniolici juxta an-tiquos Libros Carniolicos, Croaticos, et Ilyricos— na pr.: I i est vocalis, j est consonans, ut ima habet; jutri cras. Sed i cum tali accentu, sonat, prout in Italico vigne vineae, ut niega ipsius, idem est cum e, ut preminen... f longum ut fad fructus; alias sad retro; fh ut fhalit jocari, alias shalit tristari... Y y in medio dictionis pro-nunciatur ut i, et sic sonat pariter ut in Italico vigne vineae; ut nym illis; y in fine dictionis corripitur, ut sgony pulsat, alias esset sgoni pulsa; ftojy stat, fe bojy timet itd. P. J. Šafafik piše po Čopu in Kopitarju: »Matija Kastelec... war ein iiberaus fleissiger windischer Schriftsteller, und man kann ihn gewissermassen als den ersten betrachten, der auf die weltlichen katholischen Leser schriftlich zu wirken suchte, da die bis dahin gedruckten Evangelienbiicher wohl zunachst nur fiir Prediger zum Vor-lesen auf der Kanzel bestimmt waren. .. Seine Schriften sind in sprachlicher Ilinsicht unter Andern auch desswegen interessant, weil er einer der weDigen aus Innerkrain ge-biirtigen krainischen Schriftsteller ist, und zwar aus einer von unslawischen Nachbarn entfernten Gegend, wo sich manches Echtslawische erhalten hat, was man sonst in Krain nicht mehr fiadet" (Gesch. d. stidsl. Lit. I, 19 cf. Kop. Grammat. S. 61—74). — P. Marcu s pravi o njem: Scripta hujus pro patria litteratura optime meriti viri plurimum fructum tulerunt vel maxime in plebe rudi, quamvis et curionibus sacris grata venerint, quam quae gratissima, quae patria lingua prodierant in publicum; viderat enim vir optimu^, quanta animarum Curatores in linguae vernaculae expressione, atque doctrinae Christianae explanatione difficultate laborent, ut saepe saepius aqua haereat: vel rem omnino inepte reddant Carniolice; eamobrem suis opusculis illis volebat subvenire (Bibl. Carn. 12. 13). Res so knjige njegove bile jako koristne rojakom duhovskim in neduhovskim, in se še sedaj po kmečkih hišah nahajajo dokaj pogostoma. Oziral se je v njih na pisatelje in spise prejšnjega stoletja; vzlasti v „Podvučenie ali G o vo rj en i 6 v' m e i enim Catholiskim inu Lutriskim Človek a m" je razlagal poglavitne verske razločke. Tako na pr. od edinozveličavne cerkve: „Ta je ta stara Christianska Catholiska Rimska Cerkou: kakor tadai (ob času tega grešniga potopa) obedn nei mogl ohranen biti, kateri nei bil v ti Archi ali barki z Noetam, taku oben ne more izveličan biti, ampak de je v ti stari Catholiski Cerqui. — L. Ty Lutriš tadai ne morejo izveličani biti, kir ony ne spoznajo to Rimsko Cerkou? — C. Je dosti Lutheranerjeu, ja silnu dosti, zlasti v Birtembergi, v Soxonij, inu po drugod, kir je vse Lutriš, kateri nyč druziga ne znajo, ampak kar so od svoih stariših slišali, inu od nyh pridigarjeu: tudi nyč ne veido od Catholiske Vere, tajsti morejo za rad vere, aku sicer velikiga greha nemajo, dobru izveličani biti, inu bodo izveličani. Zakai dokler ony so prou karsčeni, per tem karsti so prejeli gnado te Vere, inu tajsto obderže, taku dolgu, dokler ony ne stoie hudobnu inu veideoče zupar ti pravi veri, taisto časte, inu so še v ti pravi inu risnični Christusovi Cerqui: kakor hitru pak slišio, de nyh Lutriska Vera v enih štukih, ti pravi stari Catholiski Cerqui je zupar, so ony dolžny se pustiti boile podvučiti, od teh Lutriš proč odstopiti, inu ta Catholiski navuk inu Red gorivzeti, sicer ony ne moreo izveličani biti" (489. 490). — Kar nam je verovati, zajemljemo iz sv. pisma pa iz ustnega izročila sv. katoliške cerkve. Na vprašanje: L... „nei li svetu pismu zadosti, de mi iz tegajstiga znamo, kai se jma verovati. — C. Ne, nei zadosti: zakai narpoprei, nei vse zapissanu, kar je Christus vučyl... H drugimu, taku ne zastopio vsi svetu pismu kakor bi se jmelu zastopiti. H tretymu, tu pismu se ne more na mnogatero vižo izložiti. My ti Catholiš vun izlagamo enu govorjenle v' eno vižo; ti Lutriš pak drugači: ti Calviniš zupet drugači; inu en sleherni hoče prou jmeti. Ravnu kakor ty čermeli z' ene rože ta med sezajo: inu ty Paiki lyh istaiste rože ta strup: taku se more iz svetiga Božyga pisma ta med te risnice vzeti, inu ta strup tega folš navuka, kadar se tuistu prou ne zastopi. — L. Katera je tadai ta bulša, žihreša inu nefalena viža, iz katere se more poznati, inu veiditi, kai je Bug rezodil, katere so te prave, risnične, inu nefalšane Božye bessede? C. Tu pričovanie te stare gmain Catholiske Cerque, ali vsiga Christianstva; taku, de kar ta prava Christianska Cerkou veruje, letu je G. Bug rezodil, inu je ta prava Vera. Kar ta prava Christusova Cerkou zaverže, tujstu nei ta prava vera, od Christusa nei rezodivena" (495. 6). — Od nezmotljivosti papeževe in sv. cerkve katoliške na pr.: L. Ne morejo li ty Lutriš ali Calviniš tudi letu od nyh Cerque govoriti? C. Cilu nikar: zakai se dobru vei kadai Luther inu Calvin; v katerim Mestu inu Leitu so ony nyh folš vuk začeli. Tudi se vei gdu se je bil nym zupar postavil. Kakor se je bilu takai v naši Crainski deželi zgodilu, kadar je bil začel zapelavati inu na Luthersko kecario obračati leto deželo Primož Truber, iuu Kobila Iuri, takrat ta Bogaboječi Škoff Lublanski Thomas Hren se je bil z vso močjo zupar postavil ty nyhovi Kecarij, inu je bil z veliko mujo zupet te ludy perpravil na to pervo pravo Catholisko Vero. Takešne ričy se tudi vedo od drugih Kecarij, po drugih deželah sturjenih. L. Kaj se tadai nevei, pod katerim Papežam so začeli Mašo brati, za. te mertve moliti, Božyo Mater inu te Svetnike častiti iuu yh prossiti, tudi te žegnane ryči v časti imeti? C. Kadar bi vsi Predikonti bily skupai, ony vsai bi ne mogli tega povedati, pod katerim se je tu vse začelu: iz tega se vidi, de naša Vera inu Navuk je ta pravi stari Apostolski vuk inu Vera. L. Komu se pergliha tu Papežtvu? C. Eni zlati ketini: zakai kakor v eni ketini en glid na tem drugim vissy, inu en glid tega druziga za sabo vleče, taku gredo en Rimski Papež za tem drugim vglih v ti risnični Cerqui, v nyh vuku, inu v veri, inu tu se kaže od eniga druziga noter do S. Petra Apostola; inu kakor ty Papeži so edn drugimu to Vero inu vuk vglih v roke dali; taku na tem vissy vsa Christianska Catbo-liska Cerkou glih vkupai, inu se izkažuje od eniga čassa do druziga v ričeh te Vere, vselei enaku, od čassa teh Apostolou noter do dosehmal" (532—4). — Na vse to meri na drugi strani knjigi „Navuk Christianski" tiskana naslednja čestitka: Typographu3 ad Authorem. Alta Castelli quondam Babylonis ab Arce Castellez genesim nomine reque trahens, Dum gentes vario hinc migrant discrimine linguae, Insedit pectus Slavica lingua tuum. Tu nobis illam, tu propria verba tulisti Slavorum, primos a Babylone typos. Quod Truber atque Kobila Juri corruperat olim, Te Castelletum restituisse decet. V. Peti v tem veku smč se imenovati Baron Janez Bajkart Valvasor. Rojen je bil Valvasor v Ljubljani 28. majnika 1641. Učil se je najprej pri Jezuitih. Da se v vednostih še bolj izomika, potuje po mnogih vnanjih deželah, po Nemškem, Laškem, Afrikanskem, vzlasti po Francoskem. Ko potovaje po mnogih deželah vidi, da lepa njegova domovina je silo malo znana drugod, se mu milo stori, in vžge se mu v srcu iskreni namen, domačim in ptujiin pokazati njeno krasoto. Kar si je namenil, to tudi zvesto spolni; toda — veliko delo njegovo, domovini na slavo, povžije vse včliko njegovo premoženje tako, da prej premožni mož umre ubožen v Krškem 19. septembra 1. 1693. Sam laške krvi pisal je J. B. Val vas o r v duhu tedanje dobe nekaj latinski, nekaj nemški, vmes malo slovenski, vendar premnogo na s 1 a v o in korist ne le vojvo-dini Kranjski, marveč Slovencem sploh in deloma tudi Slovanom. Med mnogimi književnimi deli njegovimi so nam posebej znamenita na pr.: Topo-graphia Ducatus Carnioliae modernae, Arcium Lambergianarum, castellorum et dominorum in Carniolia 1. 1679..., Archi- Ducatus Carinthiae modernae, Carinthiae Salisburgensis 1. 1681.; Charta Geographica Carnioliae, Carinthiae, Croatiae 1. 1685. itd. — „Slava Valvasorjeva" je pa „Slava Vojvodine Kranjske" s temle celim naslovom: Die GLJt ^ Oži (les H) ©H«© gtfouumig ©palm, Das ist, Wahre, grundliche, und reeht eigendliche Gelegen - und Beschaffenheit dieses, in manehen alten u. neuen Geschicht Biichern zwar riihmlich beriihrten, doch bishero nie annoch reeht besehriebenen Romisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes, Anjetzo, Vermittelst einer vollkommenen und ausfiihrlichen Erzehlung aller seiner Land-schafften, Boden, Felder, Walder, Berge, fliessenden und stehenden Wassern, unterirdischer Berg-Seen, bevorab dess Welt-beriihmten Cirknitzer Wunder-Sees, auch verwunderlicher Grotten, und viel andrer ungemeiner Natur-Wunder, inigleichen der Gevvachse, Mineralien, Bergwercke, E ielgesteine, alter Miintz-Stucken, Thiere, Vogel, Fische etc.; liberdas auch der Gebiete, Herrschafften, Schlosser, Stadte, Marckten, Grentz - Hauser und Festungen, und deren so wol vormaligen, als heutigen Besitzer oder Vorsteher, Gebieter, Einwohner, Sprachen, Sitten, Trachten, Gewerben, Ilandthierungen, Religion, Heiligen, Patriarchen, Bischoffen, Orden, Pfarren, Kirchen, Kloster etc.; Regiments -Wtirden, Aemter, Gerichten, Standen und Familien; wie auch der Lands - Fiirsten, Jahr - Geschichte, alter und neuer Denckwiirdigkeiten: Durch selbst-eigene gantz genaue Erkiindigung, Untersuchung, Er-fahrung und Historisch-Topographische Beschreibung, In Funffzehen, wiewol in vier Haupt-Theile unterschiedenen Buchern, wie auch hauffigen Abrissen und zierlichen Kupffer-Figuren ausgebreitet, von Johaim VVeichard Valvasor, Freyherrn, Einer hochlobli-chen Landschafft in Crain Hauptmann itn Unteru Viertheil und der Koniglich-Englischen Societat in England Mitgliede; Aber In reines Teutsch gebracht auch auf Begehren mit manchen beyfiigigen Erklarungen, Anmerck- und Erzehlungen erweitert durch Eras-mum Francisci, Dess hochgrafl. Hauses Hohenloh und Gleichen Raht. Laybach, Anno MDCLXXXIX. Zu finden bei Wolfgang Moritz Endter, Buchhandlern in Niirnberg. Cum Privilegio Sacrae Caesareae Majestatis. Ta naslov kaže dokaj popolnoma, kaj vse ima velika knjiga v sebi. V čveterih debelih polovnih vezkih razodeva 533 podob ter šteje 3320 strani. Viri, iz kterih je zajemal Valvasor, so vsi naznanjeni; med njimi so Megiser, Schoenleben, Bohorič, Kastelec itd. itd. V spisovanji podpiral ga je vzlasti Erazem Francisci in nekoliko tudi Pavao Vitezovi č. Čveteri deli se krojijo v XV bukev in te v razne odstavke ali poglavja, kterim na čelu se nahaja zaznamnjan ob kratkem obseg, ob kraju pa so opazke, ktere jako olajšujejo prebiranje in umevanje posameznih tvarin. Na notranjem listu kaže se v viteški opravi pisateljeva slika in krog nje podpis njegov: §err Sofjamt S33et)f|art SSaltiafor gret^err gu ©atlnegffj unb SRetjborff, £err gu 2Bagen§perg unb 2iecf)ten= Berg. (šiner Sobi. Sanbfdjafft beš £orgogtf)um6§ Srain in untern SBiertI be§ guef3uolft)§ ^aubtman unb etn aJlitglieb ber Sonigl. ©ocietet in (šngetlanb. — Pod njo opeva se v latinski čestitki mož: .. Quem sat Stemma vetus: quem sat pulcherrima Virtus Illustrat meritis Marte, et in Arte probis .. s pristavkom: „Scripta lege, Acta vide!" — Pač res, brati in prebirati mora pisanja, videti in pregledovati dejanja, kdor hoče prav čislati — Valvasorja. Veliko delo svoje poklanja umetni pisatelj deželnim stanovom Kranjskim, kteri so ga tedaj vrlo podpirali. V predgovoru sprelepo omenja o slavni domovini svoji: „©ratn §at ficf) baran begniigen laffen, bafj e3 fcf)reib=wurbig toare, unb fjierauf mefjr gefeEjn, als baf? fiel »on if)nt gefdjrieben »itrbe; in bem jeberjeit bie 9tuf)mwurbigfeit pfjer alš ba§ rfl|men, unb bie £§aten biel ebler als SBorte gejcp^t.— »Opustivši obširniši pregledovanje vsih njegovih del, odprimo le veličastno knjigo »Ehre des Herzogthums Krain", natisnjeno v nemškem jeziku v Ljubljani 1689 v 4 debelih polovnih vezkih, in preglejmo jo, prepričati se neprecenljivega zaklada, ki nakupičen leži v njih, in le čaka domorodcov, da bi ga vzdignili tudi v domačem jeziku! Koliko znamenitih reči bi se dalo iz Valvazorja svetu razodeti! Ko pa naravnost rečem, da nobena dežela se ne more ponositi s takim krajopisjem, kakoršni je Valvazorjeva »slava Krajnske vojvodine", vendar — tako piše dr. Janez Bleiweis v Koledarčiku Slovenskem za 1. 1853 — ne zakrivam mnogih pomanjkljivost, pomot in slabost, ki jih najdemo v hvaljenem delu; tode ktero delo tacega obsežka in tacega časa je popolnoma? Njegovo popisovanje mest, tergov itd. s pridjanimi popisi zgodovinskimi, in popisje šeg in običajev starih Jugoslavenov je pa tako izverstno, da ga ni enacega. Vedenja starih Krajncov in mnozih njegovih sosedov ne najdeš nikjer tako natanjko in zvesto popisanega, kakor ga je popisal naš Valvazor. Poglejmo v bukve njegove! Pervi vezek knjige „Ehre des Herzogthums Krain" (Bukv. I—IV. str. LIV. 69G) obseže popis starodavnih ljudstev, ki so na Krajnskem vseljene bile, in popis meja stare dokaj veči Krajnske dežele, ktero loči v 5 krajev: Gorenski, Dolenski, Metliški, Notrajnski in Istrianski ali Pazenski kraj. Sredje tadajnega Krajnskega stavi na Obloke... Dalje popisuje v 1. vezku, tode le ob kratkem, mesta, gradove, terge, fare, vasi, hribe in doline, reke in jezera, zrak in podnebje, vreme, rastljine, rude, živali in natorne svojnosti Krajnske dežele, kterim popisom priklada mnogotere podučne in kratkočasne povestice, pravlice, pa tudi debele vraže .. Drugi vezek (B. V—VIII. str. 836) obseže popis mnogoverstnih narodov (kterih 11 našteje), ki so poredoma se vselovali na Krajnskem. Slaveni so bili po njegovem številu deveti narod, ki se je po mnenji Valvazorja okoli 1. 548 po Krist. rojstvu na Krajnskem vselil. Tu govori Valvazor veliko od Slovenov in Vendov (se vč da tudi dokaj napčnega), od slovanskega jezika, njegovega razširjenja po svetu, — omeni cirilice in glagolitice in natisne nju pismenke. Gospodnjo molitev („Oče naš") je natisnil razun latinskega v 13 slovanskih narečjih... Dalje popisuje v tem vezku nošo, šege, navade, razvade in običaje Krajncov, Istrianov, Horvatov, Vlahov itd---- V dostavku tega razdelka našteje Valvazor od sv. Cirila začemši noter do njegovega časa vse imenitniši pisatelje na Krajnskem. V 7. bukvah razlaga vero na Krajnskem; začne od paganov (ajdov) in njih bogov; razlaga potem spreobernjenje starih Krajncov h katoliški veri po sv. Marku in Hermagoru; popisuje za tem razširjenje luterško-evangeljske vere na Kranjskem, nje pregnanje in zatero; razlaga prizadevanje sv. Metuda za vpeljanje domačega slavenskega jezika pri sv. maši namesto latinskega na Krajnskem in Koroškem, popiše na dalje dovoljenje tega, kmalo pa natolcevanje pri papežu, da sveti Metud krivo vero uči... in poslednjič popiše prepoved slavenskega jezika pri sv. maši. V tem vezku omdni Valvazor še svetnikov na Krajnskem, patriarhov, škofov, samostanov in far. Tretji vezek (B. IX—XI. str. 396 + 730 = 1126) popisuje vlado in vladarje na Krajnskem; tudi so gerbi plemenitnih rodovfn obrisani. Za tem sledijo nedopovedljivo mični popisi in obrisi mest, tergov, starih in novih gradov, samostanov, z zgodbami in znamenitnostmi njihovimi; povsod so slovenske imena pridjane. Vse to da temu vezku posebno ceno. Četerti vezek (B. XII—XV. str. 612 + 62 = 674) obseže popise in obrise ravno po teh vodilih tudi mnogih Horvaških mest in gradov, popise turških stražnic, turških vojsk in poslednjič vsih vojsk na Krajnskem in v sosednih deželah od starodavnih časov noter do časa Valvazorjevega; imenitniši vojske so v podobah izrisane. To, dragi bravec, je obsežek imenitne knjige, ktero srnčmo po vsi pravici slavo Valvazorja imenovati. In zares mu je, ko je prišla omenjena knjiga na dan, od vsih strani donela čast in hvala, ktero so mu prepevali pesniki v latinskih, nemških, slovenskih, horvaških in dalmatinskih pesmih, ki so verlega moža tako razveselile, da jih je postavil na ččlo per-vega vezka pozneje izdanih iztisov." Tako dr. J. Bleiweis. Knjiga Slov. 6 Cojz, Valvazor bila Sta Laha ob&: Italjo pustila, Imčna sladka! Kr. čb. n. Pisal je Valvasor v smislu tedanje dobe latinski in nemški, vendar s peresom domoljubnim, vzlasti kranjskim, torej ga prištevamo med pisatelje domače. — „@r mar ein trefflid) gebilbeter, aufgeHarter, fel)t patriotijdj geftnnter SKann, ber jtoar mdjt§ in toinbifdjer ©prad)e fyetau§gegeben, aber botfj burdj feine reidjfjaltigen SBerfe..., bie er mit 2lufopferung feuter ganjen S^atigfeit uub feinež SSermogenS ju Stanbe bradjte, auf bleibenben £>cinf fetner minbtfdjett Sanbžleute oollgiltigen ?lnfprud) Ijat. 3nbef§ fiifjrt er bie 93enennungen ber Derter unb eiitiger Srain eigentf)umlicf)er ©egeuftanbe aud) iit tmnbifdf)er ©pradje an. SMbafor, fagt SBadjler (§ijt. gorfcfj. II. 1125), ift flafftfd) al8 ©ittenmaler; fiir bie neuere @efcf)tcf)te unb nod) mel)r fiir DrtSfunbe famt er nicfjt entbefjrt merben (P. J. Šafafik pg. 20)". — Pobirali so tudi iz njega naslednji pisatelji, vzlasti povestničarji in'pesniki, na pr.: P. Marko (v. Bibliotheca Carnioliae), Linhart, Vodnik, Prešern (v. Kerst per Savici), Ko-seski (Slovenja), Hitzinger (Turjaški Hervard cf. Jezičn. XII. Novic. 1875), Tomšič (Boj pri Vudački cf. Jezičn. XIX), Svetličič (Erazem Ravbar) itd. — Čislali so Valvasorja prej; čislajo ga mnogo bolje sedaj, kar je vrli J. Krajec napravil novo, krasno izdajo njegovo v prvotni obliki — čast in hvala mu bodi zato! — z dvema podučnima spiskoma P. v. Radicsa — pod naslovom: „Die Ehre des Herzogthums Krain von Johann VVeichard Freiherrn von Valvasor. Rudolfswerth 1877—79". Valvasor ali Valvazor je iskreno v dejanji spolnoval naše sedanje priljubljeno geslo: Vse za vero, dom, cesarja! — Spolnuje se, vzlasti po novi izdaji, kar je napisal na drugem listu v sliki (Austria — Carniolia): Carnia fida Deo Carnia fida Duci — His formis lustrata novis patet orbe videnda. — Spolnuje se tudi, kar je pripisal na koncu v sliki zvonu s kladvom — o slavi njegovi: Dat pulsata sonum. — In kdor prav prebira to veliko delo, spolnuje se mu pa tudi napis njegov: Dulcis ex labore fructus. »Valvazor z ozirora na Slovaustvo" — to je sestavil P. pl. Radics v Letopisu Matice Slovenske 1. 1877 str. 251—323, kjer se razkazujejo v razdelkih na pr.: „Imena dežele. Prebivalci. Slovenski jezik. Vera. Običaji slovenskega ljudstva. Narodna nošnja. Narodne stvari iz zgodovine. Narodno plemstvo. Narodni umeteljniki in pisatelji". — Po vsem tem so še vedno resnične Bleiweisove besede, da neprecenljiv zaklad nakupičen leži v knjigah Valvazorjevih, in le čaka domorodcev, da bi ga vzdignili tudi v domačem jeziku! Valvasor se je čiste slovenščine sicer zavedal (v. knj. VI. str. 276); sam pa je znal in pisal le kranjščino (krajnsko špraho), kakor jo je slišal tu in tam med narodom, pa po mestih in gradeh iz ust potujčenih ljudi. V dokaz naj tukaj služijo popolnoma v njegovem črkopisji na pr.: 1. Nektera imena: Gorenska, Dalenska Stran; Metlishske Krai; Ta snotraine deu nakrasso jenu napiuke; Istrianske Krai. Lublana. Mallalablaneza a. Gradaschiza. Pouhuugradez. Radoulza. Velessale. Krainiskagora. Nadougem (Langenfeld). Mengusck. Blagouza (Glogobiz). Terschishka Wisterza (Bisterza, Bistriza). Tschembschenig. Uou-tschiepotok (Wolffspiichl). Ubledo. Uletye. Ustange. Useuzach. S. Yur (S. Jorgen). Sorskupule. Sentierneisku pule. Teryak (Aursperg). Sreiberske turn (Thurn am Hart). Sateiska, Usateske (Ainodt). Bella Zierku. Per Sveti Alene. Per Nouomesto. Cho-tschevie. Grosuplizcheza. Uelike ribenske vvorst. Per sentianseho. Ullugatzo. Yder-scheza. Stara uipaua. Utschka. Zizche (Tschitschen). Kraschauze (Karstner) itd. itd. 2. Ozha nafh (VI. str. 274. 275 ponatisnjen: Latine. Cyrilice. Bulgarice. Dal-matice. Croatice. Sclavonice. Bohemice. Polonice. Vandalice. Lufatice. Mofcovitice. Carniolice. Novazemblice. Walachice) Carniolice: Ozha nafh kir fi unebefih pofue-zhčnu bodi jime tvoje pridik'nam krajlestvu tvoje s'idife volja tvoja kakor nanebi taku nafemlji kruh nafh vTakdainji daj nam dones jnu odpusti nam dulge nafhe kakor tudi mi odpuftimo dulshnikom nafhim jnu neupelaj nafs v' ilkufhno tamazh refhi nafs od slega Amen. 3. Uskokov ali Staravercov (VIL str. 491. Walachen. Schismatici. Pope — Pfaff. Coluger — Munch) Molitev o velicih praznikih zjutraj . . f Imeni Ozha (Ozcha) f Sina f Yduha Suetega. Amen. Otaznash, na nebi sidish, pausod vidish, tzha se godi, poshli nam Petra y Paula, tzha ty dobry moshy tschine, pri tom hozhemo byti. Amen. Zvečer: Hodimo spat, boga suat, usako nozh na pomozh trubi trubislaua boshia krail nebesky is neba yde, use suetze sabuody, tamodoly napodoly, kir auzhary auze paso, auze boga nesposnashe, boile se ym naroditi, kakor peklu prebiuati, tushnu pismu prepisati, alleluja, alleluja! pomosi nam ta sueta nedeyla, nu sueti iuray oroshnik, kir nam prauy praui pot, poseleni trauizi, k'eni uodi toplici, kir diua Maria bele roke umiua, zherna ozhy spyra, greyshne dushe napaye. 4. Zashtitno voshejne te Krajnske deshele (»Jožef Zizenčelli, ein Edelmann aus Krain, den P. Marcus S i s e n t h a 1 nennt, ist uns blos als Vf. eines krainischen, dem Werke Valvasor's vorgesetzten Gediclites bekannt. Unter den daselbst vorkommenden Ge-dicbten ist auch ein kroatisches und ein dalmatisches von Paul Eitter alias Vitez o vi d cf. Šafarik. pg. 20) v prvotnem črkopisji: Zashtitno voshejne te Krajnske deshele k' letem usek hvale urednem bukvam Krajnskiga popisvajna visoku slahtnu rojeniga, gospuda Janesa IBajUsorta. Valvasorja, Frajerja is mudje inu saverha, Gospuda u' Bogensperko, inu u' Ljehtenberko, u' dolejnskem Kraje te Krajnske deshele peshizeskega Kapitana, inu tovarsha angeleshkega Krajla tovarshtva. Ie persheu enkrat tajste dan s' tulikem proshnam perpelan. O srezhne dan? O srezhna luzh? Katera imash tok veliko muzh, de te bukve perpelash, nem to pravo luzh podash. Vj bukve tudi srezhne ste, sakaj vj mene resvetlite, inu sterte, de moje ime zev svet zšlo dobru ve. Koker to sonze sjvternu lepshe stane, inu mladu. Nezh inu nemore skodvati, oku je lih moglu prebjvati sa murjam delezh pokopano, inu s' temnizam obdano. U glihe vjshe jest gore grem, lepu svetiti pčrzhnem. O srezhne dan? ke mene resvetish, moje temnico pogebish. Vj bukve pomagaste, inu pumozh perdaste skusi vezheniga Gospuda Valvasorja, kir da, de jest ta velik svet resvetiti morem sazhet. Vj mene mozhnu hvalite, moj glas povsod restresite. Kateri te hvale bode brav, te besede bode prebrav: O srezhna Krajnska semla, katera tuliku hvale perjemla od soih senov, kotere je s'rodila, inu taku všsoku vezhila. Srezhna mate stak&m sadu, kir je perneslo tvoje telu. Bukve tedaj pojte, na usem svetu stojte. Po u' se deshelah letite, inu moju zhast donesite. Joshef Siseutehelli. Kolike pomembe je Valvasor Slovencem splob, o tem spričuje Dr. J. Zupan v Kr. ČbeJic. L str. 72. 73 na pr.: Baron Valvazor. Za Krajno premožen, Katera dežela Za Krajno učen, Ma veči može? Za Krajno ubožen, Prek morja, Ljubela Za Krajno rojen. Gre njega ime. Kar Gerki so znali, Učenim Londona Kar Lahi od nje, Je Valvazor znan, Kar drugi pisali, častili barona, Vse Valvazor ve. V njih družbo bil djan. Arhive preiše, čast Krajne on trobi Netruden za nas, Po svetu okrog: Nam bere, nam piše, čast njemu u grobi, Da grade, da čas. Bod' hvaljen za-nj Bog! Spomenik na grobu postavili so mu prijatelji iz Ljubljane in besede na njem — kratke pa pomenite — sostavil je povestničar sloveči J. G. Thalnitscher (Dolničar) v. Thalberg, ki se glasijo: D. O. Joanni Waichardo Valvasorio Labaco Oriundo Incliti Ducatus Carnioliae Cosmographo Regiae Societatis Angliae Academico Antiquitatum Studio Nulli Secundo Qui Domestica Musis Amica Pietati Bellica Literis Adjunxerat Ob Undique Strenue Gesta Facundum Hoc Ad Posteros Monumentum S. P. Q. L. Poni Curavit m Id. Decemb. MDCXCIII. VI. Šesti pak je bil Janez Kerstnik. od S. Križa (Joannes Baptista a S. Cruce), Vipavec, v redu Kapucinskem Concionator Provinciae Styriae, v kteri so bili tudi oni po Kranjskem, nekaj časa v Gorici, tudi Gvardijan, v družbi Academia Ope-rosorum, 1. 1693. vstanovljeni v Ljubljani,?s priimkom Promtus, umrl 14. okt. 1. 1714 v Gorici. Priobčil je svoje duhovne ogovore nekaj v Benedkah, nekaj v Ljubljani. „Concionator Carniolicus ordinarius; ast minime ordinariae famae per Carnioliam et Vindo - Marchiam . . . evulgavit suas conciones in V. Tomis" — pravi P. Marcus (Bibl. Carniol. pg. 28) in Šafarik (S. 20. 121. 122) piše: MWiewohl er ein geborner Innerkrainer war, so ist doch seine Schreibart minder rein und gut, als die Kastelecische, weil er aus einer Gegend, in der Nahe von Gorz, stammte, wo man schon merklich italienisiert. .. Uber Sprache und Orthographie dieses riistigen Predigers vgl. Kopitar S. 74. 75. BUbrigensl< — so schliesst H. Kopitar die Charakteristik — „ist der Pater ein sehr jovialischer Mann, voli Belesenheit und Historien, citirt deti Cicero de Divinatione und den Ovidius neben S. Gregorius und der Apokalypse etc." Knjiga prva ima naslov: Sacrum Promptuarium singulis per totum annum dominicis, et festis solemnioribus Christi Domini, et B. V. Mariae, praedicabile; e sacrae Scripturae, sanctorumque Patrum scriptis erutum, nec non veterum, recentioruraque Authorum historiis, non minus laboriose, quam copiose roboratum. Ab admodum V. P. F. Joanne Baptista a Santa Cruce Ordinis F. F. Minorum Capucinorum Concionatore, Slavo compositum Idiomate, multorum votis expetitum, in duas partes divisum in lucem editur. Pa rs Prima. Yenetiisl691. Ex oflicina Zachariae Conzatti. Knjiga I. 4°. 14 1. A. 1—232. B. 1-216 str. — V latinski čestitki . . . Comiti de Lanthieri . . Domino Vipaci, Praeposito Rudolphsbertensi, nec non Archidiacono Inferioris Carnioliae . . po grbu na prednjem listu pomenljivo razlagovanem hvalo daje, češ, ubogih vzlasti nas redovnikov velikemu dobrotniku, iz preslavne rodbine, ter mu priporočuje svoje književno delce. — Nato v Praefatio ad benevolum lectorem piše na pr.: „Jest vejm de veliku nijh se bodo čudili, de jest sim se podstopil moje pridige drukat sturiti v' slovenskim jeziku, dokler doselimal obeden nej tiga sturil, de si lih veliku lepši slovenski jezik so imeli, kakor je moj Vippauski, jest pak negledam na letu, temuč na bessede sv. Augustina ... kir hoče reči de je nucnu inu potrebnu pissat, inu drukat v slednem jeziku, de vsim bo pomaganu, katero pomuč večkrat tij Mašniki so želeli, inu prossili, de bi ijm moje slovenske pridige possodil, inu prepissat perpustil, ali pak de bi ijh drukat pustil, zatoraj jest hočem lete moje dobre priatele pohleunu bugat, inu tulikain ijm pomagat kulikain premorem, dokler Tertullianus pravi: Quid tam ma-lignum, quam nolle prodesse, cum possis. Inu gvišnu bi veliku nucalu, inu pomoglu, kadar bi več pridig v slovenskim jeziku drukanih bilu, zlasti taistim Mašnikom, kateri nijmaio čassa dolgu študerat, ali pak imaio malu buqvi, de bi si mogli pomagat, sakaj sledne buqve nej so pernaredne za naš folk" ... in povčdavši po Ciceronu in Ovidiju, po Bibliji in sv. Avguštinu, da nekteri bodo radi imeli njegove pridige, nekteri pa jih bodo za-ničvali, in da ga to ne bode prestrašilo, o slovenskem pisanji pravi: „Inu de si lih spoznam de težku je slovensku pissat, inu cilu nej mogoče v taki viži pissat, de bi vsim zadosti mogal sturiti, ali sledno deželo se zglihat, dokler cilu tij, kateri blizi prebivajo, edn drugači, kakor ta drugi eno bessedo zreče, zatorai obene bessede nebom zaznamval, ali se ima hitru, ali počassu zreči, temuč sledni po navadi svoje dežele bo gouuril, jest pak bom pissal kakor so slovenci pissali. Quia scribendum est more gentis, loquendum vero more regionis. Inu se meni sdij de bo zadosti, de jest obene laške, ali latinske, alj nemške bessede ne bom mešal, temuč, kar narveč bo mogoče lastne slovenske bessede bom nucal, de jih boš lahku zastopil, inu po tvoij deželi obernil, inu zrekal, za volo tiga tudi, kar je latinskiga nebom na slovensku preobernil, dokler Mašniki samij bodo lahku letu sturili" . . in priporočivši, naj vsakteri si izbere, kar mu bo dopadlo, in kar ni prav pisano ali rečeno, naj si popravi, predgovor sklepa: „Tebe pak, O Gospud Bug Nebeški oča pohleunu prossim, podeli meni tvojo S. Gnado, de kar jest dellam, ali pišem, tuistu tebi na hualo začetu, inu dopernessenu bodi, zakai li tvojo edino čast jisčem, ter samu od tvoje dobrute Ion čakam, inu se troštam . — Po tem ogovoru nasledvajo v latinski besedi: Observationes in scriptione, et lectione Idiomatis Carniolici, iuxta antiquos libros Carniolicos, et Slavos . .: C raro est in usu, nam loco k ponitur z vel c . . — L in fine dic-tionis loco u saepissime ponitur, ut je pelal, je ustal, je dial, tamen pronunciatur ut u: je pelau. — Q vix est in usu, praeter buque, cerque, quae verba etiam per k ordinarie scribuntur . . — Maxiina distinctio est inter s breve et f longum . . idem accidit si litterae s jungatur aspiratio . . sh — fh (kar vendar je dostikrat naopak) . . \ in medio dictionis pronuntiatur ut i ut Syn, lyst, zydat; in fine vero corripitur, ut zgony pulsat, alias zgoni pulsa, stoy stat, stoi sta . . Haec pro aliquali praemonitione, observationeque apponere volui, licet haec alibi inveniantur (gl. Schoenleben, Castellez), et ex sensu, et dictionum connexione, qualiter pronunciari debeat, quisque Slauus, vel Carniolus facile colligere, ac iuxta Patriae morem enunciare poterit . Index kaže tvarine, ki se obravnavajo v nedeljskih in prazniških ogovorih v razdelku A): Dom. I. post Pascha — D. IX. post ss. Trinitatem, in B): X —XXIV. Errata corrige. — V dokaz in razgled cerkvene zgovornosti P. Janeza Križskega in njegove slovenske pisave bodi iz I. Knj. A. str. 114—124. Na S. R e š n i g a Telessa Praznik. (Aspicite in gentibus, videte, et admiramini, et obstupescite: quia opus factum est in diebus vestris, quod nemo credet cum narrabitur. Pogledajte mej ludij, gledajte, in začudite se: Zakaj ena skriunust se je sturila v' vašim čassu, katero nebodo verovali, kadar se bo od nje pravilu. Habac. C. I. „Je gvišnu de nekadaj Rimski Purgarij velik vržoh so imeli vesseliti se, kadar so vidilij de nijh Cesarij, inu Generali, po tem kir so onij njeh sauražnike srečnu premagali, z' veliko častio, inu oblastio v' lepeh, inu v zlateh kočijah so se v Mestu pelali, za katerimi vsi Purgarij, inu žlahtniki k' nogam so šlij, ter čast, inu hvalo na vus glass so ijm pelij: Guissnu čudnu, inu vesselu je bilu gledat, kadar osmiru jelenu v eni zlati kočij v Rim so pelali Cesarja Aureliana: Glihi viži čudnu inu luštnu je bilu vidit, kadar Cesarja Mark Antona štirinaist levu; Cesarja Augusta štiridesset Slonu; Cesaria Nerona dva taužent Mezgu, kateri sreberne podkuvi inu berzde so imeli inu po Rimi so te Cesarje pelali, inu vse kar je živu bilu sa nimij je šlu, inu na vus glass so vpilij: Vivat, vivat Imperator. Ali še čudniši, inu lepši je bilu gledat, kadar krail Sesostres se je pelal v svoje Mestu v eni kočij z žlahtnimi kamenij cerani katero kočijo štirij krajlij od njega premagani, inu z zlatemi ketenamij vpreženi so pelali. Ali vener vse lete častij je premagala čast Cesarja Trojana, katero vsakateru lejtu je njemu zapovedal sturiti Cesar Adrianus, namreč njega peld je pustil z' čistiga zlata kunštnu sturiti, tega na kulla iz slonove kosti zrezane djati, za katerim vsij Antvarharij, Purgarij, žlahtniki, Gospe, Dekelce, Vduve, vsij nizkiga inu visokiga stanu lepu guantani so šlij, inu z' trobentami, goslij, citramij inu bobni so njega čast glassili, de je on večkrat te Rimske sauražnike premagal, inu njeh Mestu odrešil. Jest bi n' hotel de bi N. N. menili de ijh hočem danas opominat premišlvati čast inu hvalo teh Cesarju, ne, ne; temuč jeh vabim danas premišluat to veliko čast inu hvalo, ketero cellu keršenstvu danas iskaže krajlu čess vse krajle Christusu Jezusu Odrešeniku Našimu, kateriga nepelejo jeleni, kakor so pelali Aureliana, nikar levij, kakor Mark Antona, nikar sloni, kakor Augusta, nikar trij persileni krajli, kakor Sesostra, ampak te kronane glave teh Papežu, Cardinalu, škofu, iuu žegnanih Mašniku, nikar li venim Mesti kakor Adriana, ampak po celli Europi, inu v' Indiah, inu kirkuli se najde ta prava vera, v' zlateh inu požegnaneh moštrancah pohleunu inu andohtlivu ga nossio, katerimu nikar li enu samu Mestu temuč vse katoliš Mesta, vsi Verni Firšti inu Cessarij, vsi nizkiga, inu visokiga stanu čast inu hvalo mu pojeio inu spremlajo, kakor tudi N. N. vidim de danas so sturili, inu še vselej tukaj pred S. Rešnim Telessom se najdeio, inu nad leto s. skriunostio se vessele inu čudio, de ta, Quem coeli capere non poterant, sub speciebus panis lateat. Inu letu z' moim velikim troštam vidim, inu drugu od njih danas neželim, zatorai ijh prossim : Aspicite in gentibus, videte et admiramini, et obstupescite: quia opus factum est in diebus vestris." Spregovorivši potem o nekterih predpodobali in primerah, o posebnih častilcih, milostih pa nemilostih (Mors est malis, vita boni s) presv. K. T. — poziva poslušalce na pr.: »Videte et admiramini, O vij častiti Mašniki S. R. T., v katerem bote vidili, de nad vaše kratke bessede syn Božy, kakor je bil od smerti gori vstal, takušen v ta žegnani vblat pride. Videte et admiramini Vy Modri Tbeologi miraculosam transsubstantiationem skuzi katero ena reč v to drugo se preoberne, inu vener te perve štaut ali podoba ostane, kateru je veliku čudniši, kakor celli svejt z' nečesar stuarit. Vid. et adm. Vij zastopni Philosophi, inu bote vidili, de nej rejss kar v šulak ste šlišali, de namreč tij starv Philosophy so vučili: Non potest diuidi quantitas sine diminutione partium. Rezlomite ta S. Vblat na desset koscu, vener tulikain bote našli v' enim kakor v' tem drugim. Vid. et adm. Vy Astrologi, inu bote vidili tu rumenu sonce stati na sred teh zvezd, katere svojo svetlobo inu muč od sonca prej-meio. Vid. e t adm. Vij Mathematici, inu začudite se, de ta kateriga celli svejt obseči ne more venim majhinim vblatu prebiva. Vid. et adm. Vi zastopni Dohtarij inu Arcati, inu bote vidili inu našli Medicinam uuiversalem, katero do sehmal nikdar nej ste mogli najti, inu bote zamerkali, de ta S. Arcnja, od G. Boga nam dana, ozdravi vse bolezni naše duše: ozdravi otuk te offerti; Vodenico te ohernje; Gobe te nečistosti; Jetiko te nevošlivosti; Bodlaje tiga sauraštva; Vročino te lubezni nespodobne; kašel tiga marmrajna, z eno bessedo je medicina Vniversalis. Vid. et adm. tudi Vy kunštni Poeti, kateri v' mej drugimi rečmy ste si bily zmislili de Protheus slednimu se je pustil vidit, kakor ta človik je vreden bil, tukaj bote vidily praviga živiga Boga Christusa Jezusa, kateri temu človeku po vrednosti se izkaže. Vid. et adm. tudi Vy o serčni Vojščaki, kateri z' Luciferam se vojskujete, tukaj bote našli tu prauu orožje, z katerem bote lahku premagali vaše skriune sauražnike, zatorai vass opomina S. Paulus . . . inu S. Cijprianus ... Vid. et adm. Vy antverhary . . Vy lačni . . Vy uboge sirotice . . Vsi, vsi N. N. videte et admiramini, de v tem s. vblati se najde resničnu syn Božy z svojo Božjo inu človeško naturo. Nikar vže apprehensive, kakor pravi Calvinus. Nikar imaginative, kakor pravi Conomachius, Nikar samu spiritualiter, kakor pravi Fra-chez; Nikar metaphorice, kakor so vučili Albigensery: Nikar ex vbiquitate, kakor se je zdelu Vbiquistom, temuč realiter, praesentialiter inu substantialiter . . . Zatorai žihar smem reči, de ta Sacrament je en tak velik čudež inu Mirakel, de Non plus vltra... Sklenem z' tem kar berem od uniga Philosopha, kateri na sred plača je bil postavil eno lepo mizo, na leto pak eno zlato skrinjo, na kateri je bilu zapissanu: Vna salus omniurn, tu je, de v' taisti skrini se najde ena arcnja za vse bolezni, reve inu potrebe, inu de z' taisto bo vsim pomaganu, ali jest nevejm kaj z' ena arcnja je bila taista, ampak tu dobru vejm, de v tej zlati Moštranci, katera stoy na S. Mizi tiga Altarja, se najde ena takušna arcnia, tu je, tu S. R. T., nad kateru resničnu se more zapissat: Vna salus omnium. Tukaj N. N. bote našli inu dossegli karkuli želite ali potrebujete. Morebiti de želite modrust . . . muč . . myr v vaši hiši . . ledih biti teh hudičavih skušnau . . vaše sauražnike premagat . . bogaboječi ratat ... Oh S. R. T.! o S. R. kry! gvišnu Vna salus omnium. Zatorai o vy N. N. Videte, admiramini et obstu-p esc i te. Molite, častite inu hualite tu S. R. T.: tako bote spoznali de ta nar čudniši skriunust Božja bo Vna salus omnium. . . Amen. Laudetur semper Sanctis-simum Sacramentum. Argumentum vsej pridigi »De solemnitate ss. Corporis Christi« je: Populus ad meditandum adorandumque hoc Sanctissimum Sacramentum excitatur. Knjiga II. Sacrum Promptuarium.. Pars secunda. Venetiis 1691. 4°. 10 L. 590 Str. Approbatio je 1. 1695; torej tudi knjiga ni mogla prej na svetlo. Naslov je z malo premembo posnet le po I. Knj. — Poklanja jo „Concionator et Guardianus" Comiti Domino Georgio Sigismundo A' Gallenberg, Domino in Thurn, Rossegk et Gallen-stein etc. Pridige so od Dom. I. Adv. — IV. p. Pasch. - vmes dvojne postne o deseterih zapovedih Božjih ter o peterih rečeh potrebnih k zakramentu sv. Pokore. V razgled bodi: Na pervo nedelo v adventu. Erunt Signa in Coelo ... Se bodo čudessa godila na Sonci, inu na luni, inu na Zvesdah inu na semli bo ludem britku: Inu tedaj bodo ony vidily Synu tiga človeka prideočiga v' oblakih z' veliko oblastio, inu z' veličastvom. Luc. 21. Jest morem sposnati de dolgu čassa sirn premišloval poprej, kakor sim sgruntal, sakaj S. katoliš Keršanska Cerku nam naprej postavi ta strašni S. Evangeli današni dan, na kateri sačnemo čakat, inu se troštat, de, hitru bo knam prišel na semlo z' Nebess nafs lubi inu Vsmileni Odresgenik Jezus, dokler tiga S. Prihoda se imamo veliku več vesseliti, kakor pak bati, inu vender ta S. Euangelist li od teh strašnih rečij nam govorij, ali uržoh tiga se meni zdy, de je de bi se my perpravili njemu napruti pojti, inu spodobnu njega prjeti: Zakaj jest pissanu najdem, de kadar Rimski Cessar je imel venu drugu Mestu rayžat, je naprej poslal svoje žolnerje, inu rihtne hlapce, kateri v' rokah so deržali gayžle, šibe, palice, inu nage meče, inu na vus glass so vupili: Da te viam Consuli, Quirites, date viam Consuli. De bi skuzi taiste gayžle, inu šibe dali zastopit, de aku ne bodo spodobnu prjeli, inu častili Cessaria, bodo press vse milosti štrajfani. Peržianski krajli pak kamarkuli so šli, so zapovedali de nyh rihtni hlapcy pred nymi so ogin nesli, skuzi kateru so hoteli dati zastopit, de žive bodo sturili žgati taiste, kateri kakušno nespodobnost, ali nepokoršino bodo svojemu krajlu sturili. Kraji Heliogabalus, kadar je šal svoje podveržene mesta obyskati, je vselej veliku poprej zapovedal perpravit takušnu lepu prebivalše de se je moglu reči de je enu semelsku Nebu, sicer je žugal velike štrajfinge dati tem sanikarnom, inu nepokornom, satorai nikar li njegovu podveržani folk, temuč tudi Rimlarj, inu Persianery se so poflissali, kar nar več ym je bilu mogoče svoje krajle, inu Cessarje častitu, inu spodobnu napruti pojti, yh sprimiti, inu gori vseti, de bi tem perpravlenem štrajfingam ne bily podverženi. Glihi viži se meni zdy, de z' namy sturij S. C. K. C., katera dokler vidi de v'kratkem ima k'nam priti Naš Gospud, inu Odrešenik, nam te strašne rečy, inu štrajfinge sodniga dneva osnani, de bi se my taistih bali, inu poflissali častitu, in spodobnu k' njegovimu prihodu perpravit, kakor sam G. Bug govorij rekoč: Ecce ego mitto Angelum meum, ante faciem tuam, qui praeparabit viam tuam ante te etc. Knjiga III. Sacrum Promptuarium. Labaci 1696. 4°. 9 L. 626 Str. Approbatio Min. Gen. 1697. Censura Ordiuarii Labac. 1698. Podarja jo Dom. Franc. Alberto Pelzhover, Baroni de Schonau etc. Index. Sermones Festivales. V dokaz bodi: Na ta veliki gud inu praznik Christusoviga Rojstua. Cum essent ibi . . . Kdar so ony tamkaj bily, so se ty dnevy Mariae dopolnili, de je imela roditi. Inu ona je rodila svojga pervorojeniga Synu, inu ga je povila v' plenice, inu ga je položila v ene Jasli. Luc. c. 2. Je tedaj vener reiss, de ti o častita Maria Divica v' tvojm čistem telessi si nossila taistiga, katiriga zemla, inu Nebu obseči nej moglu. Quem coeli capere non po-terant, tuo gremio contulisti. Tedaj je vener rejss, de Stuar je svojga Stuarnika porodila, inu vener Divica je postala? Tedaj je vener rejss, de ta kateri na tryeh persteh vuss volni svejt deržj, v' plenicah povit ležy? De Syu Božij, kateri je bil od vekoma, danas je rojen v' Bethlehemski stalici? O čudu preveliku! O nezgruntaua skriunost Božia! Katero premisleoč sledna človeška pamet od čuda zamaknena postane: Zatoraj oben nyma uržoha zamirit Svetimu Cyprianu, če danas na letej S. Skriunosti taku močmi se čudi rekoč, de posehmal obeni drugi reiči se nebo več čudil, kakor poprej se je čudil, videoč Nebu z' soncam, luno, inu zvezdamy cerano: zemlo z' rossamy, inu z' želisčom pokrito: morje: morje taku šroku, inu glaboku, de taistu zgruntat se nezamore, temuč zamaknen od čuda tiga S. Roystua Synu Božiga, na letem vse moje živoče dny se bom čudil. Miror tantum Deum etc. . . . Vsij Sveti Vučeniki danas se čudio, inu z' S. Bernardam pravio ... Se čudio Theologi, koku tu more biti, de letu današnu Detece je pravi Bug, inu pravi človik? Se čudio Philosophi de resničnu se more od ene persone reči de je bila od vekoma, katera danas je rojena? Poeti se čudio, de taista Besseda, katera zemlo, inu nebu napolni, danas pak venih ofslovih jasselcah stisnena ležy. Retorici od čuda so mutasti postali, videoč de vse figure danas so napolnene. Astrologi so zamakneni, v' tem kir vidio, de sonce z' Nebess na zemlo je prišlu prebiuat. Juristi se nemorio prečudit de ta nedolžni more dolh za tiga dolžniga plačat. Arcati se čudio videoč, de Arcat čez vse Arcate je danas vse bolezni človeške na sebe vzel, de bi ty bolni osdravili. Malary tudi se nemorio prečudit v' tem kir vidio, de ta ner žlahtniši, inu lepši Pildik veni stalici ležij, namreč Jezus Syn Božij. Inu če tudi my bomo leto Nebeško skriunost Rojstva Jezusa Syna Božiga premislili, uržoh velik zadosti se čuditi, inu Jezusa lubiti bomo imel, poslušajte tedaj mene N: N: z pravo andohtio ter začnem itd. Knjiga IV. Sacrum Promptuarium. Labaci 1700. 4°. 4 L. 490 Str. Ex Typographčo Mayriano. Dom. Petro Antonio Codelli de Fonenfeldt, Sermones diversi pro diversis occurrentibus sacris ministeriis. (De verbo Dei. De vera fide. In primitiis sacerdotis. In die installationis parochi. In prae-sentatione vicarii vel cooperatoris. Pro electione abbatissae. Pro induenda moniali. In professione monialis. Tempore belli. Ob partam de Turcis victoriam. Tempore pestis. Extincta peste. Tempore famis. De gratiarum actione pro obtenta fertilitate. Pro ecclesia nova aedificanda. In dedicatione ecclesiae. De sanctissimo rosario. De confraternitate s. scapularis B. V. Mariae. SS. Trinitatis. Ss. Sacramenti. In funere parochi. In funere nobilis viri; nobilis ac virtuosae matronae; juvenis puerperae; mulieris viduae timentis Deum; valetudinarii et valde afflicti. In morte personae violenter vel improvise extinctae; negotiatoris; adolescentis; puellae; rustici. De jubilaeo. Dum ad B. Vir-ginis ecclesiam pro impetranda pluvia processio instituitur. De passione Domini. Concionator audi-toribus valedicit eosque benedicit). V tej poslednji kaže, da je pridigal tri leta v Ljubljani. Slovo jemaje govori (str. 485): „ . . ohranite li moje serce, zakaj vam oblubem, de nihdar nebo pozabilu na letu Bogaboyeče Lublansku Mestu . . . Resničnu inu očitnu spoznam, de nikuli nebom pozabil na leta bogaboyeči folk, na lete poštene ludy, na letu žlahtnu Mestu, ampak bom vselej G. Boga prossil. . ., de bi ta folk poterdil v svoy Sveti gnadi, inu nyh pamet resvetil, de bi tu dobru, od hudiga rezločit znali, tu dobru Bogu dopadeče izvolili, inu od tiga hudiga se zderžali, kakor te try lejta per moyh Pridigah so šlišali .... Spumnite N. N., kar ste šlišali v' moj pervi Pridigi, koku nucnu inu potrebnu je hodit pošlušat Božjo bessedo . . Spumnite na tu kar ste v drugi moy Pridigi šlišali, de naša sama vera je ta prava, skuzi katiro si zamorimo tu večnu izveličajne zadobiti, če tudi naše djaine se z' vero zgliha (486)".. — In v tej govori na pr.: »Ner poprej vprašajmo Ajdje kaj z' eno vero imaio? . . Turke . . Vuprašajmo zdaj te Luterš inu Calviniš kaj z' eno vero yh je vučil Luter Martin, kateri eno Nuno iz Kloštra je bil upelal inu žuio živil, kakor de bi njegova žena bila; inu Calvin, kateriga v' tem mesti Noiona živiga so imeli sežgati, dokler je bilu njemu zvižanu de ta mutasti negnusni greh je tribal: Knjiga Slov. 7 Iz všt teh dvejh lotrou vejm de neč brumnega inu čedniga nebomo šlišali. Poslušajte kaj govorj Luter Marten, on pravi de nej mogoče čistu živeti, inu de en velik greh sturj, kateri oblubi G. Bogu divištvu deržati inu čistu živeti. Calvinus pak je vučil, de človek nemore dobru sturiti, de bi si lih hotel, rekoč de niina svoje fraj vole, rauuu kakor en pis na kateni pervezan, kateri se nemore iz mesta ganiti, če Gospodar n'hoče, taku de tudi my nemorimo ni hudiga, ni dobriga sturiti, temuč de G. Bug je tudi uržoh kadar greh sturimo, in de človeka fardama, de si lih neč hudiga, ali grešniga nesturi. Oh preprosti Ludje! .. Sama naša Sveta Katholiska Vera je ta praua, Bogu dopadeča, inu od Boga zapovedana; inu de naša vera je Bogu dopadeča, so spoznali inu poterdili Ajdje . . . Mahomet ... inu Luter Martin, kateri je djal: Dico sub Papatu veram esse Christianitatem, imo verum nucleum Christianitatis . . . (17. 19)". — Na zadnji strani (490) pravi: „Žegnaj Tebe Lublana G. Bug, ex Sion . . . Maria Divica Mati te milosti, jest Tebi perporočim te lubeznive moje pošlušavice, inu tu žlahtnu Lublansku Mestu . . . Comendo vos Deo, et Deum et meipsum vobis comendo". „Index 3 L. Haec Quarta Pars reperitur apud D. Adamum Skube Bibliopolam Civem Labacensem etc". Knjiga V. Sacrum Promptuarium. Singulis per totum annum Dominicis I. Adv. — XXIV. p! Pent. praedicabile. Labaci 1707. 4°. 7 L. 640 Str. Typis .Toannis Georgij Mayr. D. Anselmo Carthusiae Vallis Jocosae Praesuli. V razgled naj služi (Dom. Quinquagesima): „Kadar Sveti Franciscus Xaverius Apostel noviga svejta je bil v' taiste Indianske dežele od Svetiga Ignatiusa poslan, de bi taisti sapelani, inu preprosti folk od Malikuajna k' službi praviga Živiga Boga perpravil, je bil nešal, de taisti reuni folk po nekatireh deželah so molili za svojga Boga tiga požrešniga, pianiga, inu nesramniga BogaBachusa; timu Svetimu Xaveriusu se je smilil ta preprosti folk, ter začne z velikem aiffram pri-diguat, inu iskazat nyh nepamet, de eniga taku požrešniga, inu nesramniga Boga molio: ta preprosti folk svoje očy odpre, svojo norust spozna, Bachusa zapusti, ter tiga praviga živiga Boga, Stuarnika Nebess, inu zemle začne molit; Pildi tiga Malika Bachusa, namreč hudičy sačneo vpyti: Mortuus est Bachus, mortuus est Bachus . . Enu veliku vesselje je na tem imel S. Xaverius, videoč de Bachusa več nemolio, ampak Boga Vsigamogočiga. Huala bodi G. Bogu, de jest tudi videm de v' naši deželi nemolio za Boga Bachusa, ampak Boga Vsigamogočiga, ter žiher zamorem reči: Mortuus est Bachus. Vmerl je Bachus, za tiga volo močnu se rezvesselim, polek pak močnu žalujem, de on je pustil eniga Synu, katiri nej neč bulši, kakor je bil njegou Oča Bachus, leta je sapelaval Ajdje, on pak sapelaua karšenike; Bachus se je klatil po Indiah, njegou Syn se klati po naši deželi, ter je vže v naše mestu prišal; zatoraj vass prossim varite se za Božjo volo, de nebo v vašo hišo prišal, sakaj kamer kuli pride ta prekleti Selim zapele, ogolufa inu farata te ludy. Oh fardamani goluf! Bug ti nedai jutrišniga dncua dočakat, de bi se bil zadavil, inu pobil poprei kakor si v našo deželo peršal, ali pak de bi bil utonil, kadar iz Indie si se sarnkaj pelal, zakaj se boym, de še katiriga mei mojmi Pošlušavici bo zepelal inu faratal, vedeoč de je ta ner vekši faratar, goluf inu zapelavi šelim. Je reis de en velik faratar je bil Saul . . . Amnon . . . Ali de bi Bachusau Syn nebil hujši faratar jest bi n'hotel njemu vošit tulikajn hudiga, dokler pak vejm zagvišnu, de taužent inu taužent yh je zapellal inu yh bo še zapellal, za tiga volo mu voščim de bi se zadavil inu trešil. De bi pak vy N. N. tudi od njega nebili zapelani vam hočem ime inu njegove golufie povedat, de se bodite znali varvat: Bachusavimu Synu je ime Pust .... Oh prekleti goluf! gdu je tebi dal oblast rešit zdaj ludij od deržajna S. Zapuvidi Božyh? Ta Bug, ta zapuvid, ta paku, katiri je v Posti, je tudi ob Pusti. Bug skuzi grehe se taku režali zdaj, kakor ob Veliki Noči, ter yh štrajfa taku zdaj kakor ob drugem čassu . . . Annaite se tedaj šem, plessa, pyanstua, de bote peklenski martri odšli, inu nebessa si zašlužili (161 — 173)." An. 1693. Conditur celebris Academia Operosorum Labacensium in Ja-sonea Urbe, pia in Apollinem idololatria, ac immarcescibili Pieridum applausu (Epitome Chronologica . . J. G. a Thalberg pg. 88). Tej družnik je bil vže Promptus — Janez Križski. Ker je pa ta družba očitno svoje delovanje pričela še le 1. 1701, spada tudi njeno opisovanje v naslednje stoletje. V prejšnjem stoletji so z našimi slovenskimi pisatelji vzajemno delovali bližnji hrvatski in srbski na pr. Anton Dalmatin, Stipan Konsul itd. — Tako so pisali nekako v slovenščini t. j. v knjkavščini na pr. Mi hal Buchich . . Kerztchanzki navuk . . Vu Nedelischu okoli 1. 1565— 74 (t. j. Katekizam hrvatski za luterane). Bil je M. Bučič kat. župnik na Belici v Medmurji, potem protestant. — Januss Pergossich, v Va-raždinu bilježnik . .: Decretum, koteroga ie Verbewczi Istvan Diachki popiszal, a poterdil gha ie Lafslou, koteri ie za Mathiafsem kral bil, ze vfse ghofspode i plemenitih hotieniem , koteri pod Wugherfske corune ladanie fslisze, od Ivanussa Pergofsicha na fsloviensski iezik obernien, stampan vu Nedelischu leto nassegha zvelichenia 1574. I. 93 str. — Antol Vramecz . . Kronika vezda znovich zpravliena kratka Szlo-uenzkim iezik o m . . v Lublane . . 1578 (v. Jezičn. str. 14. 15) itd. — Mnogim bil je v tej dobi podpornik Peter grof Zrinjski (Zrinyi . . f 1671). V naslednjem stoletji slovijo pak v oziru slovenske vzajemnosti pisatelji na pr.: Januss B ellosztene cz, r. 1. 1595, redovnik, u. v Lepoglavi 1675.. Gazophylacium Lat. Ulyr. u Zagrebu 1640. — Paval Vitezovich, r. v Senju okoli 1. 1650, u. v Beču 1. 1713 . . Grammatica Croatica . . Lexicon Latino-IUyricum Mss . . Pririchnik aliti razliko mudrozti czvitje . . Oddilenye Szigetzko . . Lado Horvatzki iliti Sybilla. Miszech-nik Horvatzki . . Kronika aliti szpomen vszega szvieta vikov, u dva dela razredyen, koterih pervi dersi od poehetka szvieta do Kristushevoga porojenya, drugi od Kristushe-voga porojenya do izpunenya leta 1690, szlosen y na szvitlo dan po Pavlu Vitezovichu Zlatomu Vitezu. U Zagrebu leta gozp. 1696. 4°. 222 str. (Šafafik Sudslaw. Lit. II., Illir. u. Kroat. Schrift. S. 336—7). — Peter Petrelics, Biskup Zagrebecski; 1.1648., u. 1. 1667 . .: Szveti Evangeliomi, koteremi fzveta Czirkva Zagrebecska Szlovenzka, okolu godifea, po Nedelye te Szvetke five: Z iednem kratkem Cate-chifmusem, za nevmetelne lyudi hafzuovitem: Szvetloga i Vifzoko postuvanoga Gozpodina Gozpodina Petra Petreticsa, Bifkupa Zagrabecskoga, Oblaztjum, i ztrofkom, i Szloven-zkem fzlovom na fzvetlo vun dani, i ftampani. Z dopufesenjem Gornyeb. Vu Nemskom Gradczi. Na jezero fsezt zto petdefzet i pervo leto. Pri Ferencze "VVidinan-stadiuse ftampare 12°. 26 L. 319 Str. Črkopis tem pisateljem je: s = fz, sz, z (pred k, p, t); š — ff, fs, ss; z = z, f; ž = s, f; c = cz; č = cf, cs; šč = fes, ses; gy, ly, ny = gj, lj, nj; č = ch; šč = sch itd. — V Gajico prepisano bodi v zgled iz Predgovora tole: Peter Petretič, z Božjum voljum Biškup Zagrebečki: vsem Slovenskoga Orsaga Cirkvenem Pastirom, zagrebečke Biškupje podložnem, očinsko pozdravlenje i Božjega blagoslova obilno želem daru vanje. „Potle, kak je mene Poglavnik (I. Pet. 5), vseh duhovneh Pastirov, ne za moju nikakovu vrednost; nego poleg svoje velike dobrote i milošče na Pastirsku čast podigel i zvisil: i zmedj vnogeh drugeh od mene bolšeh i vučenešeh Popov zebravši; na stol Zagrebeške Biškupije posadil (Kotere ja nigdar niti iskal niti prosil nesem; boječi se veliko pazke i truda Biškupskoga na ovom Svete, i računa strašnoga na smertnem vremene); gustomi krat na pamet dohagja, on svetoga Pavla navuk i Božja Zapoved, koteru on daje Tirno- theušu Biškupu, i vu njegovom kipe vsakomu drugomu Cirkve kerščanske duhovnorau Pastiru . . . Ja takajže buduči Pastirom i Biškupom nedostojnem Cirkve Zagrebečke: želeči na-sleduvati ove imenuvane velikoga imena (kem se ja ne prispodabljam) i velike dostojnosti Biškupe: vsem serdcem, jesem želel na početke moje Biškupje, i den denešni želem, salutem populorum meae curae commissorum dušnoga zveličenja ljudstvu i Ovcam duhovnem pazke moje Pastirske i Biškupske preporučenem i zručenera; te poimene i navlastito jesem toga želel i vezda ga želem, vam o poštuvani Brati Slovenskoga Orsaga Plebanuši i duhovni Pastiri, kotere ja na početke moje Biškupije poleg časti i dužnosti moje hotevši pomoči, i koliko toliko zlehkotiti vu Vaše takajže Pastirske časti i dužnosti; jesem zboga Vas i za radi vaše potreboče včinil (ne sam po sebe nego) po drugeh, gluboko vučeneh i visoko mudreh Redovneh Ljudeh i Pastireh Cirkveneh; najpervlje Reči sveteh Evangeliomov (kii su vu Slovenskom oršage okolu godišča obični i navadni) iz Dijačkoga te Vugerskoga textuša na naše pravo Slovensko Zagrebečko slovo pravdeno (poleg moje štime) prenesti; od reči do reči, gde je bilo moguče, te je Slovenščina prepustila. A gde pak to nč bilo prikladno, jesem včinil Dijačke reči tak spisati, da ijm pravoga razmenja vrazil ndsem. Negde pak nekotere Židovske reči jesem na meste ostavil; nasledujuči vutom drugeh narodov Evangeliome preobernene. Zato, po keh dob pred tem toga ne bilo videti vu našem Slovenskem orsage, Slovenskem jezikom dostojno štampaneh Evangeliomov; ja gledeči na občinsko dobro, te na duhovneh Pastirov potreboču, jesem včinil, ove Evangeliome Slovenske spraviti i štampati, vuto ime, da bi naši Cirkveni Pastiri i Prodekatori Slovenski svete Evangeliome iz knjig Slovenskeh pred ljustvom čteli; poleg običaja i navade Prodekatorov Vugerskeh, Nemškeh, Češkeh i Kranjskeh, koteri svete Evangeliome vsaki vu svoj jezik imaju preobernene i štampane" itd. — Kalendarium Slovenski. Meseci: Malibožičnjak, inače Prosenec; Svečen; Gregorščak, inače Sušeč; Gjurgjevščak — Mali Traven; Filippovščak — Veliki Traven; Ivanščak — Klasen; Jakopovščak — Serpen; Velikomešnjak; Lukovščak — Miholjščak; Vsesveščak; Velikobožičnjak, inače Gruden. - Obrezavanje Kristuševo, inače Mali Božič. Svščna B. D. Maria. Nazvesčenje B. D. Marie, inače Sadovena D. Maria. S. Križa našestje. Sv. Križa Zvišenje. Prijetje B. D. Marie. Narogjenje Kristuševo, inače Veliki Božič. Drobni Svetci. Gibuči Svetki. Evangeliomi Nedeljni — Svetečni. Cvetnička. Muka Gosponna. Vuzem. Zastuplenje Kristuševo. Trojačka — Duhovo. Presveto Trojstvo. Telovo. Posvetilo Cirkveno. Preobrazenje. Na nebo vzetje. Primeri: „Kaj glediš pak na truhu vu oke brata tvojega, a na bervno ko je vu tvojem oke ne rnerkaš? Ali, kak moreš reči bratu tvojemu: Brate, pusti, da vun zveržem truhu iz oka tvojega, gda ti sam vu oke tvojem bervna ne vidiš? Zkazlivec, zverzi vun pervlje bervno iz oka tvojega, te onda preglediš, da znemeš truhu iz oka brata tvojega". Luk. VI. 41. 42. Appendices toje to Pridavki i opomenki, k — ovem svetem Evangeliomom ovde štam-panem priloženi. Pervi pridavek, jesu Popevke duhovne Božične i Vuzmene, i drugo vremene; Pastirom duhovnem i priprostomu ljustvu po Seleh hasnovite i potrebne; vu negdašnjem vremene po jednom Redovnike Jezuitanskom zpravljene. Drugi pridavek je Catechismus puerorum t6je t6 Navuki duhovni preprosti, male Detce i ostalem nevmetelnem Ljudem na dušno zveličenje hasnoviti i potrebni. Primeri: Popevka Božična (Ad praesepe Christi accomodata). Zdravo budi mlado Dete: želno Dete: Zdravo budi moje serdce preželno Detetce. Kaj činiš ovde v jaselceh? milo Dete: Ko kraljuješ vu nebeseh, premilo Detetce. Kaj je to, da si tak vbogo; Dete drago: Od koga zhagja vse blago, Detetce predrago. Kaj je to, da si tak temno? Dete svetlo: Od koga je sunce svetlo, Detetce prezmožno? Kaj je to, da si tak slabo? Dete jako: Ko si vse stvari stvorilo, Detetce prejako. Gdo je tebe n&to spravil, Dete zmožno: Gdo te je v jasle postavil, Detetce prezmožno? Jž, sem tebe nato spravil; čudno D fi t e: Ja sem te v jasle postavil, prečudno Detetce. Z&me ležiš na slamice, lčpo Dšte. Z&me terpiš na zemlice, prčlepo Detetce. O moj mali odkupitel; o Ježušek: 0 moj mali zveličitel, 6 dobri Ježušek. Zakaj si mene tak ljubil? o Ježušek. Da si me tak dr&go kupil? o dragi Ježušek. Budi ti dika na nebe: o Ježušek. 1 ovde dole na zemlje, o mili Ježušek: O želni Ježušek: preželni Ježušek. Ave Maris Stella. Zdrava zvezda morska, Pokaži se, da si Prava Mati Božja, Naša dobra Mati; Mati vsegdar deva, Da po tebe prime Kraljica Nebeška: Tvoj Sin naše prošnje. K& si zdravje vzela O Deva Devica, Iz vfist Gabriela: Čista, tiha, krotka; Premenivši ime Včini nas od grehov Nepokorne Eve: Čiste, tihe, krotke. Pr6sti dfige krivem, Včini da živemo Daruj pogled slepem: čisto i ponižno; Zlo od nas odprosi, Da se s tvojem Sinom Vse dobro nam sprosi. Vsegdar veselimo. Dika budi Bogu, Otcu, Sinu, Duhu, Presvetomu Trojstvu, Jedinomu Bostvu. Amen. Catechismus Puerorum. Otec naš, ki si na Nebeseh . . ne vpeljai nas vu skušavanje: neg' oslobodi nas od zla. — Zdrava budi Maria . . — Verujem . . zastupil je na Nebesa . . od unod hoče priti sudit živeh i mertveh . . . sveteh občinstvo . . tela gore stanenje . . i žitek vekivečni. — Ja sem Gospon Bog tvoj. Nemaj tugjeh bogov pred menum. Ne primi imena Gosponna Boga tvojega za vman. Spomeni se, da Svetke svetiš. Poštuj Otca i Mater ... — Gda se je okerščen Človek dužen spovedati? Odg. Potle kak počne razumom živeti te grešiti, okolu desetoga godišča, vsako leto jednuč, te pred smertjum vu težkom položen betege: Onda takajže, gda se hoče pričestiti, ako se vu kakovom velikom grehe čuti. Pit. Jeli se gda kerščeni Človek dužen pričestiti? Odg. Je vsako leto jednuč okolu Vuzma, i gda je vu kakove smčrtne pogibeli. Pit. Kaj je ono čim se ljudi pričeščaju? Odg. Ono je pravo Kristuševo Telo, živo ne mertvo, z dušum skupa i s kervjum, i z Božanstvom, ves cel Kristus, kakti je gore na nebe. Razlog je vu tom, kaj je tam vu svojem Človečjem kipe; a ovde je vu krušnom obličaje. Prispo-dobnem zakonom, kakti je duša vu živom tele človeCjem, ko se očima vidi; a duša se ne vidi: tak je i Telo Kristuševo vu posvečene Hostje krušne, gde se Hostia vidi, a Kristuševo Telo se ne vidi: i kak je gode duša vsa vu vsem tele, i vsa je vu vsakom kotrige tela: tak je Kristus ves vu vse Hostje, i ves je vu vsake drobtinice svete Hostje, tak, da gda se Hostja razdeli, Kristuševo Telo se ne deli, nego vu vsakom delce razdeljene Hostje celo ostaje. Pit. Zakaj i za kakov je zrok to sveto pričeščanje pod krušnem kipom napravil? Od. Jeden je tomu zrok, da bi nam oddurno ne bilo, njegova Tela vu drugom kipe prijemati i jesti. Drugi je tomu zrok, da bi nam dal na znanje to, da kakgode kruh domači telo naše hrani i krepi i povekšava vu jakosti telovne: tak ravno Telo Kristuševo dušu našu hrani, krepi i povekšava vu jakosti duhovne; toje to vu milosti Božje, vu obderžavanje njegoveh zapovedeh; suproti vražjemu i telovnomu, vu vseh nevoljah i težkočah našeh skušavanju itd. . . Ostroge duhovne . . Molitve Strelne . . kruto hasnovite. — Tebe Bože vsi mi hvalu dajemo: i Gosponna tebe vsi valujemo. Tebe Stvoritela ves Svšt poštuje: tebe visoko vsa zemlja zvišuje . . . Vu tebe naše vufanje deržimo: da se na veke ne okorovimo. Budi ti hvala i dika Gosponne: i z Otcem tvojem i z Duhom presvetem: Kak je od veka bilo, tak i vezda: i na vse vekivečne veke. Amen. Najboljši iz te dobe je pa Juraj Habdelich, duhovnik reda Jezusovega, naučitelj modroslovja, učitelj viših naukov, rojen v »starih Čičah g. 1599, upravljatelj varaždinskoga i zagrebačkog odhranilišta, te i siemeništa ježuvitskoga, umrie u Zagrebu 27. nov. 1678", kakor piše Sim. Ljubic (Ogledalo knjiž. pov. jugoslavj. knj. II. str. 519 1. 1869). Tudi se vidi iz predgovora k njegovemu slovarju, da je bil vzgojevatelj pri grofu Turjaškem (Comes ab Auersperg et Gotsche etc). Spisal je a) Zerczalo krepozti B. D. Marie str. 587 (Zarcalo Mariansko, to je to ponižnost Device Marie, ka je Boga rodila, vsem slovenskoga i hervatskoga naroda kerščanikom itd. u nem. Gradcu 1662. 12. cf. Ljubic), b) Dictionar, ili Rdchi Szlovenfzke zvexega ukup zebrane, u red pofztaulyene, i Diachkemi zlahko-tene Trudom Jurja Habdelicha, Mafnika Tovaruftva Jefufevoga, na pomoch napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatfzkoga i Szlovenfzkoga Naroda. Z dopuschenyem Gornyeh. Stampano u Nemskom Gradczu, pri Odvetku Widman-ftadiuffa. MDCLXX. 12° (brez naznačenih strani, sign. ee ali 28 pol). Geslo mu je na čelu: Nomen Domini Turris Fortissima. — V predgovoru poklanja knjigo svojo štirim sinovom grofa Turjaškega, premilostnim svojim zavetnikom, ter preslavlja v njem vso preblago rodbino, podpisan „Servus et Capellanus Georgius Habdelich". Po tem je sostavek: »De consilio hujus opusculi, et forma ad Studiosam Juventutem Praefatio." — Kakor sem iz H. Megisera pa iz Greg. Alasia v razgled zbral nekoliko besedi, tako naj se tudi iz Habdeliča pokažejo (v Gajici) nektere reči na primer: Abecedar. Adda ergo, igitur. Akoprem licet, tametsi. Ar nam, quia, quoniam. — Bar tantuin, dummodo. Bedenj cadus. Beteg infirmitas; beteg na smert morbus lethalis. Birič lictor. Blazen stultus; blaznim proti Bogu ali suetcem blasphemo. Blud error. Bogorodica Dei genitrix. Bok latus; iz boka a latere, lateralis. Bolvan idolum; bolvanin ethnicus. Bratiči, sestriči, tečiči, vujčiči, stričiči consobrini. Broj numerus. Buli pun (bolh poln) pulicosus. Burkam tumultum facio. — Čas mora. Častnik officialis. Čemerni afflictus. Čislo rosarium. čistoča castitas. Celovati osculari. Cifrast ornatus, comptus, politus. Cilj meta, scopus. Cipeliš calceus. Cirkva katoličanska, bolvanska, turška, židouska; cirkvica, cirkveni. Cucek canis. Cugelj habena. — Dača tributum. Dalekoča longa distantia. Darežljivost liberalitas, Di*čki latine; diak, diačtvo; dijak devete škole metaphysicus, desete theologus. Dika gloria. Doba aetas. Dobitel victor. Dobro došel beue veneris. Doklaui doneč. Dolica vallis. Dragostiv gratiosus. Dugo-vanje negotium. Dvojnost dubium. — Fektaš gladiator. Ferljau Forojuliensis; Friul Forojuliura. — Gibanica placenta. Gizdam se superbio. Glasovit vocalis; famosus. Glubanja cranium. Glumač istrio. Gnjivam se indignor. Godi mi sapit milii. Gorki atuarus, miser. Gospon dominus (sacerdotibus et ininoribus officialibus). Graba fossa. Grudi pectus. — Halja do gležnja vestis talaris. Hasen utilitas. Henjati desisto. Hiža domus. Hitam projicio. — Jačim fortifico. Jad venenum. Jal invidia. Japa pater. Jašprišt archidiaconus. Jato agmen. Javljam se manifesto me. Jedvaj vix. Jestvina cibus. Inače aliter. Istina veritas. Isker proxime. — Kajam se poenitet me. Kal lacuna. Kanim intendo. Karam reprehendo. Karam se rixor. Karma puppis. Kerma esca, pabulum. Kesnim tardo, — se moror. Kinč thesaurus. Kip imago. Kitica fasci-culus floruin. Kladivo malleus. Klica germen. Kolobar circulus. Koračaj passus. Kotar territorium. Kotrig articulus. Krenuti moveo modice. Kus frustum. — Ladam possideo. Lahoten debilis. Lajhar deceptor. Listor saltem. Lučki alienus. — Magarac asinus. Marljiv diligens. Medo aes. Mertelni moralis. Milim se blandior. Mučim crucio. Mučim taceo. Muka farina. Muka passio. — Nadra sinus. Nadut tumidus. Nahajam invenio. Narav natura. Našestje inventio. Naopak inverso modo. Neg, nego, sed, nisi. Nemoč morbus. Nenavidnost invidia. Ničemuren vanus. Niknem germino. Ništar nihil. — Obed prandium. Obel rotundus. Oberten industrius. Oblok fenestra. Očali ocularia. Ohol arrogans. Opet iterum. Osoba persona. Ostaviti desero. — Pačam se immisceo me. Pas, pes canis. Pekel infernus. Pesma cantilena. Pila serra. Pisec scriptor. Početek origo. Pogibel periculum. Poglavnik dux. Pomenek colloquium. Pomnja animadversio. Ponižen humilis. Posel nuntius, negotium. Pozoj draco. Pravda lis. Prem da etiamsi. Preminuti morior. Prežgan astutus. Prigovor despectus. Pro-ščenje indulgentia. Prošenje petitio. Prokšen delicatus. — Rabim laboro. Rano jako valde mane. Rasipnik prodigus. Redeč versus. Rodljiv fertilis. Rubača iudusium. — Žalec aculeus. Šalec nugator. Šator tentoriuin. Ženjščak effoeminatus. Žermlje mola trusilis. Žitek vita, frumentum, victus. Život corpus. Škerlec alauda. Štem lego. Šuma silva. Žut flavus. Senj somnus. Senja somnium. Skupčina coetus. Slovenec Sclauus, Illyricus. Slovenska zemlja Sclavonia. Slovenski Illyrice, Sclavonice. Spasitel salvator. Sporno parce. Spravišče conventus. Stališ status. Stranski extraneus. Svetski munda-nus. — Taki subito. Tenja umbra. Terjaki festa Pentecostes. Ters vitis. Težak ope-rarius. Tilj sinciput. Tolvaj praedo. Tovaruš socius. Trapim se crucior. Tražim investigo. Tup hebes. Tušča (tolšča) pinguedo. — Učep plenilunium. Vekovečni aeternus. Verli eximius. Verstnik coaetaneus. Vertar hortulanus. Veščec magus. Vjedno simul. Vitez miles. Umetelen agilis. Vonjam foeteo. Uraziti laedo. Vučenik discipulus. — Zabava retardatio, molestia. Zadavek arrha. Zaganka aenigma. Zagovor votum. Zagovornik advocatus. Zakaj quare, cur. Zalog pignus. Zamera offensa. Zased insidiae. Zatilek occiput. Zatvor clausura. Zdenec fons. Zlamenje znamenje signum. Zob avena. Zvest conscientia. Spisal je J. Habdelič c) Pervi Otcza Nassega Adama Greh. I. Salosztno po nyem vsze chlovechanszke natvre porvssenye. Sztolmacheno, in na kratkom popilzano po Ivriv Habdelichv Touaruftua Jesvssevoga MaiTniku. Na fzpomenek odkud i kam szmo po iednom fzmertnom grehu opali, i na pobolffanye fitka naffega po- Milofche i Vrednoszti szmerti Chriftuffeue, kuie on za - nasz podiel, dabi nasz od Szmerti uekivechne ofzlobodil. Stampano Vnemskom Gradczv. Pri Oduetku Widmanftadiuffa. Leto 1674. 8. 1181. III. IX. Dugovanja zvexega poznamenuvana kaszu vu oveh knigah popiszana. — Knjigo posvečuje Martinu Borkoviču, biškupu Zagrebškemu. — V dokaz, kako lepo in lahko kajkuvščino t. j. slovenščino je pisal Habdelič, bodi (v Gajici) to-le: Predgovor. Nakaniuši našega Zveličitela Gospodina Kristusa zemeljski žitek nakratkom popisati slovenskem našem jezikom, i iz njega neke kerščanske navuke izpeljati; dojde mi na-pamet; da ne bu morebiti žal pobožnomu štaucu, ako u-napredek jeduemi knigami porušenje nature človečanske poznamenujem, kotera iz pervoga otca našega Adama, i njegove pregreške izhaja, kotera je zrok bila pogubljenja usega člove-čanskoga naroda, i zbog-toga Sina Božjega na-ou suet prišestka. Ar se uffam da spoznauši zjedne strane veliku našu nevolju, zdruge pako nepresežnu milošču i miloserdnost Boga našega, ki se je dostojal za grehe naše, našem mlahauem telom obleči; Spoznamo takaiše i dužnost našu, kuni smo mu zavezani na-zahvalnost, i vekivečnu službu. Naj adda bude. Nestalnost priprostoga Ljuctva... I da gdo neštima, da bi samo Ži-dousko ljuctvo nestalnostjum pameti svoje betežalo, domače pelde, (da ništar za druge orsage ne rečem) prece debele i škodljive imamo. Jednu samu na pervo ti dajem, kteru našega vremena plemeniti historicus Mikula Išthuanfi Pannonicae historiae lib. 24. ad annum Christi 1573. i za njim Juraj Rattkaj slobodni Gospodin od velikoga Thabora, lector i Canonik zagrebečki, lib. 4. memoriae Regum ac Banorum etc. pag. 148 pišu. Vsegdar je pervo slovenskoga orsaga, ljudi kakti pravoga kerščanskoga Catholi-čanskoga, ta hvala i dika bila, dasu najprvo verni u prave Rimske vere bili, pak svojem kraljem, Banom, Generalom, Capitanom i druge zemeljske tot cirkvene, tot suetske gospode. Ali tu hvalu i diku malo kaj nezgubiše, morebiti od vugorske i Erdelske mu-žadie peldu uzeuši, ar malo pervo toga i tam se je bila velika mužka burka zdignula, ku gore imenovani Ištvanfi, u rečene historie široko spisava, nam se žnjum mutiti ne lažno. Leto adda ono 1573. naglo se zbuči mužadia proti gospode i plemenitem ljudem, ta zrok dajuč, da ju gospoda na tlake i dohodke penezne takve nemilo naganjaju, kakve premagati ne more. Zato zbukom oružje, kakvo je gdo mogel imati zdignu, najpervo vu onom polju (reči su Ištvaufieve) ktero na Širokom medj vodami savutn i kupum stoij; i berže časa spravi se oboružuoga, ali neumetelnoga ljuctva do dest jezer, i tak da bi se čez brege svoje naglo sava razleala, tak ono ljuctvo, kad goder je išlo, plemenitaške duore i hiže, je razbialo, robilo, žgalo. Medj temi pako duori i hižami najpervi je bil plemenita viteškoga človeka Jurja Punekoniča na samoborskom polju, ki je malo pervo iz turskoga sužanstva bil vušal. Odonud pako proti save iduč, usera su onuda stoječem velik strah zaudali, i ako su kteroga plemenitoga človeka u ruke dobili, taki su ga nemilo zarazili. Gda bi do save bili došli poslali su zmedj sebe posle u kransku zemlu k mužem, i k drugem blišnjem susedom; ki bi im povedali, da ne moguči več teškoče i nemilošče svoje gospode terpeti, proti njim su oružje prodignuli. Zakaj zato i njim svetuju da ako hote slobodni biti, i u lepe slobodščine živeti, da kaj berže, to berže, volju i oružju sobum slože. Kem poslom odluček, kakvo ga su želeli da se neki, kteri su stali medj Sutlum, ka voda Štaersku zemlju i Dravum od slovenskoga orsaga luči; Neka listor čez savu preidu, i nekuliko dalje pojdu, da se i oni hote po malom uremenu ali na ptujskom, ali na varaždinskom polju žnjiroi skupiti, i oružje združiuši sreču kušati. Prevoziuši se adda čez Savu, kaj goder lepšeh bilo duorov i marofov, naulastito pako Ferenca Tahia, ke je on bil lepo cifrasto učinil načiniti, ognjem i oružjem jesu prez vse milošče terli i žgali. Bili su u te slepe naglosti blizu ure prišli na doljnu stubicu, gde basnovite toplice zuiraju na pomoč unogeh betežneh. Onde tabor postaviuši razpo-slaše okolu in okolu, omamljene srečicum muže, ki prez nijednoga razloga dvore i imanja plemenitska, zgaše i robiše i na ništar staviše, i unožina pak usaki dan rnladeh mužičeu (tolvajčičev) k njim se pridružavaše. I gda bi se ih unogo jezer vkup bilo spravilo, zebrali su si poglavara nekoga Matea Gubesa, ki jim se je medj drugemi i umetelneši, i mudreši, i proti gospode serčeneši videl, koga su i kraljeuskum častjum nespametno imenuvali i daruvali. Posta adda Gubes muž kraljem. Medj tem toga zagrebački Biškup Draškovič Juraj, ki je ta čas Bansku čast obnašal, videuši u kolike je ves orsag pogibeli, zezva orsašku gospodu u spravišče, da vide kak bi mužki ta oganj za goda potišali, da na vekši plamen ne izide. Ta im adda tolnač na pamet dojde, da vsa Gospoda i plemeniti ljudi oružje zdignu, i u tovaruštvo vojske, kraine one pozovu, ktere su nemški Generali Vid Hallekuš, i Herbardt Aušperg ravnali. Nesu se Generali svojemi krainami kratili, ako listor Cesar dopusti, prez koga dopuščenja (ordinanciu zovu) ne im bilo slobodno proti nikomu unogo manje kerščenikom vojsku zdignuti. Poslaše adda iz orsaga u-Beč na hitrom Keglevič Šimona i Berzea Januša k-Cesaru da sprose mandatum, u kom bi se zapovedalo Generalom, da orsagu u tolike potreboče pomogu serčeno i marlivo. Ali doklam se posli duglje nego je tulika pogibel terpeti mogla, vune zaderžavaju, i podpunoma priliku imajuči muž kralj Gubez stubicu grad je zavjel, i iz grada razposlal na vse strane, tolvajske posle, da je stubica u rukah, da ki hoče in na potlam tulike, u ku se ufaju, sreče delnik biti, da use druge posle i skerbi ostaviuši, šetuje. Ni prez napredka, ar čuuši nespametno ljuctvo muža Kralja tuliku sreču zabiuši se i dece i ženi zmaršice etc.: Šetuuali su u muški kraljeuski tabor, Draškovič Biškup z-orsagom uideči da je odlaka kot za sada jako škodljiva, i da ne več segurno čakati bečkeh poslou i krain, za ke se mole, dua poglauara, ki na Muže uudre hitro i zebrahu Mathea Kegleuiča, Gašpara Alapja, obodua i gospodina velika, i u viteškom dugovanju batriua i unogo razumna, kem pri-ložiuši osemsto, ke su na naglom spraviti mogli, konjanikou, i one haramie, ktere orsag plača, zapovedahu, da proti Stubice šetuju. Zake razumeuši muž Gubez kralj, ništar se ne prestraši (takva je mužka nespametna batriuost) zapoveda suoje mužadie, tolvajem i tolvajčicem, da taki oružje primu, sobum proti gospode izidu, govoreči jim: Bratja vitezi (rekši) znate zakaj ste se vu ov tabor spravili. Zakaj ste hiže žene i decu vašu ostavili, znate kakva mje do sada sreča proti plemenitažem, ki su vas pervo nemilo derli, služila, znati tulikaj že morate da vezda, ku nigdar imali neste priliku imate, na verh sreče vaše priti. Ov je den, ov je harc, ki vam ali vekivečnu hvalu i diku, pače i željnu slobodu, ako friško i batrivo pobiuči se gospodu obladate, doprinese; ali vas na velike i strašne muke ves vaš ostanek na vekivečni špot, ako herpte obernete i pobežite, dopelja. Adda ako ste ljudi, ako ste, ke ja štimam, vitezi serčeni oružja se deržete, na nepriatele vudrete. Ne strašete se lisikanja sablji njihoveh, ali dugeh kopii, na usakoga smedj je vas do duaiseti. Ne bum vas na reči dugo deržal ureme se je pobiti; denes nam je ali srečno dobiti, ali viteški usem poginuti. Tak k-suojem Muž Kralj Matei. Z druge takajže strane orsaški poglavari šereg su tak razraunali, da oposred po-stauleni behu pešci z puškami, iz stran konjaniki, ke su i obatriveli, da se nikaj muške one unožine nestraše, po ke dobe usa ona halabuka bolje se, k plugu, motikam, čepom i kosam razume, nego k-oružju, i gda gde sablje, i kervave rane opazi, razsiplje se od straha, tak da kud bi i kam bežati morali znali ne budu. Za tem taki obodve strane velik krič zdignuše, i jedna proti druge tak serčeno navali, da Capitani prece dugo nesu znali kam obladanje nagiblje; ar Gubez videči da za glave ide več neg su se orsaški Capitani i drugi officiri nadejali suoje je muže naganjal, i nekuliko plemenitašeu postreljal, medj kemi i konjaničkoga Capitana, glasovita viteza Ploudina Ladislava. Onda viteška serca orsaške vojske razljutiuši se, uze medse mužadiu, konjaniki zjedne, pešci z druge Knjiga Slov. 8 strane na nju navaliuši, u beg ju pripravi, i u potiree ali pomoriše, ali žive skoro use poloviše, tak da malo mužeu u šume ali u gore prebežauši živeh osta. Oni pak ki su živi u ruke došli velike su muke terpeli, na tuliko da je use skoro dreuje obešeneh nevoljneh ljudi puno, naimre poleg potov. Na jedne same divjače hruške, ka je poleg puta bila dobro visoka i široka zrastla, šestnajest, ako ne več nesrečneh mužakov viselo je, na igru vetrom, i hranu karvanom. Nektere su podpunoma žive pustili, ali prez nosov i vuh, ke su im odrezati vučinili na vekivečno zuedočanstvo puntarie mužke, i proti gospode podignenja oružja, Gubesa pak kralja živoga su u-zagreb dopeljali, i kakti najvekšega puntarske vojske poglavara obilneje dičili i poštvuali; ar najpervo pred očima njegovema Andražu Pešinaniču, njegomu v žeregu poslu učinili su glavu odseči. Zatem Gubesa nevoljno telo razbeljenemi kleščami tergati, najpotlam na četiri dele raztesati. Ta je mužke okornosti, nestalnosti, kraljeustva i vojske konac bil, koga ja ovde nekuliko na dalje iz gore imenuvane vugerske historie izpeljah, vut van, da se podložno ljuctvo u svoje podložnosti i stališu mirovno derži, pokedob je vsa gospodska zmožnost i pod-ložnikov podložnikost od Boga; i gospoda tulikajže da više dužnosti svojeh podložnikou ne naganjaju, ar nemilošča negda zrok daje velikoga zburkanja, kot je oude bilo. Ali vre vezda na drugeh stališeu nestalnost pero obernemo i misel (II. 5. str. 184—191). „Ovo je najglavnije Gjorgjevo dielo (Pervi otca našega Adama greh), vrlo poučno i zabavno, piše Ljubic (str. 519). U predgovoru se tuži, što je do tada odveč malo bilo slovenskem jezikom knjig štampano, da i te nisu prave slovenske, jer silno pokvarene, i da če možda biti kvara i u ovoj njegovoj, pošto ju sastavio: kak onde govore, gdje sem pisal." — A tega jaz v predgovoru pričujoče knjige nikjer ne dobim 1 — Spisal je še d) Kerztchanzki navuk z dogadjaji sz. Piszma, u Gradczu 1674. 12. itd. Da sem sprejel jaz prej imenovane pisatelje v „Knjigo Slovensko", ter da sem iz Petre ti ča pa iz Habdeliča v njej nekoliko več dal ponatisniti, razlog temu je povedan v Jezičniku XVIII (L. 1880. Jernej Kopitar str. 15—21). C. Zimske proste urice o latinsko - kranjski pismenosti po priliki latinskega jezika vravnani, iz ktere se Možo-vitskega, Rutenskega, Poljskega, češkega in Lužiškega jezika z Dalmaškim pa Hrovaškim sorodnost lahko spozna. Pred temi vsemi se nahajajo nektere črtice, Cirilsko pa Glagoliško, in v teh Ru-tensko pa Možovitsko pravopisje kažoče. Adama Bohoriča. (Do Rimlj. 14. Pogl.) Vsaki jazik spoznati hošte Boga (Cir. i Glag.). Vlaki jesik bode Boga fposnal. Omnis lingua confitebitur Deo. Iluaa yld(>(Ta iS-o/iolojrjcrsTai zoi V Vitebergi Leta MDLXXXIIII. (gl. Ježičnik str. 8.) * Predgovorček dežele Štajarske, Koroške in Kranjske slavnih velikašev sinovom, vsej viteškega stanu plemeniti mladini. Da je več jezikov znati i prijetno i koristno, da celo kaj potrebno, to je jasno kot beli dan. Kaj namreč more bolj veseliti prosto srce kot to, da zna svojo ali druzega bodisi govorečega bodisi pišočega misel v spodobnem govoru, kteri je misli kazalo, in v prilični besedi razjasniti ali razjasnjeno zreti kakor pred seboj? Kaj pa je koristnejše od tega, ako razumeš te, ki pripovedujejo o Bogu, o pravu in o naravi, ali spomenike spisane o tistih rečeh, m če moreš zaklad, kteri v njih tiči, vzdigniti in razviti ter ga, kadar je treba, sebi v prid prav obrniti. Naposled kaj je, česar morejo ljudje teže pogrešati, kakor spoznanja omenjenih reči, po jezikih: kajti brez njihovega pripomočka se niti cerkveni, niti državni nauk, niti posamezne niti javne šole braniti in ohraniti ne dajo. Molčim o tem, da so tisti, kteri potrebnih jezikov ne znajo, tudi tedaj, ko jim je dolžnost govoriti, ne vedoči, kaj se je povedalo, niti kako bi jim bilo odgovoriti, velikrat primorani kakor žabe Serifske obmolkniti ter udati se v veliko, veliko sramoto. In ker se za to trditev nahajajo ne redka prav učeno izdelana pisanja, je tako, da bi se res moglo dozdevati, da tisti, ki bi se trudil še kaj več mimo tega razkazovati, prazno slamo mlati in bolj svojo ubožnost kot premožnost razodeva. Zato, in ker mi je vsakako tukaj povrhu in vsaj sploh nekoliko opomniti o poglavitni rabi ali o poslednjem namenu jezikov: torej hočem to, kar sem si namenil, o Slovenskem meni domačem jeziku (de Slavonica mihi vernacula lingua) in slednjič o povodu te knjižice ob kratkem in po svoji slabi moči zaznamnjati. O pravi rabi jezikov pa je najjasnejši sv. Pavla izrek, ki ga sam v listu do Rimljanov navede iz Izaija preroka, takole govoreč: Vsak jezik bo spoznal Boga. In s temi besedami kaže nam sv. Pavel najobširnišo učenost in najslajšo tolažbo, pa tudi pravo rabo jezikov. Kajti v začetku pojasnuje, da bode vedno nekaka skupščina teh, ki s pomočjo prvenjih jezikov Boga prav spoznajo in čestijo. Potem tudi naznanja očitno, da ne prejde ta svet, dokler se pri vseh ljudeh, pri vsakovrstnih narodih ne razodene poprej volja Božja. In to je v resnici edina stvar, po kteri se pobožne duše (naj še tako norsko počenjajo zoper cerkev Kristusovo, svet je satan) v vseh bridkostih tega življenja morejo vzdrževati, dokler si iz besede Božje gotovo morejo obetati, da bode enkrat konec nadlogam, in da gotovo pride oproščenje od prejšnjih: in tedaj sicer bode prav blizo, in da tako rečem, pred vratmi, kedar namreč godilo se bode češčenje Božje v vseh jezicih. Prava raba jezikova pa se je pričela s prvima začetnikoma človeškega rodu, z Adamom in s Hevo. Mogla sta namreč prva roditelja, v oni nedolžnosti in brez madeža vsakterega greha, prav hvaliti Boga. Kajti volja in srce pa druge dušne moči vse so tako vgajale pravi še sodeči pameti, da sta mogla i lehko i v najviši popolnosti Boga hvaliti in slaviti: in zvrševala bi bila to na vso večnost ter z največo srčno radostjo, ako ne bi bila po satanovi zvijači prekanjena ter istega tako svetega stanu naveličana satanove zvite laži bolj čislala mimo Božje zapovedi, in ako ne bi bila za nedolžnost prejemši pokvarjenost in propast na duši in na telesu, one tolike sreče ter one presladke zveze v hvali Božji, po pravični sodbi Božji, zgubila ter sama sebe z vsim zarodom pahnila v večno pogubljenje. Obropana tedaj vseh tistih tolikih darov sta po padcu delala vse bolj mlačno. Kajti razum, dasi je pred vsemi drugimi dušnimi močmi ostal bolj nepokvarjen, je bil vendar v božjih rečeh popolnoma oslepljen, v drugih pa nekaj malo vidi (dokler ga podpirajo kakor že ona prva načela, iz kterih so stvarjena in se še sedaj stvarjajo vse človeške umetnosti, značene z besedo modrosti ali pravejše modroslovja — philosophiae.) Potem se človeška volja vedno protivi volji Božji. Srce samo gori sovraštva do Boga. Niže moči, ktere se s sploh znanim imenom premične (locomotivae) zovejo, delajo vse bolj leno. Vsled tega tudi človek (v tolikem porušenji — discrasia) tistega namena, za kterega je bil v začetku stvarjen, s svojimi tako zmedenimi in zbeganimi močmi ni mogel več doseči, niti Boga, kakor bi se spodobilo, slaviti in hvaliti. Zatorej bi imel zavržen biti človek z vsim svojim nasledstvom za vselej. Toda to prežalostno osodo človeškega rodu videč Premilostivi Oče nebeški ni pripustil, da človek sam in tako s človekom slava njegova popolnoma izgine. Torej se s svojim edinim in sovečnim Sinom in s svetim Duhom, vsa presv. Trojica namreč, čudo, posvetuje, kako bi se človeški rod dal spet popraviti ter vnovič vstanoviti češčenje Božje: ter sklene, da Sin, druga oseba v Bogu, na nedopovedljiv način o gotovem času seboj zedini narav človeško ter tako odkupi in v prvotni stan pripravi človeštvo. Zatorej mej Bogom, kot pravičnim sodnikom, in mej revnim pa obsojenim človekom srednik postane Sin Božji. Proglasi se obljuba milosti zavoljo Sina, iz žene rojenega. To milost so prvi stariši po veri vedno obračali sebi na prid. Tudi je sveti Duh potem po obljubljeni besedi po padcu še v verujočih vzbujal neka Bogu prijetna opravila in hvaljenja s pripomočjo jezikov (z besedo glasovito - vocali verbo) ter zbiral o vseh časih nekako skupščino, dalje plodeč ono obljubljeno milost: to pa po edinem in priprostem, kajti od Boga prošlem načinu govorjenja. Da se je i ta enojna in jasna govorica v cerkvi Božji v prejšnjih in mnogih stoletjih tudi brez črk in brez gotovega črkopisja (literatura) rabila in tako ohranila, to je sploh znano. Ker so namreč prejšnje dobe očetje bolj dolgo živeli, se lahko spozna, da so po izročevani obljubi milosti, po rabi onega edinega jezika pa brez pripomočka kterega črkopisja med seboj se vedno vzbujevali ter ono obljubo o prihodnjem žene sinu vseskozi do naslednikov poro-čevali. Ta ostala in tolikanj izvrstna dobrota, namreč raba edinega in s samim Bogom skupnega jezika, po toliko in tolikih zgubljenih darovih Božjih, kakor je bila sprevelika, tako je nasprot omilovati in obžalovati, da je zavoljo predrznosti ljudi okrajšano bilo (da tako rečem) njim i življenje, in da je o zidanji stolpa Babilonskega nastala zmešnjava jezikov, pač pravična kazen božja, da je iz enega čistega in prostega storilo se jih več in to nedovršenih, in tako edinega onega prvega in svetega jezika čistota pri premnogih naslednikih se zgubila, in da je pravo češčenje Božje po mnogih krajih bilo ne samo zadržano, temuč da je skoro popolnoma prenehalo. Pa dasi je pripoznati, da je ona razlika jezikov bila zaslužena kazen, vendar je božja usmiljenost spoznavati spet v tem, da med onimi po vesoljnem svetu ter po raznih pokrajinah njegovih pogostnimi človeškimi selitvami oni prvi in sveti jezik vendar ni bil niti zatrt niti pokvarjen: temuč se je dasi v negotovih selih in tudi brez knjig in brez gotove pisave pri ljudstvu Božjem nepokvarjen ohranil: dokler ni slednjič Bog, v deželo dolgo že in pred mnogimi veki obetano svoje ljudstvo vodeč po voditelju Mojzesu, na gori Sinaju deset zapovedi spisavši svojim prstom Mojzesa kakor učitelj učenca in to skozi celih štirdeset dni o gotovem črkopisji pod-učujoč po Mojzesu spisati dal tudi pentatevha (petoknižja) ter ga naslednikom posvetil v gotovem, namreč v istem prvem pa mej vsemi najstarejšem in najsvetejšem, od pre-svetega Boga prošlem jeziku. Tedaj še le so misli duha, po vzgledu Boga, kteri je prvi i Adamov i potlej tudi Mojzesov govoreči (ako se namreč tako reči sme) učitelj in slovničar (vocalis Magister et Grammaticus) postal, po gotovem črkopisji in po besedi, ktero imenujejo Ebrejsko, po onem Ebreju, ne obretniku (kajti to je povse pripisovati Bogu, kakor vže povedano) ampak po slavitelju, jele se zapisovati v razodevanji in raz-širjevanji hvale in slave Božje. Ostala je ta pisava in govorica pri ljudstvu Božjem, o kterem je Bog hotel, naj bode pentatevha nekako posebni varuh. A ona občevanja z vnanjimi ljudstvi pa pozneje bolj pogostna preseljevanja v Babilonijo in drugam so provzročila, da se je oni sploh sveti jezik Ebrejski nekoliko oddaljil od svojega izvirka i po pisavi i po izreki. Od tod je nastala druga govorica, ktera se zove ali Sirska ali Kaldejska, za prve in druge samovladije. In poznej so tudi posamne samovladije postavile svoja posamna narečja, po poglavitnem stolnem mestu, v posebni jezikovi rabi, tako Grki Grško, Latini Latinsko. In tako se je zgodilo, da za Ebrejskim in Kal dej s k i m jezikom Grški in za tem Latinski, so še sedaj štirje poglavitni jeziki, kteri se štejejo in so tudi najstarejši ter naj potrebni ši, da jih veš in znaš. In dasiravno so, kedar je satan tako hotel, na svetu poznej nastajale ogromne prekucije in so zruševana in zbijana bila kraljestva in cesarstva: dasiravno so ljudje bili ali izganjani s svojih sedežev ali so vdarjali jo v drugih dežele in so po hudih nesrečah sesedala se kraljestva, ter zato razno medlo se vse, mešale se višine z nižinami, in vsled tega stvarjale se nekako brezštevilne posebne govorice: je vendar Bog v onih tolikih zmešnjavah po svoji neizmerni usmiljenosti, modrosti in previdnosti, na čuden način, Ebrejski, Kaldejski, Grški pa Latinski jezik v bukvah popisan vedno ohranil ter jih še sedaj ohranjuje cele: da bi ti jeziki bili kot ravnalo in pravilo drugim rečem in da bi iz teh, kakor iz vrelcev v druge jezike nekako pretakale se premnoge knjige, obsegajoče nauk o Bogu, poštene in koristne postave, zdravilne leke, ter tudi druge vede in umetnije, kako so dopovedovati pa prav obravnavati in razdeljevati vse stvari. Tako se še sedaj po posebni dobroti Božji daje nam sveto pismo Ebrejsko, ktero je na več kot kraljevske stroške Ptolomeja Filadelfa neumrlega spominja kralja Egiptovskega prvikrat preloženo bilo v Grški jezik. Kajti Jožef oni sin Gorijonov v Judovski povčstnici posamezno našteva tiste kraljevske stroške, kteri znašajo, ako jih smemo računiti, vsoto nad 50 milijonov zlatov, ali ako hoče kdo povedati bolj po latinski, dala bi ona vsota — supra quinquagies millena millia aureos, vel si libet quingenties centena millia aureos: — vsoto, pravim, ktera nikoli nobeni vseh kraljev, ljudstev in časov, kar jaz vem, v letnem dobičku ali dohodku ni enaka. Te stroške je oni neuinrli junak daroval celo za sami stari zakon, kteri ima v sebi 24 bukev, kaj ne bi bil hotel storiti, ko bi tudi novi zakon in ko bi tako došlo mu bilo celo sv. pismo? Takrat torej je prvič, pravim, Ebrejsko sv. pismo postalo Grško, kteriin bukvam so pridejale se druge knjige novega zakona, spisane v grškem jeziku. Zatorej se je tudi celo latinsko sv. pismo, preloženo po trudu bodisi Hieronima bodisi kterega drugega, z vati jelo z imenom stara prestava. In tako se nahaja ne le sv. pismo Ebrejsko, Kaldejsko, Grško in Latinsko, ki si je na veliko korist vsega krščanstva lahko tudi bolj revni človek omisli za srednjo ceno: ampak na prodaj je zdaj v tem stoletji tudi sv. pismo v Nemškem, Španjskem, Francoskem, Laškem, Ogerskem, češkem, Poljskem, Rutenskem in Možovitskem (Mofhovitica) jeziku. A samo našim ljudem Kranjcem ali Slovencem (Carniolanis seu Slaviš) še ni došla ta tolika sreča, da bi je imeli celo v svojem narečji. Kajti čeravno je čestitljivi mož g. Primož Truber novi zakon in druge pripravne knjige, in to, kakor sem vže omenil, tudi v Kranjsko narečje nedavno i marljivo i spretno prestavil iz lastnih in čistih virov: bilo je vendar treba, kedar onega moža vže bolj resna doba in nadložna starost tlači ter v močeh zapušča, da so drugi dosnovali, kar je celemu sv. pismu doslej manjkalo ter ostalo za prestavo, pa izdali celo Kranjsko ali bolje Slovensko sv. pismo (Slavonica Biblia). Prikazala se je torej ta poslednji čas prevelika in neizrekljiva milost Božja tudi našim ljudem. Napočil je tisti veseli dan, kedar tudi Kranjci in Slovenci (Carniolani et Slavi) lahko vidimo in slišimo kranjski govoriti Boga samega, očake, preroke, aposteljne in evangeliste. In za to toliko usmiljenost in dobroto edinemu večnemu Bogu bodi hvala in slava vekoma. Amen. Ker pa pri nekterih bodisi malo previdnih bodisi manj vzobraženih tudi taki, ki menijo, da je svet celo majhen, češ, ker se nikdar niso oddaljili od očetovskega doma, ali če so se, jim ni bilo veliko mar, kaj drugod biva ali se godi, o Slovenskem našem jeziku (de Slavonica nostra lingua) brez ljubezni sodijo in govorijo, ti bodo torej mislili, da bom jaz o Sla ven i h (de Slaviš), češ, o neznatnih ljudeh, kaj brez preinislika povedal. Zatorej se mi je vredno zdelo na tem mestu globokeje poseči, vendar to reč prav ob kratkem pojasniti. Ne mislim pa s Slavenskim imenom (Slavico nomine) kakega ljudstva skritega v neznatnem kraju ter z gotovimi in kaj ozkimi mejami ograjenega. Temuč imenujem in zapopadam s tem imenom vse kraje in ljudi, karkoli jih ali Slavenski (Slavice) govori ali se kar največ v besedah vjema, ali kterim se očitno vidi, da so nekako v svaštvu in v sorodstvu s Slavenskim jezikom. Kar jih je pa dozdaj spisovalo zgodovino ter v njej preiskovalo ljudstev izvirek in njih nrave, vsi se vjemajo v tem, da Heneti, Veneti ali Venedi, Vindi, Vandali in Slaveni so isti narod ter enega in taistega izvirka. Ako tedaj ktero si bodi ime izmed povedanih temu narodu daš, spoznaš, da taisto pomenja. Kajti vsi ti pridevki pripadajo jim po selih pogostoma in velikrat preminjenih, samo poslednji pridevek Slaveni po delih slavno izvršenih je temu narodu došel po njegovem zasluženji. Slava namreč našim ljudem zaznamnja gloria, tedaj se Slaveni (Slavi) imenujejo kakor hvalni, častni i slavni. Vsaj prvega pomena besedi ne bo nikjer nihče praveje razlagal, kakor iz vsakteremu narodu lastnega jezika. Kteri pa na to ne pazijo, pregrešijo se dostikrat prav hudo. V dokaz nam biti more marsikaj. Naj namestu mnogih povem le eno. Mnogi bi namreč radi uganili, kaj Nemcem prav za prav pomeni ono dostojnostno in častno ime March-schalch. In v tej reči mi je najbolj všeč ne napačna sumnja preučenega moža doktorja Jeremije Hombergerja, ki pravi: daje starim Nemcem beseda Schalch zaznamnjala mi ni s trum oskrbnika. In če je temu tako, kdo bo torej dvomil, da Marchshalch je to kar mejni oskrbnik? Kajti iz zgodovine vemo, da so pokrajine (marchias) z veliko previdnostjo bile omejene, da so krotili in odganjali na Nemškem tudi naše ljudi, takrat še pogane. Da bi tedaj med gotovimi mejami se zdrževali, napravljene so bile okrajine ali posadke; od tod okrajina v Daniji, Brandenburgu, v Mišnji in Turingiji itd. Iz jedine besedice shalch se torej razvidi, kaka je bila služba in kaka dostojnost Maršalkov. To namreč kar mejnega oskrbnika. Od tod tudi ona najviša dostojnost med prvaki v cesarstvu Archmaschalcha, karvže kažejo znamenja, s kojimi se kinči, z mečema namreč navskriž položenima, da je oni veljak prvi med njimi, ki zapovedujejo pokrajinam ali posadkam. O prvem delu besede ni mi veliko razpravljati, nekoliko je treba prejšnjim vekom spregledati, ker so sicer v državnem življenji vse jako krepostno in previdno prav oskrbovali, čeravno so v dejanjskem imenovanji rabili tudi v velikih rečeh sim ter tje grozne besede (kajti bolje tedaj po svojih učiteljih ne podučeni). Pač nič ni bilo treba grških mešati z nemškimi besedami. Grški (kakor mislim) archi so poznejši prelagali z Ertz: od tod prihajajo Ertzb ischoff. Erztmarchschalch. Erzthertzog itd.; kako dobro, naj sodijo drugi. Zdaj naj v rabo sprejete se rabijo. Pa da se vrnem k imenovanju naših ljudi, namreč Sla veno v. Kakor bi namreč po pravici kdo rekel, da je Germanom ali Alemanom ime odtod pridejano, ker so bili g ar man ne ali al le man ne, kar je kakor se bere tudi Karolu Velikemu bilo po godu: tako bi tudi ne grešil, kdor Slavene imenuje po Slava, namreč po besedi značeči glo-riam. Da so torej Slaveni dobili ime od slavno zvrševanih del, to ni nejasno. A to ime ni bilo prazno pri našem ljudstvu. Kajti občna in vseh časov zgodovina spričuje, da ta narod je bil slaven zarad vojnih kreposti in strašen mnogim drugim ljudstvom. In oče zgovornosti Ciceron nekje tega ne zanikava, rekoč: Dalmati so vedno sloveli za bojevite. Kajti enakogovorečega ljudstva od našega ne ločim. Pa čeravno so se nekteri drznili reči, da od bahanja je ime došlo našim ljudem, vendar se ne manjka več preučenih mož in to tudi Nemcev, ki trdijo, da se to našemu ljudstvu brez krivde pritikuje največ iz sovraštva, ker iz vedne in resnične zgodovine sprevidijo, da se besede z rečmi prav vjemajo. Tedaj kaj čuda, če izvrstnih in slavnih bodisi svojih bodisi tujih del kdo ni kar zamolčal, ali v prosti in ljudski besedi prav in dostojno ni obravnaval ? O volih vsaj najpravejše pripoveduje oratar, o vetrovih mornar, o ranah pa vojak. Tudi pregrehe baharije ni koj obdolževati tisti, ki slavno dejanje razkazuje v resničnem pripovedovanji. In kdo bi pač sanjaril, da toliki in tako množni narod se je mogel brez pravice in brez izredne modrosti v vojski vladati in brzdati, ali da bi bil mogel brez posebnih omenjenih in drugih vojnih kreposti toliko in takih pa tako dolgih in neprenehanih bojev malo da ne po vsem svetu dovršiti? Ktero ljudstvo bilo je slednjič kdaj tako brezpametno, da bi si bilo grdobe ali zadolženja ime samovoljno prilastilo ali da bi si sramotno ime nadeti pripustilo brezkazno. Če kdo vže preiskuje prvi začetek pa starodavnost Sla v eno v, našel bo, da ta narod je silno star. Kajti ob oni vojski Grkov zoper Trojo so Heneti poklicani na pomoč prišli sosednjim Grkom. In ako se časova doba prav preračuni, pokaže se popolnoma, da se je vojska Trojanska vojevala okoli tisuč let po vesoljnem potopu. Vidi se torej, da naš rod spada med najstarejše. K temu še prištej, da eden in isti in sicer vzajemni jezik služi našim ljudem pa prestarim enakogovorečim Misijanom, ktere sedaj imenujejo Bošnjake. Imajo namreč Misijani še sedaj črkopisje staro in lastno ter našemu jeziku prav pristojno, z Grki kot sosedi skoro povse soglasno pa vzajemno z Možoviti in Ruteni. Od teh se Hrvatje po svoji pisavi in po pismenih znakih sicer ločijo: a po imenovanji in veljavi,kakor tudi po govoru (kar bode malo pozneje razvidno iz gotovih kazal) se ne razločujejo. Kar pa tiče prostranost Slavenskega jezika: Le obrnimo sedaj oči na okrog in ozrimo se tudi povsod, preglejmo kraljestva, ogovorimo ljudstva enakogovoreča, našli bodemo res, da Slavenska beseda razširja se po največem delu sveta, ako ne po vesoljnem svetu. Zakaj na jugu poseli so ves oni zaliv Jadranski, ki se zato tudi imenuje Venetski, kjer stoji ono znamenito mesto Veneta (Benetke — po našem ljudstvu tako imenovano), ki glede na prostornost, srečnost, previdnost in na bogatije v tej dobi mnogo previšuje vse nekdanje i Grške i Latinske države (Rimsko se ve, nekdaj sveta vladarico, zmir izjemljem). V te kraje so namreč pod voditeljem Antenorjem po Trojanski vojski prišli najprej. In to kaže, da Padova, vse Evrope najslavnejša akademija, Benečanov oblasti podložna, je mesto od Antenorja sezidano in imenovano. Celo v Afriki sami, kjer so si nekdaj Sla veni napravili sedež in vladarstvo, se jih ne manjka, ki še sedaj govorijo Slavenski (Slavice). V Aziji, razun meščanov in se v6 da brezdelnih ljudi, pa ki vedno doma posedajo ter držijo z Grki, oni govorijo Grški. Ostali vsi, kakor na dvoru Turškega cesarja, vojaci namreč životni stražniki, ktere nazivajo janičare, tako oni, ki služijo v vojski, vsi ti pravim govorijo naš jezik in si pišejo vse s črkami, ki sem jih v posebnem kazalu dal natisniti ter jih Cirilske zovem. In ta naš jezik je v Turškem cesarstvu tako razširjen in navaden, da bi po svoji razširnosti in rabi skoro prekosil dom in jezik Turkov. Proti severju in prav ob severju so Moži ali Možovitje in Ruteni (Mofhi seu Moshovitae et Ruteni), ter vsi tisti, o kterih Ptolomej piše, da so v last dobili Venediški Severni zaliv. Mej tem Venediškim in Venetskim (Venedicum et Venetum) Jadranskim zalivom v sredi so Litvani, Poljci, čehi (Bojemi), Lužičani ali Vendi na vsaki strani Labe, Moravci, Valahi, Rasciji (Rascii) in največ Bulgari. V Avstriji pa jih je velik del, ktere je Turški trinog z njih sedežev pregnal, ta in unkraj Donave, kteri obdelujejo zemljo in njive. Na spodnjem Štajarskem jih je velik del: tod posebej imenovani Slovenci (Slavi — po domače jih zovejo Bezjake — Besjakos). In malo niže, vsa Požega: Vsa Kranjska naša, in velik del spodnje Koroške: Kraševci (Chorusci), Istrijani vsi, dotikajoči se onega mesta, ki se zove Pola, Benečanom podložno, pozidano od Argonavtov, kakor poroča Strabon. Po vseh teh kraljestvih, pravim, in po njih pokrajinah ljudstva, Slaveni so in Slavenski govore, in tako od morja do morja govorijo en in isti jezik, to je Slavenski. Ako bi pa kdo zarad nekakega razločka v izgovarjanji in pisanji ne hotel pritrditi, da so vsi ti enakega jezika ali Slaveni, ta po mojem do-zdevku z nobenim drugim tehtnejšim vzrokom tega ne stori, kakor ko bi menil, da nemški jezik pač znajo Mišnjani, Svevi pa njihovi sosedje, drugi pa, kakor so Belgijani in Saksonci ter njim najbližnji, da ga ne znajo. Ker pa vse te za Nemce in tudi skupnega domačega imena zavoljo vzajemne jezikove rabe namreč vredne štejemo. Zakaj ne bi iz enakega vzroka omenjenih narodov, ktere so že stari imenovali Henete, Venete, Vinde ali Vende, ne nazivali tudi Slavenov? Manj skoro se mej vsemi temi narečji loči izreka, kakor to mej Mišnjani, Saksonci, ali Belgijani. In v priporočenje Slavenskega jezika zdi se pripomore tudi to ne malo, da ne tolikanj zunaj kot znotraj po Nemškem so tudi imenovanja kraljestev, knezov, viteškega reda, starih rodbin, mest, rek in vasi poznam-njana s Sla venskimi besedami. Moši se imenujejo od mož, kar pomenja vir. Rut en i ali bolje Rusi hočejo se zvati kakor Ro ssojeni, to je, disseminati. Poljci imajo ime od poj le, to je, a ca m po. Bojemi imenovani od boj, kar znači bellum, od koder tudi Bavari, to je, Bojari ali Vojari, to je duces. Moravi po reki Mora vi. Ogrom celo se je tudi tolikanj priljubil Slavenski jezik, da so nekdaj svoje četrtne oblastnike nazivali vojvode (po besedi nemško Hertzogen), to je, exercitus duces. Po domače spačeno pravijo vaj da. Bili so pa oni, če se ne motim, vojvode ali oblastniki v kraljestvu Ogerskem, dokler je še bilo celo, na Erdeljsketn eden, kakoršen je bil Huniad, res Ogerski Ahilej, oče kralja Matije. Drugi v Sepusiji (in Sepufio), tretji v Valahiji, četrti v Rasciji. Tudi ono mesto stoječe ondi, kjer se Sava in Donava stekate, Alba Graeca, Nemci pravijo Griechisch Weissenburg, ima ime Henetsko, namreč Welgrad. Pomerjani tudi imajo ime a pri morju, kakor če rečeš marini ali accolae maris. Torej se vodje Pomeranije zovejo one pokrajine gospodje. Vodje Meklenburški (Megapolenfes) so tudi Henetov vodje, in imajo ime od Stari Grad, kar znači staro trdnjavo, selo namreč utrjeno. Kakor i oni veliki vodja Mošus (Mofhus) svojo poglavito stolico zove tudi Stari Grad. In Turškega Cesarja stolica Constantinopolis imenuje se Car grad, to je, Caesaris arx. Glavno mesto Štajarske kliče se Grac popačeno, praveje Gradec, to je, Arx. Mejni grofje Brandenburški so Slavenov ali Vandalov vodje: In presvetli knez Saksonije, volitelj, premilostno ohranjuje in brani več Cerkva, kterim rabi Slavensko narečje. Preslavno mesto Lipsko (Lypfia) ne le zarad blaga, ki se tukaj iz daljnih dežel zlaga in daje kot tržišče onih krajev ampak tudi zastran gojitve vseh prekrasnih umetnosti in pobožnosti jako cvetoče, Avgustu presvetlemu knezu volitelju itd. podložno, ima še doslej Slavensko ime, kajti ima ime od lipa, kar vsem Henetom ali Slavenom pomenja drevo tiliam, nemški Linden, morebiti zato, ker je v tem kraji raslo obilo lip. Mesto Hemnicija (Chemnicium), sloveče zarad premnogih kaj prebrisanih glav, kakor zarad Jurija Fabricija, blagega spominja, pa g. Martina Chemnicija, ima ime od Kamen, kar znači lapidem, torej Kamen i ca, zvana nekako lapidosa. Sredi pota med Lipskim in Vitebergo (Wittebergam) je gradič, ki se sploh zove Dfiben, ima ime od D u b, kar zaznamnja quercum. Od tod D u b i n a quercetum. Pa idimo vže bliže na obrežje reke Labe, prašajmo, kakošna imena kažejo bližnji naseljenci. Navesti hočem pa v tej reči ne samo svoje dozdevke. Viteberga, vsemu svetu znano mesto, če bolj na tanko reč pretehtamo, dozdeva se to ime, ktero sedaj ima, novo in blezo popačeno: kajti če se imenuje od Bele gore, kakor bi se zvalo nekako v Saksonskem narečji: ne vidim, zakaj ne bi se klicalo mari Schwartzberg. Ker tam ni nobene gore, ni bele ni černe, kadar ono mesto leži na planoti. Torej je bolj verjetna domneva tistih, ki mislijo, da se ono mesto zove beli Brud, to je Album trajectum ali Beli Breg, da je Alba ripa. Kajti bolj prav zove se menda po brodu, kteri je bil nekdaj in dokler niso rabili mostovi, ondukaj bolj sloveč mimo drugih, ali od belega brega, kakoršen se tamkaj kaže oččm. Iz enakega vzroka, ako se ob reki Labi više pomaknemo, prikažeta se nam koj Preti n pa Preč, kterima se še danes vidi, da imata ime od brodov. Tako se Torga brez dvoma zove po tergu, kar pomenja forum ali mercatum ali castellum. In da pustim druge, podajmo se k staremu mestu po imenu Mišnja, ktero je vsej krajini dalo ime, ter je sloveče kot sedež škofa in mejnega grofa vse tiste pokrajine. Od kod čemo ugibati — da prihaja to imenovanje? Po Slavenskem jeziku ga bode treba loviti. Ker ako ga izpeljujemo iz majcen, kar znači parvum, se naslov ne pristoji ni mestu ni vsej pokrajini, vzlasti tako stari in tudi sloveči. Morebiti kdo poreče, da ni neprimerno, da ima mesto ime od Mi sni, kar znači vrbanum. Kajti mestu pomenja Henetom vrbem, torej pridevek mestni vrbanus. Ako torej smemo eno samo črkico ali izpustiti ali mehkeje izreči, se pokaže, da od mistnih ali mi snih to je vrbanis prav po znamenitosti ono mesto pa tudi vsa okrajina ima svoje izvirno ime. In ako sem v tem ugibanji kaj zgrešil, naj mi oprostijo, kteri imajo bolj resnična in rečem bolj pristojna, da jih povedo. Tacih je jako mnogo po obrežji reke Labe in po vsej Mišnji, in ker starejših imen mimo teh, ki so jim jih nekdaj bili nadeli naši ljudje, nimajo: sklepa se lahko, da naš rod teh krajev nekdaj ni le imel v posesti, temuč da je ondi zapustil tudi naslednike. Ti so narečje sicer premenili, sploh namreč govorijo nemški, po rodu so vendar prav za prav Heneti. Koliko je sicer v vsakem stanu in pri vseh pogodbah, sosebno pa pri pravem oznanovanji resničnega nauka o Bogu do tega, da človek zna jezik tistega ljudstva, s kterim mu je opraviti, to vsakdo lahko sprevidi, ako tudi jaz molčim. Ker je pa ta Slavenski jezik (Slavica lingua) jako razširjen, in se tudi po velikem ter poglavitnem delu Nemčije razprostira: niso torej grajati tisti, ki se nekoliko s tem trudijo hoteči ta jezik ohraniti in razširjati ter tako tudi pojasnovati. To reč bolj natanko pretehtavši je nekdaj Karel tega imena Četrti, Češki kralj in Rimski cesar v posebni postavi, aurea bulla jej pravijo, brezdvomno po zrelem prevdarku ter soglasnem privoljenji vseh stanov in knezov vsega rimskega cesarstva ukazal, da poslej naj voliteljev sinovi med poglavitnimi jeziki naučijo se tudi Slavenščine (Slavicam). Prav dobro je spoznal ta premodri Cesar, da bi voliteljev sinovi težko mogli pogrešati znanja Slovenskega jezika (Slavonicae linguae): kedar namreč premnogi izmed knezov za pod-ložnike imajo ljudstva tega jezika. Pač pravilnejše se stori sodba in bolj pravično ve-likrat proglasi, kedar sodnik sam pravdo i sliši i razumč, kakor oni, ki to stori po tolmačih. Ker je pa ravno to tudi za oznanjevanje slave Božje in v razširjevanje cerkve Kristusove zelo potrebno: kaj naj bi se vse storilo, ne toliko visokorojenim, kolikor tudi drugim, kakor srednjim tako i prostim ljudem, kteri so rojeni k službovanju in ne k gospodovanju in to ne le na enem in ravno tistem pa stanovitnem, temuč tudi na nesta-no vitnih iu raznih krajih, kakor nanese razmera in čas pa sreča. Nikakor pa ni zamolčati onega prehvaljenega vže omenjenega cesarja Karla četrtega znamenita in neumrjoča milostnost in ljubezen do roda Slovanskega (genus Slavorum). Kedar je namreč bil podučen, da narod Češki (Bohemorum) izvira od Slavenov (a Slaviš), se je predobri knez tega tako poprijel ter si tako k srcu vzel, da ni miroval, dokler je v Pragi svetemu Hieronimu Stridonskemu našemu rojaku posvetil cerkev. In da bi spominj, da so isti narod i Slaveni i čehi, bil in ostal večen, volil je razun tega, da ondi tudi Slaveni in v Slavenskem jeziku vedno obhajajo iu opravljajo službo božjo. Da bi pač dan danes več jih posnemalo tolikega cesarja modri in pobožni ukaz, in da ne bi kakor našega ljudstva tako i cerkve Kristusove sovražili, Knjiga Slov. 9 marveč z vsemi dejanji pobožne vdanosti pospeševali. Nič bi ne trpeli. Pa naj neham zdaj kaj več naštevati o jeziku Slavenskem. Kajti jaz ne dvomim, da bode vsak pameten človek tej moji sicer priprosti a resnični razlagi prav dal in z menoj trdil, da se narod Slavenski (gentem Slavicam) za najstarejši in najmnožnejši, po vsem svetu skoro razširjen, in tudi ne tako zanikaren, ampak mej najbolj spoštovane po pravici šteti mora, in da jezik njegov je prepotreben, da se ga naučimo nič manj kakor kterega koli drugega. Naj zdaj še o tej svoji mali knjižici nekoliko spregovorim. Da torej tudi jaz na svojem mestu k povzdigi Slovenskega jezika nekaj pripomorem, ponudila se mi je takole priložnost. Ko so se namreč izmed veljakov Štajarske, Koroške in Kranjske bogoslovci in drugi izvoljeni možje lansko leto posvetovali o prestavi in izdavi Kranjskega sv. Pisma, ter so mej drugimi rečmi določevali o neki gotovi, poslej veljavni Latinsko-Kranjski pismenosti (de literatura Latino Carniolana) in sem tudi jaz po ukazu Kranjskih veljakov, mojih milostnih gospodov, prištet bil tistim možem; ne bom prikrival, da tedaj dana mi je bila ta naloga, da naj o pravopisji (de Orthographia) latinsko-kranjskem nektere svoje opazke, ktere sem jim tedaj razlagal in jih niso zavrgli, v pravem redu spišem, da bi po njih vzgledu poslej pravilnejše in bolj utrjeno z latinskim znakom (kedar je namreč raba one stare pismenosti, Cirilske in Glagoliške, v ljubi naši Kranjski malo da ne propala — latino charactere, quandoquidem iam usus illius antiquae litera-turae, Cyrilicae et Glagoliticae, in Carniola nostra fere intercidisset) se spisovalo Kranjcev in tem najbližnje in sorodno po vsej Kranjski, ter po Štajarske in Koroške večem delu obično narečje. Podal sem se tem možem, kteri so i pobožno i častno reč svetovali pa me večkrat tudi prosili, ter sem se poprijel te stvari. Ali ko to edino storiti nameravam, tira me duh moj čez namero dalje: hotel sem s taisto marljivostjo o ostalih delih slovnice, po pravilih posnetih iz občne rabe najboljšega govorjenja ter v neko gotovo osnovo zbranih vse to kot Slovnico Kranjsko (Grammaticam Carniolanam) sostaviti v tej svoji mali knjižici. Ker se ta reč ni brez premislika tudi ne po lastni glavi, ampak v imenu in po vzajemnem sovetu izvoljenih mož, kakor sem rekel, pričela, kdo bi me zato moral grajati, še veliko manj dolžiti častilakomnosti, dokler sem prevzel stvar na videz majhno pa brez lastnega dobička, ter samo želeč da pospešim in pojasnim domači jezik. Zdela se bode nekterim stvar sicer kaj lahka in ne velike duhovitosti. Tistim jaz rad pripustim, da take svoje misli gojijo dotlej, da tudi sami ali v tem ali v drugem še ne vzobraženem jeziku i poskusijo i spravijo na dan kaj bolj dovršenega. Zahteva se pač tudi v tem poskusu vsaj nekaka spretnost in razsodnost nikakor napačna. Vravnal sem pa vse delo po navadnih pravilih latinske pismenosti tako da tudi najbolj običnih vzgledov nisem izpustil, temuč da sem ravno tiste, ktere je Filip Melanchton, mož da mu ga ni para, pobožnega spominja, učitelj moj, po kterem se čem vedno ravnati, rabil v svojih slovnicah, porabil tudi jaz. To pa zato, da se iz vže navadnih in popolnoma znanih ter posebno podučljivih vzgledov neznanega razum bolj posveti. In v tej reči sem, vzlasti v skladnji, bil vsaj tolmač: vmes vendar nisem vnemar pustil ničesar, marveč sem se edino trudil, da v omenjenih izrazih vsegdar skažem skladnje i soglasje i vladje. Nikdar pa nisem zamolčal, kje se kranjski jezik razločuje od latinskega. Torej se za-trdno nadejam, da bode vsak bolj pameten (če bode le bolj marljivo preiskal stvar) rad pripoznal, da sem jaz nekoliko pripomogel v ta namen, da se Kranjski jezik pra-vejše govori in piše. Do vas pa blagorodni mladenči, to je do slavnih veljakov Štajarske, Koroške in Kranjske, ter vsega viteškega reda sinov se obračam, vam pravim pa vašim ljudem poklanjam to svoje delce. Tudi vam to darilce ne bode v nečast: kajti i novo je i bode služilo v pojasnjevanje jezika Slavenskega (kterega z mnogimi rodovi in kraljestvi mi vzajemno imamo, kakor veste, ter ste mogli prav lahko spoznati iz mojega dosedanjega resničnega dopovedovanja). Potem ker Bulla Aurea voliteljev sinovom dolžnost učiti se Slavenskega jezika naklada, bodite si vi tudi svčsti, da vam bode to na posebno čast, ako ga poveličate, svojim ljudem pa, kterim bote po dednem nasledstvu postali zvesti pastirji, boste v tej reči dali spodbudo, da si poslej v tem prizadevajo, kolikor mogoče olikano pa pravilno pisati ter spise Slavenske same prebirati in da ne pustijo v neinar priložnosti, ktera se jim po božji naredbi ponuja v Slavenskem vže na svetlobo danem sv. Pismu. A da tudi vaši priprosti ljudje naučivši se v kratkem času abecede Slavenske (Elementis Slavicis) napredovali bodo toliko, da bodo v stanu hitreje sveto Pismo v svojem jeziku i brati i lahko umevati. Ker sem edino to stvar imel pred očmi ter prevzel ta kakoršen koli trud, da namreč to, kar sem vže omenil, dosežem tudi pri priprostih ljudeh: zatorej vi slavni in blagorodni mladenči, prihodnosti najboljši del in najboljša nada za Bogom, nikakor ne dopustite, da se po vas pogreša, da naš jezik ne hvali še Gospoda. Nasledvajte, pri živem Bogu vas prosim, vse hvale vredne stopinje svojih očetov in sprednikov, kterim nič bolj in prej nikdar ni bilo v čislih mimo tega, da vnema za pobožnost in lepe umetnosti, očinska čast in slava, pridobljena s krepostjo in krvijo vaših sprednikov pri vas dragem zarodu ostane neoskrunjena. Da se ta tako krasna zapuščina, dejte, prosim, pri vas z enako hvalo pa vsem na korist tudi ohrani. Pot pa in način, po kterih se to zgoditi mora i more, imate pred očmi, to je svojih starišev žive vzglede. To da imejte v mislih, to da imejte vedno na jeziku, edino to da delajte, vas vse prosim in zaklinjam. Potem dasi, kakor sem rekel, svojih starišev in na vašem domu nastale sprelepe izglede: vendar ne škodi, ako tudi sosedov svojih izvrstna djanja si obrnete v prid. Le postavite si v posnemanje kakor preblage vse sploh, tako nikdar dosti prehvaljena in slavna dva viteza, Frančiška grofa Turnskega, Svobodnega, pri sv. Križu Barona itd. Gospoda v Lipnici in Deutschenbrodu itd. potem tudi Sigismunda pl. Herbersteina, Svobodnika v Najdperg i Guetenhag itd. Barona blagega spominja. Izmed nju le-ta kakor je z mlada gojil in posebno ljubil pečanje z vednostmi, tako jih je do najzadnjega veselega konca svojega življenja nadaljeval ter vedno kaj visoko čislal. Mej tem je pa na dvoru naših premilostnih knezov, Avstrijskih nadvojvodov, pod kterih preljubo in predobro vlado je nam živeti, opravljal najviše službe. Ni pa koristil samo doma, temuč tudi podavši se na dolga in težavna, v daljne in ptuje dežele in kraje, ne le enkrat in to na dolgotrajna potvanja ter je kot besednik in poslanik Maksimilijana I., Ferdinanda I., potem tudi Maksimilijana II., svetega spominja Rimskih cesarjev, v Italiji, v Franciji, Angliji in Turčiji, v Poloniji, v Možoviji pa tudi v Germaniji, izvrševal najvažnejše in za ves krščanski svet jako vspešne reči z največjo hvalo in popolnoma v smislu omenjenih cesarjev. Torej je sebi in svojim pa tudi vsej očetnjavi zaslužil vekovito hvalo in si je tudi po spisanih spomenikih pridobil neumrljivo ime. Prešnji vitez grof Frančišek pa je z enako slavo, na dvorih in vladah naših nadvojvodov Avstrijskih opravljaje največe časti in dostojnosti, tako živel in oskrboval največe službe, da človek dvomi, kteri izmed teh vitezov (ko bi o tekmovanji nastal prepir) je več storil. V tem pa sta si prizadevala oba, da sta velikodušno vse visoke njima izročene službe zvrševala tako, da se to z večo zvestobo i spretnostjo zgoditi ne more. Pri vsem tem pa nista opustila kar se da vrlo braniti zaslužene časti svoje domovine. Ker sta tudi v tem oziru zapustila jako mnogo dokazov, tedaj tudi to nikakor nizko ni ceniti. Da kedar pride na svetlo ona pisana listina (diploma), naj se imenuje svoboščina ali predpravica (immunitas seu privilegium), izšla od Aleksandra, onega velikega Macedonskega kralja, po kteri se Slavenom (Slaviš) za izvrstno službo, po kteri so mu pripomogli k gospodstvu malo da ne vsega sveta, daje pravica polastiti se najpremožnejših krajev Evrope na jugu in na severju: nista nehala ta dva viteza in blaga zavetnika slave očinske pridno preiskovati stvari, dokler je slednjič v samostanu Pražskem stvar poprej dvomljiva, s črkami nevarljivimi (literis non fallentibus) ondi tako, kakor je bila najdena, vsem postala javna ter se dala v tisek: tako sta ta velikodušna moža vam lahko tudi v zgled, da se vsak za se pa tekmovaje poganja zato, s čimur je pobožnost, naukoljubivost, tako tudi dedna slava vaših sprednikov prišla do Naslednikov, tudi po vašem vzgledu bolj prijetna. Vsem tem pa in vsakemu posebej voščim iz srca vesel pričetek tega novega leta, ne manj vesel napredek, zvršetek pa najveselejši poleg in zarad Emanuela našega Jezusa Kristusa ter preponižno se priporočevaje *) Pisatelj je bil protestant, in v tem smislu je presojevati pričujoči predgovor, poslovenjen prvikrat malo da ne po besedi, v nekterih oblikah celo po virniku latinskem. Dvojljivo je, kar pripoveduje ,,de ecclesia Christi, de coetu aliquo — omnibus temporibus"; vzlasti pa: „mundus est satanas; intel-lectus in rebus divinis ohtuse caecus factus; voluntas humana perpetuo sese opponit voluntati Dei; cor ipsum flagrat odio Dei itd.", kar ni katoliško. Kar pa je pisal o jeziku in o jezicih, o Slovencih pa Slovanih, o prostakih pa plemenitnikih, to naj bi slovenski in nemški učenjaki nekoliko bolj premišljevali, domači in ptuji grajščaki med našim narodom in po naših deželah pa naj bi nekoliko več delovali na korist pa na slavo Slovencem in Slovanom! Vaši Svetlosti vdani Dano v Vitebergi na Saksonskem vprav I. Jan. 1. 1584.